Ozavamdpfti 'epsti n
XXI. letnik.	v	(jorici	ii.	septembra	iijib	37.	številka.
Uhaja vsaki četrtek ob S. uh popoldne Rokopisi se ne vra-Sjjo. Netrankovana osma se ne spre-|en»jo.
Cena listu znaša ra celo leto 4 krene, n pol leta 2 kroni. t.\ man premožne ta celo leto 3 krone, l pol leta K 160. Za Nemčijo je cena Hiti 5 K, za druge 1e2e!e izven Avstrije 8 kion.
Rokopise sprejema »'Jarodna Tiskarna« • Oorici, ulica Vet-iarini štev. 9.
Naročnino in na-tnanila sprejema npravništvo v Corici Semeniška ul. št. 18.’
Posamezne številke se prodajajo v lobak.imah v Gosposka ul. 9. v ulici Silvio Pillico, v ul 1’onte Nuovo 9, v Kapucinski ulici 1 v prodajalni »Kat. tiskov, društva« ul. Carducci, v Šolski ulici, Nunski ulici, na Josip Verdijevem letališču nasproti mestnem vrtu, po 8 v Oglasi in poslanice se računajo po petit vrstali in sicer: če se tiska enkrat 14 v, dvakrat 12 v, trikrat 10 v. Večkrat po pogodbi.
mestne šole v Gorici. Demonstracije proti Nemcem.
»Narodni odbor« združenih Slovencev v Gorici je sklical minulo nedeljo ob 10*/o uri dopoludne javni shod za slovenske mestne šole v Oorici. Ze v jutranjih urah se je opažalo po goriških ulicah živahnejše gibanje kakor ob navadnih dneh. To gibanje pa.je povzročilo to, ker je društvo »Deutscher Gesangverein t der Eisenbahner in Giirz« napovedal za ta dan slavnost razvitja zastave na Telovadnem trgu. Povabili so na to nemško slavnost tudi Nemce iz drugih nemških dežel, posebno pa še s Koroškega, one Nemce, ki sovražijo vse, kar je slovensko. Kakor smo poizvedeli iz verodostojnega vira, je prišlo v nedeljo z vlakom ob 4. uri zjutraj okoli 160 Nemcev, ki so se razpršili po mestu.
Prihod Nemcev.
Ob 10‘/s uri dopoludne, ko so se velike gruče Slovencev zbirale pred »Trgovskim Homom« in pred ljudskim vrtom, so prišli Nemci doli po Verdijevem Tekališču s tremi zastavami.
Zastava, katero so pozneje razvili, je bila le napol zavita. Ko so prišli do ljudskega vrta so začeli upiti »Heil!« Slovenci, stoječi pred »Trg. D.«, v ka-
terem se je imel pričeti takrat shod odgovorili so z »živio!« klici.
Nastal je silen vik in krik. To ie za; tavonošo zastave, ki sc je imela razviti, »pristnega Nemca« Dernovška tako prestrašilo, da je začel z zastavo bežati po mestnem vrtu, kjer se je začel pravi lov na zastavo. Povedati je treba tu. da je policija prejšnji dan Slovencem zagotovila, da Nemci ne bodo smeli »in corpore« z zastavami korakati na Telovadni trg. No, konečno se je vendar-le posrečilo Nemcem, da so spravili svojo nesrečno zastavo preko zidu na Tel. trg. Slovenci pa so se zbrali še v ogromnejšem številu pred ljudskun vrtom kajti prišla je iz dvorane »Trgovskega Doma« še ona množica zborovalcev, ki je čakala, da se prične javni shod — in močno so zadonele pesmi »Hej Slovenci«, »Lepa naša domovina«, »Gorica je slovenska« itd. Vsklikanja »Živio«! pa ni bilo ne konca ne kraja.
Veličasten shod v »Trgovskem Domu«.
Ob 11. uri je otvoril javni shod ob nabito polni dvorani — bilo je kakih 1200 udeležencev — član narodnega odbora Sapi a. Pozdravil je množico in pojasnil pomen današnje slovenske manifestacije za slovensko šolstvo v Gorici. Za predsednika shodu je predlagal dr. Podgornik a. Pr. Podgornik se je zborovalcem zahvalil za izkazano mu čast, izrazil željo, naj zborovalci mirno poslušajo poročila govornikov, ki bodo na shodu poročali zag >-tovivši, da bo na koncu dal vsakemu besedo, ki bi se za njo oglasil.
Prvi govornik je bil
dr. P ti c.
I ujašnjeval je postopanje goriške-ga magistrata o priliki ustanovitve slaven; ke mestne šole Podturnom. To postopanja sl' ne zlaga s sklepom deželnega šolskega sveta iu pa z odlokom ministersiva za uk in bogočastje. Nastanili so šolo v stari Catinellijevi vojašnici Podturnom. Goriški magistrat se strastno upira premestitvi te šole v sredino mesta. Potem je govornik prečita! interpelaciji župnika Grče in pa ono dr. R o j c a. stavljeni v deželnem zboru I. 1905. V prvi se zahteva ustanovitev' slovenske mestne šole v sredini mesta, v drugi se pa dokazuje nesposobnost Catinellijeve vojašnice za šolsko uporabo. — In še danes — je rekel »tovornik nimamo slovenske mestne-! šole v sredini mesta, marveč si moramo Slovenci sami vzdrževati svoje šole v zavodih »Šolskega Homa« in pa v Cirilmetodovi šoli na Blančah. Kaj bi bilo s Slovenci v Gorici, ako bi ne ime'-: »Šolskega Doma« in rodoljubov, ki so ga ustanovili? Še nadalje bi se vršilo raznarodovanje in Slovencev bi danes ne bilo 12.000 v Gorici. H koncu ie poživljal zborovalce, naj stoje trdno v boju za slovensko mestno šolo, dokler ne zmaga pravica.
Nato je povzel besedo L. L u k e ž i č
Govornik je najprej konstatiral, da takega shoda, kot je današnji še nismo videli v Gorici, kar priča, da je narodna zavednost goriških Slovencev precejšnja. Boj za slovensko šolo v me-
siti je že dolg. Hoj je hud, a ga konečno moramo izvojevati. \ Poturnsko vojašnico, kjer še krepki mladeuči vojaki, brez nevarnosti za svoje zdravje niso mogli prebivati, ne pošljemo goriški Slovenci svojih otrok. Mi zaslužimo boljše poslopje v mestu. Lahi pravijo, da nimamo pravice do slovenske šole v mestu, češ, da smo »calati«. Ako smo mi »calati«, potem so »calati« tudi oni Lahi, ki končujejo svoje priimke na ič in čič. Ko oni zapustijo Gorico, potem storimo to tudi nti. Sramota je, da otroci regni-kolov imajo v Gorici palače za ljudske šole, Slovencem pa so dali za šolo staro vojašnico polno stenic. Danes vidimo Nemce in Lahe skupaj v boju proti Slovencem in goriški magistrat je dal Nemcem na razpolago Telovadni trg in mestno godbo — ki sta tudi naša lastnina — da smejo razviti nemško zastavo. Bi-li ne bilo bolje, da bi se Slovenci in Lahi postavili skupaj v močno falango proti nemški poplavi, ki grozi poplaviti celo Goriško doli do Trsta!
—	Nobenega slovenskega očeta naj ne bo v Gorici, ki bi upisal svojega otroka v italijansko ali nemško šolo. Renega-tov smo goriški Slovenci imeli že dovolj. Boj za ustanovitev slovenske mestne šole v sredini mesta pa moramo nadaljevati do konca.
Kot tretji govornik je nastopi!
Fr. Kremžar.
Govornik se je dotaknil Nemcev s Koroškega, ki so prišli danes v Gorico na nemško slavnost. Kaj bi bilo. ako hi goriški Slovenci bili tako drzni, da bi nameravali prirediti v Celovcu na jav-
Papež Pij X.
(Dalje.)
Toda kmalu je bil Sarto zopet povišan. Poleg vodstva v semenišču izročil mu je škof še vodstvo škofijske pisarne in ga imenoval za generalnega vikarja. Kot tak je spremljal škofa na vi-zitacijskem potovanju po škofiji. Tako je spoznaval razmere in mišljenje, ki je vladalo po vaseh, mestih, samostanih in šolah ter si pridobival vedno večjo sposobnost za škofa.
Kolikor bolj se je škof staral, toliko več dela je zvračal na Sartovo rame. Temu je pa z delom rastlo tudi veselje. Počitka skoraj ni poznal; le en izlet mu je bil silno ljub. in to je bil od časa do časa — izlet k materi.
Sedaj je imel sredstev, dp bi lahko pomagal svojim; toda saj so imeli dovolj za življenje, in poleg tega je bilo toliko revežev, ki niso imeli niti najpotrebnejšega. Bolj, nego v Tombolu ali Salzanu. so ga tukaj oblegali reveži. — Dasi so večkrat zlorabili njegovo radodarnost. vendar je zmerom v njem zmagala ljubezen
L. 1882. je umrl škof Zanelli: Sarto le moral prevzeti službo kapitularnega vikarja, dokler ne bo imenovan nov
škof. Ko je potem novi škof prišel, ostale so Sa rt u vendar vse časti in službe, ki iilt je imel dotlej, dokler se ni poslovil od Tre viza.
Jožef Sarto, škof.
Ko je Sarto nekega jesenskega dne
I.	1884. ob navadni uri prišel v škofovo palačo, vprašal ga je škof:
»Ste-li brali novico, da je škof v Mantovi povišan in imenovan za nad-škofa v Vidmu?«
»Ne,« odvrnil je Sarto.
»Ali veste, kdo bo njegov naslednik?«
»Ne« bil je zopet odgovor.
»Prav, torej pojdite z menoj!« rekel je škof ter peljal Sarta v domačo kapelico. Ko je Sarto tam pokleknil, izročil mu je škof papežev breve (odlok), v katerem je bil Sarto imenovan za škofa v Mantovi. Sarto je kar ostrmel. Takoj je poslal v Rim prošnjo, naj bi se ga prezrlo. Toda zastonj! V Rim so predobro poznali njegove vrline in prednosti in so vedeli, da je edino on mož, ki bo kos žalostnim razmeran, ki so tačas vladale v mantovanski škofiji. Škofovski sedež je bil namreč tačas vsled nasprotovanja italijanske vlade več let nezaseden. Brezversko časopisje ie
ljudstvo zapeljalo v liberalizem in so-cijaldcmokratizem, v versko malomarnost in neznačajnost. Tudi duhovščina se je zelo izpridila. Cela škofija je bila kakor izgubljena, razkropljena čreda brez pastirja. O. koliko truda in bridkosti je čakalo v Mantovi Jožefa Sarto! A on je bil v resnici mož, katerega je izbrala božja previdnost za rešitelja Mantove.
Hude skrbi in težave so njegovo že tako usmiljeno in dobrotljivo srce še bolj omečile. Do revežev je bil tako radodaren. da so mu morale sestre zaklepati perilo, drugače bi bil razdal vse. Večkrat je zastavil tudi škofovski prstan, da je dobil denar za uboge.
Nekega dne ga zavpraša sestra; »Jožef, kaj naj pa še kuhamo sedaj, ko si postal škof?«
»Nič več in nič manj, kakor do sedaj« — bil je odgovor.
Ko je kot mantovanski škof prvikrat videl svojo mater, .pokazal ji je svoj dragoceni prstan in rekel: »Tu poglej, mamica, kako lep prstan so mi darovali!« — Mati se je nasmehnila, iz oči pa so se ji utrnile solze. Potem pa je odvrnila: »Da moj sin: pa ti ne bi imel tega prstana, če ne bi bila jaz imela te-
ga.« — In pokazala mu je poročni prstan.
Kmalu je božjo previdnost Sarta vzela ljubljeni čredi ter ga poklicala drugam. L. 1891 je umrl patrijarh v Benetkah in treba je bilo zopet iskati ino-ža. ki bi bil sposoben za to važno mesto. —
Jožef Sarto, kardinal in patrijarh.
Težko je bilo Mantovancem, ko jih je zapustil škof Sarto; a tudi njemu je bila ločitev silno težka.
V	Benetkah ni vladal tačas najboljši duh. Sovražniki cerkve, zlasti so-cijaldemokratje in framazoni. so imeli vso oblast v rokah. Ze ob Sartovem prihodu je ta lepa družba pokazala svoje protiverske rožičke s tem. da se ni korporativno vdeležila sprejema patri-jarhovega. Namesto brezverskih mogotcev vsprejelo je pa ljudstvo v tem večjem številu svojega višjega pastirja. Ko je šel sprevod mimo mestne hiše, bila so tam vsa okna zaprta. Sarta ie gotovo to nekoliko nemilo dirnolo, saj je želel pač vsem biti dober pastir. In tu ga doleti to žalenje! Najbrže se je že tačas rodil v njegovi duši načrt, kako bi se dala zlomiti moč cerkvi sovražne klike in vstvariti nove. srečnejše razmere.	(Dalje	pride.)
nem trgu razvitje svoje zastave. Neusmiljeno zatirajo koroški Ncnici koroške Slovence in knjižica spisana v nemškem jeziku, ki nosi naslov »Au.s dem NVilajet Karnten« nam jasno priča, kako grdo postopajo koroški Nemci proti Slovencem. Slovenci smo patrijo-tičen narod in kot tak zaslužimo boljše življenje. A pri nas v naši ljubi Avstriji je že tako, da najslabše se godi onim narodom, ki so čuvaji države. — V Trstu se je oglasil cesarski namestnik, ki je imel pogum, izdati ukaz, da mora tržaška mestna občina odpustiti iz službo vse one uslužbence, ki so pristojni v Italijo. A kaj se je zgodilo. Cela Italija je po koncu, vse protestira proti »drznosti« tržaškega namestnika, ki se je upal izdati tak odlok. Ravnopnn-nost zahtevajmo Slovenci povsod in to moramo doseči. V to pomozi Bog in sreča junaška!
Nato je dal predsednik prečitati po zapisnikarju sledečo
resolucijo:
Z ozirom na dejstva, da si morajo Slovenci v Gorici sami vzdrževati svoje ljudske šole, da se mestna uprava dosledno ne briga za slovenske potrebe na šolskem polju, da mestni uradi nočejo poznati jezika polovice mestnega prebivalstva in da mestna občina vso svojo moč, ki jo podeljuje avtonomija vedno uporablja proti slovenskemu življu —
Slovenci zbrani na javnem shodu dne 7. sept. 191.5 v Trgovskem domu protestirajo proti vsem krivicam, ki se gode Slovencem v Gorici od strani mestne uprave, p o u d a r j a j o slovesno, da bodo uporabljali vsa sredstva v njihovo odstranitev,
k o n š t a t i r a j o, da se z ustanovitvijo mestne ljudske šole Podturnom, ki ne odgovarja ne po legi ne po stanju svojemu namenu, ni zadostilo odločbi dež. šolsk. sveta z dne 24./6/94, naučne-ga minist. z dne 25./10./94, razsodbi u-pravnega sodišča z 26./6/95, s katerimi se je izreklo, da je mestna občina gori-ška dolžna dati goriškim Slovencem slovensko ljudsko šolo. še manj pa predpisom državnih in deželnih šolskih zakonov.
Zahtevajo vsled tega, da zgradi mestna uprava na primernih krajih v goriškem mestu zadostno število ljudskih šol za goriške Slovence ter
poživljajo visoko c. kr. vlado, da ona kot najvišja čuvarica zakona, gleda na to, da vdobe v okolišu goriške mestne občine stanujoči Slovenci vse v državnih temeljnih zakonih zajamčene pravice ter da se poslužijo v to tudi najstrožjih sredstev — razpusta občinskega sveta in imenovanja vladnega komisarja.
dodatno zahtevajo, naj vlada ustanovi v Gorici tudi slovensko realko.
in nadalje zahtevajo na vseh slovenskih ljudskih šolah v mestu zraven slovenskega učiteljstva tudi slovensko postrežniško osobje.
Resolucija je bila soglasno in navdušeno sprejeta.
Nato se je oglasil k besedi dr. Vo-šnjak. ki je govoril o razvijajočem se slovanstvu, o pravicah, katere nam pri -tičejo kot avstrijskemu in patrijotičn?-mu narodu in obširnejše razložil pomen -slovenskega šolstva za razvoj naroda
Nato se je oglasil k besedi A. Brajnik, ki je zahteval ustanovitev slovenske realke, katera misel je izzvala gromovito pritrjevanje nu-kar je zahteval Ferk o, naj bodo poleg slovenskega učiteljstva na slovenskih mestnih šolah nastavljeni tudi slovenski postrežniki, kajti na sedanji slovenski mestni šoli Podturnom je za postrežnika Italijan.
Kunec.
Predsednik se je k sklepu zahvalil zborovalcem za možato obnašanje, se zahvalil govornikom tei: priporočal udeležencem slogo goriških Slovencev. Le v slogi je moč. Sloga jači, nesloga tlači! Vsi /.a enega eden za vse! Potem je svaril udeležence pred morebitnimi demonstracijami in opomnil, luj se mirno razidejo.
Vsem govornikom je zbrano občinstvo burno pritrjevalo s ploskanjem in /. gromovitimi »dobro!« in »živio!« klici. Po končanem shodu je množica še stoje zapela pesem »hej Slovenci!« Uv potem zapustila dvorano.
Shod se jc končal opoludne.
Demonstracije po shodu.
Med shodom je stala pri »Trgov, domu« in v ljudskem vrtu velika množica radovednežev. Opoludne je bil shod končan in ravno takrat so Nemci na Telovadnem trsu razvijali svojo zastavo. Nemci so peli — laški muzikanti so godli. Prizor za bogove! Vhod na Tel. trg je stražilo kakih 30 redarjev. Po shodu so sc hoteli napotiti slovenski zborovalci po Verdijevem tekališču proti municipiju, prepevajoč »Hej Slovenci!« Na čelu množice se je nakrat dvignila
slovenska zastava.
Kot bi trenil so bili skoro vsi tam se nahajajoči redarji okoli nje. Z golimi sabljami v rokah so jo iztrgali zastavonoši. Pri tem je dobil en redar brezpomembno rano od drugega redarja. Policija je nato manifestantom zabranila pot proti municipiju ter množico podila proti Travniku. Prišlo je s strani gledališča še eno krdelo redarjev, ki je' na jezen ukaz nadkomisarja Casapiccole planilo na umikajočo se gnječo, ki se je potem, razšla po raznih ulicah in po Travniku. Pri sadnem trgu so hoteii neki laški frkolini napraviti protide-monstracijo. a so slabo naleteli. Policija se je teh takoj lotila in spustili so se v divji beg. Vrvenje po ulicah je trajalo do 1 ure, potem je dobila Gorica navadno lice.
Popoldan.
V	nedeljo popoludne je bilo v Gorici jako živahno. Radovednost je gnala skoro vse v ljudski vrt, odkoder so gledali Nemce, ki so se ob jako klaver-neni številu zbrali okolo odra. na katerem so se pele razne nemške pesmi. Polovica navzočih je bila Italijanov. — Pozneje se je vršil še ples, ki je trajal pozno v noč.
Arctaclje.
Pri opoldanski manifestaciji je bilo aretiranih več oseb: Slovencev, Italijanov in Nemcev, katere so pa takoj izpustili.
Mnogo krivde na demonstracijah zadene one. ki so kljub obljubi, da tu* bo Nemcem dovoljen korporativni prihod na Telovadni trg. vendar dopustili, da so prišli z zastavami celo do ljudskega vrta.
„Novi čas" in slovenska gimnazija.
Kakor smo že obširno poročali, smo dobili v Gorici popolno slovensko d’--žavuo gimnazijo, ki je prvi zavod te vrste na celem slovenskem jugu. S tem dejstvom je na večne čase združeno tudi ime našega prvoboritelja in voditelja d r. G r e g o r č i č a, ki je pole?; drugih ugodnosti na korist goriškim Slovencem dosegel tudi to, po čemur Miio že dolgo hrepeneli. Sedaj imamo v Gorici čisto slovensko učiteljišče in čisto slovensko gimnazijo, obojega bi brez dr. Gregorčiča danes še ne imeli, to je pribita stvar, tudi če temu ali onemu izmed novejših »prvoboriteljev« ni prav.
To zaslugo je priznal dr. Gregorčiču tudi ljubljanski »Slovenec«, četudi ga je bil ravno par dni prej proglasil za političnega mrliča. Gotovo bi gospodje okoli »Slovenca« tega ne pisali, ako bi jih ne Lila k temu prisilila suha in gola resnica. Tako so povedali po tem, kar smo mi na Goriškem sicer že vedeli; a dobro je. če se bere tudi v »Slovencu«, ker nekateri bi drugače hoteli to stvar kar utajiti, kar je sedaj vendar težje. »Ni nobena tajnost, da je to predvsem sad prizadevanja d r. Gregorčič a, ko-jega zasluge zlasti na . šolskem polju m o r a vsak Slovenec h v a 1 e ž-ii o p r i z n a t i, naj sicer ž njim v vsem soglaša ali ne.« Tako je pisal »Slove-nee«, !:i je čutil dolžnost vsaj registrirati to važno, kulturno dejstvo. Toda tega suhega, golega dejstva »Novi čas« n vtegnii prebaviti in prinesti svojim čitateljem. ker je stalo tam notri ime dr. G r e g o r č i č.
To ime je gospode okoli »Novega časa« spravilo čisto iz tira in namesto da li kratko poročali resnico, kot so storili to drugi listi in tudi njih duševni oče »Slovenec«, so napisali raje daljšo kranjsko klobasico, ki pa za enkrat še ni popolnoma pripravna za hrano. Ker vsebuje nekatere nepravilne sestavine, si bomo to stvar ogledali nekoliko, da čitatelje opozorimo, kako »v e s t n o« poroča goriški »Novi Cas« o goriških domačih zadevah. Če pa še doma ni informiran, potem seveda lahko vsakdo vidi. kakšne so one novice, ki prihajajo od drugodi. Mislimo, da bi bil moral »prvi« goriški list o tako važnem kulturnem dogodku poročati nekoliko drugače kot je to storil »Novi Cas« od petka. —
Ker so si pri »Novem Času« že pridobili precejšnjo prakso v zatajevanju raznih resničnih dogodkov, so seveda v poročilu o novi slovenski gimnaziji brž zatajili ime dr. Gregorčiča, četudi so ga čitali v »Slovencu«. Kaj tudi »Slovenec« ni več merodajen za »Novi Čas«? Dalje vidi »Novi Čas« senčne strani te pridobitve, namreč slov. gimnazije. Nemci baje sedaj z njih novo gimnazijo i’obe trdno pozicijo v Gorici. Tisti učenjak, ki je to modrost napisal, zasluži nekaj vinarjev na dan več kot kdo drugi. Kaj pa dosedaj, ko je bila samo nemška gimnazija v Gorici? Ali dosedaj niso Nemci imeli trdne pozicije? Čudna logika je to: sedaj ko imamo mi in Lahi svoja zavoda, sedaj so baje Nemci postali močnejši. Kdor to piše, naj spiše logiko za srednje šole, sistem »Novi Čas«!
Pa dalje! Slovenska gimnazija je humanistična iu zato bodo hodili mnogi slovenski otroci raje v nemško, ki je realna gimnazija. Vprašamo, kdo je tega kriv, če bi se to res godilo, kar pa se ne? »Novi Čas« baje gospodari po ! celi deželi’, torej mu bo lahko opozoriti vse one, ki bi hoteli v nemški zavod. Dosti jih ne bo, teh »nezavednih Slovencev«, kakor jih tudi sedaj ni, kakor se »Novi Čas« lahko prepriča. Zavod pa ni kriv, ako se ta ali oni izgubi; capi to!
Dalje: »Novi Čas« vpije »Nemci so dobili novo poslopje« toda gospodje uovostrujarji so sc sami ustrašili te velike n e r e s n i c e ter zapisali zraven »oz. popolnoma p r e u r e j e n o«. Zakaj trdijo eno, če je drugo res? Tega gotovo dr. Srebrnič ni priporočal kot normo za katoliški tisk. Kar se poslopij tiče, je res da dobiti slovenska in laška gimnazija v kratkem čisto nove prostore v modernih novih stavbah, za katere je že določenih kot prvi obrok 220.000 K. Ker pa to ne gre od danes do jutri, so za sedaj slov. gim. razredi nastanjeni v starem poslopju v Šolski ulici.
Največja bomba je pa ta. »Novi Čas« stoče in javka sledeče: »Vsa najboljša učila iz stare gimnazije so prenesli v nemško, slovenska pa bo opremljena čisto beraško«. Ali vedo gospodje pri »Novem Času«, kako grdo neresnico so zapisali s tem stavkom? Resnica je ta-le: Ne le vsa najboljša, ampak sploh v s a učila stare gimnazije je dobila nemška realna gimnazija. Tako , so želeli vsi slovenski gg. profesorji in posebno še strokovnjaki za fiziko in naravoslovje. Zakaj? Zato, ker so ti aparati in učila precej zastarela in preperela in povečini tudi ne več posebno porabila. Za nova učil a na slovenski gimnaziji pa je določenih ose m tisoč k r o n za enkrat in vse potrebno je že naročeno pri najboljših firmah na Dunaju. Informirali smo se tozadevno pri par gg. profesorjih in ti so izjavili, da so prav zadovoljni, da je vsa stara učila vzela nemška gimnazija, ker sedaj dobi slovenski zavod čisto nove, moderne aparate in nova učila. Radovedni smo kaj poreko sedaj gospodje pri »Novem Času«, bržkone bodo tudi to resnico — zatajili. Želeli pa bi pri tej priliki tudi vedeti, kako st n. pr. »Novi Čas« predstavlja slovenski pouk v zemljepisju z nemškim zemljevidom. To je več kot novostrujarska umetnost.
Ob koncu tega famoznega poročila v »Novem Času« pa stoji kot krona slovenske žurnalistike a la »Novi Čas« še trditev, »da tiče v tej novi pridobitvi nove krivic e.« »Krivica« pri vsej stvari je pač le to. da nam je slovensko gimnazijo v Gorici priboril d r. G r e-gorčic, ne pa dr. Brecelj. Ako bi ne bila zgodovina nove gimnazije tako tesno zvezana z imenom dr. Gregorčič, potem bi bil ta novi zavod največja in najkrasnejša pridobitev. Izboren je zaključek v »Novem Času«. Faktum je tedaj, da smo dobili v Gorici slovensko gimnazijo, ki dobi popolnoma nova moderna učila že v tem mesecu in v par letih novo poslopje. Kaj takega pa imenuje »Novi Čas« »nove krivice« in kliče: »Proti tem (krivicam) zopet v boj!« — Komu na čast bo ta strahoviti »boj«, si res ne vtegnemo misliti. Če pa je mor-
Če hočete imeti dobro, lepo novomodno in po ceni jesensko obleko in sploh manufakturno blago, obrnite se zaupno do tvrdke TEOD. HRIBAR v Gorici Gosposka ulica štev. 6.
Priloga »Primorskega lista" šf. 37 z dne 11. septembra 1913.
da na »Novi Cas« preveč vplival kinematografski film o znanem »junaku« Don Kišotu,' zato pač ni slovenska gimnazija odgovorna. Sedaj pridejo hladnejši časi in mislimo, da bodo tudi okoli »Novega Casa« začeli sestavljati trdnejša in zaneslivejša goriška poročila, če ne, naj pa o takih stvareh raje previdno molčijo in naj ne begajo tako liotoma našega ljudstva.
Sklep gospodinjskega tečaja na slov. dež. kmetijski šoli v Gorici.
Petmesečni gospodinjski tečaj na naši kmetijski šoli se je sklenil, kakor smo že omenili, v soboto. Za gojenke je bil ta dan — dan žalosti, dan solz, kar govori pač mnogo o načinu vzgoje v ti šoli. Sola, ki jo učenke s solzami zapuščajo, ne more biti slaba.
Po zahvalni sveti maši, ki jo je daroval katehet dr. Šorli v kapeli na starem pokopališču, se je vršil v šolski dvorani slovesen zaključek. Med precejšnjim številom občinstva so se u-deležili tega zaključka od strani vlade: dež. kmetijski nadzornik g. vladni svetnik T. Friihauf, okrajni glavar sežanski g. Lasič, namest. koncipb t gosp. Bog. Berbuč, od strani dež. odbora: dež. odbornik, g. dr. Stepančič, dež. svetnik g. dr. Pettarin ,dež. živinorejski nadzornik g. M. Klavžar. Goriško kmetijsko društvo je zastopal predsednik g. Ant. Jakončič. Videli smo tudi 2 sestri iz to-majske gospodinjske šole.
Gojenke (v narodnih, lastnoročno napravljenih nošah) so zapele navzočim gostom v pozdrav, a ravnatelj Štrekelj je povedal namen gospodinjskih tečajev in pojasnil kaj se na teh tečajih uči, nakar se je prešlo k izpraševanju. Gojenke so odgovarjale res gladko in točno ter so pokazale, da niso na tečaju tratile časa. Deželni odbornik dr. Stepančič jim je izrekel zato po končanem, 1 in pol uro trajajočim izpraševanju prav laskavo pohvalo. Vnemal jih je k nadalj-nemu delu in zaključil svoj lep govor na Njegovo Veličanstvo, nakar so zapele gojenke cesarsko himno.
Odličnjakinja Marija Legiša iz M a v h i n j se je v lepih besedah zahvalila za prejete dobrote v imenu vseh gojenk, ki so zapele nato še par leprkpesmic, a prednoje vladni svetnik Friihauf razdelil spričevala, se je zahvali ravnatelj Štrekelj v imenu vsega učiteljstva za priznanje ter se poslovil od gojenk navduševaje jih h kreposti, Besede so jim segale v srce in solze so oblile njih oči.
Po sklepu so si ogledali gostje razstavo ročnih del, konserviranega sadja zelenjave in drugih izdelkov ter so sc kar čudili, kako je mogoče doseči v kratki dobi 5 mesecev tolik uspeh. Dobro kosilo, ki so ga nekatere gojenke skuhale in h kateremu so se povabili tudi starišl in nekateri gostje, je pokazalo, da so dekleta tudi v kuhinjstvu mnogo dosegle.
Na tečaju je bilo 24 gojenk in sicer 10 z gor, 7 s Krasa, 4 z Vipavskega, 2 iz goriške okolice in 1 iz Brd. Poučevalo se je 4 ure na dan teoretično, drugi čas pa praktično in sicer sledeče: veronauk (dr. Šorli), gospodinjstvo in vzgojeslovje (sestra Vincencija Lah), vrtnarstvo, uporaba sadja in zelenjave, prirodopis in svilarstvo (ravnatelj Štrekelj), živinorejo, mlekarstvo in prirodo-slovje (inž. A. Podgornik), zdravstvo (primarij dr. Gosti), spisje, račun, stvo in petje (nadučitelj Lavrenčič). Praktično so se urile gojenke osobitov kuhinjstvu, krojenju in šivanju, pranju, likanju, čiščenju in spravljanju, v pridelovanju zelenjave in gojenju cvetlic, v molži, napravi masla, sira, preiskovanja mleka, v krmljenju perutnine in kuncev itd. Osobje. ki je poučevalo teoretično, je dajalo navodila tudi v praktič-
nem pouku. Vrhu tega pa so navajale gojenke v praktičnih delili še d šolske sestre. Napravilo se je več izletov v go-riško okolico, enega v tomajsko gospodinjsko šolo in enega na Kranjsko, kjer so obiskale gojenke Bled, Brezje, ljubljansko in vrhniško gospodinjsko šolo, postojnsko jamo, vidile več uzornih mlekarn in kmetij.
Vse te gojenke so stanovale v zavodu, kjer so dobivale tudi hrano. Bile so tu kot doma in smatrale so se med seboj kot sestre. Zato je bila v soboto pač težka ločitev!
Iskrice.
Kdor solicc v glavi nima. z »Amen« vsemu rad prikima.
Moč velika je omika, če se dobro z lepim stika.
#
Priden učenec je pravi Slovenec.
#
P-azcn klasek je gluh, tak je tudi lenuh.
*
Zgodaj ta nauk pomni in vedi: s pridnostjo prideš k zvrhanej skledi.
>1«
Mlada lenoba stara do groba.
#
Mladega učimo, starega častimo!
#
Ničtičilse uganjal burke, zobal bo ocvrte ščurke.
#
Otrok je srebrn in zlat, če se uči in uboga rad.
#
Brez glave storjeno je rado skaženo.
#
Pazno vrši vsako delo, pa bo dober vspeli imelo.
Novi vek.
Romantičen Igrokaz v petih dejanjih,
Spisal *,*
(Dalje.)
Drugi m o ž: Le sem dajte nošala! (Denete nošala na tla.) Primiva jo na lahko in položiva jo na nošala! —■ (Proti ženskam.) Tisto plahto raztegnite na nošala. (Raztegnejo plahto.) Vzglavje dajte sem! (Jo položijo na nošala in jej denejo jiod glavo vzglavje.)
Antonija Krivič: Počasi jo morate nesti!
Prvi m o ž: Nič se ji ne sme zgodili. Urško imamo radi. (Dvignita nošala.)
Drugi mož: Zdaj gre še nje mati! (Se vstavita in jo položita spet na tla.)
Deveti prizor.
Prejšnji in Marija Ferligoj.
Marija Ferligoj: Kaj se je zgodilo moji dragi Urški?
Antonija Krivič: Nič se ne straši, ne bo hudega!
M arija Ferligoj:	(se	vrže
pred Uršulo in začne strašno jokati). Moja Urška je mrtva.
Marija Krivič: Ni mrtva, ne! Potolaži sc, gotovo se kmalu zave. Videti je, da so jo udarili po glavi. Tu na tej strani je nekaj črnega. (Kaže na u-darjeno mesto.)
Marija Ferligoj: Prav kakor da bi bila kaj slutila, sem ji rekla davi: Urška, ne hodi sama; pa jo je le gnalo samo naprej. (Kliče Uršuli na uho): Urška, kako ti je kaj?
(J r š ti I a (poluglasno): Dobro!
Marija Ferligoj: Jaz sem tvoja mamica, ljubo dete.
Prvi mož: Vse bo dobro. Nič ne bo hudega!
Marija Ferligoj: Spraviti jo moramo domov. Kako naj se to zgodi?
Prvi mož: Midva jo poneseva. Urške ne pustimo. Neseva jo, ako ne dobimo voza, naravnost domov na posteljo.
Marija Ferligoj: Bog vama poplačaj!
Drugi mož: Kar dvigniva in pojdiva. (Dvigneta.) Doma se bo bolje odpočila in se hitreje zavedla. (Mati joče na glas poleg nje. Mej tem pritečejo deklice od procesije naproti.)
(Dalje prih.)
Politični pregled.
Cesar na Dunaju.
V nedeljo ob 5. uri popoldne se je vrnil cesar iz I^chla v Schonbrunn.
Španski kralj pride na Dunaj.
Iz Madrida se poroča, da se tam govori, da pride v letošnjem novembru španski kralj Alfonz na Dunaj.
Hrvaška politika
postaja počasi vendar nekoliko ugodnejša tudi za Hrvate. Zadnje dni so bile sicer zašle med svet že prav razveseljive vesti, češ, da je prišlo med komisarjem Skerleczom in koalicijo do sporazuma in zveze. 'Toda glasila koalicije so to hitro zanikala, češ, da je njim mogoče le tedaj z baronom Skerleczom v zvezo, ako se izvrše prej saborske volitve na podlagi ustavnih volilnih določb, pred volitvami pa je težko kaj govoriti.	•
Upor Turkov.
Po poročilih turških listov so proglasili Turki odrinskega vilajeta svojo neodvisnost. To so sporočili seniorju poslanikov v Odrinu in bodo tudi turški vladi v Carigradu sporočili.
Bolgarsko-turška kriza.
V uradnih krogih v Sofiji vlada prepričanje, da dosežejo bolgarsko-turška pogajanja kmalu ugoden uspeh in to tembolj, ker so obljubile posamezne velesile, da se zavzamejo za bolgarske zahteve pri turški vladi. Ce bi pa vzlic posredovanju velesil vztrajala Turčija pri svojih visokih zahtevah, je bolgarska odločno za to, da odpokliče svoje pooblaščence iz Carigrada.
Darovi.
Jubilejni darovi za »Sloven-s k o s i r o t i š č e«:
P. n. gg. A. Kos zbirko vesele družbe ob zgradbi novega vodovoda v Nemškem Rutu 2 K 10 v; za prodane srečke 20 vin., Tvrdka Pintcr Lenard na mesto srečk I K, Rebula Vincenc 10 v, Nekdo
10	vin., v nabiralniku gost. Josipa Gorjanc 00 vin.
Za sklad »Slov. s i r o t i š č a«:
P. n. gg. v Podbrdu: Janez Kos 1 K, Janez Grohar 1 K, Andr. Kušterle 1 K, Jernej Kušterle 2 K, Jože Drole (Trtnik) 1 K, Tom. Cuvlier 00 v, Sporna 00 v, Ant. Mlakar 1 K, Mili. Valentinčič 1 K, Ant. Drolc 1 K, Mar. Sturm 50 v, V. Valentinčič 2 K, Mat. Torkar I K, Jernej Munih I K, A. Torkar 2 K, I. Mahnič 2 K, L. Bizjak 1 K, I. Kaltnekar 20 v, I. Torkar 1 K. M. Trojer 80 v, Mar. Frelih 50 v, Jos. Munih 1 K. J. Rcgis 1 K, Rotil 50 v, Valenta 50 v, Mar. Prašek 10 v, v Trtniku: Terezija Trojer 00 v, T. Trojer 40 v.. Andr. Trojer d K, Kat. Valentinčič I K, Mar. Trojer I K. A. Drole 1 K, Iv. Cufer 00 v, Kat. Gatej 80 v. Jur. Jansterle 1 K, Iv. Suklič (Podbro) 40 v, Iv. Volf 20, Val. Arh 40 v, Mih. Rutar on v.. Iv .Kovač 1 K, Namča Torkar I K.	(Dalje prih.)
V	Kojskem se je nabralo 50 K.
Bog poplačaj stotero! Vse v boljšo bodočnost slovenskega naroda pod slavno vlado Njega Veličanstva cesarja Franca Jožefa I.!
Domače in razne vesli.
Šolska vest. Za začasnega vodjo na slovenski gimnaziji v Gorici je imenovan profesor g. Andrej Ipavec, za začasnega vodjo na italijanski realni gimnaziji pa je imenovan profesor gosp. Krnil Turu s. .
Odlikovani Slovenec. Naš rojak g. dr. Rihard J u g, zdravnik pri vojni mornarici, kateri se je udeležil avstrijske ekspedicije pri predaji Skadra, je odlikovan z naj višjim odlikovanjem: Sig-num Laudis, za zasluge, ki si jih je pridobil le-tam vsled neumornega in razumnega delovanja na sanitetnem polju. Odlikovanec je sin g. Tomaža Jug iz Solkana, ravnatelja v pokoju. Iskreno čestitamo!
V	»Slov. dekliškem zavodu« v Gorici, ulca Ponte Isonzo 32, bodo gojenke dobivale tudi pomoč pri učenju. Mej č. šolskimi sestrami, ki so prevzele vodstvo, je tudi ena izprašana učiteljica in dalje tudi ena izprašana u č i t e I j i c a z a r o č n a d e I a in za izdelovanje cerkvenih para-mentov. Zato se v zavod sprejmejo tudi že šoli odrasla dekleta, ki bi sc rade izvežbale v ročnih delih, v šivanju pa tudi v umnem gospodinjstvu.
Častite šolske sestre, ki so se naselile v »Slov. dekliškem zavodu« in v »Sirotišču« sprejmejo kmečko delt I e, ki bi se hotelo priučiti umnemu gospodinjstvu. Oglasiti se je v zavodu v Gorici Via Ponte Isonzo 32.
Nesreča pri mlatitvi. V tukajšnjo bolnišnico so spravili dečka Ivana Škorjanca iz Fare, ki je bil tako nerodno v-taknil svojo nogo v mlatilnco, da mu ,‘o je vzelo pod kolenom.
Novo vino.. Obrtna oblast v Trstu je prepovedala prodajo novega vina, dokler se ne določi rok, od katerega se bo smelo novo vino točiti.
Konjereja na Goriškem. Da povzdigne konjerejo na Goriškem priredi vlada dne 22. septembra premiranje lahkih konj v Gradišču, dne 23. septembra pa za težke konje v Tolminu. Darila se gibajo med 30 do 100 kron, razuii tega pa dobe gospodarji tudi srebrne kolajne. Tako odlikovani konji se bodo smeli prodati le, če dovoli to vodstvo žreb-čarne v Gradcu v sporazumu z odborom za konjerejo.
Nova hrvaška šola v Pulju. Z letošnjim šolskim letom se otvori v Pulju hrvaška šola za deklice in pa otroški vrtec za otroke obojega spola. Šolo bodo vodile šolske sestre sv. Križa iz Djakova. Pozneje se bodo otvorili na tej šoli tudi gospodinjski tečaji.
Vojaška vest. Glasom »Zeit« se rekruti vpokličejo leto« 7. oktobra, nadomestni rezervisti 9. oktobra, prostovoljci 1. oktobra. Kakor lani, bodo tudi letos morali služiti vsi, ki se spoznajo za sposobne in bodo nadomestni rezervisti morali ostati pod orožjem deset tednov, torej dva več kakor po starem zakonu.
Na c. kr. pripravnici za srednje šole na Proseku se prične šol. leto z upiso-vanjem novodošlih učencev dne Ib. septembra. Kedaj bode šol. sv. maša, se določi kasneje. Hitro za sveto mašo prične redni pouk. Ker se zaradi pretesnega prostora mora vsako leto dosti učencem ustop zavrniti, zaradi tega se bode sprejemalo le take učence, ki so obiskovali šolo, na podlagi ljudsko šolskega spričevala. s prav dobrim ali z dobrim uspehom, na komaj zadosten uspeh se ue bode oziralo. Učenci se imajo javiti v spremstvu starišev ali namestnikov prinesti morajo: šolsko spričevalo, roj-
stili krstili list, spričevalo zdravili očij in o cepljenju kozic. - Vodstvo c. kr. pripravnice za srednje šole.
Oglas. Iz pripomožnega zaklada, ki je bil ustanovljen od »avstrijskega mornarskega društva« IS. avgusta 1911. 1. povodom obletnice rojstva Njegovega Veličanstva razdele se 25. decembra 1913. I. podpore siromašnim udovam in mladoletnim sirotam mornarjev, ki so poginili v pomorski službi in ne dobivajo iz obstoječega zaklada »Pio fondo« uikake podpore, dalje udovam in sirotam mornarjev vojne mornarice, ki niso oskrbljeni od strani države. — Do-tične prošnje naj se odpremijo najkasneje do I. oktobra t .1. kuratorju pripo-možnega zaklada avstrijskega mornarskega društva na Dunaju (Kuratoriuni des Unterstiitzungsfonds des osterrei-cliischen Flottenvereines in Wien, IX. Sclnvarzspanierstrasse 15). V prošnji so navesti i azmere družine, njeno imetje in vzrok smrti očeta. Istinitost teh podatkov mora potrditi okrajno glavarstvo ali bližnji luški in pomorski kapetanat.
Prodaja grozdja. V nedeljo, dne 21. t. m .ob 2h popoldne se bo v državnem trtnem nasadu v Mitroviči pri Zrninju, v torek dne 23. t. m. ob 2li popoldne pa v državnem trtnem nasadu v Tržiču (Monfalcone) prostovoljno prodalo dra-žbenim potom 1500 kg lepega grozdja za napravo vina boljših vrst.
50.000 K dobila, ne da bi vedela. V sredo je prišla v neko banko na Reki kmetica Deskovič in Moščeniške Drage, da zamenja ameriški denar, ki ga ji je bil poslal njen mož iz Amerike. Ko odpravi to opravilo, pokaže dotičnemu u-radniku srečko ogrske hipotečne banke, katero je smatrala za kos popirja brez vrednosti. Toda nekateri sosedje so ji svetovali, naj se enkrat prepriča, ali res nima nobene vrednosti dotična srečka. Uradnik pregleda stare izkaze od žrebanj in razvidi, da je ta srečka zadela pred petimi leti 50.000 K. Ta vest je kmetico pustila popolnoma hladno in ko je rekla, da pride po določenem času po denar, je mirno odšla. Soprogu in pa sinu, ki je delavec v Gradcu pa je pisala, naj prideta na dom, da bosta uživala nepričakovano srečo.
Poslano. Eno cerkv. ali oltarno sliko brezplačno (le povrnitev režijskih stroškov) poslika na Slovenskem katol. umetnik, propagator utneni cir-kevnego, čegar delo je pohvalno priznala c. kr. osrednja komisija. Podrobna pojasnila daje »Rozhledv v umeni cirkevnim«, Praga Vinogrady, Kra-meriova 10.
Zaradi potvarjanja vina. Okrajno sodišče iz Egne na južnem Tirolskem je obsodilo veleposestnika in veletrgovca z vinom Emila pl. Ferrari zaradi potvorbe vina z glicerino na 50 dni zapora, katero kazen je potem spremenilo v globo 10.000 K. Zaplenili so 67 hi ponarejenega vina in 3 q glicerine.
Pozor pred sleparskimi zdravili. Namestništvo naznanja, da se v raznih listih priporoča neki »Mann-ov zavodu iz Pariza, ki zdravi baje vse mogoče in nemogoče bolezni. Namestništvo javlja v tem pogledu, da ta zavod skuša oslepariti občinstvo s tem, da si pusti plačati precejšnje svote denarja, za katere pošlje potem brošure brez uikake vrednosti Torej pozor!
ISletnica cesarice-Elizabetine smrti. Cesar je v sredo obiskal na Dunaju kapucinsko rakev, da ob 15letnici smrti cesarice Elizabete moli ob njeni rakvi.
Cesarjev dar za ponesrečence na puljskem sireljišču. Cesar je Jaroval 3000 K, ki se imajo razdeliti med sorodnike treh pri nesreči v Pulju ubitih mornarjev ter med ranjene.
Kaznovani prodajalci prašičev. -Kecskemečki prodajalci prašičevjega mesa so pričeli štrajkati, ker niso hoteli prodajati mesa po od oblastnij določeni ceni Policija je odvzela trem pro-
dajalcem pravico prodaje, ker so postavili oderuške cene. Sedaj pa je o-brtna oblast kupila 1000 prašičev ter prodaje njiii meso po kupni ceni. Ali bi ne bilo pri nas dobro kaj enakega.
Obsodba Kunschaka potrjena. Ka-sacijski dvor je odvrnil ničnostno pritožbo, ki jo je vložil Pavel Kunschak, morilec socialdemoraškega poslanca Schiihmeierja, proti obsodbi, s katero je bil na smrt obsojen.
Katoliški telovadci pri sv. očetu. — Udeleženci mednarodne tekme- katoliških telovadcev so se v nedeljo dopoldne podali v lateransko baziliko, kjer so bili pri sv. maši, nakar so odkorakali v cerkev sv. Petra. Sovražniki cerkve so med potjo poizkušali protidemonstraci-jo, a' policija je demonstracijo preprečila. Po sv. maši v cerkvi sv. Petra so se katoliški telovadci, do 4000, zbrali na Pamazovem dvorišču v Vatikanu. — Inozemsko moštvo je bilo postavljeno pred italijansko izvzemši Benečanov, ki so stali v prvi vrsti, da boljše sv. očeta vidijo. Točno opoldne je prišel sv. oče s sijajnim spremstvom na Rafaelovo loggio. Godba telovadcev je za-svirala papeževo himno, telovadci so sv. očeta navdušeno pozdravili. Vsi telovadci so pokleknili in na papeževo znamenje vstali. Sveti oče jim je podelil apostolski blagoslov. Med ponovnimi ovacijami je sveti oče odšel. Pri gimnastičnih tekmah katoliških telovadnih društev je priborila tretjo konkurenco za inozemce krščanska nemška telovadna zveza na Dunaju.
Protiavstrijske demonstracije v Rimu.
V ponedeljek so priredili v Rimu katoliški telovadci obhod po mestu. To priliko so porabili naši dobri italijanski' prijatelji za najbesnejše demonstracije proti — Avstriji. Namesto proti telovadcem so udarili na trg Colonna pred avstrijsko poslaništvo, kjer so kakor besni začeli žvižgati in kričati »Abbaso ' Austria«, »Evviva I’ Italia« »Evviva Trieste italiana«, »Evviva Trento e Trieste«. Hinavski lažnivec »Piccolo« je pač priobčil poročilo o teh izgredih, o-menil je tudi klic »abbasso« in »evviva«, toda zamolčal pa je, da so ti »abbasso« veljali Avstriji, »evviva« pa »italijanskemu« Trstu.
Žalostna smrt pravoslavnega pa-trijarha iz Karlovca. Pred kaki 10 nnevi je nakrat izginil iz Gasteina tam zdra-veči se pravoslavni patrijarh iz Karlovca Bogdanovič. Iskali so ga več časa in konečno našli njegovo truplo v reki Achi. Najbrže je izvršil samomor. Zadnje dni, ko so ga videli, se je nekam čudno vedel.
Kolera. Z Dunaja se poroča, da je umrla v Wyzlo\vu (Galicija) vsled kolere ena oseba. V zagrebškem okraju so imeli v treh občinah tri smrtne in tri sumljive slučaje. V občini Delibat pri Temesvaru so umrle štiri osebe na koleri.
Mrliče so kradli. Laški list »Alto \-dige« na Tirolskem poroča, da so te dni na postaji Porta nuova prijeli dva laška sluga z univerze v Turinu, ker sta kradla v Turinu v medicinskem inštitutu mrliče in jih prodajala raznim univerzam po Avstriji, kjer so jih rabili za študije v razteleševanju. Na omenjeni postaji pa je te dni uradnik zavohal čuden mrliški duh ter dal one zaboje odpreti: notri so bili kosi človeških teles, ki sta jih ona dva sluga namenila čez mejo. Oba sta zaprta, bržkone je vmes še kateri tretji.
Strahovit čin blaznega učitelja. V Degerlochu je zblaznel učitelj VVagncr.
V blaznosti je umoril ženo in otroke ter zaprl stanovanje. Nato je ponoči zažgal pet skednjev. Ko so ga hoteli prijeti ie streljal iz dveh revolverjev ter ustrelil 15 oseb. Več jih je težko ranjenih. Le z veliko silo so ga ukrotili.
Bolgarska slovnica in čitanka s slovensko - bolgarskimi razgovori. Sesta-
vil prof. Anton Bezenšek na sofijskem vseučilišču. Priloženih je 5 tablic s cirilsko pisavo. Naroča se v »Akademični knjigarni« A. Bezenšek v Sofiji, ulica Gurko št. 34. Cena je 1 K 40 v oziroma lev 1.50. Knjigo priporočamo vsem izobraženim Slovencem.
Listnica uprave: Gospa Amalija Kovačič: Denar prejeli. Plačano do konec tega leta! Hvala!
Mestne novice.
Začetek šolskega leta v učnih zavodih »Šolskega Doma«, namreč:
1. v petrazrediii deški ljudski šoli v »S. Domu«, ki služi kot vadnica c. k. moškemu učiteljišču;
2. v šestrazredni dekliški ljudski šoli v »Š. D.«, ki služi v štirih razredih za vadnico c. kr. ženskemu učiteljišču;
3. na petrazredni mešani ljudski šoli v »Maleni Domu«;
4. v deški pripravnici za srednje šole v »M. D.«;
5. na pripravnici za ženska učiteljišča v »M. D.« ter
6. na ženski obrtni šoli v »Novem Domu«
bo vpisovanje v ponedeljek in torek 15. in 16. septembra od 9. do 12. ure predpoldne in od 3. do 5. ure popoldne.
V sredo 17. septembra bo za šolske otroke iz »S. Doma« s v. m a š a v cerkvi sv. Antona pod Kostanjevico, za one v M. in N. Domu pa v cerkvi čč. oo. kapucinov ob 8. uri zjutraj.
Sprejemni in ponavljalni izpiti se bodo obdržali po potrebi vse tri dni.
V četrtek 18. septembra začne v vseh zavodih redni p o u k, izvzemši prvi razred deške vadnice, ki začne še le v petek 19. sept.
Na obrtno - nadaljevalni šoli s slovenskim učnim jezikom v »Šolskem Domu« bo vpisovanje za nedeljsko in dnevno šolo v nedeljo 14. sept. od 9. do 12. ure predpoldne. V sredo 17. sept. se bo nadaljevalo vpisovanje v dnevno šolo od 5. do 7. ure popoldne in se začne tudi že redili pouk. V nedeljo 21. sept. začne redni pouk v nedeljski šoli in se bodo še sprejemali učenci, ki bi se ne bili do tedaj oglasili.
Otroški vrti društva »Šolski Dom« v Malem Domu, v ulici sv. Klare št. 4 in pod Kostanjevico št. 1 so začeli šolsko leto že s 1. sept. Gojenci se sprejemajo tudi med letom, ako so dosegii tretje in niso prekoračili šestega leta ter so zdravi.
Začetek šolskega leta na državnih gimnazijah v Gorici. Vpisovanje v prvi razred slovenske državne gimnazije bo dne 16. sept. od 8 do 12 ure predp. Sprejemni izpiti bodo pa 17. sept. od 9—12 ure. — Učenci, ki so bili sprejeti v 1. razr. že v juliju, naj se zglase šele 3. oktobra pri slovesni otvoritveni sv.. maši. — Dosedanji učenci II. do IV. raz. naj se zglase 1. oktobra. Dodatni, ponavljalni iu morebitni sprejemni izpiti
II., III. in IV. raz. se bodo vršili 1. in
2.	oktobra. Slovesna otoritvena služba božja bo 3. oktobra. Slična določila veljajo tudi za italijansko in nemško gimnazijo.
Poroka. V torek zj. sta se združila v zakonu g.čna Ferdinanda C z a p in g. Miha F r a n d o I i č, asistent pri c. kr. kmetijskem kemičnem poskuševali-šču • v Gorici. Mlademu paru obilo sreče!
m Poroka. Danes sta se poročila v Gorici g.čna Anka C e š č u t. učiteljica, hčerka g. Antona Češčina, c. kr. višjega okr. oficijala, in pa g. Jakša Brdar, učitelj v Istri. Naše čestitke!
Vpisovanje v prvi razred c. kr. višje realke v Gorici sc vrši v torek dne 16. sept. 1913 od 8h do I2h dopoldne v ravnateljevi pisarni. Vsprejemni izpiti za prvi razred se vrše drugi dan v sredo dne 17. sept. 1913 od 9h dalje. Vpisovanje v II. VII. razred se vrši v
sredo dne 17. sept. 1913 ob 8h dopoldne v dotičnih razredih. Kdor se ne zglasi o pravem času, izgubi pravico do novega vsprejema. — Vsprejemni, ponavljalni iu dodatni izpiti za II.—VII. razred se vrše 17. in 18. sept. — Šolsko leto se začne dne 20. sept. — Šolsko leto se ob 8h dopoldne.
Na c. kr. slovenski gimnazijski pripravljalnici za srednje šole v Gorici sc
začne šolsko leto 1913/14. dne 19. septembra. Učenci pridejo 16. septembra med osmo in dvanajsto uro z očeti ali namestniki vpisovat se pri vodstvu na Trgu sv. Antona, št. 2., I. nadst. in prinesejo s seboj krstni list in letošnje šol-ško spričevalo za dokaz, da nimajo manj kot devet pa tudi ne več ko trinajst let in da so tretji ali kateri višji razred ljudske šole dokončali s prav dobrim ali vsaj z dobrim uspehom. Prednost imajo slovenski učenci, ki so na deželi doma in nimajo priložnosti, za gimnazijo ali realko dobro naučiti se verouka, slovenščine, nemščine, računstva in lepopisja. V pripravljalnici dobijo učenci versko - nravno in znanstveno podlago, na kateri potem lehko napredujejo na slovenski in nemški gimnaziji, na realki in v drugih šolah. Učnina je za vsako polletje 10 kron; ubogi in pridni u-čenci so oproščeni celo leto. Gimnazija in realka vsprejmete učence iz pripravljalnice brez vsprejemne skušnje.
Vodja: Fr. OreŠec, profesor.
Na c. kr. moškem učiteljišču v Gorici bo vpisovanje za vstop v pripravljalnico v pondeljek, dne 15. t. m. od 9.—12. ure dopoldne. Isti dan se prično, a se zvrše v torek in sredo dne 16. in 17. t. m., pismeni in ustni, sprejemni, ponavljalni ter naknadni izpiti. —
V	četrtek, dne 18. t. m. bo otvoritvena služba božja, v petek, dne 19. t. m., pa se prične redni pouk. Vse drugo na črni deski v zavodu.
Smrtna nesreča. V torek zjutraj je hotela 60-letna gospa Kučera, soproga upokojenega majorja Kučen, stanujočega v Gosposki ulici št. 10. skuhati čaj za svojega soproga. Nesreča je hotela, da je hkratu odprla plin, ki jo je nakrat zadušil. V kuhinjo prišedša mlekarica .o je našla mrtvo na tleh ležati. Pokojnica je bila blaga in pobožna gospa.
m Služba lekarn. Od 14. do 21. t. m. bodete imeli ponočno službo lekarni:
G i r o n c o I i - P o n t o n i.
Iz goriške okolice.
Dekle utonilo. V pond. se je šlo v Sočo kopat 17-letno dekle Ivana Primožič iz Pevme. Klicalo je tudi druge tovarišice, odzvala pa se je le ena. Nesreča je hotela, da je mlado dekle v vodi krč zgrabil in jo tako utonijo. Kmalu potem so truplo dekletovo potegnili iz Soče.
Utopljenca so našli. Iz Sovodenj nam pišejo: Minuli petek so potegnili iz reke Vipave in sicer na kraju, kjer sc izliva Vipava v Sočo, moško triiRjo, ki se je že lupilo. Truplo so prenesli na so-vodenjsko pokopališče, kjer so je drugi dan pokopali. — Kdo je utopljenec se ni moglo dognati. Sodilo se je, da je moralo biti truplo najmanj že oko-
li	14 dni v vodi.
g Iz Števerjana nam poročajo, da je tamkajšnji posestnik Josip Rožič št. 62 izkopal eninpol kg težak krompir. Res redek slučaj, posebno pa letos, ko je suša v spomladi mnogo škodovala rašči krompirja. Letina krompirja je pri nas. hvala Bogu, prav dobra. Krompirja bodemo imeli, a drugih pridelkov bo prav malo. Posebno žalostni so oni, ki jim je toča napravila škodo. Neprenehoma študirajo in tuhtajo, kako bodo davke in obresti plačali. Mnogo se jih boji. da bo drugo leto pel boben, ako se jim bo ravno tako godilo kot letos.
Obstrelil se je na Gradu pri Mirnu neki delavec po imenu Budin, ki je bil zaposlen pri zgradbi tamošnjega samostana za lazariste. Obstreljen je v no-
gah. Igrala sta se namreč s puško 011 in nočni čuvaj. Puška se je sprožila in Budin je dobil svinčenke v noge. Zdravi se v bolnišnici.
Smrtna nesreča. S Trnovega nad Solkanom nam poročajo: V pond. okoli
S.	ure zvečer je padel po stopnicah 70-letni Peter Rijavec Danes zjutraj so ga našli na dvorišču mrtvega. Včeraj je bil še zdrav pri svojem sinu v Gorici, ki je mizarski mojster na Livadi. N. p. v m.!
Iz ajdovskega okraja.
Požar. V Šturjah pri Ajdovščini j< v nedeljo zvečer pogorela g. Reyerju velika lopa in dva hleva. Na hlevih je bilo naloženo polno sena. Kako je nastal požar, še ni jasno; bržkone po neprevidnosti. Vsi predmeti so bili zava rovani.
Iz tolminskega okraja.
t Klavže. Dne 5. sept. smo spremili k večnemu počitku 19-letnega mladeniča, Ivana Kogoj. Pred letom se je bil hudo prehladil pri delu in začel bolehati. Prenašal je svojo bolezen ne kakor navadno mladi bolniki, ampak — kot mož, ki si zna iz trnja minljivih bolečin splesti duhteč venec neminljivih zaslug za nebesa. »Nič se ne bojim«, — je dejal — »rad umrjetn, če Bog tako hoče; če bom pa še živel, se hočem še bolj kakor do sedaj, potruditi za pravo življenje po veri.« Zadnjo noč je bil posebno vesel in dobre volje; zjutraj je želel, naj mu mati prinese sveže perilo, kakor bi bil vedel,-da se bliža zanj večni praznik, kakor bi bil hotci svojim domačim s tem povedati: »Šc d a n e s bom pri Bogu v raj u!« In res! Opoldne je prejel prav pobožno sv. zakramente za umirajoče, poldrugo uro potem je bil že doma — pri nebeškem Očetu. — Počivaj v miru. dragi Ivan, in hvali Boga na veke, da te je mladega odtrgal z solznih gredic te zemlje in te presadil na večno cvetoče rajske livade!
Na c. kr. pripravnici za učiteljišča v Tolminu bo vpisovanje dne 15. t. m. od 8—12 in od 2—5. Sprejmejo se zdravi dečki, ki so izpolnili vsaj 13 let in pol; leto mlajši se sprejemajo kot poslušalci le v kolikor dopušča prostor. — Zahteva se krstni list in zadnje šol. izpričevalo; kdor želi prositi drž. podporo, naj si preskrbi še ubožni list Vodstvo.
Iz komenskega okraja.
km Sveto. V nedeljo, dne 7. t. m., smo imeli cerkveni shod s procesijo, katere se je udeležila šolska mladina, Marijina družba z zastavo, občinski svet, komenski župan ter velika množica občinstva. Nosila se je tudi nova velika zastava. Redar in poljski čuvaj sta skrbela za red, da se je Najsvetejše v Svetem spodobno počastilo.
km Javno češčenje presv. R. T. bo prihodnjo nedeljo v Temnici.
km Sveto. Sveto daleč okoli slovi, ker prebiva v njen mnogo starih in pridnih ljudi. 35 naših kmetov ima poldrugo uro oddaljene vinograde, za katere žrtvujejo mnogo truda in časa. Iz teh vinogradov pridelajo jako dobrega belega »vipavca«. ki ga prodajo, da poravnajo davke in druge stroške.
km Preserje. (Čudne razmere.) V Komnu je 110 šolski otrok. Za šolski pouk so določene štiri učne moči. V Svetem pa je 135 šolskih otrok, katere poučuje vse le e n učitelj. Ni težko uganiti. kje se otroci več naučijo, ali v Komnu ali v Svetem. Ti ubogi krnet, ki si s šolskimi dokladami tako obložen in vendar se ti tudi tam krivica godi.
km Šebelji. Nekateri vinogradniki so vsadili zraven trti tudi mnogo zele-r.jadi. To ni prav. ker trti'.škoduje. Vsak
titorejec naj drži trte čste, pa bo imel tudi boljše vspehe, kot jih ima oni ki ne čisti trt.
km Škrbina. Dne 31. avgusta ie imelo tukajšnje društvo ples, na katerem se je pripetil čuden slučaj. Nek u-radnik s Komna je plačal vstopnino, a kljub temu ga niso pustili na veselični prostor. Vrhu tega so se nekateri stepli, za kar se bodo pred sodnijo zagovarjali I >0 tega privede nekrščansko življenje.
km Škrbina. Na plesu 31. m. m. je
bil tudi nek mladenič, katerega brat so isti dan pokopali. Plesale so tudi stare žene s svojimi sinovi in možmi. Kljub toči in škodi, ki jo je ta napravila, se tte opaža nič o kakem pomanjkanju.
ktn Škrbina. Po naši občini je nekdo pobiral rnilodare, da se pokrije primanjkljaj od zadnjega plesa društva »Narodni dom«, ki se je vršil 31. avgusta t. I. Kakor se je izvedelo, nabral ie precejšnjo svoto. Za svojo pot si je za računil precejšnjo dnino. Ostanek pašo društveniki — zapili. Res lepa je ta!
ktn S Krasa. Gospodje namigujejo starim, naj ne dopisujejo »Primorskemu Listu«. Če mladi včasih kak# nepravilno zavrtijo, jim gospodje vse odpustijo. zato naj tudi s starimi malce potrpijo. V nedeljo je rekel neki stari pod lipo, kjer so stari že marsikak pameten sklep naredili, da morajo biti mladi pokorni starim, tudi če jih kdo drugi kaj drugega uči. To zahteva Božja postava in pa stara navada. Kadar bodo mlad. postali stari, se bodo tudi oni smeli ponosno postaviti pod lipo, a sedaj smo še mi tu! Stari naš »Primorski List« naj se še drži!
km Volčjigrad. Na polju vse mrgoli. Kmetje spravljajo otavo, katere je mnogo in kopajo krompir. Čebele nabirajo med, ker ajda bujno cvete. Turšiča in grozdje zorita. Stari pridno skrbe, da sc nič se skvari, mladi pa se z drugimi rečmi pečajo.
km Strela. Dne 10. t. m. je strela ubila v Lipi tri goveda, ki so bile lastnina Jožefa Cegan. TTri goveda pa so ostale nepoškodovana. Strela je imenovanemu posestniku raznesla rob domačega vodnjaka. — Francu Stepančiču je strela raznesla nek zid in lesen pod. — Nekemu drugemu sosedu je tudi razdrla lesen pod. Nekateri ljudje so padli v nezavest. Človeške žrtve ni bilo nobene.
km Brestovica - Klanc. Grozdje zori. Lepo je kakor malokedaj tako. 0-beta se izvrstna kapljica. Bog nas obvaruj toče in hudega vremena.
km Komen. Z našim mlinom je velik križ. Saj ni čuda, če se gospodarji vedno prekladajo. Mlin se vedno slabše vrti in kmetje so ž njim vedno manj zadovoljni. Sedaj jo je popihal prejšnji mlinar, zapustivši mlin v največjem neredu. Razun tega je pustil slabe spomine v Komnu. Starešinstvo ga dobro i>o-zna. ker je delal vedno zgago. Zupan pa je lahko zadovoljen, da se je na tako lep način rešil svojega največjega nasprotnika.
Z zgornjega Krasa. Terana se še dobi. Lansko leto ob Vseh Svetih so ga kupci hoteli nekaterim plačati po 72 K vsak hi. Zdelo pa se jim je premalo. Bržkone pa ga morajo sedaj mnogo ceneje prodati. Vsak naj si zapomni: Ko bo teran poreden, naj ga proda koj prvemu kupcu; ako je pa izvrsten, potem ga lahko drži.
km Rubije. Trije sovražniki žugajo naši vasi: plevel, dolg in greh — podpirajo jih pa napuh in lenoba. Kmet!e. varujte se teh sovražnikov!
km Mavhinje. Grozdje kaže pri nas letos prav dobro, ker smo vsadili mnogo novih trt. Če Bog obvaruje vinograde. se l omo letošnje trgatve prav veselili. 1 a tudi drugi jesenski pride!k? kažejo letos precej dobro. — Stari ljudje
pri nas so pametni in delavni, mladi pa so »štimani«. Njih program je: Malo delati. dobro živeti in nič moliti. Safti pojde dobro tako!
Iz cerkljanskega okraja.
Cerkno. Tukajšnje prostovoljno gasilno društvo prevzame v nedeljo dne 14. septembra pri tvrdki .lergitsvh-evih sinov v Celovcu naročeno novo ben-cinmotorno brizgalno. Te vrste brizgaln so za naše primorske kraje še nekaj novega. zato vabimo slavna županstva in gasilna društva po Prmorskcm ip tudi drugod, da se istega dne ta novi stroj ogledajo in se na svojo korist prepričajo o njega delovanju.
Odbor prostvo. gas. društva v Cerknem.
Iz Iržiškega okraja.
tr Javni shod za ustanovitev slovenske šole sklicujejo tržiški Slovenci za nedeljo dne 14. t. m. ob 2. uri popolu-dne v prostore hotela »International«. Govorilo bo več govornikov iz Gorice in iz Trsta. Pričakuje se obilne udeležbe od strani tržiških. tržaških in gori-ških Slovencev.
Oroblinice.
• Preobrat na Francoskem? Ako
smemo verjeti poročilom raznih listov, se hočejo Francozi, to je vlada .zopet pobotati s katoliško cerkvijo. Iz Pariza prihajajo namreč glasovi, da mnogi, celo liberalni politiki, želijo, da bi se zopet stopilo v zvezo s sv. Očetom in bi se katoliški cerkvi vsaj deloma vrnile pravice, ki so se ji krivičnim potom odvzele. Če bo le res?
Gospodarsko.
Vinska letina kaže letos nekaterim dobro, drugim srednje, tretjim slabo. Tako je na Vipavskem, po Krasu in v Istri. Na sploh kaže na srednjo letino. Pred enim mesecem je še kazalo na dobro. Pri nas na Goriškem se je takrat računalo na 600.000 lil vina. Po toči poškodovani vinogradi bodo dali vino, ki bo potrebovalo poprave. Kdor bo hotel popraviti vino, bo moral prositi za dovoljenje pri obrtni oblasti I. inštance in sicer s koleka prosto prošnjo.
Koliko mesa se poje v raznih državah. Učenjak Maks Riibner, ki je napisal obširno delo o prehranitvi pri raznih ljudstvih, je prišel za razne države do sledečih vspehov, kar se tiče pov-žitega mesa. Največ mesa pojedo Av-stralci.razmeromazdrugimi narodi pride v Avstraliji 111 kg mesa letno iia osebo. Potem pridejo Združene države v Severni Ameriki (54 kg na osebol, Francija (35 kg). Belgija (34 kg), Avstrija (2 9 kg), Španija (22 kg), Rusija (21 kg) in Italija (16 kg). Posebno je zrastlo vživanje mesa v Nemčiji, kjer pride danes petkrat toliko mesa na osebo kot pred 160 leti. V mestih se porabi povprečno 52 kg, na deželi povprečno 31 kg mesa na osebo. Po stanovih pa se 106 kg mesa razdeli sledeče: Na kmetovalce pride 16.5 kg, na delavce 44.8 kg. siromašni srednji stan 15.3, kg. premožnejši 16.5 kg. bogataši 12.9 kg. Največ mesa tedaj povžijejo delavski stanovi, najmanj pa kapitalisti in gospoda, ki zato poje dovolj drugih sladkosti na tem svetu.
Trgovina z usnjem
v Kapucinski ulic! it. 2 („Prl Liri".)
Podpisani priporočam sl. občinstvu v mestu m na deželi svojo trgovino z usnjem, imam usnje is najboljiih tovoren. Prodajam vse čevljarske potrebščine. Cene konkurenčne. Blago dobro. Postrežba poštena.
Z odličnim spoštovanjem se bilježim josip hardšič. trgovec.
Najboljše in najmodernejše sukno M moške in volneno aa ienske obleke rasr pošilja najceneje Jugoslov. raapošiljalnm
R. S TERME CK! ® Celju š/. 304.
Vzorci in cenik čez tisoč stvari z slikami poštnine prosto.
loterijske številke.
'Trst .... 63. 18, 26. 19, 65.
Usnje podplati. Vrvarsko
111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111
blago. I. Drufovka, Gorica
II11 • 1111111111111111111111111111M11111111111111111111111111
nasproti „Monta“, odli-
111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111
kovana delavnica nadpla-
111111111111 1111111111111111111111111111II1111111111111M111
tov. — Velika izbera obuvala.
1111M1111111111111II11111111 lili 11111II111) ■ 111 111111■lllll
Trvdka 0. ZAJEC
trgovina z železjem v Gorici v hiši „Qoriške ljudske posojilnice1*
(prej krojaška zadruga.)
Priporoča bogato zalogo železa, pločevine vsakovrstnega kovanja za pohištvo in stavbeno mizarsko, kovaško, kleparsko, klesarsko orodje, straniščne naprave in upeljave, strešna okna. traverze, cement, svinčene in železne cevi in pumpe, žico, žična ograja, razno kmetijsko orodje, štedilnike, peči.kuhinska in hišna oprava.
Poatreiba točna, domača in cene konkurenčne.
Zdravnik
dr. J. Bačer
ordinira
v ulici Tre Rš št. 9
v GORICI.
^ Odlikovana pekarija ^ ▲ 4 in slad« ičarna V Q
f K. Draščik S
f v Gorici na Kornn
-	(*	lastni	MII)
:
i
Izvršuje naročila vsakovrstnega T peciva, torto, kolače sa birmano« ^
♦ In poroke, pince itd. Prodaja različna fina vina in likerje na drobno ali orig. buteljkah. Pri-
• poroča se sL občinstvu. Cene Jako nizke.
Prva slovenska trgovina z Jedil- Pl nim blagom	▼
Anton Kuštrin, Q
v eojyei Q. Gosposka ulica štev. 25 X
priporoča slavnemu občinstvu v T mestu in na deželi svojo veliko Q trgovino raznega jedilnega in ko- ▼ lonijalnega blaga.	čil
Vse blago prve vrste. T
Cene zmerne in nizke. Postrežba Uj točna in solidna. Na željo odje- X makev v mestu se blago do- M stavlja na dom.	j*
Pošilja se po železnici in pošti. y
l
in to v svojo lastno korist naj si ogleda ulogo, kakovost blaga in prepričal se bode o čudovito nizkih cenah, nič, tudi ni nihče primoran kaj kupiti.	■	■	-	•	Začasno	uhod	le	iz	šolske ulice (Via Scuole) št. 3-5.
HEDŽET & KORITNIK, manufakturam  —= trgovina v Gorici. 1 1	—
Vsled preureditve lokala velike zaloge in pomanjkanja prostorov so se cene vsemu blagu, nekateremu skoraj za 20°|„ znižale. Toraj nobeden naj ne zamudi te redke prilike, vsakdo
Pogledati ne stane Gene stalne!
Priporoča se, pod novim vodstvom, na novo urejeni hotel »Pri Zlatem Jelenu«.
Istotam se sprejemajo abonenti po dogovoru po zelo ugodnih cenah.
Alojzij Gril, mizarski mojster
v Št. Andrežu pri Gorici št. 81
priporoča slavnemu občinstvu v mestu in na deželi svojo dobro urejeno mizarsko delavnico in zalogo pohištva. Kdor želi kupiti po ceni, naj se obrne do te tvrdke. Sprejme tudi naročila po vzorcih. — Plačevanje se dovoljuje tudi na obroke.
JOSIP TER PINI
naslednik Antona Potatzky	I
v Gorici na sredi Raštela štev. 7.
Trgovina na drobno in debelo.
Najceneje kupovanje nirnberškega in drobnega blaga, ter tkanin, preje in nitij.
Potrebščine za pisarne, kadilce in popotnike. Najboljše šivanke in šivalne stroje; potrebščine za krojače in črevljarje. — Svetinjice, rožni venci in mašne knjige.
Hišna obuvala za zimske In letne čase.
Raznovrste semena, trave in detelje.
Najboljše preskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih na deželi.
P. n. g. pričakujem obilnih odjemalcev
Učenec I. ali II. razreda kake srednje šole se sprejme od nemške družine v popolno oskrbo Ulica Orzoni 84 A.
Oilin motno> zavret0 se popravi kakor KIHU, tudi odvzame se prevelika mno-6ina kisline vinskemu moštu ali vinu. Vzorec prinesti ali poslati. Naslov povč upravništvo »Primorskega Lista" Semeniška ulica 16, II. nadstropje.
OilUDicB cerkvenih posod in corkvonigi orodja
Fr. Leban Gorica,
lagiitritio oiica itov. S.
Priporoča preč. duhovščini »vojo delavnico cerkvenega orodja In cerkvenih potod, svečnikov itd., vsakovrstnih kovin v vsake* slogu po najnlžjih cenah. Popravlja la prenavlja stare reči.
— Blago se razpošilja franko. —
JOSIP CULOT
v HaStelJu št. 2 25 v Gorici.
Velika zaloga vsakovrstnega igrač, okraskov
za božično drevesce in punčk za igračo
Razpela iz kovine in lesa, rožni renči, podobice, rokovne iz volne in sukna. moške in ženske no-gorice, črevlje in kape za zimsko sezono; zaloga drobnarije za kramarje na drobno in debelo, kipi, in svetniki iz porcelana, kovčki, pipe. ustniki cevi itd. itd itd.
Svoji k svojim!
Svoji k svojim!
MIHHEi TURK
GORICA na Kornu štev. 6. GORICA
priporoča slavnemu občinstvo svojo brivnico. Zagotavlja točno postrežbo. — Sprejema naročila za maskiranje po zmernih cenah.
ODLIKOVANA rzSKARNA
Sorica, vla Formlca
ta priporoča za odjcmanje raznega peciva navad nega in najfinejšega. Pecivo je najboljše. Priporočam se cenj. odjemalcem za obileposet.n S spoštovanjem	E. Jakin
Čitajte
Čltajte!
Važen oglas »Slovenske Straže!
V današnjih težavnih razmerah zamorete ohog.itetile s srečko!
je v to svrho prva in najpriporočljivejša srečka, ker ima šest TII 1*01/0	0l*A0l#0	žrebanj vsako leto. ker znašajo glavni dobitki	vsako leto 400.000,
I Ul O Itd	VI C Užit d	VOO.OOO,	400.000, 200.000, 200000. 200.000	zlatih frankov, ker
je tedaj	zanjo izdan denar nun zadeti najmanj -100.000 frankov,
ker je tedaj zanjo	izdan denar varno naložen	kot v hranilnici, ker 'gra še dolgo	vrsto let in obdrži
kupec po izplačilu kupnine trajno igralno pravico brez vsakega nadaljuega vplačevanja, ker znaša mesečni obrok samo 4 krone 75 vinarjev, tn ker zadobi kupec že po vplačilu prvega obroka izključno
igralno pravico.
PO/OR! Prihodnje žrebanje se vrši*dne 1. oktobra 1913!
1 turška srečka italijanskega rdečega križa z 10 žrebanji vsako leto na mesečne obroke po samo 6 K. Podaje pojasnila in naročila sprejema za .Slovensko Stražo« g. Valentin Urbančič,
Ljubljana, Kongresni trg štev. 19.
 ----- Sprejmejo se marljivi sotrudniki pod ugodnimi pogoji, -
Prvo primorsko avtorizirano stavbeno in hamnoseUho podjetje
Alojzij Tavčar
• '	=	v	Dutovljah	okraj Sežana -:===
zapriseženi sodni Izvedenec
izvršuje vse potrebne načrte, proračune in cenitve za stavbe, vodnjake, ceste, nagrobne spomenike in druga razna monumentalna dela
Gene zmerne.
USNJE
in Čevljarske potrebščine
A. DRUFOVKA
GORICA
RAŠTELJ ŠTV. 3
IZDELOVALNO
NADPLATOV IN GAMAŠ
m
„CENTRALNA POSOJILNICA”
REGISCRODATVl ZADRUGA Z OmEJCIH) ZAVCZO
v GORICI
obrestuje hranilne vloge po 5 °|o. Daje članom posojila na vknjižbo po 6”0, na menice po 7°0, na mesečno odplačevanje, ki znaša mesečno 2 K za vsakih 100 K. Rentni davek plačuje posojilnica sama. Zadružni urad je v lastni hiši 3orSO GIlIS. Verdi št. 32. !. nad. — Uradne ure vsak dan razun nedelj in praznikov od 8. ure zjutraj do 1. popoludne.
ODBOR.
Z-3 dijake
se
sprejme na hrano in stanovanje v gosposki ul. Zdrava hrana, soba svetla in zračna. Lep razgled. Naslov; J. Lutman »Narodna tiskarna" v Gorici.
Sante Busolini
trgom z jedilnim blagom 0 Gorici
naznanja slav. občinstvu, da je preselil svojo trgovino iz dosedanjih prostorov na Kornu ši. 13
v ulico sv. Bntona štev. Z
tik trgovine g. Ig. Suunig.
V rovih prostorih bo postregel slav.občinstvu z najboljšim blagom, nizkimi cenami in dobro postrežbo. — Istotako tudi v svoji
podružnici v Solkanu št 311.
Obenem priporoča svojo apnenico v Solkanu. Cenj. naročila se sprejema v trgovini v ulici sv, Antona štev. 2 in se izvršujejo točno.
Ugodna prilika!
V novi trgovini pri Soškem mostu št. 63 (Via Ponte Isonzo) v Gorici se dobi vsakovrstno sveže oblačilno blage po prav nizki ceni. Blago za moške obleke pa po tovarniških cenab.
S tako nizkimi cenami postrežem lahko radi tega, ker sem si nabavil veliko množino blaga.
Za obilen obisk se priporočam
Anton Jug.
Lekarna
Criitofoletti v Gorici
Prave in edine žel. kapljice w
s znamko sv. Antona Pado- W vanskega.	UT
Zdravilna m o č	[|1
teh kapljic je ne-	m
prekosljiva. Te	W
kapljice uredi/o	M
redno prebav-	TO
Ijanje, če se jih	JL
dvakrat na dan	JR
po jedno žličico
( (Varstvena znamka) popije. Okrepi y I belodec, storč, da izgine v krat- ^ I	kem a	iasu omotica in šivotna	w
^	linost	(mrtvost.) Te kapljice tudi	M
hJ	storč,	da	človek raje j č.	W
Cena steklenica 60 vin.
&
m
Sl
Viktor Toffoli- Gorica
prva zaloga oljkovega olja
Via Tcatro 16. Via Mm 10.)
Oljkino olje, pripeljano naravnost Is Istre, Dalmacije, Valone, Bari, Lucca, Nizsa, Oneglja.	=
Cene so sledeče
Jedino olje . . - -Namizno olje . - . Istrsko oljkino olje .
Val ona.................
Bari....................
Oneglia.................
Lucca ..................
Nizza...................
liter Kron
1.04
1.12
1.28
1.40
1.40 1.60 2.—
2.40
Sprejema naročila ter pošilj« franko na dom. kakor tudi na dežele iu izven države.
izdajatelj in odgovorni urednik J VimprlSek > Gor i
Tska,Narodna Tiskarna* v Gorici (odgov. L. Lukež.l’.