V celoti je š tud ija  metodološko soliden regionalnogeografski p rikaz  speci­
fične jugoslovanske pokrajine, ki posebej upošteva vse značilnosti najnovejših  
transform acijsk ih  procesov na našem podeželju.
Mirko P ak
O jugoslovanskih naseljih  in mestih ter urbani geografiji
Centralna naselja i gradovi SR Hrvatske, G eografska analiza, Geografski in ­
stitu t P rirodoslovno-m atem atičkog faku lte ta  sveučilišta u Zagrebu, Zagreb, 1976, 
str. 239. G eografski in štitu t zagrebške univerze nadalju je  z izdajanjem  serije geo­
grafsk ih  prikazov SR H rvatske, ki so jo pričeli z obsežno regionalno m onografijo te 
republike. N ajnovejša kn jiga  iz te zbirke je zbornik 12 razp rav  o h rvatsk ih  
mestih, ki so nastale v sklopu znanstvenega p ro jek ta  »Gradovi SR H rvatske«. 
Zbornik je  uredil I. Crkvenčič. Č eprav je zbornik očitno želel podati celovito 
podobo h rvatsk ih  mest, je  njegovo težišče na funkcijsk i in populacijsk i tem a­
tiki, ostale teme so m an j zastopane, ali pa so celo izostale (npr. m orfologija 
mest).
Uvodna razp rava  I. C rkvenčiča o sta tistični in funkcijsk i k lasifikaciji n a ­
selij SR H rvatske p rinaša  nekatere osnovne navedbe o mestih, nato pa obrav­
nava njihove centralne funkcije in  h ierarhično razvrstitev . Za recenzenta, ki se 
je s to tem atiko u k v arja l na celotnem obm očju Jugoslavije, so ti izsledki zan i­
mivi, saj v mnogočem po trju je jo  njegova dognanja, četudi je b ila  m etoda ob­
delave nekoliko drugače zasnovana. Skoda, da niso bile podrobneje proučena 
vplivna obm očja središč, vloga cen traln ih  naselij n ižjih  stopenj in vloga indu­
strijsk ih  krajev , k a r  bi bistveno razširilo  raziskavo.
Zuljičeva razp rav a  o rasti m estnega preb ivalstva in procesu urbanizacije  v 
SR H rvatsk i je nadaljevanje njegovih številnih proučitev te problem atike. V 
njej so posebej zanim ive napovedi o razvoju  mest do leta 2000. Na razpravo  se 
navezuje raziskava M. Siča o obeležjih dem ografskega razvoja mest SR H rv a t­
ske zadnjih  100 let, to je od 1880 dalje. Smiselno sodi v to skupino poročil tud i 
prispevek Z. Roca o razporeditv i h rvatsk ih  mest glede na velikost (rank size 
rule), ki s p rim erjan jem  več razdobij p rikazuje, kako je h rva tska  u rban izac ija  
dobivala čedalje bolj zrele in norm alne poteze.
Dve razprav i M. V reska in I. C rkvenčiča se u k v a rja ta  s funkcijsko s tru k ­
turo  mest. Vreskova razprava, ki je  zelo tem eljita in ki sledi m ednarodni m eto­
dologiji, ugotavlja, da je večina mest na H rvatskem  industrijsk ih , precej m anj 
jih  je dejavnostno diverzificiranih, še vedno veliko pa jih  je o rientiranih  v 
upravo. Zanim ivi so tud i Crkvenčičevi izsledki o oprem ljenosti m est s te rc ia r­
nim i dejavnostm i (vloga v trgovini in prom etu), ki kažejo, da so številna m ala 
m esta bolje oprem ljena kot velika.
R. Pavič, ki je  eden redkih jugoslovanskih geografov, ki se bavi s politično 
geografijo, podaja v posebnem sestavku razm išljan ja o politično-geografskem  
položaju h rvatsk ih  mest v pretek lih  h istoričnih obdobjih. R azglab ljan ja so p rav  
zanim iva, čeprav lahko vzbude bralcu , ki je  historično razgledan, tudi določene 
pomisleke. H istorično-geografski značaj im a prispevek M. M arkoviča o razm e­
rah  in razvoju štirih  največjih  h rvatsk ih  mest, kot je  to mogoče razb ra ti iz 
m estnih zem ljevidov iz XVI., XVII. in  XVIII. stoletja.
En prispevek v zborniku se u k v arja  s podnebjem  Zagreba, O sijeka, Rijeke 
in  Splita (B. Penzar), d rugi pa z oskrbo mest z vodo. N apisal ga je ]. Ridanovič. 
Na zak ljučku  sta  še dve k ra jš i razprav i M. V reska o funkcijsk i transform aciji 
zagrebškega m estnega osrčja in o razvoju  osnovnih šol kot kazalcu  prostorske 
razm estitve zagrebškega prebivalstva. O be sta zasnovani v smislu »socialnogeo- 
grafske« šole.
I. Vrišer
Krešimir Papič: Travnik. Grad i regija, Z avičajn i m uzej T ravn ik , T ravn ik ,
1975, 360 str. Ni veliko mest v Jugoslaviji, ki se lahko pohvalijo  s takšno ob­
sežno in zgledno geografsko m onografijo, kot je  Papičev »Travnik grad  i regija«.
Sicer pa Travnik , starodavno bosansko mesto, ki im a svoje korenine že v pred- 
rim ski in rim ski dobi in ki je postal v XVII. stol. kasaba in središče nahije 
in je bil od XVIII. do srede XIX. stol. prestolnica bosanskega pašaluka, ves čas 
pa eden od centrov srednjebosanskega prostora, to nedvom no zasluži. Slikovito 
mesto, ki leži v zgornjem  delu doline Lašve ob pom em bnih prom etnih poteh 
osrednje Bosne, je v teku zgodovine doživljalo obdobja vzponov in zastojev. 
Njegov u trip  je  najbo lj zastal konec XIX. stoletja in pod bivšo Jugoslavijo. Po 
letu  1945 pa se je  z novo industrijo  naglo razvijal, čeprav ne tako močno, kot 
b i se, če ne bi na njegovem vplivnem  obm očju nastala  še dva industrijska 
cen tra: Vitez in Novi Travnik.
K. P apič je vsa historično-geografska dogajan ja podrobno prikazal. Izha­
ja joč iz širšega položaja m esta in naravnih  razm er, ki so pogojevale mestni 
razvoj, je tem eljito, v smislu m oderne urbane geografije, obdelal predvsem  
mestne funkcije in odnos m esta do okolice in drugih  središč v posam eznih histo­
ričnih obdobjih: turškem , avstroogrskem , predvojnem  jugoslovanskem  in po 
osvoboditvi. O b tem je  nekoliko zanem aril edino mestno zgradbo in njene se­
stavine, čeprav bi slednja zaslužila glede na značaj T ravnika več pozornosti. 
M onografiji se pozna, da je zrasla ob poznavanju  znanstvene literature, teren­
skem delu in delovnih skušn jah  av torja , k a r  ji daje stvaren, znanstven, pa tudi
ap likativen  značaj. T1 I. v riser
Milan Vresk: Osnove urbane geografije, Skolska kn jiga , Zagreb, 1977, 
s tr. 127.
V jugoslovanski geografski lite ra tu ri so redki priročniki posvečeni v celoti 
m etodam  geografskega proučevanja. Doslej še ni bilo p rim era takšnega celost­
nega p rikaza  problem ov in raziskovalnih metod, kot je  Vreskova knjiga, v k a ­
teri so sistem atično podane metode pristopov k obravnavanju  vseh glavnih 
geografskih problem ov v  m estnem prostoru. V endar avtor ni imel nam ena po­
drobneje predstav iti vseh številnih m odificiranih pristopov k proučevanju  mest­
nega prostora. Zasnovo svoje knjige je  av tor oprl predvsem  na dela am eriških 
in  angleških strokovnjakov. Ta tem eljna spoznanja o urbanem  prostoru je do­
polnil z drugim i, predvsem  kasneje nastalim i deli in  obenem ak tualiz ira l osnov­
no tem atiko. Mesto pojm uje Vresk kot prostor največje koncentracije vseh člo­
vekovih dejavnosti in kot sintezo velikega števila dejavnikov.
Po uvodni inform aciji o pojm u m esta in urbanizacije  te r  o nalogah urbane 
geografije, so v knjig i p redstavljene m estne funkcije, metode njihovega ovred­
noten ja in pristop  k  funkcionalni k lasifikaciji mest. Obsežno je  poglavje o p ro ­
storski s tru k tu ri mesta, v katerem  so p rikazane metode raziskovanja, ter po­
glavje o funkcijski, populacijsk i in m orfološki s tru k tu ri mesta. V nadaljevanju  
so na prim erih  razvitih  držav  p rikazan i problem i opredelitve u rbanizacije vseh 
stopenj, na koncu pa je obravnavana še prob lem atika vplivnih območij in cen- 
tralnosti m estnih naselij.
Iz obsežne litera tu re  je V resk v najkra jšem  možnem obsegu zelo uspešno 
podal dokaj izčrpno inform acijo  o geografskih problem ih razvoja mestnega 
prostora ter o m etodah njihovega proučevanja. Š tudija je  oprem ljena tud i s 
številnim i reprodukcijam i kartogram ov, grafikonov in diagram ov.
M. Pak
Iz tuje geografske književnosti
Martin C. Kellman, Plant Geography, London 1975, 135 stran i, 20 risb in 
diagram ov, 4 tabele in 12 fotografij.
K njiga je izšla kot šesti zvezek zbirke »Geografija« (The Field of Geo­
graphy), ki jo u re ja ta  znana angleška geografa W. B. M organ in J. C. Pugh. 
Knjige, ki so jih  do sedaj izdali v tej zbirki, obravnavajo: agrarno  geografijo, 
kartografske metode, politično geografijo, prostorske stru k tu re  in gospodarsko 
geografijo. Celotna zb irka je po besedah urednikov zasnovana tako, da bi služila 
potrebam  današn jih  študentov geografije.