Liberalizem v smrtnili zadregah. V Budimpesti izdajajo magyar8ki Judje nemšk list ^Pester Loyd" imenovan. Tje polagajo nemški liberalci svoja jajca, kedar jih doma znesti nečejo. Nedavno je takšno jajce doli poslal vBudimpešto baje liberalec na glasu ter pravi in svetuje svojim neinškim pajdašem: ,,naj odjenjajo nekoliko, saj za par let, od nekaterih teženj in zahtev liberalizma, kajti sedaj se preveč ljudje nad njimi spodtikajo, in to bi jako oviralo liberalcem zopet na konja vplezati". Tako kodajcka zvijačnik, ob enem pa potrdiije, da smo liberalizem v Avstriji vendar eukrat v zadrege spravili. Dolgo nas je mamil ta strašno nevarni tujec. Pravijo, da se kače ropotače ptica blizo nje piišedsa tako ustraši, da samega strahu nikamor ne more. Kača jo zelo lehko poblastne. Tako je se godilo nam in mnogim uarodom v Evropi skoraj 100 let nasproti liberalizmu. Vse je umel omamiti, očarati, v avoje mreže zajeti in pokončavati. Liberalizem je tujec. Oča mu je pred 100 leti živel, imeaovan: francosko-angleško brezverstvo. Rodil se je ? fraucoski veliki revoluciji, krstili so ga freimaurerji s krvjo na sto tisoče usmrtenib ljudij. K nam je vlezel prvic 1. 1848, a potem 1. 1860 in se je šopiril čedalje bolj drzno do denešnjega dne. Da so ga l.judje pri uas meui uič tebi nič, ali še zelo z veseljem sprejeli, to je zakiivil njegov lepi potni list. Bilo je namreč na njem zapiaano : svoboda, omika, napredek. Moj Bog, ktero le količkaj blago srce bi zamoglo tem lepim besedam nasprotovati? Svobodo, omiko, napredek, to želi vsak. Toda v rokah liberaiizma bile so ove zlate besede le vaba političniio, neskušenim otrokom. No, političui neskušenci smo pa vsi bili 1. 1860. In to je bil glavni uzrok, da smo tujca z veseljem spre,ieli in se njegovih naukov oklenoli. TVebalo je 20 let, preden smo spozuali strašno pomoto! Prvi zasledili so pomoto katoliški duliovniki. To se jiin mora častno pnznati. Oai so prvi začeli kriva načela liberalizma razkrivati, na žalostue nasledke opozorjevati. Zato so pa si kmalu tudi naklonili ves srd in jezo vseh liberalcev. Toda dnbovniki se niso dali splašiti ter se nasprotnika hrabro lotili. Sedaj jini ogromna večina avstrijskega prebivalstva hvaležno prav daje. Drugi nadalje spoznali so nevarnost liberalizma kmetski ljudje, čemur se ni čuditi, saj merijo vse liberalne naprave na uničenje kmetskega stanu. Tretji so pristopili menjši obrtniki, kajti tudi njim se zavoljo liberalnib postav slaba godi. Četrti so prišli slovenski, česki in poljski narodnjaki, kajti zapazili 80, da ovi liberalizem služi samo nekej nemškej svojati v zatirovanje in ponemčenje drugih narodov. Naposled dviga se po strani zelo nov sovražnik liberalizmu. To so — delavci in siromaki, ki se družijo pod imenoin: socijalistov. Liberalci so namreč združeni z*Judi osnovali neko posebno stranko, ki z denarjem baranta in z denarjem vse strahovati, sebi podvreči in sleči streže. Temu se upirajo najpi vlje delavci v večjih mestib. Do sedaj še ta stranka pri nas ni dovolj znatno stopila na dan. Da se pa pripravlja, na to kažejo mnoga znamenja. Ker pa bi slednje bilo jako nevarno, zato hitijo dubovniki, kmetje, obrtniki in narodnjaki, da se razsajanju liberalizraa v okom pride, dokler še ni prepozno! Prve priprave v to svrho so dognali po svojih poslancih v državnem zboru pod vodstvom grofa Hobenwarta. Ta podpira rainisterstvo grof Taaffejevo ter si prizadeva polagama, brez posebnega brupa, rane po liberalizruu nam vsekane celiti in Avstrijo urediti. Posrečilo se mu je sloveuske, česke, poljske, hrvatske in konservativne netnške poslance združiti in tako uže 2 leti nemške liberalce v manjšiui drži. Sprva se liberalci tega uiso posebno bali. Toda čedalje hnje preletavata jih stiah in groza. Vidijo, kako jira steber za stebrom pada, kamen za kamnorn iz stene lušči, postava za postavo zatre. Od dne do dne pribajajo nemirnejši, obupnejši in divjaio in razsajajo na vse strani. Toda vse je zastonj. Kedar vidijo, da 8 budim nič ne opravijo pa začnejo zvijačno piilizovati se posaineznim stiankam, da bi zvezo z giofom Hohenwaitotn prerezale. Nekaj časa 80 pred grofum An- dras8yjem in njegovimi Magyari v Buditnpešti klečeplazili iu moledovali: ,,pomagajte naru". Ponosni Magyari so jih pa v svojib novinah z ostrogi od sebe zbivali. V svojej obupnosti vračajo se sedaj k toliko zasramovanim Cehoru ia pravijo: ,,Čebi, pustite Hohemvarta, pustite nemške konservativce, mi vam hočemo vse dati, karkoli vaše srce poželi, vendar poprej nain pomagajte Taaffeja vreči in miuisterske stole zopet zasesti." Vendar Cebi poznajo neraško-liberalno lisico predobro in se toraj ne dajo nikomur zvabiti. Prej so liberalci v zadregab Bismaika klicali na pouioč. Toda Bismark obrača liberalcem uže sam brbet iu toraj je tudi ta nada splavala po vodi. Nemški liberalci so v Avstriji v takih kleščib, kakor se nikoli. Vmebko postljanera gnjezdu bi radi počivali toda vzbujeni narodi avstrijski tega ne tipijo in zato davijo nemške liberalce prav bude, smrtne zadrege!