n mM >t-v;'g-V : , ' 'tev. >n. ,Leto III.VEChSlO TtDNiu/. Nedelja, 12.decembra 154:87 DIVO V zusu -nik vara mo p-c in da je on Dejal sem: 51 da Jordanski pridigar sv« Janez Krstnik je bil pri Judih svojega časa oboe spoštovan in priznan. Tako,daleč je bil priznan, da pride k njemu urad= no zastopstvo z vprašanjem: Ali si ti Kristus, ali si ti Mesija? Tega vpra= §;mja še ni dobil do takrat noben clo= \vek„ Kako lahko bi bil sveti mož zase sacel kovati železo, zase delali, na 'svoj mlin vodo napeljavati Toda bil ,?je prepošten, nasproti Bogu preiskren. Ve šteto je primerov v zgodovini .ljudi, kako so sl hoteli uzurpirati, ugrabiti položaj ? za katerega niso bili dolo= ceni. Poveljniki so se dali oklicati za vladarje in šli v boj proti svojim cesarjem ir kraljem. Janez Krstnik bi bil moral reci le.eno malo besedico: ua, jaz sem obljubljeni Odrešenik *•. in ljudstva bi za njim drvela. To bi povzročilo veliko, zmedo in škodo Je= uveljaviti in-povedati, da Janez Krst= - Jezus - pravi, od Boga poslani Mesija, sv. Janez Krstnik je bil prepošten, preiskren. On se je zavedal, da je samo predhodnik Mesijev. Kot blisk^je na= stopil, razsvetlil pot in pokazal na Jagnje božje - in izginil na zapadu. Po njegovi izjavi ni niti vreden, da odveže jermene čev= ljev Mesijevih - kar je bilo opravilo sužnjev. Samo orodje v'rokah Boga sem: in jemlje namenom. dokler me Bog rabi, me drži v rokah, v roko druga orodja, ki so pripravna tem glejmo svojo Življenjsko vlogo nato me vrže proč in služijo njegovim , Cim bolj voljno o= V u „ „ _ _ _ v w _ rodje smo‘v roki božji, tem bolj smo sebi v srečo, Človeški .družbi v prospch, Bog nas je na svet postavil, v božji službi smo,-'vršimo svojo službo popolno na mestu, kjer smo« To je splošen božji po= klic v slehernem človeškem srcu. Cim bolj ljudje točno odgovore na take poklicne dolžho= sti - tembolj je. človeška družba srečna, urejena in zadovokjrta. To je tista pot,.ki ljudi na zemlji približuje raju. Zato bodi vsak po zgledu jordanskega pridigarja - KLADIVO V ROKAH BOGA! Štev. 50.,Leto III. -2 - 12. december 1948 20. novembra 1947,. je sedanji papež pij XII. napisal pre= krasn. okrožnico "Mediator Dei et hominum", ki je nadaljevanje in obenem dopolnilo njegove okrožnice "Corpus Christi raysticum". V tej novo. okrožnici govori v cerkvenem bogoslužju ali, kot se s tujo besedo reče, o cerkveni liturgiji. V njej naroča dušnim pastirjem, naj z vsemi močmi skrbe, da bodo verniki pognali cerkveno bogosluž= je..Kadarko-li se nudi priložnost, naj govore o liturgiji in. navadi= jo-otroke sv. Cerkve tako/moliti, kot njih Mati moli in tako Boga častiti, kot ga Ona časti. Ker so vidni bogočastni obredi izredno važni in pomembni, je treba vse storiti, da bodo vsi verniki čutili in živeli s Cerkvijo pri'njeni liturgiji. Sicer nam pa to pove tudi zdrava pamet. Ali morejo starši dobro vzgajati take otroke, ki nočejo biti doma, temveč se dan za dnem potepajo? Ce otrok‘ne ljubi domače hiše in njenih navad, se po= Čuti v njej kot ujetnik. lezadovoljen je in še tako lepi materini nauki mu ne gredo do srca r Cerkev je naša duhovna mati. San Kristus nam jo je dal. Po njegovi volji z vso ljubeznijo skubi za naš dušni blagor. Vzgaja dolžnost vrši v veliki meri prav modro uredila, da morejo duhovne hrane v vsej obil= nas za Kristusa. To vzgojiteljsko z liturgijo. V teku stoletij je vse tako njeni poslušni otroci vsak čas prejemati nosti. Kiti enega dneva v letu ni zanemarila. Vse glavne in najvažnejše dogodke iz Jezusovega življenja je tako razporedila, da v teku enega leta spremljamo Kristusa.od njegovega rojstva na zemlji do odhoda v nebesa, od koder je poslal sv. Duha, ki še sedaj vodi in oživlja, sv, Cerkev. Med dogodke iz Jezusovega življenja je uvrstila tudi Marijine praznike, ker je Ma= rij a z Jezusom' sodelovala pri našem odrešenju, Najlepši sadovi odrešenja so poleg Marije pač svetniki. Dajejo nam zgled, kako je treba Kristusa"vjsebi upodobiti” in z nje= govo milostjo sodelovati. Mati Cerkev nam v prostih dneh kaže te vzornike krščanskega življenja. Ravna se po atarem preizkušenem jre= ku; besede mičej o, zgledi vlečejo, Zato je Cerkev uvedla svetniške praznike ali svetniške godove. Tako je nastalo polagoma Cerkveno a li liturgično leto .' Šteje 365 dni kot civilno leto. Začne se” " Civilno leto pa se začne s 1. januar jem. jasno. § prvo adventno nedeljo*. Cernu ta razlika, bo kmalu Cerkveno leto ^e torej doba, v kateri se spomnimo in v duhu obnovimo vse važnejše dogodke iz Jezusovega, Marijinega in svetniškega življenja. Kdor torej, hoče s Cerkvijo živeti, z njo čutiti in pu= 'atiti, da ga ona vzgaja, ta mora ljubiti njene navade, se z njo ob veselih'dneh veseliti, ob žalostnih Žalovati in ob spokornih se z njo pokoriti. Z drugimi besedami se to reče živeti liturgičn o živ= 1 j en;j e. KROGO TEk^CERKVENEgA^LETA . Leto se začne, konča in zopet začne. Dogodki v se sučejo ka kor v krogu, Vsako leto se ponovijo in beže mimo nas. Ce la o čem o, se lahko z njimi okoristimo. Vse je res zelo podobno krogoteku. Za laž= je umevanje si lahko krogotflocerkvenega leta narišemo (glej sliko)! Zanimivo je, da nekatere barve v nas zbudijo posebno ob¬ čutje. Tako nas svetle barve razveselijo, temne pa zresnijo ali uža= loste. ‘To je Cerkev v svoji vzgojiteljski modrosti uporabila v li= turgiji. Ob velikih praznikih uporablja pri bogoslužju^obleko bele barve ali celo zlate. Ob žalostnih dogodkih uporablja črnino. Kot Štev* 50,,Leto III 12. december 1940. - 3 - KR0G0TEK CERKVENEGA LETA 1. Kraji na obodu so nedelje, ki tvorijo glavno ogrodje cerkvene^ ga leta. Vmes so znotraj kroga začrtani prazniki in to: zap6= vedani s krogom, nezapovedani pa s četverokotom in simbolom, 2. Glavni dobi cerkvenega leta (božična in velikonočna) sta loče= ni z dvema debelejšima črtama od oboda proti središču. Oba glav= na praznika v vsaki dobi sta zaznamovana z večjim krogom in voč= jim napisom. Središče in višek praznovanja nedelj in praznikov j d da¬ ritev svete maše, ki se dan za dnem obnavlja po vsem svetu. Bb¥- v 31" "Zveličar je sonce cerkvenega leta, (Ge na pričujoči sliki pobarvaš nedelje in praznike s primerno bar= vo,ti bo slika mnogo jasnejša in ti bo tudi mnogo več povedala.) štev. 50.,Leto m. - 4 - 12, december 1948 kri rdeča barva je znak velika ljubezni, ki je gnala svetnike, da so svoje življenje dali za Kristusa, Zato ob godovih mučencev Cerkev uporablja pri liturgiji rdečo obleko. Ob spokornih dneh pa ukazu¬ je vijolično barvo, ker ta barva budi v nas resnost„ Kadar Cerkov svoje otroke vzpodbuja k neomajnemu upanju v Boga, tedaj rabi ze¬ lena oblačila. Saj pomladno zelenje vsakemu vzbuja upanje na obil¬ ne sadove e n?ako je prišlo v navado pri bogoslužju petero borv; bela, ki pomeni veselje (Gospodovi,Marijini in sveti:, il prazniki; ) rdeča, ki pomeni ljubezen p kri (Binkošti in prazniki mu¬ čencev); l ze lenaki p omenja upanje (nedelje po .razglašenju Gospodo - vem in nedelje po binkoštih) v ijolična , ki pomenja resnost in spokornost (advent,post, .."vi’gi-1 i j e in kvatrni dnevi); črna: pomeni žalost in smrt (veliki petek in opravilo za pokojne)„ Tem barvam rečemo liturgične barve. vrb b ti .. POLOŽAJ CERKVI | s • kb/\' rr v k“b /V^\ ' 'ISI JOKSKEk SVETU, N IB, J A F E Z J ANE ž (Budal j e yan j ; el, JAPONSKA : ' ““Vere, ki so dale vsebino prejšnjim rodovom.: se krhajo, Si-, cer še štejejo milijone prista = *• šev, a so le bolj številke., Kaj ti Japonci :iiso požirali v velikih zalogajih le evropske in ameriš¬ ke civilizacije, ampak tud:-, mo¬ derno brezboštvo, Številne vleč¬ ke in srednje šole bruhajo iz sebe množice izobraženstva, tako-da jih ostane 60$ brez posla. Kako lepa prilika za komunizem, Iz= med teh ljudi študirajo' tudi v Evropi in Ameriki in odtod pri = naša j c. novo poganstvo, ‘ če že ne komunizem v svoj narod, E a j štu¬ dirajo kjerkoli, navadno se zgc= di vsaj tc, da izgube vero svo = jih očetov. Kajti nobene izmed njih ni mogoče znanstveno dokaza¬ ti, nobena ne more več sadove = ljiti. : ; Faj nam tale zgled po= kaže to.duševno stanje* Med 5000 akademiji so razpisali anketo^ v kateri naj se izjavijo, h kakšni veri • ;pri pod a j o , V si so i z Šli iz družin, ki so bile kcnluceisžič¬ ne, šintoistične ali budistične, le redki so bili kristjanih - keta je pokazala tole sliko 6 konfuceistov, 8 šinteistov, 60 kristjanov, 300 budistov, 1300 (Budal j e vanj e),, . •. ■ Cerkev povsod ihlžla.= pti tudi v misijonih iz-vajrv % ve=' liko potezno karitativno akcijo, "Fe' toliko zato, ker se je z de¬ li ljubezni najlažje pritliža= ti slehernemu Člove škemu "bit ju, ampak pred vsem zato, ker kari= tas bistveno spada v življenje Cerkve in ni Cerkve Kristusove, kakor tudi pravega katoličana ne brez kar Ltas, Kristus je v svojem življenju na zemlji ho¬ dil okrog, dobrote delil in ozdravljal - ne le učil in bla¬ goslavljale Tako mora tudi Cer= kev, ki je skrivnostni Kristus na zemlji, povsod, zlasti pa v misij onih, ne le' uč i ti, ampak tudi gt vsa druga dela krščan= ske ljubezni udejstvovati^ tudi dela telesnega: usgdl j en j a«, Ker"pa je največja'te= lesna dragocenost -zdravje, Cerkev v misijonih ljudstvu po= maga tudi do te dragocenosti. Ročna lekarna v popotni torbi slehernega milijonarja, dispan¬ zer na Vsaki misijonski postaji in bolnišnica v nisi jonskih cen= trih - to je v misijonih tako potrebno in. samo po sebi umevno kot misijonski križ na prsih, kapelica v vasi in katedrala v 12, december 1948. Štev. 50» »Leto III. - 5 - brezbožcev in 3000 takih, ki jih to vprašanj® sploh ne zanima. Zaključek? Izmed 5000 mladih japonskih izobraženoev jih 4300 ne veruje več v Boga.In če Sedaj vse to posplošimo za vse Japonce, se nam nudi grozen po - gled, Brezbeštvo je zamenjalo staro poganstvo. A v dušah vendarle čuti= jo praznoto. Saj se duh javlja tudi pri njih in zahteva svoje. Življenjska vprašanja: čemu in zakaj? - čuti tudi Japonec. (Dalje prihodnjič). misijonski škofiji. Vsako zdravstvo pa po= trebuje zdravnikov, dobrih zdrav¬ nikov, tudi specialistov. Kakor za misijone niso več dobre samo umazane, počečkane podobice,zgu= ljene svetinje ter strgani rožen= venci, tako tudi v misijonskem zdravstvu ne^zadostuje le samo« uška zdravniška praksa tega ali onega misijonarja, dasi je za pr= vo zdravniško pomoč vedno korist= na. Ha vsakem večjem misijonu je potreben zdr avnik • Seveda bi bilo najbolje, Če bi bil ta zdravnik domačin in pa katoličan. Toda izvzemši najbolj civilizirane poganske dežele,kot sta japan in Siam, ni ne v 300 milijonski Indiji ne v 460 milijonski Kini, ne v Afriki in drugod še daleč ne zadosti zdravnikov, kdjt.i univerze v teh deželah so po večini šele iz najnovejšega časa. Se ce= l'o pa je neznatno število zdravnikov - katoličanov. (Prihodnjič dalje). ^1/pZI bTOUZTJ/^ (Nadaljevanje). Padec in vstajenje. Bog gre skozi vekove! - Vse se spreminja! On pa ostane.ved¬ no isti! Menjajo se letni časi, vreme, ljudje, narodi, države, da celo svetovi in grobovi - a On je večen - nespremenljiv. Mohamedanski Arabci so vdrli pieko Pirenejev v Galijo in napadli Tours, da bi oropali'grob sv. Martina, kjer so bili nakopi= čeni bogati zakladi darovani od številnih romarjev. V tej skrajni sciski jjp državo, rešil odločni Karel Martel in njegov sin Karel Veliki, Martel je premagal islam pri^Tours-u leta 752.. Karel pa je bil moder krščanski vladar in zaščitnik svete Cerkve Misij o nar Bonifacij. Nič manj pomemben, kot preje omenjena vladarja, pa ni bil za Cerkev preprosti menih - benediktinec - Anglosas Winfried imenovan Bonifacij. Bil je duhovni učenec sv, Benedikta. Sklenil je zares po= kristjaniti frankovski narod, poglobiti versko življenje in izvesti cerkveno organizacijo, ker je, kakor je rekel, enotna vera in Cer¬ kev najboljša vez med narodi.- Bonifacij je Živel do svojega 40. leta oddaljen od sveta v samostanski tišini. Kljub svoji skromnosti pa je bil znan kot dober učitelj in znanstvenik. Leta 716. je šel na prvo misijonsko pot k sosednim Frizom, - Vendar brez uspeha. Vrnil se je v samostan in le= ta 719, poromal v Rim ter prosil sv. Očeta za podporo pri mis±jonar= jenju. Papež Gregor II. ga vnovič pošlje med Frize. Deloval je v tr= njevem vinogradu Gospodovem. Nato je krenil v Nemčije proti Hessenu in tam ustsnovil prvi nemški samostan v Ancneburg-u. Ob priliki ponovnega potovanja v Rim je bil imenovan za škofa in kmalu nato za nadškofa. Ob tretjem potovanju v Rim 1. 758. pa je bil imenovan za papeževega legata. itev. 50.,Lete III 12.december 1948 - 6 - Pri njegovem^napornem mišijonskem delu se mu je posrečilo spreobrniti mnogo nemških poganskih rodov. Toda mnogi so prevzeli nauke sv. Evangelija samo na zunaj, v srcu so pa ostali pogani in so poleg krščanstva skrivaj opravljali še poganska malikovanja in darovali bogovom pod “svetim drevesom”. Tako drevo ogromnega obsega je stalo v Hessenu blizu da= nauijega ¥eimar-ja. Ljudstvo je imenovalo to drevo "hrast najvis= jega božanstva." Da bi doprinesel dokaz o ničevosti poganskih bogov, je Bonifacij to drevo posekal. Kep se mu pri tem ni ni c hudega zgo= dilc - sc rekli: "Bogovi so mrtvi! Kristus živi!"Kmalu je tam stal samostan. S tem pa krščanstvo še ni dosti zakoreninjeno v srcih spre= obrnjencev. Potrebno je bilo tudi ppedine nove škofije zvezati s glavo - Rimom. Bonifacij je kot spreten misijonar to tudi dosegel , seveda po mnogih naporih. Moral je zate misijonsko delovanje za nekaj časa oimstiti ter se posvetiti notranji ureditvi Cerkve in ustano= viti nove škofije. Na Bavarskem so tedaj nastale (v 1. 739.) škofije: Passau, Regensburg, Salzburg, Freisingj kmalu nato je posvetil v Eichstatt-u frankovskega škofa. Potem so nastale še nove škofije v Hessenu in za Thuringen v Erfurtu in Wurzburgu« Bonifacij je bil torej pravi ustanovitelj katoliške Cerkve v Nemčiji. - Po tolikih uspehih se ni miroval, ampak je nadaljeval s svojim delom pri duhovščini. Z rednimi duhovniškimi zborovanji je duhovščino vnemal za čim gorečnejše'delo med ljudstvom, - v Leta 748. je bil imenovan za primasa Nemčije ter si je iz= bral za škofijsko mesto Mainz. - * - Njegova življenjska naloga pa s tem Še ni bila dovršena, V visoli starosti se je še enkrat podal na misijonsko potovanje v frizijsko deželo. Tam je naletel zopet na;' nove težave in nevarno= sti. Poganski Frizi so ga 1. 750. umorili. Njegov grob je v Fuldi, Zaščitnik Cerkve, Delo sv. Bonifacija pa ne bi v imelo toliko uspeha, a.ko ga ne bi podpiral Karel Veliki, naj odločne j ši, najmodrejši in tudi najver= nejši vladar srednjega veka. Nemški narod ga še danes po pravici i= nenuje duševnega velikana in najboljšega državljana. Karel je bil pa tudi velik zaščitnik Cerkve. Ko so Langobardi napadli papeško dr¬ žavo 1. 773., je na željo papeža Hadrijana I. iste premagal, odsta= vil njihovega kralja Deziderija in ga poslal v samostan. 0 božiču 1, 800. je prispel z armado v Rim, da zaščiti papeža Leona III, V Petrovi katedrali je prisostvoval svetoneenim obredom in se nato podal molit na grob sv, Petra, kjer ga je papež Leon III. v sprem¬ stvu kardinalov, kronal za rimskega cesarja. Pod Karlom Velikim je posebno zadnjih 14 let, krščanski svet živel v miru. Karel je ta . leta uredil svojo državo z zakonodajo, katera je še danes temelj germanskim državam. (Prihodnjič dalje). Kip Matere božje iz Fatime je sedaj na potovanju po Severni Ameriki,Prenesli so ga tja iz Portugalske, Doslej so ga pozdravili že v sedmih kanadskih nadškofijah in v 28 škofijah USA. Pred 'kipom je počastilo Marijo doslej že nad tri milijone ameriških katoličanov* Za prihodnje sveto leto je v raznih državah že zdaj rezervira¬ nih nad 30C.000 avijonskih kart za romanje v večno mesto Rim, : Uradna komisija v Lurdu,Id. jo sestavljajo zdravniki in teolo= gi,je doslej ugotovila 1200 izrednih ozdravljenj, ki jih ni mogoče drugače razložiti kot s čudežem. Štev, 50.»Leto III. - 7 - 'i2. december 1948. POTA. BCftjA (Nadaljevanje). Toda njena sreča še ni bila popolna, kalila jo je misel na drugo ubogo dušo, ki je vse milosti zametovala in zavračala. Tudi zanj se je žrtvovala, toda te^žrtve so bile premajhne, niso bile dovolj močne, da bi ganile dušo mlačnega, v zemljo uprtega člcvek'a. Toda sestra Valentina se je žq odločila za močnejša sredstva ki bodo ganila tudi dušo Janka Ahačiča, da bo našel resnico in mir. Take misli so navdajale sestro Valentino, ki je božala tipke orgelj. Niti opazila ni,* da se že bliža povzdigovanje.Strež= nikov zvonček jo je poklical v sedanjost. Med povzdigovanjem je 5 obljubila, da bo samo še pri tej daritvi orgljala m pela, nato pa bo utihnila toliko časa, da so Janko vrne k Bogu. Mora ga rešiti. Pred obhajilom so sestre zapele pesem: Jezus naj Živi! r Napočil je drugi veliki trenutek za Harambegoviča; prejel bo prvič Jezusa. Z veliko ponižnostjo se je pripravljal za sveti trenutek. V duhu je gledal Jezusa v raznih prizorih, ki mu jih je naslikal gospod kurat, živo si ga je predstavljal. V duhu je po= navijal; "Gospod, jaz tujec in krivoverec nisem vreden, da prideš k meni! 1 * • ~~ d Slovesnost j.e bila zaključena z zahvalno pesmijo in blago= slovom, 6 . "Kako Vam je ugajalo danes v Križah?" je vprašala sestra Valentina Janka, ko je prinesla kosilo. "Ah, kaj! Name ni naredilo nobenega vtisa. To so same ce= remcnije, brez katerih Cerkev ne more shajati." "Vi ste pa res nepoboljšljiv grešnik," je dejala sestra Valentina, Harambegovič pa je molčal. Kmalu pc kosilu se vrne sestra Valentina in sporoči Haram= begoviču, da mora takoj v ambulatorij. Nič ni vpraševal. Oblekel se je in počasi odšel na drugi?konec poslopja, kjer je bil rent= gen in ambulatorij. Ko je vstopil, so bili zbrani vsi zdravniki, primarij in sestro strežnice. "Ponovno Vas bomo pregledali, gospod Harambegovič." "Lahko, če želite" je/dejal Harambegovič in odložil obleko. Stopil je pred rentgen. Najprej ga je pregledal neki asistent in poklical takoj primarija; "Poglejte, gospod primarij, in se sami prepričajte!" 4 Primarij je"stopil k aparatu, pogledal in dejal; "Želim, da si ta primer ogledate vsi. To je doslej n t aj= večji uspeh našega zavoda." Drug za drugim so hodili zdravniki in opazovali Harambe= goviča skozi rentgenski aparat. "Izvolite se obleči, gospod Harambegovič! Morem Vam spo= rcčiti veselo vest: Vi ste popolnoma ozdravljeni!" "Ja... ja—- jaz, da sem popolnoma ozdravel? Vi se šalite",, Štev. 50»,Leto III 12. december 1943 - 8 - "Ne, to je cista resnica", je dejal primarij. Pri vce= rajsnjem mesečnem kontrolnem pregledu smo to ugotovili. Naredili srno fotografski posnetek vaših pljuč. Tudi jaz sam nisem tega verjel, zato sem vas dal sedaj ponovne pregledati. Tu je slika." Vzel je v reke fotografijo pljuč in gledal vanjo kot v sliko neznanega človeka. "Pokazal vam bom še druge posnetke", je dejal zdravnik in stopil k veliki cmari. Iz nje je vzel registrator, ki.je nosil ime: Har ambego vič Sule j man. i v "Vidite, tako so izglodala vaša pljuča tisti dan, kc ste prišli k'nam in tako se je bolezen razvijala, se boljšala in z.pet slabšala. Vidite tu temne lise in te sence? In sedaj poglejte da= našnjo sliko, kako je čista." Sedaj je Harambegovič šele prišel prav k sebi. Zahvaljen val ser je zdravnikom; najprej primariju, nato pa vsem ostalim, tudi sestram, "In kdaj bom‘lahko odšel izv zdraviliš§a?" "Ne še takoj, Moramo vas še nekaj časa opazovati. To je izreden primer, kakršnega še nismo imeli na zavodu. To je največji uspeh,'kr smo jih kdaj doživeli. Kar verjeti ne moremo, da ste res zdravi." "Tudi mene je ta novica zelo presenetila," je dejal Ha= ramtregovič. Nato se je poslovil. V prvih trenutkih je živel Harambegovič v nekem polsnu. Ni vedel, ali je to res, ali je same privid. Morda se mu je le sa= njalo. Toda ne. To je čista resnica. Kolikor bolj se je te resnice zavedal, toliko bolj je bil veselo vznemirjen. Počasi je začel pre= mišijevati, kaj bi sedaj storil, V Najpiej se-je podal v svojo sobo, da oznani to veselo vest prijateljem: Janku Ahačiču, sestri Valentini in drugim ziihncem. Kar po dve stopnici je preskakoval, da bi bil čim preje v sobi. Siro o je odprl vrata, dvignil obe roki in zavpil: "Janko, jaz sem zdravi" Janko je spal. Zato se je Harambegovič podal k njegovi postelji, ga tresel za ramo in vpil: "Janko, jaz sem zdrav! Slišite, jas sem zdrav." Janko se je prebudil. Skočil je pokonci in preplašeno gledal v Harambegoviča, ki je še vedno vpil. Predno pa se je Janko dobro zavedel, je Harambegovič že odvihral iž sobe. "Temu človeku. Se je danes zmešalo. Takega še nisem v±= del," je šepetal sam sebi. Vstopila je sestra Valentina, "Sestra, Harambegoviču se je zmešalo. Pravkar je bil tu in me s svojim vpitjem zbudil. Obe roki je držal kvišku in vpil; ,jaz sem zdrav!’ - "Zdi se mi, da je versko blazen. Vidite, sestra, to so posledice vašega in njegovega verskega fanatizma. Raje sem brezverec, a pameten človek, nego" takle verski fanatik." "Motite se, gospod Ahačič. Harambegovič je res ozdravel. S svojo južnjaško naravo pa je od veselja napravil nekoliko nemira." "Ni mogoče »Ne verjamem. Se prejšnji mesec je rentgenski izvid pokazal močno zasenčenje pljuč. Kako naj bo sedaj zdrav?" - "Vi se temu čudite! Bolj kot mi vsi se čudijo naši zdrav= niki. Drug za drugim pregledujejo rentgenske izvide, jih primerja¬ jo in ugotavljajo. Majejo z glavami; ^res je; toda ni mogoče.* In prav zaradi tega je moral Harambegovič danes ponovno na pregled." ‘ Ta novica je Janka precej razburila, (Prihodnjič dalje.) Izdaja/ pisarna narodnega delegata papeške misije v Tristachu pri Lienzu c