Podjetništvo Markovci, Videm • Nov most v začetku leta 2019 O Stran 5 psi! 5? 8C p • T • ii o tajerski Kronika Cirkulane • Kmalu sanacija brežine pod gradom Borl O Stran 24 Ptuj, torek, 24. julija 2018 Letnik LXXI • št. 57 • Odgovorna urednica: Simona Meznarič • ISSN 1581-6257 • Cena: 1,20 EUR I RADIOPTUJ 89,8° 98,2 °I04t3 www.radio-ptui.si Podravje Sveti Andraž • V jesen gradnja širokopasovnega omrežja O Stran 4 Črna kronika Ormož • Neurja povzročila za najmanj 225.000 evrov škode O Stran 24 Podravje Ormož • Ob direktorju lekarn še strokovni vodja? O Stran 4 Podravje Polenšak • Sanacija plazu ocenjena na 200.000 evrov O Stran 9 Šport Nogomet • V tekmi velikih priložnosti uspešnejši Aluminij O Stran 13 Slovenija, Podravje • Vzhod pozabljen od države in obiskovalcev Zvedavost turistov se na levi strani Trojan konča Slovenija - aktivna, zelena, zdrava - te lastnosti naše državice spoznava čedalje več turistov od blizu in daleč. ZaoijliuhlianSki grad je lani obiskalo yeckoti 1$ milijona obiskovalcev, milijon občudovalcev jemgsegel tudi Park J ki_ ftmsfemtbiseri? Veča naštrarehk\7 in 8. PostWMkflmma^Kielso Fntn1 Prtnmir 7niU Spodnje Podravje • Katere prometnice bodo dobile novo podobo m M, O Strani 2 in 3 Ptuj • Od septembra glasbe in plesa kot nadstandarda v vrtcu ne bo več O Strani' 2 in 3 Podravje • Kateri mejni prehodi so najbolj obremenjeni O Strnn 9 2 Štajerski Poslovna in druga sporočila torek • 24. julija 2018 GLASILO OKRAJNEGA ODBORA OF, PTUJ Leto I. — Štev. 4 Ptuj, 26. avgusta 1948 Cena din 2.- Ptuj • Ukinjanje dveh obogatitvenih dejavnosti v ptujskem vrtcu Od septembra naprej glasbe in plesa Obogatitveni program kot nadstandardje bil v Vrtcu Ptuj vpeljan že leta nazaj. Najprej je strošek za štiri vzgojiteljice, ki poučujejo ples, tudi starši. Od septembra bodo ples in glasbo kot nadstandard ukinili, s čimer naj bi znižali stroške, ki na letni ravni znašajo nekaj »Stroški obogatitvenih dejavnosti na letni ravni znašajo za štiri dodatne vzgojiteljice približno 101.285,84 EUR. Mestna občina Ptuj je mnenja, da je mogoče racionalizacijo poslovanja vrtca dosegati z organizacijskimi in drugimi ukrepi, ki ne zahtevajo znižanja standarda vsebin, ki smo ga v predšolski vzgoji že dosegli,« menijo na MO Ptuj, ki je ustanoviteljica Vrtca Ptuj. Ker so bile obogatitvene dejavnosti v ptujski vrtec vpeljane v času, ko ga je vodila Božena Bratuž, smo jo prosili za pojasnilo, s kakšnim namenom so jih sploh uvajali: »Zavedanje, da je predšolsko obdobje posebej pomembno v življenju vsakega posameznika in ob tem nenadomestljivo za učenje in nova spoznavanja, je dalo prve poskuse dodajanja novih vsebin ob sprejetih vzgojnih programih in kurikulu. Ti Obogatitvene vsebine plačajo tudi starši Strošek obogatitvenih programov sestavljajo plače in drugi prejemki za štiri vzgojiteljice. Bratuževa pravi, da 55 % stroškov krije MO Ptuj, delež vseh občin zavezank za plačilo znaša 13,59 %, ministrstva za izobraževanje, znanost in šport 4,4 % in staršev 26,4 i skladno z odločbo o višini plačila k ceni programov. Po podatkih Bratuževe strošek na leto znaša 139.000 evrov ali 11.587 evrov mesečno. se lahko izvajajo v različnih oblikah in različni organizaciji. V Vrtcu Ptuj so bili uvedeni že pred več desetletji, kot nadstandardni program, ki so ga plačevali starši, ki so svoje otroke gmotno lahko in želeli vpisati v dodatne vsebine. Ker je takšen način prispeval tudi k socialnemu razlikovanju, se je občina Ptuj na pobudo staršev odločila, da bo programe spremenila v obogatitvene, ki jih starši ne plačujejo, so namenjeni vsem otrokom in so dodana vrednost v programih za najmlajše v tem okolju.« Bratuževa izpostavlja, da je vrsto let občina posebej, ne v ceni programa, plačevala strošek štirih vzgojiteljic, ki so izvajale za vse predšolske otroke dva tuja jezika, glasbo in ples; do vključno leta 2014. »Takrat se je občina odločila v skladu z novo možnostjo, da bo te stroške delila na vse občine in na vse starše in je strošek obogatitvenih dejavnosti vključila v cene programov. S tem Ministrstvo: nujno sodelovanje občine in vrtca Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport ne vodi evidence o obogatitvenih programih, temveč je to stvar vrtca in občine, ki odobri izvajanje nadstandardnih dejavnosti. Kot pravijo, so iz ptujske občine v zadnjem času prejeli precej vprašanj, povezanih s sistemom financiranja vrtcev. Na predlog občine so opravili tudi skupni delovni sestanek, ki so se ga udeležili tudi predstavniki Vrtca Ptuj: »Na sestanku so bile pregledane pravne podlage, ki urejajo sistem financiranja vrtcev, pri čemer je bilo še posebej poudarjeno skupno sodelovanje vrtca in občine pri odločanju o vsakoletnem obsegu dejavnosti, ki izhaja iz opredelitve v letnem delovnem načrtu v delu, ki ima finančne posledice.« To velja tudi za obogatitvene dejavnosti in vse, kar vpliva na višino cene programa. je razbremenila sebe in stroške prenesla na vse udeležence vzgojno- izobraževalnega programa,« še pojasnjuje. Tudi zato meni Bratuževa, občina nima pravice individualno se odločiti za ukinitev programov. »Nehote se postavlja povsem upravičeno vprašanje, mar je teh nekaj evrov na otroka lahko opravičljiv razlog za odvzem obogatitvenih dejavnosti, ki se vedno bolj pogos- Dveh od štirih obogatitvenih dejavnosti od Spodnje Podravje • Za investicije v glavne in regionalne ceste 35 milijonov evrov Katere prometnice bodo dobile novo podobo Direkcija RS za infrastrukturo (DRSI) na ptujsko-ormoškem območju izvaja več infrastrukturnih projektov. Največji in najobsežnejšije obnova starega dravskega mostu na Ptuju, za katero je sklenjena gradbena pogodba v vrednosti 4,5 milijona evrov. Zavrč - Sanacija udora brežine Delavci Cestnega podjetja Ptuj (CPP) so v začetku julija sanirali udor brežine na glavni cesti med Borlom in Zavrčem, v bližini struge reke Drave. Udor na brežini je nastal v času silovitega naliva v začetku junija. Med sanacijo je promet potekal izmenično enosmerno, stroške v višini 6.000 evrov je pokrila DRSI. Poleg tega na Mariborski cesti gradijo dve krožišči, pri minoritskem samostanu bodo uredili montažno kro-žišče, vrednost katerega se ocenjuje na 48.000 evrov. Gradnja krožišč na Mariborski cesti, kjer bodo uredili še meteorno kanalizacijo, površine za pešce in javno razsvetljavo, bo stala 417.000 evrov. Dela bodo predvidoma končali do sprostitve prometa čez stari dravski most, to je 24. avgusta. Nedavno so v Zabovcih na regionalni cesti med Spuhljo in Markovci končali gradnjo krožišča v vrednosti 338.000 evrov. V sklopu projekta so ob cesti uredili javno razsvetljavo in odvodnjavanje ter premestili vodovodno napeljavo. 2,5-milijonski projekt odpirajo tudi v občini Kidričevo. Urejali bodo regionalno cesto skozi Lovrenc na Dravskem polju, pogodbena vrednost gradbenih del je 2,5 milijona evrov, rok za končanje pa avgust 2019. Občina Kidričevo bo naložbo sofinancirala v znesku 400.000 Foto: Črtomir Goznik Med DRSI in CPP je za leto 2018 sklenjena koncesijska pogodba za vzdrževanje državnih cest v vrednosti 2,8 milijona evrov. Od tega za redno vzdrževanje 1,3 milijona evrov, krpanje dobrih 400.000 ter sanacije po zimi poškodovanih cestišč 113.000 evrov. Za investicije v državno cestno omrežje bo DRSI v teh letih za območje Spodnjega Podravja namenila 35 milijonov evrov. Seštevek vključuje obnovo dravskega mostu, načrtovano gradnjo obvoznice Kidričevo in vse preostale naložbe, ki so navedene v članku. Foto: MZ torek • 24. julija 2018 ^lasiit SZDL jtujsdtitč >*raia — UDravn ITj Ptuj Prcíer lova 7 — Telefon 15® *TB P»ut «43-T-2W - Si. 34 — Letnik VIII. Rekreacija, poslovna sporočila z IJlet iediuK Ptuj, 26. avgusta 1955 Štajerski 3 U«?)ujt jred n i >atx>r — Odgovorni uradni* lote V rabi — Hokonusov Qe vračamo — Ttitk® Maribor^if ««kanu* — Cen* din 10 — — l/tn» naročnina 500 din do«-i>tna din Na pedroč u občine Ptuj bo 1. oktobra bo občinski (kot nadstandarda) v vrtcu več ne bo petje, angleščino in nemščino, krila ptujska občina, od leta 2014 naprej pa ga prištevajo v ekonomsko ceno, kar pomeni, da ga plačujejo več kot sto tisočakov. septembra naprej v ptujskem vrtcu več ne bo. evrov. 1,6 milijona evrov težki projekt bodo izvedli tudi v občini Jur-šinci, skozi naselje Gabrnik: gradnja križišča, pločnikov, avtobusnih postajališč, prehodov za pešce, kolesarske povezave in obnova mostič-ka. Rok za končanje del je prav tako avgust 2019, občina bo za naložbo prispevala blizu 160.000 evrov sofi-nancerskega deleža. DRSI bo obnovila okrog 2,6 kilometra dolg odsek regionalne ceste med Zavrčem in mejnim prehodom Drenovec. Obnova bo veljala 1,5 milijona evrov, občina Zavrč bo k projektu primaknila 36 tisočakov. V sklopu del bodo poleg modernizacije cestišča uredili odvodnjavanje, zgradili pločnike, oporni kamniti zid in namestili javno razsvetljavo. Dela bodo pred-vodma končali januarja prihodnje leto. DRSI namerava v prihodnjem obdobju obnoviti 1,8 kilometra dolg cestni odsek med Spuhljo in Ptujem. Naložbo ocenjujejo na 4,7 milijona evrov. Na Direkciji napovedujejo, da bodo investicijo krajanom podrobneje predstavili v septembru. 13 mio evrov za kidričevsko obvoznico V sklopu investicijskega vzdrževanja se urejata glavni cesti skozi Leskovec (vrednost projekta 1,1 milijon evrov, predvideni rok končanja je septembra letos) in Žetale (vrednost 2,8 milijona evrov, rok izvedbe 120 dni od uvedbe v delo). Do konca letošnjega leta bodo predvidoma preplastili še 1,6 kilometra dolg cestni odsek od Apač do Kidričevega (395.000 evrov), 800 metrov ceste med Jurovci in Majšperkom (300.000 evrov) in tri oseke med Spuhljo in Zavrčem skupne dolžine 3,7 kilometra v vrednosti 1,8 milijona evrov. Preplastitev glavne ceste med Spuhljo in Zavrčem bi sicer že lahko bila izvedena, a so jo zaradi zapore starega dravskega mostu in v izogib dodatnim zastojem časovno zamaknili. Na DRSI računajo, da bodo razpis za izbiro izvajalca del objavili avgusta. Dela bi nato začeli še letos. Večji investicijski projekt, ocenjen na 2,5 milijona evrov, je v načrtu tudi v občini Hajdina - modernizacija glavne prometnice od Mariborske ceste do priključka na avtocesto. Za prihodnje leto se načrtuje obnova pragerske obvoznice, v občini Kidričevo pa obsežna in dolgo pričakovana gradnja obvoznice. Na DRSI so pojasnili, da je izdelava projektne dokumentacije za obvoznico skoraj končana, je v fazi recenzije. Sledita pridobitev gradbenega dovoljenja in nato postopek izbire izvajalca del. Po projektantski oceni je celotna investicija ocenjena na 13 milijonov evrov. Znesek vključuje pripravo dokumentacije, odkupe zemljišč, gradnjo, nadzor ... Mojca Zemljarič to v različnih organizacijskih oblikah uvajajo v vrtcih po vsej Sloveniji in na kar je lahko bil ponosen tako vrtec kot MO Ptuj. Zavedanje, da svojim najmlajšim občanom lahko ponudiš kaj dodane vrednosti, bi moralo bogatiti slehernega funkcionarja kot občinskega birokrata. Gre za skupno bogastvo, ki ga otroci prejmejo in ponesejo v svoje življenje,« še vztraja dolgoletna ravnateljica. Bodo v Vrtcu dobili logopeda? Aktualna ravnateljica Vrtca Ptuj Marija Vučak, pravi, da naj bi ob pregledu stroškov oz. elementov, ki vplivajo na ceno vrtca, tudi pristojno ministrstvo predlagalo »v razmislek« postopno opuščanje obogatitvenega programa ples in glasba, saj je le to del kurikula oz. eno izmed področij dejavnosti. Vučakova naj bi sicer občini predlagala, da se letos opusti le en obogatitveni program, a predstavniki ustanoviteljice naj bi vztrajali pri dveh. Po vzoru nekaterih občin naj bi predlagala tudi, da bi kot obogatitveni program ponudili preventivno logopedsko dejavnost, a zaenkrat neuspešno. V Vrtcu sicer priznavajo, da sta glasba in ples že integrirana v samo izvedbo programa, a doslej naj bi ti dejavnosti ponujali na višjem nivoju, vzgojiteljici naj bi se tudi dodatno izobraževali. Ker sta redno zaposleni, letos prevzemata oddelka v enoti. »Prepričana sem, da bomo tudi ob reorganizaciji obogatitvene-ga programa skrbeli za to, da bodo otroci skozi ponujene aktivnosti imeli možnost razvijanja umetnosti - glasbe in plesa še naprej,« še pravi ravnateljica. Ali zmanjšanje vpisa terja tudi odpuščanja? Zmanjšanje vpisa otrok trenutno ne zahteva odpuščanj, a v vodstvu Vrtca priznavajo, da so na kritični točki. Čakajo jih nekatere kadrovske težave kot vedno pred začetkom novega šolskega leta: »V letošnji situaciji, ko imamo ob začetku šolskega leta v primerjavi z lanskim letom dva oddelka in pol manj ter dva obogatitvena programa manj, pa zagotovo.« Predlagali so sicer sistemizacijo delovnih mest, upajo na posluh občine. Kar se tiče samega nižanja stroškov, Vučakova meni, da rezerv več ni. Upa, da bodo lahko ceno obdržali in ne bo treba predlagati nove, še višje. Eden izmed ukrepov, s katerim naj bi prav tako znižali stroške, je ta, da so prevoz prehrane predali Javnim službam Ptuj. Prihranek naj bi doslej znašal 7.000 evrov. Občina: »Stroške je treba znižati; ptujski vrtec med • I V(« • I V • najdražjimi v državi« Tudi na tokratna vprašanja o tem, zakaj se ukinjata dva obogatitvena programa, iz ptujske občine odgovor začenjajo z besedami: »Vrtec na Ptuju spada med dražje v Sloveniji.« Vse od začetka mandata naj bi se trudili to področje urediti ter stroške znižati: z boljšim gospodarjenjem in organizacijo dela. To pravijo, bo tudi naloga samega vodstva Vrtca Ptuj. »Prva naloga Mestne občine Ptuj je, da pri oblikovanju cen sledi veljavnim zakonskim normativom. Ministrstvo nas je pozvalo, da pri tem v prvi vrsti upoštevamo prostorski normativ, da odpiramo nove oddelke med letom šele ob popolni zapolnitvi obstoječih oddelkov v vseh enotah, da s pravilnikom uredimo delo izmenskega vrtca in njegovo ceno ter uvedemo akontacijo ob vpisu v vrtec. Glede na to, da je v izmenskih vrtcih kar 45 % otrok iz drugih občin, bomo morali postopno pristopiti tudi k zmanjšanju deleža otrok iz sosednjih občin, saj je vlaganje v osnovna sredstva naloga ustanoviteljice, h kateri sosednje občine ne prispevajo ničesar. Večji del priporočil ministrstva pa se nanaša na konkretne ukrepe, ki jih mora za znižanje stroškov in posledično cene opraviti Vrtec Ptuj. Med temi priporočili so optimizacija organizacije dela (pravilno oblikovanje oddelkov, upoštevanje sočasnosti, optimiziranje zasedenosti delovnih mest glede na število vpisanih otrok in oblikovanih oddelkov), optimiziranje poslovalnega časa, ureditev izmenskega dela, dodatno zaračunavanje bivanja, če to presega trajanje 9 ur),« so povzeli priporočila ministrstva. Kot pravijo, so ta skladna z njihovim razmišljanjem, pričakujejo, da bo tudi Vrtec Ptuj sledil usmeritvam in znižal stroške predšolske vzgoje, s čemer bi se ustvarili pogoji za znižanje cene. „Ni potrebe, da se zagotavlja dodatna vzgojiteljica, ki v oddelku z otroki poje in pleše." O samih obogatitvenih dejavnostih na ptujski občini pravijo: »Angleščina in nemščina se bosta izvajali tako kot sedaj, z dodatno vzgojiteljico v oddelku. Ples in petje sta del vzgojnega programa in ga vzgojiteljica dnevno izvaja z otroki kot del dejavnosti predšolske vzgoje. Vzgojiteljice v oddelkih imajo visoko izobrazbo in ni potrebe, da se zagotavlja dodatna vzgojiteljica, ki v oddelku z otroki poje in pleše. Ta predlog je predlagalo in utemeljilo tudi ministrstvo." Prepričani so, da se opuščanje obogatitvenih programov lahko pozna tudi na položnicah staršev, če vrtec ne bo predlagal morebitnih zvišanj stroškov drugih elementov cene, predvsem pri prerazporejanju viškov kadra. Preveč zaposlenih za nedoločen čas? Tudi na MO Ptuj se zavedajo, da nihanje števila vpisanih otrok ni posebnost Ptuja in da je to nekaj, kar se dogaja v vseh zavodih in občinah. A za razliko od ravnateljice, ki je o tem govorila v upanju, da bodo ohranjene vse zaposlitve, vodstvo občine očitno meni, da bi bilo smiselno upoštevati število vpisanih otrok, oblikovanje oddelkov in temu prilagoditi število delovnih mest. Kot je razbrati iz njihovega odgovora, je eden izmed problemov zaposlovanje za nedoločen čas. »Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja določa, da sistemizacijo delovnih mest določi ravnatelj vrtca na podlagi normativov in standardov v soglasju z ustanoviteljem. Pravilnik o normativih za opravljanje dejavnosti predšolske vzgoje določa normative, ki so podlaga za sistemizacijo delovnih mest. Vrtec je dolžan spoštovati veljavne zakonske predpise. Zato je treba za reguliranje nihanj v številu zaposlenih uporabiti različne oblike zaposlitve za določen čas, predvsem pa v okviru veljavnih normativov organizirati delo in oddelke,« so sklenili. Dženana Kmetec Iz leta v leto manj otrok ... Po zadnjih podatkih bo 1. septembra letos v Vrtec Ptuj vključenih 913 otrok, ki bodo razporejeni v 53 oddelkov na 11 lokacijah, k temu pa je treba prišteti še program, ki ga izvajajo v bolnišnici. 44 vlog je za vpis med letom, od tega 12 vlog staršev iz drugih občin. Do konca leta 2018 naj bi zapolnili manjkajoča mesta prvega starostnega obdobja, v soglasju z MO Ptuj naj bi v začetku 2019 odprli še vsaj en novi začasni oddelek prvega starostnega obdobja. »Statistika rojstev kaže, da število rojstev pada in zaradi tega je seveda iz leta v leto manjši vpis v vrtec. V nekaterih sosednjih občinah je stanje drugačno,« pravi ravnateljica Vrtca Ptuj. smmm Foto: CG Foto: CG 4 Štajerski Podravje torek • 24. julija 2018 Sveti Andraž v Slovenskih goricah • Jeseni gradnja širokopasovnega omrežja Interesa za hitri internet bo najbrž dovolj Občani Svetega Andraža bodo v kratkem, najbrž še ta mesec, prejeli pristopne izjave, s katerimi bo investitor preveril interes za gradnjo odprtega širokopasovnega omrežja v posameznih naseljih. Sežansko podjetje Rune-SI, telekomunikacijska infrastruktura, naj bi zgradilo odprto širokopasovno omrežje in ga vsem ponudnikom storitev ponudilo pod enakimi pogoji. Povedano preprosteje: uporabniki bodo ponudnika interneta lahko prosto izbirali. Financiranje izgradnje omrežja bo zagotovil sam nosilec projekta, uporabniki bodo plačali notranjo hišno instalacijo v enkratnem znesku 150 evrov z DDV. V podjetju so razložili, da ta cena vključuje »montažo optičnega kabla znotraj hiše, priklop optičnega modema in preizkus delovanja povezave«. Uporabnik bo po izvedbi priključka postal tudi lastnik notranje instalacije. Uporabnikom, ki v času gradnje optičnega omrežja ne bodo izkazali Ormož • V sprejemanju odloka o ustanovitvi zavoda Lekarna Ormož Ob direktorju zavoda še strokovni vodja? Precej burno debato je na zadnji seji ormoškega občinskega sveta izzval tudi odlok o ustanovitvi Javnega lekarniškega zavoda Lekarna Ormož. Svetnike je zmotil predvsem deveti člen, v katerem med drugim piše, daje organ zavoda poleg direktorja zavoda, sveta zavoda in strokovnega sveta zavoda tudi »strokovni vodja, kadar direktor javnega zavoda ni nosilec lekarniške dejavnosti«. Ta je sicer precej polemične debate izzval že na odborih. »Glede na to, da je lekarna v Ormožu majhen zavod, se zdi nesmiselno, da ne bi bil direktor lekarniški delavec oz. ne bi bil farmacevt z licenco, ker potem bi bili dvojni stroški in bi morali plačevati tako direktorja kot tudi strokovnega vodjo, kar se nam zdi odveč. Moralo bi ostati tako, kot je bilo doslej,« je stališče odbora povzela predsednica Jožica Megla. Podobnega mnenja je bila večina svetnikov, med njimi tudi Mojca Žnidarič: »Glede na to, da Lekarna zaposluje deset ljudi, vsekakor ne rabi direktorja in strokovnega vodja, ker že sedaj, kolikor sem zahajala v lekarno, direktorica velikokrat dela za pultom in mislim, da ni niti za enega človeka vodstvenih nalog, da bi jih opravljal osem ur, kaj šele za dva.« Ob tem je še dodala, da je pregledala statute drugih manjših lekarniških zavodov, kjer imajo prav tako urejeno, da je direktor hkrati tudi strokovni vodja: »Kolikor mi je poznano, imata posebej direktorja in strokovnega vodjo samo mariborska in ljubljanska lekarna, ki sta veliki.« »Če prav razumem, je zadeva napisana kot varovalka, če ne bi imeli nobenega kandidata z ustrezno izobrazbo,« pa je razlagal svetnik Simon Kolmanič. O poslovanju, ki ni v skladu z ekonomskimi načeli, do brisanja prahu Svetnik Branko Šumenjak pa je izrazil pomisleke glede zahtevane izobrazbe direktorja: »Obstaja možnost, da se nam nihče od farmacevtov ne bo prijavil za direktorja in bomo potem ostali brez. Druga možnost pa je, da se lahko v zavodu pojavijo poslovanja, ki niso v skladu z ekonomskimi načeli - to, kar se že malce sliši, da je zavod precej razsipen - in bi morda tudi bilo dobro, da pride kakšen strokovni delavec, kar se tiče financ. Treba je vedeti, da zavod vsako leto ustvarja približno 100.000 evrov dobička in teh 100.000 evrov je vedno nekako čudno razporejenih. Vseskozi se lekarna obnavlja - bila je nova - pa smo jo že v celoti obnovili ... Po mojem bi tako morali ostati obe možnosti, torej se ne strinjam, da je lahko direktor lekarne samo farmacevt.« A s tem se ni strinjal svetnik Jani Ivanuša: »Če direktor ni farmacevt, kaj bo pa delal?! Edino prah lahko briše. Ne more pa biti za pultom. Sedaj pa lahko direktor krpa dopuste in bolniške .« Zakaj so občine sploh ustanoviteljice lekarn?! Pomisleki so bili tudi glede razširitve števila članov v svetu zavoda s pet na devet. Župan Alojz Sok je pred glasovanjem (svetniki so odlok potrdili) pojasnil, da gre za prvo branje in da bodo do naslednje seje pripombe pregledali in se dogovorili. »Moram reči, da težko razumem, da so lekarne dejansko zavodi, kjer so ustanovitelji občine. To bi bilo treba na ravni države že zdavnaj spremeniti, ker tudi ne vem, kaj naj bi občine s svojimi predstavniki na področju lekarništva počele, razen morebiti to, da skrbijo za odločitev o tem, kam bo lekarna namenila dobiček. Prej je to lahko bil prihodek proračuna, po novem pa je ta dobiček po zakonu lahko namenjen samo za zdravstveno dejavnost, tako da ni več veliko manevrskega prostora. Mislim, da bo ta, če ne pa prihodnji državni zbor moral narediti nekaj več na lekarniškem področju,« je med drugim še pokomentiral Sok. Monika Levanič Podjetje Rune-SI bo na redko poseljenih območjih v Sloveniji gradilo optično omrežje velikih hitrosti, nad 1 Gb/s. interesa oz. priključka ne bodo naročili, bo ta samo omogočen, ne bo pa zgrajen do hiše. Priključek bo tako mogoče naročiti tudi kadarkoli kasneje, vendar bo po pojasnilih podjetja v tem primeru strošek izgradnje »bistveno višji«. Na občini so sicer opozorili, da bo podjetje omrežje zgradilo le v tistih naseljih, kjer se bo za priključke odločila najmanj četrtina vseh gospodinjstev. Po podatkih podjetja Rune-SI naj bi bilo gospodinjstev, ki na optično omrežje še niso priključena, v tej občini 346. Projektiranje optičnega omrežja se je začelo sredi junija, predvidoma bo trajalo dva ali tri mesece, nato naj bi se začela gradnja. Županja Darja Vudler je pojasnila, da so izvajalci del že poslali seznam vključenih gospodinjstev, bodo pa stanje zdaj preverili še na terenu: »Občani bodo prejeli letake oz. dopise, s katerimi bodo lahko izrazili svoj interes, nato bo sledil še informativni sestanek.« Povedala je še, da so številni občani za širokopasovno omrežje že izkazali interes: »Lani smo tri vasi z optičnim omrežjem že pokrili (Vitomarce, Drbetince in Hvaletince), tam je tržni interes izkazalo podjetje Telekom. Takrat so se hitro oglasili še prebivalci preostalih krajev, kjer pa tržnega interesa ni bilo .« Načrt so pripravili že pred tremi leti Poleti 2014 je Evropska komisija v okviru Evropskega sklada za strateške naložbe objavila poziv za izgradnjo širokopasovnih omrežij na tistih območjih, kjer za gradnjo ni tržnega interesa. Optično omrežje bi tako zgradili tudi na podeželju, kjer tovrstne infrastrukture še ni in je operaterji (predvsem zaradi premajhne gostote poseljenosti in/ali prezahtevnega terena) tudi nimajo namena zgraditi. Na andraški občini so leto zatem naročili izdelavo načrta razvoja odprtega širokopasovnega omrežja, ki je bil pogoj za prijavo na kakršenkoli razpis. Priključili so se projektu Rune, ki predstavlja trenutno rešitev za izgradnjo večine priključkov na t. i. belih lisah. Podjetje Rune-SI naj bi za izgradnjo omrežja in uporabniških priključnih vodov pridobilo evropska nepovratna sredstva, namero o pri-četku načrtovanja oz. projektiranja je objavilo aprila letos. V projektu za zdaj sodelujejo trije konzorciji občin: kamniško-litijski, dolenjski in pomurski, v slednjem je tudi občina Sveti Andraž. Celoten projekt naj bi v Sloveniji hitri dostop do svetovnega spleta omogočil 215.000 podeželskim gospodinjstvom, točna številka bo znana šele po zaključku mapiranja, ki ga bo opravil Direktorat za informacijsko družbo. Eva Milosic Destrnik • V Drstelji obrtno-gospodarska cona Za infrastrukturo 480.000 evrov Občina Destrnik bo v Drstelji urejala območje, namenjeno obrtno-gospodarski coni. Hektar in pol velikemu zemljišču so s podrobnim občinskim prostorskim načrtom (OPPN) že spremenili namembnost. Sedaj so v fazi pridobivanja gradbenega dovoljenja. „Sredstva za infrastrukturno urejanje območja obrtno-poslovne cone bomo pridobili iz evropskih virov. Bili smo uspešni s prijavo na razpisu in bomo počrpali 400.000 evrov evropskih kohezijskih sredstev. Okrog 80.000 evrov bomo v projekt vložili lastnega občinskega denarja. Poslovno cono bi namenu predali prihodnje leto. Zemljišča bomo infrastrukturno uredili: zgradili ka- nalizacijo in vodovod, malo komunalno čistilno napravo, cesto, javno razsvetljavo, telekomunikacije, elek-tro omrežje ... Območje bomo razdelili na pet ali šest parcel velikosti med 20 in 25 arov. Cona bo namenjena dejavnostim, ki prekomerno ne obremenjujejo okolja. To pomeni storitvene dejavnosti, obrtne delavnice, skladišča ...Območje ne bo namenjeno neki težki industriji," je pojasnil destrniški župan Vladimir Vindiš. Kot je še dodal, računajo, da bi bilo območje cone uporabi predano do konca prihodnjega leta ali do začetka leta 2020: „Če pri pridobivanju dovoljenj ne bo težav in če bo črpanje evropskih sredstev teklo gladko. Potencialnih kupcev za zemljišča v coni pa za zdaj še nimamo." Mojca Zemljarič Lastnica zemljišč u Drstelji, na katerih bo obrtno-gospodarska cona, je občina Destrnik. Foto: Vladimir Vindiš Foto: CG Foto: ML torek • 24. julija 2018 Rekreacija, poslovna sporočila Štajerski 5 Podravje, Pomurje • Kateri mejni prehodi so najbolj obremenjeni VI • 1 • • V • • 11 • V • •• Gruskovje drugi največji prehod na južni meji Skupna dolžina celotne slovenske državne meje je 1.370 kilometrov, na njej je po podatkih policije 62 mejnih prehodov različnih kategorij: 32 za mednarodni promet na kopenski meji (cestni, železniški), 25 za obmejni promet na kopenski meji (cestni), trije za mednarodni zračni promet in dva mejna prehoda za mednarodni morski promet Največ mejnih prehodov ima Slovenija na meji s Hrvaško - 57. Z razširitvijo Schengenskega območja na RS so bili mejni prehodi na notranjih mejah z Avstrijo, Italijo in Madžarsko odpravljeni. Dva od kopenskih mejnih prehodov sta neposredno na avtocesti (Obrežje in Gruškovje). To sta tudi dva največja mejna prehoda v Sloveniji na zunanji schengenski meji. Tretji največji je Dragonja na Primorskem. Mejni prehod Obrežje je po podatkih Direkcije RS za infrastrukturo (DRSI) lani dnevno prečkalo 12.341 in Gruškovje 10.809 vozil. Iz madžarske smeri je najbolj obremenjena mejna točka v Pincah, ki prav tako leži na avtocestni pove- Mejni prehod oz. 2005 2016 I mejna točka Ves promet Tovorni Ves promet Tovorni 1 Obrežje (AC) 8.027 960 12.341 1.815 Gruškovje (AC) 7.835 730 10.809 1.415 Pince (AC) 0 0 7.200 2.150 Starod 4.113 268 5.058 761 Jelšane 3.863 138 4.815 136 Dolga vas 4.273 2.224 3.889 1.908* Metlika 2.438 75 2.960 103 Petišovci 2.038 62 3.194 365 Zavrč 1.883 250 2.380 362 Dobovec - Rogatec 1.180 231 1.309 191 Ormož** 761 0 1.546 0 Središče ob Dravi 934 140 906 176 Dnevna prometnaMhremeniteVyPg) F nekaterih mejnih PfeflOv- izÊL s Hrvaško in meje E Pred desetletjem je bil glavna ustopno-izstopna točka za touornjakarje v mejni prehod Dolga vas na meji z Madžarsko. Poleg Dolge vasi so danes s najbolj obremenjeni Gruškovje v Podravju, Pince v Pomurju in Obrežje na *Del prometa se je preusmeril na mejni prehod Pince na AC. **Prepoved tovornega prometa nad 3,5 tone. zavi. Lani jo je povprečno dnevno prečkalo 7.200 vozil. Mejno točko Pince je v tem delu države prečkalo tudi največ težkih tovornih vozil (2.150 v enem dnevu), mejno točko Dolga vas pa 1.908. Na mejnem prehod Gruškovje je povprečno v enem dnevu v državo vstopilo ali izstopilo 1.415 in Obrežju 1.815 tovornih vozil. Na meji s Hrvaško so med večjimi prehodi poleg Obrežja in Gruškovja še Starod in Jelšane na Notranjskem, Dragonja in Sečovlje na Primorskem, Metlika na Dolenjskem in Petišovci v Prekmurju. Mejni prehod Zavrč se uvršča med tiste s srednjo prometno obremenitvijo. V letu 2016 ga je dnevno prečkalo 2.380 vozil, od tega Foto: Črtomir Goznik podravsko-pomurskem delu Slovenije tovornim prometom v tem delu države Dolenjskem. 362 tovornih. Veliko manj je bilo prometa čez mejni prehod Središče ob Dravi: vseh vozil v enem dnevu 906, tovornih 176. Celo mejni prehod v Ormožu, na katerem velja omejitev za tovorna vozila nad 3,5 tone, prečka več vozil kot prehod v Središču. Lani je bilo dnevno število prehodov vozil 1.546, leta 2010 pa 921. Tuji tranzit dobesedno duši Slovenijo Obremenitev Slovenije s težkim tovornim prometom se je strmo povečala po vstopu v Evropsko unijo. V času gospodarske krize je nekoliko upadla, po okrevanju pa ponovno začela rasti. Slovenija je verjetno ena izmed tranzitno najbolj obremenjenih držav v Evropi. Na nekaterih avtocestnih odsekih se obremenitev s težkim tovornim prometom povečuje tudi do deset odstotkov na leto. Delež tujih tovornih vozil, ki se vozijo po slovenskih avtocestah, je 90-odstoten. Za tuje prevoznike so slovenske avtoceste, in žal tudi regionalne ceste, za katere jim ni treba niti plačati cestnine, najhitrejša in najcenejša pot do cilja v drugi državi. Po podatkih študije Združenja evropskih avtomobilskih proizvajalcev ACEA (2015) se je v 13 državah, ki so se Evropski uniji pridružile po letu 2004, med njimi je tudi Slovenija, količina mednarodnega tovornega prometa povečala za 64 odstotkov. Težava tovornega prometa pa ni samo njegov obseg, temveč tudi prevelika masna obremenitev. Študija je pokazala, da je bil vsak šesti tovornjak na slovenskih cestah preveč naložen. Največ prekoračitev so zabeležili na regionalnih državnih cestah. Tovorni promet v Evropi naj bi v prihodnje še naraščal, sektor naj bi v dveh desetletjih zrastel za 60 odstotkov. Mojca Zemljarič Vir: DRSI Markovci, Videm • Dela ob in na Ptujskem jezeru Nov most v začetku 2019 Na jezu Ptujskega jezera v Markovcih je že viden oris novega mostu, ki so ga lani jeseni za lokalni promet med občinama Markovci in Videm začele graditi Dravske elektrarne Maribor (DEM). Nov most bodo namenu predali predvidoma v začetku prihodnjega leta, napovedujejo v DEM. Brežine prvič pokosili Velenjsko podjetje RGP, kije izvajalec gradnje novega mostu čez jez Markovci, je konec pomladi oziroma v začetku poletja na obrežju Drave, kanalov in jezera izvedlo prvo letošnjo košnjo. »Košnjo smo začeli v drugi polovici maja v skladu z direktivami, kijih moramo upoštevati. Običajno najprej kosimo skozi mesti Ptuj in Maribor, nato nadaljujemo po bazenih od Dravograda do Formina - v tem trenutku je prva košnja na celotni omenjeni dolžini končana. Košnja po energetskih objektih se bo izvedla še enkrat, in sicer z začetkom v septembru, medtem ko se skozi mesti Maribor in Ptuj izvedeta vsaj dve dodatni košnji,« so povedali v DEM in dodali, da so lani za košnjo namenili 250.000 evrov. Izvajali sojo v skladu z vsakoletnim načrtom. »Dela izvajamo v skladu z načrtom. V začetku tega meseca smo položili nosilce. Sledijo izvedba prečnih nosilcev - vmesnih podpor in kasneje armirano betonska dela za armirano betonske voziščne plošče. Promet preko mostu bo normalno stekel po tem, ko bo most predan v uporabo. Verjetno bo tedaj mož- no sprostiti tudi promet za pešce in kolesarje v smeri Markovcev,« so pojasnili v vodstvu družbe. Upoštevajoč dejstvo, da je infrastruktura na Ptujskem jezeru stara že dobra štiri desetletja in da bodo DEM v prihodnje jez v Markovcih temeljito obnovile, smo poizvedeli, kako je z morebitnimi načrti za obnovo po- r T škodovanih asfaltnih brežin jezera. »DEM redno vzdržujemo in izvajamo potrebne posege na omenjeni infrastrukturi. Poudarjamo, da poškodbe asfaltnih brežin niso takšne vrste, da bi bile nevarne. V teku je priprava na sanacijo poškodb, trenutno na delu jezera poteka oblaganje brežin z izvlečenimi sedimenti, kar mu bo dalo naravnejši videz.« (Sofinanciranje lokalne infrastrukture Sočasno, ko je bila čez obstoječi most na jezu med Markovci in Vidmom zaradi del na gradbišču uvedena popolna zapora ceste, je Cestno podjetje Ptuj (CPP) v Šturmovcih razširilo in na novo asfaltiralo lokalno cesto. Cesta sodi v pristojnost Foto: Črtomir Goznik Pogled na gradbišče na jezu v Markovcih občine Videm, DEM bodo za njeno obnovo in dograditev (kot odškodnino za čas gradnje mostu na jezu) zagotovile del denarja. »Z občino smo se dogovorili, da se bo opravil pregled ceste pred in po aktivnostih, vezanih na obnovo. Glede na oceno stanja po tem se bomo dogovorili o možnostih in višini zneska sofinanciranja obnove.« Povprašali smo, če se morebiti sofinanciranje oz. ureditev katerega odseka ceste ali mostu (kot odškodnina zaradi uporabe lokalnih cest v času gradnje na jezu) načrtuje tudi v občini Markovci. V zvezi s tem so na DEM pojasnili, da so v preteklosti poskrbeli za obnovo mostu na lokalni cesti čez dravski kanal med Novim jorkom in Bukovci. Po obnovi tega mostu so nato v občini Gorišnica zapored obnovili dva: Gorišnica-Gajevci in Zagojiči-Mure-tinci. Po tej »formuli« bi morda lahko bila ponovno na vrsti občina Mar-kovci, kjer po obnovi kliče most čez dravski kanal med Markovci (mimo pokopališča) in Novo vasjo. Eksplicitnega odgovora na to vprašanje na DEM ne dajejo. Povedali so: »Sodelovanje pri obnovi mostov se izvaja v skladu s projektom sanacije mostov na dovodnih kanalih hidroelektrarn Zlatoličje in Formin, katerih obnove se glede na stanje objektov izvajajo po prioritetah.« Tudi o tem, ali bodo morebiti v prihodnje obnovili krak dotrajane ceste, ki po klancu iz jezera vodi proti Šturmovcem in razširili mostiček čez drenažni kanal na tej cesti, na DEM zaenkrat ne obljubljajo nič konkretnega. Dejali so, da je ureditev preostale infrastrukture stvar lokalnih skupnosti. Mojca Zemljarič Foto: MZ 6 Štajerski Poslovna in druga sporočila torek • 24. julija 2018 Slovenija, Podravje • Vzhod pozabljen od države in obiskovalcev Zvedavost turistov se na levi strani Slovenija - aktivna, zelena, zdrava - te lastnosti naše državice spoznava čedalje več turistov od blizu in daleč. Zgolj ljubljan so podravski turistični biseri? Pokrajinski muzej Ptuj-Ormožje naštel okrog 67.000 obiskov. Pogosto se zdi, da turisti, ki v Slovenijo zaidejo s križark ali letal, spoznajo le zahod države, vzhodni del pa obišče le peščica. Takšno sliko dobimo tudi, ko odpremo osrednjo slovensko turistično spletno stran, kjer nas pozdravi stran s šestimi vabljivimi fotografijami: Pirana s solinami, Postojnske jame, Bleda, prestolnice Ljubljane, Lipice, šesta je fotografija term. Kje se najde celoten vzhodni del? Da, pri zadnji, zgolj eni navedbi! Zato tudi ne presenečajo številke obiskovalcev z druge strani Trojan. Tako blejski grad letno obišče 12-krat več turističnih radovednežev kot ptujskega. Sprehod med solnimi polji Če začnemo na zahodu države, so med izpostavljenimi turističnimi biseri piranske soline. V letu 2017 je Krajinski park Sečoveljske soline obiskalo 54.209 obiskovalcev. 27.263 (50,3 %) je bilo domačih gostov, medtem ko je bilo tujcev 26.946 (49,7 %). Število obiskovalcev Krajinskega parka Sečoveljske soline raste. Letos so v prvih petih mesecih zabeležili 14.883 obiskovalcev. Vsak obiskovalec, ki kupi vstopnico za Krajinski Park Sečoveljske soline (za odraslega znaša 7 evrov), lahko obišče severni in južni del park. Na severnem delu solin (vstopna točka na Seči) se lahko po označenih poteh sprehodi med solnimi polji, si ogleda pridelovalno območje, kjer po 700 let starih postopkih solinarji pridelujejo sol, v centru za obiskovalce je na ogled maketa solin ter kratki dokumentarni filmi o solinah, z razgledne ploščadi pa se ponudi pogled na celotno območje parka. Na južnem delu solin (po prečkanju mejne kontrolne točke v Sečovljah) pa je Muzej solinar-stva z razstavljeno muzejsko zbirko in solnim fondom. Med obiskovalci Lipice je 70 % tujcev Lani je Kobilarno Lipica obiskalo 108.192 obiskovalcev. »Letos pričakujemo uspešno nadaljevanje turistične sezone in 119.135 obiskovalcev, kar je 10 odstotkov več kot OPfMS_________ FOTO: Mitja Božič Lipica vabi k ogledu več kot 300 hektarov velikega lipiškega posestva. Edinstven pogled na ravnice in gričevja Slovenije, Madžarske, Hrvaške in Avstrije FOTO: Park Postojnska jama Kraško lepotico si je lani ogledalo skoraj 800.000 občudovalcev. v lanskem letu. Kobilarna Lipica tako nadaljuje trend rasti števila obiskovalcev, ki je v lanskem letu znašal 22 %,« so povedali. Med obiskovalci Kobilarne Lipica je 30 odstotkov slovenskih ter 70 % tujih obiskovalcev, ki so v večini iz Italije, Avstrije, Madžarske, Nemčije, Francije itd. Vstopnina za ogled Kobilarne Lipica za odrasle znaša 16 evrov, za otroke (od šestega do 18. leta starosti) osem evrov. »Pred petimi leti je vstopnina za ogled Kobilarne Lipica za odrasle znašala 12 evrov, vendar je bil obisk Kobilarne omejen le na voden ogled, ki je obiskovalce v 45 minutah popeljal skozi zgodovinsko jedro Lipice. Od celovite prenove lipiškega posestva v letu 2015 dalje FOTO: Zavod za kulturo Bled Lani so na blejskem gradu zabeležili prihod rekordnih 558.835 obiskovalcev. se lahko obiskovalci z vstopnico za ogled Kobilarne Lipica podajo na voden ali samostojen ogled kobilarne. Se sprehodijo po zgodovinskem jedru kobilarne vse do najstarejšega hleva Velbance z najlepšimi lipican-skimi žrebci. Obenem si lahko obiskovalci ogledajo interaktivni muzej Lipikum, muzejsko zbirko kočij in Galerijo Avgusta Černigoja. Po vodenem ogledu se lahko z isto vstopnico podajo na samostojen ogled več kot 300 hektarov velikega lipiškega posestva, kjer se lahko sprehajajo ves čas odprtja kobilarne, poleti do 18. ure,« so pojasnili iz Lipice. Postojnska jama letos V v»• 1*1 se z večjim obiskom Med paradnimi konji slovenskega turizma je zagotovo Postojnska jama. V letu 2017 je znamenitosti v Parku Postojnska jama obiskalo več kot 1.200.000 občudovalcev; samo Postojnsko jamo je obiskalo skoraj 800.000 občudovalcev. Med gosti je največ je Italijanov (16 %) in nemških obiskovalcev (8 %), sledijo obiskovalci iz Slovenije (8 %), Južne Koreje (7 %). Kraški biser pa si želijo ogledati tudi turisti iz bolj eksotičnih držav, kot so npr. Mongolija, Mehika, Moldavija, Azarbejdžan, Katar ... »Beležimo obisk gostov iz kar 160 držav sveta, zato se radi pohvalimo, da k nam prihaja praktično cel svet,« so postregli s podatki v Parku Postojnska jama. Obisk v letošnjem letu, ko obeležujejo 200-letnico od- Zgodba potomke najstarejše vinske trte na svetu in vinogradništva na Štajerskem brezp torek • 24. julija 2018 V središču Štajerski 7 Trojan konča iski grad je lani obiskalo več kot 1,3 milijona obiskovalcev, milijon občudovalcev je presegel tudi Park Postojnskajama. Kje Z ljubljanskega gradu si je prestolnico lani ogledalo več kot 1,3 milijona turistov FOTO: Ljubljanski grad, Sta FOTO: Mediaspeed ^^Igp: - ¡SI ¡¡||g| FOTO: Klara Kukovec ilačno na ogled v Hiši Stare vinske trte kritja najlepših delov jame, pa bo na podlagi trenutnih podatkov še višji. Že v tem trenutku je obisk v primerjavi z lanskim večji za 8 %. Vstopnina za ogled Postojnske jame v visoki sezoni, to je med 29. 6. in 2. 9., znaša 27,90 € za odrasle in 16,70 € za otroke (od 6. do 15. leta). Sicer pa imajo v Parku Postojnska jama več znamenitosti, tudi največji jamski grad, številne alternativne oglede itd. Cene so različne. Izven sezone so cene nekoliko nižje. In kaj zajema ogled Postojnske jame? Seveda ogled več milijonov let stare kapniške strukture, dvorane in rove. »Za to ceno pa ne dobite le ogleda, temveč celotno doživetje. Zelo individualni pristop naših posebej licenciranih vodnikov, atraktivno vožnjo z legendarnim vlakcem in soočenje s človeško ribico.« Poudarili so tudi, da nudijo poleg »klasičnih ogledov« tudi številne druge možnosti doživetja kraškega bisera, ki ga oblikuje 24 km velik jamski sistem. Največ obiskovalcev blejskega gradu iz Južne Koreje Med slovenskimi turističnimi biseri je zagotovo tudi Bled. V lanskem letu so na blejskem gradu zabeležili prihod rekordnih 558.835 obiskovalcev, kar je največ od leta 2007 dalje. Letos načrtujejo približno enak obisk, kar potrjujejo tudi polletni rezultati, ki so malenkost boljši od lanskih. Ob tem je zanimivo, da je bilo lani več kot četrtina (26,1 %) obiskovalcev iz Južne Koreje, domačih obiskovalcev je okrog 22,5 %, sledijo Američani, Italijani, Izraelci ... Sicer pa se struktura bistveno ne razlikuje niti v letu 2016. Vstopnina za odraslo osebo znaša 11 evrov in se je v petih letih zvišala za tri evre, za otroke do 14. leta pa vstopnina znaša 5 evrov. »Dvig cen je posledica vlaganj v prenove, nove vsebine in urejenost gradu v zadnjih letih, saj cen ne spreminjamo, dokler obiskovalcem ne ponudimo česa novega,« je pojasnil direktor Matjaž Završnik. Osnovna vstopnina vključuje vstop na grad in možnost ogleda vsega, kar grad nudi. To pa je predvsem enkraten razgled na Bled in Gorenjsko, oglede Galerije Stolp s stalnimi razstavami, grajske tiskarne, kovačnice, kleti, čebelnjaka, Trubarjeve spominske sobe... Dodatna ponudba, kije zajeta v ceno vstopnice med 19. junijem in 13. septembrom, pa so ob torkih in četrtkih popoldanske baročne in renesančne uprizoritve igralske skupine Gašperja Lambergarja. Ljubljanski grad z več kot 1,3 milijona obiskovalcev V lanskem letu so števci prehodov na ljubljanskem gradu zabeležili 1,37 milijona obiskovalcev. Na podlagi prve polovice letošnjega leta se nadejajo podobnega števila tudi ob koncu leta 2018. Med obiskovalci, ki jih zajamejo v statistiki prodanih turističnih vstopnic, so v letu 2017 zabeležili 29,80 % domačih in 70,20 % tujih obiskovalcev. Med tujci prevladujejo obiskovalci iz Italije, Velike Britanije, Nemčije, Združenih držav Amerike, Španije, Francije, Koreje, Nizozemske in Hrvaške. Seveda pa je obiskovalcev še več, saj vstopnine na grajsko dvorišče ni. Sicer pa je cena grajske vstopnice enaka skozi vse leto in znaša 7,5 € za odraslega oziroma 5,2 € za otroka. Vstopnica vključuje ogled vseh stalnih postavitev (Virtualni grad, razstava Slovenska zgodovina, Kaznilnica, Lutkovni muzej), ob tem še vstop na razgledni stolp in grajsko kapelo kakor tudi ogled priložnostih vsebin. V tem poletju je to fotografska razstava modnega fotografa Giampao- FOTO: Gašper Plntarič V dveh sezonah v Žalcu prodali več kot 100.000 vrčkov piva. la Sgure ter velika razstava v Kaze-mateh o ljubljanskem zmaju, zmajih na Slovenskem in zmajih sveta z naslovom Zmaj vseh zmajev. S fontano je zaživel tudi Žalec Preko Trojan so seveda številke turistov povsem drugačne. V Žalcu, kjer so pred dvema letoma odprli fontano piva, so od delovanja zabeležili več kot 100.000 obiskovalcev. »Vsekakor nam število prodanih vrčkov ni na prvem mestu. S ponudbo fontane in dogodki, ki jih organiziramo v njeni neposredni bližini, je namreč zaživelo celo mesto Žalec, polni so gostinski lokali, park pri fontani, kolesarske poti, povečal se je obisk vseh atrakcij v naši občini, zaživela je torej celotna okolica fontane,« je povedala Katja Fajič iz TIC Žalec. S fontano piv Zeleno zlato promovirajo tudi hmeljarsko dediščino Spodnje Savinjske doline, ki jo obiskovalci tudi okusijo. Natančne evidence o državljanstvu obiskovalcev nimajo, a po oceni so na prvem mestu domači obiskovalci, sledijo sosednje države. »Žalec in fontano pa najdejo tudi bolj ,eksotični' turisti, od Južne Amerike do Azije,« je še povedala. Muzej premogovništva Da rudarska dediščina pri nas živi, skrbijo med drugim v Mežici, Idriji... FOTO: Miran Beškovnlk Lani je življenje rudarjev podoživelo 24.356 obiskovalcev. 8 Štajerski Poslovna in druga sporočila torek • 24. julija 2018 FOTO: Boris Farič Ptujski grad odkriva delček zgodovine najstarejšega mesta, izjemna arheološka dediščina pa je skrita očem javnosti v vlažni kleti. pa tudi v Muzeju premogovništva Slovenije, ki je v Velenju. Lani so v muzeju našteli 24.356 obiskovalcev iz 38 držav sveta. Na letni ravni imajo okoli 16 % tujih gostov, največ iz Nizozemske, Izraela, Hrvaške, Nemčije, Avstrije, Italije, Srbije itd. Vstopnina za odrasle znaša 11 evrov (pred pe- timi leti 9 evrov), za otroke 7,5 evra (prej 6). Za ta denar obiskovalci po-doživijo življenje rudarjev in prejmejo tudi rudarsko malico. Oblečeni v rudarska oblačila in opremljeni z malico se po starem jašku iz leta 1888 spustijo 160 m v globino. V uri in pol si lahko v podzemnih rovih ogledajo Razlike v ceni vstopnine za domače in tuje turiste ni V Sloveniji razlikovanje tujih in domačih gostov glede na cene turističnih storitev ni dovoljeno. Kljub temu pa nekateri ponudniki omogočajo ugodnosti domačim obiskovalcem. V Parku Postojnska jama so tako pojasnili, da za domače obiskovalce skozi vse leto pripravljajo različne ugodnosti. »Prost vstop za Postojnčane za praznik binkošti, skupaj s poslovnimi partnerji pripravljamo popuste skozi vse leto, posebne družinske ugodnosti v času krompirjevih in prvomajskih počitnic, popuste za organizirane skupine itd.,« so našteli. V Kobilarni Lipica pa so povedali, da je domačim obiskovalcem prav posebej namenjeno povabilo k ogledu Kobilarne na Prešernov dan (8. februar), Poletno muzejsko noč, Kresno noč, Ta veseli dan kulture (3. december) ter dan samostojnosti in enotnosti (26. december), ko je obisk kobilarne brezplačen. slikovito predstavitev, kako je potekalo delo rudarjev nekoč in kakšno je danes. Zgodbo oblikuje 18 scen in 15 lutk rudarjev, ki oživijo s sodobno avdiovizualno opremo. Na poti obiskovalci spoznajo tudi mehanizacijo jamskih prostorov iz zadnjih desetletij razvoja premogovništva in obisk sklenejo z vožnjo s podzemno železnico. Na ogled je še zbirka razvoja premogovništva v Sloveniji, razstave priznanih umetnikov, rudarsko stanovanje iz leta 1930 ... Vstop v Hišo Stare trte je brezplačen Čeprav smo Slovenci oz. Štajerci še posebej ponosni na potomko najstarejše vinske trte na svetu, pa ta ni posebej izpostavljena na slovenski turistični strani. Verjetno je tudi zato obisk Hiše Stare trte nekoliko skromnejši v primerjavi z drugimi znamenitostmi, čeprav je vstop brezplačen in je odprta vse dni v tednu. Tako je v letu 2017 Hišo Stare trte obiskalo 58.000 obiskovalcev; letos na mariborskem zavodu za turizem pričakujejo, da bodo presegli številko 60.000 obiskovalcev. In kaj nudi Hiša Stare trte? Obiskovalcem predstavi zgodbo Stare trte in bogate tradicije štajerskega vinogradništva (individualno ali v obliki vodstva po Hiši), na ogled so stalne in občasne razstave, na voljo pa so tudi vinske degustacije. V Hiši Stare trte Zavod za turizem Maribor - Pohorje organizira tudi občasne vin-sko-kulinarične in kulturno obarvane dogodke z vstopnino, katere višina je odvisna od vsebine dogodka. V letu 2017 je Hišo Stare trte obiskalo 23 % domačih in 77 % tujih gostov. Ob Slovencih je največ gostov iz Avstrije, Nemčije, Italije in Španije. Ptujski grad je gostil obiskovalce iz več kot 80 držav Tudi najstarejše slovensko mesto seveda ni med izpostavljenimi na slovenski turistični strani. Kljub temu pa sta mogočni ptujski grad in izjemna veduta Ptuja privlačna za številne obiskovalce. Zbirke na ptujskem gradu je lansko leto obiskalo 45.552 obiskovalcev (v letu 2016 43 975), od tega 25.861 domačih gostov in 19.691 tujih obiskovalcev. »Kar se tiče tujih obiskovalcev, jih je največ iz sosednjih držav in iz Izraela, Francije, Nemčije. Imamo goste iz več kot 80 držav sveta.« Skupno pa je Muzej Ptuj-Ormož, ki povezuje tudi arheološko razstavo Gospodarji prehodov na Muzejskem trgu, Miheličevo galerijo, Salon umetnosti, Grajsko pristavo in grad Ormož, etnološko zbirko pri Veliki Nedelji, obiskalo dobrih 67.000 obiskovalcev. Največ obiskovalcev je torej svoj korak usmerilo k ptujskemu gradu. Med zanimivejšimi muzealijami so gotovo tibia v zbirki glasbil, celopostavni portret sultana Mehmeda IV. v zbirki turkerij, železna bombarda in top na kamnite krogle v zbirki orožja, insignije ptujskega mestnega sodnika, tapiserije, tradicionalni pustni liki s kurentom na čelu v zbirki mask ..., je nekaj znamenitosti izpostavil direktor Aleksander Loren-čič. »Evropsko pomembno rimsko-dobno kamnito gradivo - lapidarij in 2. mitrej - pa je poleg ostale izjemne arheološke dediščine skrito očem javnosti in deponirano v vlažni kleti, s čimer naše mesto izgublja izjemen kulturno-turistični potencial.« Vstopnina za ogled zbirk na ptujskem gradu znaša 6 evrov za odrasle in 3 evre za mladino ter otroke. V Miheličevi galeriji in v Salonu umetnosti vstopnine ni. Z Vinariuma 360 stopinjski pogled na ravnice • . • v i in gričevja Postavitev stolpa Vinarium v Lendavi se je izkazala za dobro naložbo. Lansko leto je stolp obiskalo nekaj manj kot 100.000 obiskovalcev, kar je bilo več kot leto poprej. Vstopnina za odraslega znaša 7 evrov, otroci do 6 let imajo brezplačen vstop, med 6. in 18. letom je cena 5 evrov. Na najvišjo razgledno ploščad stolpa se obiskovalec lahko povzpne z dvigalom ali pa se poda po 240 stopnicah, kjer ga čaka najlepša razgledna točka daleč naokoli. Razgledni stolp Vinarium Lendava namreč ponuja 360° pogled na ravnice in gričevja Slovenije, Madžarske, Hrvaške in Avstrije. V kupoli stolpa so na ogled tudi priložnostne tematske razstave v odvisnosti od letnega časa in dogodkov. Med obiskovalci je največ Slovencev, sledijo madžarski gostje, gostje iz Avstrije, Hrvaške, torej okoliških držav. Seveda pa so med občasnimi obiskovalci tudi tisti iz bolj oddaljenih dežel, kot so Kanada, ZDA, Avstralija itn. Mojca Vtič Ptuj • 10. glasbeni festival Arsana Vrhunski „orkester" glasov Deseti, jubilejni glasbeni festival Arsana se je začel vrhunsko, z izjemno a-capella skupino Naturally 7 iz New Yorka. Tisto, kar so člani skupine obljubili že pred koncertom, da bodo obiskovalci presenečeni, ganjeni, da jih bodo spravili k petju in plesu, seje uresničilo. Na nastopih pokažejo različne zmogljivosti človeškega glasu tako pri oponašanju inštrumentov kot pri ustvarjanju zvoka, vrhunski orkester glasov, ki skozi igro posnemajo bobne, bas, kitaro, trobila in klaviature. Naturally 7 so ena izmed najpomembnejših in najprepoznav-nejših vokalnih zasedb na svetu, ki se od podobnih zasedb razlikuje po lastnem glasovnem slogu, ki mu pravijo vocal play. Sicer pa je a-capella glasba vedno bolj priljubljena ne glede na vse, kar prinaša elektronika in tehnologija. Ljudje se bodo kljub temu še vedno radi vračali k svojim osnovam, prvinskosti, vedno znova bodo presenečeni, kaj vse lahko naredi človeški glas, so povedali člani Naturally 7. Na odru so od leta 1999, njihova svetovna prepoznavnost pa se je začela po odmevnih koncertih s kanadskim pevcem Michaelom Bu-blejem v več kot 25 državah sveta pred štirimi milijoni obiskovalcev, s katerim so posneli tudi štiri duete. Trenutno pripravljajo nov album, „božičnega", saj božič praznujejo julija. Ptuj jih je prijazno sprejel, jim izrekel nadvse toplo dobrodošlico, doživeli so ga kot lepo in veselo mesto. To je že njihov tretji obisk Slovenije. Na Ptuju jim je prijazno in toplo dobrodošlico izrekla tudi JB Leedy, vodja oddelka za stike z javnostmi ameriškega veleposlaništva v Slove- niji. Zahvalila se jim je za prihod in za to, da širijo ameriško kulturo na Ptuju, sicer pa je glasbeni festival Arsana Foto: Albin Bezjak Izjemen začetek jubilejnega glasbenega festivala Arsana z vokalno skupino Naturally 7, kralji a-capella glasbe, ki jo je polni avditorij minoritskega dvorišča nagradil s stoječimi ovacijami. obiskala prvič. Umetniški vodja in direktor festivala Arsana Mladen Delin je po prvem vrhuncu festivala, ki ga bo občinstvo še dolgo pomnilo, poudaril, da so s tem dokazali, da tek na dolge proge z nadvse kakovostnim programom, s priznanimi imeni in zvezdniškimi vrhunci Ptuj ohranja na festivalskem zemljevidu sveta, in da so 10. festival zapeljali v eksplozijo glasbene umetnosti, v kateri je Ptuj poletna metropola. Občinstvo pa je uživalo tudi na novem prizorišču, glasbenem odru na Slovenskem trgu, kjer bodo vse do konca festivala nastopale mlade pevske in glasbene zvezdice, ki šele začenjajo svojo glasbeno prihodnost. Začelo pa se je z All Around jazz triom. Pomembno je, da živijo vsa prizorišča, da ima vsako svoje zvesto občinstvo, ki zna uživati. Do konca festivala vsak festivalski večer prinaša enega od vrhuncev, od ponedeljka pa polno živi tudi otroški festival, ki postaja iz leta v leto pomembnejši del vsakoletnega glasbenega festivala Arsana. MG torek • 24. julija 2018 Ljudje in dogodki Štajerski 9 Ptuj • Odprtje dveh obnovljenih mostov čez mesec dni Komisijski pregled bo 24. avgusta Do odprtja obnovljenega mostu čez reko Dravo je le še mesec dni. Medtem ko seje lani 3. julija ob vzpostavitvi popolne zapore zdelo, da bo leto izjemno dolgo in bo na Ptuju zaradi zaprtja enega izmed dveh cestnih mostov nastal popolni prometni kolaps, so se vozniki na gnečo nekako navadili oziroma sije vsak zase poiskal najoptimalnejšo pot. Informacije o rušitvi mostu so zavajanje javnosti Poizvedeli smo tudi, ali neuradne informacije o tem, da bi se kljub obnovi moral stari ptujski most čez Dravo zaradi dotrajanosti porušiti in se zgraditi novi, morda pijejo vodo. Bolj kot ne gre sicer za govorice, ki pa jih ni slišati samo na ulici, temveč tudi med političnimi in drugimi ptujskimi veljaki. Prav zato smo na DRSI naslovili dotično vprašanje. Njihov odgovor se glasi: »Rušitev starega mostu se ne načrtuje. Govoric, ki so po vaših navedbah letošnjo pomlad preplavile Ptuj in okolico, ne bomo komentirali, saj gre za zavajanje javnosti. Oba mostova bosta po obnovi povsem varna, enako kot drugi obnovljeni mostovi po Sloveniji.« Foto: Črtomir Goznik Vrednost del se med projektom ni spremenila, ostaja v finančnem okviru, dogovorjenem s pogodbo. To je 4,5 milijona evrov. Resda so bili nemalokrat na obeh straneh Puhovega mostu zastoji in marsikateri voznik se je popolnoma upravičeno jezil, ko je obstal v nepopisni gneči. A po drugi strani se je leto le obrnilo in danes lahko dejansko že odštevamo dneve, ko bodo obnovljeni most ponovno odprli za promet. Na Direkciji RS za infrastrukturo (DRSI) so pojasnili, da je končanih 75 % del. »Na mostu čez Dravo so izdelani prečniki z deviatorji novih kablov, v notranjosti konstrukcije sanirani betoni, napeta prečna sidra v deviatorjih ter zamenjana ležišča na opornikih v oseh ena in šest. Napenjajo se vzdolžni prednapeti kabli in betonira armirano betonska nadgradnja mostne plošče. Na mostu čez Studenčnico je bila mostna plošča razširjena in zgoraj dobetonirana, izvedena razširitev vmesnih stebrov in krajnih opornikov ter zabetoniran gorvodni „V Vintarovcih nadaljujemo z gradnjo pločnika. V tej fazi ga bomo uredili 600 metrov, postavili smo tudi temelje za javno razsvetljavo. Sedaj čakamo le še na položitev asfaltne prevleke. Vrednost del je 20.000 evrov. V Vintarovcih na relaciji Čeh-Horvat bomo kmalu začeli posodabljati makadamsko cesto. Gre za 300 metrov dolg odsek, cesto bomo asfaltirali, urejamo kanalizacijo in javno razsvetljavo. Kanalizacijo so položili sodelavci občinskega režijskega obrata, vrednost del je 20.000 evrov. Rekonstrukcija ceste bo veljala 31.000 evrov. V Vintarovcih bomo asfaltirali še en krajši odsek za 8.000 evrov. V sredini julija smo v Jiršovcih asfaltirali 600 metrov dotrajanega cestišča. Strošek obnove je 65.000 evrov. Dva cestna odseka bomo modernizirali tudi v Placarju: prvega dolžine 120 metrov (14.000 evrov) in drugega dolžine 360 metrov (41.000 evrov). Dela na cestah bodo predvidoma končana do jeseni. Končujemo tudi zadnja ureditvena dela pri novem športno-vadbenem centru društva upokojencev. Posejali smo travo, tako da se bo okolica objekta lepo ozelenila. Člani društva upokojencev v športno-vadbenem centru izvajajo ligaška tekmovanja v ruskem kegljanju in pikadu," je pojasnil župan Vindiš in dodal: „Nadaljujemo s pripravo dokumentacije za gradnjo fekalne in meteorne kanalizacije, rekonstrukcijo ceste in ureditev javne razsvetljave na Drstelji. Gre za urejanje trikilometrskega odseka, cesta je grebenska. Za gradnjo kanalizacije imamo pridobljeno gradbeno dovoljenje. Razpis za izbiro izvajalca bomo objavili predvidoma ob koncu poletja. Načrtujemo, da bi projekt financirali fazno v obdobju petih let. Projektantska ocena je, da bi samo gradnja fekalne kanalizacije znesla 1,2 milijona evrov. Še enkrat toliko denarja bo treba zagotoviti za vso perostalo infrastrukturo, ki jo bomo sočasno urejali (cesta, meteorna kanalizacija, javna razsvetljava, priključki, čistilna naprava ...). Če bo potrebno, bomo na delih, ki so dotrajani, zamenjali tudi vodovodne napeljave." Župan Vindiš je povedal, da na občini nadaljujejo aktivnosti za razširitev pokopališča in gradnjo nove pokopališke vežice. Pokopališče nameravajo širiti po pobočju griča, ki ga bo najprej treba škarpirati. Na treh terasah bi potem pridobili 120 grobnih polj. Ta del projekta je ocenjen na 480.000 evrov. V naslednji fazi bi nato urejali še pokopališko vežico (360.000 evrov). Če bi občina za projekt uspela pridobiti sofinancerska sredstva, potem bi gradnjo tudi začeli. Župan poudarja, da bo projekt širitve pokopališča zagotovo ena izmed nalog, s katero se bodo župan in občinski svetniki dolžni soočiti v prihodnjih letih. Prostora na pokopališču za pokope namreč kronično primanjkuje. Mojca Zemljarič in dolvodni hodnik. Izvajata se priključek in navezava krožišča na Mariborski cesti. V juliju in avgustu bo treba narediti še rekonstrukcijo cestnega odseka med obema mostovoma, rekonstrukcijo pločnikov za pešce na mostu čez Dravo, hidroizolacijo, asfaltiranje mostu Neposredno nad omenjeno cesto se je v letu 2011 sprožil plaz, ki se še vedno ni povsem umiril. Premike so namreč zaznali v letu 2016, nazadnje pa konec lanskega leta. »V decembru 2017 se je ponovno zaznalo premikanje zemeljskih mas nad cesto. Ko na tem območju ni bilo več kmetijskih obdelovalnih površin, se je določilo območje premikanja zemeljskih mas,« so pojasnili na Direkciji RS za infrastrukturo in dodali, da se bodo čez Studenčnico in odvodnjavanje meteornih vod na mostu čez Dravo. Po zaključku teh del je treba na obeh mostovih nanesti zaščitni premaz, izvesti asfaltiranje ceste med obema mostovoma ter urediti horizontalno in vertikalno prometno signalizacijo - zarisati črte in postaviti prometne znake,« so pojasnili na DRSI. Kot so dodali, jih predvidoma v petek, 24. avgusta, čaka komisijski pregled za preusmeritev prometa iz obvoza nazaj čez stari most. Če bodo pregled uspešno prestali, še letos lotili sanacije omenjenega plazu. V tem času so že izdelali dopolnitev projektne dokumentacije, trenutno je v pripravi razpisna dokumentacija. Izbrani izvajalec bi lahko predvidoma začel dela letos oktobra. Trajala naj bi vse do maja prihodnje leto. »Investicija predvideva izvedbi kamnitih drenažnih reber na območju plazu nad cesto in izvedbo oporne kamnite betonske izložbe. Izvedena bo tudi preplastitev ceste v obmo- bo lahko promet po obnovljenem mostu ponovno stekel. Kljub temu bodo gradbinci na lokaciji ostali še do konca septembra, da bodo v celoti končali projekt, vključno s čiščenjem površin, ki jih uporabljajo v času gradnje. Investitorja smo povprašali, kakšno obdobje bi moral most zdržati oziroma preživeti po sedanji obnovi - naslednjih 50 let ali še morda več. »Obnovljena mostova in vmesni del trase bodo ob rednem vzdrževanju in funkciji poljubno dolgo,« pravijo na DRSI. Mojca Zemljarič čju posega,« so pojasnili na direkciji, ki bo financirala celoten projekt. Ta je ocenjen na okoli 200.000 evrov. Svoj del pa bo pristavila tudi tamkajšnja občina, ki se bo istočasno lotila ureditve odvodnjavanja meteornih voda na lokalni cesti nad območjem, ki plazi. »Poskusili bomo narediti vse, da se plazenje zaustavi,« je še pristavil župan občine Dornava Rajko Janžekovič. Monika Levanič Foto: Arhiv KS Miklavž pri Ormožu Plaz, ki se je sprožil že leta 2011, vse bolj ogroža tamkajšnjo regionalno cesto. Destrnik • Obnavljajo več cestnih odsekov Gradijo kanalizacijo, pločnike, javno razsvetljavo ... V občini Destrnik imajo ta čas odprtih kar nekaj gradbišč. Gradijo ceste, pločnike, kanalizacijo, urejajo meteorno kanalizacijo in javno razsvetljavo. Župan Vladimir Vindiš pravi, da nameravajo večino letošnjih naložb končati do jeseni. Dornava • Kdaj se bodo lotili sanacije plazu na Polenšaku Sanacija ocenjena na 200.000 evrov Plaz v Polenšaku v občini Dornava, ki vse bolj grozi regionalni cesti Ljutomer-Savci-Ptuj, bo do maja prihodnje leto saniran. 10 Štajerski Ljudje in dogodki torek • 24. julija 2018 Spodnji Velovlek • 70 let gasilstva Na novi avtomobil za prevoz moštva bodo morali počakati Štirinajsti julij je bil praznični dan za PGD Spodnji Velovlek Zbrali so se na jubilejni slovesnosti ob svoji 70-letnici. Praznične trenutke so delili s prijateljskimi gasilskimi društvi, pobratenim gasilskim društvom Sveta Marija, Gasilsko zvezo Slovenije, MO Ptuj, ČS Rogoznica, DU Rogoznica, KD Rogoznica, Občinsko gasilsko zvezo Ptuj, Območnim poveljstvom Ptuj, krajani in drugimi gosti. PGD Spodnji Velovlek je bilo ustanovljeno v letu 1948, enem najtežjih in najbolj krutih let v zgodovini slovenskega naroda, na pobudo Franca Alta, Mirka Martineza, Martina Vrabela in Franca Slatiča. Že sredi leta so organizirali prvo veselico, katere izkupiček so namenili za nabavo motorne črpalke. Iz leta v leto so izpopolnjevali svojo opremo, leta 1958 so pridobili zemljišče za izgradnjo gasilskega doma, ki so ga začeli graditi leta 1959. Samo v tem letu so opravili blizu tri tisoč prostovoljnih delovnih ur. Leta 1963 so kupili motorno brizgalno Savica, ki je še danes na ogled v muzeju PGD Ptuj. Od leta 1969 prikolice z orodjem niso več vozili s konjsko vprego, temveč že z avtomobilom. Leta 1977 so kupili novo črpalko, v letu 1979 so končali akcijo za nabavo gasilskega prapora. S pomočjo vaščanov in kredita so leta 1984 kupili orodno vozilo Tam, ko so tudi sklenili dozidati gasilski dom. V treh letih so zgradili garažo z orodiščem, kuhinjo in oder v dvorani. S pomočjo prostovoljnega dela članov in pomočjo vaščanov jim je uspelo urediti tudi sanitarije in fasado na prizidku doma. Leta 1994 so dokončali urejanje sejne sobe, leta 1998 so ob 50-letnici društva razvili nov društveni prapor. Novo gasilsko vozilo so kupili leta 2002. Leta 2005 so začeli aktivnosti za izgradnjo prizidka in športnega igrišča, ob 60-le-tnici društva so se tako ponovno veselili. Z delom pri urejanju doma V svoje gasilske vitrine bodo na vidno mesto postavili državno gasilsko odlikovanje - plamenico II. stopnje in občinsko priznanje. S priložnostnim križcem so se ob svoji 70-letnici člani PGD Spodnji Velovlek zahvalili vsem društvom, podelili pa so jih tudi prizadevnim članom društva, predstavnikom MO Ptuj, ČS Rogoznica, DU Rogoznica, KD Rogo-znica, Območne gasilske zveze Ptuj in Območnega poveljstva Ptuj. Slavnostne trenutke so s pesmijo in plesom olepšali člani MoPZ Ro-goznica in FS Rogoznica. V veselem delu pa je nastopil Dejan Vunjak s svojim ansamblom. MG Foto: Črtomir Goznik Gasilski dom Spodnji Velovlek je ponos gasilcev in kraja. oz. društvenih prostorov pa so nadaljevali tudi v naslednjih letih. Leta 2012 so od PGD Biš kupili rabljeno gasilsko vozilo za prevoz moštva, ki ga še danes uporabljajo, a ga bodo morali kmalu nadomestiti, ker več ne zadostuje kriterijem za prevoz mladine in gasilskih veteranov. Že leta 2016 so se odločili, da bodo kupili novo vozilo za prevoz moštva, ki bi ga predali v uporabo ob 70-letnici. Žal jim ni uspelo, predsednik PGD Borut Kosar, ki je predstavil društve- no delovanje v tem času, je prepričan, da jim bo tudi s pomočjo jubilejne prireditve in s pomočjo MO Ptuj to kmalu uspelo, če ne prihodnje leto, pa čez dve leti. V to je prepričan tudi župan MO Ptuj Miran Senčar, ki jim je v imenu MO in v svojem imenu čestital ob jubileju ter jih obdaril s protokolarnim darilom MO Ptuj. Jubilantom je čestital tudi podpo-veljnik GZ Slovenije in poveljnik OGZ Ptuj Zvonko Glažar, ki je tudi spomnil na pogum ustanoviteljev društva, ki so želeli za svoj kraj in svoje ljudi nekaj več v izjemno težkih razmerah. Zahvalil se je vsem generacijam, ki so in še danes aktivno delajo v društvu kot tudi za njihov prispevek pri uspešni izvedbi letošnjega gasilskega kongresa na Ptuju. Ponosni so lahko na svojo enoto in operativno enoto. PGD Spodnji Velovlek so čestitke prinesli še Branko Lah, poveljnik gasilskega poveljstva Ptuj, DU Rogoznica in pobrateno gasilsko društvo Sveta Marija. Foto: Črtomir Goznik PGD Spodnji Velovlek je ob jubileju prejel državno gasilsko odlikovanje -plamenico II. stopnje. Prevzel jo je predsednik Borut Kosar, ob njem Igor Ambrož, član poveljstva OGZ Ptuj, in Zvonko Glažar, podpoveljnik GZ Slovenije in poveljnik OGZ Ptuj. Središče ob Dravi • Nezakoniti prehodi meje Po boljše življenje v manjših skupinah Nezakoniti prehodi meje se v zadnjih mesecih povečujejo. Gre za manjše skupine ljudi, ki hočejo v gospodarsko bogatejše države iz ekonomskih in političnih vzrokov. Mejo so prečkali predvsem v občini Središče ob Dravi, kjer beležijo porast nezakonitih prehodov. »Skoraj vsaki dan se srečamo s kakim primerom, glede na stanje v širši regiji na Balkanu se očitno trend ne bo ustavil,« je dejal komandir PP Ormož Edvard Cvetko. Večinoma prihajajo iz Pakistana, Afganistana, Indije in severnih afriških držav. Če zaprosijo za mednarodno zaščito, jih odpeljejo v azilni dom v Ljubljano, če ne in imajo dokaze o zadrževanju na Hrvaškem, jih predajo hrvaškim policistom. Za mednarodno zaščito je letos do konca maja na ormoški policijski postaji zaprosilo: februarja 11, marca 12, aprila 34 in maja 47 oseb. Hrvaškim policistom so vrnili januarja dve osebi, maja pa 24. »Migranti v svojih izjavah pri vlogah za mednarodno zaščito kot ciljno državo navajajo Slovenijo, vendar večinoma ti tujci že v nekaj naslednjih dneh samovoljno zapustijo sprejemne prostore v azilnem domu in odidejo v druge države EU,« pravi mag. Vesne Drole, vodja sektorja za odnose z javnostmi Policije. Jerneja Turin, vodja kampanj pri Društvu Amnesty International Slovenije, je dejala, da tiste, ki v Sloveniji zaprosijo za mednarodno zaščito, čaka večmesečno čakanje na odloči- tev v azilnem postopku, v tem času bivajo v azilnem domu in prejemajo 18 evrov mesečne žepnine. »Večji del jih zapusti Slovenijo že pred koncem azilnega postopka in se najbrž odpravijo v države, kjer bodo imeli večje možnosti, da dobijo zaščito in dostojno živijo,« je dejala Turinova. Utrujeni in nenevarni »Fizično so v slabem stanju, utrujeni, posebno tisti, ki nekaj dni hodijo peš. Smo imeli primer, da so šest, sedem dni hodili iz Bosne do Slovenije, podnevi spijo po gozdovih, ponoči pa hodijo ob cestah ali poteh, ki jih imajo po navadi v teh mobilnih napravah, navigacijah, da si pomagajo. Večina teh ilegalcev pride v Slovenijo brez vodičev ali tistih, ki jim pomagajo,« je dejal Cvetko, ki sicer razume, da je domačine strah pred migranti, že zaradi negativnega prikaza v medijih, a je le-ta odveč. »Ti ilegalci, ki smo jih imeli v postopku, nikomur niso nič žalega naredili. Ponavadi so že utrujeni, izčrpani, tako da komaj čakajo, da si malo odpočijejo, najejo, da jih ali vrnemo ali odpeljemo v azil-ni dom. Tudi napadov na policiste na našem območju nismo imeli. Mislim, da ljudi ni treba biti strah, je pa prav, da so pozorni, predvsem na območju Središča, in da nas obveščajo,« je dejal Cvetko, ki poziva, da o sumljivih osebah obvestijo policiste. Trend majhnih skupin se bo nadaljeval Do tako velikega begunskega in migrantskega vala, kot smo ga imeli leta 2015, po mnenju Vesne Drole ne more priti. Migranti se gibljejo v manjših skupinah, saj se zavedajo, da »se v primeru večjega pritiska lahko zgodi, da bodo vse države zaprle svoje meje«. Migranti potujejo iz Grčije v Albanijo od tam v Črno goro in naprej v Bosno in Hercegovino, od tam pa skozi Hrvaško do Slovenije, predvsem v Belo krajino. Letos je v reki Kolpi utonilo kar nekaj migran-tov. Trenutno pričakujejo enak trend pritiska migracij: »Če bodo vse države na navedeni poti pristopile k spoštovanju zakonodaje in prevzemanju odgovornosti na podlagi bilateralnih sporazumov, pa pričakujemo zajezitev nezakonitih migracij.« Vprašali smo jo po smiselnosti ograje ob meji. »V trenutnih razmerah nam zajezitev nezakonitih migracij v Sloveniji lahko omogoči le postavitev začasnih tehničnih ovir, s katerimi lahko uspešno usmerjamo nezakonite migrante na točke, kjer jih lažje zaznavamo in ustrezno obravnavamo. Samo mejo nezakoniti migranti prečkajo na mestih, kjer začasnih tehničnih ovir ni, ali na način, da si z modificiranimi metodami olajšajo in omogočijo prestop preko ovire ali pod njo,« je zapisala Vesna Drole. KS Foto: MZ torek • 24. julija 2018 Ljudje in dogodki Štajerski 11 Haloze, Gorišnica • V lokalni akcijski skupini objavili nov javni poziv Do oktobra na voljo novih 200 tisočakov V Podeželskem razvojnemjedru (PRj) Halo, vodilnem partnerju Lokalne akcijske skupine (LAS) Haloze, so objavili nov javni poziv za izbor projektov, sofinanciranih iz Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR). Za sredstva bo mogoče kandidirati s projekti na območju občin Cirkulane, Gorišnica, Majšperk, Podlehnik, Videm, Zavrč in Žetale v letu 2018. Upravičenci do finančne podpore so LAS, samostojni podjetniki posamezniki in pravne osebe, partnerstvo morata sestavljati vsaj dva partnerja. V LAS Haloze bodo izbrali projekte, ki bodo naslavljali eno ali obe izbrani tematski področji (ustvarjanje novih delovnih mest ter večja vključenost mladih, žensk in drugih ranljivih skupin) oz. sledili enemu ali več ukrepom (razvoj podjetništva, povezovanje izobraževalnih oz. raziskovalnih institucij s podjetji/ kmetijami, vzpostavitev enotne blagovne znamke in povezovanje v samooskrbne verige, medgenera-cijsko sodelovanje ter programi za mlade). Okvirna višina razpoložljivih sredstev znaša 200.000 evrov, delež sofinanciranja iz ESRR bo znašal 80 %. Najnižji znesek sofinanciranja na posamezni projekt bo znašal 5.000, najvišji pa 170.000 evrov. V poštev bodo tokrat prišli projekti, ki Štajerski v digitalni knjižnici: www.dlib.si www.tednik.si IStajerskitednik Stajerskitednik Na novem razpisu izbrani projekti se bodo izvajali na celotnem področju Lokalne akcijske skupine Haloze. ta lotijo zgolj zaradi razpisa, imajo praviloma veliko težav. Tisti pa, ki so nekaj že načrtovali in razpis le izkoristijo za uresničenje svoje zamisli, jih navadno nimajo.« Dodali so še, da nekateri tarnajo nad zapleteno birokracijo: »Vendar pa različna dovoljenja in soglasja niso potrebna zaradi prijave na razpis, temveč zaradi evropske oz. slovenske zakonodaje.« Temu (drugemu) javnemu pozivu za sredstva ESRR bosta verjetno sledila še dva, predvidoma spomladi 2019 bodo objavili še en poziv za sredstva Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Eva Milošič bodo pretežno izvedeni na območju naselij Cirkulane, Coričak, Gorišnica, Majšperk, Podlehnik, Ptujska Gora, Stoperce, Videm pri Ptuju, Zgornji Leskovec, Zavrč in Žetale. Vloge bo mogoče oddati do 1. oktobra. V PRJ Halo so povedali, da je zanimanja za razpise precej: »Res pa je, da zadeva ni tako preprosta. Predvsem tisti, ki se priprave projek- Največ denarja za blagovne znamke in samooskrbne verige | Ukrep | Preostanek vrednosti konca obdobja 2014-2020 (v evrih) | Razvoj podjetništva 60.000 Povezovanje izobraževalnih oz. raziskovalnih institucij s podjetji/kmetijami 120.000 Vzpostavitev enotne blagovne znamke in povezovanje v samooskrbne verige 173.806 Medgeneracijsko sodelovanje 37.600 Programi za mlade 9.467 Vir: Podeželsko razvojno jedro Halo Med letoma 2014 in 2020 je za sofinanciranje projektov v šestih haloških in gorišniški občini na razpolago 709.239 evrov iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja in 628.863 evrov iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, skupaj torej več kot 1,3 milijona evrov. Foto: EM Ormož • Miklavž pri Ormožu praznoval že 54. krajevni praznik Odlični in dobro obiskani dogodki V Krajevni skupnosti Miklavž pri Ormožu že več desetletij praznujejo svoj krajevni praznik. Tako so v preteklem mesecu s celo vrsto prireditev obeležili že 54. praznik. Moči so skupaj s posamezniki združila prav vsa domača društva in poskrbela za pester program, ki je bil nadvse dobro obiskan. Praznovanje so začeli z medobčinskim srečanjem društev upokojencev in obeležitvijo 70-letnice Društva upokojencev Miklavž pri Ormožu, kolesarjenjem po krajevni skupnosti ter vrtno veselico z Ansamblom Saše Avsenika. V dobrem mesecu so se zvrstili številni zanimivi dogodki, v pripravo pa so bila skupaj s posamezniki vključena vsa domača društva. Še posebej veselo je bilo tretjo nedeljo v mesecu, ko je bilo pestro skozi cel dan. Pripravili so dan kulinarike s kulinarično razstavo in razstavo ob visokem jubileju domačega društva upokojencev, degustacijo vin, lovci so poskrbeli za tekmovanje v streljanju na glinaste golobe, športno društvo pa za tekmovanje v streljanju z zračno puško. Potekala je tudi gasilska vaja, prava atrakcija pa so bili starodobniki - zbralo se je več kot 50 oldtimerjev, po tem je sledil še prikaz košnje trave na star način. Še posebej slovesno je bilo konec meseca s svečano proslavo, kjer so podelili priznanja in plakete krajevne skupnosti. Z zlato plaketo so nagradili Društvo upokojencev Miklavž pri Ormožu, s srebrno plaketo Sekcijo gospodinj Kulturno-tu- rističnega društva Miklavž pri Ormožu in z bronasto plaketo Emila Fekonjo iz PGD Miklavž pri Ormožu. Posebno priznanje pa so prejeli: Ivan Čurin in Matej Kralj iz PGD Her-manci ter Bojan Šnajder in Martina Bizjak iz PGD Miklavž pri Ormožu. Proslavo so obogatili s kulturnim programom, za katerega je poskrbela tamkajšnja osnovna šola. Praznovanja ob prazniku KS Miklavž pri Ormožu so zaključili s tradicionalno zaključno prireditvijo Od vasi do vasi, ponosen sem, da sem tu doma. Monika Levanič Krajevna skupnost Miklavž pri Ormožu Foto: Arhiv KS Miklavž pri Ormožu Ptuj • Velika dobrodelna akcija ob 10-letnici Arsane Oblačila, šolske potrebščine in igrače za otroke Podravja V sklopu 10., jubilejnega mednarodnega glasbenega festivala Arsana že od 1. julija poteka velika dobrodelna akcija Za otroke Podravja (Haloze, Slovenske gorice) v sodelovanju z Območnim združenjem RK Ptuj, Radiem 1 in Pikapolonico. Vsak dan v prostorih Gasilskega doma Ptuj, Natašina pot 1, od 8. do 13. ure poteka zbiranje oblačil, šolskih potrebščin in igrač, ki ga bodo sklenili 31. julija. K sodelovanju vabijo vse, ki lahko pomagajo, da bo stiska otrok in družin, ki živijo v težkih socialnih razmerah, čim manjša in začetek novega šolskega leta prijaznejši ob zavedanju, da so še ljudje, ki prepoznavajo težave drugih. Oblačila, šolske potrebščine in igrače bodo zbirali tudi na dobrodelni stojnici otroškega festivala Arsana, od 21. do 27. julija. V Območnem združenju RK Ptuj so povedali, da je dobrodošla vsaka pomoč. Z darovanjem šolskih potrebščin in oblačil lahko zelo pomagamo, da bodo starši lahko poravnavali druge potrebe otrok. Vsako leto organizirajo tudi zdravstveno letovanje otrok v Punatu. Del stroškov letovanja sofinancira Zavod za zdravstveno zavarovanje, del pa bi morali starši, vsi pa tega ne zmorejo, zato njihov delež poravnava Območno združenje RK Ptuj, pove sekretarka OZ RK Ptuj Marjana Cafuta. Letos so sofinanci- rali letovanje 18 otrokom, ki znaša 89,90 evra po otroku. Vsako leto pa pred začetkom novega šolskega leta dobijo tudi številne prošnje staršev za pomoč pri nakupu šolskih potrebščin. Nikoli pa nimajo dovolj, da bi lahko pomagali vsem, kljub temu da so zaostrili kriterij za pridobitev. Tudi zato je velika dobrodelna akcija Za otroke Podravja še kako dobrodošla. Vsako leto OZ RK Ptuj samo za nakup šolskih potrebščin nameni tri tisoč evrov. MG -- -9SS „ -A 2"f * © 1 1 1 2 1 5 1 4 ® 16 17 v. t¡KBC.-JWQ t nrt'M n t. r.-Tj/ Optima. UA». H VJ Foto: Črtomir Goznlk V prostorih Območnega združenja RK Ptuj (Gasilski dom Ptuj) vsak dan do 31. julija zbirajo oblačila, šolske potrebščine in igrače za otroke Podravja. Dobrodelna stojnica bo odprta tudi v času otroškega festivala Arsana, od 21. do 27. julija. 12 Štajerski Kultura torek • 24. julija 2018 Festival NZG Ptuj 2018 Vi odločate o zmagovalcih Tekmovalne skladbe že lahko poslušate na radijskih postajah. V juliju in avgustu poteka na Radiu Ptuj spletno glasovanje za naj vižo desetletja. Lestvico, do katere lahko dostopate preko spletnega naslova www.radio-ptuj.si, predvajajo poleg Radia Ptuj še radio Veseljak, Radio Krka, Murski val, Radio Sora, Radio Prlek, Radio 94 in Radio Univox. Radijske postaje po vsej Sloveniji bodo predvajale isto lestvico, na samem festivalu namreč ne bo moč glasovati za naj vižo desetletja. Izbor bo torej opravljen izključno s spletnim glasovanjem. Omenjeni lestvici, kiji lahko prisluhnete na Radiu Ptuj vsako nedeljo opoldne, bo dodana še druga lestvica z izborom letošnjih tekmovalnih ansamblov in njihovih skladb. Tudi za te skladbe je že omogočeno spletno glasovanje, glasovi pa pomenijo natanko polovico točk za nagrado občinstva. Drugo polovico točk bodo ansambli dobili z glasovi občinstva na samem festivalu. V petek, 31. avgusta, bo na Ptuju že 49. Festival narodno-zabav-ne glasbe Ptuj 2018. Festivalski večer bo razdeljen na dva dela. Najprej se bo zgodil tekmovalni del festivala z letošnjimi novimi skladbami izbranih ansamblov. V revijalnem programu bo sledila predstavitev najlepših viž glasbenega dogajanja na Ptuju med letoma 1999 in 2008. Drugi del večera bo z nastopi ansamblov, ki so soustvarjali zgodovino festivala in s tem slovensko narodno-zabavno glasbo, prav gotovo navdušil vse ljubitelje tovrstnega muziciranja. Veliki oder na ptujskem gradu si bodo v tekmovalnem delu delili: • ansambel Boršt s skladbo Kot reka svobode • Ansambel Blaža Hutevca s skladbo Ne bom si brisala solz • ansambel Zadetek s skladbo Domačija • ansambel Škorpijoni s skladbo Ko se ljubezen stara vžge • ansambel Opoj s skladbo Mlad in star • ansambel Hozentregarji s skladbo Večeri s teboj • Vražji muzikanti s skladbo Žalostna je moja noč • ansambel Frajerke s skladbo dve srci • ansambel Klateži s skladbo Edina želja • S.O.S. Kvintet s skladbo Nisem, nisem Lani so na najeminentnejšem festivalu domače glasbe na Ptuju slavili Mladi Pomurci in Prleški kvintet. Letos bo na odru na istem mestu, na istem odru in v istem večeru tako tekmovalni kakor tudi revi-jalni del poimenovan Odštevamo do abrahama Ptujskega festivala. Slišali bomo več kot 20 izjemnih nastopov in tako doživeli enega vrhuncev domače glasbe za leto 2018. Večinoma bodo v revijalnem delu programa sodelovali ansambli v starih, izvirnih zasedbah, nekatere uspešnice pa bodo zaigrali mlajši ansambli. Na festivalu bodo nastopili Mladi Dolenjci, ansambel Štrk, namesto ansambla Ptujskih 5 bodo nastopili ansambel Slovenski zvoki, na odru bodo stali tudi Modrijani, Ansambel Ekart, Pogum, Spev in Novi spomini. Namesto ansambla Strici bodo nastopili Pajdaši, namesto ansambla Vitezi Celjski pa Euro kvintet. Poslastica z nastopi legendarnih zmagovalcev četrtega obdobja Ptujskega festivala bo sledila tekmovalnemu delu letošnjih izbrancev festivala. Foto: CG Ptuj • Muzejski pogovor z dr. Božem Grafenauerjem Zgodovina bi morala biti večja učiteljica V Miheličevi galeriji je v okviru tradicionalnih muzejskih pogovorov 21. junija potekala predstavitev najnovejše knjige dr. Boža Grafenauerja Zgodbe iz izgnanstva v Srbijo in bojev na sremski fronti, doktorja pravnih znanosti, upokojenega izrednega profesorja Pravne fakultete Univerze v Mariboru, predsednika Kluba koroških Slovencev Maribor 2001-2009, ministra v Drnovškovi vladi 1997-2000, avtorja številnih knjig s področja ustavnega prava, javne uprave in lokalne samouprave, ki se je v zadnjem času lotil tudi del z zgodovinsko tematiko. Knjiga Zgodbe iz izgnanstva v Srbijo in bojev na sremski fronti je nastala na podlagi vojnega dnevnika njegovega očeta Ludvika Grafenau-erja, ki so ga tako kot mnoge druge zavedne Slovence skupaj z družinami med drugo svetovno vojno izgnali v Srbijo, kamor je bilo leta 1941 izgnanih več kot 7000 Slovencev. V njej opisuje razmere pred vojno, še posebej na Štajerskem, okupacijo in zapiranje Slovencev v preselitvena taborišča, transporte v Srbijo in razmere v njej, povezanost izgnancev s katoliškimi duhovniki v Šumadiji ter njihovo sodelovanje v uporu proti okupatorju. Opisuje pa tudi bojno pot 5. (slovenskega) bataljona Prve kraji-ške brigade, s posebnim poudarkom na 17. januarju leta 1945, ko je v bojih z okupatorjem padlo 77 borcev tega bataljona. „Ko gremo v pokoj, šele začnemo brskati po nekih stvareh in ugotavljati, kako smo bili nerodni, da svojih staršev, dedkov in babic nismo več povprašali, da smo bili celo v nekem smislu ignorantski. Pred tremi leti sem začel listati po očetovi zapuščeni škatli z dokumenti, ki smo jih ob njegovi smrti v letu 1973 shranili. Najprej sta to bili dve pismi mami s fronte, zatem pa bojni dnevnik, v katerem opisuje tudi dan, ko je padlo 77 slo- venskih fantov. To me je pritegnilo. Šel sem v kraje, kamor so bili izgnani Slovenci, kjer je potekala fronta. Ob tem sem si zastavil vprašanja o tem, zakaj so bili izgnani, kdo jih je dal na sezname, kako so potekali transporti. Zakopal sem se v literaturo in arhive v Sloveniji in Srbiji. V treh delih knjige sem opisal razmere pred okupacijo in do odhoda v izgnanstvo, šesti transport in življenje v Srbiji do konca leta 1941 in tragični dan slovenskih fan- tov, deklet, mož in žena na sremski fronti," je povedal avtor knjige, ki se je lotil resnih zgodovinskih tem brez etiketiranja. To so tudi dogodki, ki terjajo pieteto, ne smejo pa biti gradnik sovraštva med ljudmi. Predvsem pa si moramo prizadevati, da se to zlo nikoli več ne ponovi. Zato bi morala biti zgodovina, ki nas spremlja na vsakem koraku, „učiteljica", je v spremni besedi knjige med drugim zapisal prof. dr. Dušan Nečak. Božo Grafenauer ZGODBE IZ IZGNANSTVA V SRBIJO iN «s» —ca BOJEV NA SREMSKI FRONTI Foto: Črtomir Goznik Najnovejša knjiga dr. Boža Grafenanuerja V okviru Pokrajinskega muzeja Ptu-j-Ormož redno organizirajo predavanja, ki potekajo v Miheličevi galeriji. Gre za predavanja z različno tematiko, običajno pa gre za vsebine, ki se tako ali drugače navezujejo na muzejsko delo. Vsebine predavanj v večji meri posegajo na področje zgodovine, arheologije, etnologije, umetnostne zgodovine, predstavljajo kulturno in naravno dediščino, občasno pa se dotikajo tudi splošnih humanističnih in družboslovnih tem. Od leta 2016 so gostili številne predavatelje in strokovnjake z različnih področij. „Včasih se kakšen predavatelj sam ponudi, da bi prišel predstavit kakšno novost s področja svojega dela, npr. novo knjigo, sicer smo veseli predavanj naših muzejskih kolegov ali povabimo predavatelje, za katere menimo, da bodo zanimivi za naše obiskovalce. Organizacija predavanj je v domeni muzejske knjižnice in Martina Šteinerja, ki je letos v sodelovanju s kustodinjo galeristko Stanko Gačnik organiziral štiri muzejska predavanja. Po premoru med poletjem bomo predavanja nadaljevali v jesenskih mesecih," je povedal direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož Aleksander Lorenčič, ki se je tudi zahvalil dr. Božu Grafenauerju za predstavitev knjige. MG Vurberk • Priprave na srečanje pevskih zborov Pred tradicionalnim druženjem pevk in pevcev Po uspešnih dogodkih, pohodu na Grmado, festivalu narodno-za-bavne glasbe in likovne kolonije, kijih organizira Turistično društvo Vurberk, so se prizadevni člani lotili že naslednjih. Pripravljajo se na 14. Velikošmarenski kolesarski maraton, ki bo v nedeljo, 12. avgusta, in na tradicionalno srečanje pevskih zborov na prireditvi, ki so jo poimenovali Štajerska poje. Že skoraj tri desetletja se v avgustu družijo ljubitelji zborovskega petja na Vurberku. V soboto, 25. avgusta, bo to že se-demindvajsetič zapored. Srečanje pevskih zborov na Vurberku je največje tovrstno druženje pevk in pevcev v severovzhodni Sloveniji. Zbori prihajajo iz različnih krajev: iz Slovenskih Konjic, Ptuja, Rač, Pragerskega, Dupleka, Grajene, Ormoža, Ivanjkovcev, Velike Nedelje, tudi iz Makol, Cirkulan, Mar-kovec, Gorišnice, Vidma pri Ptuju so že sodelovali zbori, lani pa prvič tudi zbor iz avstrijske Štajerske, tako da prireditev Štajerska poje postaja mednarodna. Na srečanju vsak zbor zapoje dve slovenski pesmi po lastnem izboru, ob začetku ter ob koncu prireditve pa vsi zbori skupaj zapojejo eno pesem, zaključna je vedno Pojdem na Štajersko, ki je postala tudi himna vurberških pevskih druženj. Organizator srečanj, Turistično društvo Vurberk, vabi zbore (ženske, moške in mešane), da se prijavijo na avgustovsko druženje na Vurberku. Prijavnica za srečanje je zborom na voljo na spletni strani turističnega društva (www.vurberk.si). Rok za prijavo na srečanje je 7. avgust. Janez Toplak Foto: AK Rokomet Tako blizu, a še vedno daleč od polfinala Stran 15 Tenis Zidanškova, Rola, Vidovič in Potočnikova dobro igrali Stran 17 Padalstvo Reprezentanci Omana 40. ptujski padalski pokal Stran 16 Atletika Čeh s sproščenim metom do četrtega mesta Stran 16 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik tednik íPoiluíají¿ naí na vjitovnm. íjilitu! RADIOPTUJ tea. ¿fitetu. www.radio-pluj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Nogomet • Prva liga Telekom Slovenije V tekmi velikih priložnosti uspešnejši Aluminij Aluminij - Celje 2:1 (1:1) STRELCI: 1:0 Požeg Vancaš (14. z 11 m), 1:1 Kidrič (20), 2:1 Vrbanec (59. z 11 m) Aluminij: Janžekovič, Jakšič, Grgič, Kontek, Gliha (od 80. Ma-rinšek), Petrovič, Klapan (od 58. Tahiraj), Mensah, Vrbanec, Rogi-na (od 58. Krajnc), Kidrič. Trener: Oliver Bogatinov. Celje: Jurhar, Andrejašič, Zaletel (od 80. Lupeta), Džinič, Vidma-jer, Cvek, Pungaršek, Pišek (od 61. Novak), Pečnik (od 60. Vizinger), Požeg Vancaš, Lotrič. Trener: Dušan Kosič. Nogometni ples tekmovalne sezone 2018/2019 v slovenskem državnem prvenstvu v Prvi ligi Telekom Slovenije sta odprla Aluminij in Celje. Približno 300 gledalcev je videlo zelo atraktivno tekmo z velikim številom lepih priložnosti, zaključnih strelov in odličnih obramb. V slednjih je izstopal mladi domači vratar Luka Janžekovič, saj je z odlični- mi obrambami preprečil gostom več kot eno veselje ob zadetku z enajstmetrovke. Ob tem je treba poudariti, da so rdeče-beli zdržali vse pritiske Celjanov in so se lahko upravičeno veselili uvodne zmage. Hitro vodstvo gostov in prava reakcija Aluminija Z agresivno, disciplinirano in dinamično igro sta obe ekipi stopili na zelenico Športnega parka v Kidričevem, na kateri so Celjani bolje začeli tekmo. Skoraj vse napade so izvedli po levi strani in razigrani Rudi Požeg Vancaš je izvedel samostojen prodor v kazenski prostor in je podal žogo v sredino, pri čemer je žoga zadela v roko Ivana Konteka (op. p., Ivan Kontek je bil eden treh novincev v prvi enajsterici Aluminija in ob njem sta v zadnji vrsti zaigrala še Erik Gliha in Damir Grgič). Na splošno precej zgubljeni sodnik Andrej Žnidaršič je pokazal na Oliver Bogatinov (trener Aluminija): „Pred uvodno tekmo je bilo veliko neznank in mislim, da smo kljub temu odigrali dobro tekmo. Videli smo tekmo z veliko priložnostmi in do konca smo se morali boriti za zmago. Veseli smo, da smo prvenstvo začeli z zmago, saj je dober start za nas veliko zadovoljstvo." Dušan Kosic' (trener Celja): „Še štiri, pet dni me bo bolela glava po tej tekmi. Obe ekipi sta si pripravili veliko priložnosti. Tekma je bila zelo zanimiva do zadnjih minut in zmaga bi lahko šla na eno ali drugo stran. Nam je zmanjkalo malo samozavesti v zaključkih napadov, medtem ko je bil Aluminij pri tem uspešnejši in je dobil to tekmo." Rok Kidrič (igralec Aluminija): „Za uvod zelo pomembna zmaga za samozavest ter nadaljevanje prvenstva. V prvem polčasu smo igrali solidno, medtem ko so bili v drugem polčasu Celjani na začetku in na koncu boljši od nas. Nekako smo se zbrali in potrudili ter prišli do zmage." PRVALIGA TelekomSIovenije Rezultati 1. kroga Prve lige Telekom Slovenije: Aluminij - Celje 2:1 (1:0); strelci: 0:1 Požeg Vancaš (14. iz 11. m), 1:1 Kidrič (20.), 2:1 Vrba- nec (59. iz 11. m); Mura - Triglav 1:1 (1:1), strelca: 1:0 Arh Česen (22. ag), 1:1 Žurga (25.); Gorica - Olimpija 2:0 (1:0), strelca: 1:0 Lipušček (3.), 2:0 Filipovic (51.); Rudar - Maribor 0:5 (0:1), strelci: 0:1 Ivkovič (34.). 0:2 Hotič (63.), 0:3 Hotič (68.), 0:4 Zahovič (73.), 0:5 Zahovič (82.); Domžale - Krško 2:0 (0:0); strelca: 1:0 Zakrajšek (69. ag.), 2:0 Mujan (86.) 1. Maribor 1 1 0 0 5 0 3 2. Gorica 1 1 0 0 2 0 3 3. Domžale 1 1 0 0 2 0 3 4. Aluminij 1 1 0 0 2 1 3 5. Mura 1 0 1 0 1 1 1 6. Triglav 1 0 1 0 1 1 1 7. Celje 1 0 0 1 1 2 0 8. Krško 1 0 0 1 0 2 0 9. Olimpija 1 0 0 1 0 2 0 10. Rudar 1 0 0 1 0 5 0 D avid Breznik Rdeče-beli so na uvodni, atraktivni in zanimivi tekmi osvojili zmago. Foto: Grega Wernig / m24.si enajstmetrovko. To je brez težav realiziral Rudi Požeg Vancaš - 0:1. Kidričane je zgodnji zadetek še bolj predramil in v rahlem dežju so krenili še odločneje v napad. To se jim je hitro obrestovalo, saj je po prostem strelu Erika Glihe v kazenskem prostoru Rok Kidrič z glavo premagal Metoda Jurharja - 1:1. Izenačenje je bilo šele uvod v niz sijajnih priložnosti na obeh straneh. Za Celjane sta po dvakrat nevarno sprožila Rudi Požeg Vancaš in Janez Pišek, vendar je bil Luka Janžekovič vedno na pravem mestu, medtem ko je strel z glavo Tilna Pečnika zaustavil prečnik. Na drugi strani je tudi Aluminij prišel do sijajne priložnosti, ki jo je zapravil Ibrahim Mensah, med- tem ko sta mlada vezista Anton Rogina in Dejan Petrovič izpeljala lep polprotinapad in Petrovič je z močnim strelom zadel prečko. V drugem polčasu bi se tekma lahko obrnila v eno ali drugo smer Drugi polčas je prinesel še bolj Foto: Grega Wernig / m24.si zanimivo nadaljevanje in še več akcije pred obema vratarjema. Celjani so ofenzivneje začeli, medtem ko se je Aluminij postavil nekoliko nazaj in je čakal na svoj trenutek. Ta trenutek je prišel hitro, saj je Dejan Petrovič podal žogo do Roka Kidriča, ki je bil hitrejši in spretnejši od vratarja Metoda Jurharja, ki pa ga je nerodno podrl. To je bila čista situacija za najstrožjo kazen, ki jo je realiziral v igri zelo dober domači kapetan Matic Vrbanec - 2:1. Ta zadetek je dal še več prostora za protinapade kidričevskim nogometašem, lepo priložnost sta imela Francesco Tahiraj in Ibrahim Mensah, a je njuna strela odlično obranil Metod Jurhar. Sledil je nori zaključek tekme, v kateri so Celjani kontinuirano napadali in so sprožili kar nekaj nevarnih strelov. Vse je zaustavil Luka Janžekovič, ki se je še najbolj izkazal po strelu Tadeja Vidmajerja. Aluminij je na zanimivi in tudi atraktivni tekmi zdržal vse pritiske Celja in je prišel do pomembne zmage na prvi tekmi letošnjega prvenstva. Ta jim bo dala novo samozavest in zagon pred nadaljevanjem. Dober start bodo rde-če-beli potrjevali že na naslednji tekmi, ko bodo gostovali v Kranju pri Triglavu. David Breznik 14 Štajerski Šport torek • 24. julija 2018 Nogomet • NK Drava Veliko zadetkov na prijateljski tekmi Drave Drava Ptuj - Zagorac 5:3 (1:0) Drava Ptuj: Šeliga, Rešek, Pirtovšek, Mate, Vezjak, Šporn, Lovenjak, Fanimo, Kolar And., Mrakovic', Bizjak; Igrali so še: Hrastnik, Cuffaro, Čeh, Kukovec, Marti', Lonzarič, Filipovic, Kolar Ane., Oduh, Milič. Trener: Simon Sešlar. Nogometaši Drave so v nizu prijateljskih pripravljalnih tekem na Mestnem stadionu na Ptuju gostili ekipo Zagorca. Hrvaška ekipa se je prikazala kot čvrsta, nepopustljiva in na čase so zaigrali absolutno pregrobo za prijateljsko tekmo. Nogometaši Drave so se zato morali kar precej potruditi za prevlado na zelenici, da so lahko unovčili svojo nedvomno večjo kakovost. Pretok žoge in organizacija igre sta bila solidna, nekoliko je šepalo občasno pokrivanje igralcev in preveč na lahko prejeti zadetki. V prvem polčasu je enajsterica imela kontrolo nad tekmo in v uvodnem delu polčasa je nevarno s prostega strela poskusil Fani-mo, nato pa je po samostojnem prodoru Bizjak zadel le zunanji del mreže. Čisto ob koncu prvega polčasa pa smo videli pravo mojstrovino mladega Lovenjaka, saj je s približno 22 metrov žogo natančno, za zadetek, poslal pod prečko. Več dogajanja in zadetkov je bilo v nadaljevanju, ko je na igrišče stopil kapetan Čeh. Ta je asistiral za drugi zadetek, ko je našel Bizjaka. Napadalec se je dobro znašel tudi v kazenskem prostoru ter zadel s strelom po tleh. Po prekršku nad Oduhom (op. p., po končani tekmi so ga morali zaradi poškodbe ob trku Športno plezanje • Svetovni pokal v Brianconu Markovičeva vedno višje, najvišje Garnbretova z vratarjem odpeljati v bolnišnico) je sodnik Mihelič dosodil enajstmetrovko, ki jo je z zadetkom realiziral Čeh. Četrti in peti zadetek Drave sta krivda gostujočega vratarja, ki je bil pri strelu Milica preveč iz vrat, medtem ko je po strelu Cuffara nespretno posredoval. Na drugi strani je bil tudi Zagorac aktivnejši iz protinapadov in je dosegel tri prelahke zadetke. Pri prvem in tretjem je zaspala domača obramba, ko sta iz bližine zadela Smrekar in Hanžič, pri drugem pa je Sedak izjemno zadel žogo, z volejem, s približno dvajsetih metrov in je dosegel zadetek. Na koncu je Drava tekmo dobila s 5:3. So pa modri še pred to tekmo, v četrtek, odigrali še eno v Rušah, na kateri so s precej kombinirano ekipo, tudi z nekaj mladinci, s 4:2 premagali Pohorje. David Breznik Foto: Luka Fonda Slovenska četverica Vita Lukan, Janja Garnbret, Mia Krampi in Mina Markovič med ogledom finalne smeri Na tretji tekmi svetovnega pokala v Brianconu v težavnostnem plezanju se je pokazala moč slovenske reprezentance, ki je imela v finalu kar pet predstavnikov. Štiri pri ženskah in enega pri moških, in sicer Domna Škofica, ki je v napeti tekmi na koncu zasedel tretje mesto. Mia Krampl je zasedla sedmo, Vita Lukan šesto, Mina Markovič peto in Janja Garnbret prvo mesto. Korošica je prišla do vrha finalne smeri, kar je uspelo v letošnjem letu tudi zelo razpolo- Foto: Luka Fonda Foto: Aljaž Mohorič Janja Garnbret že tretje leto zapored zmagovalka tekme SP v Brianconu ženi Avstrijki Jessici Pilz, a slednja je slabše nastopila v polfinalu, kar je pomenilo, da je zasedla drugo mesto. Markovičeva iz tekme v tekmo napreduje v plezanju in tudi v rezultatih. Ptujčanka je vedno na prvo mesto postavljala plezanje, saj je z njim prišel tudi dober rezultat, kar se je izkazalo tudi tokrat v Brianconu. V kvalifikacijah je nastopila solidno in je v prvi smeri z rezultatom 36+ prišla do desetega mesta, medtem ko je bila v drugi smeri z rezultatom 47+ sedma. Tako se je brez težav uvrstila v polfinale, kjer je na zahtevni smeri dosegla višino 33+ in se je uvrstila v svojo letošnji prvi finale. V njem je nastopila hitro in odločno, kar je z višino ali rezultatom 39+ zadostovalo za končno zelo dobro peto mesto. To nakazuje po devetnajstem in dvanajstem mestu bistven rezultatski pomik naprej, kar pa je še po- membneje, je to, da je Markoviče-va nakazala dvig forme. V vrhunski formi ostaja Janja Garnbret, saj je v težavnosti že tretjič zapored stopila na zmagovalne stopničke, v znamenju števila tri je tudi Bri-ancon, saj je tam slavila že tretjo sezono zapored. Dobri rezultati slovenskih plezalcev in plezalk so odlična napoved za nadaljevanje sezone, v kateri bo še boljše rezultate lovila naša najizkušenejša in najuspešnejša plezalka do sedaj Mina Markovič. 30-letna Ptu-jčanka še ni rekla zadnje besede v težavnostnem plezanju in njen glavni cilj sezone bo dober nastop na septembrskem svetovnem prvenstvu v Innsbrucku. Pred tem bo še pilila formo in napadala še višja mesta na tekmah za svetovni pokal, na katerih jo čaka naslednja priložnost že konec tega tedna v italijanskem Arcu. David Breznik Nogomet • NK Aluminij Šumar za Zvonka Jevšovarja Prejemnik priznanja Zvonko Jevšovar in predsednik NK Aluminij Marko Drobnič Foto: Grega Wernig / m24.si V Športnem parku Aluminij so pred začetkom tekme med Aluminijem in Celjem izvedli kratko slovesnost in predajo posebnega priznanja Zvonku Jevšovarju. S tem so se mu želeli zahvaliti za aktivno in predano delo ter 22-letno vodenje kluba. Na pobudo novega predsednika Nogometnega kluba Aluminij Marka Drobniča je Zvonko Jevšovar postal častni predsednik kluba. Tako bo lahko tudi v prihodnje s svojimi izkušnjami svetoval novemu vodstvu. Ob tej priložnosti mu je predsednik Drobnič podelil šumarja, skulpturo priznanega umetnika Tomaža Plavca, ki jo podelijo posameznikom, ki so v klubu pustili velik pečat. Zvonko Jevšovar se je po prejetju priznanja na kratko ozrl na svojo prehojeno pot, na aktualno situacijo in prihodnost kluba ter ob tem povedal: „V tem trenutku je enostavno pogledati nazaj, enostavno je tudi oceniti naše skupno delo in ne samo moje. Naše delo v vseh teh letih se da izmeriti. Tukaj bi rekel, da to priznanje jemljem kot nekaj posebnega, kajti šumar je simbol nečesa velikega. V Talumu, pri našem sponzorju, in osebno je to izredno priznanje. Priznanja se odložijo, čas pa gre naprej in v tem trenutku ocenjujem, da smo na dobri poti, da nadaljujemo oziroma še izboljšamo nekatere stvari v delovanju kluba. Način dela se bo in se tudi že spreminja, kar je prav. Z mlajšimi ljudmi prihajajo nove ideje, še bolj timsko delo, kar je pa v športu tudi edino pravilno. Osebno mislim, da sva z Miranom Lipovcem v tem klubu praktično skupaj že ves čas in človek v tem času otopi. Zato je bilo potrebno to, kar se je zgodilo, saj sem ocenil, da je prav, da dam priložnost vodenja kluba novim ljudem. Sem pa zelo vesel, da je to zahtevno nalogo sprejel predsednik uprave Taluma Marko Drobnič. Naše delo se je z lansko sezono zaključilo z osmim mestom v prvenstvu, kar se je zgodilo prvič, da smo direktno obstali v prvi ligi. S finalom Pokala Slovenije za člane, s finalom Pokala Slovenije za mladince in odličnimi rezultati mlajših selekcij. Mislim, da je letvica postavljena zelo visoko in postavili smo jo vsi skupaj. Množina pomeni - mi v klubu ter sponzor, ki nas spremlja in nam pomaga. Sam pa se zelo veselim nadaljnjega dela v klubu. Zame se nogomet v Kidričevem ni končal, kajti človek po toliko letih ne more reči: 'Zdaj več to ni moj klub.' Nasprotno, mislim, da bom z distance veliko lažje in z bolj trezno glavo, brez emocij, spremljal razvoj oziroma delo v klubu." David Breznik torek • 24. julija 2018 Šport Štajerski 15 Rokomet • EP mladincev do 20 let Tako blizu, a še vedno daleč od polfinala Mladinska reprezentanca Slovenije do 20 let je uspešno opravila prvi del tekmovanja in se z dvema točkama seli v glavni del tekmovanja: „Padli so Norveška, Izrael in Srbija, kar smo tudi pred začetkom prvenstva pričakovali. Roko na srce smo pričakovali nekoliko lažjo pot do zmag v pred-tekmovanju, vendar smo še daleč od prave igre, ki smo je sposobni in si je želimo," je v uvodu dejal Dominik Ozmec in nakazal, da ni zadovoljen s predstavami svoje reprezentance. Dokler se zmaguje, kljub povprečnim predstavam, je vse OK: „Ne umiramo v lepoti naše igre, a zmagujemo, kar je najpomembneje. Domači teren in želja po medalji sta veliko breme za naše fante, kar smo pred prvenstvom sicer pričakovali, vendar ne v tako veliki meri. Med igro se ekipa nikakor ne sprosti in to je zaenkrat naša največja težava. zmago na prvi tekmi proti Nemčiji bi se že uvrstili v polfinale, kar bi ekipo za zaključek prvenstva tudi dokončno sprostilo. Res je, da zaenkrat ne blestimo, vendar, kar je najpomembneje, zmagujemo. In takoj podpišem, da do konca prvenstva ne prikažemo igre, kot si jo želi publika in da še naprej zmagujemo. Tudi Francozi na zadnjem nogometnem SP niso blesteli, a so postali svetovni prvaki. Naj se kaj podobnega zgodi tudi nam," je nekoliko v šali zaključil kapetan reprezentance Tilen Kosi, ki je na treh tekmah dosegel enajst zadetkov. Zadnjo tekmo v skupini proti Srbiji si je v Zdaj sta pred nami dve tekmi, kjer bomo lovili pot do polfinala. Zdaj bo treba pokazati pravi obraz. Na srečo solidno igramo v obrambi in to nas zaenkrat rešuje," je še svoje mnenje povedal trener Slovenije Ormožan Saša Prapotnik. V torek, 24., in v sredo, 25. ju- lija, bosta ob 19. uri v celjskem Zlatorogu nasprotnika Nemčija in Islandija: „Gre za premagljivi ekipi, ki sta kar nekaj moči že porabili v skupini smrti. Nemci so napredovali ob le eni zmagi in dvema remijema, Islandci ob le eni zmagi, remiju in porazu. Z celjski dvorani Golovec ogledalo kar 2000 gledalcev, od tega je reprezentanco spremljalo blizu 100 ljubiteljev rokometa iz Ormoža: „Velik hvala navijačem, ki so proti Srbiji priredili izjemno vzdušje. Škoda, da se zdaj iz Golovca selimo v Zlatorog, saj ne verjamem, da bo naprej v celjski lepotici tako številčna in glasna podpora. 2000 ljudi v malem Golovcu ali v velikem Zlatorogu je razlika, a upamo, da bomo z dobrimi predstavami napolnili tudi Zlatorog," je še nekaj besed o vzdušju na EP opisal Kosi. Slovenijo od uvrstitve v polfinale loči le ena zmaga. V reprezentančnem taboru si želijo, da bi bila ta zmaga dosežena takoj proti Nemčiji. Že iz razloga, da bo ekipa čim mirnejše odšla v zaključek prvenstva: „Še vedno trdim, da bo četrto mesto na prvenstvu neuspeh. Smo gostitelji prvenstva, smo kakovostni in sposobni poseči po medalji. Razmišljamo le v tej smeri," je naš obisk v taboru Slovenije zaključil član Jeruzalema Tilen Kosi. Uroš Krstič Tenis • Med Tenis - nastopi ptujskih igralcev Zidanškova proti top igralki, Rola, Vidovič in Potočnikova solidni Teniška sezona je v polnem teku in v prejšnjem tednu so bili vsak na svojem koncu vanjo vpleteni ptujski teniški igralci. Tamara Zidanšek je zelo dobro igrala na močnem turnirju v Bukarešti, do četrtfinala turnirjev sta prišla Blaž Rola in Nina Potočnik. Pia Čuk je ob poškodbi rame igrala solidno, Blaž Vidovič pa je svoje pokazal na evropskem posamičnem prvenstvu v Moskvi. Zidanškova v dobrem vzdušju klonila proti Buzarnescujevi WTA International turnir v Bukarešti je bil nov izziv za Tamaro Zidanšek, ki je, v glavnem mestu Romunije, zabeležila zmago in poraz. Na močnem turnirju je 20-letna igralka najprej nastopila proti Rebecci Peterson. Švedinja je trenutno na 78. mestu na WTA lestvici, Slovenka pa na 93. mestu, a ta pogled na lestvico je bil tokrat zavajajoč. Kljub temu da je Petersonova nekaj mest višje, je do zmage prišla Zidanškova. Ta je prvi niz dobila s 7:5, potem ko je nasprotnici večkrat odvzela začetni udarec. Po prvem še izenačenem nizu je naša igralka zaigrala na višjem nivoju in je drugi niz dobila celo brez izgubljene igre s 6:0. Sledil je odmeven obračun proti Mihaeli Buzarnescu, ki je le- Tamara Zidanšek tos v izvrstni formi. Romunko je na tribuni spremljalo zares veliko navijačev, na kar se je morala Zi-danškova še navaditi. 28. igralka WTA lestvice (op. p., to je najvišje postavljena igralka, proti kateri je do sedaj igrala Tamara Zidanšek) je ta moment dodobra izkoristila in je prvi niz dobila s 6:3. V drugem je članica Teniškega kluba Terme Ptuj zaigrala odločneje in je z brejkom povedla s 3:1, a je v nadaljevanju Buzarnescuva unovčila izkušnje in je naredila preobrat ter je slavila s 7:5. Romunka je prišla težje od pričakovanj do zmage, kar kaže tudi razmerje v dobljenih točkah, ki je bilo 88:78. Kljub porazu in malo slabšem servisu v odločilnih trenutkih je Tamara Zidanšek v Bukarešti ponovno pokazala velik potencial, ki ga bo v nadaljevanju sezone še potrjevala. Prvo priložnost pa že ima ta teden na turnirju v Moskvi. Rezultati (WTA turnir v Bukarešti, 100 000 dolarjev) 1. krog:Tamara Zidanšek (Slo) - Rebecca Peterson (Šve) 7:5, 6:0; 2. krog: Tamara Zidan-šek (Slo) - Mihaela Buzarnescu (Rom) 3:6, 5:7 Tamara se je skupno povzpela za tri mesta in je sedaj na 90. mestu. Rola prekinil tekmovalni urok Ptujski teniški igralec Blaž Rola v zadnjih mesecih lovi pravo formo in vidnejši rezultat. Od aprila mu ni uspelo igrati v četrtfinalu kakšnega turnirja in ta urok je prekinil v nizozemskem Haagu. Na ATP Challengerju v Scheve-ningenu je dosegel dve zmagi in kljub četrtfinalnemu porazu se bo kar za nekaj mest povzpel na svetovni računalniški lestvici. V prvem krogu je 27-letni tenisač pozitivno presenetil, saj je po dobri uri igre suvereno z 2:0 ugnal Nemca Matsa Morainga, ki je bil 3. nosilec turnirja. To mu je dalo elana za naprej in tako je v drugem krogu v izenačenem dvoboju prav tako z 2:0 premagal Španca Bernabeja Zapato Mirallesa. V četrtfinalu ga je nato čakal Lukas Rosol. Znan Čeh je bil v dobrem dvoboju za malenkost boljši, saj je zmagal z 2:1 v nizih in je skupno osvojil devet točk več od Role. Ta je na Nizozemskem ponovno ujel zmagovalni ritem, kar je dobra spodbuda zanj, saj bo v bližnji prihodnosti med 3. in 11. avgustom igral na šestem teniškem turnirju ATP serije Challenger v Portorožu. Rezultati (ATP Challenger v Scheveningenu, 64 000 evrov) 1. krog: Blaž Rola (Slo) - Mats Moraing (Nem) 6:3, 6:2; 2. krog: Blaž Rola (Slo) - Bernabe Zapata Miralles (Špa) 6:4, 6:4; četrtfina-le: Blaž Rola (Slo) - Lukas Rosol (Češ) 4:6, 7:6, 4:6 Potočnikova ugnala 4. nosilko Hogbarskijevo Nova postaja v karieri Nine Potočnik je bil ITF turnir v Dar-mastadtu. Ptujčanka se je v Nemčiji veselila dveh zmag in je bila malo razočarana nad četrtfinal-nim porazom. V prvem krogu je gladko s 6:1 in 6:3 ugnala japonsko kvalifikantko Himari Sato. Pravi test jo je čakal v drugem krogu, saj je igrala s Katharino Hogbarski. Nemka je bila 4. nosilka turnirja in je bila v vlogi favoritke. Potočnikova je odigrala zelo dobro ter dobila izenačen obračun s 4:6, 7:6 in 6:4. V četrtfinalu je igrala z Romy Koelzer, Nemko, ki je pokazala odlično igro in je našo tenisačico odpravila s 6:2 in 6:1. Po tem uspe- Blaž Vidovič šnem nastopu v Darmastadtu bo Nina Potočnik, ki v tej sezoni igra dobro, v tem tednu igrala na turnirju v madžarski Baji. Rezultati (ITF turnir v Darmastadtu, 25 000 dolarjev) 1. krog: Nina Potočnik (Slo) -Himari Sato (Jap) 6:1, 6:3; 2. krog: Nina Potočnik (Slo) - Katharina Hogbarski (Nem) 4.6, 7:6, 6:4; četrtfinale: Nina Potočnik (Slo) -Romy Koelzer (Nem) 2:6, 1:6 Čukova igrala v Torinu Članica Teniškega kluba Terme Ptuj Pia Čuk je rahlo poškodovana igrala na ITF turnirja v Imoli. V uvodnem krogu se je izkazala, saj je po skorajda dveh urah igre bila boljša z 2:1 v nizih od Italijanke Claudie Giovine. 17-letna Luksem-buržanka Eleonora Molinaro, trenutno 10. mladinka sveta je bila naslednja tekmica naše teni-sačice, ki je bila previsoka ovira za njo, in je izgubila z 2:0 v nizih. Rezultati (ITF turnirja v Imoli, 25 000 dolarjev) 1. krog: Pia Čuk (Slo) - Claudia Giovine (Ita) 1:6, 6:3, 7:6; 2. krog: Pia Čuk (Slo) - Eleonora Molinaro (Luk) 1:6, 2:6 Vidovič dobro igral na evropskem prvenstvu Na evropskem posamičnem prvenstvu v Moskvi, za starostno kategorijo U16, je dobro igral Blaž Vidovič. Ptujčan je prvem krogu s 6:4 in 6:3 premagal Belorusa Mik-haila Malakhovicha. V drugem krogu ga je čakal Armencem Arturjem Soghoyanom. Slednji je bil četrti nosilec prvenstva, a Vidovič se ga ni ustrašil in je po kakovostni igri slavil s 7:5 in 6:3. Po tej lepi in veliki zmagi se je v naslednjem krogu evropskega prvenstva pomeril s Slovakom Jakobom Katuchom, ki je po dveh izenačenih nizih, ki sta se končala 7:5 in 5:7, tretjega dobil s 6:0. Ob posameznih nastopih je Blaž Vidovič igral tudi v dvojicah skupaj z Nikom Jurčevičem, kjer sta izpadla v drugem krogu, ko sta s 4:6 in 4:6 izgubila s Špancema Carlosom Alcarazom Garfio in Ma-riom Gonzalez Fernandez. Rezultati (EP U16 v Moskvi) 1. krog: Blaž Vidovič (Slo) -Mikhail Malakhovich (Blr) 6:4, 6:3; 2. krog: Blaž Vidovič (Slo) -Artur Soghoyan (Arm) 7:5, 6:3; 3. krog: Blaž Vidovič (Slo) - Jakob Katuch (Slv) 7:5, 5:7, 0:6. David Breznik 16 Štajerski Poslovna in druga sporočila torek • 24. julija 2018 Atletika • Balkansko prvenstvo Čeh s sproščenim metom do odličnega četrtega mesta Kristjan Čeh je v zadnjem trenutku spremenil načrte in se pridružil slovenski odpravi na Balkansko prvenstvo za člane in članice. Dvodnevni atletski dogodek je bil minuli petek in soboto v Stari Zagori v Bolgariji. Na stadionu Beroe Stadium je v metu diska tekmovalo osemnajst metalcev iz trinajstih držav. Slovenijo je zastopal Čeh, ki je odšel na to tekmovanje neobremenjeno, s tretjim prijavljenim rezultatom 62,03 metra (op. p., ta rezultat je dosegel na sredozemskih igrah). Tokrat je precej nihal v metih, po posameznih serijah so mu sodniki izmerili naslednje razdalje 58,39 m, 61,11 m, 56,82 m, prestop, prestop in 55,60 m. Njegova najdaljša razdalja 61,11 metra je tokrat zadostovala za zelo dobro četrto mesto, hkrati pa je to bil atletov tretji met diska s članskim dveki-logramskim orodjem v karieri, ki je letel čez šestdeset metrov. Naš atlet je bil dolgo časa na mestu, ki prinaša medalje in so ga konkurenti na četrto mesto potisnili šele v peti seriji. O metu in rezultatu Čeh pove: „Iz tehničnega vidika je bil to popolnoma pravilen met. Vse sem naredil tako, kot znam in tudi na koncu sem pravilno zategnil, tako da je disk letel zelo daleč. Zadovoljen sem s četrtim mestom, saj sem na tekmovanju sproščeno metal in sem dosegel dober rezultat." Balkanski prvak v metu diska je postal Romun Alin Alexandru Fir-firica, ki je dosegel rezultat 63,76 metra. Kristjan Čeh je z 61,11 metra dosegel svojo tretjo najdaljšo izmerjeno daljavo, saj ima pred to daljavo še dve boljši iz Tarra-gone s sredozemskih iger, ko je vrgel 61,98 in 62,03 metra. Po seriji nastopov v zadnjem mesecu sedaj zanj sledi daljši premor, do 13. avgusta, ko bo ponovno začel trenirat in se pripravljati na zadnji del letošnje tekmovalne sezone. Rezultati: 1. Alin Alexandru Firfirica (Rom) 63,76 metra; 2. Apostolos Parellis (Cip) 62,87 metra; 3. Danijel Fur-tula (ČG) 61,88 metra; 4. Kristjan Čeh (Slo) 61,11 metra David Breznik Kristjan Čeh je z zelo dobrim metom 61,11 metra zasedel četrto mesto na Balkanu. Padalstvo • Jubilejni padalski pokal Reprezentanci Omana 40. ptujski padalski pokal Nad letališčem v Moškanjcih se je v soboto odvila prava padalska akcija, saj je Aeroklub Ptuj izvedel 40. ptujski padalski pokal v skokih na cilj. Gre za klasično in najbolj uveljavljeno padalsko disciplino, v kateri so tekmovalci, tokrat v enem dnevu, izvedli celotno tekmovanje ali predvidenih osem serij. Pri izvedbi tekmovanja je pomagala Slovenska vojska, saj so posodili letalo Pilatus Porter PC-6 in nekaj skokov je bilo izvedenih tudi z letala Cessna C-206. Na startni listi se je znašlo osem petčlanskih ekip in dva posameznika, ki so prišli iz Omana, Avstrije, Združenih držav Amerike, Bosne in Hercegovine, Hrvaške in Slovenije. Po štiridesetih skokih sta imeli ekipi Oman in Aeroklub Ptuj na vrhu po 187 kazenskih centimetrov, a je zaradi pravila boljših skokov v posameznih serijah zmagala reprezentanca Omana. V njej so tekmovali Said Al Shaqsi, Kha-mis Al Ismaili, Abdullah Al Maqba-li, Ahmed Al Sinani in Saleh Al Ma-mari. Drugi so bili domačini, ki so tokrat skakali z zelo kombinirano postavo. V njej so bili Peter Balta, Boris Janžekovič, Tomaž Korpar, Marko Veselic in Tonček Gregorič. O zmagovalcih iz Omana in ekipi Aeroklub Ptuj je najboljši ptujski skakalec zadnjih let, Peter Balta, povedal: „Uspelo nam je sestavit eno povprečno ekipo, ki je solidno opravila svoj nastop in je to tekmo izkoristila tudi za dober trening pred naslednjimi tekmami svetovnega pokala. Zmagovalci, reprezentanca Omana, je tukaj trenirala že ves teden in sodijo nekje med deset najboljših ekip na svetu, kar podobno velja tudi za prvo ptujsko ekipo, ko jo sestavimo v celoti in za njo skačemo najboljši padalci. Ob tem moram izpostaviti, da je bila na tekmovanju kar dobra konkurenca in ob nepredvidljivem vremenu smo videli kar solidne skoke. Ob tekmovanju smo imeli tudi nekatere organizacijske naloge, tako da smo lahko z opravljenim ali izpeljanim tekmovanjem in tudi našimi skoki ter rezultati zadovoljni." Za Omanom in Ptujem se je v ekipni konkurenci uvrstila ekipa Prijedora. Padalci iz Bosne in Hercegovine so na koncu zbrali 237 kazenskih centimetrov. Vse tri zmagovalne ekipe so prejele pokale, nagrajeni pa so bili tudi najboljši posamezniki tekmovanja. Med posamezniki se je najbolje odrezal Thomas Reisenbichler (HSV Red Buli Titans), saj so mu sodniki Aerokluba Ptuj namerili v osmih skokih 15 kazenskih centimetrov. Ob tem je treba izpostaviti, da je Avstrijec trikrat udaril tudi nulo. Na drugem mestu je pristal Peter Balta (Aeroklub Ptuj) s 17 kazenskimi centimetri, tretji pa je bil z 19 kazenskimi centimetri Boris Janžekovič (Aeroklub Ptuj). Iz ptujskega kluba tik za deseterico najdemo na enajstem mestu Tončka Gregoriča, petnajsti je bil Marko Veselic in osemindvajseti Tomaž Korpar. Startali 1973, letos štirideseto tekmovanje Pisalo se je leto 1973, ko so Franci Kodela, Maks Vaupotič, Ivan Čuček, Danilo Hojnik in Stanislav Čuš prišli na idejo, da organizirajo ptujski padalski pokal v skokih na cilj. Že prvo tekmovanje je odlično uspelo in je v glavnini potekalo na letališču v Moškanjcih ter delno na ribniku v Podlehniku. Več o zgodovini padalskih tekmovanj in prvem ptujskem padalskem pokalu nam je povedal eden izmed soorganizatorjev prvega tekmovanja ter dolgoletni član Aeroklu-ba Ptuj Stanislav Čuš: „Našlo se nas je nekaj entuziastov, ki smo s skupnimi močmi pripravili uvodni ptujski padalski pokal. Prvo tekmovanje je bilo sestavljeno iz treh skokov na cilj, na letališču v Moškanjcih, kjer je bil izveden še en nočni skok, medtem ko je bilo tekmovanje zaključeno naslednji dan z atraktivnimi skoki na cilj, na vodo, na ribniku v Podlehniku. Že takrat je to padalsko tekmovanje dobilo dober pečat in z leti se je tekmovanje razvijalo. Skozi leta so na našem tekmovanju nastopali državni prvaki iz Jugoslavije in državna reprezentanca Jugoslavije v padalstvu v skokih na cilj, ob njih pa odlični tekmovalci iz različnih držav in v zadnjih letih smo gostili tudi slovensko reprezentanco. Vedno pa so dobro nastopili na našem tekmovanju tudi domačini, člani Aerokluba Ptuj. Ti so v štiridesetletni zgodovini tekmovanja pustili močan pečat, saj so odnesli skupno približno polovico ekipnih zmag." Od leta 1973 do danes, vmes kakšno leto tekmovanja ni bilo, so člani Aerokluba Ptuj uspešno izpeljali 40. ptujski padalski pokal. Ta se je skozi leta selil in je bil ob letališču v Moškanjcih izveden tudi na ribniku v Podlehniku (op. p., tekmovanje padalcev v skokih na cilj na vodo izvajajo na svetu le v Švici in v Sloveniji), v Termah Ptuj, na Ranci na Ptuju in na Mestnem stadionu na Ptuju. Prizorišče doskoka padalcev se je v letih selilo, a Tekmovalec zmagovalne ekipe iz Omana ne glede na to, kje je bil postavljen krog, se je skozi štirideset let zvrstilo veliko zanimivih in atraktivnih padalskih tekmovanj, pod katera se je z odlično izvedbo vedno znova podpisal kot orga- nizator Aeroklub Ptuj. Brez večjih težav je uspešno izpeljal tudi 40. ptujski padalski pokal, s katerim se nadaljuje tradicija teh športnih tekmovanj na našem območju. David Breznik Motokros • Tim Geyser Gajser tretji na Češkem, zmaga Herlingsu Slovenski motokrosist Tim Gajser je na dirki svetovnega prvenstva v motokrosu v elitnem ra- zredu MXGP v češkem Loketu zasedel tretje mesto. Pred njim sta končala le najboljša v skupnem Ekipa Aerokluba Ptuj seštevku, Nizozemec Jeffrey Her-lings in Italijan Antonio Cairoli. Gajser je bil v obeh vožnjah tretji, dvakrat je zmagal Herlings, Cairoli pa je bil obakrat drugi. Na dirki v Loketu so prvič v tej sezoni nastopili kar trije slovenski dirkači, a sta preostala dva, tako Jernej Irt kot Klemen Gerčar, ostala brez točk. Z novimi 40 točkami se je Tim Gajser še nekoliko bolj približal tretjemu mestu v skupnem seštevku SP; tam je sicer še vedno Francoz Clement Desalle, ki je bil na včerajšnji tekmi šesti in zdaj Gajser za njim zaostaja še 29 točk (479-450). Na vrhu je vodilni Herlings pri 633 točkah, Cairoli jih ima 603. Sezona SP se bo nadaljevala 5. avgusta v belgijskem Lommelu. STA Foto: DB Foto: DB torek • 24. julija 2018 Rekreacija, poslovna sporočila Štajerski 17 Košarka • Poletni tabor Mladi doživeli pravo košarkarsko akcijo Uvod v počitnice je bil na Ptuju košarkarsko obarvan. Za to že skorajda dve desetletji skrbi trener Dušan Lubaj, ki je na Osnovni šoli Olge Meglič in Osnovni šoli dr. Ljudevita Pivka pripravil košarkarski tabor Olgica 2018. Organizator Košarkarski klub Drava Ptuj ob pomoči Osnovne šole Olge Meg-lič ni pripravil zgolj košarkarskega dela, ampak celodnevni program, ki je zajemal od 9. do 13. ure trening, nato kosilo in za konec še kopanje v Termah Ptuj. Dvajset udeležencev iz različnih ptujskih osnovnih šol ter iz OŠ Majšperk in OŠ Juršinci so bili razdeljeni v dve starostni skupini. Prvo, mlajšo, od 11 do 13 let, je vodil Peter Filipič, drugo, starejšo, v starosti od 14 do 15 let, pa Dušan Lubaj. Mlajši so delali na osnovah košarke, kot so vodenje, podajanje, met na koš, dvokorak, individualni tehniki in izvajali so tudi igro 1:1, 3:3 in 5:5. Starejši košarkarji so imeli v ospredju individualno piljenje tehnike, gibanje brez žoge, gibanje z žogo, pick'n'roll, učenje tranzicije v napad in vračanje v obrambo, prav tako pa so izvajali igro 1:1, 2:2, 3:3, 4:4 in 5:5. Velik poudarek celotnega Udeleženci košarkarskega tabora tabora je bil met na koš, zato so vsak dan organizirali ob različnih tekmah tudi tekmovanja v metih na koš za točko, dve točki in tri točke. Najboljši strelec v mlajši kategoriji je bil Mai Karo, v starejši kategoriji pa Vid Kozel. Oba omenjena košarkarja sta bila izbrana tudi za najboljša igralca tabora in sta bila tudi primemo nagrajena. Nagrajeni pa so bili tudi vsi udeleženci, saj so za sodelo- vanje prejeli žogo in priznanje za sodelovanje. Pogled na celoten tabor je podal glavni organizator Dušan Lubaj: „Izrazi na obrazih otrok so povedali, da so bili zelo zadovoljni s samim taborom in delom na njem. Udeleženci so bili zelo motivirani za treninge in tekmovanja ter so pokazali po koncu petdnevnega tabora viden napredek. Največji napredek se je kazal skozi individualno tehniko in skozi igro v skupnem sodelovanju med igralci.« Tako je na kratko poletno dogajanje na taboru ocenil tudi glavni trener Košarkarskega kluba Drava Ptuj, za katerim je v mlajših selekcijah zelo uspešna sezona. Ptujčani so namreč zelo dobro igrali v 1. slovenski košarkarski ligi, kjer so se tako z rezultati in zmagami izkazali igralci selekcij U13 in U15. David Breznik Planinski kotiček Pohod na najvišji vrh mestne občine Ptuj Sobota, 4. avgusta 2018 PD Ptuj organizira za vse občane v soboto, 4. 8., ob 9. uri pohod izpred Mestne občine Ptuj do vodohrana na Dolgem kamnu v Krčevini pri Vurbergu, ki stoji na koti 417 m kot najvišje ležeča točka v mestni občini Ptuj. Pohod bo združen s postavitvijo klopotca v vinogradu Biotehniške šole Ptuj na Grajenščaku ter v sodelovanju z Društvom vinogradnikov in sadjarjev osrednje Slovenske gorice. Pohod bomo začeli na prenovljenem Mestnem trgu, nadaljevali po Prešernovi ulici preko grajskega hriba do sedeža Biotehnične srednje šole Ptuj, kjer se nam bodo pridružili pohodniki za postavitev klopotca. Nadaljevali bomo po Volkmerjevi cesti do Knezovega ribnika, po poti med vinogradi se bomo povzpeli do muzeja Društva vinogradnikov in sadjarjev osrednje Slovenske gorice v Mestnem Vrhu, kjer bo prvi daljši počitek z okrepčilom. Nadaljevali bomo po javni cesti ter se spustili skozi gozd v Lisič-nik in se nato povzpeli v Grajenščak do posestva Biotehnične srednje šole Ptuj, kjer bomo sodelovali na prireditvi ob postavitvi klopotca. Od tod bomo nekaj časa hodili po lokalni cesti do kapele v Grajenščaku, nato pa bomo po gozdni cesti prispeli na koto 417 m. Tam je vodohran Komunalnega podjetja Ptuj. Pri vrnitvi se bomo spustili do posestva Biotehniške šole in sodelovali na vinogradniških igrah. Za pohod so potrebni lahki pohodniški čevlji ali močnejši športni copati, obleka primerna vremenu in zaščita proti dežju v primeru slabega vremena (lahko tudi dežnik). Pohod bo vodil Janez Vertič z vodniki PD Ptuj. Pohod se vključuje v okvir prireditev ob prazniku mestne občine Ptuj. Predhodne prijave niso potrebne, razen večjih skupin. Gorišnica • 20. Vaška olimpijada na novih igralnih površinah Čez 1100 vaških olimpijcev Novo igrišče v Športnem parku Gorišnica je sredi meseca zavzelo več kot 1100 kot občanov. V sklopu občinskega praznika občine Gorišnica je namreč potekala tradicionalna, že 20. Vaška olim- pijada, ki je zabeležila rekordno udeležbo. Na novih igralnih površinah so se v najrazličnejših športnih panogah pomerili ekipe iz čisto vseh vasi občine Gorišnica. Tekmovalo je kar 1.125 vaščanov in vaščank vseh starostnih generacij (od predšolskih otrok do upokojencev), kar pomeni največ doslej. »Vsako leto se nam poveča število udeležencev za okoli deset odstotkov,« je z udeležbo zadovoljen predsednik Športne zveze Gorišnica Ratko Matjašič. Kot je še povedal, so se udeleženci iz vseh desetih vaških odborov tokrat lahko pomerili v kar 18 športnih panogah, med njimi prvič nasploh v disciplini skok v daljino, saj jim tudi to panogo omogoča nov športni park. Največ tekmovalcev pa se je pomerilo v streljanju z zračno puško (tekmovalo je 166 tekmovalk in tekmovalcev) in streljanju s fračo (v tej disciplini pa je tekmovalo 164 tekmovalk in tekmovalcev). Vaška olimpijada je sicer eden izmed šestih dogodkov projekta Poletne športne prireditve, ki ga financirata Fundacija za šport in Športna unija RS. Po končanih športnih tekmovanjih občank in občanov iz posa- meznih vaških odborov so sledile igre svetnikov, nato pa še zaključni del prireditve z razglasitvijo rezultatov in podelitvijo medalj zmagovalcem po posameznih panogah in kategorijah ter pokalov. Najboljšo skupno uvrstitev je dosegel domači vaški odbor Gorišnica, ki so ga nagradili s prehodnim pokalom. Monika L evaritč Foto: Davorin Zorli Vaška olimpijada je vse bolj priljubljena med Gorišničani. Letošnji obisk je bil rekorden. POLETNE SKUSNJAVE ZAJTRK med počitnicami JEDI Z BUČKAMI Delimo štiri navdušujoče RECEPTE VEČ BARV NA KROŽNIKU, MANJ KG NA TEHTNICI Z DIETO nad škodljive vplive sonca Poletna KOZMETIKA iz domače kuhinje SVEŽINA MORJA Dom z dodatki v MODREM Maji je dodana knjižica receptov za pripravo sladic iz BOROVNIC Disciplina Zmagovalec Vaški Odbor Peteroskok deklice letnik 2009-2010 (posamezno) Ana Čurin Gorišnica Peteroskok deklice letnik 2011-2012 (posamezno) Nija Majcenovič Moškanjci Peteroskok dečki letnik 2009-2010 ( posamezno) Vid Bezjak Gajevci-Placerovci Peteroskok dečki letnik 2011-2012 (posamezno) Max Kokol Formin Skok z vrečo deklice letnik 2006-2008 (posamezno) Lara Bezjak Gajevci-Placerovci Skok z vrečo dečki letnik 2006-2008 (posamezno) Gašper Majerič Moškanjci Med dvema ognjema letnik 2006-2008 (ekipno) 5 muzikantov Moškanjci Med dvema ognjema letnik 2009-2011 (ekipno) Moškanjci Moškanjci Nogomet do 16 let (ekipno) Olje in luk Gorišnica Nogomet nad 16 let (ekipno) Piksne Gorišnica Streljanje z zračno puško - ženske (posamezno) Marta Ranfl Moškanjci Streljanje z zračno puško - moški ( posamezno) Bojan Čurin Gorišnica Streljanje z fračo - ženske (posamezno) Barbara Šumenjak Gajevci-Placerovci Streljanje z fračo - moški (posamezno) Luka Pravdič Gajevci-Placerovci Met kamna - ženske (posamezno) Veronika Žnidarič Tibolci Met kamna - moški (posamezno) Igor Hovnik Formin Najhitrejša občanka (posamezno) Ines Sok Gajevci-Placerovci Najhitrejši občan (posamezno) Tomaž Brumen Moškanjci Ribiško tekmovanje (ekipno) Gajevci Gajevci-Placerovci Viseče kegljanje - ženske (ekipno) Mala vas Mala vas Viseče kegljanje - moški (ekipno) Gorišnica Gorišnica Šah (ekipno) Gorišnica 1 Gorišnica Odbojka - ženske (ekipno) Tibolci 1 Tibolci Speed badmiton - ženske (posamezno) Sara Kociper Gajevci-Placerovci Namizni tenis - ženske ( posamezno) Nevenka Gramol Gorišnica Namizni tenis - moški ( posamezno) Sašo Majerič Moškanjci Košarka (ekipno) Moškanjci Moškanjci Vleka vrvi (ekipno) Gorišnica Gorišnica Najspretnejši občan - moški (posamezno) Sašo Majerič Moškanjci Skok v daljino - moški (posamezno) Anej Čurin Gorišnica Skok v daljino - ženske (posamezno) Sanja Lah Tibolci Arhiv: SZ Gorišnica 18 Štajerski Poslovna in druga sporočila torek • 24. julija 2018 SKRINJA SLOVENSKIH VIŽ - Ansambel Zarja Lastne skladbe in narečna besedila "Že samo ime ansambla Zarja pomeni, da je to nekaj lepega, naravnega. Živimo v gorski vasici Lom pod Storžičem, kjer to jutranjo zarjo lahko vsak dan vidimo; tako je ansambel tudi dobil ime," pove vodja ansambla Zarja Drago Primožič, tudi harmonikar, klaviaturist, pevec in avtor večine lastnih skladb ansambla Zarja, ki je pred ustanovitvijo ansambla Zarja leta 1994 že igral pri ansamblu Glas Slovenije. Njegovi člani so še: pevka Sonja Primožič, kitarist in povezovalec Igor Soklič ter basist Mirko Rozman. Vsi imajo službe in tudi hobije. Sonja rada bere knjige in planinari; Igor se rad vozi z motorjem, kot tudi Mirko, ki je tudi strasten smučar; Drago pa ima rad gore, rad kolesari in pozimi teče na smučeh. Igrajo skladbe najbolj znanih ansamblov slovenske narodno-zabavne glasbe (Avsenik, Mihelič, Slak itd.), tudi zabavno slovensko in tujo glasbo, kot tudi dalmatinsko, brez katere ni zabave. Avtor večine lastnih skladb, doslej so posneli že tri zgoščenke, četrta je v pripravi, je Drago Primožič, nekaj jih je zložil tudi Franci Šarabon, ki jim je tudi pomagal pri uspehih in prepoznavnosti ansambla. Skoraj vsa besedila za lastne skladbe ansambla Zarja, je prispeval žal že pokojni Franc Ankerst, ki je bil tudi njihov zelo dober prijatelj. Ansambel je prepoznaven prav po njegovih gorenjskih narečjih, zaradi katerih so dobili kar nekaj najvišjih nagrad. Nekaj besedil je prispeval tudi Ivan Sivec. Njihove najbolj znane uspešnice so: Mamna peka, Povest o sreči, Šparovni Gorenc, Le enkrat se živi, Na Kofcah, Tržič, V objemu gora. Nastopajo po celi Sloveniji, največ pa na Gorenjskem, kjer ni toliko ansamblov kot drugod po Sloveniji. „Ansamblov je danes res veliko, kopirajo ta znane, uspešne današnje ansamble, ki so po tem neprepoznavni, pa tudi zvrst glasbe se spreminja v smer, ki mi ni všeč," pove Drago Pi-možič. Vsak ansambel potrebuje festivale, da se pokaže občinstvu in širši javnosti ter si s tem omogoči nastope na televiziji in na drugih pomembnej- ših prireditvah. „Danes je popularna diatonična harmonika, zato je veliko triov s pevci, ki so si po zvenu zelo podobni. Za kvintet rabiš več dobrih glasbenikov, da je potem glasba kakovostna. Danes je publika zahtevna, zato povprečen ansambel težko uspe. S svojo glasbo želimo razveseljevati povsod, kjer narodno-zabavno glasbo radi poslušajo in kjer nas z veseljem sprejmejo. Posneti si želimo še kakšno novo skladbo, predvsem pa ostati zdravi, da bomo lahko še dolgo igrali in skupaj z našimi poslušalci uživali v dobri narodno-zabavni glasbi," sklene pogovor Drago Primožič. MG mm m m. mm ORFEJCKOVA LESTVICA DVA X TRI ZABAVNA 1. HARMONK 'N' ROL - Kaj bi se sekiral 2. VVERNER in REBEKA DREMEU - Pss Pss 3. MANEKENI - Ti verjemi samo meni NARODNA 1. Ans. ZADETEK - Si čisto znorela 2. Ans. DVEH DOLIN - Polonc na Seuška rine 3. HOZENTREGARJI - Moja dohtarca x........... NARODNA Glasujem za:_ ZABAVNA Glasujem za:_ Ime in priimek:^ Naslov:^ Tel. številka:^ Glasujete lako tudi na: Luka Pepi Glasovnico pošljite na dopisnici na naslov: Mega Marketing d.o.o., p.p.13, 2288 Hajdlna Iz naše preteklosti - Pisalo se je leto 2012 - drugi del Po 24 dneh zanimivih obračunov se je končalo evropsko nogometno prvenstvo, ki sta ga skupaj organizirali Poljska in Ukrajina. Zaključna beseda je pripadla Špancem in Italijanom, boljši so bili Španci. Tekme so pritegnile tudi številne Ptujčane, ki so si prenose gledali na velikih zaslonih. Racionalizacija dela v centrih za obveščanje je prizadela tudi Ptuj, ukinjeno je nočno dežurstvo. Varčevalni zakon v praksi je prinesel nižje plače javnih uslužbencev in nižje pokojnine 26 tisoč upokojencem. Večnamenska dvorana v Podlehniku je bila zaradi poplave in sanacije več mesecev neuporabna, zato so učenci ostali brez športne vzgoje. Oddelek za laboratorijsko diagnostiko ptujske bolnišnice si je kot prvi laboratorij v Sloveniji pridobil mednarodno akreditacijo, mednarodni standard, namenjen medicinskim laboratorijem. V občini Hajdina so ukinili pavšalna plačila komunalnega prispevka. Letošnje poletje podira vročinske rekorde. Z nadpovprečnimi visokimi temperaturami je postreglo že takoj na začetku. Samo v Termah Ptuj dnevno išče osvežitev do tri tisoč kopalcev. V Jur-šincih so uspešno prenovili večnamensko dvorano dr. Antona Slodnjaka. Stala je več kot milijon evrov Ob 150-letnici rojstva Janeza Puha, svetovno znanega inovatorja in vizionarja slovenskih korenin, je izšel ponatis monografije o njegovem življenju in delu, izpeljali pa so tudi 12. srečanje ljubiteljev starodobnih vozil in pripravili dan odprtih vrat v muzeju v Sakušaku. Lastniki parcel na Vičavi na Ptuju so letos oblikovali civilno iniciativo za sanacijo brežin reke Drave na Vičavi, saj želijo pospešiti aktivnosti pri tej sanaciji, ki vse predolgo traja. Zaščita brežin celotne Vičave je bil eden izmed pogojev za izgradnjo HE SD-2, kar bi moralo biti zapisano tudi v lokacijskem dovoljenju. Zaščita ni bila izvedena na celotni dolžini, ustavila se je pred številko 15. Sanacija plazu, ki je zgrmel z borlske strmine in zaprl regionalno cesto Ptuj-Zavrč, se je sicer pričela zelo hitro, a nevarnost nadaljnjega plazenja razpokane pečine, na kateri stoji grad Borl, ostaja. Župan občine Kidričevo Anton Leskovar je zavrnil zahtevo Pobude za otroka za razpis referenduma o priključitvi vrtca k osnovnima šolama. Občinsko podjetje Gradnje Destrnik, d. o. o., izkazuje 100.000 evrov minusa, kar je povzročilo precej vroče debate v destrniškem občinskem svetu, tudi o tem, ali se je v občinskem podjetju pral denar. Na Ptuju prva vinska vas v Sloveniji Staro ptujsko mestno jedro se še naprej prazni, izselitev je napovedalo še nekaj obrtnikov in podjetnikov. Predstojnik ptujske kirurgije in koordinator ortopedske dejavnosti v ptujski bolnišnici asist. mag Teodor Pevec, dr. med, spec. kirurg opozarja, da je program ptujske ortopedije resno ogrožen. Razstavo o Francu Jezi, velikem Hajdinčanu, slovenskem domoljubu in pisatelju si bodo lahko ogledali tudi v Trstu. Na Polenšaku so odprli dograjeni turistični dom z eko muzejem, ponos turističnega društva, ki je letos pripravilo že 49. praznik žetve ter razstavo kruha in pogač. V Termah Ptuj so odprli prvo vinsko vas v Sloveniji z osmimi velikimi vinskimi sodi, preurejenimi v prenočišča. ki se vsebinsko navezuje na bogato rimsko dediščino in tradicijo ptujskega vinarstva. z novo ponudbo bodo prišli do 1500 dodatnih nočitev v sezoni. Na letošnjih ptujskih poletnih fe- Konec nevarnega križanja Konec septembra oz. v začetku oktobra se je začela gradnja nadvoza čez železniško progo v Pušencih pri Ormožu. Tu se križata glavna železniška programa na koridorju V. Ormož-Murska Sobota-Hodoš-držav-na meja, ki je del železniške osi Lyon-Trst-Divača-Ljubljana-Budimpe-šta-ukrajinska meja, in cesta G1 Ormož-Središče ob Dravi. Naložba bo stala blizu 4,9 milijona evrov. S to gradnjo se bo izboljšala prometna varnost za vse uporabnike ceste in železnice. ^ - rg Rok za izgradnjo kongresno-kulturne dvorane se podaljšuje zaradi arheoloških najdb, v večjem delu pa zaradi konservatorskih del: novi rok je februar 2013. stivalih, vsi bodo izpeljani s pomočjo zavoda Evropska prestolnica kulture, bodo združeni vsi kontinenti sveta. 60. jubilej je proslavil PGD Zamušani. Letos so Domu krajanov Grajena dodali prizidek, naložbo v višini 22.000 evrov je plačala MO Ptuj. V MO Ptuj še vedno iščejo rešitev za CERO Gajke, sicer pa v tem trenutku v Sloveniji ni deponije odpadkov, ki ne bi imela težav; deset centrov že ima odločbe o zaprtju. V občini Gorišnica so se ob 17. občinskem prazniku pohvalili, da kljub kriznim časom in velikim naložbam, še vedno poslujejo brez centra kredita. V Markovcih spreminjajo podobo centra občine, pričeli pa so tudi z gradnjo novega vrtca. V prostorih PSC Hajdina urejajo trgovino s spominki in učilnico v okviru projekta Martinova središča in Evropska kulturna pot sv. Martina Tourskega. Ptujska Rancarija praznuje dvajset let. V tem trenutku v Sloveniji pomoč v hrani potrebuje že več kot 10 odstotkov prebivalcev. V prvi delitvi evropske pomoči je na Ptujsko odpadlo 110 ton hrane in mleka, s katero bodo lahko pokrili potrebe v avgustu in septembru. Na Ormoški cesti na Ptuju bodo zgradili še tretje krožišče. Ptujski mestni svetniki niso podprli predloga o brezplačni uporabi poslovnih prostorov v Cankarjevi ulici 5 za potrebe delovanja Društva mediatorjev Slovenije. Prenova dominikanskega samostana je najtežji kulturno-varstveni projekt, ki so se ga kdajkoli lotili v MO Ptuj. Na osrednji prireditvi ob 17. prazniku MO Ptuj so prvič nazdravili z mestnim vinom, renskim rizlingom, ki so ga donegovali v kleti Biotehniške šole na Grajenščaku. Za častnega občana so letos razglasili Milana Krajnika za dolgoletno uspešno delo na področju ekonomije, razvoja podjetništva in vodenja velikih gospodarskih sistemov ter za vse zasluge pri razvoju mesta Ptuj. Gasilci PGD Vitan - Kog praznujejo 100-letnico delovanja društva. Ob tej priložnosti so tudi prenovili gasilski dom. Na ptujskih ulicah ponovno turistični vlakec Po nekajletnem premoru je 10. avgusta na ptujske ulice in trge ponovno zapeljal turistični vlakec, ki bo potnike, domačine in turiste vozil vsako sredo, petek in soboto. Zaposleni v Centru za starejše občane Ormož opozarjajo na nevzdržne razmere. Ptujska avtobusna postaja je še vedno brez urejenih stranišč, čeprav brez stranišča sploh ne bi smela poslovati. V ČS Spuhlja so svoj športni park že dočakali, v Budini pa bodo nanj, kot vse kaže, morali čakati še nekaj časa. V občini Središče ob Dravi bodo letos za investicije namenili 1,6 milijona evrov. V občini Zavrč naj bi še letos začeli urejati vaško jedro. Pete Rimske igre so osrednji poletni dogodek projekta EPK. 19. avgusta so v centru Majšperka odprli nov kulturno-poslovni center (haloški Cankarjev dom), ki je veljal dobre štiri milijone evrov. Lokali na ptujski tržnici že dolgo samevajo. Bojda zato, ker zanje ni nobenega zanimanja. Pri prenovi tržnice pa bodo skušali ohraniti Plečnikove elemente. Ko se bodo iskale arhitekturne rešitve, bo ena izmed zahteva mesta, da se pravila zlatega reza, ki jih je Plečnik upošteval povsod, upoštevajo tudi pri novogradnji ptujske tržnice. Ptujski festival narodno-zabavne glasbe si je letos izbral novo lokacijo, ptujski grad. Tekmovalo je deset ansamblov, uspešni so bili: Nemir, Petka, Klara Lorger in Vera Šolinc. Na Ptuju so odkrili spominsko ploščo - Cvet miru, mesto je postalo prvo slovensko mesto miru. Mednarodno tekmovanje Entente Florale (tekmovanje v urejenosti okolja in kvaliteti bivanja) je letos Ptuju prineslo le bron; srebrno priznanje mu je ušlo za pičlo točko. Blagovnica na Novem trgu na Ptuju praznuje 40-letnico. Arheologi so na kraju, kjer bo stala nova OŠ dr. Ljudevita Pivka, že začeli kopati. Težava pa je denar, ki pa š ni zagotovljen. V Ormožu so blagoslovili nov pastoralni dom, ki bo služil vernikom in kraju. Za en dan je s sobotnim srečanjem pod naslovom Na tuji zemlji zaživel turniški grad. Pobudnik režiser Samo M. Strelec je ob tem povedal, da si želijo, da bi grad in okolica čim prej oživela, s čim primernejšimi vsebinami. Ena takih naj bi bila tudi preprosto druženje. Za celovito obnovo turniškega posestva in gradu bi potrebovali pet milijonov evrov, ki pa jih ni od nikoder. V novem poslovno-stano-vanjskem objektu v Markovcih so odprli samopostrežno prodajalno Kmetijske zadruge Ptuj - Mercatorjevo franšizno prodajalno in poslovalnico Deželne banke Slovenije. Krajani Špindlerjeve ulice na Ptuju zahtevajo protihrupno ograjo, ki jo je obljubljala že pogodba za CERO Gajke. V Mestni hiši na Ptuju je prišlo do novih kadrovskih rošad, mesto dosedanjega direktorja občinske uprave Janka Širca, ki prevzema vodenje Komunalnega podjetja Ptuj kot v. d. direktorja, bo začasno prevzel Ivan Vidovič, vodenje oddelka za družbene dejavnosti pa Zdenka Ristič. Člani iniciativnega odbora Ga-jevci - Placerovci, ki se bori proti trasi visokonapetostnega daljnovoda Cirkovce - Pince, uresničujejo svojo napoved o protestnem prehajanju regionalne ceste Ptuj-Ormož na prehodu za pešce v središču Gorišnice. Podjetje Finakos je postalo novi večinski lastnik Špedicije Goja. Ptuj - mesto trgovin Na oktobrski seji sveta zavoda ptujske bolnišnice niso izbrali novega direktor- ja, potreben bo nov razpis. Na Ormoški cesti 24 so odprli novo trgovsko središče z osmimi trgovinami. Odpuščeni delavci Petovia avta vložili tožbe na delovno sodišče. V sklopu 14. občinskega praznika so v občini Trnovska vas odprli prireditveno ploščad pred večnamensko dvorano in predali gasilsko vozilo. V občini Podlehnik so odprli nov vrtec, katerega izgradnja je stala 1,7 milijona evrov. V zgodovino se bo zapisala kot zadnja občina v Sloveniji, ki je dobila svoj vrtec. Plaketo občine Žetale je ob letošnjem 13. občinskem prazniku prejela OŠ Že-tale ob 200-letnici obstoja. Na območju, kjer naj bi sicer zrasel zabaviščni park Megalaxia, ki ga neuspešno gradijo že vrsto les, naj bi po novem zgradili lesarski obrat. V Markovcih letos zaznamujejo 140. obletnico posvetitve cerkve sv. Marka. Lea Florjanič iz Moškanjcev, bodoča učiteljica, je drugo dekle s Ptujskega, ki je bilo okronano za kraljico Slovenije. Pred njo je to lento osvojila Barbara Cenčič. Podravje so 4. in 5. novembra prizadele uničujoče poplave, državna politika je obljubila hitro in učinkovito pomoč. V poplavah je zalilo tudi strojnico in stika-lišče hidroelektrarne Formin, sanacija bo trajala več mesecev. Škoda v kmetijstvu znaša 135 milijonov evrov.V ČS Panorama so se odločili, da bodo dotrajani Dom krajanov Olge Meglič porušili, in zgradili novega. Občine Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž so se skupaj lotile projekta obnove vodovodnega omrežja v vrednosti 12,5 milijona evrov. Rekonstrukcija in novogradnja vodovoda od črpališča v Mihovcih pa vse do Jeruzalema in ter naprej do Koga je eden največjih skupnih projektov treh občin doslej. Ena pomembnejših letošnjih investicij v občini Hajdina je izgradnja pločnika mimo pokopališča do prehoda v Dražencih. Na Ptuju so odkrili spomenik Rudolfu Maistru. Konec novembra so na Ormoški cesti na Ptuju odprli prvo Lidlovo trgovino na Ptuju. Občina Ptuj prejela listino Občina po meri invalidov, ki je projekt za boljše in lepša življenje vseh. Na Mestnem trgu na Ptuju je 2. decembra nekaj sto protestni-kov izražalo nezadovoljstvo z lokalno in državno oblastjo. Prebivalci ČS Jezero so vse bolj nezadovoljni, že nekaj let čakajo na obnovo Ormoške ceste in izgradnjo pločnika. Kdo jih zavaja: lokalna skupnost ali država? V ptujski bolnišnici so 8. decembra praznovali, opravili so že tisočo vsaditev umetnega kolka. Praznično vzdušje sta tudi letos pomagali ustvariti naši tradicionalni prireditvi: 22. Orfejčk-ova parada in 15. prireditev Za male in velike. Pripravila: MG torek • 24. julija 2018 Rekreacija, poslovna sporočila Kaj bomo danes jedli Štajerski 19 Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko TOREK SREDA ČETRTEK PETEK SOBOTA ^¿nJ NEDELJA PONEDELJEK zelenjavna juha, mle- fižolova juha, rižota svinjski paprikaš, cvetačna juha, ocvrti čebulna juha, kostna juha, paradižnikova to meso z zelenjavo, z zelenjavo in testenine, endivija, iiv v^ ■ v ■ ■ oslič, spinačni pire, goveji tokany, njoki, piščančji dunajski, juha, stročji fižol s kruhovi cmoki, solata piščančjo drobovino, sladoled solata, nektarine kumarična solata, pire krompir, krompirjem, solata, iz stročjega fižola, zeljna solata, rulada malinovo pecivo paradižnikova solata, puding breskve jabolčni zavitek Sestavine: 500 g stročjega fižola, 4-5 večjih krompirjev, 150-200 g slanine, večja čebula, 4 večji korenčki, 2 žlički sladkorja, sol, poper, majaron, šetraj, timijan, origano. Stročji fižol stresemo v slan krop in kuhamo 10 minut, da se zmehča, a ostane čvrst. Vzamemo ga iz vode. Olupimo in narežemo krompir in največ 5 minut kuhamo v vodi, v kateri se je malo prej kuhal stročji fižol. Kuhanega prav tako vzamemo iz vode. V ponvi razpustimo na kocke narezano slanino, dodamo na rezine narezano čebulo in narezano korenje ter počasi pražimo 2 minuti. Potresemo s sladkorjem, zalijemo z zajemalko prihranjene vode ter odkrito počasi kuhamo, dokler tekočina ne povre, zelenjava pa je rahlo karamelizirana. Zdaj dodamo krompir in fižol, dobro premešamo in zalijemo z novo zajemalko prihranjene tekočine. Po okusu solimo, popramo, začinimo s timijanom, šetrajem in kuhamo naprej, da se vsa zelenjava zmehča, približno 10 minut. Malinovo pecivo Sestavine: 125 g moke, 0,25 žličke pecilnega praška, 2 ščepca soli, 85 g ovsenih kosmičev, 100 g rjavega sladkorja, 115 g masla, 240 g malinove marmelade. V skledi zmešamo moko, pecilni prašek in sol. V zmes vmešamo ovsene kosmiče in rjavi sladkor. Po mešanici potrosimo na kocke narezano maslo in ga s prsti vgnetemo v suhe sestavine, da nastane drobtinam podobna zmes. Približno 2/3 zmesi razporedimo po dnu pekača. Testo z rokami nežno pritisnemo ob dno manjšega pekača (20 x 20 cm), pokritega s papirjem za peko, in ga enakomerno premažemo z malinovo marmelado (na vseh straneh pustimo približno 0,5 cm praznega roba). Po marmeladi potrosimo preostanek ovsenih maslenih drobtin in jih z dlanjo zelo nežno vtisnemo v marmelado. Pecivo pečemo pol ure oziroma toliko časa, da se maslene drobtine po vrhu lepo zlato rjavo obarvajo. Zeleni nasveti Kako do trdih glav zelja Kapusnice so zelo pisana in verjetno najdlje gojena skupina zelenjadnic. Imajo veliko dobrih lastnosti, zaradi katerih se jih goji praktično po vsem svetu. Med njimi je zelje verjetno na prvem mestu, v Sloveniji pa je to zagotovo. Na prvem mestu je kolobar Zelje uvrščamo med kapusnice, te pa so botanično del družine križnic, kar je nujno upoštevati pri planiranju kolobarja. So zelo občutljive in imajo v preozkem kolobarju hitro veliko težav. Gol-šavost kapusnic je tipična bolezen preozkega kolobarja. Zaželjen je vsaj štiriletni kolobar. Križnice so izredno zapletena in velika družina, veliko rastlin iz nje pridelujemo tudi na vrtu. Sorodniki zelja so torej cvetača, brokoli, ohrovt, nadzemna kolerabica in kitajski kapus. Potem so tudi že manj znane azijske križnice: kreša, rukola, azijske listnate rastline in pak choi. Še manj pa je znano, da so sorodniki zelja še repa, podzemna koleraba, redkev, redkvica in hren. Dodatno bosta kolobar na vrtu zapletli še dve rastlini, ki ju zelo priporočam za zeleni podor, to sta bela gorjušica in oljna redkev. Sorta ali hibrid V Sloveniji se prideluje zelo veliko sort in hibridov. Nekoč so gojili veliko domačih tipov, mnogi so kasneje prišli tudi na uradno sortno listo naše bivše domovine. Uradno je danes na spisku Sortne liste Slovenije šest sort, med njimi najbolj poznamo dve, to sta varaždinsko, ki smo ga posvojili od sosedov, in ljubljansko, ki je povsem naše. Manj znano je kranjsko okroglo in sorta Emona. Vse te sorte so namenjene tako sveži uporabi kakor kisanju. Odlikuje jih tanek, nežen in krhek list, zaradi česar se kislo zelje zelo hitro zmehča, ni ga treba dolgo kuhati in zato obdrži velik del bogastva vitaminov in mineralov, ki jih sicer pri kuhanju izgubimo. To je bistvena razlika med našimi sortami in hibridi. Slednji dajo sicer običajno višji pridelek, so bolj izenačeni, vendar je njihov list debelejši, trši, zato je kuhanje vedno daljše, s tem pa uničenih več koristnih snovi. Zelje je lačno, a pretiravanje škodi Zelje je velik požrešnež. Vendar pozor, pretiravanje z gnojenjem v želji po višjem pridelku pomeni manj trde glave in predvsem lahko predstavlja veliko težav pri kisanju. V letošnjem letu pa je pretiravanje z gnojenjem pomenilo še veliko večje težave zaradi vročine in suše. Najboljši predhodnik kapusnic so fižol, bob, soja, grah, detelja, inkarnatka, lucerna ali nokota. Kljub temu da so dokaj požrešne, pa hlevskega gnoja ne sme biti več kakor 3 l/m2. Uporabimo lahko tudi domač kompost (6 l/m2) ali kupljena organska gnojila. Med letom jih lahko večkrat zalijemo s pripravkom iz namočenih kopriv (1/3 kopriv, 2/3 vode - namočimo za 20-40 ur). Namesto njih pa seveda lahko uporabite pripravke na osnovi aminokislin ali izvlečke morskih alg. Foto: MP Če želimo pridelati manjše glave za sveže solate, potem sadimo zelje bližje skupaj, med vrstami naj bo 40 cm v vrsti pa 30 cm. Če pa želimo velike glave za kisanje, potem naj bo razdalja med vrstami in v vrsti 50 cm, med vrstami pa 70 cm. pi II*« • » v« , v • Škodljivci so največja težava pri pridelovanju zelja Celotna družina ima veliko težav s škodljivci, ob primerni pridelavi (kolobar, gnojenje) pa z boleznimi ne bi smelo biti toliko težav, da bi nam pobrale pridelek. Bolhači so reden pojav na vseh kapusnicah. Že pred njihovim pojavom tla zastremo s svežimi rastlinami, okoli rastlin posujemo pepel, škropimo s pelinovo ali vratičevo brozgo, okoli rastlin po-sejemo špinačo ali koper. Učinkovita je tudi paradižnikova brozga ali/in polaganje ostankov paradižnikovih rastlin med kapusnice. Pomaga tudi, če kot podrast pustimo rasti divji portulak ali tol-ščak. Bolhača dobro odstranijo tudi naravni pripravki na osnovi piretrinov ali izvlečka drevesa neem. Gosenice metuljev, ki objedajo liste, so lažje obvladljive. Pomagamo si z iskanjem in uničevanjem jajčec, ki jih najdemo na spodnji strani listov, škropimo s paradižnikovo brozgo ali pelino-vim čajem. Gosenice odganjajo tudi mešani posevki s špinačo, zeleno kamilico in vsemi kobulnicami (koper, komarček, janež, kumina ...). Pomembno pa je, da posevke tretirate pozno zvečer, tik pred temo, saj so šele takrat gosenice aktivne. Ličinke kapusove muhe so majhni beli črvički, ki objedajo korenine povzročijo nenadno zastajanje rasti, vijolično obarvane liste kapusnic konec maja, v juniju in v avgustu. Pred njo zaščitimo rastline z ovratniki, ki jih naredimo iz debele lepenke in jih damo okoli stebla rastlin, pokrivamo rastline z mrežo ali agrokopreno, ko ugotovimo nalet muhe na rumenih lepljivih ploščah, stebla lahko namažemo z ilovico ali jih do listov ogrnemo z zemljo. Ga Maria Thun priporoča trikratno zalivanje koreninskega vratu zelj a s čajem iz pelina. Zilavka kapusnic je bakterija, ki povzroča rumene, trikotne lise na spodnjih vehah rastlin. Zgodnje napade preprečujemo z uporabo bakrenih pripravkov. Priporočam sicer tiste, ki imajo siste-mično delovanje. Po daljšem obdobju suhega in vročega vremena jih uporabimo dan pred napovedanim dežjem in ponovno po končanem deževju. Miša Pušenjak 20 Štajerski Poslovna in druga sporočila torek • 24. julija 2018 Šepetanje valov Dom daleč od doma (15) Fotografije in besedilo: Mateja Toplak Počasi pogan jam pedale, ko vijugam med ozkimi ulicami srednjeveškega Talina ob poslušanju čudovite melodije, ki jo iz svojega inštrumenta izvablja ulični umetnik -zdi se kot pocukran začetek romantičnega filma, kajne? Ustavim se. Razigrano dekletce se vrti ob zvokih glasbe, starejši par iskrivo klepeta med srkanjem jutranje kave, zajeten gospod pa seje popolnoma zatopil v dnevne novice. Navadno četrtkovojutro na obrobju skoraj pravljičnega baltskega mesta. Spomnim se prijaznega gospoda, ki mi je v nekem pristanišču v roke potisnil list papirja, za katerega sem predvidevala, da je potiskan z reklamo kakšne izmed lokalnih restavracij. A na moje presenečenje je na barvitem letaku pisalo nekaj takšnega: »Postrežemo vam s kavo in piškoti, na voljo imate internet, glasbila in sveto pismo v vseh svetovnih jezikih -dobrodošli domov, mornarji.« Mornarska misija (prevod iz angleščine: The Mission to Seafarers) skrbi za približno milijon in pol mornarjev po vsem svetu. Mednarodna humanitarna organizacija deluje v več kot dvesto pristaniščih petdesetih držav sveta. S pomočjo duhovnikov, preostalega osebja in lokalnih prostovoljcev nudi čustveno, duhovno in tudi materialno pomoč mor-narkam in mornarjem po vse svetu. Ločitev od domačih je lahko izredno boleča, še posebej pri zaposlenih, ki pridejo na delo iz drugega konca sveta - cena letalske vozovnice pogosto presega sredstva, ki jih imajo na Cerkev Kristusovega vstajenja je eden najbolj znanih simbolov mesta, danes pa tudi priljubljena turistična atrakcija. voljo (če bi bili odpuščeni, bi si prevoz domov seveda morali zagotoviti sami). Tudi izjemno mladi ljudje iz držav tretjega sveta, ki se odpravijo delat na ladjo, ker preprosto nimajo druge izbire, se nemalokrat zlomijo pod pritiskom, ki ga izvajajo njihovi nadrejeni. Biti mornar pomeni tudi biti v nevarnosti - gre za enega najnevarnejših poklicev na svetu (takoj za rudarstvom) - izjemno veliko smrtnih najbolj poznana irska folk skupina nasad drevja za Studijske namene majda Sirca vodne rastline E3 rešetka zapeko nad žerjavico gibalo, vodilo oznaka vozil na goriškem mojzesov brat ljudje iste barve hrv. pevka (sanja) ameriški igralec (richard) hujša poškodba s sekiro drog, ki nosi kolo sardeli podobna morska riba redovnica domačin iz beograda ameriška rock skupina ameriški jazzovski pianist (thelo-nious) noetova barka junakinja VISOŠKE KRONIKE skakalka klinec aneste-tična tekočina zdravniško poročilo preval med črno goro in kosovom ameriški košarkar (lamar) poznana ženska pretirano zaupljiva ženska pregon in plenitev divjadi star izraz za samostan ali cerkev jaz,?, on okamnela smola iglavcev nas nekdanji moški pevski trio osrednji sestavni del mlina slabsalni izraz za azijca stara gorenjska jedizkase oddajanje vonja upanje, pričakovanje danski dramatik (kjeld) središče templja norv. smučar (kjetil andre) simbol za germanu pritok reke lahn v nemčiji judov sin v krščanski mitologiji rastlina za olje in platno cola, palec nauk duhovnika arua reka na jugu Škotske kraj pri ljubljani otok v jonskem morju nikolaj omersa žarko ignjatovič tomaž nose hrvaška igralka (inge) edvard kocbek slovit michelangelov kip biblijskega kralja glavni veznik dolgoročni vrednostni papirji način Šivanja cipkin vložkov na blago bolezen, ki jo zdravijo s kemoterapijo manjši top avtor: marko dresček zlobna ženska, hudičevka samostanski brat ABELL, Kjeld - danski dramatik, Melodija, kije izginila, LODEN - trpežna, skoraj nepremočljiva tkanina za lovske obleke, MONK, Thelonious - ameriški jazzovski pianist, NAOS - osrednji prostor grškega templja Večna dilema: Ko si na morju, pogrešaš dom, ko si doma, pa domotožno strmiš v valove ... (Warnemünde, Nemčija) primerov na delu še dodatno začinijo samomori, ki so na krovu vsaj trikrat pogostejši kot pri delavcih na kopnem. Tudi pirati še zdaleč ne obstajajo samo v filmih ... Pa se odpravim. Čeprav je zemljevid del mojega vsakdana, se še zmeraj izgubljam -predvsem ko poskušam najti prikladne bližnjice. Še to sem podedovala od očeta, bi rekla moja mami. Cesta, za katero se zdi, da se z vsakim ovinkom daljša, me končno dovede do visoke anglikanske cerkve, kjer ženica ravno odpira masivno kovinsko ogrado, ko me z nasmehom povabi naprej. Vonj po kavi in piškotih v enem izmed pred-prostorov, kjer starinske zavese in zglodanimi fotelji v trenutku pričarajo občutek domačnosti, je kraj, kjer se dnevno zbirajo mornarji iz vsega sveta. Ta dan nas je približno dvajset, ki ob srkanju kave ali čaja in hrustanju piškotov veselo kramljamo. Vendar ne drug z drugim - skoraj vsi imamo v ušesih slušalke - sliši se vse od kitajščine, japonščine, ruščine pa do španščine in italijanščine. Nekatere tovorne ladijske družbe na krovu namreč ne posedujejo satelitskega interneta, zato je za številne delavce internetna povezava na kopnem edini stik z domačimi. Na križarkah je internet seveda na voljo, a kljub temu je povezava pogosto šibka. Opazujem nasmejane obraze, ko se nasmiham ob iskrenem krohotanju mojega soseda, ki se mu ob brskanju po družinskih fotografijah in video posnetkih naslikajo iskrice v očeh. Zavem se, kako pomembno poslanstvo opravlja Mornarska misija. Dolgo sem se počutila nekoliko odrinjeno - brez pravic in občutka, da je komu mar. Mrki in strogi nadrejeni namreč hitro pokažejo na vrata. Češ, če ti kaj ne paše, lahko greš. A v tej sobi, med prijaznimi ljudmi, sem spet dobila občutek, da obstajajo posamezniki, ki vedo, da se na ladji ne cedita le med in mleko. Prostovoljci in duhovniki posvetijo del svojega prostega časa nam. Trudijo se, da bi naredili vse, kar je v njihovi moči, da mornarji ne bi slučajno pozabili, da je nekje tam daleč za obzorjem zmeraj košček kopnega. »Ne glede na veroizpoved, raso, spol ali narodnost smo vsi del iste družine,« mi namigne duhovnik, ko opazi hindujca (hindujci so prepoznavni po rdečih zapestnicah iz koščkov volne) pri branju svetega pisma. Danes je postal ladijski promet izjemno mednarodno obarvan. Ladja, katere lastnik je Združeno kraljestvo, pluje pod panamsko zastavo, a je registrirana na Malti - vodijo jo pretežno italijanski oficirji, ki jih hranijo predvsem Indijci, Indonezijci in Filipinci, medtem ko Nemci, Španci in Francozi udobno posedajo v skrbno opremljeni japonski restavraciji. Številne kulture, ki se med seboj mešajo, lahko včasih ustvarijo občutek nerazumevanja, celo odrinjenosti, zato je Mornarska misija pogosto mesto, kjer prihaja do premagovanja teh razlik. Organizacija nam pričara dom daleč od doma. V resnici je samo to tisto, kar pogrešamo na ladji. Ne moreš prečkati ocena, dokler nimaš dovolj poguma, da bi pred očmi izgubil pogled na varno obalo. -Krištof Kolumb- KOLOFON Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Eva Milošič, Monika Levanič, Mojca Vtič Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič Grafični oblikovalec: Daniel Rižner Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16 Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Karmen Grnjak (02) 749-34-30, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Megamarketing, d.o.o.: (02) 749 34 27 Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Cena izvoda v torek in petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 120,45 EUR, za tujino v torek 107,85 EUR, v petek 112,25 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a-členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013). torek • 24. julija 2018 Za kratek čas Štajerski 21 Vidi se... ... da radi rečemo, da imajo ljudje zelo kratek spomin, ko gre za politike. Pa ni nič boljše v športu. Še pred kratkim je bil neki sosednji fuzbaler »govno malo«, ker pa se je sedaj posre-bril, si ga je celo njegova predsednica dala okrog vratu. Ja, če je drek iz plemenite kovine, naenkrat več ne smrdi. Ali če citiramo Kosovela: »Gnoj je zlato i ti zlato je gnoj. oboje = 0.« Govori se... ... da se nekateri čudijo, ker so se na ptujski občini na skrivaj lotili urejanja zavetišča za brezdomce, ne da bi sosede bodočega doma karkoli vprašali, Ker sosedje namreč nimajo NIČ proti zavetišču - samo naj ga postavijo nekje drugje... ... da če bi se nekdanji lastniki ptujskega gradu lotevali gradnje grajskega kompleksa s tako zavzetostjo, kot se obnove loteva sedanja lastnica - država, bi doslej zgradili nekaj grajskih stolpov, tisto vmes pa bi bilo še v fazi iskanja izvajalca in podizvajalca. Bi pač gospa grofica šli ta čas gostovat k sorodnikom na Dunaj. Prireditvenik ... da so letošnje poletje med tistimi svetniki, ki po ljudskem izročilu 'zanesljivo' napovedujejo vremensko dogajanje, zmagali poscanci. V stilu: Če bo na ta in ta dan grdo, bo 40 dni tako. In res je tako. Ne le 40 dni. Ker vmes pride spet kak posca-ni svetnik. ... da se je po končanem svetovnem nogometnem dogajanju televizija vrnila v stare po- letne tirnice: obdobje dolgčasa! Če ne bi bilo političnega kupč-kanja v slovenskem parlamentu, bi bil človek celo prisiljen gledati, poslušati in brati, kaj je pametnega izjavil najslavnejši slovenski zet (pa ne mislimo Isaaca Palme!). ... da se na televiziji, sodeč po najavah in oglasih, obeta kup najrazličnejših šovov, ki so doslej že navduševali Slovence. Vrača se Bar, delalo se bo na Kmetiji, tudi Master šef že išče kandidate, ta pametne pričakuje kviz Vem... Nobena televizija pa še ne ponuja resničnostnega šova Slovenci iščejo službo. Najbrž se bojijo, da bi bile kolone na avdicijah predolge, zmago-valcupa ne bi mogli zagotoviti sanjske službe. Ker so v državnem zboru na vseh stolčkih že trdo prilepljene znane riti ... Sudoku • Sudoku Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat. Od torka do torka Tadejev znakoskop 9 7 4 5 9 5 9 4 7 9 8 1 4 8 3 4 5 4 1 6 2 8 3 9 7 6 Ljubezen Posel Denar Zdravje Oven ¥¥ © € QQQ Bik ¥ ©©© €€€ QQ Dvojčka ¥¥ ©© € QQQ Rak ¥¥¥ © €€ QQ Lev ¥¥ © €€€ Q Devica ¥ ©©© €€ Q Tehtnica ¥¥ ©©© € QQQ Škorpijon ¥¥¥ © €€€ QQ Strelec ¥¥ ©©© € QQQ Kozorog ¥ ©©© €€ O Vodnar ¥¥¥ ©© € QQ Ribi ¥ ©©© O Velja za teden od 24. do 1 znak - slabo, 2 znaka Sestavil: Tadej Šink, horarnl astrolog 30. julija 2018 - dobro, 3 znaki - odlično Torek, 24. julij 10:00 Ptuj, Ljudski vrt, Poletne ulične delavnice, Ljudski vrt, vsak dan med 10. in 12. uro, do petka, mentorja brata Malek in RUD Eleja 10:00 Ptuj, agrarna posest Zeleno zdravje, Štuki, Mali vrtnar, poučna delavnica za otroke, vsak dan do petka, med 10. in 12. uro, mentorja Aljaž Selinšek in Matjaž Skaza 17:00 Ptuj, mestni park ob Dravi na Žnidaričevem nabrežju, odprtje fitnes naprav na prostem in otroških igral 17:00 Ptuj, Dom kulture Muzikafe, 10. glasbeni festival Arsana, glasbene pravljice - balet in ustvarjalna delavnica poslikava obraza 21:00 Ptuj, dvorišče minoritskega samostana, ptujski grad, hotel Mitra, 10. glasbeni festival Arsana, Glasbeno plesna predstava Chorus, koncert Komornega zbora KGBL in koncert Sharp 6 Sreda, 25. julij 10:00 Juršinci 21, Turistična kmetija Toplak, ogled Turistične kmetije Toplak, v okviru projekta Od kmetije do podjetja 17:00 Ptuj, Dom kulture Muzikafe, 10. glasbeni festival Arsana, glasbene pravljice - godala, ustvarjalna delavnica spoznajmo opremo rimskega poveljnika in vojaka 20:30 Ptuj, dvorišče minoritskega samostana, ptujski grad, gostilna Ribič, 10. glasbeni festival Arsana, Klemen Slakonja & All stars orchestra, ljubezenska glasba dunajskih skladateljev, Evelina Soršak Četrtek, 26. julij 09:00 Ptuj, Špajza modrosti, Lackova ul., Družabna ustvarjalnica, druženje in ustvarjanje izdelkov iz različnih materialov 14:00 Strug, Makole, razstava v sklopu poletne šole slikanja 2018 17:00 Ptuj, Dom kulture Muzikafe, 10. glasbeni festival Arsana, glasbene pravljice - harmonika in klavir, ustvarjalna delavnica izdelaj svoje glasbilo 20:30 Ptuj, dvorišče minoritskega samostana, grad, Slovenski trg, 10. glasbeni festival Arsana, Vox Arsana & Vlado Kreslin, koncert pianista Vladimirja Miloševica, koncert Blasius Petek, 27. julij 09:00 Ptuj, Špajza modrosti, Lackova ul., Tarok za seniorje 09:00 Juršinci, igrišče, 24. praznik občine Juršinci, tekmovanje v tenisu za pokal občine 10:00 Grajena, Dom krajanov, Kmetije leta mestne občine Ptuj, razglasitev nagrajenih kmetij 17:00 Ptuj, Dom kulture Muzikafe, 10. glasbeni festival Arsana, glasbene pravljice - kitara in tolkala, ustvarjalna delavnica Skrivnostna moč vode 19:00 Sela, 21. praznik KS Sela, gasilska vaja, nogometni turnir 20:00 Ptuj, dvorišče minoritskega samostana, ptujski grad, Dom kulture Muzikafe, 10. glasbeni festival Arsana, Art dance performens, koncert Martin Belič - flavta in Ivan Ferčič -klavir, koncert Maja Keuc Amaya - tribute to soul 21:30 Ptuj, dvorišče minoritskega samostana, Slovenski trg, 10. glasbeni festival Arsana, Cubismo, Guitar tribute to ročk & blues Mestni kino Ptuj Sreda, 25. julij: 20:00 Legenda o konkubini. Četrtek, 26. julij: 20:00 Ana, ljubezen moja. Petek, 27. julij: 17:00 Neverjetni 2; 19:00 Ant-Man in Osa; 21:00 Legenda o konkubini. Tednikova nagradna razrezanka • Kaj je na fotografiji? U UBEč/ TR ENUrl Da boste lažje ugotovili, vzemite v roke škarjice, razrežite fotografijo po črtah in nato na novo sestavite kvadratke ter jih nalepite na papirnato podlago. Pravilno sestavljeno razrezanko s svojimi podatki pošljite na naslov Radio-Tednik, d. o. o., Osojnikova 3, 2250 Ptuj, do ponedeljka, 30. julija. Lahko jo tudi fotografirate (skupaj s ku-pončkom z izpolnjenimi osebnimi podatki) in jo pošljete na elektronski naslov: tednik@radio-tednik.si. Izmed tistih, ki nam boste poslali pravilno sestavljeno fotografijo z izpolnjenim kupončkom, bomo vsak teden izžrebali dobitnika lepe knjižne nagrade. Podarjajo Založba Učila. Zdaj pa veselo na delo. Srečni izžrebanec Tednikove nagradne razrezanke je: Alenka Kukovec, Markovci. Knjižno nagrado prejme po pošti. Iskrene čestitke! Foto: CG 22 Štajerski Poslovna in druga sporočila torek • 24. julija 2018 Lepi. spomini ne bledijo! •m TO lin ÚU4 1»» mu^tcien ti inCo mtnnsin (fUfi 31 ÍHiiduíHiink (»Idama Jurat 11) tero 11*11 ir. n Ptuj., i. juniji ian crHA , UVDflVA KfH BR1GADIK5KQ PfllETJEV DSC!» PTUJ Za zdravo pitno * vodo v Halozah s suf rdmueja « m mi Premalo dogovarjanja z nosilci delegatskega sistema! i;MSiSsaSriiiw " --...... . li^fpi^i Milan Kneievif kandidat za sekretarja medobčinskega suetaZKS Maribor Postanite imetnik kartice zvestobe Radia-Tednika Ptuj. Izkoristite ugodnosti pri T 50 ponudnikih najrazličnejših storitevinizdelkov ter prihranite vse do 50 %! IWrtica zvestobe Radio-Tednik Ptuj W§gmm * h * Spomnite se dogodkov, ki so zaznamovali vas ali vase bližnje, in si naročite arkivsko številko Štajerskega tednika zase alijo kot izvirno in unikatno darilo podarite sorodniku, zn.don.cu). oooooi Janez Novak m i Biti član Kluba Radia-Tednika Ptuj se splača! Kartico zvestobe lahko naročite v tajništvu družbe Radio-Tednik Ptuj. Cena kartice je zgolj 20 evrov, za naročnike Štajerskega tednika pa 15 evrov. Veljavnost kartice je 1 leto. Več informacij na www.tednik.si in www.radio-ptuj.si JL .i m.....- NAROČITE" STAJERSKI TEDNIK IN PRIDOBITE NAGRADO , Niste naročnik Štajerskega tednika, a bi to radi postali? POSTATI NOVI NAROČNIK ŠTAJERSKEGA f\ Potem je sedaj pravi čas, saj smo za vas pripravili privlačno nagrado. TEDNIKA SE SPLAČA! ^ -^-^-Do nagrade ste upravičeni novi naročniki, ki pred tem vsaj- 6 mesecev niste bili Vsi' ki se boste v «suvanja akcije . naroaH ^a Štajerski . naročeni _pajtajerski tednik in se zavežete, da boste naročnik ostali vsaj eno leto. tednik, boste prejeli ŠPORTNO TORBO IN PiKNIK ODEJO.___ NAROČILNICA ZA Štajerski otaiersRi TEDNIK Ime in priimek: Naslov: _ Pošta: _ Davčna številka: Telefon:_ Datum naročila: Podpis: _ inj 12 mesecev. ti potijujem, da zadnjih 6 mesecev nisem bil/-a naročnik. Naročnino bom plačeval/-a mesečno po položnici. RADIO TEDNIK Ptuj, Osojnikova cesta 3 2250 Ptuj ;c;:.;,5iam»sassssat, .«ii^&a.m^-ms ....»* i NTFff^ RAZMERJA PRIDOBITE TUDI DRUGE UGODNOSTI: 2dPi^|iiačrm|)nlog' s koristnimi nasveti • Avtobus zvestobe (izbrani izleti po ugodnejših cenah) lilpb-pdStptffr; popust pri narččilu mafjhbglaSov v Štajerskem tedniku . • praktična darila za nove in obstoječe naročnike iPOfrAfi-NAROčNiKŠTAJiRSKEGA' TEDNIKA SE RESNIČNO SPLAČA! •sar** ..... HH^HhSB 3838898114427 petek • 20. julija 2018 Oglasi in objave Štajerski , 23 *.?.* w (© PISANA - ZABAVNA - AKTUALNA TOREK 24. julij 7:30 Glasbena osniica (tuja), pon. 8:00 SKL, pon. 9:15 Čas za nas tabornike, pon. 9:40 Pomurski tednik 10:05 Kuhinjica, pon. 10:30 Poqled nazaj, pon. 10:50 Se&enca, pon. 11:00 Dogodki \z preteklosti 1. del, pon. 11:25 Cista umetnost-julij, pon. 12:00 Ptujska kronika, pon. 12:30 Zvezda ima pet krakov 5. del, pon. 13:00 Povabilo na kavo: Ana Delin, pon. 13:35 Sportfno): Pregled leta 2017, pon. 14:35 Mdeostrani 17:35 Kuhinjica 18:00 Ptujska kronika, pon. 18:25 Portal, pon. 18:40 Glasbena osmica (slo.), pon. 19:10 Dogodki iz preteklosti 1. del, 19:35 Vadba s Tamaro, pon. pon. 20:00 Ptujska kronika, pon. 20:25 Glasba za vse, pon. 20:55 Lolrta. pon. 22:00 Ptuiska kronika, pon. 22:25 PnA, pon. 23:40 Videostrani ČETRTEK26. julij 7:30 Glasbena osmica (tuja), pon. 8:00 SKL, pon. 9:15 Čas za nas tabornike, pon. 9:40 Kuhinjica, pon. 10:05 Glasba za vse, pon. 10:35 Cista umetnost-julij, pon. 11:05 Sekvenca, pon. 11:15 Pogled nazaj, pon. 11:35 Vadba s Tamaro, pon. 12:00 Ptujska kronika, pon. 12:25 Dogodki iz preteklosti 1. del, pon. 12:50 Boksarski magazin, pon. 14:40 Videostrani 17:35 Kuhinjica 18:00 Ptujska kronika, pon. 18:25 Portal, pon. 18:40 Rockcajt 2017 pon. 19:45 Zapuščina Štefke Cobelj, pon. 20:00 Ptujska kronika, pon. 20:25 Glasbena osmica (slo.) 20:55 Dora: Jonas Znidaršič, pon. 21:45 Vadba s Tamaro, pon. 22:00 Ptujska kronika, pon. 22:25 Dobrodelni koncert HD Soroptimist Ptuj, pon. 00:20 Videostrani _ Ptujska televizija PETY T: 02 590 830 23, mfoOpetv.tv, www.petv.tv SREDA 25. julij 7:30 Glasbena osmica (slo.), pon. 8:00 ŠKL, pon. 9:15 Čas za nas tabornike, pon. 9:40 Kuhinjica, pon. 10:05 Pomurski tednik, pon. 10:30 Glasba za vse, pon. 11:00 Sekvenca, pon. 11:10 Povabilo na kavo: Ana Delin, pon. 11:45 Vadba s Tamaro, pon. 12:00 Ptujska kronika, pon. 12:25 Portal, pon 12:40 Dogodki iz preteklosti 1. del. pon. 13:05 Čista umetnost-julij. pon. 13:35 Gostilna »Pr Francet«, pon. 14:35 Videostrani 17:25 Kuhinjica 18:00 Ptujska kronika 18:30 Glasbena osmica [tuja), pon. 19:00 Pogled nazaj, pon. 19:20 Športno): Aleksander Furek, pon. 20:00 Ptujska kronika, pon. 20:25 Portal, pon. 20:40 Dogodki iz preteklosti 1. del, pon. 21:05 Dora: Dejan Zavet, pon, 22:00 Ptujska kronika, pon. 22:25 Rokcajt 2017, pon. 23:30 Videostrani PRI PRODAJALCIH ČASOPISOV t A ZIDOVI OPUSA DEi Vlhmr »«(ml Ariai *> dalovanju In £(«• *lov«n tkoga Padalci v Posočju www.reporter.si POLITIKA - Lojze Peterle: Upanje v predčasne volitve je prazno DOSJE - Kako sta Kučan in Kordež v Merkurju kopala bančno luknjo REPORTAŽA - Med jadralnimi padalci v Posočju INTERVJU - Luka Basi, pevec s Koroškega z dalmatinsko dušo 08:00 10 Id GŠ Sv. Petru in Pavla 09:00 Gostilna pi Francetx 10:00 Oddaja iz preteklosti 12:00 Video strani 14:00 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Zaključna prireditev O S Majšperk 20:00 Večerna pesem - l.del 21 ;30 40 let društva gospodinj Stope rce 23:00 Video strani PROGRAMSKI NAPOVEDNIK več ita spletni strani www.siptv.si I 08:00 Zaključek vrtca Doraava 09:00 Ljudski pevei se predstavijo ] 1:00 Utrip i?. Ormoža 12:20 GolAvt - oddaja o nogometu 13:00 Video strani 14:00 Italijanska trgovina - v iivo 18:00 Bilo je nekoč 20:00 Petje pod lipo na Polenšaku 21:00 Oddaja i7 preteklosti 22:00 Utrip iz Ormoža 23:00 Video strani SP 08:00 Dan gasilca OGZ Ptuj 10:00 Kronika iz Občine Starše 11:30 Gostilna pr' Franeet' 12:30 Video strani 14:00 Italijanska trgovina - v živo 18:00 KoSnja trave v 7 lato ličju 20:00 Vaške igre v Gerečji vasi 22:00 Sreda v sredo 23:00 Video strani program v živo tudi preko spleta: www.siptv.si Uredništvo: Dornava 11M, 2252 DORNAVA: info@siptv.si kontakt: 02 7&4 DO 30; 041 618 044; www.siptv.si Marketing: Megamarketing d.o.o.; 02 749 34 27:031 627 340 Mali oglasi 1 J 1 NESNICE prelux, grahaste in črne, 19-te-denske, prodajamo. Rešek, Starše 23, tel. 040 531 246. STORITVE | NEPREMIČNINE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Horvat - drva, Moškanjci 1d. Tel. 051 667 170. BUKOVA drva prodam. Razžagana na 25, 33 ali 50 cm. Brezplačna dostava. Lesgrad, d. o. o., Mlače 3, Loče. Tel. 041 893 305. KMETIJSTVO KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cisterno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in preostalo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197. PRODAM trisobno stanovanje v bloku, v centru Ptuja, CMD 5, 3. nadstropje. Stanovanje je bilo adaptirano l. 2000, je vzdrževano, svetlo, vgrajena so novejša PVC-okna z roletami in vhodna vrata. Stanovanje zajema tri sobe, kuhinjo, kopalnico, wc, dva balkona oz. loži in en francoski balkon, k stanovanju spadata ozimnica in drvarnica. Blok, zgrajen l. 1961, je dobro vzdrževan, nova fasada, urejena streha. Tel. 070 770 234. DOM IN STANOVANJE V NAJEM vzamemo stanovanje ali hišo. Ponudbe na tel. 041 508 373. Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, a ostala je tišina, ki močno boli. (T. Pavček) SPOMIN V soboto, 21. julija, je minilo 10 let, odkar nas je zapustil Maks Kukovec IZ PRERADA 54, POLENŠAK Hvala vsem, ki se ga spominjate, mu prinašate cvetje in sveče ter mu poklonite lepo misel. Vsi njegovi SPOMIN NA Antona Horvata 21. 7. 2013-21. 7. 2018 Dragi dedi, minilo je 5 let, odkar te ni več med nami. Spominjamo se te ob poslušanju tvoje glasbe, ki nam vedno obudi lepe spomine na življenje s teboj! Pogrešamo te! Vsi tvoji Umrli so k_ Bojan Brumec, Mihovce 45, roj. 1958 - umrl 13. julija 2018; Franc Cigan, Hardek 13, roj. 1941 - umrl 14. julija 2018; Veronika Gabrovec, roj. Milošič, Slatina 46, roj. 1931 - umrla 14. julija 2018; Marija Murko, roj. Jerenko, Slovenja vas 61a, roj. 1934 - umrla 16. julija 2018; Ana Kokot, Hrastovec 29, roj. 1948 - umrla 17. julija 2018; Marija Kolarič, roj. Kosta-njevec, Formin 10a, roj. 1936 - umrla 16. julija 2018; Marija Krumpak, roj. Vnuk, Zg. Hajdina 165, roj. 1926 - umrla 19. julija 2018. V Štajerski www.tednik.si lik □ Stajerskitednik I -^.Stajerskitednik I GLASBO DO SRCA Bodite V Marjanovi družbi Vsako sredo med 20. in 2It. uro na radiu Ptuj. www.rodio-tednik.si MaM iKrtvnoru Itpotte PREHRANA VCMVODINJE MEGHAN Prof. dr. Uroš Ahčan NAŠE ZDRAVSTVO JE NACIONALNA KATASTROFA Male skrivnosti lepotic PREHRANA VOJVODINJE MEGHAN Strele z razbesnelega neba VEDETI MORATE, KJE JE VARNO Zakaj trgovci umikajo zamrznjeno zelenjavo? LISTERIJA, MORILSKA BAKTERIJA Čez dvajset let ne bomo ubijali živali? MESO IZ LABORATORIJA Lahko so tudi nevarne IZBERITE NAJBOLJŠO KREMO ZA SONČENJE Zarjin natečaj počitniških fotografij SKOK V VODO V prodaji od 24. julija ■ MEDIA:24 Izberite najboljše. Ormož • Veliko škode, premalo denarja Neurja povzročila za najmanj 225.000 € škode Številna neurja s točo in močnim vetrom, ki so v preteklih dveh mesecih pustošila tudi po ormoški občini, so povzročila ogromno škode na številnih objektih in pridelkih, uničevala ceste, celo kanalizacijo. Samo na komunalni infrastrukturi so naredila za najmanj 225.000 evrov škode. Kot je pojasnil prvi finančnik občine Ormož Mirko Šerod, je nastala ogromna škoda na komunalni infrastrukturi, sprožili so se tudi številni zemeljski plazovi. Za sanacijo je bilo doslej namenjenih okoli 30.000 evrov, od tega slabih 21.000 evrov za obnovo cestnega propusta na lokalni cesti Ormož-Koračice v naselju Lešnica (pred odcepom za Strmec) ter še dodatnih 9.500 evrov za nakup nujno potrebnih zaščitnih sredstev, kot so pesek, vreče, folije, gramoz, beton in gorivo. A škode je še za najmanj 200.000 evrov. V ta namen je občinski svet po hitrem postopku sprejel predlog odloka o porabi sredstev proračunske rezerve, s katerim za sanacijo škode namenjajo pol manj denarja, dobrih 96.000 evrov, kar več kot očitno ne bo zadostovalo. Za kaj vse bodo namenjena sredstva Svetnica Monika Ivanuša je ob tem pogrešala navedbo večjih projektov, za katere bodo namenili omenjena sredstva. Kot je pojasnil Šerod, bodo večji del sredstev porabili za sanacijo vzdrževanja na javnih poteh in lokalnih cestah - za čiščenje cest in jarkov, ureditev bankin itd. Po njegovih besedah je tako samo za 86.000 evrov škode na poteh ter še za 32.000 evrov na cestah. Prav tako namenjajo sredstva za sanacijo kanalizacije v Podgorcih. »Mislim, da nimamo še niti celotne številke, koliko je bilo opravljenih sanacijskih del na javnih poteh. Skušali bomo najprej pokriti intervencije, ki so bile opravljene na lokalnih cestah in jav- nih poteh, potem pa imamo še nekaj večjih zadev, ki so še odprte in kjer še nismo izbrali niti izvajalca, saj jih je v tem trenutku težko dobiti. Na sanacijo, ki je ocenjena na okoli 22.000 evrov, čakata dva cestna odseka v Mihovcih pri Veliki Nedelji. V okviru sanacije je nujno izvesti podboj pod glavno cesto, prav tako v Mihovcih; predračun Komunalnega podjetja Ormož znaša okoli 60.000 evrov. Direkcijo za ceste je treba zaprositi za kanal pod glavno cesto pred vasjo Trgovišče, na mestu, kjer se poplave vseskozi ponavljajo. Obstajata še dva predloga za ureditev dodatnih prepustov v Bresnici, pred sanacijo pa je treba pridobiti še hidrološko študijo ... Vse te zadeve čakajo in so odvisne od višine sredstev, ki jih bo v tem letu sploh mogoče zagotoviti. Je pa v tem trenutku že podpisana pogodba s Komunalnim podjetjem Ormož v višini 11.000 za popravilo kanalizacije in ceste v Podgorcih,« je dopolnil župan Alojz Sok. Na ogromno škodo, ki so jo na cestah povzročila neurja, je opozorila tudi svetnica in predsednica KS Ivanjkovci Slavica Rajh, ki je povedala, da tako obsežnih posledic ne pomni. Monika Levanic Cirkulane • Kmalu sanacija brežine pod gradom Borl Promet bo tekel izmenično enosmerno Na Direkciji RS za infrastrukturo (DRSI) so konec prejšnjega meseca s kamniškim podjetjem Pondus in štirimi podizva-jalci podpisali pogodbo za sanacijo brežine in terase gradu Borl. Zdaj so že razkrili nekaj podrobnosti o tem, kako bodo izjemno zahtevna dela potekala. Izvajalec je bil v delo uveden 13. julija, a se do zaključka redakcije dela na terenu še niso začela. Na DRSI so pojasnili, da uvedba v delo pravzaprav pomeni predajo projektne dokumentacije: »Pred samim začetkom del na terenu mora izvajalec najprej pripraviti tehnološko dokumentacijo, potrebno za izvedbo del, kjer sta opisana operativni način izvedbe in uporaba konkretnih materialov, ter izdelati detajlni terminski plan.« Dela na terenu naj bi se tako predvidoma www.tednik.si I Stajerskitedn ik Stajerskited n i k začela v drugi polovici avgusta, dokončana naj bi bila do konca novembra prihodnjega leta. Na DRSI so poudarili, da bo sanacija tako izvedbeno kot tehnološko izjemno zahtevna, dela bodo namreč izvajal na brežini od 20 do 60 metrov nad regionalno cesto Spuhlja-Zavrč: »Zato je v času izvajanja del zaradi zaščite prometa pred morebitnim padanjem kamenja predvidena delna zapora z izmenično enosmernim prometom.« Označenega obvoza, ključnega predvsem za tranzitne turiste, ki območja ne poznajo, torej predvidoma ne bo. Vrednost celotnega projekta znaša 1.408.941 evrov z DDV, pri tem je delež DRSI 1.129.824, delež Ministrstva za kulturo pa 279.117 evrov. Grajsko teraso bodo • v • sanirali z žerjavom Projekt pravzaprav zajema dva sklopa: sanacijo brežine ter sanacijo zidu in terase gradu Borl. Delavci bodo najprej poskrbeli za zaščitne ukrepe, potrebne za sanacijo terase: postavili bodo začasno varovalno energijsko ograjo in žerjav (z njim bodo izvajali dela pri sanaciji terase), obstoječi zid bodo zavarovali z zaščitno konstrukcijo iz visoko natezne jeklene žične mreže in pasivnih IBO--sider. Nato bodo očistili zahodni in jugozahodni del brežine, namestili bodo sidrane jeklene mreže in nato še sidrane armiranobetonske slope. Drugi del projekta, sanacija zidu in terase, predvideva porušitev obstoječega zidu in znižanje terase gradu za približno osem metrov - do osnovnega tlaka palacija. Ko se je namreč del gradu porušil, so nastalo luknjo zasuli do pritlične etaže gradu; tako je nastala terasa s pogledom na Dravo. Zdaj bodo to zasutje na zahtevo Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije morali odstraniti. Na zunanjem, torej znižanem robu, bodo postavili kamniti zid. »Da pa bo tukaj še vedno ostala razgledna točka, dostopna v pritličju gradu, bo nad približno polovico bivše terase narejena kovinska razgledna ploščad,« so napovedali v DRSI. Eva Milosic Da podori kamnine ne bi več ogrožali ceste, ne bo treba sanirati le brežine, temveč tudi odstraniti grajski zid, ki varuje sedanjo grajsko teraso. Foto: EM Rojstva: Janja Gregorec, Destrnik 16 a, Destrnik - deček Teo; Patricija Mulec, Dornava 41, Dornava - deček Val; Maja Žunec, Cirkovce 61d, Cirkovce - deček Anej; Martina Fras, Gabrnik 17a, Juršinci - deklica Vita; Darja Potočnik, Spodnje Jablane 7, Cirkovce - deček Luka; Sulemi Jimenez Cepeda, Rimska ploščad 20, Ptuj - deček Liam; Sabina Strelec, Strelci 12, Markovci - deklica Gabrijela; Karla Ploj - deklica Ana; Vanesa Sever, Slovenska Bistrica - deklica Ulani. Poroke - Ptuj: Marjan Petje in Vesna Šterk, Mihovce 49; Jožef Butolen in Metka Pernek, Dobrina 58; Milan Kerec in Anica Golob, Turški vrh 78; Boris Kostanjevec in Karmen Sever, Maribor - Raz-vanje, Spodnjevaška pot 28c; Dejan Robar in Vesna Plohl, Rače-Fram, Sadjarska ul. 4. Poroka - Ormož: Tomislav Munda, Spodnji Ključa- } ¡+ rovci 15a, in Marjeta Veber, Spodnji Ključa-rovci 15b. »O « C> O t C? = s kooir« (V ° y^sw c« Na nebu megla 25. dne, hudo zimo napove. 11/25 Danes bo sončno, popoldne predvsem v hribovitem svetu niso izključene posamezne plohe ali nevihte. Ponekod bo še pihal veter severnih smeri. Najnižje jutranje temperature bodo od 11 do 18, najvišje dnevne od 25 do 29, na Primorskem do 31° C. V sredo in četrtek bo povečini sončno, popoldne bodo možne posamezne plohe ali nevihte, ki bodo v četrtek pogostejše. 4-dnevna napoved za Podravje Torek Sreda Četrtek 24.07.2018 25.07.2018 26.07.2018 S + % 17 17 17 Dopoldan Dopoldan Dopoldan 29 28 28 Popoldan Popoldan Popoldan A A A Hitrost vetra 3 m/s Hitrost vetra 3 m/s Hitrost vetra 3 m/s Vir: ARSO