NOVI TEDNIK
direktor in glavni urednik NT&RC: Jože Cerovšek,
I 'odgovorni urednik NT: Branko Stamejčič, odgovorni urednik RC: Mitja Umnik
\27. december 1990 • števUka 52 • ieto XUV • cena 15 Hinarlev
48 strani^S tisoč izvodov
'dve nagradni križanki - 4 tisoč dini nagrad
Koledar 1991
Stran 28
Pretepeni gardist
stran 15
Sreča ]e na strani
pogumnili
stran 17
Zdravniki se igrajo
ž dragimi aparati
stran 26
Kovnica kolajn
stran 24^25
Nova Slovenija
obuja slo po delu
2. stran - 27. december 1990
plebiscit
Slovenija je rekla »da«
Na Celjskem so se najbolje odrezali KonJIčanI
Ob zaključku redakcije so
bili znani neuradni podatki
v zvezi s plebiscitom, po-
vsem točne podatke je repu-
bliška volilna komisija ob-
ljubljala za včerajšnji dan.
Bistvenih odstopanj med
uradnimi in neuradnimi re-
zultati ne pričakujejo, bi-
stveno je dejstvo, da je ple-
biscit uspel morda celo bolj
kot so pričakovali največji
optimisti.
Po neuradnih podatkih je
23. decembra glasovalo
v Sloveniji 93,2 odstotka vo-
lilnih upravičencev. Za sa-
mostojno državo Slovenijo
se je odločilo 88,2 odstotka
volilcev, proti je glasovalo
4 odstotke volilcev, 0,8 od-
stotkov glasovnic pa je bilo
neveljavnih. Plebiscit je po-
tekal brez večjih težav in
brez vsakršnih provokacij,
na preko štiri tisoč voliščih
pa je delalo okrog 27 tisoč
ljudi. Za tehnično izvedbo
volitev je bilo treba po oceni
republiške volilne komisije
odšteti 29,5 milijonov di-
narjev.
Tudi na Celjskem je bila
volilna udeležba zelo visoka,
prav tako odstotek tistih, ki
so se odločili za samostojno
Slovenijo. V občini celje je
na volišča prišlo 93,9 odstot-
kov volilnih upravičencev,
za je glasovalo 88,5 odstot-
kov volilcev, proti 4 odstot-
ke, neveljavnih glasovnic je
bilo 0,9 odstotka. Volilna
udeležba v laški občini je
93,7 odstotkov, za je glasova-
lo 90,8 odstotkov, proti 2,2
odstotka, 0,7 odstotkov je bi-
lo neveljavnih glasovnic.
Žalčani so se odločili takole:
na vohšča je prišlo 92,7 od-
stotkov volilcev, za je glaso-
valo 89,7 odstotkov, proti 2,4
odstotka, 0,6 odstotkov je
neveljavnih glasovnic. Ve-
lenjčani beležijo 90,4 odstot-
no udeležbo, za samostojno
Slovenijo se je odločilo 84,4
odstotkov ljudi, proti je gla-
sovalo 5,6 odstotkov, kar je
najvišji odstotek na Celj-
skem. 0,4 odstotkov pa je bi-
lo neveljavnih glasovnic.
V mozirski občini je volilna
udeležba 95 odstotna, za seje
izreklo 93 odstotkov vohl-
cev, proti 1,5 odstotkov in 0,5
odstotkov neveljavnih gla-
sovnic. Najnižjo, čeprav se-
veda še vedno visoko udelež-
bo, imajo Šmarčani. Volilna
udeležba je 89,2 odstotka, za
je glasovalo 86,9 odstotkov,
proti 1,8 odstotkov, 0,5 od-
stotkov pa je neveljavnih
glasovnic. Po volilni udelež-
bi in odločitvi za samostojno
državo so se na Celjskem
najbolje odrezali Konjičani.
Volilna udeležba je 95,4 od-
stotna, za je glasovalo 93,7
odstotkov volilcev, proti 1,3
odstotka, 0,3 odstotkov pa je
neveljavnih glasovnic. In še
šentjurska občina. Napovedi
župana o sto odstotni udelež-
bi se niso povsem uresničile.
Plebiscita seje udeležilo 91,6
odstotkov volilnih upravi-
čencev, za je glasovalo 89,6
odstotkov, proti 1,4 odstot-
ka, 0,5 odstotkov je neveljav-
nih glasovnic.IRENA BAŠA
Protest s Kalobja
Na zgodovinsko nedeljo
so se v manj razviti hribov-
ski krajevni skupnosti Ka-
lobje, v šentjurski občini,
odločali na plebiscitu, gla-
sovali o prihodnosti samo-
prispevka in podpisovali
protestno izjavo. Kaj tako
razburja krajane iz kraja
Kalobskega rokopisa?
Dosedanje generacije so
v kraju zapustile vidno du-
hovno in materialno dedišči-
no, ki ne zahteva le primer-
nega zgodovinskega odnosa,
temveč pomeni dolžnost, da
to, kar kraju daje podobo, iz-
boljšujemo in dograjujemo,
je zapisano v protestni izjavi.
Na Kalobju je že dalj časa
prisotno nezadovoljstvo, ki
ga posredno povzročajo
gradnja nove osnovne šole
v Dobju in načrtovane spre-
membe šolskih okolišev. Ka-
lobčani se namreč bojijo, da
bodo ukinili njihovo podruž-
nično osnovno šolo, četudi
v šolskem ministrstvu zago-
tavljajo, da teh ne bodo uki-
njali. Zato je protestna izjava
zlasti posledica zahteve kra-
janov, naj podružnična os-
novna šola ostane in naj ne
spreminjajo njenega šolske-
ga okoliša. V njej je izraženo
tudi nezadovoljstvo zaradi
ukinjanja avtobusnih delav-
skih prog, saj je večina kraja-
nov zaposlena v Štorah, kjer
naj bi pogodbo z Izletnikom
prekinili. Kalobčani so tudi
proti možni lokaciji jedrskih
odpadkov v Brezah v laški
občini. V protestni izjavi so
se izrekli še proti nazadova-
nju kmetijstva zaradi politič-
nih opredelitev ali odločitev,
zahtevajo spremembo statu-
sa kmetij, strokovno pospe-
ševalno službo in učinkovito
občinsko upravo s poznaval-
ci razmer in področij, ki ne
bodo obremenjeni s stran-
karstvom in preteklostjo.
Izjavo je na treh glasoval-
nih mestih v središču Kalob-
ja, Kostrivnici in Osredku
podpisalo 79 odstotkov vseh,
ki so glasovali.	B. J.
V Šmarjeti so se že popoldne poveselili ob pečenem oddojku.
BISTRO^^PRI ZLATEM KRIŽU^
IN KRAJEVNA SKUPNOST ŽALEC
afieAMIZtRATA
plebiscit
27. december 1990 - stran 3
Praznične Konjice.
Dolgo smo čakali na ta dan.
Tudi zame gre.
50-volilno območje v šentjurski občini.
Molitve tudi v domačem okolju.
Ob »šanku« slovenskih dobrot v Konjicah.
Mamica je ZA.
Fotografije:
EDI MASNEC, EDO EINSPIELER, LJUBO KORBER
4. stran - 27. december 1990
dogodki
Ostrejši odlok
o varstvu zraka
v Celju velja odslej spremenjen od-
lok o varstvu zraka, ki določa strožje
kriterije za uvedbo posameznih sto-
penj alarma. Spremembo so sprejeli
poslanci občinske skupščine na zad-
njem zasedanju na predlog izvršnega
sveta, ki je sprejel pobudo strokov-
nih služb po precej dolgem prepriče-
vanju.
Prva sprememba prvotnega odloka
je bila sprejeta že pred dvema letoma,
po zaključku zadnje kurilne sezone pa
so strokovne službe za varstvo zraka
v Celju predlagale novo spremembo,
ki bi še zaostrila dovoljene koncentra-
cije žveplovega dioksida v zraku. Zara-
di nerazumljivih birokratskih zapletov
pa se je zadeva zavlekla vse do nedav-
nega, ko so osnutek novega odloka
obravnavali na izvršnem svetu. Ta je
imel na besedilo vrsto pripomb in je
zato menil, da mora celotni odlok sko-
zi dvofazni postopek sprejema. To pa
bi pomenilo, da bi začel odlok veljati
šele ob koncu kurilne sezone, kar je po
mnenju strokovnih služb nesprejem-
ljivo. Svoj predlog so utemeljevali s tr-
ditvijo, da bo spremenjeni odlok, ki bo
za seboj potegnil vrsto alarmov, spod-
budil reševanje ekoloških problemov
v Celju in izdelavo sanacijskih progra-
mov. Trenutne razmere v Celju so gle-
de onesnaženosti zraka še dokaj nor-
malne, saj industrijski onesnaževalci
delajo s polovično zmogljivostjo, to pa
ni nikakršen razlog za zadovoljstvo.
Spremembe odloka o varstvu zraka
v Celju določajo, da se prične obveš-
čati prebivalstvo, ko koncentracije
več kot eno uro dosegajo 0.35 miligra-
mov žveplovega dioksida v zraku
(doslej 0,60 miligramov). Temu
ustrezno je zaostren tudi kriterij za
uvedbo posameznih stopenj alarma,
pri čemer bodo upoštevali poleg žve-
plovega tudi dušikov dioksid.
Nazadnje je izvršni svet pristal, da po-
nudi skupščini vsaj spremembe tistih
členov odloka, ki govorijo o dopustnih
koncentracijah za uvedbo posameznih
stopenj alarma, medtem ko naj bi celo-
ten odlok spremenil v rednih dvofaz-
nih postopkih.	T. C.
Reorganizacija
uprave ne bo groba
Rebalans občinskega prora-
čuna, poročilo o delu izvršne-
ga sveta, načrtovani gradnji
osnovne šole v Hruševcu ter
šentjurske obvoznice, reorga-
nizacija občinske uprave ter
problematika črnih gradenj
- to so bile poglavitne teme
seje šentjurske občinske
vlade.
Po sklepu občinske vlade
znaša šentjurski občinski pro-
račun dobrih 91 milijonov di-
narjev in je bil sprejet po no-
vem izračunu republiškega se-
kretariata za finance za vse ob-
čine. Od tega zneska je letos
predvidenih za splošno porabo
v občini dobrih 26 odstotkov,
za skupno pa 73.
Člani občinske vlade so se
seznanili s poročilom o dose-
danjem delu izvršnega sveta,
in so ga izdelali na željo skupš-
činskih poslancev, sledilo pa
mu bo tudi redno letno poroči-
lo. Izvršni svet je pripravil in-
vesticijski program za novo šo-
lo v Hruševcu, po programu pa
izdelujejo zanjo osrednje pro-
jekte. Končani naj bi bili mar-
ca, tako da bi aprila že razpisali
natečaj za izgradnjo šole.
Z lastniki zemljišč so se že po-
govaijali in opravili izmero,
vendar dva imetnika želita na-
domestne parcele, teh pa ni-
majo. Z obvoznico naj bi bilo
na tem področju manj težav,
o njej so se pogovarjali z repu-
bliškimi strokovnjaki in vari-
anto še proučujejo. Mogoče je,
da bi začeli graditi obvoznico
prihodnje leto, je dejal pred-
sednik občinske vlade Grdina.
Sprejeli so tudi predlog pred-
stojnikov za novo organizacijo
občinskih organov in uprav.
Spoštovali bodo zahteve
skupščine o zmanjšanju števi.
la zaposlenih, vendar bodo vi,
šku zaposlenih omogočili, da
poiščejo drugo zaposlitev.
V kratkem bodo znižali število
zaposlenih z 99 na začetku
mandata na 85. Razpravljali so
tudi o črnih gradnjah ter po.
udarili potrebo, da sprejmejo
v prihodnje najstrožje ukrepe,
V občini so se odločili, da
bodo zaradi pravnih spre-
memb sredstva občinskega
sklada za pospeševanje obrti
investirali v celjsko Štajersko
banko, od nje pa pričakujejo
pospešen razvoj obrti.
BRANE JERANKO
Šentjursifl dvojni
plebiscit
Na glasovalnih mestih v de-
setih krajevnih skupnostih
šentjurske občine (na Blagov-
ni samoprispevka niso razpi-
sali) so se v nedeljo odločali
tudi o prihodnosti krajevnega
samoprispevka.
Za nadaljevanje samopri-
spevka so se odločili v Slivnici
s 50,7 odstotkov glasov, na Po-
nikvi 51,7, na Planini 62,7, na
Prevorju 63,2 ter na Kalobju
72,3 odstotkov glasov. Proti
novemu samoprispevku je bila
večina v štirih krajevnih skup-
nostih. Tako je v krajevni
skupnosti Šentjur-Center gla-
sovalo zanj le 33,4 odstotkov
krajanov, v Šentjur-Okolica
38,4^ v Dramljah 48,9 ter v Loki
pri Zusmu 47,7 odstotkov.
B. J.
Najemniki bodo nezaščiteni
Stanovanjska zakonodaja na prepihu v Celju
Stranka demokratične
prenove v Celju je pripravi-
la okroglo mizo o predlogu
novega stanovanjskega za-
kona, ki doživlja povsod
v Sloveniji številne pri-
pombe in kritike.
V Celju se je na razpravi
zbralo približno trideset ude-
ležencev, večinoma upoko-
jencev, ki se čutijo ob pred-
logu novega zakona najbolj
ogroženi. Vendar pa prinaša
predlog bistvene novosti za
vse sedanje imetnike stano-
vanjske pravice v družbenih
stanovanjih. O nekaterih naj-
pomembnejših sta udeležen-
ce okrogle mize seznanila
predstavnika republiškega
sekretariata za urejanje pro-
stora in varstvo okolja, nato
pa sta odgovarjala na vpra-
šanja.
Po predlogu novega zako-
na naj bi dosedanji imetniki
stanovanjske pravice postali
najemniki, in teh je v Slove-
niji 200 tisoč. Najemne po-
godbe naj bi v glavnem skle-
pali za nedoločen čas, česar
prvotne teze niso predvide-
vale. Dopolnitev bodo pred-
lagali tudi pri določilu o pre-
kinitvi najemnega razmerja,
ki bi ga lastnik stanovanja
lahko uveljavil le v primeru
kršitve pogodbe. Predstav-
nika predlagatelja zakona
sta razložila, kakšna bo po
novem vloga države v ureja-
nju stanovanjskih vprašanj,
kako bo z najemninami in
kako s pogoji za odkup sta-
novanja. Udeleženci so me-
nili, da so nerealna pričako-
vanja predlagatelja, da bi
lahko večina odkupila stano-
vanja, v katerih sedaj živi.
Spraševali so se tudi, kje so
upoštevani njihovi prispevki
iz osebnih dohodkov, ki so
jih v podjetjih združevali za
nakup stanovanj. Menili so,
da je 30-odstotni popust na
vrednost stanovanj pri odku-
pu premalo glede na prece-
njen kvadratni meter stano-
vanjske površine in da upo-
kojenec ali pa pripravnik ne
moreta imeti enakih pogojev
pri nakupu zaradi minulega
dela. Glede na številne pri-
pombe na račun zakona in
glede na opozorila, da do kr-
šitev pri prometu s stanova-
nji že prihaja, so udeleženci
ugotovili, da stanovalci
sploh niso zaščiteni v tolikš-
ni meri, kot to skuša prikaza-
ti predlagatelj zakona. Zato
je bilo slišati tudi predlog,
naj v okviru stranke ustano-
vijo sekcijo za zaščito stano-
valcev.
TATJANA CVIRN
Firme očistiti naviak
Konjiško gospodarstvo sprejema izvoz kot edino smiselno
dolgoročno usmeritev
Konjiško gospodarstvo, na-
vajeno uspehov, je to leto po-
tisnilo na rob preživetja. Ob
zaključku pa podatki vendar-
le kažejo, da je poti navzdol
konec. V devetih mesecih so
sicer dosegli samo 83,5 odstot-
kov lanskega fizičnega obse-
ga proizvodnje, novembra pa
se je odstotek povečal na 84,2.
Na ustavitev padanja kažejo
tudi drugi podatki.
Izvoz, kakor je že sedaj go-
spodarsko nedonosen zaradi
precenjenega dinarja, je za ko-
njiško gospodarstvo edini iz-
hod in dolgoročna usmeritev,
ki jo podpirata tako občinski
izvršni svet kot tudi skuščina.
Gospodarstvo pa tako že rav-
na. V povprečju izvozi 33 od-
stotkov fizičnega obsega proiz-
vodnje, zadnja dva meseca pa
se delež povečuje in se je no-
vembra že približal številki 40.
Comet je v tem času izvozil že
70 odstotkov proizvodnje, ki jo
je v primerjavi z lani celo pove-
čal za 8 odstotkov (prodajo za
10). Tudi Lipa izvozi polovico
proizvodnje, drugi nekoliko
manj. Skupaj so v občini v de-
vetih mesecih izvozili za 55 mi-
lijonov ameriških dolarjev bla-
ga, to pa je za 8,8 odstotkov več
kot lani. Na konvertibilna tr-
žišča pa so izvozili kar za 16,7
odstotkov več, tako da je delež
konvertibilnega izvoza v celot-
nem izvozu že 90-odstoten. De-
lež občine v regijskem izvozu
je 13 odstotkov, v republiškem
pa 1,9 odstotka (pri drugih ka-
zalcih je sicer delež občine
v republiki samo en odstotek).
V razpravi na zasedanju
skupščine je direktor Cometa
Branko Pavlin opozoril na
prepočasno prilagajanje no-
vim tržnim razmeram in na nu-
jo čvrstega tečaja dinarja. Po-
slanec Drago Klima pričakuje,
da bo izvršni svet izdelal svoj
program razvoja občine, v ka-
terem morajo biti po njegovem
opredeljeni nosilci razvoja.
Predsednik izvršnega sveta
Rudi Petan je prepričan, da so
lahko vsi gospodarski subjekti
nosilci razvoja, razsodnik pa je
trg. Poslanec Boris Klančnik
je videl izhod iz težav v očišče-
nju firm vseh naviak - od vod-
stev do delavcev. »Sedanje raz-
mere vodijo v konflikte med
sindikati in vodstvi. Vodstva
naj odstopijo ali pa naredijo
uspešen program,« je komenti-
ral razmere v nekaterih podjet-
jih. Glede socialnih progra-
mov, ki jih tudi konjiški po-
slanci vse bolj pogosto ome-
njajo, pa je dejal, da imajo
močno socialo le države s trd-
nim gospodarstvom. Šele bi-
stveno večja ekonomska prisi-
la, zaradi katere bodo ljudje
pripravljeni delati in se boriti
za delovna mesta, bo prinesla
po njegovem mnenju spre-
membe. Očistiti pa ni treba sa-
mo firm, ampak zlasti državni
aparat, saj so obremenitve go-
spodarstva največja cokla raz-
voja, so menili poslanci. ^
MILENA B. POKLIC
Nova hiša v treh tednih
Za Terbovškove iz Primoža jo je zgradilo podjetje Pionir
Zgornja (savinjska dolina
se v teh dneh pripravlja na
novoletno praznovanje, dela
na infrastrukturnih objektih
je prekinila zima, le ljudje še
vedno obnavljajo, gradijo in
poskušajo popraviti škodo, ki
jo je prizadela vodna ujma.
Dokončno so razdelili pomoč
v obleki in ozimnici, na Ljub-
nem je takšno pomoč prejelo
približno 150 družin.
V ponedeljek so v Primožu
pri Ljubnem predali enostano-
vanjsko hišo Janezu Terbov-
šku. Novo hišo je v 21 dneh
postavil Pionir iz Novega me-
sta, kuhinjsko opremo je pri-
speval koncem Gorenje. Pred-
stavniki novomeškega Pionir-
ja so povedali, da so želeli
omogočiti družirii praznovanje
božičnih praznikov na toplem
in varnem z zakurjeno pečjo.
Toploto in varnost omogočajo
tudi druge delovne organizaci-
je posameznim družinam v ce-
lotni mozirski občini.
Na Ljubnem so doslej od po-
sameznikov zbrali 3,3 milijona
dinarjev, sredstva pa so razde-
lili med 35 družin. Tudi z repu-
bliškega sklada so že prejeli
nekaj pomoči, ki jo bodo na-
menili za obnovitvena dela,
predvsem za gradnjo dveh
podpornih zidov v Trbižu, kjer
plazovi ogrožajo dve hiši.
Trenutno povsod postavljajo
mostove, ki so najbolj potrebni
za povezavo s svetom. Po bese-
dah predsednika ožjega odbo-
ra za sanacijo poplav na Ljubl-
nem Matjaža Štefana bodo po-
pravila vseh cest morala poča-
kati na pomlad. Veliko teh cest
stoji ob vodah, torej morajo še
vodarji povedati svoje. Tako
ali tako je veliko obljub, da bo-
do v zimskih mesecih vsi izva-
jalci pripravili načrte in študi-
je, da se bodo v poletnih dneh
dela normalno in hitro začela.
Med ljudmi je še vedno čutiti
veliko gorja, govorice še kroži-
jo. V dosti primerih se ljudje
počutijo ogoljufane, moti jih,
ker dela stojijo, motijo jih tudi
visoki računi za, po prepriča-
nju mnogih, neopravljeno de-
lo. Ljubenci prisegajo, da kom-
presor na Ljubnem ni delal več
kot tri ali štiri dni po nekaj ur
dnevno, dobili pa so račun za
90 delovnih ur. Se bolj jih mo-
ti, da nekatere hiše v Rastkah
in Trbižu še vedno nimajo tele-
fonske zveze s svetom, čeprav
je menda stanje na področju
Zgornje Savinjske doline nor-
malno.
Kljub vsemu pa je med ljud-
mi čutiti novoletno razpolože-
nje, ki ga pomoč iz vseh krajev
sveta še poglablja. Za vodovod
v Krnici so denarna sredstva
zbrali na Radiu Slovenija,
predstavniki avstrijskega Ka-
ritasa so Vidu Prušniku in An-
tonu Plescu iz Ljubnega izroči-
li po sto tisoč šilingov, iz pli-
berške Zadruge vozijo kami-
one opeke... Nič čudnega, č^
po vseh govoricah v Zgornji
Savinjski dolini ugotavljaj«'
da so še dobri ljudje na svetu.
URŠKA KOLENC
Družini Terbovškovih je novo hišo blagoslovil Ijubenski
duhovnik Martin Pušenjak, ki je v imenu vseh izrazil
hvaležnost za pomoč dobrih ljudi.
Pllfaii bodo in opozarjali
Predsednik konjiških socialistov ostaja Božo Punčuh
Prejšnji teden je bil v Slo-
venskih Konjicah zbor soci-
alistov. Udeležil se ga je tu-
di tajnik Socialistične
stranke Slovenije Primož
Hainz. Na zboru so izvolili
predsedstvo območnega od-
bora za občino Slovenske
Konjice, za predsednika pa
dosedanjega predsednika
Boža Punčuha.
Na zboru so veliko govorili
o socialnih programih, za ka-
tere se mora ravno njihova
stranka zavzemati z vsemi si-
lami. Preko svojih poslancev
v občinski skupščini bodo
vztrajali, da v občini naredijo
celovit pregled razmer in
možnosti za izboljšanje soci-
alne varnosti ljudi, pred-
vsem pa, da pritiskajo za iz-
delavo socialnih programov
na republiko. Sami, kot pra-
vi predsednik Božo Punčuh,
lahko naredijo kot malošte-
vilčna opozicija bolj malo:
»Lahko smo le vest, ki bo
nenehno opozarjala in pi-
kala.«
Spregovorili so tudi
o uresničevanju programa
občinskega samoprispevka.
Tega v občini sicer uresniču-
jejo, vendar ljudje bolj malo
vedo, kako. Ob večjih stva-
reh, kot je na primer telovad-
nica osnovne šole Edvarda
Kardelja v Slovenskih Ko-
njicah, pa se po mnenju soci-
alistov v občini premalo uk-
varjajo z urejanjem majhnih,
vsakdanjih potreb krajanov.
Zato tudi ni čudno, da se
vsako zasedanje občinske
skupščine zaključuje z vrsto
poslanskih vprašanj in po-
bud, vezanih skoraj izključ-
no na komunalno urejanje
posameznih krajevnih skup-
nosti.
Na zboru so ponovno vpi-
sovali člane v stranko, ki se-
daj ne dovoljuje več dvojne-
ga članstva. Zavedajo se, da
toliko članov kot jih je stran-
ka kot socialistična zveza že
imela, zlepa ne bodo spet do-
segli, vendar jih to ob čvr-
stem jedru ne skrbi.
MILENA B. POKLIC
Celjski večer - dogodki
27. december 1990 - stran 5
Žal vam bodi
četrti celjski večer, na ka-
terem je gostoval ljubljanski
nadškof dr. Alojz Šuštar, je
izzvenel mimo Celjanov. Na
pol prazna jedilnica celjske-
ga hotela Evropa, v kateri je
bila popolnoma drugačna
struktura ljudi kot na minu-
lih treh večerih, je dokazova-
la, da nas iz zaspanosti pre-
budijo le še politika in politi-
ki. Celjski večeri, na katerih
so gostovali Milan Kučan in
dr. Frahjo Tudman, Janez
Drnovšek in Janez Janša, so
bili namreč dobro obiskani.
In če so omenjeni gostje
medijsko že zelo izrabljeni,
zato tudi v Celju niso pove-
dali nič novega, je dr. Šuštar
v petek navdušil z iskrivost-
jo misli, duhovitostjo in iz-
redno treznim pogledom na
Slovenijo in dogajanja v njej
danes. Udeleženci sg se lah-
ko prepričali, da dr. Šuštar ni
le ugleden cerkveni dosto-
janstvenik, temveč tudi poli-
tik, ki bi bil kos marsikatere-
mu slovenskemu.
Tudi na tem večeru med
obiskovalci ni bilo kulturnih
in prosvetnih delavcev, to-
krat ni bilo niti gospodar-
stvenikov, čast izjemam. In
ker so le slednji deležni vabil
na večer, je ostala jedilnica
na pol prazna. Nekoliko pre-
senetljivo je, da ni bilo du-
hovščine, razen celjskega
opata Friderika Kolška in
mladeniča _ v duhovniških
oblačilih. Še največ je bilo
v Evropi celjskih krščanskih
demokratov.
In čemu pripisati nezani-
manje za minuli celjski ve-
čer? Predvsem zavoram iz
preteklosti ter nepoznavanju
in ozkosti misli tistih Celja-
nov, ki menijo, da so pokli-
cani prisostvovati vsem po-
membnim dogajanjem v me-
stu ob Savinji. Gospod Šu-
štar je namreč natrosil več
zanimivih misli kot vsi gost-
je minulih treh celjskih veče-
rov. Da je navdušil vse, ki
smo v petek bili v hotelu
Evropa, so dokazovala šte-
vilna vprašanja, ki so jih za-
stavljali obiskovalci.
Večer je poleg prazne je-
dilnice skalilo nekaj ne-
umestnih potez osebja hote-
la Evropa. Nezaslišano je, da
tovrstne večere jecljaje in
papir v rokah mečkaje napo-
veduje Avgust Fekonja, na-
mestnik direktorja hotela
Evropa. Brez zamere, ampak
če gospod Fekonja ni sposo-
ben brezhibno javno pove-
dati treh stavkov, naj to dolž-
nost raje prepusti kar mode-
ratorju večera. Olike pa bi se
lahko šlo učit tudi osebje ku-
hinje hotela Evropa, ki je
v petek ves večer regljalo, tu
in tam pa seje slišal iz kuhi-
nje^ še kakšen žvižg.
Če si že prizadevamo priti
v Evropo in če celjski večeri
niso po naključju v hotelu
s tem imenom, se bomo mo-
rali čim prej otresti balka-
nizma.
NATAŠA GERKES
Poboljšaj se, človelc!
Odnos med cerkvijo in družbo
Cerkev in družba sta tesno povezani,
saj ie cerkev sestavni del družbe, meni
dr. Šuštar. »Doživljali smo čase, ko
cerkve niso z veseljem sprejemali kot
sestavni del družbe. Po drugem vati-
kanskem konziliju so nastopile velike
spremembe. Cerkev se je morala prila-
gajati in doživlja spremembe demo-
kratične družbe. Zavedati se moramo,
da je katoliška cerkev večinski sestav-
ni del slovenske družbe. Skrb za člove-
ka pa je skupna točka cerkve in naše
družbe.«
Mrtve smo spravili, žive bomo še mo-
rali
»Sprava je bila dolgo beseda, ki je
v javnosti nismo smeli izgovarjati. Za
kristjane je to velika beseda. Brez
sprave med človekom in bogom ne
gre. Kako pa v ospredje potisniti spra-
vo v širšem pomenu? Sam sem o tem
pred leti že predaval. Ko pa je pred
meseci nastopil ugoden trenutek, seje
pojavilo vprašanje, ali je mogoče spra-
va znotraj slovenskega naroda. Vpra-
šal sem se, kaj, če do sprave ne pride?
Na koncu je odgovor vedno: sovra-
štvo, mržnja in pobijanje. Zato smo
slovenski škoQe marca pripravili po-
sebno izjavo o spravi. Sprava z mrtvi-
mi je najkulturnejše in pietetno člove-
ško dejanje: prva je bila pri nas v Ko-
čevskem Rogu, nato še na Teharjah in
drugod. Sprava z mrtvimi je lažja, saj
mrtvi ne morejo govoriti. Pojavlja pa
se vprašanje sprave med živimi. Ti ne
pozabljajo. Zato je potrebno storiti ko-
rak, da oprostimo, da hudo vračamo
z dobrim. To pa je izredno težko. Poja-
vili so se takšni, ki so rekli: »Sprava že,
vendar najprej obračun.« Toda to ni
sprava! To je revanšizem. Za spravo
mora imeti posameznik močno etično
zavest.«
O vračanju cerkvenega premoženja
»Kar je bilo cerkvi odvzeto in koli-
kor premoženja se je v teh 45 letih
izgubilo in uničilo, bo težko povrniti.
Danes se pojavljajo ob razpravah
o vračanju premoženja tri trditve: Cer-
kev se želi okoristiti. Cerkev želi obo-
gateti na račun revežev. Cerkev hoče
biti kapitalist, za vrnitev premoženja
ni pravne podlage. Res te trenutno ni.
Tudi na račun revnega človeka ne želi-
mo bogateti, saj je ravno ta človek se-
stavni del cerkve. Cerkev si želi le toli-
ko, da bi lahko dostojno živela, da bi
lahko vzdrževala to, kar ima, in tiste,
ki so v cerkveni službi. Menim, da bo
pri vračanju premoženja potrebno
proučiti vsak primer posebej. Nekate-
rih posesti Cerkev namreč niti noče
več, na primer cerkve Sv. Jožefa
v Ljubljani, kjer so bili nekoč jezuiti.
Vanjo so nato namestih Viba film, da-
nes pa je ta stavba v propadajočem
stanju, zato je ne maramo nazaj. Žeh-
mo pa, da bi tisti, ki jim je bila stoijena
krivica, prejeh odškodnino. Gre pose-
bej za redovnice, sestre usmiljenke in
Marijine sestre.«
Cerkev in slovenska vlada
»Pogosto me sprašujejo kakšen je
odnos cerkve do slovenske vlade in
obratno, še posebej s Peterletom. Od-
govor je, da so pogovori mnogo bolj
sproščeni, manj mučni kot v preteklo-
sti. Toda uradno sem se sestal s pred-
stavniki slovenske oblasti le dvakrat.
Najprej me je povabil Milan Kučan.
Govorice, da se s Peterletom sestajam
vsak teden, so neresnične. Srečala sva
se le enkrat, ko sva se pogovarjala
o plebiscitu in ko mi je priporočil, naj
ga tudi mi priporočimo ljudem. Sicer
pa sem ga obiskal še pred nedavnim,
ko je bil v bolnišnici.«
Spremeniti se in opraviti s krizo
»Vedno znova bi morali ljudem po-
vedati, kaj je potrebno za izhod iz kri-
ze. To je, da bi se morah spremeniti
ljudje sami, postati moramo boljši.
Med seboj si ne zaupamo več, zato bi
bilo potrebno storiti vse, da bi ponov-
no prišlo do zaupanja. Kako si ga pri-
dobiti? Pravzaprav še sam ne vem, ka-
ko bo mogoče rešiti jugoslovansko kri-
zo? Sam si prizadevam za mirno pot,
v jasni samozavesti, da imamo Sloven-
ci pravico in dolžnost biti suvereni.
Trdno sem prepričan, da bo plebiscit
uspel. To bo izraz volje Slovencev, ko
se bomo prvič izrekli, da hočemo stva-
ri vzeti v svoje roke.«
Duhovniki morajo biti nadstran-
karski
»Duhovniki ne smejo sodelovati
v nobeni stranki, da pa jih ena privlači
bolj kot druge, je razumljivo. Kar zade-
va Cerkev, smo nadstrankarski in du-
hovnike pozivamo, da naj se ne vklju-
čujejo v stranke.«
Demokracije se ne da učiti na pamet
»Demokracija ni nekaj, česar bi se
učili na pamet, ampak je to življenjsko
dogajanje. Parlamentarne demokraci-
je se šele učimo. Trenutno bolehamo
za nekaterimi otroškimi boleznimi, ki
jih še ne znamo premagati, vendar
nam gre pri tem vedno bolje. Ker smo
na začetku nekega novega življenja,
moramo biti strpni, potrpežljivi, za-
upati moramo v prihodnost.«
NATAŠA GERKEŠ
Železarjem zagotovili plače
Zaradi težav pri izplačilu plač v štorski Železarni
so se morali člani celjske vlade v petek sestati na
izredni seji, nato pa je o tej temi razpravljala še
skupščina in rešila še zadnjo letošnjo dilemo žele-
zarjev.
Na zahtevo banke in predlog izvršnega sveta je
namreč skupščina dala garancijo, s katero je banka
odkupila menice Železarne Štore v vrednosti 6 milijo-
nov dinarjev. Podobno garancijo so dali tudi v izvršnih
svetih Šmaija in Šentjurja, saj so v Celju ocenih, da je
celoten zalogaj zanje prevelik. Plače so v Štorah skr-
pali tudi s pomočjo gotovine, nekaterih poravnanih
računov in s tem, da so zastavili za 3 milijone dinarjev
skladiščnic za material. Delavci štorske Železarne so si
tako končno oddahnih, kljub temu, da jih je približno
2 tisoč odšlo na prisilni dopust, ki bo trajal do 7.
januarja.
Emova stanovanja iz proračuna?
Na zadnjem zasedai^u občinske skupščine so celj-
ske poslance seznanili z ukrepi po razveljavitvi
odloka o najemu posojila za odkup Emovih stano-
vanj.
Z odločbo ustavnega sodišča je bil odlok razveljav-
ljen, vendar po besedah predstavnika občinske vlade
Žarka Mrovljeta denarja ni mogoče vračati. Tudi v pri-
hodnje bo po njegovem treba zagotoviti odplačevanje
najetega posojila, vendar v ta namen ne bo mogoče
določiti prispevkov, ker to nova zakonodaja onemo-
goča. V prihodnje naj bi tako vračanje posojila zagoto-
vili iz sredstev občinskega proračuna, pri tem pa raču-
najo na razumevanje poslancev, ko bodo predlog pro-
računa obravnavali na eni od sej v prihodnjem letu.
Predlagatelji zagotavljajo, da je takšen način v skladu
z zakonom, nekateri pa že opozarjajo, da ne bo šlo tako
enostavno in da bodo ponovno sprožili preverjanje na
ustavnem sodišču.	TC
Pomoč harmonikarsiiega društva
v Celje še vedno prihaja najrazličnejša pomoč iz
tujine, ki jo zbirajo naši zdomci. V nedeljo so tako
predstavnikom celjske občine pomoč v višini 6 tisoč
mark izročili člani Slovenskega harmonikarskega dru-
štva iz Sindelsingena v bližini Stuttgarta.
Kam z denarjem?
Po dokončnih podatkih je letošnja novembrska
poplava povzročila v štentjurski občini 17.872.360
dinarjev škode.
Največja škoda je na cestah in nastalih plazovih, ki
so ogrozili ceste. Močne padavine so povzročile udor
bankin, plazove, ter odnesle veliko gramoza. Zato je
daleč največ škode na področju prometa in zvez, ki
znaša od skupne kar 16 milijonov dinarjev. Poplavilo
je tri hiše in gospodarsko poslopje. Pred dnevi je šent-
jurska občina prejela prvo akontacijo na račun škode,
ki znača 400 tisoč dinarjev, bolj prizadete slovenske
občine pa so jih prejemale od 15. novembra naprej.
Šentjurčani so prejeto vsoto namenili za nekategorizi-
rane ceste, za lokalne ceste, za čiščenje kanahzacije, ki
jo je zamašil gramoz in pa za plazove. Za te so odločili
139 tisoč dinarjev, vendar pa s tem denarjem lahko
sanirajo le en sam manjši plaz.	BJ
Milan Zupane spet predsednik
v žalski občini so pred kratkim ustanovili območni
odbor socialistične stranke. Za predsednika so
ponovno izvolili Milana Zupanca, podpredsednik je
Marjan Turičnik, tajnica socialistične stranke pa Olga
Krajnc.	IB
Skoda, ker vas ni bilo več
četrti celjski večer, na ka-
terem je kot gost nastopil
dr. Alojzij Šuštar, je bil slabo
obiskan. To so obžalovali tu-
di tisti, ki so prišli, v ponede-
ljek pa je celjski opat Fride-
rik Kolšek dejal, da je po pet-
ku prišlo k njemu potožit kar
21 ljudi, ki so se večera želeli
udeležiti, pa niso' dobili
vstopnic, češ da so rezervira-
ne oziroma razprodane. Očit-
n6 v Evropi razmišljajo, daje
bolje imeti napol prazno je-
dilnico kot omogočiti vstop
vanjo tistim, ki bi vedeli, za-
kaj so tam.
Friderik Kolšek,_ celjski
opat: »Nadškof dr. Šuštar je
Celje že večkrat obiskal in
vselej smo se odkrito pogo-
varjali, nocojšnji nastop
v javnosti pa je krona takš-
nih pogovorov. Pohvaliti
moram moderatorja Draga
Medveda, kije izbral najbolj-
ša vprašanja in odlično vodil
pogovor. Izvedeli smo vehko
življenjskih resnic in dobili
vrsto konkretnih odgovorov,
med drugim tudi nadškofo-
vo razmišljanje o verouku
- anketo na to smo lahko
brali v eni od prejšnjih šte-
vilk Novega tednika. Žal mi
je, da so bili ljudje slabo ob-
veščeni o nocojšnjem dogod-
ku, pa tudi nekaj zapletov
z rezervacijami je bilo.«
Lojze Oset, zaposlen v Ko-
vinotehni Celje: »Nocoj sem
doživel več, kot sem pričako-
val pred srečanjem z dr. Aloj-
zijem Šuštarjem. Nadškof je
odlično odgovarjal, najbolj
zapletene odgovore je pove-
dal preprosto, človeško in
vsem razumljivo. Sproščeno
in razumljivo je povezoval
razhčna področja in nas vse
presenetil z odličnim pozna-
vanjem vsakdanjega pohtič-
nega trenutka in zahtevnih
teoloških zadev, ki jih je pre-
našal na konkretna vpraša-
nja. Sicer pa menim, da je
bila obveščenost, sploh, kar
je pogovor sodil v predbožič-
ni čas, o 4. celjskem večeru
veliko slabša kot doslej. Va-
bila za srečanje z dr. Drnov-
škom smo dobili v podjetje
in na domove, na srečanje
z nadškofom Šuštarjem pa
nas iz Evrope niso povabili.«
Mag. dr. Karolina Godina
iz Celja: »Večer je prispeval
k boljšemu poznavanju raz-
mer, malce nerodno pa je, da
je padel ravno v čas pred bo-
žičem, ko so ljudje še na po-
tovanjih, nekoliko slabša je
bila tudi obveščenost, poleg
tega pa so danes še nekatere
prireditve, zato je obisk ver-
jetno manjši.«
IVANA STAMEJČIČ
Friderik Kolšek
Lojze Oset
Karolina Godina
6. stran - 27. december 1990
GOSPODARSTVO
Aero dela denar?
Ni dolgo tega, kar se je na
eni predplebiscitnih televi-
zijskih okroglih miz, s kate-
rimi so nas »krmili« v pre-
teklih tednih, zareklo tudi
Mitji Gaspariju, viceguver-
nerju Narodne banke Jugo-
slavije. Ob razglabljanjih
o morebitnem novem slo-
venskem denarju je izjavil,
da s tem v zvezi pač ne more
biti posebnih težav, tudi
tehničnih in še kakšnih dru-
gih ovir ne, ker bi lahko no-
vi denar tiskali v celjskem
Aeru,
Od takrat naprej po Celju
krožijo govorice, da so pod
strogim nadzorom televizij-
skih kamer in drugih hecov,
ki sodijo k tako resni zadevi,
kot je tiskanje denarja, prve
serije ali vsaj vzorci novega
denarja, že zunaj. Pri tem se
še najmanj ve o imenu nove
valute, saj je to, po govoricah
sodeč, še zadnja neznanka,
povezana z novo valuto. Gle-
de na to, da so nekajletna
Hamurabijeva prizadevanja
naši vodilni velmožje posta-
vih na hladno (žal) in da Upa,
ki je v zadnjem času tako
sedla v srce Slovencev, naj-
verjetneje ne bo uradna va-
luta (če jo bomo seveda
sploh imeli), sta edini pouhč-
ni inačici naziva novega de-
narja povezani predvsem
z vinarji in goldinarji.
Več informacij pa ima uh-
ca v zvezi z obliko denarja, ki
naj bi prinašal podobe slo-
venskih simbolov, kot so
Triglav, karantanski prestol.
Prešeren itn.
Koliko je resnice v tem, da
Aero tiska nov denar, smo
vprašali direktorja Aera Gra-
fika (po novem letu bo to
spet Cetis) Draga Vračuna:
»Seveda to ni res, vsekakor
pa ne morem zanikati, da
smo za kaj takšnega, če bi
seveda do tega prišlo, zagre-
ti. Doslej smo tiskali pred-
vsem vrednostne papirje,
kar pomeni, da izkušnje za
takšno delo imamo.«
Kaj več, iz razumljivih raz-
logov, Drago Vračun ni po-
vedal. Če bodo v Celju res
tiskali slovenski denar, pa
jim ponujamo v razmislek
naslednjo šaljivo domislico:
vsaj v prehodnem obdobju,
ko nam bo najtežje, naj to
počnejo na samokopirnem
papirju. RADO PANTELIČ
Podpora Juretu Pokornu
Odstop generalnega direktorja konjiškega Konusa
Jureta Pokorna ni sprejemljiv. Takšno je bilo soglasno
mnenje kolektiva na sestankih proizvodnih enot.
Delavski svet Konusa, ki se je po njih prejšnji teden
sestal, je izrekel podporo Juretu Pokornu in sprejel
predlagani program tržnega prestrukturiranja Konusa.
Od generalnega direktorja pričakujejo, da bo program
uresničil in tako pripeljal Konus iz krize. Pri tem mu
dajejo vsa pooblastila, še zlasti glede izbire sodelavcev.
MBP
Dobave niso bile ogrožene
Po požaru v papirnici Radeče
Kmalu po katastrofalnem
požaru v radeški papirnici,
ki je uničil proizvodnjo za
izdelavo vrednostnih papir-
jev in papirjev za denar, so
v papirnici delno že usposo-
bili proizvodnjo.
Glede vzrokov požara ni
nič novega, tudi posebne
strokovne ekipe so ugotovi-
le, da je zaagorelo zaradi tre-
nja na zvitkih papirja. Zdaj
pa je tudi že jasno, da je ško-
da precej višja od 50 milijo-
nov dinarjev, kolikor so jo
ocenili takoj po požaru.
Po besedah Janeza Za-
hrastnika, direktorja Tovar-
ne papirja Radeče, poteka
sanacija po požaru nekoliko
hitreje, kot so načrtovali.
Proizvodnja v zmanjšanem
obsegu je namreč stekla že
sredi decembra, tako da so
bile dobave Zavodu za tiska-
nje denarja v tem času za-
dostne. V papirnici so sedaj
pred tretjim delom sanacije,
ki je povezan z dobavo ino-
zemske opreme. Tujci zago-
tavljajo, da bo vsa potrebna
oprema v Radečah v roku
treh do šestih mesecev, ko
naj bi se rotacije spet zavrte-
le s polno zmogljivostjo.
Dokončne številke o škodi
še ni, zagotovo pa jo je samo
pri opremi za okrog 70 mili-
jonov dinarjev (po zaključe-
nih razgovorih z dobavitelji
bo ta številka morebiti neko-
liko nižja ali pa celo višja).
Niso pa še zaključene ocene
na gradbenem delu, tako da
bo škoda precej višja od ne-
strokovne ocene, ki so jo ta-
koj po požaru dali izvedenci
UNZ.
RP
DELO
Jaka Rozman
toži Delo Plus
Riše Samo Kralj
Brez denarja ni nič
Priitodnost in preteiflost razisifovanja ter inovacij v ceijsid
oltčini
Na pobudo celjske občin-
ske vlade so v Narodnem
domu priredili okroglo mi-
zo o »Vlogi raziskovalne in
inovacijske dejavnosti
v razvoju občine« ter v raz-
pravi ugotavljali da je tre-
ba to dejavnost v regiji kre-
piti in se izogibati težnjam
k centralizaciji na republi-
ški ravni.
Alenka Bošnjak iz repu-
bliškega sekretariata za razi-
skovanje je udeležence sez-
nanila z belo knjigo, strate-
škim dokumentom in meni-
la, da je na tem področju po-
trebna sprememba mišlje-
nja. Potrebna je večja zavest
o odvisnosti od gospodar-
stva in iskanje sogovornikov
prav tam. Dokument je os-
nova nastajajočega zakona,
katerega osnutek bi naj bil
znan januarja, v glavnih po-
glavjih pa poudarja pred-
vsem tehnološki razvoj.
Za raziskovalno in inova-
cijsko dejavnost namenja
celjska občina odstotek de-
narja za družbene dejavno-
sti, to je 3.970.000 dinarjev.
Za raziskovalno delo v-indu-
striji ter za pospeševanje
drobnega gospodarstva s po-
djetništvom namenjajo po
četrtino od te vsote. V drob-
nem gospodarstvu je celjska
občina z mariborsko izbrana
za eksperimentalno, projekt
že poteka in je ugodno spre-
jet, je povedal Vlado Buk-
vič. Letos so se v Celju po-
svetili raziskovalni nalogi
o upravljanju in vodenju ma-
lih in srednje velikih podje-
tij, ki jih je tu premalo. Pri-
pravili so tudi zamisel po-
djetniško inovacijskega cen-
tra, ki bi bil v delu prenovlje-
nega Mestnega gradu.
Raziskovalne naloge na
področju varstva okolja, te
so med »občinskimi« najšte-
vilnejše, izdelujejo v občini
že desetletje, od tega zadnjo
polovico strokovnjaki iz Ce-
lja. Že na začetku so pojasni-
li marsikatero neznanko,
opozarjali na ukrepe, omo-
gočili lažjo sanacijo razmer,
je povedala Darka Domi-
trovič.
Pospeševanje raziskova-
nja mladih je predstavila Jo-
žica Dolenšek, ki dela na
tem področju 14 let in je opo-
zorila na to naložbo v razvoj.
Težišče dela je v raziskoval-"
nem delu učencev. Letos
imajo 150 prijav, začeli so
s štirimi, vključene pa so vse
srednje in večina osnovnih
šol. Vse naloge, ki ustrezajo
razpisu nagradijo, pri čemer
se zadnja leta spomnijo tudi
mentorjev.
Pospeševanje množične
inovacijske dejavnosti v ob-
čini so leta 1975 začeli precej
aktivistično in ni bilo uspe-
ha, je dejal Zoran Tratnik.
Najbolj se je razvila v indu-
striji. Zveza izumiteljev bo
morala to področje prevzeti
od bivšega sindikata, je me-
nil. V Celju je pet društev
inovatorjev, po zadnji vsako-
letni anketi pa je bilo lani
v Celju 700 inovatorjev, 700
predlogov ter takratnih 17
milijonov inovacijskega do-
hodka. Znesek zaradi inflaci-
je ne ustreza sedanji vred-
nosti.
V razpravi so udeleženci
ugotavljali potrebo po večjih
sredstvih za to dejavnost.
Veliko premalo sredstev je
na ravni prostora, kjer zdru-
žujejo sredstva slovenskega
razvoja. Manj pozornosti so
razpravljalci namenili mno-
žični inovacijski dejavnosti,
opozorili pa so na prednost
celjske občine na tem po-
dročju v preteklih letih.
Okroglo mizo je sklical ob-
činski odbor za raziskovalno
in inovacijsko dejavnost, ki
mu predseduje Zvone Hu-
dej, oziroma občinski sekre-
tariat za družbeno dejavnost.
Razpravljalce so že v izho-
diščnem gradivu seznanili,
da v celjski občini namenijo
za področje 0,06 odstotka
vrednosti družbenega proiz-
voda, na republiški ravni pa
10 do 14 krat več denarja.
BRANE JERANKO
delniška družba
Sistem, kakršen je celjska
Kovinotehna, ne more čaka-
ti, da se bodo v republiki
končno sporazumeli o tako
pomembnem zakonu, kot je
zakon o privatizaciji, zato
so pohiteli in se prejšnji te-
den preoblikovali v delni-
ško družbo v mešani lastni-
ni. Na skupščini v Narod-
nem domu so imenovali tu-
di petčlanski upravni odbor
nove delniške družbe.
Približno četrtina Kovino-
tehne je zdaj v lasti delavcev,
ki so imeli prednost pri na-
kupu delnic. V lastninsko
preoblikovani firmi kot del-
ničarje že snubijo tudi svoje
poslovne partnerje. Do kon-
ca marca bodo izdali tudi
drugi paket delnic in približ-
no takrat bo tudi znano,
kakšna bo celotna lastninska
struktura nove družbe. Pre-
cej stvari je odvisnih tudi od
novega zakona o privatizaci-
ji, na katerea pa po besedah
direktorja Kovinotehne niso
mogli več čakati.
Sicer pa so tudi pred Kovi-
notehno težki dnevi, poveza-
ni z negotovostjo in vrsto
vprašanj. Šest mesecev časa
sta Kovinotehni letos vzela
dezintegracija in reševanje
notranjih problemov, veliko
težav so imeli zaradi izpada
trga, hudo jih je prizadela
poplava, bodočnost pa je ne-
gotova predvsem zato, ker še
ni jasno, kolikšen bo izpad
zaradi dodatnih ukrepov Sr-
bije. Ni tudi jasno, kaj lahko
gospodarstvu prinese po-
stopno osamosvajanje Slo-
venije.
V Kovinotehni se srbske-
mu trgu ne nameravajo kar
tako odreči, četudi so že pre-
jeli za približno 3 milijone
nemških mark računov za
poslovne prostore. V takšnih
pogojih se na južnem trgu ne
bodo mogli obdržati, zato na-
črtujejo ustanovitv novega
podjetja v Srbiji.
SpremeniU pa so tudi po-
slovno strategijo na zunanje-
trgovinskem področju.
V osmih mesecih so vzposta-
vili novo zunanjetrgovinsko
mrežo, odprli predstavništva
v Sovjetski zvezi in Češko-
slovaški, ustanoviU trgovsko
podjetje v Avstriji, pred
prevzemom je mešano po-
djetje v Italiji, zaključujejo
pa tudi razgovore za podo-
ben korak v Zvezni republi-
ki Nemčiji.
Trgu so se prilagodili tudi
z novo notranjo organizacijo.
Ustanovili so poslovni enoti
Kovinotehna Franšizing,
v okviru Veleprodaje pa Ko-
vinotehna Lizing, s ponudbo
opreme, avtomobilov in bla-
ga široke potrošnje. Svoje
mesto na trgu, predvsem pa
svoj notranji ustroj, iščejo
tudi s pomočjo belgijske sve-
tovalne firme Si nergy. Os-
novna naloga je dvig pro-
duktivnosti. Delavcev na ta
račun ne bodo odpuščah,
pač pa bodo skušali zadeve
reševati z notranjimi reorga-
nizacijami.
RP
Gospodarski fenomen
Pivovarni Lašifo ne morejo do živega vsaj deset let
Letos praznuje laška pi-
vovarna 165-letnico obsto-
ja. Počastili so jo delovno,
minuli teden pa je vodstvo
sklicalo novinarsko konfe-
renco, na kateri so javnost
želeli seznaniti s poslovni-
mi rezultati in načrti za pri-
hodnost. Še enkrat se je iz-
kazalo, da je pivovarna ena
redkih, ki ji kljub nestabil-
ni gospodarski situaciji, ob
dobrem gospodarjenju, gre
vse kot po maslu, za povrh
pa so zabeležili še rekordno
prodajo piva, ki letos znaša
preko milijon 300 tisoč hek-
tolitrov piva, s čimer se
uvrščajo na drugo mesto
v Jugoslaviji, za Beograjsko
industrijo piva.
Letos so proizvedli za četr-
tino piva več kot lani, beleži-
jo pa še rekordno realizacijo,
ki znaša 130 milijonov nem-
ških mark. Ob tem ne gre
pozabiti, da so letos vložili
kar 30 milijonov mark v raz-
vojno investicijski program,
stroške letošnjih investicij
so v glavnem že poravnali,
tako da jim je za prihodnje
leto ostalo le še okoli 10 od-
stotkov neporavnanih vred-
nosti. S posodobitvijo in raz-
širitvijo proizvodnje so se
približali tudi končnemu ci-
lju, to je proizvesti maksi-
malno dva in pol milijona
hektolitrov piva letno.
Letos so prodali na sloven-
ski trg za okoli 50 odstotkov
piva, močno se je povečala
prodaja na hrvaškem in bo-
sanskem trgu, nekaj manj
v Srbiji, za dober odstotek
pa so piva izvozili.
V	pivovarni se lahko poh-
valijo s solidnimi osebnimi
dohodki, saj povprečni
osebni dohodek znaša 1400
mark, najnižji pa 900, raz-
merje med najnižjo in naj-
višjo plačo je 1 proti 3,6.
V	pivovarni tudi razmišlja-
jo o delničarstvu. Želijo si
ustanoviti delniško družbo,
v kateri bi imeli največ del-
nic zaposleni, skušali pa bo-
do najti pameten dogovor tu-
di s predvojnimi delničarji
pivovarne, ki so se sedaj, ob
spremenjenih razmerah, pri-
čeli oglašati in zahtevati, kar
so jim nekoč vzeli.
V	pivovarni se lahko poh-
valijo, da nimajo trenutno ni-
ti dinarja kredita. V zadnjem
mesecu pa ugotavljajo, da se
likvidnostna situacija neko-
hko slabša, predvsem na ra-
čun neporavnanih obvezno-
sti kupcev, vendar to še ne
pomeni, da bi morali zato na-
jemati kredite. V pivovarni
tudi fluktuacije delovne sile
ni. Delavci praktično ne za-
puščajo pivovarne, število
zaposlenih je trenutno 650,
kar je dvakrat manj kot, na
primer, v Beograjski pivo-
varni. Na zaposlenega delav-
ca zvarijo dva tisoč hektoli-
trov piva, kar je za tisoč li-
trov več od lanskega jugoslo-
vanskega povprečja.
Pivovarna vlaga sredstva
tudi v infrastrukturo kraja,
tako so denar prispevali za-
popravila oziroma izgradnjo
lokalnih cest, za izboljšanje
kapacitete vodovodov, ob-
novo starega mestnega jedra
in podobno, kar v svojo raz-
vojno strategijo vključujejo
tudi v prihodnje. Sicer pa so
postali tudi lastniki hotelov
Hum in Savinja v Laškem,
kjer pa se sami ne namerava-
jo aktivno vključevati v go-
stinstvo, temveč bodo pro-
store oddali v najem zasebni-
kom; tako je v hotelu Savi-
nja začasno prostore najel
poplavljeni gostinec Bezgov-
šek. Pivovarna načrtuje da
bi uredila pivnico v bavar-
skem slogu, sicer pa se bodo
z gostinsko dejavnostjo uk-
varjali predvsem na gradu
Tabor Laško.
NATAŠA GERKEŠ
V četrtek so dobili v laški
pivovarni iz sodišča sporo-
čilo, da morajo začasno
umakniti televizijsko rekla-
mo za pivo Oren, dokler tož-
ba na sodišču ki jo je sproži-
la ljubljanska pivovarna
Union, ne dobi epiloga. Di-
rektor Tone Turnšek je spo-
ročilo sprejel na znanje, se
z njim strinjal, in še enkrat
pripomnil, da te poteze sa-
mo prispevajo k populari-
zaciji laške pivovarne. Gre-
na bojda že dolgo niso pro-
dali toliko kot zadnje tedne.
dogodki
27. december 1990 - stran 7
TRAČI
niče ■
Glede na kontinuiteto,
s katero so se nekateri bolj
pogosto, drugi spet redkeje
pojavljali v teh vrsticah,
sklepamo, da v letu 1991 ne
bo veliko drugače. Za rahlo
osvežitev in popestritev bo-
do poskrbeli tisti, ki se bodo
naveličali sami sebe oziroma
tisti, ki jih bo rumena barva
le malce preveč zbodla v oči.
Da pa si včasih privoščimo
tudi kakšno na svoj račun,
dokazujemo tudi danes. In
za začetek, dokler vas še ne
zgrabi slaba oziroma (pre)do-
bra volja - Srečno, uspešno
in tračev plodno leto 1991,
vam želimo.
Eurekal Zdaj vemo, zakaj
je kovačeva kobila bosa in
zakaj Novi tednik in Radio
Celje nista objavila (pre-
plonkala) v Novi dobi ob-
javljene zgodovinsko-zgo-
dovinske Celjske listine
kljub temu, da je sivi trg
ponujal kar tri inačice te
zgodovinsko zamujene pri-
ložnosti. Najbolj ješč lokal-
ni novinar lokalne konku-
rence (vabimo vas, da uga-
nete, kdo je to) si je namreč
v edini izvod Nove dobe, ki
smo ga sicer tednikovci pre-
birali že v torek zvečer, po-
motoma zavil burek...
...in posledice so že tukaj!
V Novem tedniku so zdaj po-
leg konkurenčne klavzule
sprejeli še klavzulo o prepo-
vedi zavijanja burekov v ak-
te, ki imajo pridih državne
tajnosti. Klavzula velja vse
dotlej, da bo Slovenija pod-
pisala podobne listine z vse-
mi evropskimi državami.
Predsednik mozirske vla-
de Alfred Božič ni zadovo-
ljen z novinarji (res pa je, da
iudi novinarji ne z njim),
nenda pa je naročil celo
svojim najožjim sodelav-
cem, da ne smejo več prije-
mati svinčnikov v roke in
tako citirati njegovih
stavkov.
Slovenske Konjice pa še
'Nikoli niso bile v prednovo-
^^tnem času tako vzorno ure-
jene kot prav letos. Tudi pri-
^^ditev za mlado in staro ni-
koli ni bilo toliko. Da je vse
"a najvišji občinski ravni,
sta poskrbela kar ata župan,
Sospod Jože Baraga in konji-
čki premier Rudi Petan.
Sprašujemo se, zakaj niso
Prejšnji predsedniki imeli
^asa za takšne stvari, saj jim
'^enda podobna opravila ni-
bila pod častjo.
Zakon, ki ureja hazarder-
je hazarderski, so pre-
"''ičani Konjičani. Igralni-
ca z avtomati Slavka Lotri-
ča v čakalnici avtobusne
postaje namreč veselo obra-
tuje kljub prepovedi občin-
skega inšpektorja. Menda
sodijo te stvari v pristoj-
nost republiškega promet-
nega inšpektorja, ki pa ne
da od sebe nobene fige. Naj-
bolj besni hočejo kar sami
zmetati avtomate na cesto,
češ saj v harazderstvu zako-
ni ne veljajo in tudi njim
inšpektor ne bo nič mogel.
Kaj pa policija, gospodje?
Tudi v petek ni šlo brez
županovega govora. Gospod
Anton Roječ je namreč
v Evropi ponižno sklenil ro-
ke in pričel monolog, v kate-
rem pa se vse do konca ni
mogel odločiti, ali bi rad le
kaj povedal, ah bi morebiti
želel kaj vprašati, ali pa go-
vori kar tako, iz navade.
Da so fotoreporterji očit-
no trn v peti uslužbencem
Evrope je občutil Edi Mas-
nec, ki ga je gospod Avgust
Fekonja lastnoročno vrgel
iz kuhinje, češ da nima
opravljenega higiensko-ži-
vilskega pregleda. Tega
očitno imata gospod Šuštar
in Drago Medved, ki sta se
smela v kuhinji kuharjem
in kuharicam zahvaliti za
okusno večerjo.
»Nekako vendarle« je mo-
deratorju 4. celjskega večera
Dragu Medvedu uspelo pri-
peljati pogovor z nadškofom
dr. Šuštarjem do konca. Za
uspešen začetek sta nazdra-
vila s kozarcem šampanjca,
za vrhunec je poskrbel gost,
ki nas je presenetil z izredno
izbranimi, iskrivimi in sploh
odličnimi odgovori. Dragu
pa je koncentracija proti
koncu večera že močno pa-
dala. Pa saj ni čudno, če sije
kar naprej pomagal z »neka-
ko vendarle«, po poldrugi
uri zahtevnega kramljanja bi
se marsikomu še kako dru-
gače zareklo.
predlaganim, le zadnji tre-
nutek so dobili imena na
mizo. Socialista Božo Pun-
čuh in Janko Kovač sta
ostro pretestirala proti
takšnemu postopku, ki že
prihaja v navado, eden iz-
med poslancev z delegatsko
preteklostjo pa ju je potola-
žil: »Pa kaj, če smo spet do-
bili pečene ribe na mizo?
Saj smo navajeni!«
Špitalič je precej raztrese-
na krajevna skupnost na juž-
ni strani Konjiške gore. Za
poštarje celo preveč. Pa je
eden izmed krajanov zapisal
v pritožno knjigo na občini
zanimiv predlog: »Podjetje
PTTnaj se preimenuje v po-
djete te-pa-te.« Brez pre-
voda.
Ko je celjski premier Mir-
ko Krajnc slišal, da naj bi
nov odlok o varstvu zraka
prepovedal vsakršno kurje-
nje odpadkov v naravi, je
bil odločno proti. »Kam pa
naj potem dam vrtičkarske
odpadke?«, se je ogorčeno
spraševal in pri tem verjet-
no pozabil, da je doma v žal-
ski občini.
Nova doba dobiva vzgoj-
no-izobraževalno noto. V eni
zadnjih številk so namreč
bralce poučili, da so Kep-
plerja (Novi dobi se je celo
zapisalo Koeplerjai sežgali
na grmadi in da je pred tem
izrekel znano misel: »In ven-
dar se vrti!« Očitno seje zvr-
telo tudi avtorju teksta, ki
mu kakšna urica obnove
zgodovine ne bi škodila.
Predbožično in prednovo-
letno Celje so preplavile za
precenjeni dinar poceni
kupljene pošiljke daril
s Tajske, Singapurja, Hong
Konga, King Konga in kar
je še podobnih držav. Boži-
ček in dedek Mraz sta bila
pri vsem skupaj le posred-
nika, podrejena in podce-
njena delovna sila, zahvala
otrok pa bi morala biti na-
menjena vsem nekaj stotim
zasebnim importom in ex-
portom. In ker iz bogate po-
nudbe še najbolj štrli mno-
žica igrač Playmobil in leš-
nikov z nazivom pistacia,
naj povemo, da so za te
uvozne posle zaslužni (pa
tudi zaslužili so) nekateri
posebni podjetniki, ki sicer
združujejo delo v Aeru.
Na dobrodelnem koncertu
v Mozirju za obnovo Savinj-
skega gaja je bilo tudi veliko
predstavnikov mozirske ob-
čine. Mogoče so mislili, da
jim bo Božiček prinesel
kakšno darilce, če pa se
spomnimo peripetij Mozirja-
nov in slovenskih vrtnarjev
pred nekaj meseci, je jasno,
da mozirski veljaki že vedo,
zakaj so v soboto zmrzovali
na trgu glavnega mesta ob-
čine.
Trije možje - trije nasmehi: kameieonsKi Draga Med-
veda, blagi in odpuščajoči dr. Alojzija Šuštarja ter naivni
celjskega župana Antona Rojca.
V teh prednovoletnih dneh se je pred žalskim hotelom
Rubin ustavil mogočnež s svojo limuzino. Ne vemo, ali je
prišel ponudit sovlaganje v razvoj žalskega turizma, zaku-
pit novoletne zmogljivosti hotela ali zgolj malce pokukat
na December-fest.
Silvio Ružič je že pred nekaj leti spisal knjigo Bonton za
otroke. Pisali smo dedku Mrazu, naj osebju kuhinje hotela
Evrope prinese po en izvod te knjige (ne velja za nata-
karja, ki je neuspešno poskušal umiriti živahne kolege),
gospodu Avgustu Fekonji, namestniku direktorja hotela
Evropa, pa knjigo Kako nastopati in javno govoriti.
DELO
KO ZAČUTIŠ
DRUGE
SVETOVE...
Delo X
v Delavnici življenja
Delo X, druga stran iz prve roke
OKNO V JUGOSLAVIJO
Piše: VLADO ŠLAMBERGER
Bilanca leta 1990
★	Še eno leto seje izteklo. Prvič po dolgih desetletjih so
si na koncu leta podali štafetno palico Miklavž (v družbi
s parkeljni). Božiček (v družbi z angelčki) in dedek Mraz (v
družbi živali in pravljičnih bitij).
Morda si bodo to »štafeto« najbo^ zapomnili otroci,
odrasli pa smo imeli več skrbi kot priložnosti za veselje.
Živimo sicer še v Jugoslaviji (tudi po uspelem plebiscitu
v Sloveniji, na katerem so državljani Republike Slovenije
izglasovali samostojno in neodvisno državo), toda kako
neskončno daleč je tista Jugoslavija, v katero smo stopili
1. januarja 1990 in veliko svetlobnih let je oddaljena od
tiste Jugoslavije, kije bila desetletja grajena na »bratstvu
in enotnosti jugoslovanskih narodov in narodnosti«.
★	Novica leta je vsekakor vezana na Jugoslovansko
ljudsko armado, ki seje v praktično neobstoječi »Sociali-
stični federativni republiki Jugoslaviji« (kratica SFRJ
počasi izginja s strani naših časnikov) hotela delno pola-
stiti oblasti oziroma izvesti vojaški udar na Hrvaškem (in
prej in po tem morebiti tudi v Sloveniji). Jastrebi med
jugoslovanskimi generali (80 odstotkov oficirjev v JLA je
pripadnikov srbskega in črnogorskega naroda, na to ne
smemo pozabiti) so od predsedstva SFRJ zahtevali ukaz,
da dovoli posredovanje armade na Hrvaškem. Franjo
Tudjman je to javno povedal, navedel pa je tudi vzrok:
nezadovoljstvo med Srbi (tistimi na Hrvaškem, miloševi-
čevci in onimi v JLA) zaradi tega, ker so na hrvaških
svobodnih volitvah izgubili komunisti in socialisti (90
odstotkov oficirjev je članov nekdanje Zveze komunistov
Jugoslavije oziroma jih bodo po tihem začeli prisiljevati,
da se bodo vključili v novo ZK - Gibanje za Jugoslavijo,
čeravno bo JLA uradno depolitizirana oziroma bolje
rečeno departijizirana). Kako je Srbom oblast HDZ (Hrva-
ške demokratske skupnosti) v želodcu, priča tudi dejstvo,
da v komunističnih javnih glasilih na jugovzhodu repu-
blike in v srbski metropoli o Hrvaški sploh ne govorijo
drugače kot o »ustaški državi«, med ustaše pa nenehno
uvrščajo nekdanjega partizana in oficirja JLA dr.Franja
Tudjmana.
Milan Kučan (tega so poslušalci Vala 202 razglasili za
osebnost leta 1990 v Sloveniji - pred Jožetom Pučnikom
in Lojzetom Peterletom) je nenehno opozarjal na nevarno-
sti, kije že nekajkrat grozila, od kar je tudi v naši republiki
nova oblast, v obliki napada JLA na Slovenijo. Prvi korak
-	razorožitev slovenskih teritorialcev - je bil praktično že
skoraj narejen (za hrbtom predsedstva Republike Slove-
nije), drugi pa se ni posrečil in tako imamo še zmeraj
slovenske izurjene in oborožene enote; na hudo jezo JLA
in zlasti jugoslovanskega obrambnega ministra Veljka
Kadijeviča ter njegovega oprode Slovenca Staneta Bro-
veta.
★	Če ne bi živeli na Balkanu, kjer je tudi nemogoče
mogoče, bi bih lahko tako na Hrvaškem kot v Sloveniji
pomirjeni in se ne bi bilo treba bati vojaškega udara. Toda
predstavniki »narodnega naroda«, kot vodja Srbske
demokratske stranke dr.Jovan Raškovič imenuje svoje
sonarodnjake, zlasti tisti, ki imajo oblast v vojski, so
nepredvidljivi. Če ne bi živeli na Balkanu, bi bih lahko
pomirjeni tudi zato, ker ni jasno, katera vojska naj bi
zasedla Slovenijo in Hrvaško. V JLA se zmeraj hvalijo, da
so »kovačnica bratstva in enotnosti«, da so enote sestav-
ljene iz pripadnikov vseh narodov in narodnosti. Če to drži
-	in verjetno takšna sestava v glavnem drži - je skoraj
gotovo, da Slovenci, Hrvati, Albanci, Muslimani, Madžari,
Slovaki, Rusini, Italijani in še mnogi drugi (v Jugoslaviji
-	in s tem v JLA - imamo pripadnike 32 narodov in
narodnosti) ne bi vozili tankov in drugih vojaških vozil po
Ljubljani ah Zagrebu oziroma streljali na rojake v Slove-
niji in na Hrvaškem. To pomeni, da bi moralo vodstvo JLA
sestaviti enote zgolj iz Srbov in Črnogorcev, morebiti še iz
kakšnih posameznikov iz vrst drugih narodov in narodno-
sti, ki jih je zastrupila srbska protislovenska propaganda,
če bi hoteli zavzeti Slovenijo ali Hrvaško. Nek^j podob-
nega je armada že naredila na Kosovu, kjer so bili podiv-
jani Srbi v uniformah JLA pripravljeni streljati v albanske
množice in jih pomendrati z gosenicami.
★	Vojaškemu udaru smo se torej leta 1990 izognili, vse
manj možnosti zanj pa bo prihodnje leto. » Vrhovni povelj-
nik« JLA, tisti, ki ds^e ukaze (predsedstvo SFRJ), se bo
moral spremeniti, s^ sta od šestih sestavnih delov (Srbija
je pokrajini dejansko ukinila, čeravno v zvezni ustavi še
zmeraj nastopata kot konstitutivni prvini federacije) samo
dva ostala komunistična (Srbija in Črna gora), povsod
drugod pa so na oblasti več ali manj demokratske stranke.
Torej ne bo moglo več biti nenehno 2:6, kot sta zadnje leto
izgubljali Hrvaška in Slovenija (edinega predstavnika
Albancev v šefu države Riza Sapunxhiuja so Srbi očitno
z grožnjami prisilili, da pleše tako, kot oni žvižgajo, k^ti
nelogično je, da v glavnem podpira vse poteze tistih, ki so
okupirali njegovo deželo, kot trdijo domorodci na
Kosovu), ampak 4:2 za demokratične sile v predsedstvu,
ob tem, da bo čez slabih pet mesecev postal šef Jugoslavije
(če takrat še bo) Hrvat Stipe Mesič.
★	Taka je bila Jugoslavija 1990, v katero smo vse leto
imeli odprto okno. Resnično je bilo več skrbi kot lepih
trenutkov, celo sloviti Markovičev nasmeh, ki ga nekateri
imenujejo ironičnega, izginja. Marka je res še zmeraj po
sedem Markovičevih »konvertibilnih« dinarjev, toda samo
na papirju, s^j je v bankah skoraj ni mogoče dobiti, na
črno - po dobrem letu se je spet pojavila črna borza
z devizami - pa je vredna že več kot devet dinarjev. Ljud-
stvo je namreč znneraj boljši in zvitejši bankir od take
vlade, kot je sedanja jugoslovanska. Spiski brezposelnih
na uradih za zaposlovanje se daljšajo iz dneva v dan,
Slovenija pri tem ni nikakršna izjema, vse več ljudi se vse
teže prebija skozi življenje - morda bolje rečeno životarje-
nje! - od prvega do prvega.
Vendar zaradi tega ne bomo vrgli puške v koruzo, niti
tiste iz Gorenja ne. Vse tisto, kar smo prebili leta 1990 in
čemur smo se izognih, nam daje pravico do kančka jasno-
glednosti, ko odpiramo ojfno v Jugoslavijo 1991.
★	V" tem duhu tudi želim bralcem Novega tednika, da bi
se v letu 1991 izpolnilo vse, kar si sami najbolj želijo.
Sodniki-porotniki so
dvignili prah tudi v konji-
ški občinski skupščini. Saj
ne, da bi kdo imel kaj proti
8. stran - 27. december 1990
kultura
Kabaret na
mali sceni
v slovenskem ljud-
skem gledališču Celje bo
dan^s, 27. decembra ob
21. uri oživel oder Herber-
ta Griina. Za prednovo-
letno razpoloženje odra-
slemu občinstvu so na
mali sceni pripravili novo
premiero. To je Kabaret
91, avtorice besedila in
glasbe Svetlane Makaro-
vičj z igrači: Ljerko Be-
lak, Bojanom Umekom in
Bogomirjem Verasom ter
pianistom Edijem Gorši-
čem, v režiji Vinka Mo-
derndorferja.
Kabaret 91 je posmeh-
ljiva, šokantna in veliko-
krat neprizanesljiva po-
doba našega trenutka,
uprizorjena kot na videz
lahkoten splet briljantnih
Svetlaninih songov, du-
hovitih domislic, hitrih
preoblek in razigrane ko-
reografije. »Ti hvali me-
ne, jaz bom tebe, to je si-
jajna igrica...« pripove-
duje Kabaret. In: »Kdor
gleda ljudi skozi mačje
oči, jih morda še najbolje'
pozna, saj mačke vedo, da
z ljudmi je tako, da jim
radi prinašajo zlo...«
Po premierni uprizori-
tvi bo tudi odrasle obi-
skal dedek Mraz ob glasbi
na klavirju, prav tako na
novoletni predstavi, ki bo
29. decembra. Prva pono-
vitev bo 12. januarja.
MP
Koledar in
fotografija
Kulturnih dogodkov je
bilo v minulih dneh v Ce-
lju toliko, kot že dolgo ne
in toliko, kot bi sijih žele-
li skozi celo leto. Dva od
njih so pripravili tudi
v Zavoda za kulturne pri-
reditve Celje.
V torek so v gleriji Izba
pripravili promocijo Ko-
ledarja 91 Ere Velenje, av-
torjev Jožeta Domjana,
Janeta Štravsa, Slavke
Pajk in Jožefa Muhoviča.
Minuli četrtek pa so v Li-
kovnem salonu kot zad-
njo prireditev v tem letu
postavili na ogled razsta-
vo umetniških fotografij
Janeta Štravsa, ki bo od-
prta do 22. januarja.
MP
Top za otroke
V tednu dni je predstave videlo pet tisoč otrok
Lepo je, če otrokom pusti-
mo čas za pravljice, pa naj
se vesele v prednovoletne
dni! Tako so si že pred peti-
mi leti rekli v celjskem gle-
dališču, ko se je rodila za-
misel o Tednu otroškega
programa. Letošnji se je
končal na plebiscitno nede-
ljo z domačo predstavo
Zmaj in z obljubljenim pri-
hodom dedka Mraza.
Veselje je tudi, da so v tem
tednu v gledališču našteli
več kot pet tisoč otrok. V gle-
dališču ocenjujejo, da je te-
den uspel. Otrokom so poleg
dveh domačih predstav.
Zmaja in Daleč od dvorca,
ponudili še program gostujo-
čih gledaUšč. Kranjčani so
zaigrali Mojco Pokrajculjo
(le kdo je ne pozna), Sombor-
čani pa Pepelko (le kdo je ne
pozna). No, na tem mestu se
velja ustaviti za razmislek.
Lepo in prav je, da gledališče
vabi v goste druge ansamble,
da izbira predstave med po-
nudbo v Sloveniji, vendar
s Somborčani niso imeli
srečne roke. Ne zato, ker bi
bila predstava slaba, temveč
zato, ker so tako starši, otroci
in vzgojitelji debelo zinili, ko
so na odru začele teči besede
v srbohrvaščini. Tudi trenu-
tek za to ni bil najbolj prime-
ren. Gostje, nič krivi, nič
dolžni, so v Celju in Žalcu
zaigrali štiri predstave vsem
dobro znane pravljice. »Ker
je v predstavi veliko igre,
plesa, glasbe in luči, med na-
mi in občinstvom ni bilo ču-
titi jezikovne pregrade«, je
gostovanje komentiral di-
rektor somborskega gleda-
lišča Milivoje Mladenovič.
Anica Milanovič, organiza-
torka Tedna otroškega pro-
grama pa: »Šole in vrtci so
predstave izbirali sami. Za
Pepelko smo jim povedali.
da je v srbohrvaškem jeziku
in da naj na to otroke pripra-
vijo, čeprav vsebino pravlji-
ce skoraj vsi poznajo.« Di-
rektor clejskega gledališča
Borut Alujevič pa je v svo-
jem značilnem slogu dogo-
dek (da ne bomo ravno rekli
spodrsljaj), komentiral bolj
s praktičnega stališča: »V
tem ne vidim nobenega gre-
ha. Kaj pa, če bi bila predsta-
va v angleškem ali nemškem
jeziku? Ravno tako je ne bi
prevajali, kar je mogoče sto-
riti pri filmu, ampak bi pri
njej ocenjevali druge vred-
note. Seveda pa se je treba
na tak dogodek pač nekoliko
pripraviti.«
Teden otroškega progra-
ma v celjskem gledališču se
je končal z živ-žavom in je
kljub vsemu v mesto ob Sa-
vinji otrokom pričaral malo
prazničnega vzdušja.
MATEJA PODJED
Nova slovenska samozavest
Knjiga, ki je izšla v pravem trenutku
Knjiga Nova slovenska sa-
mozavest, v kateri je avtor
dr. Janko Prunk združil 13
intervjujev s slovenskimi
političnimi veljaki in stran-
karskimi prvaki, k temu pa
dodal še predgovor in uvod,
je izšla v pravem trenutku.
Luč sveta je 165-stranska
publikacija namreč zagle-
dala 18. decembra, pet dni
pred plebiscitom, ko smo
Slovenci tudi na voliščih
dokazali svojo novo samo-
zavest.
Avtor je v pogovorih
s strankarskimi prvaki
-	v kjigi so razvščeni glede
na odstotek glasov, ki jih je
njihova stranka prejela na
spomladanskih volitvah
-	poskušal ujeti utrip časa,
način mišljenja in motive za
njihovo politično odločanje,
ki bi jih skozi prebiranje
knjige lahko spoznali tudi
kasnejši rodovi. Prvi interv-
juji, ki jih je dr. Prunk napra-
vil v začetku poletja, so nale-
teli na dober odziv med bral-
ci, zato tudi odločitev za iz-
dajo knjige.
Ob predgovoru in uvodni
besedi o novi slovenski sa-
mozavesti, lahko v knjigi
prebiramo še pogovore z dr.
Levom Kreftom, skupino
nekdanjih mladincev Libe-
ralno-demokratske stranke,
dr. Andrejem Capudrom,
Marjanom Podobnikom, dr.
Dimitrijem Ruplom, dr. Le-
om Šešerkom, dr. Jožetom
Pučnikom, Borutom Šuklje-
tom. Vitomilom Grosom, ob
koncu pa še z dr. Francetom
Bučarjem, Lojzetom Peterle-
tom, Milanom Kučanom in
dr. Janezom Drnovškom.
Avtor je v uvodu razmišljal
o Šeligovi definiciji nove slo-
venske samozavesti, ki je
vprašanje narodovega pono-
sa in etike, Kučanovi razlagi
logičnega nadaljevanja tri-
letne slovenske politike, ki
je morala pripeljati do ple-
biscita in dodal svojo tezo,
daje plebiscit ter prebujanje
slovenske samozavesti po-
sledica 200-letnega delova-
nja Slovencev, praktično od
prosvetljenstva naprej.
Knjigo, kije izšla v nakladi
tisoč 500 izvodov, je izdala
založba Lumi in Panatal, av-
tor Dr. Janko Prunk pa jo je
prejšnji četrtek predstavil
v celjski knjigarni in papirni-
ci Mladinska knjiga.
IVANA STAMEJČIČ
Hinko Hass na novem klavirju
v prednovoletni množici raznih glasbenih prireditev je
pozornosti kar nekako ušel koncert Hinka Hassa, ki je kot
prvi koncertiral na novem koncertnem klavirju Glasbene
šole Celje znamke Steinway Sons, ki pomeni tako za to
ustanovo kot za Celje veliko pridobitev.
Hinko Hass, bivši učenec Glasbene šole Celje, se vse bolj
uveljavlja na odrih doma in v svetu, razen tega pa deluje tudi
kot predavatelj na ljubljanski Akademiji za glasbo. Na ome-
njenem koncertu je z deli Beetho^-na, Gershvvina in Chopina
pripravil vsem ljubiteljem tovrstne glasbe izjemno doži-
vetje, hkrati pa je na najboljši možni način promoviral nov
instrument.
V znamenju
Ipavcev
Šentjurčani se ponaša-
jo s svojimi velikimi Ipav-
ci, zato so se na predple-
biscitnem Umetniškem
večeru spomnili tudi
obletnice smrti Benjami-
na Ipavca. Nastopili so
moški in ženski pevski
zbor skladateljev Ipav-
cev, folklorna skupina,
učenci glasbene šole ter
operni pevec Jurij Reja.
Na fotografiji je pevec
ljubljanske opere Jurij
Reja, nekdanji dijak šent-
jurske »Ipavčeve« kme-
tijske šole, ki je navdušil
polno dvorano kulturne-
ga doma z Ipavčevimi sa-
mospevi. »Samospevi, ki
jih je napisal Benjamin
Ipavec, niso le najzanimi-
vejši in najplodnejši, tem-
več tudi najboljši del
skladateljevega opusa,«
je zapisal muzikolog prof
dr. Dragotin Cvetko.
BJ Foto: EM
ZAPISOVANJA
Kdor ne dela,
naj vsaj moli!
Stanley Ruthke, Pitts-
burgh, Pennsylvania, slovi
po vsem svetu kot mož spo-
soben komuniciranja z mr-
tvimi. Zaradi jezikovne ba-
riere.se je zaenkrat pogo-
varjal le z angleško govore-
čimi mrtvaki (John F. Ken-
nedy, John Lennon,...), če-
prav je, kot je sam dejal, že
navezal stik z enim najpo-
membnejših Nemcev Adol-
, fom Hitlerjem. O kakšnem
pomembnem slovencu pa
ne duha ne^ sluha. Najbrž
niti ni tako pomembnega
Slovenca, ki bi bil deležen
Ruthkejeve pozornosti.
Žal. Že samo Prešeren bi
nam imel najbrž precej po-
vedati. Od tega, da niti sam
ni vedel števila svojih
otrok, od tega. da je mori-
lec Matije Copa (domne-
val!), pa vse do tega, da nas
ima že prekleto dovolj in da
je že skrajni čas, da neha
mo izkoriščati njegovo ime.
Poleg tega bi nam pa še po-
vedal in nas precej prese-
netil, da on sploh ni avtor
Zdralvjice. Še več, da on
kaj tako patetičnega in
osladnega niti nikoli ne bi
hotel napisati. Kaj šele, da
bi na kaj takega sploh po-
mislil. Sicer pa. pustimo
mrtve mrtvim in se osredo-
točimo na žive. Prednovo-
letna evforija je zajela vse
sfere naše družbe. Tudi za-
ložnike. Mohorjevo pa tako
in tako venomer nekaj pri-
jemlje. Naprej zastave sla-
ve (po Prešernu torej še
Jenko) je naslov nove knji-
ge, morebiti celo uspešni-
ce, čemur se ne bi niti naj-
manj čudil; knjiga patriot-
skih vsebin. In ker je knji-
ga posvečena tudi Antonu
Martinu Slomšku se samo
posebi razume, da je na
promociji moral biti tudi
kulturni minister Andrej
Capuder. Na srečo je bilo
vse skupaj precej bolj »nor-
malno« kot pred časom
v Stični. Ora et labora je,
vsaj upam, že preteklost.
Poleg plebiscita najpo-
membnejši dogodek tega
meseca je izid dolgo priča-
kovane revije s homoero-
tičnim nabojem, torej za
homoseksualce. Revolver.
Prva podobna revija v Ju-
goslaviji in jugovzhodni
Evropi je rezultat večletne-
ga gverilskega udejstvova-
nja Roza kljuba (Magnus
LL) pri ljubljanskem
ŠKUC-u. Tako je Roza
klub prešel iz defenzive
v ofenzivo. Lepe črno-bele
fotografije golih postavnih
mladcev, obsežen intervju
s pisateljem Vitanom Ma-
lom (Poletje v školjki), pre-
gled gay filmov in tovrstne
informacije. Poleg vsega pa
še posebna priloga za hete-
roseksualce. Gaydi za vse
normalno fukajoče. Gayi so
končno udarili. Bravol
Škoda, da naslednja števil-
ka izide šele čez četrt leta.
Sicer so pa pri ŠKUC-u iz-
dali knjigo Modra Svetloba
ali homoerotična literatura
na slovenskem (za neved-
ne, modra je barva homo-
seksualcev, sploh, vijolična
ali lila ženske homoseksu-
alnosti, zelena pa moške).
Knjiga začenja novo zbirko
Lambda (lambdaje simbol
homoerotike še iz starogr-
ških časov na Dunaju pa iz-
haja časopis za homoseksu-
alce Lambda Zeitschrifft),
katere urednik (kot tudi
Revolverja) je pesnik Bra-
ne Mozetič.
Slovenski film homoero-
tike še žal ne pozna, kar pa
še ne pomeni, daje slab. Do
konca in naprej je nov slo-
venski film (režiserje Jure
Pervanje). Cineastični ma-
nifest, ki mu manjka le še
kakšen prepričljiv in bruta-
len umor. Navsezadnje gre
za film o Tonetu Hacetu.
Boljši film je vsekakor
Flatliners (Tenka linija
smrti) Joela Schumacherja.
Tisto kar še vedno nista od-
krili religija in filozofija
skuša odkriti empirična
znanost. Konkretno medi-
cina. Ali obstaja posmrtno
življenje (flat line je ravna
črta na EKG-ju)? Juha Ro-
berts se še vedno ne slači,
kar ni razlog, da si filma ni
vredno ogledati.
Če pa vam že ni za knjige
o homoseksualcih in ho-
moseksualcev, če vam ni
do filma, potem kaj? Eno-
stavno, pojte božične pe-
smi, pojte domačo pesem,
če že božičnih ne znate
(končno smo živeli pol sto-
letja v drugačnem sistemu
kot je današnji), pojte jo
kjerkoli, na avtobusu, v av-
tu, ko boste peljali otroka
k zobozdravniku (če druge-
ga ne, bo otroku prijetno
toplo pri zobu), pojte, ko
bodo zmagovale naše smu-
čarke, pojte tudi takrat, ko
ne boste imeli kaj početi.
Kdor poje, slabo ne mish.
Ali pa sploh ne misli.
Božični koncerti APZ Celje
Pestra družba srednješolcev, študentov in zaposlenih mladih, ki jih druži ubrano petje,
sestavlja akademski pevski zbor Boris Kidrič Celje. Letos so pod vodstvom dirigentk^
Adriane Požun-Pavlovič segli po zahtevnejši domači in tuji zborovski literaturi, primerni
božično vzdušje in koncerte, ki so jih ob tej priliki pripravili v Celju, na Polzeli ^^
v Šempetru. Aplavz jim je seveda v spodbudo, nastop več pa tudi priprava za številni
gostovaja, kijih čakajo v prihodnjem letu. Koncerte je s pogledom na Božič iz svojega kota
spremljal znanec oddaje iz domačih logov Radia Celje - Jure Krašovec. EDI MASNEC
radijski in televizijski spored
27. december 1990 - stran 9
Mozaik najnovejše celjske zgodovine
Pravijo da je dovolj črno-belega slikama zg0tl0¥ine, a kaj ko lepo mavrične nI bilo...«_
Leto, ki ga bo zdaj zdaj konec, je
bilo za celjsko regijo v znamenju
rahlih vzponov in malo globljih
padcev - zlasti v gospodarstvu, gor
in dol pa je šlo tudi v politiki, kul-
turi, športu, kmetijstvu...
Preživeli smo volitve in hkrati ve-
liko igrali na srečo - upajoč v svetlej-
šo prihodnost, seve. Zaupali smo
v Markovičev program, a upanje iz-
gubili, saj je velik del naših podjetij
pred stečajem. Za nameček nam jo
je pošteno zagodla še narava...
Nobena stvar nI zastonj
v novo leto smo stopili s trdno
valuto v žepu, na bankovcih smo še
dolgo v poletje črtali štiri nule. "To pa
gospodarstvu ni pomagalo - večina
podjetij je že kar na začetku leta po-
slovala nelikvidno. Ob koncu leta je
njihova podoba še bolj klavrna. Naj-
prej je zašumelo v Emu, ki mu kar
naprej napovedujejo stečaj. Rešiti so
ga hoteli tudi s prelaganjem denarja
iz celega v raztrgan žep, zato Celjani
zdaj odplačujemo Ljubljanski banki
8 milijonov dolarjev. Šlo je za tista
stanovanja, saj se spomnite... Za-
škripalo je tudi v štorski Železarni
, tu nekje pa so še Metka, Ingrad,
Toper, Aero... Malo pred koncem
leta jih je zabolela glava tudi v konji-
škem Konusu. Laški pivovarni se za
obstoj sicer ni treba bati, vendar pa
jim jo je zagodla ljubljanska zavist
- Union je namreč vložil tožbo zoper
propagiranja Grena, ki bojda ni
brezalkoholna pijača. Sicer pa so
imeli nekaj slabih dni tudi tam, kjer
imajo osnovo za denar vselej pri ro-
ki. Zagorelo je v radeški papirnici,
gorel pa je papir za denar...
Kdo vse je obljubljal
odrešitev?
»Pot, ki vodi v Evropo, bo šla pre-
ko Trojan,« so obljubljali liberalci in
s tem geslom podkovali svojo pred-
volilno kampanjo. Z vsakega zidu so
nas gledali naši dragi politiki in si
nabirali glasove. V Šentjurju se je
ii^bolje odrezal Ivan Kramberger,
Šentjurčani pa so si tako priborili
svojevrstno vlogo v zgodovini »slo-
venske pomladi«. Velenjčani so se
navduševali nad Pučnikom, Celjani
pa bolj nad Kučanom. Zamenjale pa
so se seveda tudi vse občinske vlade,
ki so bile ponekod - zlasti na začet-
ku vladavine - zelo »proti-rdeče«,
drugod pa malo bolj roza. V predvo-
lilni mrzlici smo izgubljali glave, ne-
kateri pa so jih potem v plebiscitu
spet našli. Še pred tem zgodovin-
skim dnem, seje v Celju zgodil kon-
federalni celjski večer, na katerem
pa Kučan in Tudman nista podpisa-
la toliko oznanjane celjske listine.
Pot v Evropo pa si tudi nista pred-
stavljala ravno preko Trojan. Bomo
torej v Evropo '92 zapeljali kar po
stari cesti?
Česar ne moreš obdržati,
ni tvoje
Kmetijci so se tudi letos ubadali
z istimi težavanii - prenizkimi od-
kupnimi cenami, previsokimi stro-
ški... Mleko se je dražilo, kmetje pa
so se ježih, da kljub temu ostajajo
praznih rok. Bilo pa je tudi nekaj
čisto novih problemov - gozdovi in
zemlja, manjša in večja posestva naj
bi dobili nazaj po vojni razlaščeni
lastniki. Toda kaj bo s kmetovalci, ki
so sedaj na njihovih poljih? Upam
lahko le, da se bo vse uredilo po
mirni poti, da bo volk sit in koza
cela...
Voda, vodica in nagelj
In kaj se je dogajalo v turizmu?
Minula zima brez snega je pokvarila
načrte gostincem na Rogli, zato pa si
zd^ lahko toliko bolj manejo roke.
Ne le, da bo snega kot kaže dovolj,
pač pa so v Zrečah odprli še nove
terme, tako da bodo poleg smuke
lahko ponujali še užitke v bazenih.
Konkurenco pa jim delajo prav tako
pred kratkim odprte terme v atom-
skih Toplicah, kjer se lahko pohvali-
jo tudi z že prisluženim turističnim
nageljem. Vode so si zaželeli tudi
Žalčani. Začeli so iskati geotermal-
no vodo, ki naj bi omogočila tudi
nov bazen. Namenjena pa naj bi bila
tudi centralnemu ogrevanju. Bazen
pa so si že uspeli urediti Frankolov-
čani, ki so bili nekaj let brez njega.
Ljubitelje kulturne dediščine je raz-
veselilo obnavljanje jurkloštrske
kartuzije, ki je druga najstarejša na
Slovenskem. Nekateri so se že vese-
lili tudi novega življenja na Celj-
skem gradu, kije prišel v roke zaseb-
nika. Zal pa je ostalo le pri lepih
obljubah in grad še vedno sameva...
Celjski urbanisti so z obnovitvenimi
deli polepšali podobo Celja - obno-
vili so Narodni dom. Ljubljansko
banko, Majolko in za piko na i še
kino Union, na katerem blesti napis
Celjski dom. Z novo podobo kraja
pa se hvalijo tudi Braslovčani.
Sanje o zdravem mestu
Spet je zima in v Celju spet malce
težje dihamo. Še dobro, da so letos
končno stopili na prste vs^ Cinkar-
ni, ki je morala namestiti nove filtre
na svoje dimnike. Savinja se vali po-
časi in umazano v prihodnost (o tem
kako zna biti divja malo kasneje).
Zeleni so pred volitvami obljubljali
tudi, da naj bi zahrbtnica postala po-
nos Celja. To bržkone še kmalu ne
bo, res pa je, da so celjski ribiči še
vedno prepričani, da so njene ribe
užitne. Celjska kotlina sodi po ones-
naženosti v drugo skupino propad-
lih pokrajin... Toda - izvršni svet
sanja, da bo Celje uvrščeno med
zdrava mesta. Nekateri so to poko-
mentirali s stavkom: »Ko bo mesto
proglašeno za zdravo, bodo mnogi
umrli. Od smeha.« Naši regiji grozi
tudi odlagališče radioaktivnih od-
padkov. Ce se malce preselimo
v znanstveno-fantastično prihod-
nost, si lahko predstavljamo sliko,
kako ljudje v zdravem mestu odha-
jajo v trgovine z zaščitnimi maskami
na obrazu...
Usoda je nevljudna
Kolo zgodovine se vrti naprej, mi
pa po skoraj 50 letih odkrivamo bo-
leče stvari. Lepe jesenske nedelje se
je več tisoč glava množica poslovila
od Teharskih žrtev. Z mašo in kul-
turnim programom so jim pripravili
dostojno slovo. Nanj bodo očitno
dolgo čakali le še nasilno mobilizira-
ni mladeniči, ki so padli v nemški
vojski...
Boleča pa ni le zgodovina. Letos se
je z ljudmi usodno poigrala tudi na-
rava. Podivjana Savinja je opustoši-
la celjsko regijo. Najbolj prizadeta je
bila Zgornja Savinska dolina. Škoda
je ogromna, neprespanih noči po-
plav^enih še vedno ni konec, toda
ob široki pomoči celotne Slovenije
imajo vsaj kanček upanja v boljši
jutri. Po mnenju nekega Laščana si
je v teh poplavah posebno odhkova-
nje prislužil tudi celjski radio, ki je
vzpostavljal stike med ljudmi, odre-
zanimi na različnih koncih malega
celjskega sveta. Toliko bolj so delež-
ni pohvale, ker so le malo pred to
naravno katastrofo pogoreli. Piro-
manski Srečko je namreč v njegovih
prostorih zanetil požar, ki je uničil
ogromno radijskih dragocenosti
- plošč, trakov, studijske opreme...
Če bodo na republiki kaj rekli o Laš-
čanovem predlogu, se še ne ve...
Včeraj vaščani, danes
meščani
»Orožja ne damo« so rekli naši te-
ritorialci, ljubitelji zabavno-glasbe-
nih viž pa ne dajo Lojtrce domačih,
ki so jo prišli trumoma poslušat
v celjsko halo Golovec. Podobno je
bilo že nekaj časa pred tem, ko je
bila 10. zlata harmonika na Ljubeč-
ni. Tam se je zbralo 1500 oboževal-
cev tovrstne slovenske kulture.
Da smo Slovenci pripravljeni na
samostojnost, so dokazali v Velenju,
kjer so sami, brez pomoči tuje pame-
ti, izdelali prvo slovensko avtomat-
sko puško. Menda prekaša vsa dose-
danja tovrstna orožja po svetu. Ve-
lenjčani so se tudi odločili, da se nji-
hovo mesto ne bo več imenovalo Ti-
tovo, ampak da bo spet samo Vele-
nje. V naši regiji pa smo dobili tudi
nekaj nove »jare gospode« - za meš-
čane so se zaglasili Šentjurčani ter
prebivalci Rogaške Slatine.
Kdaj bomo poleteli?
Malce evropski smo že. Začeli smo
vsaj malo skrbeti za klateže. Zdaj si
lahko v celjski Kolodvorski resta-
vraciji privoščijo malo tople hrane.
Na celjskih ulicah so se začeli pojav-
ljati potujoči glasbeniki, oblačimo se
v same »evropske« zadeve, kijih po-
nuj_ajo vse bolj množični butiki...
V Crešnjicah pa si je nekdo na črno
začel graditi zasebno letalsko stezo.
Vsi bi radi leteli. Vedno višje. Toda
stara modrost pravi, da višje kot se
leti, bolj trd in boleč je pristanek...
TANJA NOVAK
BORIS KRIŽNIK
Adijo 1990
Dočakali smo zadnje dni tega v marsičem
norega a za nas zelo pomembnega leta. Doča-
kali smo tisto, kar smo si dolgo upali le po
tihem. Samostojnost. Težkega leta je konec
in po novem letu boljše bo. Seveda - kakor
za koga. No, pa se za hec ozrimo nazaj v leto
1990.
JANUAR______
Začelo se je novo desetletje in z njim dolgo
pričakovana prodaja deviz v bankah. Se je pač
I zgodil čudež, daje dinar zopet postal konverti-
bilen. V teh prvih dneh januarja se je SZDL
preimenovala v Socialistično zvezo, razpisane
so bile prve volitve, pričeli pa so se tudi veliki
politični shodi. Snega pa ni bilo. Bilje le hudi-
čevo onesnažen zrak. Upokojenci so bili pri-
jetno presenečeni nad 220 odstotnim poviša-
njem pokojnin in pocenitvijo nekaterih živil,
toda čez čas je postalo zopet vse normalno
- pokore vredno. Naš dragi predsednik dr. Ja-
nez Drnovšek je odprl tekmovanje za Zlato
lisico, ki jo je čez nekaj dni dal Mateji Svet.
Komunisti pa so predčasno odšli s svojega
kongresa v Beogradu. Zelo dolgo jim je bilo
potrebno, da so spoznali, da tja sploh ne spa-
dajo. Konec meseca je bil v Ljubljani I. kon-
gres Slovenskih krščanskih demokratov in
Približno v istem času je Ivan Kramberger
^čel po Sloveniji lepiti plakate s svojo po-
dobo.
PEBRUAR__
Najkrajši mesec v letu se je začel z obsoja-
'^jem dogodkov na Kosovu. Zveza komuni-
stov Slovenije se je preimenovala v ZKS
■" Stranko demokratične prenove. V Kranju je
neuspešen poskus zborovanja Srbov in Čr-
nogorcev. Slovenski miličniki pa so se vrnili
s Kosova. Naš kulturni praznik je potekal do-
'^aj mirno. Predsedniški kandidati so se nato
^čeli predstavljati po Sloveniji, seveda so bili
kulturno navdihnjeni. Teharje je prišlo pred
Javnega tožilca, ki mu marsikaj ni jasno
^ pravnem postopku zaradi pomorov na Te-
^rjah. V Črnučah smo dobili prvega, čisto
^pravega, zasebnega detektiva - še malo, pa
''omo Amerika. Društvo slovenskih pisateljev
izstopilo iz Jugoslovanske zveze pisateljev.
Praznovali smo pust, sprejeli povračilne ukre-
^Zaradi srbske blokade, bilje kongres Social
"^mokratske zveze Slovenije in končno - bil
tudi konec meseca.
'—
^REC___
I V začetku marca mladinci pozivego sloven-
ske oblastnike n^ zaščitijo nabornike. Borci
so razočarani zaradi odkritega antikomunizma
nekaterih strank. Bil je ustanovljen sindikat
novinarjev Slovenije. Nato bi naj v mesecu
marcu dobili tisoč metrski obmejni pas, ki
smo ga z gnusom zavrnili. Črtali pa smo iz
imena republike izraz socialistična. Predlaga-
na je bila pogodba o konfederaciji jugoslovan-
skih narodov in spoznali smo vse štiri pred-
sedniške kandidate: rdeče rumenega Milana
Kučana, strogo udarnega dr. Jože Pučnika,
vedno uglajeno mladega dr. Marka Demšarja
in vseljudskega Ivana Krambergerja. Zelenci
pa v tem času demonstrirajo pri JE Krško.
Mateja Svet si je prismučala srebro v skupni
veleslalomski razvrstitvi SP. V Celju pa smo
imeli zaradi nečistega zraka protestni shod
srednješolcev. Čez nekaj dni pa še zahteve po
avtocesti Lendava-Celje-Ljubljana. Predsed-
niški kandidati pa se v tem času še kar naprej
predstavljajo po Sloveniji - vsi bi pač radi bili
predsedniki. Posebno sedaj, ko smo v Ljublja-
ni dobili čisto tapravo borzo. In še nekaj
v marcu: Rajmond Debevec je dosegel nov
svetovni prekord v streljanju z malokalibrsko
puško kleče.
APRIL
Prvi april je bil v znamenju pohoda prijatelj-
stva z Italijo. To pomeni, da z Italijo ta dan
nismo imeli carinskih formalnosti. Imeli pa
smo čez teden dni volilni molk in nato volitve.
Milan Kučan in dr. Jože Pučnik sta dobila naj-
več glasov. Od strank pa dobi Demos največ
mest v družbenopolitičnem zboru. Aprila
v Elanu že smrdi - pravijo, da zaradi tega, ker
ni bilo snega (resnica pride vedno na dan).
Kramberger povabi ostale predsedniške kan-
didate na Velikonočno kosilo v Negovo. Ude-
ležba je bila polnoštevilna. Še nekaj dni in
Milan Kučan že pije šampanjec - je prvi slo-
venski predsednik v svobodni Sloveniji. De-
mos dobi 126 mest od 240 sedežev v Parla-
mentu.
MAJ___
Po dolgem času zelo miren Prvi maj. Prav
tako mirno so naši poslanci prišli v skupščino.
Predsednik skupščine postane dr. France Bu-
čar. V svojo domovino Slovenijo se sredi zele-
nega meseca z enoletnega dela v tujini (Beo-
gradu) vrne dr. Janez Drnovšek. V Ljubljani
pa za predsednika skupščine izvolijo Lojzeta
Peterleta. In z njim se tako prične obdobje
maš. Sledi oddajanje orožja teritorialne
obrambe. V novi slavi predsednika Peterle
v tem času obljubi, da bo odgovarjal ob tokih
po telefonu na vprašanja občanov. Nekaj časa
je odgovarjal, a teh torkov že dolgo ni več.
Z Dnevom mladosti so se v Ljubljani končali
dnevi ZSMJ - zveza je namreč razpadla.
JUNIJ_
Še nekaj dni in poletje bo tu. Tako se Mateja
Svet malo pred poletjem uradno poslovi od
smučanja. Žima je v tem času pač zelo daleč.
Daleč so tudi zlati časi slovenskega gospodar-
stva, ki vedno bolj škriplje. Mogoče pa bo
gospodarstvu pomagala Socialistična stranka
Slovenije, prej Socialistična zveza, še prej pa
SZDL. Če nimaš zaradi dolgočasja kaj delati,
kaj češ, izmišljaš si nova imena. Zgodilo pa se
je sredi tega meseca tisto, kar bi se moralo
zgoditi že v davnih starih časih. Slovenska
skupščina je namreč sklenila, da Slovenija ne
bo več plačevala v sklad za manj razvite. Saj
poznate tisto: pomagaj si sam in Bog ti bo
pomagal. In tako je tudi prav. Slovenija se
v tem mesecu poveča za dobršen del ozemlja.
Na območju kočevske Reke je namreč naša
nova oblast odprla prepovedano območje rde-
čega sistema. Prišlo je tudi poletje in z njim
vroča napoved slovenskih demokratov, da bo
Slovenija v dveh letih samostojna. Kaj, šele
takrat?
JULIJ
Poletna pasja vročina nas je mučila v teh
dneh. Republiška skupščina pa je kljub vroči-
ni sprejela Deklaracijo o suverenosti Republi-
ke Šlovenije. Sledil ji je dan sprave v Kočev-
skem Roku. Amen. Tako naj bo. Mrtvih vseka-
kor nobeden več ne oživi. Julij je čas počitnic,
prav tako avgust. Toda naša skupščina je bila
kar delovna: sprejela je predlog za začetek
postopka za sprejetje nove slovenske ustave,
sprejela je Deklaracijo o Kosovu in začela po-
stopek za sprejetje novih dopolnil k slovenski
ustavi. Med vsem tem je Lojze Peterle skupaj
z delegacijo obiskal papeža in ga povabil na
obisk v Slovenijo. Hm. Papež mu je baje dal le
deset minut. Amen.
AVGUST_
Mesec avgust se je začel z gladovno stavko
zapornikov. Kdo ve, zakaj je v življenju vse
tako čudno? Eni stavkajo in nočejo jesti, če-
prav imajo hrano, drugi stavkajo, ker bi radi
jedh, pa nimajo hrane. V avgustu so Maribor-
čani zahtevali gmotno pomoč za rešitev gospo-
darskih problemov na njihovem območju. Vse
več podjetij namreč dela z izgubo in jih bo
potrebno zapreti. Pa, komu to mar. Ljudje
bodo že živeli po Titovih besedah: »znajdi se«.
Sredi avgusta so Slovenijo prvič po 45 letih
obiskali predstavniki slovenskih političnih iz-
seljencev. Na našem političnem trgu pa smo
v tem mesecu pod vodstvom Emila Milana
Pintarja dobili vlado v senci. Sto dni Peterle-
tove vladavine je minilo in odšlo, kdo ve kam.
SEPTEMBER
V tem mesecu je vse bilo utrujeno od poletja
in dopustov, tako da se na slovenskem prizo-
rišču navidezno ni skor^ nič dogajalo. Pa po-
glejmo. Sklenjeno je bilo, da bo prvi svetovni
slovenski kongres prihodnje leto v Ljubljani.
V našem glavnem mestu je bil na obisku tudi
Markovič. Razen nasmeška ni s seboj prinesel
nič pametnega. Bela Ljubljana je bila usrana
- ljubljanska Snaga je pač začela svoj Don
Kihotski boj stavkanja. Stavkali so tudi polici-
sti, sprejeta so bila dopolnila k slovenski usta-
vi in slovenska Teritorialna obramba je konč-
no postala uradno slovenska.
OKTOBER_
Jesen je in listje odpada z drevja. Prav tako
bi kdo ve kam odpadla slovenska teritorialna
obramba. Toda naše vodstvo se ni dalo pred-
sedstvu SFRJ. TO je skrb Slovencev in ne
petega armadnega območja, kot bi si želeli
nekateri naši jugovzhodni politiki. Slovenska
skupščina je sprejela ustavni zakon in na svo-
jem območju razveljavila 27 zveznih zakonov.
Naslednji dan pa je vojska zasedla bivši štab
TO v Ljubljani. Bilje vik in krik, na srečo brez
krvi. In čez nekaj dni je sledilo zopet razburja-
nje množice. To pa zaradi predstavitve desetih
območij, kjer bi bilo možno urediti odlagališče
radioaktivnih odpadkov. V tem času je bila pri
deponiji odpadkov na Teharjah pogrebna slo-
vesnost v spomin žrtev, ki so padle po osvobo-
ditvi in ležijo globoko pod umazanijo moder-
nega sveta. V mesecu oktobru so začeli svojo
stavko zasavski rudarji, srbska skupščina pa
je sprejela proti nam nov gospodarski bojkot.
Konec tega meseca so na dan prišle tudi vse
Grubeličeve umazanije. Človek pa je bil pame-
ten in je vzel kup denarja, pa čao amore. Na
koncu oktobra so s truščom pocenili bencin,
v prvih dneh novembra pa lepo po tihem nazaj
podražili. To ti je demokracija.
NOVEMBER_
Dan mrtvih. Dobesedno tako je bilo v neka-
terih domovih prvi dan novembra. Deževje.
Blatna voda je odnesla mnogo. Dve življenji.
Devet milijard dinarjev in še kaj. Voda je odte-
kla, škodo pa bomo med drugim reševali s so-
lidarnostjo. Življenje teče dalje. Demos pa ne
počiva. Slovensko javnost je obvestil o predlo-
gu za plebiscit za samostojno Slovenijo.
Stranke se nato prepirajo o podrobnostih ple-
biscita. Dan Republike. Pravijo, da smo ga
imeli zadnjič. Škoda. Imeli smo vsaj dva dni
»fraj«.
DECEMBER
Italijani v Ljubljani odprejo generalni kon-
zulat. In prav tako v Ljubljani, v Univerzitet-
nem kliničnem centru prvič v Sloveniji uspeš-
no presadijo srce. Stranke se v zadnjem mese-
cu leta umirijo in za Plebiscit določijo 23. de-
cember. Slovenski poslanci gredo nato v sveto
misijo v jugovzhodne kraje, kjer pojasnjujejo
bistvo Plebiscita. Ljudje pa vse bolj kupujejo
devize, vse več se jih potika po cestah in vse
več jih moH za boljše čase. Pa kaj hočemo,
teško je življenje. Samo, da smo leto preživeli
in da je Plebiscit uspel.
JURE PLOŠTAJNER
10. stran - 27. december 1990
naši kraji in ljudje
Blišč in lieila
Novega Celja
Kakšna bo usoda stanovalcev v Agrinini stavbi?
Pred kratkim je bilo veliko
slišati o načrtih, ki jih ima-
jo v Agrini v zvezi z uredi-
tvijo dvorca v Novem Celju.
Nedaleč od tega dvorca sto-
ji razpadajoča stavba,
v njej živijo ljudje, vendar
v Agrini po besedah stano-
valcev nič kaj radi ne slišijo
zahteve, da bodo morali
v primeru rušenja ljudem
zagotoviti druga stano-
vanja.
Hiša pravzaprav ne zasluži
svojega imena. Že na prvi
pogled je vsa vegasta, vidi
se, da ni vzdrževana,^ streha
je vsa polomljena. Se bolj
klavrna je podoba, ko se člo-
vek poda v njeno notranjost.
Lesene stopnice škripljejo
pod nogami, ponekod se zdi,
da se bodo zdaj zdaj zrušile.
Po stenah odpada omet, luči
že zdavnaj ne gorijo več, na
vsakem koraku je videti sle-
dove vlage. V tej hiši živi pri-
bližno 30 ljudi. Nekateri so
šele prišli, drugi so v tej stav-
bi tudi po 30 let. Sedanji last-
nik stavbe je Agrina, prej so
se zamenjali trije ali štirje
lastniki. Hišo bo Agrina po-
rušila, saj v načrtovani po-
slovni center v resnici ne so-
di. Kakšna pa bo usoda sta-
novalcev?
Cvetka in Ludvik Novak, ki
sta nas v imenu stanovalcev
tudi poklicala, pravita, da ži-
vita v hiši 17 let. Stanovanje
sta dobila od nekdanje bol-
nišnice. »Zdaj nas obravna-
vajo kot kakšne cigane,« se
jezi Cvetka. »Pravijo, da bo
treba drugam, enkrat so nas
poklicali skupaj, rečeno je
bilo, naj damo prošnjo za no-
va stanovanja. Ce bomo sami
iskali stanovanja, bomo mo-
rali plačati participacijo. To
se nam ne zdi prav. Ce nas
mečejo ven, naj nam zagoto-
vijo primerna stanovanja.
V	tem se ne da več živeti.
Dimnik je dotrajan, streha
pušča, sanitarije so skupne.
Brez našega vedenja so nam
podrli drvarnice in premog
zmetali na tla. Tako se z ljud-
mi, ki smo plačevali stanari-
no, ne dela,« razlagajo Nova-
kovi. Rozalija in Jože Kren-
ker, ki živita nadstropje više,
dodajata: »33 let smo tukaj
in zdaj imam obleko na ku-
pu, ker so omare vlažne. Na
šestih straneh je treba posta-
viti posodo, kadar dežuje.
Kadar smo prosili predstav-
nike Agrine, naj vsaj pogle-
dajo stanovanja, so se nam
posmihali. Ko so pred časom
podirali kostanjev drevored,
je drevo podrlo streho in še
toliko čuta niso imeli, da bi
popravili lastno škodo.
V	tem stanovanju ni pogojev
za normalno življenje.«
In kaj na te obtožbe stano-
valcev pravijo v Agrini?
Predstavnik Agrine v No-
vem Celju Filip Lesjak je
pojasnil, da so kompleks No-
vega Celja prevzeli leta 83.
Takrat sta po Lesjakovih be-
sedah žalska in celjska obči-
na obljubili pomoč pri obno-
vi tega zgodovinskega kom-
pleksa, a ta pomoč doteka
počasi. Tudi problem stano-
valcev se rešuje počasi in po-
stopoma. »Stavba je predvi-
dena za rušenje, ker v dotra-
jano stavbo ne nameravamo
vlagati denarja. Ljudje, ki ži-
vijo v njej, v glavnem niso
naši delavci, podjetja, kjer so
zaposleni, pa denarja za na-
kup novih stanovanj nimajo.
V Agrini se bomo vključili
v reševanje problemov, ven-
dar bodo morale prisluhniti
tudi organizacije, ki zaposlu-
jejo te delavce. V Agrini bo-
mo imeli ogromne stroške
z urejanjem dvorca, ki ga bo-
mo na ta način obvarovali
pred propadom, zato ne mo-
remo financirati še nakupa
stanovanj.
Za mnenje smo prosili še
stanovanjsko skupnost
v Žalcu, kjer so razložili, da
mora nova stanovanja zago-
toviti tisti, ki stara poruši, to-
rej v tem primeru Agrina.
Res je Agrina bo vložila
ogromno denarja v obnovo
dvorca in bo ohranila zgodo-
vinsko znamenitost, vendar
pa so pred leti dobili kom-
pleks zastonj, kar je v pogo-
voru potrdil tudi Filip Les-
jak. Zato zdaj ne gre pričako-
vati, da bodo še stanovanja
za ljudi v njihovi stavbi iska-
li in financirali drugi.
IRENA BASA
Na zaključek prve faze sanacije smo povabili tudi goste, ki
jih je pozdravil direktor novega podjetja NT&RC Jože
Cerovšek.
Odprli prostore
Novinarji NT&RC spet v svojih pisarnah
Prejšnji teden se je novinar-
ski del hiše NT RC preselil
nazaj v svoje prostore, ki smo
jih izgubili zaradi požara.
S tem je končan prvi del ob-
nove naše hiše, v drugem delu
pa nas čakajo še gradbena de-
la in oprema radijskih studi-
ev ter adaptacija starih pro-
storov Aera.
V teh dveh mesecih smo že
osem ur po požaru nadaljevali
z rednim programom na radiu,
v treh dneh smo usposobili
krizni radijski studio, v kate-
rem bomo delali vse do uspo-
sobitve in prenovitve prosto-
rov za redni studio. Novi ted-
nik je ves čas redno izhajal, če-
prav so bili delovni pogoji vs^
v začetku skrajno neugodni,
samo 14 dni po požaru smo
v izrednih razmerah obveščali
o nevarnostih poplave. Takoj
po požaru smo začeli s sanacijo
objektov in opreme ter začeli
zbirati pomoč za sanacijo v po-
djetjih na Celjskem. Skupno
smo zbrali 3,5 milijona dinar-
jev, dve tretjini denarja smo
namenili za gradbena dela,
tretjino pa za radijsko opremo.
Nikoli pa ne bomo pozabili ti-
stih posameznikov, ki so nam
prinašali plošče in kasete, ter
s tem vsco malo ublažili škodo,
ki je nastala na fonoteki.
Naštejmo še podjetja in or-
ganizacije, ki so nam pomaga-
la: Kovinotehna Celje, Merx
- Blagovni center, Merx - Po-
trošnik, Merx - Teko, Žična,
Avto Celje, Skupščina občine
Celje, SDK Celje, Zavarovalni-
ca Triglav, Skladiščno trans-
portni center Celje, Petrol, Zla-
tarne, Avtotehnika, MERX
- MPI, Hmezad - Export - Im-
port. Komunala Celje, Etol Ce-
lje, Jelša Šmarje, Gradiš Celje,
Zdravilišče Dobrna, Pivovarna
Laško, Ljubljanska banka Ce-
lje, Savinjski občan.
Novili meritev radioalftivnosti ne bo
Republiški komite nima denarja za vključitev Celja
Celjane je lani prvič vzne-
miril problem koncentracij
radona v stanovanjskih ob-
jektih. Takrat je Društvo za
varstvo okolja posredovalo
podatke o izmerjenih kon-
centracijah v nekaterih sta-
novanjih, na osnovi česar so
stanovalci zahtevali nadalj-
nje meritve in sanacijo. Te
meritve je v začetku leta
opravil Zavod za varstvo
pri delu Slovenije skupaj
z Inštitutom Jožefa Štefana.
Na osnovi rezultatov so na-
to predlagali še drugo fazo
meritev, do katere pa očit-
no ne bo prišlo.
V prvi fazi so v meritve za-
jele pribhžno 100 stanovanj,
rezultati pa so pokazali, da je
bila povprečna koncentraci-
ja racdona v stanovanjskih
objektih, zgrajenih iz elek-
trofiltrske (EDE) opeke, za
50 odstotkov večja od pov-
prečnih koncentracij v ob-
jektih, zgrajenih iz drugih
materialov. Republiški za-
vod za varstvo pri delu je ob
tem menil, da zaradi takšne
prekoračitve še ni potrebna
zaskrbljenost občanov.
Predlagali pa so, da bi zaradi
določitve realne sevalne
obremenitve izvedli še do-
datne meritve v tistih objek-
tih, kjer je koncentracija ra-
dona presegala 50 bekerelov
na kubični meter zraka, dol-
goročne meritve pa naj bi
opravili tam, kjer so koncen-
tracije presegle 100 bekere-
lov. Druga faza meritev bi
veljala 220 tisoč dinarjev, se-
kretariat za urejanje prostora
v občini pa denarja ni imel.
Za pomoč so zaprosili repu-
bliški komite za zdravstveno
in socialno varstvo, a je od-
govoril, da Celja ne more
vključiti v republiški pro-
gram nadzora radioaktivno-
sti, ker nima dovolj sredstev.
Oktobra je o problematiki
razpravljal tudi razširjeni
strokovni kolegij pri Zavodu
za socialno medicino in higi-
eno in ocenil, da je problem
radioaktivnega sevanja
v celjskih stanovanjih že do-
volj raziskan, zato nadaljnje
raziskave niso potrebne in je
treba takoj začeti sanacijo.
Predlagal je ustanovitev
sklada za sanacijo znanih in
bodočih ugotovljenih lokacij
s previsokim sevanjem.
Predvsem pa se je zavzel za
sanacijo prekomerno ones-
naženega celjskega zraka, saj
je prezračevanje stanovanj
najučinkovitejši ukrep za
zniževanje koncentracij ra-
dioaktivnega radona. Stro-
kovni kolegij pri Zavodu je
tudi menil, da bi morali v bo-
doče pri pacientih registrira-
ti prejete doze sevanja iz me-
dicinskih diagnostičnih apa-
ratov.
Na osnovi tega je občinski
sekretariat za varstvo okolja
izvršnemu svetu predlagal,
da se opravi le ocena letne
obremenitve prebivalcev Ce-
lja z radioaktivnostjo, med-
tem ko nadaljnje meritve
v stanovanjih niso potrebne.
Služba za stanovanjsko go-
spodarstvo pa naj bi pripra-
vila načrt sanacije v tistih
objektih, kjer so izmerili pWj
visoke koncentracije. f
TC
Kozjanski Mont v Celju
Podjetje KMK - Mont iz Kozjega, ki
se je lani odcepilo od celjske Metke,
se je odločilo za majhno, a pomemb-
no poslovno potezo: v sodelovanju
z Izletnikom Celje je pred kratkim
odprlo prodajalno v objektu avtobus-
ne postaje v Celju.
Poleg industrijske prodajalne v Koz-
jem je to zdaj njihova druga prodajal-
na, v kateri bodo izdelki za približno
tretjino cenejši kot v siceršnji malo-
prodaji. Trenutno je Montova proda-
jalna v Celju najbolje založena z zim-
skošportnimi oblačili, med katerimi
prevladujejo živopisane bunde iz ka-
kovostnih uvoženih materialov in pol-
njene s stoodstotnim gosjim puhom.
Poleg puhovk ponuja nova prodajalna
še smučarske kombinezone, anorake
ter izdelke iz programa jogging. Letne-
mu času primerno pa bodo na policah
tudi oblačila za prosti čas pod imenom
Contrast.
V podjetju KMK-Mont Kozje so tudi
v teh težkih časih gospodarjenja zado-
voljni. Zastojev v proizvodnji ni, pov-
praševanje po njihovih izdelkih je
mnogo večje od proizvodnje. Dobro
polovico izdelkov prodajo na jugoslo-
vanskem trgu, zaradi česar imajo ne-
kaj likvidnostnih težav, slabo polovico
izdelkov pa izvozijo. Nad njihovimi iz-
delki je trenutno najbolj navdušen
nemški trg, letos pa jim je uspelo pro-
dreti celo na francosko tržišče, za kate-
ro je znano, da je v programu zimsko-
športnih oblačil najbolj izbirčno. Kot
posebnost Montovega izvoza velja
omeniti, da so njihovi izdelki na tujem
v solidnem cenovnem razredu, torej
občutno dražji kot na domačem trgu.
M. Agrež
Foto: EDO EINSPILER
Prodajalka Nada je imela na dan odprtja prodajalne polne roke dela.
Pustnakl
prihajajo
v Mozirju so pred kratkin
ustanovili prvo slovensko
Pustno društvo. Mozirski
Pustnaki imajo že dolgoletno
tradicijo, prvi pisani viri no-
sijo letnico 1891 - torej bodo
naslednje leto praznovali že
stoto obletnico.
Kakor so na ustanovitvi dru-
štva povedali, je bila nekoč ve-
lika čast biti Pustnak, vsakega
sploh niso sprejeli. V letu 1903
je bil vodja Pustnakov hkrati
starosta takratnega društva
Sokoli in nasploh je najti
v kronikah med člani veliko
znanih imen.
Mozirski Pustnaki so dolga
leta delovali v okviru turistič-
nega društva, njihova glavna
naloga pa je bila odslikavanjc
razmer v trgu, v Zgornji Sa-
vinjski dolini in tudi drugod
seveda na komičen, včasih
malce posm.ehljiv način
V zadnjem času pa je začelo
turistično društvo malce peša-
ti, zato so se Pustnaki odločili,
da gredo na svoje. Njihova te
meljna naloga je ohranjar;je
kulturne tradicije Zgornje Sa-
vinjske doline in skrb za razgi-
bano kulturno-rekreativno živ-
ljenje v Mozirju in okolici. Nji-
hov cilj je ponesti glas Mozirja
v svet, v načrtu pa imajo ve^
mednarodnih sodelovai\)
Pustnaki upajo, da jim b"
uspelo sodelovati tudi na sve-
tovnem prvenstvu pustnih
godb s svojo »pleh muziko B")
se ga."
Prva naloga Pustnega dru-
štva je bil	dobrodel'
ni koncert v soboto, 22. de-
cembra. Ves izkupiček bod"
namenili za obnovo Savinjske-
ga gaja v Mozirju, ki je leto5
postal pravo shajališče Sloven;
cev. Pustnaki in tudi dru^
Zgornjesavinjčani upajo, da ^
gaj ostal priljubljeno shajališč^
tudi v naslednjih letih.
u.i^
naši kraji in ljudje
27. december 1990 - stran 11
Zreška voda in pohorski zrak
Termalno In klimatsko zdravilišče Zreče - Rogla poskusno odprto
Terme Zreče, kot skrajšano pravijo
prvemu termalno-klimatskemu zdra-
vilišču pri nas, so od konca novem-
bra poskusno odprte. Ker jih niso ta-
koj odprli z velikim rompom in pom-
pom, je to spl-va vnašalo med obisko-
valce precej negotovosti, ki so jo po-
magale krepiti takšne in drugačne
prav nič dobronamerne govorice.
V Termah pa so nam zagotovih, da
niso pozabih narediti odloka na baze-
nu, pa tudi, da je voda dovol topla.
Najpomembneje pa je, da so terme
v resnici normalno odprte, saj poskus-
no delovanje ne pomeni nič drugega
kot čakanje na strokovno komisijo Re-
publiškega komiteja za zdravstveno in
socialno varstvo in priložnost za od-
pravo morebitnih napak. Kaj prida se
jih doslej ni pokazalo.
Različne komisije so že terme obi-
skale. Vodo so razglasile za naravno
zdravilno sredstvo, prav tako pa tudi
klimo. Terme v Zrečah namreč ves čas
povezujejo s ponudbo na Rogli. Mož-
nost povezave zimskih in letni špor-
tov, ki jih je Unior razvil v svojem
centru na Rogli, z uporabo zdravilišča
v Zrečah, je brez dvoma največja pred-
nost vabljive ponudbe.
Ta privlači tako turiste kot tiste, ki si
želijo ohraniti ali povrniti zdravje. Ter-
me v Zrečah pomagajo predvsem ti-
stim, ki jih mučijo degenerativna rev-
matična obolenja, stanje po poškod-
bah in obolenjih gibal ter psihične
preobremenitve. Dokler ne bodo dobi-
li verifikacije in sklenili pogodbe
s plačnikom zdraviliškega zdravljenja,
so vsi uporabniki term turisti. Seveda
pa jim v termah zagotavljajo celovito
zdravstveno oskrbo. Poleg zdravnika
dr. Dušana Seliča, ki je predstojnik
term, delajo tu še fizioterapevti, medi-
cinske sestre in maseiji. Nudijo celo-
vito fizikalno terapijo: mehanoterapi-
jo, termoterapijo, hidroterapijo, elek-
troterapij o in kineziterapijo. Pri tem
uporabljajo najsodobnejše aparature.
Posebna privlačnost term je bazen
s toplimi vrelci - hot whirl pool, kot
pravijo v svetu. Imajo pa tudi turke
kopeli in savne, tako da res lahko
vsakdo kaj najde zase. Obiskovalcev
in stalnih gostov že sedaj ne manjka.
Po večih odlogih so včeraj zreške
terme tudi uradno odprli. Ker so
v Uniorju ocenili, da je naložba
v Terme in v več turističnih objektov
na Rogli zaključena, so to popestreno
turistično ponudbo predstavili novi-
narjem in drugim gostom.
Med prostimi dnevi ob 29. novembru
so morali nekatere namestiti celo na
dodatna ležišča. Če bo zima takšna,
kot se sedaj kaže, pa jim tudi v nasled-
njih mesecih ne bo treba skrbeti za
obisk. Če zaradi ničesar drugega ne, že
zaradi gostov na Rogli, ki si bodo žele-
li poleg smučanja privoščiti še ponud-
bo term. Povezave med Zrečami in
Roglo sicer zaenkrat še ni najboljša,
urediti pa nameravajo hitro avtobusno
povezavo s kar najbolj kakovostnimi
vozili
Bazen s toplimi vrelci je odprt vsak
dan med 13. in 19. uro, ob sobotah,
nedeljah in praznikih pa od 7. do 19.
ure. Cene so konkurenčne (50 oziroma
45 dinarjev), za delavce Uniorja in nji-
hove družinske člane pa so polovične
- navsezadnje so v terme tako kot
v Roglo vgrajeni njihovi žulji. Resda
jim to ni bilo vedno povšeči, a kar je
mogoče videti v tem v eno združenem
centru, je vredno občudovanja.
MILENA B. POKLIČ
Foto: EDI MASNEC
dr. Dušan Selič, predstojnik
termalno-klimatskega zdra-
vilišča Zreče-Rogla: »Za vse,
ki imajo težave z gibali ali pa
so psihično preobremenjeni,
je kombinacija zdravilne vo-
de v termah in čistega pohor-
skega zraka izredno učinko-
vita.«
Promocijski center
Na pobudo Celjske turi-
stične zveze in Poslovne
skupnosti za turizem Celje
se je sestal iniciativni od-
bor za ustanovitev promo-
cijskega, turistično-infor-
mativnega in propagandne-
ga ter organizacijskega
centra.
O vsem tem bi morali raz-
misliti tudi na Gospodarski
zbornici Slovenije, ki bi mo-
rala sodelovati pri ustanav-
ljanju in delovanju takšne
institucije, kajti turizma se
ne da ločiti od drugih gospo-
darskih dejavnosti. Promo-
cijski center naj bi predstav-
ljal celovito ponudbo regije
kot celote, od gospodarstva
in kulture do turizma in go-
stinstva.
Tudi občine na našem ob-
močju si vse premalo priza-
devajo za celovito predstavi-
tev predstavitev turizma.
V večini občin nimajo izdela-
nih niti osnovnih celostnih
podob. Prvi začetku so se si-
cer pojavili v Celju, potem
pa ni bilo niti volje niti nosil-
ca, čeprav največ problem ni
bil v denarju, ampak v neor-
ganiziranem nastopu. To se
je še zlasti pokazalo sedaj, ko
naj bi bilo tudi Celje prizoriš-
če prvega slovenskega kon-
gresa. Časa do junija prihod-
nje leto je zelo malo, vpraša-
nje pa je, če je še kdo drug,
razen Ljubljane, kjer je stro-
kovnega kadra dovolj, v tako
kratkem času sposoben or-
ganizirati vse, kar je s tako
prireditvijo povezano.
Promocijski center (lahko
ima tudi drugo ime) naj bi
skrbel tudi na založniško de-
javnost. Izdajal naj bi na-
mreč prospekte, informacije,
vodnike, razglednice, mono-
grafije, načrte, video filme in
še marsikaj drugega. Skrbel
bi za stike z javnostjo, sklice-
val tiskovne konference, so-
deloval z novinarji, pisal in
posredoval gradivo za član-
ke in fotografije. Za celjski
turizem je zelo pomembna
tudi sejemska dejavnost,
vzporedno pa bi bilo treba
poskrbeti za prireditve ter
intenzivno vključitev mesta
v sejemsko dejavnost.
Nalog je seveda še več.
Razčlenili jih bodo takoj, ko
se bodo zainteresirani odlo-
čili za ta projekt. Tak promo-
cijski center naj bi ustanovili
tudi na republiški ravni, in
sicer v okviru Centra za eko-
nomsko in turistično propa-
gando. To je pravzaprav tudi
ena od neizpolnjenih idej, saj
so o tej problematiki že raz-
pravljali v centru pri Gospo-
darski zbornici Slovenije.
SLAVKO SOTLAR
Najbolj
priljubljene
planinske
postojanke
v Planinski zvezi Slove-
nije so se letos odločili, da
bodo poiskali najbolj pri-
ljubljene planinske posto-
janke "v Sloveniji. Akcijo
so izvedli s pomočjo Ne-
deljskega dnevnika.
Planinske postojanke so
razdelili v tri skupine. Med
lahko dostopnimi so raz-
glasili za najbolj priljublje-
no točko v Sloveniji Dom
planincev v Logarski doli-
ni, upravlja ga celjsko Pla-
ninsko društvo, drugi je Ti-
čarjev dom na Vršiču in
tretja planinska koča na
Vrhu nad Rovtami.
Med sredogorskimi po-
stojankami so se planinci
odločili za Poštarski dom
na Vršiču, druga najbolj
priljubljena postojanka je
Mozirska koča na Golteh
planinskega društva Mozir-
je in tretji Dom na Menini
planini gornjegrajskega
planinskega društva.
Najbolj priljubljena viso-
kogorska postojanka je Za-
savska koča na Prehodav-
cih planinskega drutšva iz
Radeč, drugi Triglavski
dom na Kredarici in tretja
Češka koča na Spodnjih
Ravneh.
Tajnik Planinske zveze
Slovenije Janko Pribošič
je povedal, da so akcijo iz-
peljali prvič, želijo pa pri-
tegniti k sodelovanju še
bralce drugih časopisov.
Planinska zveza Slovenije
je v soboto, 15. decembra,
na ljubljanskem magistra-
tu vsem najbolje uvršče-
nim podelila priznanja. Za
Planinsko društvo Celje sta
se prevzela predsednik Adi
Vrečer in oskrbnik doma
v Logarski dolini Ivek
Dajčer.
BRANE JERANKO
Kaj je Jerčika videla?
¥ Vltaniu se Je pred 1^0 leti prikazala Marija
Dne 7. junija 1851, na binkoštno
soboto, sejejel iz Pake v Vitanjski
fari širiti glas, da sta Brložnikovi
hčeri, dvanajstletna Tereza in de-
vetletna Jerčika, v domačem gaju,
kjer sta pasli ovce, »čudovito prika-
zen matere božje vidile«. Tereza je
na vrhu dvovrhe smreke zagledala
belega goloba in ko ga je pokazala
svoji sestri Jerčiki, rekoč: »glej ga
lepega goloba«, ji je sestrica odgo-
vorila: »to ni golob, to ti je le mati
božja«. Od tistega časa je Jerčika
trdila, da ji je mati božja prišepnila
tri besede, »katere pa nobeni živi
duši na svetu razodeti ne sme«.
Ta dogodek so Brložniki takoj
razodeli sosedom, ti so ga raznesli
naprej, in v kratkem času je »glas
o tej prigodi ves slovenski svet pre-
šinil in jezero ljudi zmezil, da so
sami gledat hodili, kar se jim je pri-
povedovalo o imenovani prikazni«.
V juliju in avgustu so bile vse ce-
ste, vse steze in poti, ki se v Vitanju
križajo, radovednih in pobožnih po-
potnikov tako polne, da so le s teža-
vo drug drugemu izogibali. Množi-
ca, ki je romala k dvovrhi smreki,
da bi na lastne oči videla mater bož-
jo, pa je vzbudila tudi interes oblasti
in septembra so sena Pako odpravi-
li orožniki. Ker pa na dvovrhi smre-
ki niso zaznali nobenega čudeža, so
smreko posekali.
S tem pa romanje k dvovrhi smre-
ki ni prenehalo. Popotniki, ki so
smreko obiskovali, so namreč na
Paki zapustili precej denarja, pa tu-
di Brložnikova Jerčika je veliko da-
rov dobila. »Njeni stariši se niso ni-
koli tako dobro počutili, ko ravno
ob teh srečno napeljanih shodih. Pa
tudi sosedi in sploh cela Vitanjska
fara je na lepem na premnogi grošič
naletela, o katerem se ji pred nikdar
ni sanjalo«. Pačani so tedaj hitro
zapopadli, da jim je Berložnikova
smreka in mala Jerčika »zlati izvirk
v njih okolico napeljala bila ...in da
bi se jim ta izvirk s posekanoj smre-
koj ne posušil, je bila Jerčika napro-
šena, na drugi smreki Marijo zagle-
dati«. Ubogljia Jerčika je še isti dan
zagledala Marijo na drugi smreki,
čeprav je ni videl nihče drug.
A ljudstvo je bilo zadovoljno, da jo
je le Jerčika videla.
Tudi nova dvovrha smreka je
v Vitansko faro privabljala množice
romarjev, saj so si domačini na vse
pretege prizadevali, da čudež ne bi
bil pozabljen. Iz Pake so se kmalu
razširile vesti, da se je žandarju, ki
je posekal dvovrho smreko, posuši-
la desna roka; da je eden vitanjskih
duhovnikov, kije odganjal ljudi od
smreke, oslepel; da je veliko bolni-
kov pri novi smreki ozdravelo; da je
Lavantinski škof Slomšek samo za-
to zbolel, ker ni podpiral shodov na
Paki. Seveda je pri tem šlo le za
dobro vodeno propagando. Kaj za-
to, če je omenjeni žandar še dolgo
let po dogodku zdrav in čil lovil
razbojnike po celjskem okraju; kaj
zato, če vitanjski fajmošter še dolgo
ni potreboval očal; kaj zato, če od
»bolnikov, ki so iz daljnih na Pako
prilezli, ni tamkaj nobeden ozdra-
vel, ampak njih mnogi od težavnega
pota izdelani in vtrudeni so se veli-
ko bolj bolni iz Pake na svoj dom
vernih«. To za verno in praznoverno
množico ni bilo pomembno. Glas
o vitanjski smreki se je širil po ceh
monarhiji in na Pako so se dan za
dnem valile množice romarjev, ki so
domačinom puščale lepe denarje.
Spreten trgovec, ki je dal natisniti
slike z belo podobo matere božje na
smreki, pa sije skoval precejšen do-
biček.
Seveda pa vsi le niso verjeli zgod-
bi o dvovrhi smreki in čudežnem
prikazovanju matere božje. Po pri-
zadevanju neznanega dopisnika
Novic, ki je natančno raziskal pri-
mer in ga podrobno popisal v časo-
pisu, seje kmalu pokazalo, da gre za
navadno goljufijo.
Dvanajstčlansko Brložnikovo
družino je pred čudežem v njihovi
gmajni »terdo siromaštvo stiskalo«.
»Polni nabožnega praznoverstva, so
samo v njim pomoč iskali... in se
večkrat med seboj pogovarjah in si
želje razodevali, da bi Bog vendar
tudi na njih dvavrhnati smreki ho-
tel kak čudež storiti, kakoršni seje
na dvavrhnati smreki na Oslovi gori
pri Belih vodah v Škalskem okraju
pred nekimi leti godil«. In ko je Jer-
čika razglasila, da je na dvovrhi
smreki zagledala belo podobo mate-
re božje, je njena mati, ki seje prav
na binkoštni ponedeljek vrnila z ro-
manja iz Sv. Višarij, sosedom pove-
dala, daježabnički tehantna Višar-
jih vsem romarjem naznanil, da se
bo na binkoštno soboto na Paki
zgodil velik čudež, da se bo prikaza-
la Mati božja, ki pa jo bodo videli le
tisti, »ki so v posebni gnadi božji!«
Brložnikov triindvajsetletni sin,
kije v mladosti kot pastir z nožičem
večkrat kakšno podobo v drevesa
vrezal, ker se - kadar smolo spustijo
- »na soncu prav lepe prikažejo«, se
je urno podal na gmajno. »Da bi
torej razen njegove sestre Jeričke
tudi drugi obiskovalci na smreki
kako podobo zagledali, je tedaj pa
tedaj visoko na njenem steblu ena-
ke podobice napikal. Ob večerih,
kadar ni bilo veliko romarjev vkup,
je on lampice na smreke nosil, in
vošene svečice na veje pritikal in
zažigal, je včasi kako vošeno, včasi
kako papirnato podobo na smreko
pritisnil ...-in te čisto naravne reči.
katere so priprosti obiskovavci rajši
za čudež vzeli, kot da bi se bili o njih
sleparski malovrednosti prepričali,
so... najmanj stotavžent romarjev
iz Štajerskega, Koroškega, Kranj-
skega in Horvatskega k sebi priva-
bilelll«
Čez Novice, ki so podrobno popisa-
le čudež na Paki in romarje posvari-
le, da »samo grešno sleparstvo
v njegovi hudobiji poterdujejo in
podpirajo, in po takem Bogu popol-
noma - nasprot stopajo«, so nekate-
ri praznoverci močno razsajali,
množice pa so se še bolj kot prej
valile v Vitanjsko faro. Turizmu
v Vitanju je naredil konec šele mi-
lostljivi knezškof Slomšek, ki je na
Pako poslal »cerkvene sodnike, do-
bro razumne, poštene in bogaboje-
če može, štiri tehante, ki so ves kraj
pregledali, vse priče zaslišaU in vse
po resnici in pravici razsodili. Ali
prepričali so se, da v celi ti prigodbi
ni nobenega sledu kakiga Božjega
razodenja; noben čudež, nobena po-
sebna gnada, nobeno očitno spre-
obrnjenje kad ga grešnika se ne da
dokazati«. Zato je komisija verne
posvarila, »de naj se nikar ne dajo
zapeljati, v ta kraj na božjo pot hodi-
ti. Hudobneži in svojeglavci pa, kte-
ri bi to prepoved predrzni in trdo-
vratno grajali in ljudi na to prazno
božjo pot zapeljevali, bodo od cerk-
vene družbe izobčeni, ter imajo
greh, od katerga odvezati si škof sa-
mi sebi prihranijo«.
Tako so vitanjske turistične per-
spektive splavale po vodi. Kljub
vsemu pa so romarji v letu dni na
Paki in v Vitanju pustili več kot
tisoč »zarajtanih« goldinarjev.
JANEZ CVIRN
12. stran - 27. december 1990
naši kraji in ljudje
Celoletna borba s stečajem
Boris Marolt direirtor Železarne Štore: »Vendar smo zmagali!<
»Zahtevamo, da vlada oziroma skupščina Repu-
blike Slovenije dokončno odgovori na osnovno vpra-
šanje: slovensko železarstvo da ali ne?»
Sindikati v slovenskih železarnah so v zadnjih mese-
cih nekajkrat postavili to odločno vprašanje, ki je
povezano z obupnim položajem predvsem v jeseniški
in štorski železarni. V Železarni Store so bili letos kar
trikrat blokirani in vsakič so se stečaja rešili na zadnji,
šestdeseti dan blokade, razen tega so se iz meseca
v mesec borili za plače, ostajali so brez denarja za
surovine, dali delavce na prisilni dopust. Doživeli so
odstop prejšnjega direktorja Srečka Senčiča, ki je
odstopil zaradi sistemsko nerešenih stvari, imeli so
štrajk, skratka doživeh so vse hudo, kar lahko doleti
neko podjetje, z izjemo najhujjega - stečaja.
Jasno je, da se železarne, ki tonejo v nemogočih
pogojih gospodarjenja, ne morejo rešiti same. Pričaku-
jejo, da bo vlada podprla njihov program prestrukturi-
ranja. Kakšno je pravzaprav stanje, kakšna je podpora
železarnam, koliko se v to vključujejo republika,
občine, banka, o tem sem se pogovarjal z Borisom
Maroltom, ki je julija prevzel krmilo Železarne Štore.
Uvodoma pa sem ga seveda vprašal, kako si je v takš-
nih razmerah sploh upal prevzeti vodstvo. Je šlo za
osebne ambicije ali morebiti za politične pritiske?
Marolt: »Dejstvo je, da smo
v železarni že lep čas v nekakšnem
predinfarktnem stanju, čeprav to
ne velja le za nas, temveč za celot-
no gospodarstvo. Že lep čas smo
slutili in napovedovali, da bo do
tega prišlo. Tako kot vsi železarji
sem prepričan, da to ni le problem
naše industrijske veje, ampak vse
skupaj izhaja iz zvezne ekonom-
ske politike. Na to smo, v želji da
bi preprečili razpad, pravočasno
opozarjali vse pristojne.
Kar zadeva prevzem funkcije,
me je k temu najprej vodilo šest-
najst let dela in izkušenj na tem
področju in tudi poznavanje raz-
mer v železarstvu drugod v svetu.
To kar seje dogajalo zadnjih 10,15
let lahko potrjujemo, argumenti-
ramo, dokazujemo s svojim zna-
njem in podatki, pa tudi na osnovi
ugotovitev uglednih svetovalnih
institucij, ki so delovale pri nas
v zadnjem času. Pri tem mislim na
angleški British Steel in zahodno
nemški McKinsey, ki v svetu ne-
kaj veljajo in zatorej ni razlogov,
da ne bi nekaj veljali tudi pri nas.
Poudariti pa moram, da smo na
vse skupaj začeli opozarjati že la-
ni, ko smo že imeli pripravljeno
študijo o prestrukturiranju pano-
ge. Če bi vse skupaj začeli reševati
takrat, bi bili verjetno danes v dru-
gačnem položaju, s tem pa bi pov-
zročili premike tudi v drugih pa-
nogah.^ Prepričan sem, da bi bilo
tako. Žal smo zaradi tega, ker ni
bilo nikakršnega odziva, izgubili
celo leto, seveda tudi v železarni
sami, kjer smo se ukvarjali le z ga-
šenjem sprotnih problemov.«
K temu je precej prispevalo tu-
di dejstvo, da je British Steel od-
pisal skoraj celotno jugoslovan-
sko železarstvo, med njim skoraj
v celoti slovensko. Znano je tudi,
da so tri železarne na jugu države
dobile izdatno zvezno pomoč, slo-
venske nikakršne. Koliko je to
vplivalo na dogodke in med dru-
gim tudi na to, da so vam štrajka-
joči železarji že po dobrem mese-
cu vašega direktorstva dali v ro-
ke megafon?
Marolt« »Spet se moram vrniti
v december lanskega leta, ko smo
navajali razloge, ki vodijo gospo-
darstvo in železarstvo v brezizho-
den položaj. Rudarstvo in železar-
stvo so namreč tiste panoge, ki jih
je treba preoblikovati najprej, da
lahko zdraviš tudi ostale dele go-
spodarstva. Primeri v Evropi to
dobro dokazujejo, vse to so dali
skozi v Angliji, Nemčiji, Fran-
ciji...«
... vi pa radi ob tem opozarjate
tudi na to, da z izjemo nekaterih
manjših kneževin in žepnih drža-
vic v Evropi ni države, ki bi se
odpovedala lastnemu železar-
stvu. Tudi Luxembourg, na pri-
mer, ne?
Marolt: »Res ne poznam države
v svetu, ki bi se železarstvu odpo-
vedala, tako kot menijo nekateri
v Sloveniji. Japonci, na primer, ni-
majo niti energije niti surovin, pa
so največji proizvajalci in izvozni-
ki jekla na svetu. Da o Luxembo-
urgu z razvitim železarstvom in je-
klarstvom sploh ne govorim.
In če se vrnem na prejšnje vpra-
šanje, naj še enkrat povem, da
smo največ izgubili zaradi časa. Že
od lani poudarjamo, daje problem
število ljudi, da so programi v zve-
zi s tem pripravljeni, da pa jih je
treba sfmancirati s strani države.
Dejstvo je, da imamo na plačilnem
spisku še vedno 3140 delavcev in
da česa drugega, kot da imamo že
skoraj šest mesecev 500 ljudi na
prisilnem dopustu, nismo mogli
narediti. Ves čas nas to spremlja
v naši bilanci uspeha, ki bi bila
bistveno drugačna, če bi lahko naš
kadrovsko socialni program izlo-
čili iz poslovanja in bi delali le za
trg in za dobiček.
Nepretrgane blokade in proble-
mi s plačami nas odvračajo od na-
ših pravih nalog, od tega, kako za-
gotoviti kvaliteto in razvoj na po-
sameznih področjih. Te zadeve
prepuščamo ljudem v posameznih
dejavnostih in še sreča, da imamo
veliko mladih, samozavestnih in
samoiniciativnih kadrov, ki uspe-
vajo na tem področju marsikaj na-
rediti. Vsaj tu na srečo nimamo
takšnih problemov kot marsikje
drugod, kjer med vodstvi podjetij
in strokovnimi kadri zijajo velike
praznine. Pri vsem tem pa naša
motivacija niso tudi plače. Ni na-
mreč tistega denarja, ki bi bil vre-
den toliko kot tisto, kar lahko
s svojim znanjem dosežeš, da pre-
makneš stvari naprej.«
Vse do srede decembra ste bili
do republiške vlade, ki se ni izre-
kla o usodi vašega programa,
precej kritični. V teh svojih kriti-
kah ste se precej umirili, četudi
smo v medijih še danes prejeli
sporočilo koordinacijskega od-
bora sindikata slovenskih žele-
zarn, ki zahteva, da vlada oziro-
ma skupščina Republike Slove-
nije končno odgovori na osnovno
vprašanje: Slovensko železar-
stvo da ali ne? Torej le še ni vse
jasno?
Marolt: »Žal smo bili prisiljeni
v preteklosti prevečkrat iskati po-
moč pri vladi, čeprav to ni dajalo
učinkov. Skozi to smo se tudi na-
vadili vlado kritizirati. Razumljivo
je, da smo to navado prenesli tudi
na novo oblast, še posebej, ker
z njene strani ni bilo pričakovane-
ga odziva. Skozi sodelovanje z vla-
do v zadnjih nekaj mesecih, in tu-
di skozi vedno globlje obojestran-
sko spoznavanje položaja, v kate-
rem smo vsi skupaj, smo tudi sami
spoznah, da odločanje o tako po-
membnih zadevah ni neresna za-
deva, o kateri bi lahko odločalo le
nekaj ljudi. V tem času smo le
uspeli v tem, da se lahko z vlado
enakopravno dogovarjamo, uspeli
smo oblikovati neke vrste skupni
krizni štab, uspeli smo se nepo-
sredno vključiti v eno sej republi-
ške vlade in končno so problemi
črne metalurgije, četudi bi mi raje
slišali besedo jeklarstvo, prišli tu-
di v skupščino.
V času, ko se v Sloveniji odpira
ogromno problemov, ko so tako
usodne stvari pred nami, je to
kljub vsemu le uspeh. Aktivirali
smo vse možno, kar se da, da osta-
nemo, da gredo stvari naprej, da
se zadrži tuje tržišče. To nam je
doslej uspevalo in menim, da se
morajo stvari v Sloveniji vendarle
pričeti premikati naprej, v smeri
rešitve, ki jo vsi pričakujemo.
Naš program je dovolj stroko-
ven in daje možnost za rešitev. Ze-
lo radi bi, da bi se ukvarjalije
s tistim, za kar smo poklicani. Že-
lezarstvo ne more biti zasnovano
le na podjetniških osnovah,
z upravljanjem teh sistemov se
mora ukvarjati tudi nadgradnja.
Odgovornost za nam dane naloge
pa bi bila v tem primeru večja.«
To je seveda povezano tudi
z ostalimi potrebnimi spremlja-
jočimi programi, pri čemer mi-
slim predvsem na socialnega, pa
vendar, v tem času se skupaj z de-
lavci, ki so na koncu svoje eksi-
stenčne potrpežljivosti sprašuje-
mo, kako boste prebrodili trenut-
ne težave. Tudi po mnenju delav-
cev so ključni problemi v železar-
ni povezani z organiziranostjo
dela. Za industrijo pa so skoraj
nerešljivi problemi tudi v zvezi
z lastninjenjem?
Marolt: »Ze prej sem dejal, česa
vse se v Sloveniji sedaj lotevamo
in kar naj bi prineslo predvsem
večji vpliv na dogajanja. Vemo na-
mreč, da seje prej preko 80 odstot-
kov pomembnih stvari dogajalo
v Beogradu. Imamo ogromen po-
tencial v ljudeh, ki so pripravljeni
delati šestnajst ur dnevno, in ki so
sedaj upravičeno nejevoljni, ker ni
nikakršnega radikalnega premika
naprej. Ob tem pa se mi vendarle
zdi nerealno pričakovati, da se da
v nekaj mesecih stvari povsem
obrniti, posebej ne ob vseh teh po-
litičnih in gospodarskih pritiskih,
ki smo jih v Sloveniji deležni. Ne-
kaj potrpljenja zato še lahko priča-
kujemo, četudi se zadeva največ-
krat začne in konča pri tem, kaj
imaš v žepu. Pri tem je nejevolja
naših delavcev povsem upraviče-
na, posebej ker so zadeve pri nas
še precej neusklajene.
Zajamčene osebne dohodke ima
skorajda celotno gospodarstvo,
povprečje osebnih dohodkov
v Sloveniji pa raste in dosega šte-
vilko 6500 dinarjev. Kako naj to
opravičujem pred delavci, ki ima-
jo v povprečju 4900 dinarjev plače,
tisti na prisilnih dopustih pa še
znatno manj, ne vem, četudi je jas-
no, da bi vsakršno prelivanje sred-
stev povzročalo nezadovoljstvo
drugod. Rabimo sistem, ki bi za-
deve uravnaval.
Vsemu navkljub pa si seveda ne
morem predstavljati sistema druž-
bene nadgradnje, sistema bank in
zavarovalništva brez močnega go-
spodarstva. Občutek imam, da
nam v negospodarstvu sploh ne
verjamejo, v kakšnem položaju
smo, kar po svoje tudi potrjuje po-
trebo po temeljiti prevetritvi si-
stema.«
Kar je dobro, je vsaj to, da se
sami čutite sposobne, stvari pre-
makniti na bolje. To sedaj potr-
jujejo tudi strokovnjaki British
Steela, ki delajo v Sloveniji svoj
popravni izpit? Po vaših trdi-
tvah so presenečeni nad znanjem
in sposobnostjo vaših železarjev.
Podobne ocene daje menda tudi
McKinsey, s katerim sodelujete
vsakodnevno?
Marolt: »V bistvu gre pri obeh
tujih svetovalnih firmah za dva
različna pristopa in ravno zato
smo pristali, da nas vzamejo pod
lupo. Pri McKinseyu gre za stro-
škovni princip, zato, kako se uspo-
sobiti, da si učinkovit in uspešen.
Tudi po zaslugi teh spoznanj bo-
mo s 1. 1. 91 organizirani povsem
drugače, kot družba z omejeno od-
govornostjo, s samostojnimi po-
djetji in s povezavo v sistem
upravljanja.
Drug pristop pa je angleški, kije
za njihove razmere seveda spre-
jemljiv, vendar pa ga ni mogoče
v celoti presaditi v naše razmere.
Angleži so tako sprva naredili si-
cer korektno študijo, pri čemer pa
so pozabili na preverjanje podat-
kov, ki so jih dobili, ve se kje.
Zaradi tega bi bilo treba na osnovi
te prve šludije slovenske železar-
ne, ki delajo kvalitetno jeklo, za-
preti, sanirati pa le Zenico in Sme-
derevo. Povrhu vsega bi moralo
biti vse skupaj vodeno in organizi-
rano neposredno preko holdinga
v zvezni vladi. Popolna centraliza-
cija skratka. Angleži so pač sledili
nekaterim hotenjem, morda pa so
bili pri tem tudi zavedeni.
Zaradi naših nasprotovanj in tu-
di vprašanj v zvezi s tem smo bili
sedaj v Sloveniji le deležni po-
pravnega izpita. Obiskala nas je
močna sedemčlanska ekipa bri-
tish Steela. Hoteli so dokazati svoj
prav, vendar pa so le ugotovih, da
naše jeklarstvo ni za na smetišče.
Ugotovili so, da je naš največji po-
tencial v kadrih na različnih po-
dročjih, od upravljanja do proiz-
vodnje, kontrole itn... in da smo
relativno dosti dobro opremljeni,
daje tudi naš sistem zagotavljanja
kvalitete dober. Pri tem se čudijo,
kako ne uspemo prestopiti tega
koraka do konkurenčne sposob-
nosti, ker so marsikje v svetu v ve-
liko težjem položaju, pa jim je to
vendarle uspelo. Zato so tudi sami
začeli govoriti o sistemu sloven-
skih železarn, ki da so sposobne
zagotavljati kvaliteto.
Nekaj podobnega imamo v mi-
slih v Štorah, kjer si ves čas jem-
ljemo za zgled sosednje Avstrijce,
kjer imajo zelo močno upravljanje
s strani države, ki na ta način kon-
trolira in obvladuje dogajanja
v gospodarstvu, hkrati pa tudi
preprečuje, da bi se ga v preveliki
meri ne polastili tujci. Pri tem ne
nasprotujejo vstopu tujega kapita-
la, ki pa vendarle nima večinskega
deleža in ki tudi ni prišel poceni
do svojega deleža.«
Omenili ste kadre. Na dvoje
vprašanj bi bilo v zvezi s trenut-
nimi dogajanji tudi potrebno od-
govoriti. Pred kratkim ste na iz-
vršnem svetu skupščine občine
Celje sprejeli pobudo Silvestra
Drevenška, ki je moral iz železar-
ne, o kadrovski pomoči občine.
Drugo pa je povezano z odhodom
Marjana Drofenika. Ste ga res
nagnali iz železarne?
Marolt: »To vprašanje z resnost-
jo dosedanjega dela najinega raz-
govora nima prave povezave, pa
kljub temu moram odgovoriti. Ve-
mo, da imamo vrsto problemov,
tudi na kadrovskem področju. Ne
bi pa želel, da se ti problemi in ta
vprašanja, povezana tudi z ime-
nom Sivester Drevenšek, na kakr-
šen koli način povezujejo s tem,
kar v železarni počnemo. Vsak naj
na svojem področju opravlja delo,
za katero je pristojen. Ce ga oprav-
lja neuspešno naj presojajo o tem
tisti, ki so za to zadolženi. Kar pa
zadeva pobudo na izvršnem svetu
je bilo tam postavljeno vprašanje,
ali kaj razmišljam o vodilnih me-
stih v železarni, dovolj konkretno
in tam sem tudi povedal, da se
o teh zadevah odprto pogovarja-
mo tako v občini kot tudi republi-
ki. Mi sami najbolj želimo, da bi
bilo kar najbolj jasno opredeljeno,
kaj je naloga poslovodstva, mana-
gerjev v firmah, kaj pa naloga
upravljalcev. Kriteriji v svetu so
tu zelo jasni, najbistvenejša pa je
bilanca uspeha, ki mora biti pozi-
tivna.
Vemo pa tudi, da bodo direktor-
je določevali upravljalci in ne poli-
tika. Politika je gotovo povsod pri-
sotna, tudi na zahodu, kjer pa se
ne čudimo menjavi ljudi v času,
ko se menjajo vlade. Razlika pa je
v tem, da tam, ko nekoga razrešijo,
ne potisnejo v pozabo, ne glede na
to, ali je sposoben delati tudi kaj
drugega. To je tisto, kar bi bilo
treba kritizirati, če se že kritizira.
Res je tudi, da nam manjka do-
ločeno število strokovnih kadrov
v metalurgiji, financah, komerci-
ali, skratka v najpomembnejših
segmentih poslovanja. Pri tem
smo odprtih rok za vsakršno sode-
lovanje in pomoč, ki pa jo vidimo
predvsem v tem, kako ljudi sploh
motivirati, da bodo prišli k nam za
takšne plače. Tu nam lahko obči-
na in še kdo drug največ pomaga,
sploh, ker so nekateri strokovnja-
ki zelo slabo izkoriščeni v nekate-
rih drugih dejavnostih.
Edino vprašanje, ki so ga delav-
ci kdaj postavili Marjanu Drofeni-
ku je bilo, kdo je pred julijsko
stavko jeklarjem odobril dodatno
stimulacijo. A tudi takrat ni nihče
zahteval, naj odstopi. To kar se je
sedaj v zvezi z njegovim odhodom'
pisalo, je nekorektno. Marjan Dro-
fenik se na novem delovnem me-
stu v občini Šmarje železarni na
žalost ne bo mogel izogniti, saj
imamo iz te občine 550 delavcev.
Poleg tega mu status pri nas miru-
je, gre na politično dolžnost, zato
si vsi skupaj želimo, da bi po pre- i
teku mandata ^ prišel nazai/
v Štore.«	'	}
Pomembno vprašanje pa je se-!
veda povezano s trgom. Južni trg
se tudi za vas zapira, v tujini pa
ste vsaj ponekod na srečo že uve-
ljavljeni.
Marolt: »To vprašanje je med
najpomembnejšimi in bi sodilo
morebiti že na začetek najinega
razgovora. Že nekaj časa je od te-
ga, kar smo se opredelih, da je za
nas domači trg le slovensko tržiš-
če, tuji trgi pa so vsi ostali. Politi-
ko puščamo ob strani, saj posel ne
pozna meja. Z vsakim partnerjem,
ne glede od kod je, bomb morali
svoje obveznosti medsebojno ko-
rektno poravnavati, ne glede ali
gre za nabavno ali prodajno stran.
Dosedanji neurejenosti na tem po-
dročju se bomo postavili po robu
z novo organiziranostjo. Zato smo
na novo opredelili možen obseg
proizvodnje in tudi vse meje ren-
tabilnosti pri posamezni dejavno-
sti. To zahteva močno krčenje pro-
izvodnje jekla. Pri tem pa ni vpra-
šljiv tuji trg, ki ga je trenutno
strah, kaj se bo dogajalo pri nas.
Kljub temu imamo izvozna naro-
čila za jeklarstvo in livarstvo za
prvo polletje že v žepu.
Ostajajo pa problemi povezani
s tečajem, našo neproduktivnostjo
in tudi zaradi tega, ker ni spre-
memb v bančništvu, pri obrestih
itn. Tuji partnerji predvsem priča-
kujejo zanesljivost, pri čemer za-
gotavljanje kvalitete ni problem-
To nam potrjujejo Avstrijci, Šve-'
di, Nemci, ki prihajajo preverjat
kvahteto, ki preverjajo kako je
urejena energetika, kako je ureje-
na ekologija, kakšne so naše ka-
drovske možnosti in podobno. Po;
dobno se bomo morali organizirati
in obnašati tudi pri nas. Ne vidim
nikakršnih ovir pri tem, kajti če
naši ljudje v tujini, kjer je vse sku-
paj urejeno, lahko dokazujejo svo-
je znanje, bi ga lahko prav tako
doma. To lahko trdim tudi zaradi
lastnih izkušenj, saj sem kot inže-
nir deloval v tujini štiri leta.«
Ob preobrazbi železarne je ver;
jetno vaša želja, da bi pred vrati
Zavoda za zaposlovanje ostal"
čim manj ljudi. So mogoče s tem
v zvezi tudi prizadevanja za usta-
novitev Centra za izobraževanje,
pa ambicije v turizmu? Ste ka-
intervju - feljton
27. december 1990 - stran 13
drovsko usposobljeni za te spre-
membe?
Marolt: »Zdi se mi, da smo
vprašanja okrog kadrov močno
spolitizirali, saj merimo učinkovi-
tost managerjev s tem, koliko lju-
di so dali na spiske viškov. Tisti,
ki dosegajo višje odstotke, so
uspešnejši. Sam gledam na zade-
vo nekoliko drugače, četudi lahko
kdo tak pogled oceni za idealizem
ali morebiti za naivnost.
Mi bi radi, da bi ljudje delali.
K vprašanju tehnoloških viškov
pristopamo zato, ker menimo, da
bomo veliko ljudi, ki pri nas nima-
jo zadosti dela, pa so strokovno
sposobni, lahko zaposlili tam, kjer
bodo možnosti za zaposlitev. Smi-
sel vsega tega početja je, da bi vsi
ti ustvarjali nek nov družbeni pro-
izvod, da bo država bogatejša. Za-
to se mi zdijo novi zakoni, ki so
z vidika sociale precej ostri, smi-
selni. Zmanjševanje in krčenje za-
poslovanja na eni strani seveda si-
li v nove rešitve za povečevanje
učinkovitosti in uspešnosti. Zato
se mi zdijo vse te razprave, kako
bomo organizirali obrtništvo, po-
poldanske obrtnike, kako bomo
preprečevali »fušanje« zagotovo
smiselne. V tem delu imamo ogro-
men potencial. Poglejmo povpreč-
nega Slovenca, ki zna zidati hišo,
popravljati avto, obdelovati polje
pa še na »šiht« hodi zraven. To je
treba le na nek pameten način
uravnati, pa vendar ne tako, da
bodo na slabšem pretežno davko-
plačevalci.
Povprečna plača v železarni je
zelo nizka. Kakšna je primerjava
z vašo plačo. Koliko zaslužite?
Marolt: »O motivaciji sem nekaj
že povedal. Moja plača ni moja
motivacija. Prejšnji mesec sem za-
služil 16 tisoč dinarjev, z vsem kar
pač dobim. V zadnjih mesecih tu-
di nikamor nisem šel, tako da si
tudi s kakršnimi dnevnicami ne
morem pomagati. A to ni osnovno
vprašanje. Kot vodilni v tem po-
djetju moram reči, da sem v zvezi
s plačami deležen pritiskov z vseh
strani, pri čemer so upravičeni le
tisti s strani naših delavcev. Sko-
rajda ne najdem več načina, kako
jih ob teh plačah spodbuditi, da
zdržijo še naprej. Res bi bile plače
višje, če bi vse ugotovljene viške
izločili iz železarne, a dokler se
v zvezi s tem ne uresniči vse, kar je
povezano z sanacijo in vsem kar
sem že omenil, vključno s social-
nimi programi, to ni mogoče. Ste-
čaj bi to rešil, a tega se, kot vidite
otepamo že celo leto.
Iz meseca v mesec se trudimo
zagotoviti način za izplačilo oseb-
nih dohodkov. Republika nam tu
sledi, tudi občina, ki nam stalno
predstavlja poravnavo naših ob-
veznosti. Uspevamo dobiti tudi
nekaj gotovine, na vse kriplje se
trudimo pridobiti dokumente,
predvsem menice za eskont pri
banki. Iz meseca v mesec se pri
tem od nas zahteva še nekaj več,
v tem smislu, da se banka zaščiti
in zavaruje. To je s podjetniškega
vidika pravilno, tudi sam bi, priz-
nam, ravnal podobno. Vendar, mi
se ves čas pogovarjamo o sanaciji
železarstva, ki pa je ni mogoče iz-
vesti povsem na podjetniških os-
nutkih. Odgovornost je predvsem
na nas, banka pa se na vse načine
ščiti. Ne le z dokumenti, za te do-
kumente se zahteva tudi dodatno
zavarovanje, od hipotek, do skla-
diščnic, zastave objektov, itn. Ob
izplačilu osebnih dohodkov, ki bi
ga morali imeti jutri in za katerega
še ne vem ali bo, banka zahteva
jamstvo republike, da bodo naše
menice dejansko vnovčene. Res
je, da je tu precej srbskih menic,
predvsem Crvene zastave, ki pa
ima pri nas vendarle veliko avto-
mobilov. Mislim, da je bojazen pri
tem neupravičena, bančne zahte-
ve tik pred zdajci pa predstavljajo
pritisk in tudi neke vrste nezaup-
nico meni in še komu drugemu.«
In kako globoko se banka spušča
v tveganje?
Marolt: »V banki ne gredo, lah-
ko trdim, v nikakršno tveganje,
medtem pa pridno poračunavajo
vse obveznosti do Beograda.«
RADO PANTELIČ
V Lučah pa kar delajo
Tudi zadnji konec
tedna so v Lučah in
okolici nadaljevali z de-
lom pri odpravljanju
posledic katastrofalnih
poplav in pri gradnji te-
lefonskega ombrežja,
kljub temu, da hudo pri-
tiska mraz in marsikje
že vlada predpraznično
vzdušje. Zavedajo se na-
mreč, da bo moralo pre-
teči še mnogo vode, da
bodo popravili in nado-
mestili tisto, kar je ta
odnesla in porušila.
Most čez Savinjo za
zaselek Krnico bi radi
do novega leta zgradili.
To bo začasni lesen
most, pravijo kmetje in
drugi, ki so hiteli z de-
lom v soboto.
Pomoč še vedno pri-
haja. V imenu letuških
fantov, ki so del izku-
pička od šranganja na-
menili za poplavljence,
sta Igor Kotnik in Alojz
Janžekovič izročila Iva-
nu Robniku iz Krnice,
(na prvi sliki), ki mu je
odneslo celo hišo, štiri
tisoč dinapev.
Izgradnjo telefonske-
ga omrežja so v Lučah
imeli v načrtu že pred
poplavami, potem pa so
bile druge stvari po-
membnejše. V soboto
(na drugi sliki) pa so tu-
di s tem delom udarni-
ško že začeli. Primarni
vod, ki ga bo za 180 na-
ročnikov v vseh šestih
zaselkih več kilome-
trov, bodo skopali udar-
niško- T. TAVČAR
ZAPLEMBE NA CEUSKEM
V LETIH 1945-1948
MILKO MtKOLA
15. nadaljevanje
S tem je bilo zaslišanje in raz-
pravljanje proti obtoženim konča-
no. Razprava je bila ob 19.50 pre-
kinjena in se je nadaljevala ob
20.30 z zasliševanjem izvedencev
in pa prič.
Zaslišanih je bilo 14 prič, ki so
vse le z malimi izjemami govorile
zelo dobro, zlasti moramo pouda-
riti izvedence, ki so pojasnjevali in
dokazovali, da to ni bila neseča,
marveč navadna sabotaža. Opaziti
pa je bilo pri dveh pričah in to pri
Barič Fridi in Abram Stanku, da
sta bili veijetno pregovoijeni od
svojcev in sta govorih v prid obto-
ženim. Njihove izjave so bile neka-
ko dvoumne in jih sodišče ni mo-
glo upoštevati ter se je držalo izjav
izvedencev in pa prič, ki so govori-
le zlasti o držanju Puflerja kot de-
legata in njegov odnos do delav-
stva in sindikata. Zelo dobro kot
priče so nastopali Kastelič Jože,
Sedanji ravnatelj steklarne, Ran-
^nger Jože, predsednik sindikata,
Povše Dušan, personalni referent,
^riča, ki je dokazovala krivico Be-
!>egalije Jožeta, je njegova mati, ki
na zaslišanju izjavila, da je sin
?oma rekel, da bo sedaj nastradal
da bo še večji revež, kot je bil do
Naj, ker je odprl ventil. Vse te
'^ave prič so tako močen dokazni
^aterial, da sodišče o krivici obto-
ženih ni niti malo dvomilo. Zash-
^vanje prič je trajalo skoraj do 4.
Ire zjutraj dne 25/5-1947.
Po zaslišanju izvedenih prič in
ijstalih prič je zagovornik dr. Gori-
'^^n predlagal sodišču, da se raz-
^•"ava preloži in da se pokliče še
^ekaj novih prič, katere so pa po
[letini kompromitirane in neraz-
.l^ložene do današnjega obstoje-
čega reda. Med njimi je zahteval,
da se pokliče obratovodjo Koc-
mur Emila, Bauer Vencla, ki je
sed^j v Rogaški Slatini in še neke
druge, za katere pa se ne spomnim
imen. Sodišča je ta njegov predlog
zavrnilo s tem, da te priče zadostu-
jejo in dalo besedo zastopniku jav-
nega tožilca, ki je v enournem go-
voru zelo lepo in linijsko govoril
in prikazal krivdo vseh obtoženih.
Pri tem moram pripomniti, da je
tov. Zdešar Sonja zelo natančno in
prepričevalno dokazala vse potan-
kosti in vse momente obtoženih,
kar je zelo vplivalo na samo sodiš-
če, na obtožene, deloma na zago-
vornike, posebno pa je govor odo-
bravala masa ljudi, ki je v tako
pozni uri budno sledila razpravi.
Pripomniti moram, da je bila tov.
Sonja Zdešaijeva prav te dni spre-
jeta v KP. V svojem'govoru je pre-
cej upoštevala moje mišljenje in
politične direktive, ki sem jih ji
dal, kako naj razkrinka in dokaže
krivico obtoženih. Govor je zak-
ljučila z besedami, da pričakuje od
sodišča pravične razsodbe in
predlaga za Puflerja najstrožjo ka-
zen, za ostale obtožene pa po uvi-
devnosti in teži dejanj. Masa je go-
vor sprejela z velikim navduše-
njem in ploskanjem.
Za besedo sta prosila oba zago-
vornika, n^preje dr. Pintar, ki je
odobraval govor javn. tožilca in-
priznaval krivico obtoženih, izra-
zil pa je željo, naj sodišče sodi pra-
vično in izreče milo kazen. Zago-
vornik dr. Goričan pa je nekoliko
izzivalno opozarjal sodišče, naj do-
bro preštudira ves dokazilni mate-
rial in da obtoženi Percl ni popol-
noma nič kriv in se opiral zlasti
kot olajševalno okolnost za Pu-
fleija na izjavo tov. Barleta, prof.
Premruja in še nekaterih drugih.
ki o Pufleiju dajejo dobre karakte-
ristike. Ker je pubhka zelo ostro
posegala na izvajanja advokatov
zagovornikov, sta bila oba zelo
previdna in nista upala preveč na-
daljevati in sta le v kratkih bese-
dah spregovorila v glavnem to,
kar po zakonu morata.
Sodni zbor se je po govoru jav-
nega tožilca in zagovornikov uma-
knil k posvetovanju, ki je trajalo
dobri dve uri in pol. Približno ob
pol sedmih dne 25/5-1947 je sodiš-
če objavilo razsodbo. Kljub temu.
da je bilo to že v tako zgodnjih
urah, je bilo še vedno dovolj po-
slušalcev, ki so s ploskanjem spre-
jeli pojav sodišča. Predsednik
sodnik Lesjak je prečital obsodbo,
ki je glasila:
Prvo obtoženi Pufler Janko na
smrtno kazen s streljanjem, drugo
obtoženi Benegalija Jože na kazen
12 let prisilnega dela z odvzemom
svobode, tretji obtoženi Savrič
Kari na kazen 8 let prisilnega dela
z odvzemom svobode, četrti obto-
ženi je zaradi pomanjkanja dokaz-
nega materiala oproščen. Razsod-
bo so poslušalci sprejeli z velikim
odobravanjem in ploskanjem. Na
obtožene je obsodba napravila ze-
lo porazen vtis, iz česar se da skle-
pati, da take kazni veijetno niso
pričakovali. Percl je kazal prvotno
videz sigurnosti in veselja, češ da
je oproščen, ko pa je zvedel, da še
ne bo šel na svobodo, je postal
popolnoma miren. Pufler sam ob
razsodbi se je kazal zelo prepade-
nega in ni rekel niti besedice. Ko
jim je predsednik sodišča objas-
nil, da imajo 8 dni časa za pritož-
bo, so vsi izrazili željo, da bi radi
govorili z zagovorniki. Na mestu
razsodbe se nihče od obtoženih
pred sodiščem ni pritožil, zoper
krivdo in kazen. Zagovorniki pri
obsodbi niso bih navzoči. Oba sta
prišla šele potem, ko so bih obto-
ženi že odvedeni. Javni tožilec je
zoper razsodbo vložil pritožbo ra-
di prenizke kazni za Benegalijo,
Savriča in Percla. Poslušalci in so-
dišče se je nato razšlo, videti pa je
bilo, da so bih z razsodbo in pote-
kom razprave vsi zadovoljni.
Opomba: Dodatno k zasliševa-
nju Benegalije Jožeta, ki je prika-
zoval v slabo luč organe UDV pri-
pominjamo, da je Benegalija poz-
neje na vprašanje javnega tožil-
stva, kakšen je bil postopek in ka-
ko se mu je delala krivica v prei-
skovalnem zaporu od strani UDV
pojasnil, da je bil postopek dober
in je svoje prejšnje izjave nekoliko
popravil.
Po končanem govoru javnega
tožilca t.j. pred posvetovanjem je
tov. kapetan Petje Janez zunaj go-
voril z obema zagovornikoma, ki
sta se napram njemu izjavila, da
nikdar več ne gresta zagovarjat ta-
kih obtožencev in to za noben de-
nar in za nobeno ceno. Ko jima je
pojasnil v globlje njihova dejanja,
sta bila v pravilnost zahteve jav.
tožilca in poslušalcev še bolj pre-
pričana. Vsaj na zunaj sta oba po-
dala takšen vtis. Dr. Goričan se je
zelo upiral na izjave nekaterih na-
ših partijcev, ki so živeli skupaj
s Pufleijem v internaciji in o njem
podali zelo dobre karakteristike.
Ko pa jima je raztolmačil, da je to
samo momentalni vtis iz kratke
dobe, sta se s tem strinjala, še po-
sebno pa, ko jima je rekel, da bi on
sam verjetno dal o Puflerju še
boljšo karakteristiko, če bi ga poz-
nal samo nekaj časa. Izgleda, da
oba zagovornika nista pričakovala
takega razpoloženja poslušalcev
in sta veijetno računala, da bo ob-
tožene kdo od poslušalcev zago-
varjal, ali pa da bo kakšna priča
govorila v prid njim. Pri razsodbi
sami je bilo navzočih okrog 50 lju-
di, do čim pa je bila udeležba čez
dan in pa zvečer precej večja.
Drugega k razpravi ne bi imel
pripomniti.
Smrt fašizmu - svobodo narodu.
major Miha Cerin
Prepis je točen!
Rus Albina
Celotna razprava Milka Mikole
je objavljena v letošnjem Celj-
skem zborniku, ki je že izšel. Po
ceni 140,00 dinarjev ga lahko ku-
pite v uredništvu Novega tedni-
ka in Radia Celje.
Procesi proti
celjsliim
industrijalcem
v obdobju 1946-1948 je bilo
pred celjskim okrožnim sodiščem
tudi nekaj procesov proti nekate-
rim lastnikom industrijskih po-
djetij, ki jim je sodišče zaplenilo
premoženje na osnovi ZKDL.
Med njimi sta bila tudi znana po-
djetnika Ivo Čater in Ruša Kunej.
Ivo Cater in njegova žena Terezija
sta bila pred vojno lastnika obsež-
nega premoženja: opekarne v Bu-
kovžlaku pri Teharjah, žage na
Spodnji Hudinji, tovarne mila
»HUBERTUS« v Celju in večjega
zemljiškega posestva z graščino
Bežigrad v Bukovžlaku. Vse to
premoženje jima je nemški okupa-
tor leta 1941 zaplenil, njiju pa
z družino izgnal v Srbijo. Po osvo-
boditvi je njuno celotno premože-
nje prešlo pod sekvester in sta
z njim začasno upravljali upravi
narodne imovine okraja Celje-me-
sto, oz. okraja Celje-okolica. Tudi
v obdobju 1946-1947 je, bilo vse
premoženje zakoncev Čater po-
stopno razlaščeno in sicer delno
z agrarno reformo, predvsem pa
z zaplembarhi.
Maja 1946 je zaplembna komisija
okraja Celje-okolica zaplenila de-
lež, ki gaje nemški okupator inve-
stiral v Čatrovo opekarno v Bu-
kovžlaku in sicer 4,115.436 din.
Oktobra 1947 pa je okrajno sodiš-
če v Celju na osnovi Zakona
o odvzemu" državljanstva izdalo
odločbo o zaplembi vsega premo-
ženja, ker sta Ivo Čater in njegova
žena Terezija že leta 1946 pobegni-
la v Avstrijo.
Nadaljevanje prihodnjič
14. stran - 27. december 1990
intervju
Provinca iioče
liiti center
Veliki načrti celjskega župana Antona Rojca
Približno pol leta je Anton Roječ celjski
župan in v tem času si je nabral kar nekaj
izkušenj, pa tudi kritik na svoj račun. Po-
leg tega, da predseduje celjski občinski
skupščini, je tudi poslanec v republiškem
zboru občin. Sam zase pravi, da skuša čim
bolje opravljati delo, ki so mu ga volilci
zaupali, iz pogovora z njim pa lahko raz-
berete, v kolikšni meri mu to uspeva.
Govoril je tudi o svojih pogledih na raz-
voj Celja in možnostih, kijih ima mesto, da
postane center najrazličnejših dogajanj. Si-
cer pa naj bi novo leto po njegovem za
občane ne prineslo kakšnih pomembnejših
pretresov, pač pa bo kljub poslabšanju so-
cialnega položaja nekaterih družb kot celo-
ta zaživela bolj polno.
V dneh pred plebiscitom smo bili priča
vašim izjavam o tem, kako se bo življenje
za Celjane po novem letu takoj obrnilo na
bolje, v naslednjih petih letih pa naj bi
razrešili tudi vse bistvene probleme, ki
pestijo občino. Kako si te stvari predstav-
ljate?
»V dneh po plebiscitu bi morali po mo-
jem mnenju opraviti nekatere korenite po-
sege. Če smo se v Sloveniji odločili, da
gremo samostojno pot, da federalne države
ne priznavamo več, potem moramo takoj
prenehati zanjo plačevati. Po mojem bi mo-
rali takoj po novem letu prenehati s pobira-
njem zveznih davkov in temu ustrezno tudi
znižati cene v trgovinah. Žal gledajo pred-
stavniki naše vlade na to malo drugače in
menijo, da bo denar potreben za začetno
delovanje slovenske države.«
Kako pa je z vizijo o razvoju Celja v po-
slovno središče brez sedanjih gospodar-
skih in ekoloških problemov?
»Stvari se bodo morale razvijati v tej sme-
ri, o čemer pričajo že dosedanji trendi. Celj-
ska industrija se postopoma že prestruktu-
rira in v naslednjih petih letih bo zaradi
tega odpadla večina ekoloških problemov.
Že sedaj vidimo, da smo glede koncentracij
žveplovega dioksida pri dnu slovenske le-
stvice.«
To drži, vendar so koncentracije nižje
predvsem po zaslugi zmanjšanih proiz-
vodnih zmogljivosti v Cinkarni.
»Prav gotovo, vendar je tudi splošna
usmeritev Cinkarne takšna, da bo postopo-
ma opuščala ekološko problematične pro-
grame. Tudi v Emu že gradijo čistilno na-
pravo in če bi še gospodinjstva prevzeli na
plinsko ogrevanje, bi rešili celjski ekološki
problem. V naslednjih petih letih lahko ta-
ko problem onesnaženega zraka in vode
prepolovimo glede na trenutno stanje, to pa
je že uspeh.«
Na te rešitve bo treba še nekaj časa po-
čakati, trenutne razmere pa so po ocenah
izredno kritične in se iz leta v leto slabša-
jo. Kako jih vi ocenjujete?
»Bral sem takšne ocene v Mladini in mo-
ram reči, da tisti, ki vidijo samo slabo, me-
sta nimajo radi. Gospodarsko stanje v Celju
je težko, to je znano že nekaj časa. Vendar
menim, da se v primerjavi z drugimi obči-
nami razmere izboljšujejo. Celjska industri-
ja je, razen železarne, še vedno bolj vitalna,
kot so bili nekateri paradni konji v drugih
mestih.«
V zadnjem času je opaziti prizadevanja,
da bi Celje postalo nekakšno novo središ-
če. Za kakšne načrte gre?
»Življenju v Celju moramo dati višjo ka-
kovost. To mora izhajati iz prednosti, ki jih
ima mesto, po mojem pa so to geografska
lega, preteklost in možnosti zdraviliškega
turizma. Celje mora vse te prednosti izkori-
stiti in postati neke vrste center. Medtem je
že prišlo do pobude v republiki, da bi neka-
tere republiške institucije locirali v Celju.«
Ko govorite o preteklosti, velja omeniti
očitke na vaš račun, češ da nasedate kvazi
zgodovinskim razlagam o državotvorno-
sti celjskih grofov.
»Te očitke sem slišal, vendar je po mojem
to vprašanje, ki ga nekateri, zgodovinski
krogi pri nas še niso popolnoma proučili.
Dejstvo je, da so na primer Habsburžani in
Hunyadiji, ki so se s Celjani borili, obliko-
vali svoje države, torej so se celjski groQe
borili z državotvornimi silami. Kako to raz-
laga zgodovina, je drugo vprašanje, vendar
dognanja še niso povsem jasna. Sam sem
bral nekaj o tem v avstrijskih knjigah, kjer
so do teh vprašanj manj kritični kot pri
nas.«
Približno pol leta ste predsednik občin-
ske skupščine v Celju. Kako gledate na
njeno delo in učinkovitost?
»Merila o učinkovitosti je težko določiti.
Vsekakor pa je delo v večstrankarski
skupščini drugačno kot v enostrankarski,
enomiselni, kjer se je dalo delegate v kon-
fliktnih situacijah disciplinirati tudi par-
tijsko.«
Ali ne gre sedaj za Demosovo disci-
plino?
»Demos ima v skupščini večino in zato
tudi glavno besedo, kar je realno glede na
število volilnih glasov. Moram pa reči, da
doslej večjih napak v delu skupščine ni
bilo, naloge, ki jih je imela, je opravila brez
pripomb.«
Kaj pa očitki, da so zaradi vašega ne-
spretnega vodenja zasedanja predolgo-
trajna in da tudi poslanci ne obvladajo
osnovnih pravil nastopanja v skupščini?
»Če primerjam delo občinske in republi-
ške skupščine, ki jo tudi poznam, bi lahko
delo prve ocenil z oceno 4, delo druge pa
z 2. Vse seje, razen ene, so bile v redu
izpeljane. Sama dolžina zasedanja pa ni kri-
terij za njeno uspešnost. Kritike na moj
račun pa so lahko tudi upravičene, vendar
tega sam ne morem oceniti.«
Omenili ste republiško skupščino.
Kakšne so vaše izkušnje v klopeh zbora
občin?
»Struktura poslancev v republiški skupš-
čini je takšna, da pri vprašanjih, ko gre za
regionalne interese, ne moremo pričakova-
ti ugodnih izidov. To seje pokazalo tudi na
zadnjem zasedanju, ko je bilo govora o deli-
tvi sredstev med občino in republiko in ko
tudi objektivni razlogi niso prepričali po-
slancev. Repubhški interes zasleduje tudi
izvršni svet, ki ga sestavljajo v glavnem
Ljubljančani, le dva ministra sta doma iz-
ven centra. Iz tega je jasno, kako stvari
stojijo.«
Vodilnim v celjski občini nekateri oči-
tajo, da vas povezuje le želja po oblasti.
Kako komentirate te trditve?
»Tisti, ki to govorijo, ne poznajo dejan-
skih razmer. V začetku preteklega leta, ko
smo ustanovili Socialdemokratsko zvezo
Slovenije, se še ni vedelo, kdo bo na oblasti
in ah bo demokracija sploh zaživela. V času
pred volitvami pa je bilo treba kandidirati
ljudi, za katere je stranka mishla, da bodo
imeli na volitvah največ možnosti. Po izvo-
litvi sem se trudil, da bi delo čim bolje
opravljal, če je to želja po oblasti, je seveda
stvar presoje vsakega posameznika.«
Omenili ste Socialdemokratsko zvezo
Slovenije, katere član ste. Kako ste zado-
voljni z njeno razširjenostjo v Celju?
V Celju smo lahko kar zadovoljni, sicer
pa število članov ni bistveno. Mislim, da je
socialdemokratska ideja tista, ki bo uspela.
V Zahodni Evropi je že ustvarila gospodar-
sko močne države, ki so tudi socialne. Pri
nas na volitvah je imela največ uspeha krš-
čanska demokracija, ker je angažirala po-
pulacijo, ki do takrat ni bila politično aktiv-
na. V prihodnosti bo prišlo do profilacije
posameznih strank in pričakujem, da čaka
SZDS lepa bodočnost.«
Kakšna pa je po vašem bodočnost Celja-
nov? Kaj se jim obeta z novim letom glede
na vse težje socialne razmere?
»Nekaterim se bo socialni položaj verjet-
no poslabšal, družba kot celota pa bo zato
zaživela bolj polno. Slovenska družba, ki
nastaja, nedela ne bo trpela, medtem ko je
še vedno veliko na videz zaposlenih. Ko se
bo to razčiščevalo, bo kdo ostal tudi brez
dela, vendar ima naša družba sredstva za
takšne socialne primere. Stanje bo moralo
biti v prihodnje boljše, kar pa ne bo izključ-
no odvisno od nas. Vendar je slovenska
samostojnost nujna, saj pomeni izhod 12
sedanjega čudnega stanja in vrnitev
v evropski prostor, kamor smo sodili že od
nekdaj.«	TATJANA CVIRN
Korenine jaslic na Ceijsicem
Posebnost božično-novoletnega časa so
za mnoge jaslice v cerkvah in ponekod po
domovih. Kulturna preteklost jaslic na
sedanjem celjskem območju in njihov de-
lež v slovenskem in evropskem prostoru,
ni zanemarljiva. Primerek družinskih ja-
slic iz Celja je že v prejšnjem stoletju kon-
čal v Bavarskem narodnem muzeju, v gra-
škem muzeju pa so izredne mehanične ja-
slice šentjurskega rojaka Vovka.
Na Celjskem so se v vsakem kraju izobli-
kovale drugačne značilnosti jaslic. Jash-
cam nasprotujejo včasih celo v cerkvenih
krogih, po drugi strani pa se v zvezi z njimi
zbirajo že desetletja navdušenci v združe-
njih, na kongresih. Pri nas je jaslicam po-
svetil več desetletij raziskovanja znameniti
narodopisec, Herderjev nagrajenec prof.
dr. Niko Kuret, ki izvira s Celjskega.
Najstarejša upodobitev jasličnega prizora
na Slovenskem je iz Gornjega Grada, na
benediktinskem pečatu iz 13. stoletja. Po-
nekod na Slovenskem so jaslice dolgo na-
domeščali z božično oljno sliko ali kipom.
Na Celjskem je znan tak izjemen primer
Y Šentilju pri Velenju, vse do leta 1970. Na
Štajerskem je bilo sredi prejšnjega stoletja
po cerkvah že veliko jaslic, med najbolj
zavzetimi zanje pa je bil škof Slomšek. Iz
tega časa je svetovno znana jasličarska
obrt, ki se je ohranila vse do danes na Juž-
nem Tirolskem, v GroednertalA/^al Garde-
na. Tam je v St. Ulrichu ustvarjal kipar
Konrad Skaza (1866-1924?) iz Vojnika pri
Celju, ki se je najprej učil v Celju in Grad-
cu. S Tirolskega so naročili cerkvene jaslice
v Šmarjeti pri Rimskih TopUcah in v Celju
pri Sv. Jožefu. Znani so časopisni oglasi
tirolskih obrtnikov v slovenskem časopis-
ju, s konca prejšnjega stoletja. Skazove ja-
slice so leta 1912 naročili v Vitanju.
Znamenite so jaslice Franca Vovka
(1853-1933) iz Kamenega pri Šentjurju, ki
so posebnost narodopisne zbirke graškega
muzeja Joaneum, kjer je bil zaposlen v mi-
neraloškem oddelku. Z gradivi, ki jih je
prinesel iz Palestine, je za svojo družino
izdelal jaslice z gibljivimi figurami in z or-
glami, ki zaigrajo 12 božičnih pesmi. Naj-
starejše znane družinske jaslice na Sloven-
skem so iz Ljubljane, iz leta 1714. Izjemen
primer je jaslični kip dunajskega kiparja
Dorfmeistra, ki je bil v zasebni lasti v Celju
m je iz žgane gline. Kip iz leta 1772 je že
prejšnje stoletje iz zasebne zbirke prešel
v Bavarski narodni muzej v Muenchnu. Na
štajersko podeželje je navada postavljanja
kmečkih jaslic prišla z Gorenjskega in je
bila v Slomškovem času že splošna. V zvezi
s kmečkimi jaslicami je zanimiv pohorski
»košek«, s stropa viseča smrečica v kotu, ki
je predhodnica božičnega drevesa z Nem-
škega, ki se na Slovenskem prvič omenja
leta 1861. Z njim je prišlo od tam božično
obdarovanje, navada, ki jo slovensko pode-
želje ni sprejelo. Na sedanjem celjskem ob-
močju so bile krajevne razlike v načinu
postavljanja kmečkih jaslic, kdo jih je po-
stavljal, v njihovi sestavi ter obliki. Spret-
nejši postavljalci so izdelali celo gibljive
prvine: angela (Slovenske Konjice), goloba
(Šmartno v Rožni dolini, Pilštanj, Podsre-
da, Bistrica ob Sotli, Žusem), kimajoča osla
in vola Strmec pri Vojniku) ali celo več
figur (Ljubno). Kotne prtičke so izdelovali
v Slivnici pri Šentjurju, v Podčetrtku pa je
papirnate peče v času med vojnama podjet-
je Stres-Pregrad izdelovalo celo indu-
strijsko.
Med vojnama in po vojni je za Slovenske
Konjice, Rogatec, Galicijo in Mozirje izde-
lal cerkvene jaslice kipar Miloš Hohnjec iz
Celja. Posebnost so leta 1951 izdelane jasli-
ce za Kalobje, ki jih je ustvaril pred kratkim
umrli šentjurski kipar in restavrator Hinko
Podkrižnik, s kozjanskimi prvinami. Za
mozirsko cerkev je leta 1960 izdelala jaslice
domačinka Marija Haefner. Po zadnji vojni
so še kiparili domačini na kmetijah po Do-
brovljah. Sicer pa so na Slovenskem izdela-
li jaslice tudi nekateri znani umetniki: Lan-
gus, Šubic, Plečnik, Gorše, Tone Kralj in
Maksim Gaspari, kije po prvi vojni ustvaril
tudi »jugoslovanske jaslice« in to s tremi
pastirji v slovenski, hrvaški in srbski noši.
Postavljanje jaslic je pri nas in v svetu
doživljalo tako zanos kot prepovedi. V alp-
skih deželah in Kataloniji so se v drugi
polovici prejšnjega stoletja začela porajati
združenja jasličarjev, leta 1952 pa je bila
ustanovljena celo svetovna zveza jasličar-
jev, ki ima vsaka tri leta kongres. Izhajati so
začela tudi glasila in zborniki jasličarjev.
Jaslice v slovanskem in slovenskem
svetu so začeli raziskovati z zamudo. Leta
1908 je v Pragi objavil delo o jaslicah Ka-
rel Prochazka, ki je raziskoval tudi jaslice
na Slovenskem. Z jaslicami pri nas se je
nato kar pol stoletja ukvarjal narodopi-
sec, znanstvenik prof. dr. Niko Kuret, do-
bitnik Herderjeve, Pitrejeve nagrade in
številnih drugih visokih priznanj, ki je tu
omenjene podatke zbral v obširnem delu
Jaslice na Slovenskem, ki je izšlo pred
desetletjem. 83-letni rojeni Tržačan, ki je
osnovno šolo in gimnazijo obiskoval v Ce^
lju in pozneje delal v Slovenski akademiji
znanosti in umetnosti, je na nakaterih po^
dročjih med vodilnimi znanstveniki
v Evropi. Sicer pa ga s celjskim območ;
jem vežejo številne vezi, med drugim tudi
njegova počitniška hišica v Dobju.
v muzejih so se nabrale zbirke, občasno
prirejajo razstave. Jaslice so vedno našle
tudi nasprotnike in to ne le v krščanstvu
nasprotnih ideologijah, pač pa tudi znotraj
katoliške cerkve. Jaslice v cerkvah je pre;
povedal za časa razsvetljenstva habsburški
cesar Jožef II., občasno tudi cerkveni pred-
stojniki. Tudi na Slovenskem so zadnja leta
nekateri duhovniki »liturgične« smeri po-
stavljanju jaslic nasprotovali. Jaslic se niso
ognile tudi slovenske strankarske razprtije:
v zvezi z veliko jaslično razstavo leta 1934.
v Ljubljani, je zanimivo da jo je zamolčal še
zlasti tisk katoličanom bližnjega politične-
ga tabora, ker jo je pač priredilo neko dru-
štvo iz hberalnega tabora.
BRANE JERANKO
reportaža
27. december 1990 - stran 15
Sreča je na strani pogumnih
Velenjčan Borni Jenko je preti tivajsetimi leti postavil na noge program elektronike v Gorenju, potem pa ostal na cesti
- Danes je uspešen inovator v svotiotinem poklicu
»Nekoč sem bil znan pristaš tega, da se naj v tozdih
odvijajo funkcije, ki se na takem nivoju morajo odvijati.
Bil sem proti centralizaciji in zbiranju funkcij na nivoju
delovne organizacije, kjer so bili ljudje, ki so te funkcije
opravljali, zelo oddaljeni od pravih problemov, na ta
način pa so zelo zelo dušili ustvarjalost. Če ta razmišljanja
prenesem na sedanji politični trenutek, imam občutek, da
je Slovenija spoznala negativen pomen centralizma.
Mislim pa nekaj - v gospodarstvu prijateljev ni. Vsi smo
konkurenti in nihče nam zaradi lastnega idealizma ne bo
držal štange. Na to je treba računati, se zavarovati in se
predvsem boriti.«
To slednje - boriti se - je Borutu Jenku najbrž silno
domač pojem. Ne samo pojem, temveč še kako resnična
življenjska izkušnja.
Inženir postane
manager
Borut Jenko je po rodu
Velenjčan, rojen slovenskim
staršem v Hercegnovem.
Kot celjski gimnazijec je ko-
lebal med študijem ekono-
mije in elektrotehnike. Teht-
nica se je prevesila na stran
elektrotehnike. Preprosto
zato, ker je Borut verjel, da
bodo zakoni elektrike trajali
dlje časa kot zakoni v naši
ekonomiji in ker je hotel mi-
sliti s svojo glavo. Ne samo
misliti, temveč tudi glasno
povedati svoje mnenje. Prva
službena leta je bil predava-
telj na velenjski šoli za elek-
trotehnične predmete. Ta-
krat je tudi opremil merilno
regulacijski laboratorij.
Leta 69 so ga opazili v Go-
renju, kjer so že leto prej na-
povedovali program televi-
zorjev. »Konkurenca je po-
skočila, tržišče je hlepelo po
barvnih televizorjih, v Gore-
nju pa praktično niso imeli
človeka, ki bi se ukvarjal
s tem programom.«
In ta človek je postal Borut
Jenko. Po nekaj neprespa-
nih nočeh je sprejel izziv, si
najprej poiskal človeka za
tehnologijo in razvoj - bila
sta to Marjan Borovšak in
Tone Hojnik - kupih so ne-
kaj televizorjev, jih študirali,
jih primerjali in si nabirali
znanj. Obenem se takrat za-
čenja povezava s Kortingom.
Marca 1970 so podpisali po-
godbo o sodelovanju, dober
mesec in pol zatem so že iz-
važali prve dele barvnih tele-
vizorjev in sestavljali televi-
zorje za domače tržišče. Jas-
no, sestavljene iz delov on-
stran meje, toda že leta 72 so
1 v obratu elektronika povsem
osvojili vse sestavne dele za
črno beli in barvni televizor
na osnovi računalniškega
nirežnega planiranja. Takšna
je v telegrafskem stilu zgo-
dovina, ki pa je bila eno sa-
nio garanje. »Večina izmed
nas se je sproti učila, tudi
sam nisem vedel, kaj pomeni
Voditi strokovni in poslovni
team. Pri tem mi je Atelšek,
takratni direktor, veliko po-
niagal. Nikoli ni skeptično
gledal na naš program, po-
'ttagal je z vsem svojim zna-
njem. Konec koncev je sam
lansiral ta program in na ta
način je ščitil tudi samega
Sebe.«
Če je Borut Jenko kot gim-
; nazijec nihal med ekonomijo
j in elektrotehniko, je bil zdaj
Prisiljen ubadati se z ekono-
fnijo. »Predvsem sem hotel
in tudi hitro dobil v svoje ro-
ke stroške ter nadzor nad
I stroški. Samemu sebi, kolek-
1 tivu in vodstvu sem moral
dokazati, da je program
Uspešen, s tem pa si izboriti
^ečjo samostojnost pri odlo-
čanju in investiranju v na-
daljnje tovrstne programe.«
Dokazati proizvodno uspeš-
nost programa - to je bila na
začetku Jenkova vizija na-
daljnjega razvoja elektroni-
ke. Obenem pa program za-
saditi v Gorenje, ga utrditi,
prodreti z njim na jugoslo-
vansko tržišče in stkati moč-
nejše vezi z nemškim part-
nerjem. »Tehnologija je bila
doma zunaj, mi smo morali
slediti razvoju in znanju po
svetu, če smo hoteli v korak
z njimi.« V času, ko je večina
sanjala o računalništvu, so
poskušali Jenko in njegovi
sodelavci maksimalno izko-
ristiti računalnik.« Osemsto
sestavnih delov pri televizor-
ju pa res ne bom sešteval na
roke,« si je takrat dejal Bo-
rut. In še o nečem je razmi-
šljal: o novih, podobnih pro-
gramih, ki bi sodili k elektro-
niki. »O tem so začeli v Gore-
nju razmišljati šele takrat, ko
nisem več odločal o stvareh,
ko mojih predlogov nihče
več ni jemal resno.«
Na listi za odstrel
Med starejšimi delavci Go-
renja je ime Boruta Jenka še
danes, po toliko letih zelo ži-
vo. Ljudje ga spoštujejo za-
radi izjemne delovnosti,
strokovnosti in poštenega
odnosa do ljudi. In ni tako
malo tistih, ki pravijo: »Ko
bi bil naš Jenko z nami, bi
bilo marsikaj drugače.« Ime
Borut Jenko seje na listi lju-
di, določenih za odstrel, po-
javilo po približno petih letih
garanja. Njegovega, njego-
vih sodelavcev in ljudi v pro-
izvodnji, za katere Jenko še
danes trdi, da so dosegali za
pet do deset odstotkov višjo
produktivnost kot na primer
nemški delavci. Zapletalo se
je že čisto na začetku, leta
1970 pri iskanju partnrjev.
»Skozi Gorenje se je spreho-
dilo deset do petnajst takš-
nih s predpotopnimi modeU
televizorjev. Jasno, da smo
jih odklonih. Pri tem mi je
vedno pomagala neodvis-
nost od političnih vetrov.
Tudi kot manager sem ostal
inženir elektrotehnike, ki
zna s svojimi rokami in glavo
nekaj narediti. In to mi je da-
lo moč, da sem lahko rekel:
»Fantje, jaz se tega ne grem.
Do tod, pa konec. In sem
vzdržal, vse do takrat, ko se
je bilo treba posloviti.«
Jenkova skupina je v Go-
renje vnašala tudi drugačno
razmišljanje o načinu dela.
»Za isto mizo sem hotel ime-
ti človeka, kije odgovoren za
razvoj televizorjev. Za isto
mizo sem hotel imeti člove-
ka, odgovornega za tehnolo-
gijo. Poleg njiju človeka, od-
govornega za proizvodnjo, za
reševanje vsakodnevnih pro-
blemov. Za isto mizo sem
hotel kontrolorja kvalitete
proizvodnje. In s temi ljudmi
sem se hotel vsak dan pogo-
varjati, ti ljudje so morali biti
podrejeni tempu in proble-
mom tozda ter proizvodnje
v elektroniki. Vsi bi morali
biti na isti ladji, ki se ji je
reklo elektronika.
Kot vodja sem moral imeti
toliko moči, da pošljem da-
nes človeka na ta in ta sejem
po novitete, da pošljem jutri
drugega reševat ta in ta pro-
blem. Gorenje pa je takrat
šlo v grozovito, da ne rečem
neumno organizacijo. Vsi
deli so bili centralizirani,
v skupnih službah je bilo
2500 ljudi, edino elektronika
je bila anahronizem sredi te-
ga sistema. Takšni centrali-
zaciji se je Jenko postavil po
robu. »Program elektroni-
ke,« je nadaljeval sogovor-
nik, »je bil tako specifičen,
da en tehnični direktor raz-
voja ne more imeti pregleda
nad dogajanji. Takrat je bil
to Janez Miklavčič, strojni
tehnik in sekretar partije, ki
je bil direktor razvoja in kot
tak odgovarjal za tehnični
razvoj: štedilnikov, pralnih
strojev, hladilnikov, zamrzo-
valnikov, malih gospodinj-
skih aparatov, televizorjev in
keramičnih ploščic. Če bi bil
»doktor na kubik«, si sam
takšnega delovnega mesta
ne bi upal prevzeti. Ampak
v centralističnem sistemu so
potrebovali človeka, ki je šel
preko svojih meril sedet tja
gor za plačo in izpolnjevat
voljo nadrejenih. In v intere-
su elektronike takšnega na-
čina dela nisem mogel dovo-
liti. Nisem mogel pristati na
to, da telefonarim in prosim:
»Janez, mi lahko pošlješ tega
in tega odgovornega inženir-
ja, ker imamo strahotne pro-
bleme v proizvodnji. Ali da
kličem šefa tehnologije, da
posebej spet kličem kontro-
lorja. Razumete to? Postal bi
telefonist, v bistvu pa sem
odgovarjal za proizvodnjo.
In na takšen sistem nisem
pristal.«
V tistem času so mnogi že
spoznali, da program elek-
tronike ni muha enodnevni-
ca, da daje rezultate. »Imam
občutek, da so ljudje v Gore-
nju spoznavali, da je skrajni
čas, da dobijo oblast nad tem
programom. Ekipa, ki je ga-
rala pet let, je namreč posta-
la hudo zoprna. Med drugim
tudi zaradi odkrivanja krimi-
nala. Naše televizorje so
kradli, sprožili smo posto-
pek, pomagali odkrivati
mrežo in tudi sorodstvene
vezi z ljudmi na položajih so
bile dokazane. Vendar so mi-
žali, jih ščitili ali zavlačevali
disciphnski postopek. In tu-
di zato smo bili nevarni.«
Še so bile stvari, s katerimi
se Borut Jenko nikakor ni
mogel strinjati. »Gorenje je
veljalo za vzor samoupravlja-
nja, v resnici so se norčevali
iz njega. V vsakem podjetju
imaš pritisk od zgoraj in pri-
tisk od spodaj navzgor. Priti-
sku od zgoraj pariraš tako,
da kriterije nadzora zmanj-
šaš na minimum. Z eno do-
bro kuhinjo, ki si jo prodal
kot škart, si si kupil mir za
naslednjih nekaj let, če si jo
prodal dovolj pomembni
osebi. Prav tako se da kupo-
vati ljudi spodaj, predvsem
z drobnimi napredovanji. Ali
pa si jih včlanil v lovsko dru-
štvo, ker na jagi se marsikaj
dogovori. Tiste, ki jih ne mo-
reš kupiti ali nočejo v lovsko
društvo, je pač treba odstra-
niti. In v Gorenju seje delalo
po teh principih.«
Tisto, čemur je Jenko ves
čas oporekal, je bil tudi si-
stem nagrajevanja. »Gorenje
je imelo sistem plač, kjer si
naštel preko 40 grup. Med
eno in drugo grupo je bila
tako majhna razlika, da
sploh ni bilo utemeljenega
razloga, zakaj naj bi eden na-
predoval, drugi pa ne. In to
je bila fantastična politika.
Če si vsakih nekaj mesecev
napredoval po mahh kora-
kih, se je na primer v dveh
letih naenkrat na vrhu znašel
človek, ki ni ničesar znal. In
ničkolikokrat sem jasno po-
vedal, da so delavke napre-
dovale s podrejanjem svojim
mahm šefičem. Sam sem
podpiral sistem, kjer naj bi
razhke med grupami znašale
tudi po 30 odstotkov, ne bo-
rih 5 odstotkov, vsako grupo
pa bi bilo seveda treba teme-
ljito upravičiti.« In takšen
predlog je po Jenkovih bese-
dah spet sprožil alarm v Go-
renju. Nič manj angažiranje
Jenkove ekipe za pravice de-
lavcev, kritika vodilnih, kri-
tika policijskega stroja, ki se
mu je uradno reklo služba
zavarovanja. Ta sistem je vo-
dil pomočnik generalnega
direktorja Herlah in to je bil
najuspešnejši zatiralec
ustvarjalnosti v Gorenju, ki
je hotel vsakega človeka
spraviti na kolena. In nena-
zadnje, nihče od vodilnih ni
rad poslušal opozoril, da voz
drsi navzdol. Prepričan sem,
da seje v Gorenju krivulja že
po letu 72 obrnila navzdol.
Takrat so sejali strah med
gradbeniki, polovica jugo-
slovanskih stanovanj naj bi
bila do leta 1980 zgrajena iz
stanovanjskih celic, pa se to
ni obneslo. Kasneje je prišla
še ta nesrečna povezava z ra-
čunalniki Boroughsa. Skrat-
ka, obljubljali so veliko in
pognali fantastičen propa-
gandni stroj. Toda - v vsa-
kem poslu mora biti nekaj
blefa, ne smeš biti odprta
knjiga. Toda lahko je 10 od-
stotkov blefa, 90 odstotkov
mora biti resnice. Če pa se to
razmerje obrača, se začne ka-
tastrofa. In imam občutek,
da se je po letu 72 v Gorenju
to začelo dogajati.«
Sodu je dno izbilo pismo,
ki sta ga skupaj,z Jenkom
napisala Franc Štuklek in
Mirko Cigale, oba danes
prav tako uspešna zasebni-
ka. Na petih straneh so ko-
nec leta 74 analizirali razme-
re v Gorenju, bistvo vse ana-
lize pa je bilo nestrinjanje in
nepristajanje na takratne
razmere v Gorenju. In janu-
arja 75 se je začelo rezanje
glav.
Nikoli več
v družbeno podjetje
Stvari so se potem odvijale
z bliskovito naglico. Borut
Jenko je leta 75 dal odpoved,
izključili so ga iz partije,
z družino bi moral izprazniti
stanovanje, za kar si je priza-
deval zlasti Slavko Geratič.
Po odvetnikovem nasvetu je
Jenko takrat umaknil odpo-
ved in tudi sodišče združene-
ga dela je odločilo, da ostane
v Gorenju. Dnevi zatem so
bih verjetno najbolj mučni,
čeprav Jenko danes pravi,
da si jih je sam skuhal. A še
vedno prepričan, da je imel
prav. »Skoraj mesec dni sem
vsak dan prihajal na kapijo.
Vsako jutro pet minut pred
šesto. Vedno je vratar imel
ukaz, da me ne sme spustiti
v tovarno.« Boruta so zatem
posadiH v pisarno sredi me-
sta. »Imel sem neko kvazi
funkcijo vodje programa raz-
voja in proizvodnje elektro-
nike, s tem, da nihče ni upo-
števal mojih mnenj, za vstop
v tovarno sem moral imeti
dovolilnico.« -
Morda bi bilo še najbolj
prav, če bi ga spravili daleč
stran, zato so mu ponujali
mesto predstavnika v Pari-
zu. Mnogo let kasneje so ga
sicer ponovno vabili v Gore-
nje, toda Borut je bil odlo-
čen: »Nikoli več v družbeno
podjetje.« Leta 78 je dobil
status inovatoija v svobod-
nem poklicu in to ostaja še
danes. Uspešen in izredno
cenjen pri svojih poslovnih
partnerjih, čeprav tega sam
zlepa ne pove naglas.
»Preživel sem teh dvanajst
let, si zgradil hišo in končno
imam nekaj časa tudi zase.«
Njegov svet je računalnik, so
programi, s katerimi pospe-
šuje proizvodnjo, zmanjšuje
zastoje, povečuje dohodke,
njegovi programi povečujejo
nadzor nad izgubami in
omogočajo optimiranje po-
slovnih odločitev. Ukvarjal
se je tudi s projektiranjem
daljnovodov, jamsko elek-
trično mrežo, ki jo vodi raču-
nalnik, računanjem investi-
cij in nenazadnje s poslovni-
mi programi. »Ponavljati
eno in isto - to mi ne gre.
Imeti moram problem, ki ga
tarem, ob tem pa včasih po-
zabljam, da je treba tržiti.
Najtežje pa je prodajati last-
no delo,« pravi sogovornik.
Naj se za konec povrnem
k njegovi misli o tem, da
v gospodarstvu ni prijateljev
in da se je treba boriti. Tudi
to ni dovolj.« Z ustvarjenimi
rezultati, s svojim delom mo-
raš solidno živeti. In v svo-
jem delu moraš uživati. To je
predpogoj za uspeh. Tudi za
uspeh narodnega gospodar-
stva. Merilo uspeha pa je de-
nar. Ne zato, da si bomo ku-
povali jahte, temveč zato, da
si kupiš boljši računalnik,
razširiš prostor, da lahko
ustvarjaš in še koga poteg-
neš v igro. Tisto, kar se mi
zdi pomembno, je zmanjše-
vanje stroškov. Zato moraš
imeti interes in ne ukaz. In-
teres pa imaš, če je nekaj tvo-
jega. Ko smo gradili obrat
elektronike, sem se obnašal
kot lastnik, čeprav sem ve-
del, da to ni moje. Ampak
takšnih bedakov je malo.«
Morda res. A morda je rav-
no zato ime Borut Jenko še
vedno tako zelo živo
v ljudeh.
IRENA BAŠA
Foto: EDI MASNEC
»Nikoli se nisem hotel
igrati z ljudmi. Ljudi imam
preprosto rad. Ne želim jih
maltretirati. Če pa začutim,
da hoče ljudi nekdo maltre-
tirati, potem sem do njega
neizprosen.«
»Poleg znanja, dela in pre-
misleka je treba človeku še
nekaj sreče. Tako v življe-
nju kot v gospodarstvu.
Prepričan pa sem, da je sre-
ča na strani pogumnih. To
sem občutil sam. Ko sem
ostal na cesti, ko sem dal
odpoved, sem jo dal na pa-
met. Ničesar drugega nisem
imel v rezervi, nisem pa mo-
gel več pristati na način de-
la, kakršnega so mi vsilje-
vali.«
»Politika me nikoli ni za-
nimala. Zelo veliko pa mi je
do tega, da imam toliko svo-
bode, vsakršne, da lahko
v vsakem trenutku rečem
tisto, kar mi leži na srcu in
za kar mislim, da morajo
ljudje zvedeti.«
»Leta 73 sem pisal knjiži-
co o dvajsetletnici Gorenja.
Takrat je Atelšek dobil Av-
nojevo nagrado. Ne vem,
kdo je že letos potreboval
velik družbeni dogodek - 40
letnico Gorenja. Po mojih
izračunih bo štiridesetletni-
ca zagotovo šele čez tri
leta.«
»Prepričan sem, da brez
Atelškove podpore nikoli
ne bi bilo elektronike v Go-
renju. Naše programe je
podpiral, včasih celo preti-
rano, da je pri drugih vzbu-
jal zavist. V marsičem sva
se strinjala, toda ljudje oko-
li njega so bili močnejši. Če-
prav je bil znan gromovnik,
se osebno nisva nikoli spo-
rekla, razen na dveh javnih
zborih, ko je šlo za pravo
resnico. In še danes trdim,
da je vse, kar je počenjal,
tudi » lumparije«, delal za
Gorenje.
16. stran - 27. december 1990
intervju
»Očitala bi si, če
ne bi posifusila«
Srečko Šrot in Janez Sever poosebijata nov celjski zasebni časopis - Novo dobo
v Celju se je v iztekajo-
čem se letu marsikaj zgodi-
lo. Težko bi bilo, če seveda
odmislimo uničujočo popla-
vo, izbrati dogodek leta. So
bile to volitve? Je bil pro-
pad etablirane politike? Je
bil to morda nov veter v ob-
novi mesta in obupni po-
skus Celja, da se otrese svo-
jega večnega imidža pro-
vince? Ali je bil, morda, do-
godek leta za ljudi, za pri-
hodnost mesta, za njihov
prodor v slovenski in jugo-
slovanski prostor, spočetje
in rojstvo novega celjskega
časopisa Nova doba?
Pretiravam, vem. Nova do-
ba je le še eden od številnih
novih medijev, ki se dnevno
rojevajo v novi, demokratič-
ni, samostojni Republiki
Sloveniji. A za Celje in celj-
sko območje je bil ta dogo-
dek gotovo eden pomemb-
nejših v letu. Ne zgolj zaradi
vsebinske naravnanosti, ki
je nadstrankarska, ostra in
pogostoma na meji ali čez
mejo takozvanega rumenega
novinarstva. Ne le zaradi raz-
bijanja navideznih ali stvar-
nih tabujev. Bolj zaradi dej-
stva, da mesta brez (vsaj)
dveh časopisov ni. Kot ni ve-
lemesta brez davitelja, kot ni
mesta brez klatežev, pijan-
cev, klošarjev in brezdom-
cev. Kot ni mesta brez teatra,
kina, koncertov, galerij...
Celje je bilo pod rajnko av-
stro-ogrsko monarhijo bi-
stveno bolj pomembno kot
v zadnjih letih, ki jih je
usmerjal diktat Beograda in
Ljubljane. Je rojstvo Nove
dobe morda prvi znak spre-
menjenih pogojev obstoja in
bivanja mesta? Bo glas dveh
(v prihodnosti pa zanesljivo
še večjih) medijev uspel pre-
biti bariero, postavljeno na
Trojanah? Je Celje pridobilo
ali ni? Dobivamo več ali iz-
gubljamo več v primerjavi
z leti poprej? Zakaj še en ča-
sopis, ko je to tako drago in
ko (za krono vsega) Slovenci
pravzaprav nimamo niti pri-
bližno privzgojene kulture
branja časopisov.
Je bil Novi tednik prema-
lo? Je Radio Celje dajal pre-
malo? Ali svojega niso opra-
vila dopisništva vseh dnev-
nih sredstev obveščanja iz
Slovenije?
Odgovor na vsa ta in druga
vprašanja je, pošteno zapisa-
no, pritrdilen. Novo dobo
smo rabili, kot rabimo še lo-
kalno televizijo, še močnejši
prodor v republiška sredstva
obveščanja. Torej, hvala Bo-
gu, Šrotu in Severju za Novo
dobo, kakršna koli že je. In
kakšna je, zakaj je, kam meri
in kam bo šla?
O tem in drugih vprašanjih
smo se za Novi tednik pogo-
varjali s »krivcema« za Novo
dobo - glavnim urednikom
Srečkom Šrotom in odgo-
vornim urednikom - Jane-
zom Severjem? Takoj sta
pristala na intervju, čeprav
bolj zbeganih, zadrege in
dvomov polnih intervjujev-
cev od novinarjev ne boste
našli. In prav takšna sta bila
nova celjska podjetnika, alfa
in ornega drugega celjskega
zasebnega časopisa po vojni,
ko sem ju povabil na raz-
govor.
Skromna pisarna, miza
polna cigaret, svinčeni dim,
ki nas je spremljal v odkri-
tem. in poštenem pogovoru
- ter zadrega. Kaj ima NT za
bregom? Zakaj intervju? Ka-
ko intervjuvati kolega? Neiz-
rečena, a v težkem zraku tes-
ne pisarne vseprisotna vpra-
šanja ...
Zakaj sploh Nova doba?
Šrot: Zasebni časopis je
pač drugačen časopis in kot
takšen je moja dolgoletna že-
lja. Včasih ni bilo možnosti,
kakršne so danes, a tudi da-
našnje, izredne možnosti, so
povezane s težavami, zlasti
finančnimi. Kar zadeva te-
me, je čas za zasebni časopis
super. Rabimo časopis, ki je
zdrava opozicija vladi, stran-
kam, politiki nasploh. Ostali
bomo nadstrankarski, kot
smo, zato smo tudi že zavrni-
li ponudbe nekaterih strank.
A priori smo proti temu, da
bi nas katera od strank »Ku-
pila«.
Sever: Vseh 32 let, kar sem
v novinarstvu, sem si želel
drugačen časopis. Začel sem
kot vajenec v celjskem No-
vem tedniku. Šele, ko je Šrot
oživil nekatere zgodnje ideje
o neodvisnem, nadstrankar-
skem časopisu, sem začel
znova razmišljati o tem. Naj-
prej sem •mislil, da zafrkava,
saj je imel v vaši hiši visok
položaj. Tudi meni, kot po-
močniku odgovornega ured-
nika v Delavski enotnosti, ni
šlo slabo. A izziv je bil tu in
odločil sem se. Začeli smo
pod nulo, moj vložek je po-
djetje, ki je bilo do rojstva
Nove dobe zgolj na papirju,
prevzel sem funkcijo in ob-
ljubil pomoč.
Kako se je rojevala Nova
doba?
Šrot: Najprej je bila samo
ideja, potem dolgi, dolgi po-
govori ...
Sever: Ko mi je Šrot poka-
zal finančno konstrukcijo,
sem se ustrašil. Toda, kdor
me pozna, ve, da sem trmast.
V enem tednu se je rodil ča-
sopis, ki pa smo ga umaknili,
naredili novega, polovica te-
ga, ki pa je bil daleč od zas-
nove, je postala prva Nova
doba.
Šrot: Mudilo se je. Začeti
je bilo treba. Ko smo dobili
v roke zgodovino celjskega
časnikarstva, smo se vsi za-
mislili.
Sever: Celje je slovenska
zibelka časnikarstva, štiri ča-
sopise je imelo hkrati. Odlo-
čili smo se za ime Nova do-
ba, za celjski, vedno nepod-
pisan časopis.
Zakaj nepodpisan? Le zato,
ker skrivate avtorje, ki so
varno pospravljeni v svojih
službah, ali zaradi skrivanja
odgovornosti, ki se tako vali
na urednike, ali pa...?
Sever: Vztrajamo na nepod-
pisanosti. Ne samo zaradi tra-
dicije Nove dobe, tudi zato, ker
se kopica jugoslovanskih časo-
pisov reklamira, češ, da zanje
pišejo najboljša jugoslovanska
peresa. Vprašali smo se, ali bo-
do časopis brali zaradi imen
avtoijev ali zaradi tega, kar
ima povedati. Zato, ker bi radi
povedali, pri čemer ni važno,
kdo bo to povedal, se ne podpi-
sujemo. Odziv je bil neverje-
ten. Eni nočejo sodelovati, ker
menijo, da je avtorstvo po-
membno. Tak je dopisnik Dela
iz Sarajeva Vili Einspieler, na-
primer. Tudi sam mislim, da
ljudi ni dovolj v hlačah, če se
pod svoje tekste ne podpišejo.
Hkrati menim, daje dovolj, če
za avtorje vedo odgovorni.
V primeru Nove dobe - glavni
in odgovorni urednik.
Šrot: S tržnega vidika je tudi
nepodpisanost prispevkov za
nov časopis reklama. Ljudje
več govorijo o časopisu in več
je ugibanj, kdo neki je avtor.
Bralce je treba nenehno dreza-
ti, da je Nova doba tu. Tudi
govorice so dobrodošla re-
klama.
Pred Novo dobo je bil v Ce-
lju že Argument...
Šrot: Prav v tem je bila ena
od težav spočetja Nove dobe.
Težave smo imeli v tiskarni,
kjer nam niso zaupali, še več
težav pri kupcih, ki so nas ime-
li za muho enodnevnico. Ko pa
smo v prispevkih pokazali dru-
gačen pristop, so tudi ljudje
postali radovedni.
Sever: Volfu, uredniku Ar-
gumenta, smo najprej ponudi-
li, da bi delali skozi Argument,
pa ni bil za to. V principu pa
nam je šlo za rojstvo časopisa,
ki se ne bo kosal z obstoječimi
na tem območju, zlasti z No-
vim tednikom. Ne gre nam na-
mreč za odvajanje vsebine. Ho-
čemo nekaj drugega.
Kaj? Časopis, ki bo visoko
profiten, senzacionalističen,
ali kaj tretjega?
Sever: Če bi nam šlo zgolj za
profit, bi šlo po preprosti poti.
Naročili bi se na dva, tri tuje
časopise, najeli prevajalca in
z malo dela veliko prodali. Tak
je primer Kaja, pa Lady in še
številnih drugih časopisov.
Vse več jih je in vsi hočejo hi-
tro samo služiti. Mi ne bomo
prepisovali. Čeprav je Nova
doba še nedodelan časopis, je
tržni odziv nanjo zelo dober.
Naj odloči trg. Samo izvirni
bodo preživeh.
Šrot: Začeli smo brez pro-
dajne mreže, brez uveljavljene-
ga imena, zato pa tem bolj
agresivno. Naš cilj je, da smo
izvirni, da preživimo pet ljudi
in da povemo, kar imamo po-
vedati.
Sever: Človek bi moral v živ-
ljenju narediti otroka, zasaditi
drevo in napisati knjigo. Sam
mislim, da sem v Novi dobi že
naredil več kot v vseh svojih 32
novinarskih letih.
Oba sta imela lep položaj in
dobre službe, tudi plače, za-
kaj torej tveganje z nečim po-
vsem novim?
Šrot: Vse življenje bi si oči-
tal, da nisem poskusil. Tu je
bila ideja, volja, potencialni so-
delavci. V prejšnji službi bi za-
spal. Preveč znanega sem de-
lal, nič novega ni bilo. Povozil
bi me čas, ne bi več dohajal
mladih, v katere verjamem.
Sever: V svojem poklicu
sem vedno doživljal travme.
Imel sem vzpone in padce.
Vedno sem bil na terenu, na
cesti. Po vsaki »veliki« stvari
sem končal v »štraf« bataljonu.
Včeraj je bilo drugače. Mirno
bi lahko obdržal službo, saj so
me tudi v Delavski enotnosti
spraševali, kaj mi je tega treba.
Imel sem, kar sem hotel. Neob-
javljenih tekstov nisem imel.
A, ko sem slišal Šrotov stavek,
da bi si očital, če ne bi posku-
sil, sem videl, da ima prav.
Danes si odgovorni
urednik...
Sever: Ja, in z novimi trav-
mami. Nikoli nisem bil v polo-
žaju, ko bi moral odločati, kaj
je za objavo. Vedno sem za se-
boj vlekel mlade. Ko danes be-
rem njihove tekste, se prvič
sprašujem, kako daleč bi šel.
Doslej sem zavrnil dva teksta,
ki sta bila po moje preveč žalji-
va in sta šla predaleč.
Sicer pa je danes (četrtek, 20.
december) moj srečen dan.
Dobili smo tisočega naročnika,
in prvo tožbo. Kot odgovorne-
ga urednika me toži Jože Vol-
fand.
Oba pravita, da vama nove-
ga časopisa zaradi ovir pri
prejšnjem delu ni bilo treba.
Kot izziv je torej nov časopis
predrago in preveč tvegano
dejanje. Najbrž mora biti še
kaj?
Srot: Poskusiti je treba, ne
bi rad doživel usode nekaterih
starejših kolegov, ki so zadnja
leta svojega dela samo še čaka-
li na penzijo.
Sever: Meni pa je bil glavni
motiv ta, da se osvobodim sa-
mega sebe. Največje preklet-
stvo novinarstva je namreč zlo-
glasna samocenzura. Zadnja
leta sem objavljal, kar sem ho-
tel, pa sem vseeno vedel, za
kakšen časopis delam. In če-
prav mi je bila vedno special-
nost teren, smrt, umori, potre-
si, človeška nesreča, štrajki,
sem vedel, do kod smem in za-
viral sem samega sebe. Nova
doba je časopis brez teh zavor.
Spomnimo se tvojih spor-
nih tekstov. V rajnkem Tova-
rišu si objavil članek Samou-
pravljanje v strgani noga-
vici...
Sever: Ja, bil partijsko kaz-
novan, moral zatem prevajati
Tanjug, pisati črno kroniko,
celo med planšarje so me po-
slali delat reportažo. Marine mi
je po tem članku rekel, da ne
bom več novinar, pa vidiš ka-
ko je. Še vedno sem novinar,
on pa ni več minister. Metali so
me iz partije, hkrati sem dobil
Tomšičevo priznanje. Doživ-
ljal sem vzpone in padce,
a vedno je bila moja preokupa-
cija mali človek, njegova uso-
da. Star sem toliko, da sem do-
življal čase, ko smo mirno stali
pred partijskimi in občinskimi
veljaki, jim kimali, a vseeno
delali časopis po svoje. Spom-
nim se Novega tednika pod
uredništvom Jureta Krašovca,
z Vladom Smehom, Tonetom
Skokom, Borijem Vudlerjem,
Jožetom Klančnikom in drugi-
mi. To so bili mački. Iz njiho- ,
vih izkušenj seje rodil koncept
današnje Nove dobe.
Ko berem Novo dobo, dobi-
vam vtis, da ste vedno na me-
ji med »normalnim« in zelo
rumenim tiskom.
Šrot: Ne, rumeni nočemo bi-
ti. Vse, kar pišemo, stoji. Hoče-
mo se le rešiti samocenzure.
Sever: Po zahodnih merilih
smo še bistveno preveč resni
in še daleč od rumenega tiska.
Sami smo se spraševali, če
smo se sposobni rešiti lastne,
skozi leta dela privzgojene sa-
mocenzure. Odgovorili smo si,
da smo.
Pa vendar - veliko streljate,
veliko municije porabite, a če
bi ocenjeval po lovsko, bi re-
kel, da tarče nastreljate,
ustrelili pa niste še nikogar.
Sever: Hočemo biti nad-
strankarski in nočem, da bi
kdajkoli doživeli usodo Demo-
kracije. Mnogi mi očitajo maš-
čevalnost. A Nova doba le opo-
zarja na napake ljudi, ki jih je
preveč. Poglej, kaj se dogaja.
Težnje današnje oblasti so iste
kot pri rdečih. V najbolj kritič-
nem obdobju slovenstva smo.
In najhujši so spreobrnjenci.
Danes me isti človek, ki me je
metal iz partije, naskakuje
z drugo barvo. Nova doba je
v službi naroda, kajti nihče ni
nad narodom.
V Novi dobi pogrešam ana-
litičnosti. Boste samo kritizi-
rali, ali boste tudi kaj dokaza-
li, jiojave analizirali?
Srot: Premalo nas je za to. Je
pa zanimivo, da so vsi, ki smo
jih kritizirali, kritiko sprejeli.
To dokazuje, da so ljudje da-
nes bolj zreli. Naša naloga je,
da opozarjamo vse, ki delajo
napake, da tega ne smejo. No-
va doba pa bi potrebovala več
ljudi.
V slogan ste si zapisali Tu.
jega nočemo - svojega ni-
mamo ...
Sever: Manjka besedica
»še«. Slovenski narod je maj-
hen, vedno je bil upognjen, pa
vendar je imel, zlasti v vojni,
trdo pest.
In kakšne so ambicije Nove
dobe?
Šrot: Želimo si še več sode-
lavcev iz vse Slovenije in tudi
od drugod. Že zdaj se nam do-
gaja, da se nam ponujajo pere-
sa, za katera bi človek sploh ne
verjel, da se bodo.
Sever: Žal je tako, da z novi-
narsko plačo težko živiš novi-
narja vredno življenje. Vsi pač
tezgarimo. Za nas pa je najhuj-
ša kršitev, ki ima za posledico
takojšnjo odpoved sodelova-
nja, izdati ime kateregakoli av-
torja kateregakoli prispevka.
Želimo seči čez Trojane in čez
Visule, ki so naravna meja za
dostop do Maribora.
Šrot: In še vedno iščemo do-
pisnike in gradimo dopisniško
mrežo. Pokrili smo že velik del
celjskega območja. Toda, ne
mudi se nam - najprej moramo
teren pokriti novinarsko, šele
zatem prodajno.
Naj bo malo »rumen« vsaj
še Novi tednik. Kdo vse piše
za Novo dobo? Kot smo izve-
deli od obeh sogovornikov so
to zelo ugledna peresa. In kot
vemo sami, je to zelo res. Za
Novo dobo naj bi pisali (od
novinarjev s celjskega ob-
močja) novinarji Dnevnika
(Peter Kavalar), Dela (Drago
Hribar), Radia Slovenija (Mi-
ran Korošec, ki pa je svoje so-
delovanje do nadaljnjega »za-
mrznil«), Večera (Mar len
Premšak-Sever, Violeta Vato-
vec-Einspieler), svobodnjak
Brane Piano (po Severjevi iz-
javi od novega leta naprej od-
govorni urednik Nove
dobe)...
In kako vam uspeva, se že
živite sami?
Šrot: Zaenkrat še ne. Še d
lamo zastonj. Z novim letorn
bomo prebili mejno naklado
10 tisoč izvodov. Meja preži
vetja pa je bila okoli 5 tisoč
izvodov. S takšno prodano na-
klado smo pokrili fiksne stro-
ške tiska in razpečevanja časo-
pisa. Muči pa nas slabo plače-
vanje naročenih reklam. Tako
še vedno ne izplačujemo vseh
honorarjev sodelavcem, saj so
stroški prodaje in honorarjev
zelo visoki. Ko bomo šli čez
mejo 10 tisoč izvodov, bo olje
in tudi plačevali bomo
dobro...
Sever: Perspektiva pa nam
je delniška družba, v kateri bo-
mo združili kot vložek le novi-
narski kapital - torej denar av-
torjev - novinarjev, kar bo za-
gotovilo, da bo Nova doba
ostala resen, oster in pošten ča-
sopis mladih ljudi...
Srot: Da, vsak delavec in so-
delavec naj bi bil tudi delničar
-	takšen je koncept. Nočemo
pa v družbo lovcev na dobiček,
kakršni so se nam že tudi po-
nujali, pa smo jih zavrnili. Pre-
senečen bi bil, če bi izvedel,
koliko je danes ljudi, ki v raz-
lične družbe vlagajo po nekaj
deset tisoč mark. Nekje dobijo,
drugje izgubijo in veselo živijo.
Takšnih Nova doba ne rabi.
Za konec, kaj vaju nisem
vprašal, pa bi rada povedala
bralcem?
Šrot: Naj berejo Novo dobo.. ■
Sever: Celju in politiki niko-
li ne bom odpustil, da so to
lepo mesto tako zanemarili. Ne
le kot mesto s svojim gospo-
darstvom, komunalo in ljud-
mi. Samo spomnimo se, koliko
priložnosti, da bi se otreslo
svoje provincionalnosti je Ce-
lje_ že imelo. Poglejmo danes
-	Šmarje s tremi zasebniki že
ima lokalno televizijo, Celje še
okleva. A Celju je mesto v Slo-
veniji, Celje mora v Slovenijo.
Cejje ni provinca...
Šrot: Celje je že bilo center.
Svojo rotacijo je imelo, svoje
štiri časopise...
Sever: Rad bi, da bi se Celje
kot mesto zavedlo, kaj so me-
diji obveščanja. Po dolgih letih
se je to, kaj so mediji obvešča-
nja, pokazalo šele ob zadnji po-
plavi. Pa res rabimo katastro;
fe, da bi oblastem pokazali, ka)
smo?
BRANKO STAMEJČK^
Srečko Šrot, pravnik, novinar, 37 let. Prva
zaposlitev - časopis Delo, dopisnik iz Celja.
Urednik in mentor v Novem tedniku, pokri-
val je področje kriminala, prometne varno-
sti, sodstva. Pomočnik odgovornega uredni-
ka Novega tednika, zadnjega pol leta pomoč-
nik direktorja Novega tednika. Poročen, lo-
čen, živi v izvenzakonski skupnosti z Nado
Kumer, redaktorico Radia Celje. Ima dva
otroka - iz prvega zakona hčerko Natašo, iz
nove skupnosti sina Žigo. Na poti je tretji
otrok. Vozi jugo 55. Trenutni poklic - zaseb-
nik, glavni urednik Nove dobe.
Janez Sever, novinar, 54 let, eden starost celj-
skega in slovenskega novinarstva. Začel
v Novem tedniku, kasneje v Delu, Tovarišu in
skoraj v vseh slovenskih časopisih (»razen
v ljubljanskem Dnevniku in v Demokraciji«,
kot pove sam). Nazadnje pomočnik odgovor-
nega urednika slovenskega sindikalnega gla-
sila Delavske enotnosti. Poročen, ločen, poro-
čen, ločen, poročen (tretjič) z novinarko Veče-
ra Marlen Premšak-Severjevo. Ima štiri otro-
ke: najstarejši je sin Rastislav, zatem sin Lu-
ka (danes LUK AS - fotoreporter), iz zadnjega
zakona sta hčerki Nina in Maja. Vozi šest let
star Citroen prestige. Trenutni poklic - novi-
nar Delavske enotnosti in (po lastni izjavi
samo do novega leta) odgovorni urednik No-
ve dobe.
intervju
27. december 1990 - stran 17
Zdravniki se igrajo
z dragimi aparati
Mag. Brane Mežnar: «Raie imam ,razpuščen' koncept osnovnega zdravstva kot
vojaško centraliziranega bolnišničnega«
Novinar, ki je zadnje ted^
ne obiskal celjski zdrav-
stveni dom, se je skoraj nuj-
no srečal z vprašanjem, za-
kaj vsi govore in pišejo sa-
mo o bolnišnici, o njih, ki so
bili prav tako poplavljeni,
pa nič. Medijska zapostav-
ljenost pa ni bila edini raz-
log, zaradi katerega smo
k pogovoru povabili mag.
Braneta Mežnarja, dr. med,
direktorja Zdravstvenega
doma Celje.
Obetane spremembe
v zdravstvu se bodo gotovo
najhitreje odrazile ravno
v osnovnem zdravstvu, kjer
je tudi največ možnosti za
privatne zdravniške prakse.
Zdravstveni'dom Celje pa so
s samoprispevkom in na
druge načine uredili pred-
vsem občani sami. Že zato
jim ne more biti vseeno, kaj
bo z njim.
Poplava je marsikaj raz-
krila. Kaže, da tudi vedno
tleča nasprotja med bolniš-
nico in zdravstvenim do-
mom. Je to res?
Mežnar: »Bolj kot o na-
sprotjih bi lahko govorih
o razhkah. Bolnišnica je izra-
zito centralizirana in tako se
je tudi obnašala ob poplavi,
zdravstveni dom pa je, kar je
značilnost osnovne zdrav-
stvene službe, organiziran
v številne službe in enote, ki
samostojno delujejo. Tudi
posledice poplave so sami
odpravljali. Vodstvo zdrav-
stvenega doma jim je poma-
galo le, če ni šlo drugače. Si-
cer pa je bil s pomočjo križ,
saj je imela vso prednost bol-
nišnica. Pričakovali smo, da
bo dela koordiniral Zdrav-
stveni center, vendar je nje-
gova pooblastila prevzela
bolnišnica. Zato smo tudi or-
ganizirali svoj krizni štab.
Ker pa smo se upravičeno
zanašali na posamezne služ-
be in ljudi v njil\, ki takrat,
kadar prevzamejo iniciativo,
pokažejo največ sposobno-
sti, smo v dveh tednih začeli
normalno delati. Seveda
v improviziranih pogojih.
Ves čas je delala dežurna
služba, v najtežjem času pa
smo obvladali razmere s po-
močjo iznajdljivega zdravni-
ka v bloku. Zaradi vsega te-
ga imam raje »razpuščen«
koncept osnovnega zdrav-
stva kot vojaško centralizira-
nega bolnišničnega.«
Pravite, da ste bili v času
poplave ves čas drugi. Kaj
pa sedaj?
Mežnar: »Povsem so bili
uničeni predšolski dispan-
zer, patronaža, fizioterapija
in laboratorij. Škode smo
imeh za 68,5 milijona dinar-
jev. Ne pričakujemo, da nam
bo v celoti povrnjena. Vse,
kar pa se zbere, se deli po
določenem ključu v skladu
s škodo. Tudi namenske do-
tacije so v to vštete. Pošteno.
Računam pa, da bomo šest
mesecev po poplavi vse naše
službe rešili in bodo normal-
no delale v ustreznih prosto-
rih. Grenka, nepredvidena
izkušnja pa seveda nekoliko
Spreminja naše načrte. V kle-
ti ne bomo več nameščali ni-
česar, kar je za naše delo od-
ločujoče. Posledica tega bo-
do tudi nekatere organizacij-
ske spremembe.«
Še več sprememb kot po-
plava pa vam prinašajo
spremembe zakonodaje in
samega koncepta zdrav-
stva.
Mežnar: »Želimo postati
sodoben zdravstveni zavod,
ki bo predvsem zadovoljeval
tiste potrebe po zdravstve-
nem varstvu v občini Celje,
za katere smo zadolženi.
Hkrati želimo del naših mož-
nosti ponuditi na tržišču. Že
tako razen za občino Celje
opravljamo del dejavnosti za
celotno območje. To velja
zlasti za fizioterapijo, labora-
torij, dispanzerje in tudi zo-
bozdravstvo. Imamo torej
kadrovske in prostorske
možnosti za ponudbo na
trgu.«
O konkurenčnosti zdrav-
niki doslej niste kaj prida
razmišljali, kaj šele govo-
rili.
Mežnar: »Pa bomo morali,
čeprav smo v neprofitnih
ustanovah. Za v bodoče je
predvideno, da si bo tudi
znotraj nacionalnega, torej
zagotovljenega in plačanega
programa, lahko vsak izbiral
zdravnika. Če ne bodo ljudje
pri nas našli strokovnosti in
toplega sprejema, bodo odšli
drugam. V drug zdravstveni
dom ali pa k privatnemu
zdravniku. Saj ne pričaku-
jem, da bo zasebna zdravni-
ška praksa rešila zdravstvo
denarnih stisk, bo pa zelo
dober barometer kakovosti
uslug. Če bomo videh, da
v nekaterih delih kot ustano-
va ne bomo konkurenčni za-
radi večjih kadrovskih in
drugih obremenitev, bomo
tiste dejavnosti oddali pri-
vatniku. Ne v svojo škodo, se
razume. V dveh do treh letih
bi lahko prišla privatna inici-
ativa v ustanovo - kot na-
jemniki ali kot partnerji.«
Pa boste sploh sposobni
konkurirati zasebnemu
zdravniku?
Mežnar: »Glede na dediš-
čino socializma smo pretira-
no kadrovsko zasedeni in
trenutno verjetno ne bi bili
sposobni konkurirati. Z raci-
onalnim poslovanjem pa to
lahko dosežemo. Toda za to
nam mora zakonodajalec za-
gotoviti pogoje poslovanja:
finančne vire in takšne pri-
stojnosti, da lahko na primer
bolje nagradimo pridne in da
prestavimo ljudi tja, kjer bi
s svojim znanjem najbolje
koristili.«
Pričakujete, da bo zaseb-
na praksa prišla v ustanove
v nekaj letih. Ali ni mogoče,
da bi prišla še prej in da bi
razbila sedaj dokaj dobro
organizirano osnovno
zdravstveno službo?
Mežnar: »Tisti, ki bo dajal
hcence, bo moral imeti na-
tančen pregled nad tem, ko-
mu jo daje. Vsekakor si tega
ne predstavljam brez uskla-
jenosti z javnim zdravstvom.
Pokazalo se bo, da je za oba
premalo denarja. To bo glav-
ni problem. Vprašanje de-
narja bi lahko razrešili z za-
varovalniškim sistemom.
Vzpostavitev zavarovalni-
škega sistema traja po oceni
najmanj pet let. To prehodno
obdobje ne bo lahko. Denar-
ja ne bo, potrebe bodo, pri-
vatni in javni zdravniki bodo
skušali čimveč narediti, za-
služiti ...
V stavbe, opremo in kadre
osnovne zdravstvene službe
je bilo vloženega veliko de-
narja, zdravstvene domove
in postaje smo vsi pomagali
graditi s samoprispevki. Se
vam zdi prav, da se bodo
vanje vselili zasebniki?
Mežnar: »Osnovna zdrav-
stvena mreža je na celjskem
območju zelo bogata, ima ve-
like in lepe prostore. Z naro-
dovega stališča ne bi bilo
smiselno, da bi privatniki
gradili nove prostore. Naj
uporabijo tiste, ki jih že ima-
mo. Sicer pa tudi zasebni
zdravnik sodi v zdravstveni
dom ali postajo. Vezan je na
laboratorij, na rentgen...
Verjetno tega vsaj sprva ne
bo imel. S tem pa se odpirajo
tudi možnosti velikega in do-
brega sodelovanja. Ponovno
pa poudarjam, da bo to
v skupno korist vseh, pred-
vsem pa bolnikov le v prime-
ru, če bo strokovno močen
organ, nadzoroval privatno
iniciativo in jo usklajeval
s potrebami in možnostmi
na določenem področju. Za-
enkrat seveda nimamo še ni-
česar, na kar bi lahko naslo-
nili pričakovanja.«
Potrebne zakone pa ven-
darle že pripravljajo. Vas
kdo vpraša za mnenje, za
predloge?
Mežnar: »Vlada pripravlja
zakone, tu in tam dobimo
kakšno informacijo, sprašu-
jejo pa nas bolj o trenutnih
rezultatih poslovanja kot
o čem drugem. Dobili smo
na primer predlog novih nor-
mativov, čeprav nacionalno
program še ni določen. Vse
kaže, da bo treba nekatere
dejavnosti ukinjati. Še zlasti
specialistične dejavnosti in
- saj ni mogoče verjeti - v zo-
bozdravstvu preventivo.
Ravno v zobozdravstvu je
preventiva zelo očitno poka-
zala svoje smiselnost in ko-
ristnost, njeno zmanjševanje
pa je tudi v neposrednem na-
sprotju z deklarirano usme-
ritvijo zdravstva v preventi-
vo. Ce bodo takšni predlogi
sprejeti, bodo uporabniki to
krepko občutili na svoji koži.
O ukinjanju nekaterih
specialističnih dejavnosti
v zdravstvenem domu ali
bolje o njihovi selitvi v bol-
nišnico, se bo treba dogovo-
riti. Bo to šlo in zakaj sploh
imate v zdravstvenem do-
mu specialistične službe, ki
praviloma sodijo v bolniš-
nico?
Mežnar: »V zdravstvenem
domu imamo res cel kup
specialističnih dejavnosti, ki
zaokrožujejo našo ponudbo.
Po črki zakona ne sodijo
sem, a so tu zaradi potreb
ljudi, še zlasti, ker v celjski
bolnišnici nekatere dejavn-
soti niso najbolje organizira-
ne. Nekaj jih bo verjetno tre-
ba preseliti v bolnišnico,
vseh pa ne, če hočemo ohra-
niti konkurenčnost. Z bol-
nišnico,se o tem že pogovar-
jamo. Čeprav imamo vsak
svoj pristop in različne nači-
ne razmišljanja, smo tudi do-
slej našli skupne interese in
sodelovanje je korektno. Pri-
čakujem povečanje tega so-
delovanja. saj bomo vsi mo-
rali težiti k racionalnosti. Ve-
čina ljudi je tudi dovolj širo-
ka, da ne gleda le lastnih,
temveč tudi interese ljudi,
bolnikov.«
Kako pa oce^ujete seda-
njo organiziranost in
opremljenost osnovne
zdravstvene službe v Celju?
Mežnar: »Ocena je več kot
dobra. Imamo službe, ki jih
drugje nimajo. Takšna je na
primer urgentna služba, ki
deluje neprekinjeno za obči-
ne Čelje, Šentjur in Žalec.
Zelo dobro imamo razvito
službo patronaže in nege na
domu, za splošne in obratne
ambulante pa velja ocerta so-
lidno. Celjski zdravstveni
dom je izjemno dobro
opremljen. V zadnjem času
smo uspeli dobiti urgentno
vozilo, eno najsodobnejših
v Jugoslaviji. V njem je mo-
goče bolniku ali ponesrečen-
cu nuditi vsakršno pomoč.
Imamo tudi usposobljeno
ekipo za to delo. Ultrazvočni
aparat v ginekološkem di-
spanzerju je tudi eden najso-
dobnejših in ga uporabljamo
skupaj z bolnišnico. Imamo
tudi specialni aparat za ugo-
tavljanje srčnih bolezni, ki
zagotavlja telemetričen nad-
zor v delovanju srca pri paci-
entu v službi ah na domu. Ta
daljinski aparat, imenovan
Holter, prav tako uporablja-
mo skupaj z bolnišnico, ven-
dar z našimi perifernimi eno-
tami. Ponosni smo tudi na
kompletno opremo za testi-
ranje srčno-plj učnega siste-
ma na visoki ravni. Z njo od-
krivamo pljučne bolezni, si
pomagamo pri zdravljenju,
ugotavljamo rizične faktoije
na delovnem mestu, nadzira-
mo vsebnost kisika v krvi,
kar je še posebej pomembno
za tiste, ki uporabljajo kisik
na domu. Vse to pa lahko
uporabimo tudi izven zdrav-
stvene ustanove.«
Pomeni ta dragocena, so-
dobna oprema tudi visoko
strokovno raven medicine?
Mežnar: »Po opremi se
lahko primerjamo z Evropo,
po organizaciji dela pa smo
daleč, daleč za njo. Sami si
delamo utvare o naši stro-
kovnosti, pa še tistega, kar
imamo, ne uporabljamo, kot
bi lahko. Prepričan sem, da
je največja hiba v celjskem
zdravstvu ravno zaradi slabe
organizacije neizkoriščena
draga in sodobna oprema..
V tujini takšni aparati delu-
jejo 24 ur dnevno. Pri nas pa
bi jih radi imeli zdravniki za-
se in se z njimi igrah. Ljubo-
sumno jih zaklepajo pred ko-
legi in se - ko bi se vsaj - na
njih učijo. Okvare potem ne
morejo biti redkost.«
Kot direktor zdravstvene-
ga doma menda imate vpliv
na organizacijo dela. Zakaj
ga ne uporabite za njeno iz-
boljšanje?
Mežnar: »Če hočeš kot po-
sameznik - kot direktor, vo-
dja teama ali oddelka - dvig-
niti kakovost, moraš porabiti
toliko energije, daje to nera-
cionalno. Povsod se srečuješ
z ovirami, vsakdo se vmeša-
va. Nič čudnega, saj si mo-
teč, pa še brez pooblastil. Če
pa bo sistem dal posamezni-
ku večja pooblastila in tudi
priznaval in nagrajeval kako-
vost, bo šlo. V zdravstvu
prav tako kot drugod.«
Verjamete, da bo šlo?
Mežnar: »Če upoštevam
prostore, opremo, kadre ter
organizacijske izkušnje, so
pogoji za start v drugačno
zdravstvo dobri. Pa žal ni ta-
ko preprosto. Če bi urejali
samo področje zdravstva, ne
bi bilo razlogov za pesimi-
zem. Tako pa... Zakonodaja
bo, upamo, dobra; dejanskih
pogojev pa ne bo. Pravza-
prav je težko kar koli predvi-
deti. Ne vemo, na primer, ka-
ko se bodo obnašali ljudje.
Morda jih bodo nove razme-
re na novo razkrile, pokazale
več, kot danes pričakujemo
od njih. Ali pa ne. Mislim, da
bo za celovito prilagoditev
zdravstva novi zakonodaji
potrebno kar desetletje. Šele
potem bomo lahko rekli, da
delamo tudi zdravniki pri
nas tako kot delajo zdravniki
in seveda drugi zdravstveni
delavci, v Evropi.«
MILENA B. POKLIČ
Po Črki zakona specialistične dejavnosti
ne sodijo v zdravstveni dom, a so tu zaradi
potreb ljudi, še zlasti, ker v celjski bolniš-
nici nekatere dejavnosti niso najbolje orga-
nizirane.
Največja hiba v celjskem zdravstvu je
neizkoriščena draga in sodobna oprema.
V tujini delujejo takšni aparati 24 ur
dnevno. Pri nas pa bi jih radi imeli zdrav-
niki zase in se z njimi igrali. Ljubosumno
jih zaklepajo pred kolegi in se - ko bi se vsaj
-na njih učijo.
Osnovna zdravstvena mreža je na celj-
skem območju zelo bogata, ima velike in
lepe prostore. Z narodovega stališča ne bi
bilo smiselno, da bi privatni zdravniki gra-
dili nove prostore. Naj uporabijo tiste, kijih
že imamo.
Bolnišnica je izrazito centralizirana in
tako se je tudi obnašala ob poplavi, zdrav-
stveni dom pa je, kar je značilnost osnovne
zdravstvene službe, organiziran v številne
službe in enote, ki samostojno delujejo.
mag. Branko Mežnar, dr. med.
ljubljanska banka
Splošna banka Celje d. d., Celje
Ljubljanska banka
Splošna banka Celje
vam želi srečno
in uspehov polno
leto '91
18. stran - 27. december 1990
reportaža
Iz takšne je snovi kot sanje
Petra SimonitUa iz Celja poznamo kot neprekosljivega tieaka Mraza, brez maske pa je kristjan, svetovljan, z dušo umetnika
Skoraj trideset let ga že
srečujem na celjskih ulicah.
Elegantnega, visokega go-
spoda, hitrih korakov in po-
duhovljenega obraza - Pe-
tra Simonitija. Nikoli ni
imel nobenih vidnih kultur-
nih ali družbenopolitičnih
funkcij. Ni bil čas za to.
Zato pa je bil preteklih
dvaintrideset let vsako leto
dedek Mraz in je med celjsko
otročad prinašal darove, to-
plino, veselje, ljubezen. Nič
za to, če bo v celjski zgodovi-
ni za njim ostala le ta sled.
Ponosen je nanjo, medtem je
tudi sam postal dedek svo-
jim štirim vnukom in kljub
šestim desetletjem, ki jih ži-
vahno skriva, pridejo trenut-
ki, ko se z njimi pootroči, po-
stane sam otrok.
Simonitijevo
Takšen je naslov časopisa,
ki ga številni Simonitiji, raz-
kropljeni po vsem svetu, iz-
dajo, ko se srečajo v rodni
očetnjavi - vasici Biljani
v Goriških Brdih. Prvega so
izdali pred osmimi leti, ko so
se prvič zbrali in prepozna-
vah, drugega pa štiri leta
kasneje, ko so družinsko živ-
ljenjsko drevo dopolnili
z novimi podatki. Oba časo-
pisa sta izšla v slovenskem,
italijanskem in francoskem
jeziku, kajti Simonitijev rod
je romanskega izvora. Ob tej
priliki so zapisali: »V nas
drhtijo vezi, ki izhajajo iz
istih globokih korenin. To
seme, to rast, to drevo naše-
ga rodu, ki se v njem preta-
kajo vsi sokovi naše biti, je
pognalo na tem koščku
žlahtne zemlje med Jadra-
nom in Alpami, med vino-
rodnimi sočnimi Brdi in sta-
rodavnim	Čedadom.
- V njem je tudi naša usoda,
spletena med tem nebom in
to zemljo. Žive priče smo ti-
stih, ki so bih pred nami, in
tistih, ki bodo za nami. - Za-
to - imejmo se radi tu in
zdaj!«
Peter Simoniti, eden od
daljnih potomcev številnih
Simonitijev, se je zagrizel
v preteklost svojega rodu.
Pri zbiranju podatkov mu je
pomagal Rado Simoniti, zna-
ni slovenski skladatelj, bra-
tranec Petrovega očeta. Za-
čel je pred dvajsetimi leti
z brskanjem po arhivih v Če-
dadu, Medani, San Quarzu,
družinsko deblo življenja pa
je sestavljal šest let. Danes
visi v njegovi sobi, videti je
kot moderna grafika in meri
sto štirideset krat sto centi-
metrov. Vključuje dvanajst
rodov Simonitijev, ima pa to
posebnost, da upošteva tudi
ženski rodovnik. (Ta značil-
nost je veljala v zgodovini le
za kralje in cesarje).
»Z letom 1582 sem pričel
graditi naše družinsko dre-
vo. To je izpričano z Ustino,
vse pa kaže tudi na starejše
podatke. V Tržaškem alma-
nahu je na strani 32 izpričan
priimek Simon, ki je bil leta
1398 hišni lastnik. Jasno je
namreč, da Simoniti izvira
od imena Simon. Od tod Si-
monut (sin - mah Simon-
ček), Simonuti - jevi, Simo-
niti - jevi, Simoniti, itd. Naj-
starejši arhiv izpred triden-
tinskega kongresa je v Pira-
nu in nekaj novih podatkov
za rodovnik bi že lahko izvi-
ralo iz leta 1297. Sledil jim
bom, da rodovnik dopolnim
in tako končam življenjsko
delo.«
Peter Simoniti je ponosen
nanj. Le kadar govori
o njem, ni skromen, sicer pa
vseskozi. Sokovi družinske-
ga debla se pretakajo v njem,
ga bodrijo, da išče korenine
svojih prednikov, ki dajejo
pečat rodbini in njegovemu
nasledstvu.
Brlc z goriških Brd
Ko sem prestopila prag
montažnega bloka v Trubar-
jevi ulici 30 v Celju, sem ostr-
mela. Prav tako moj kolega
Edi Masnec, ki me je sprem-
ljal. Začudila sva se urejeno-
sti stopnišča in kulturi skup-
nega prostora. Ob zadnji po-
plavi so utrpeli veliko škodo,
saj je voda segala do prvega
stanovanja. O tem zdaj ni no-
benega sledu.
Ko sva se s kolegom znašla
v Simonitijevem stanovanju,
" sva takoj vedela, da ima pri
tej ureditvi Peter prste zra-
ven. Že dolgo let je predsed-
nik hišnega sveta in seveda
ne bi bil Peter, če kulture ne
bi vnesel tudi v hišo, kjer sta-
nuje.
Da o njegovem stanovanju
ne govorim. V njem ni veliko
materialnega bogastva, bi-
stvo se skriva drugje. V na-
mestitvi pohištva, v razpore-
ditvi predmetov, ki sta jih
z ženo prinesla s številnih
popotovanj, v galeriji umet-
niških shk, ki zapolnjujejo
stene in pričarajo bogat du-
hovni prostor. Tu so še knji-
ge in Petrov najljubši slo-
venski pesnik - Gradnik. Ni
čudno, saj prepeva o isti
zemlji in o istih ljudeh, ki jih
ljubi tudi Peter in je del njih.
Bric z goriških Brd.
Med požirki briške rebule
sva stapljala misli, ki jih je
dopolnjevala Petrova živ-
ljenjska sopotnica Nada. Kar
je pričel pripovedovati Pe-
ter, je dopolnila Nada. Sim-
bioza srečnega zakona je iz
dveh oseb naredila eno, vsa-
ka pa je ohranila svoj lastni
jaz. Kadar je Peter v oblakih,
ga soproga Nada postavi na
zemljo, kadar Peter brenči
nemiren po mestu, ohranja
ona toplino doma, je vestal-
ka svetišča, ki se mu pravi
domače ognjišče.
Uradnik z umetniško
dušo
z ljubeznijo spleteno gnez-
do v Biljani je bilo toplo in
v tej toplini, kjer je skupaj
rastlo pet otrok, se je Peter
dobro počutil. Detinska leta
je prekinila italijanska za-
sedba Petrovega rojstnega
ozemlja; kot zavedna sloven-
ska družina so dobili izgnan-
ski list in bili pregnani iz
rodne zemlje. Pribežali so
v vas Žvirče pri Tržiču na
Gorenjskem, od^tam pa so
kmalu prišli na Štajersko in
se naselili v Topolšici pri
Slovenj Gradcu. Peter-Veter
je končal v Mariboru eko-
nomsko srednjo šolo, čeprav
je vseskozi želel postati uči-
telj. Vzgojen v krščanskem
duhu pa za ta poklic takrat ni
bil primeren in postal je
bančni uradnik. Od leta še-
stinpetdesetega je opravljal
to službo v Celju, od oktobra
letos pa je upokojen.
»Kljub temu, da se mi živ-
ljenjska želja ni izpolnila,
sem bil zadovoljen z delom
v banki. Tudi tu sem lahko
živel pestro. Delal sem v pro-
pagandi, imel veliko oprav-
ka z otroki, ki so naši najbolj-
ši varčevalci, in nikoli pri de-
lu nisem bil nesrečen. Svoja
hotenja, svoje sanje, sem iz-
sanjal drugje.« Petrove mo-
dre oči se potopijo v modri-
no preteklosti, le za hipec
sekunde, in že je spet v seda-
njosti.
Danes pripada gospod Pe-
ter Simoniti krščanski de-
mokratski stranki. In ker sva
oba kmalu ugotovila, da je
politika le dekla, sva se raje
ustavila pri muzah. Res je,
da niso iz mesa in krvi, zato
pa^so se lahko prikazale ob
zibeli malega Petra in ga
navdihnile s svojo umetnost-
jo. Muza glasbe mu je bren-
kala na cimbale, zato ima do-
ber posluh (izpričan je v širši
in ožji familiji), muza plesa
mu je podarila ritem in po-
skok, muza sUkarstva ljube-
zen do likovne umetnosti,
a najbolj ga je obdarila bogi-
nja Talija in ga prevzela za
vse življenje. Res, Peter po-
khcni igralec ni postal, svoj
umetniški dar je razdajal po
amaterskih odrih.
»Moji sorodniki so bih
skoraj vsi amaterski igralci.
Oče, mama, otroci, vsi smo
igrah. Pripravljali smo dru-
žinske prireditve. Po vojni
so k nam v Biljano prihajah
številni operni pevci - od
Zlate Ognjanovič do Ladka
Korošca. Spominjam se pre-
čudovitih umetniških veče-
rov, na katerih sem recitiral.
Med vojno smo igrali v To-
polšici, v centralni kuhinji
zdravilišča. Povabih smo tu-
di nemškega upravnika in na
končuje nam igralcem dejal:
Tu sem bil in nisem bil tu.
V Celju sem igral pri De-
lavskem odru, najraje karak-
terne vloge, statiral v celj-
skem teatru, danes pa sode-
lujem z recitacijami na kul-
turnih prireditvah. Kot de-
dek Mraz sem uteleševal teto
Dobroto in z vsemi igralski-
mi sposobnostmi skušal
otrokom pričarati sanjski
svet vsaj enkrat v letu. Veste,
sanje so nekaj čudovitega!
Kultura duha in srca
Dedek Peter - Neno ga kh-
četa vnukinji in vnuka - zna
pričarati peko kruha, pa tik-
takanje ure in tisoč vsakda-
njih utripov, ki sestavljajo
življenje. V vsakem najde
svoj smisel, ta pa je pogojen
v krščanskem svetu, kajti
Peter je veren človek. Iz
takšne tradicije je zrastel, ni
seji odpovedal niti takrat, ko
ni bila zaželjena, in ostal ji bo
zvest do zadnje življenjske
biti. Biti veren je milost bož-
ja in Peter je zanjo bogu hva-
ležen. Če nje ne bi bilo, r^e bi
imel tako čudovite družine,
ne bi spoznal Nade, ki je tudi
rastla v veri in je z njo napol-
nila njun dom.
»Po vojni smo pojem dru-
žine razbili, jo razvrednotili,
zdaj je čas, da ji vrnemo njen
prvotni pomen. Božič je dru-
žinski praznik in najbolj sem
to občutil med vojno. Niče-
sar nismo imeli, pa smo bili
ob božiču srečni, da smo
skupaj. Obdajala nas je topli-
na, petje. Nič ni bilo zlagane-
ga, vsiljenega, posiljenega.
Najlepši spomini na praz-
novanje božiča so mi ostah iz
prvega leta zakona. Z ženo
Nado sva ga praznovala
v njihovi številni družini, ki
je tudi gojila družinsko pet-
je. V Nadini družini je bil po-
udarek na božični jelki, pri
nas doma na jaslicah, ki jih
je vsako leto pripravljal oče
- pater familias. Mi otroci
smo ga lahko samo gledali in
postavih kakšno ovčico. Ta-
krat je v meni vzklila kultura
duha in srca. Kako neverjet-
no, kaj lahko napravita figu-
rica iz gline in detece, v jasli
položeno. Od takrat nosim
v sebi družino in v takem du-
hu sem vzgajal tudi moja
otroka.« Petrove oči so se za-
iskrile, Peter - Veter je
utihnil.
Posrkala sva kapljice bri-
ške rebule, na mizi pa so se
rdečila zlata jabolka, prine-
šena iz Petrove očetnjave.
Simbolizirajo Vero, Upanje,
Ljubezen, vse, za kar bi Pe-
ter umrl.
ZDENKA STOPAB
Foto: EDI MASNEC
Petrov svet umetnosti in širokopoteznost, ki pelje v irealni svet.
Če se dedek Mraz dovoli prijemati in se igra, otroci najbolj uživajo. Peter Simoniti je že
tak, a zato je najbolj priljubljen celjski dedek Mraz.
Simonitijevo šestletno delo - zbiranje podatkov za družinski rodovnik, ki
še ni dokončan - visi kot moderna grafika na steni.
Tradicija, ovekovečena v časopisu, žena Nada in Peter, ki snuje nove
pravljice - za otroke in odrasle.
reportaža
27. december 1990 - stran 19
Tudi v Icrompirlu je limona
z Milanom BuUimirovičem o zdravilnih zeliščih, zeliščarstvu in naravnem zdravilstvu
Milan Budimirovič je nadvse zanimiv
človek. Po poklicu je sicer inženir organi-
zacije dela, ki je bij do upokojitve (to je
doživel pred leti) zaposlen tudi na sedanji
televiziji Slovenija, zdaj pa ves prosti čas
namenja vse bolj popularnemu in korist-
nemu spoznavanju z zdravilnimi zelišči.
Gre za področje, ki bo pri nas kmalu izred-
no razvito, saj je že sedaj veliko zeliščar-
jev različnih kvalitet, Milan Budimirovič
pa prav gotovo sodi med najboljše pozna-
valce, kar človek, ki ima rad to skrivnost-
no področje, kmalu spozna.
Srečal sem ga na Dobrni, kjer seje ustavil
za nekaj dni. Med aktivnim počitkom je
krepki mož, ki se mu pozna, da živi zdravo
in polno življenje, pripravil tudi predavanje
»Zdravilna zelišča in njihova uporaba«.
Njegova predavanja so nekaj posebnega:
trajajo 90 minut, nato pa je 60 minut na
razpolago za pogovor s poslušalci. Organi-
zator mora za vse priskrbeti svinčnike in
papir, da si lahko mnoge zanimivosti iz Mi-
lanovih predavanj zapišejo in jih kasneje
doma koristno uporabljajo. »Pri meni ni
skrivnosti,« pripoveduje Milan, ko sediva
v njegovi hotelski sobi, kjer diši po čajnih
mešanicah in ostalih zdravilnih preparatih.
»Zakaj ne bi tistega, kar vem sam, vedeli
tudi drugi?«
Tretja posebnost je, da vsi poslušalci do-
bijo skodelico posebnega čajnega napitka,
ki ga pripravi Milan sam iz zdravilnih ze-
lišč, ki jih čez leto nabere in ustrezno posu-
ši. »Moj čaj vsebuje mehso, glog, meto,
šentjanževko, dišečo perlo in cvetove vrt-
nic. Ščepec mešanice je treba preliti s kro-
pomo in pustiti do deset minut mirovati.
Potem odcedimo in sladkamo izključno
z medom ah naravnim, neprečiščenim slad-
korjem, ki ga zdaj lahko kupimo tudi v tr-
govinah. Beli sladkor ni ustrezen za noben
čas.«
Učinek?
»Pomirjajoč, kot da bi sanjah. Izredno se
počutite.«
Hišna uprava ali zdravilna
zelišča?
»Pred več kot desetimi leti sem se vehko
ukvarjal s hišno upravo. Sestanki gor, se-
stanki dol in mnogo same jeze, ki sem jo
kasneje prenašal tudi v stanovanje, v druži-
no,« se spominja Milan, ko šegavo gleda
izza precej velikih okvirjev očal. »Enkrat se
je žena razhudila'in rekla, da se naj odlo-
čim: hišna uprava ali družina. Prinesla mi
je znano knjigo dr. Pavla Bohinca, ki še
danes velja za najboljšo o zdravilnih zeliš-
čih na Slovenskem. Tej knjigi so se pridru-
žile še druge, domače in tuje, nastala je
knjižnica. Zdravilne rastline so me zastru-
pile. Spoznavati sem začel nov svet, ki me
je privlačil. Ko sem se upokojil se tako ni
bilo treba bati za konjička, s katerim bom
zapolnil prosti čas. Trave so postale moja
prva ljubezen, ki traja še danes. Zanimivo:
to ni bila ljubezen na prvi pogled, ampak se
vedno bolj užiga.«
Lekarna v naravi
Budimirovič začne predavanje s spozna-
vanjem osnovnih vrednot zdravilnih zelišč
ter opozarja na možno škodo, do katere
lahko pride zaradi nepoznavanja zdravilnih
zelišč na splošno ali neustrezne uporabe.
V	kratki zgodovini se sprehodi od Kitajske
3000 let pr. n. št. do Grčije 400 let pr. n. št.,
Rima z Dioskuridom, Plinijem in Galenom
199 let pr. n. št. ter slovenskih zeliščarjev
Valvasorja, Skopolija, Haketa in drugih.
Slovensko ljudsko zdravilstvo uporablja
okoli 500 zdravilnih zelišč, zanimiva pa je
primerjava med Slovenijo in Anglijo.
V	Sloveniji poznamo okoli 3 tisoč samoni-
klih rastlin, v Angliji pa samo 800, čeprav je
razmerje v površini obeh pokrajin 1:4!
V predavanju poslušalcem pokaže okoli 70
zdravilnih rastlin in 32 barvnih diapoziti-
vov. Poslušalci se seznanijo s pripravlja-
njem in recepturami nekaterih zdravil in
rastlin od tinktur, praha, mazil do sirupov.
Med zanimivosti svojih predavanj Budimi-
rovič uvršča tudi poglavje o škodi zaradi
Glavobol ni bolezen, ampak posledica
neke bolezni in zato je treba zdraviti vzro-
ke za glavobol.
nepoznavanja in neuporabljanja zdravilnih
zehšč v času NOB:
»Med vojno je po nepotrebnem umrlo
vehko ljudi, ker nismo poznali zdravilnih
učinkov predvsem rmana, vrbe in hrasta.
Rman je heroj med zdravilnimi zehšči, saj
ga je poznal že grški junak Ahil, kateremu
so ga na peto nastavljale vile in ga tudi
pozdravile. Rman je čudovit za zdravljenje
ran. V naših južnih krajih so se hajduki
nekoč bojevali proti Turkom, zdravili pa so
se samo s čudodelno travo, ki je ustavljala
krvavitve in pospeševala zaceljevanje ran.
To je bila hajduška trava.
Pomembna je tudi vrba, saj je v njeni
skorji do 40 odstotkov salicilne kishne, kije
osnova za aspirin. Teh pa med vojno nismo
imeli oz. jih je primanjkovalo.
Učinkovit je tudi hrast, ki je pomagalo
proti driskam, ki so tudi mučile vojake in
jih odstranjevale iz borbenih vrst. Hrast je
tudi antibiotik, saj se list lahko polaga na
rane. Je tudi antistrup ter učinkuje pri za-
strupljenju z gobami. Vse tri rastline bi lah-
ko ustrezno uporabljali še zdaj, zlasti ob
elementarnih nesrečah, ko bi zmanjkalo
pravih zdravil.«
Trava Iva ni smilj
Milan Budimirovič se je pri spoznavanju
zdravilnih zelišč zakopal v ustrezne knjige.
Veliko je hoSil s prijatelji v naravo, ob tem
pa opravil še ustrezni devet mesečni tečaj,
s katerim je dobil naziv mojster zeliščar.
Vse skupaj se je začelo v Strunjanu, ko se je
med dopustovanjem o zdravilnih zeliščih
in njihovih učinkih pogovarjal z ostalimi
dopustniki. Teh je bilo vedno več in tako so
se prestavili v dvorani. Kupil si je dia pro-
jektor. Vabili so ga v Novo Gorico, Trst,
domove za ostarele, rdeči križ, obhodil je
skoraj vsa slovenska zdravilišča. »Predaval
sem tudi na Lastovu, kjer letno preživim
okoli tri mesece pri nabiranju zdravilnih
zehšč. Tam je še vse naravno, čisto, zdravo.
Na Lastovu sem predaval za vojsko, posku-
sil pa sem tudi s predavanjem za domačine
pa sta prišli samo dve ženski...«
Lastovo je posebej značilno po vsestran-
ski travi smilj, žal pa jo mnogi zamenjujejo
z drugimi podobnimi travami. »Bilo je na
ljubljanski tržnici, ker branjevke ali zeliš-
čarke prodajajo zdravilna zelišča. Pa vidim
na vrečki napisano »trava iva« čeprav je bil
v njej pravi smilj, razlika pa je velika. Opo-
zoril sem prodajalko, da nima prav, ker
v Sloveniji ne rasteta niti smilj niti trava iva
pa me je ozmerjala, da jo naj pustim pri
miru, ker se na nič ne spoznam. Sploh so ti
»divji« zehščarji nekaj posebnega in če kaj
potrebujete, je bolje stopiti lekarno. Pri
predavanjih veliko pozornost namenim tu-
di času nabiranju zdravilnih zelišč (dnevni
čas, ko je zdravilna rastlina suha, ne rosna-
ta). Na primer: korenine regrata so spomla-
di zdravilne za šolč in jetra, jeseni pa za
sladkorne bolnike. Posebno je tudi sušenje,
saj se noben cvet in list ne smeta sušiti na
soncu, ampak v senci in na prepihu. Rastli-
no je treba hitro posušiti in ne sme izgubiti
naravne barve. Važno je tudi shranjevanje,
saj nekatere rastline lahko shranjujemo
v papirnatih in platnenih vrečah (nikakor
plastičnih), druge, ki so polne eteričnega
olja, z močnimi dišavami, pa hranimo v do-
bro zaprtih steklenih posodah. Trajnost
zdravilnih rastlin je eno leto, po letu in pol
pa niso več seno, ampak slama. In če vse to
vemo, prav gotovo ne bomo šh kupovati
k tistemu na tržnico, ki zdravilna zelišča
vsak dan razkazuje na prostosti in umaza-
nem zraku!«
Prve pisane dokumente o strokovnem
pristopu k zdravilnim zeliščem zasledimo
5000 let pred našim štetjem na Kitajskem.
Kitajski cesar Ši Nong je bil svojemu
ljudstvu predvsem zdravnik, ker se je za-
vedal, da brez zdravega naroda ni države.
Svojemu ljudstvu je predpisal okoli sto
zdravilnih rastlin, mi pa smo na to pozabi-
li in smo prisilili lekarnarje, da so naredili
močna zdravila, ki sicer hitro zdravijo,
vendar puščajo v našem telesu mnoge
stranske negativne učinke.
Kitajci so imeli 4500 let pr.n.št. enciklo-
pedijo medicinskega zdravja v 52 knjigah,
od tega sta bili dve knjigi samo o zdravil-
nih zeliščih. Po obdobju vračev, čarovni-
kov in tudi duhovnikov je v Grčiji Hipo-
krat zapisal okoli 300 zdravilnih zelišč,
s tem pa se je tudi začelo v Evropi razvija-
ti strokovno raziskovanje zdravilnih
rastlin.
Limona ni najbolj kisla
Kaj vemo o C vitaminu je eden izmed
kvizov, ki ga v svojih predavanjih izvede
Milan Budimirovič. Marsikdo ali kar večina
je prepričana, da je tega zdravila največ
v limoni, pa še zdaleč ni res. »Limona ima
60 krat manj C vitamina kot šipek,« smeh-
ljaje pojasni skrivnost Budimirovič in do-
da: »Limona ima 16 krat manj C vitamina
kot list robide, 8 krat manj od rdeče papri-
ke, 6 krat manj od okrasne kapucinke in
dvakrat manj od svežega zelja, ki je vita-
minsko bogatejše kot kislo zelje. To ima
maksimalno osem do 20 miligramov od-
stotka C vitamina, sveže pa 90. V krompirju
je 20 miligramov odstotka C vitamina in ga
tako s krompirjem tudi največ pojemo. To
še posebej velja za krompir, ki ga kuhamo
z olupkom. C vitamin pri suhi vročini raz-
pade pri 60 odstotkih, pri vlažni pa 10 od-
stotkov, zato se čaji ne smejo kuhati, am-
pak se samo prelivajo s kropom.«
Zanimiv je tudi drugi kviz, ko Budimiro-
vič ugotavlja, kakšne antibiotike imajo go-
spodinje v kuhinji? Največkrat česen, hren,
gorčico, črno redkev in redkvico, ki so
v kuhinji vsak dan. Na vrtu pa je še kapu-
cinka, ki je 10 krat močnejši antibiotik od
česna, ki je doslej veljal za najmočnejši an-
tibiotik. Antibiotik je tudi list trpotca,
v gozdu pa brezov hst. V raziskavah so
ugotovili, da pri ljudstvih, kjer porabijo več
kot 20 kg zgoraj omenjenih čebulnic letno,
sploh ne poznajo rakastih obolenj!
Narobe je tudi, da smo iz prehrane izločili
zelo važne zdravilne elemente, kot na pri-
mer iz moke otrobe, ki so za človeški orga-
nizem velikega pomena, ker uničujejo hole-
sterol. Otrobi so tudi preventivna hrana
pred rakom na debelem črevesu, ker moč-
no vplivajo na prebavo in praznjuenje de-
belega črevesa ter tako preprečujejo nasta-
janje strupenih snovi, ki se rojevajo v zao-
stalih ostankih hrane.
Napačno je priporočanje uživanje žajblja
v primeru prehlada, ko se je treba znojiti.
Žajbelj pa preprečuje znojenje, zato ga
sploh ni treba piti. Je pa žajbelj zelo dober
za odpravo vnetja grla in bolezni v ustni
votlini. Pelin je zdravilna rastlina v čaju za
žolč in jetra, poznano pa je tudi »pelinovo
žganje« ah »ta zelen«, ki ga dobimo po va-
seh in je škodljiv. V celotni Evropi je proda-
ja in proizvodnja pelinovega žganja prepo-
vedana, pri nas še ni, pa se hvahmo, da smo
že v Evropi! V pelinovem eteričnem olju je
strupena snov tujon (»jaz mu rečem kujon,
ker je zahrbten,« pojasni Budimirovič), ki
se nabira v jetrih in povzroči neke vrste
božjast, ki se v mnogih primerih konča celo
s smrtjo. Kožnega raka povzroča šentjanže-
vo olje, ki ga pri nas dosti uporabljajo,
kljub iemu, da ga odsvetujejo.
Fitoterapija je sodoben izraz za zdravlje-
nje z zdravilnimi rastlinami (fitos - rastli-
na, terapija - zdravljenje). Uvedel ga je
v začetku našega stoletja francoski zdrav-
nik Leclerc v svojih učbenikih in člankih,
v katerih je obravnaval zdravljenje z zdra-
vilnimi rastlinami.
Mini domača zeliščna lekarna
Ing. Milan Budimirovič priporoča:
mehsa (jo ne smemo uporabljati s kovin-
sko žhco, je pa za pomirjanje in uspavanje),
meta (čaj za pomirjanje želodca pred-
vsem pri ljudeh, ki trpijo pri vožnjah z la-
djo, avtobusom ali letalom),
brinove jagode (čaj je dober pri odpravi
driske, cele jagode prežvečimo in pojemo
pri zgagi),
Otrobi in med (mešanica kozarec otrobov
in kozarec medu, kar pomaga pri urejeva-
nju prebavnih motenj),
brezov list (pri oboljenjih ledvic in me-
hurja),
kapucinka (uporablja se samo sveža in
kot tinktura pri odpravi bolezni dihal in
sečil, zdravi celo triper),
materina dušica ah timijan (želodčne te-
žave, dihala),
kopriva v žganju (za razkuževanje ran,
želodčne težave in proti zgagi),
bazilika (namesto popra, ki je precej ne-
varen za želodec) in origano ali dobra misel.
Koperc namesto bonbona
Budimirovič mi ponudi drobno seme in
reče, naj ga zgrizem. »To je koperc, ki raste
na Lastovu in ga jaz jem namesto bonbo-
nov. Mnogi ga uporabljajo, kadar so pili, da
jih ne vonjajo žene...«
Posebnosti so meta, ki je zelo dobra
v zadnjem vretju fižola v zrnju, da nas kas-
neje ne napihuje, svež, ne prevelik žajbljev
list damo na pečenko, ki jo pečemo, kar
naredi dober okus, koriander se kot dišav-
nica uporablja za juhe in prikuhe, luštrek
da juhi pravo aromo, pa čeprav je brez go-
vedine, smilj pa lahko nadomesti curry.
< Budimirovič pripravja tudi zanimive so-
late iz regrata, kislice, rmana, trpotca, ko-
prive in trobentice, vse skupaj izboljša
s česnom, oljem in kisom ter servira z osta-
lo hrano. Iz te zelenjavne mešanice, kjer pa
prevladuje mlada kopriva, lahko naredimo
tudi izvrstno špinačo, kateri dodamo česen,
mleko in malo več maščobe, ker je več
rudninskih snovi. Izredno okusen je tudi
kot palačinka pečen rmanov list v jajcu.
O Budimiroviču in njegovem prijatelje-
vanju z zdravilnimi zelišči bi lahko napisali
knjigo, vendar naj bo to dovolj. Sklenemo
naj z njegovo mislijo: »V prvi polovici živ-
ljenja ljudje kar tekmujejo, da si ga pokva-
rimo, v drugi pa to napako poskušamo po-
praviti. To je velika in žalostna resnica.«
TONE VRABL
Poraba rastlinskih zdravil po posamez-
nih državah je različna: v bivši ZR Nemči-
ji je v prodaji dvanajsttisoč preparatov
zdravilnih rastlin, v Franciji 8 tisoč, na
Poljskem 30 odstotkov vseh zdravil izdela-
nih iz zelišč, na Kitajskem 60 odstotkov in
v Jugoslaviji samo 5 odstotkov (vir: Janez
Vidmajer: Zelišča, čaj in kozmetika, 1980,
stran 14-15).
DIACCI TOMO
- SREČKO
AVTOMEHANIKA
avloelektrika
struženje avtomobilskih
delov
SREČNO 1991
TRGOVINA Z AVTO
DELI
ŽALEC, Kardeljeva 64
20. stran - 27. december 1990
reportaža
K Slovencem na Dunaj
Ni iih veiilio, vendar veiiko zaležeio
Nikoli ni bil toliko slovenski kot Celovec in Trst, tudi
toliko ne kot Cleveland. Kdor bi meril in štel, bi moral
tudi tehtati. Dunaj pa je vendar tudi slovenski. Ne zato,
ker je bil stoletja prestolnica cesarstva, ki je zaobsegalo
tudi našo deželo. Bolj po tem kakšen pečat so Slovenci
temu mestu dali in po tem, kaj so v tem mestu storili za
domovino na sončni strani Alp. Ne samo 250 let nazaj,
odkar je blizu dunajske stolnice bila ustanovljena Knaf-
Ijeva ustanova, ki je podpirala in podpira slovenske štu-
dente na Dunaju, gotovo sežejo sledi Slovencev v tem
mestu daleč nazaj, odkar pod tem imenom stoji. Le zapisa-
nega o njih ni ničesar.
Po Tržaški cesti zdrkneva
v reko pločevine, ki naju po-
tem kot veletok nosi po Mar-
garetarici, Gumpoldčanki,
Marija-pomagavkini, Škr-
jančkovi, kakor se že imenu-
jejo kosi znamenitega pasu,
ki oklepa 9 okrajev. Še pra-
vočasno se ujameva na desni
breg Jožefovega mesta, kot
se imenuje dunajski osmi
okraj. Z več sreče kot pameti
se znajedva v mirni ulici
pred Korotanom, sloven-
skim visokošolskim domom,
ki nam je bil nekaj dni prijaz-
na domačija.
Dunaj je rastel pred
očmi Slovencev
Brez napihovanja. Še
pripovednega Martina Krpa-
na mi ni treba jemati v misel.
Kar napeljimo te bisere na
vrvico:
V devetdesetih letih 15.
stoletja je bil Briccus Pre-
prost tretjič izvoljen za rek-
torja dunajske univerze in se
je gotovo tudi po slovensko
pomenkoval z mnogimi štu-
denti, recimo z Laščani;
Gustlnom Preglom, Valenti-
nom Štrukljem, ali Lenar-
tom Plešnikom. Takrat je bi-
lo Dunaja toliko, kot je nje-
govega sedanjega prvega
okraja, ki ga oklepa zname-
niti »Ring«, prstan z dvorom
in Štefanovo katedralo, ter
malone vsemi starimi zna-
menitostmi mestnega jedra.
Ko so tu študirali France
Prešeren in njegov krog, je
bilo staro jedro že opasano
z osmimi zunanjimi okraji.
Pesnik Zdravljice je tudi sta-
noval v osmem okraju, kot je
petdeset let pozneje Ivan
Cankar iz središča Dunaja
čez Josefstadt v svoj Otta-
kring, sedanji 16. okraj, ki se
razteza tja do Dunajskega
gozda.
Umne glave, kot sta bila
Jožef Štefan in Fran Miklo-
šič delata družbo velikim
učenjakom med doprsnimi
kipi pod arkadami dunajske
univerze. V Štefanovi stolni-
ci je pomnik dunajskemu
škofu Sladkonji, možu, ki je
ustanovil sloviti zbor »Du-
najskih dečkov«. Ob donav-
skem kanalu stoji Uranija,
slovito secesijsko razstaviš-
če arhitekta Fabianija, brez
zgradb mojstra Jožeta Pleč-
nika pa bi Dunaj sploh ne
bil, kar je.
Krog lahko sklenemo za zdaj
z današnjimi slovenskimi
razumniki, za kar bo še pri-
ložnost, tokrat pa le z ime-
nom, kot je pater Ivan To-
mažič, založnik, pisatelj, gra-
ditelj dveh slovenskih štu-
dentskih domov (Korotan in
Koper) in eden od teoretikov
o slovenskih prednikih - Ve-
netih. Zakaj krog? Po teoriji
o Venetih bi bila rimska Vin-
dobona (Dunaj) - torej Vene-
ti-Vendi-Vindi, pradavna
slovenska naselbina. V Nižji
Avstriji tudi ne zanikujejo,
kot na Koroškem, slovanske
navzočnosti na tem prosto-
ru. V prospektu o znameni-
tem Melku ob gornjem toku
Donave piše, da ime izvajajo
iz davne slovanske nasel-
bine.
Dunajski kostanjarji
in rešetarji
Razen spoštovanega cesar-
skega cenzorja Jerneja Ko-
pitarja, ki je imel pisarno na
vogalu starega dvora, so po
cesarskem Dunaju, in to
prav središču, »uradovali«
dolenjski kostanjarji, Dunaj-
čani so jim rekli maronarji.
Pozno na jesen in tja do viso-
ke zime so toliko vsaksebi,
da se niso videh, pekh ko-
stanj, ki se mu gospice in go-
spodiči niso mogh upirati,
saj se je njegov lakoto zbuja-
joči vonj mešal z dišavami,
ki so vele za krinolinami in
škrici. Peko kostanja jim je
s patentom zapisala v pravi-
co cesarica Marija Terezija.
Kostanjarji so bili zvečine iz
okohce Dolenjskega, zato je
bil z »maronarji« povezan še
drugi, suhorobarski ceh. Ko-
stanjarji so prebivali pred-
vsem v osmem okraju. Nič
čudnega, če so se slovenski
študenti v stoletjih tako radi
nastanjevah prav tam.
Zadnjega slovenskega ko-
stanjarja, gospoda Vilija
Perhaja, smo morali poiska-
ti čez Donavo, v 22. okraju.
V	lični vili z vrtom je pove-
dal svojo zgodbo v tako me-
lodični dolenjščini, kot bi bil
včeraj pripotoval od tam.
Pravi, da je konzerva doma-
čega narečja, vendar besedni
zaklad, odkriva, da veliko
bere. Sin kostanjarja, rojen
na Dunaju, šolan deloma
tam, deloma doma na Do-
lenjskem, je nadaljeval oče-
tov poklic. Jesen in na zimo
kostanj, ostale mesece bra-
njarstvo s sadjem, sočivjem
in zelenjavo.. Slovenec, av-
strijski državljan, je s »poto-
valno agencijo - Adolf Hit-
ler« prerajžal veliko sveta in
po dveletnem ujetništvu
v Rusiji prišel nazaj in med
tisoči in tisoči dunajskih
mladenk vrgel oči po Slo-
venki, prav tako rojeni Du-
najčanki. Naj reče kar kdo
hoče, Slovenci se na tujem
najbrž zavohajo. Do upokoji-
tve je bil kostanjar. Dolga le-
ta ni smel domov v Sloveni-
jo. Ni dobil vize. Imeh so ga
za sovražnika Jugoslavije.
V	resnici pa so bili tisti, ki so
računali na zemljo, hišo v do-
mači vasi, daljni sorodniki,
oblasti dovolj blizu. Torej je
Slovencem v nesrečo tudi
zavist, pohlep - ne le ideolo-
ška razcepljenost.
Tudi zadnjega slovenske-
ga »rešetarja« Bartola iz
okolice Ribnice, ki je na Du-
naj prav tako prišel z nekaj
sposojenimi kovači za vo-
zovnico, bil najprej kosta-
njar, potem pa krošnjaril da-
leč po dunajski okolici s su-
ho robo, spal po senikih in
hlevih tudi pozimi, pa še kih-
nil ni zaradi prehlada. Ima
rešetarsko delavnico v 10.
okraju in hišo.
Predstojnik slovenskega
pastoralnega centra na Du-
naju, gospod Toni Štekelj je
prepričan, da je na Dunaju
vsaj kakšnih šest tisoč Slo-
vencev - ki se slovenstvu
prištevajo. Samo v njegovem
pastoralnem središču se jih
redno in občasno zbira okoli
1500.
Sodobniki, ki so
nam v ponos
Kakšnih sto korakov od
Habsburškega dvora in stol-
nice sv. Štefana, v strogem
središču v velikanskem sta-
novanju, polnem starinske
meščanske oprave, živi mož
na invalidskem vozičku, sre-
di devetdesetih let.
Edvard Mizerit. Ime zna-
no predvojni Ljubljani, po
vojni pa zamolčan človek, ki
je po drugi vojni v angloame-
riški okupacijski coni orga-
niziral slovensko osnovno in
srednje šolstvo. Začel je
s tremi, poslovil se je od 32
slovenskih šol na tržaškem
in goriškem. Italijanski
skrajneži so ga sovražili, celo
streljali so nanj, slovenskim
oblastnikom ni bil povšeč,
ker ni dovoljeval vdora ko-
munistične ideologije v šole.
To je bil pogoj, da bi imel
sicer proste roke. Če na trža-
škem in goriškem občuduje-
mo slovensko narodnostno,
politično in gospodarsko
trdnost, so pri tem nemalo
zaslužne šole, ki jih je razvil
gospod Mizerit. Pri Italijanih
osovražen, v Ljubljani neza-
želen, je na Dunaju s pokoj-
no ženo ustanovil deški in-
ternat - predvsem za sinove
diplomatov.
Na vogalu, kjer sva čakala
z Dragom na gospoda magi-
stra Toneta Levsteka, ravna-
telja Korotana, ki naju je pre-
važal po Dunaju od Slovenca
do Slovenca, sva zavila v eno
starih dunajskih kavarn
v strogem centru. Ko sva jo
zapuščala, sem vrgel oči na
napis nad vhodom: Inhaber
(lastnik) Hostnik. Bržkone
eno od imen, v kozmopolit-
skem velemestu utopljenih
Slovencev - na vsakem kora-
ku jim slediš.
Pravi gejzir domoljubja,
svetovljanstva in humaniz-
ma sta bila nekdanja politič-
na emigranta, pisatelj Lev
Detela in njegova žena pes-
nica, Milena Marlak. Obema
je bilo enoumje v domovini
pretesno, na tujem pa se ni-
sta zakrknila v svetobolje.
Narobe. Odprla sta se vsem,
ki so šibki, obrobni, drugač-
ni, pa naj gre za manjšine,
različnost barv po koži, poli-
tičnem prepričanju. Njuno
filozofsko videnje o novem
človeku - homo novus - ju
prežema v njunem literar-
nem in političnem delova-
nju. Lev Detela, dvojezični
pisatelj je ob Wolfgangu Ma-
yer Konigu urednik revije in
založbe LOG, ki se posveča
internacionalni literaturi.
Tako smo se razvneli tisto
popoldne in večer, da smo,
četudi v svetovljanskem me-
stu, za večerjo ujeli samo še
debrecinke.
»Emigrant« čisto posebne
vrste je dobitnik Prešernove
nagrade, arhitekt Boris Po-
drecca, razumnik in umet-
nik velikih razsežnosti, ki je
odšel na tuje, ker je prerasel
slovenske okvirje, a najbrž
bo deželica na sončni strani
Alp še dolgo pretesna za raz-
gibani duh njegovega kova.
V ateljejih v dveh nadstrop-
jih arhitekti in strokovnjaki
spremljevalnih ved sou-
stvarjajo in uresničujejo za-
mish tega moža... Fabiani,
Plečnik, Podrecca...
In še jih je, Slovencev na Du-
naju, ki so nam v ponos in za
katere bi ne vedeli zaprti
v ozkosrčnost in sivino eno-
umja. In kdo ve, če jim širina
in kozmopolitizem ene najsi-
jajnejših evropskih prestol-
nic ni ponudila prostranstva
za vzlet, pa bi jim bila ptični-
ca doma, četudi draga in po-
zlačena, vendarle kurnik.
Zvonovi votivne
cerkve so pritrkavali
slovensko
Ob odhodu je gospod ma-
gister Anton Levstek razva-
žal po mestu ob Donavi iz-
redno lepe plakate za sloven-
ski božični pozdrav Dunaju,
ki je bil potem na predvečer
plebiscita v domovini. V so-
boto so ob treh popoldne slo-
venski pritrkovalci zazibali
zvonove dvostopne votivne
cerkve in z njimi izvabili pre-
kipevajoč melodični slap
- slovenski zvonarji so v tem
umetniki brez tekmecev. Po-
tem je pod svod veličastne
neogotske ladje za celo uro
zvenela pesem največjega
slovenskega moškega pev-
skega zbora Srečka Kosove-
la pod vodstvom Klavdija
Koloinija.
Oboje je odzvanjalo pravi
čas. Dunaj je prisluhnil zvo-
kom iz dežele, katere glas je
bil 1848 v pomladi narodov
prezrt in preslišan. Tudi to je
bil Dunaj Slovencem.
Z Dragom zavijava spet
razvito nit v klopčič. Po Škr-
jančkovem, Gumpoldskem
in Margaretinem pasu na Tr-
žaško in domov.
Primojdunaj, daje res. Du-
naj je vendarle tudi slo-
venski.
Na obisku pri dunajskih Slovencih sta bila JU-
RE KRAŠOVEC in DRAGO MEDVED, ki je
mesto v adventnem času tudi slikal.
reportaža
27. december 1990 - stran 21
Celiska atletska muckalica
športnika & poslovneža: Rok Kopitar & Stane Rozman
Prednovoletni rendez-vous sem napove-
dala dvema atletoma. Eden je, lahko bi
rekli, zlati deček celjske atletike minulih
desetih let Rok Kopitar, drugi je enfant
terrible z dobrimi dolgoprogaškimi rezul-
tati, Stane Rozman. Kljub na videz različ-
nemu položaju, ki sta ga imela v klubu
prijateljujeta, njun način razmišljanja
ima precej skupnih točk, oba se lahko
pohvalita z odličnimi športnimi rezultati
in oba bosta v novo leto vstopila z načrti,
ki ju vežejo v »biznisu«.
Roka smo natanko pred enajstimi leti
predstavili v novoletni številki Novega ted-
nika, Stane je bil vsa leta nekoliko na stran-
skem tiru. Slednji je zadnja štiri leta svojo
dolgoprogaško atletsko pot pretekel za ko-
prski klub, sedaj se vrača v Celje. Rok, kije
imel lani ugodne ponudbe iz zagrebške
Mladosti za prestop, pa se je pod pezo ob-
ljub takratnega pokrovitelja Kovinotehne,
uklonil in ostal v Celju. Danes je na cesti,
ker se mu je 15. novembra izteklo priprav-
ništvo v celjski Kovinotehni. Obljube, ki so
mu bile dane s strani vodstva leto poprej,
so vodilni snedli.
Rokov in Stanetov zato
v kratkem bosta Rok in Stane odprla
trgovino s športno opremo, nato še bife. Na
naš zakaj je Rok pojasnil: »Po izobrazbi
sem ekonomist, smer poslovne fmance. La-
ni sem imel dokaj ugodno ponudbo zagreb-
ške Mladosti, ki mi je nudila poleg dobrih
pogojev za vadbo še dobrega sponzorja.
Ker pa je bila takrat v Celju nad atletiko
pokroviteljica Kovinotehna, kjer so mi po-
nudili službo, oziroma da opravim priprav-
ništvo ter da se kasneje zaposlim in Kovi-
notehni prispevam kot ekonomist, sem
ostal v Celju. To so mi obljubljali direktor
Aleš lic, pa tudi Florjanič in Pusar. Seveda
mi ni prišlo na misel^ da naj bi te obljube
dobile pisno obliko. Živel pa sem vendarle
od njih. Nihče mi dva meseca pred iztekom
pripravništva ni omenil, da se bom znašel
na cesti. Zato sem bil šokiran, ko so mi 15.
novembra letos povedali, da moram iti.
K sreči pa se je zame našla rešitev_s strani
atletskega kluba. Predsednik, dr. Čajavec,
mi je ponudil prostor za novo firmo, najprej
naj bi šlo za trgovino s športno opremo, ki
bi bila v zadnjem delu atletske dvorane na
Kladivarju. Ker pa nameravajo na pomož-
nem igrišču Kladivarja graditi še teniška
igrišča, imava s Stanetom možnost tam od-
preti tudi bife. Vem kakšna je trenutna go-
spodarska situacija in razumem, da me Ko-
vinotehna ni več potrebovala, toda to bi mi
lahko povedah mnogo prej, že zaradi ob-
ljub, ki so jih bili polni pred letom dni.«
Stane Rozman je že peto leto absolvent
sociologije in zgodovine. Zadnja štiri leta je
bil član AK Koper, sedaj se vrača v Celje:
»Klub sem zapustil zaradi odnosov, ki so
vladali takrat, nisem pa zapustil Celja. Tu
sem treniral, da pa ne bi kvaril idilične
podobe, ki jo je Kladivar kazal navzven,
sem tekmoval raje za drug klub. Kot vsem
atletom tudi meni ni bilo vseeno, kako je
Kladivar v tem času padal, še posebej glede
strokovnega dela, kriza vodstva pa je tako
permanentna. V Celje se vračam, ker za-
upam novemu vodstvu. Kladivar je imel do
sedaj veliko predsednikov, vendar razen
Fedorja_Gradišnika ni nihče živel za atleti-
ko. Dr. Čajevec, ki je krmilo prevzel sedaj,
pozna situacijo v tem športu, zato lahko, ob
pomoči drugih, sanira stanje na Kladi-
varju.«
S tem, ko bosta dobila poslovne prostore,
bosta imela ugodnosti pri najemnini za pro-
store vse do takrat, ko se bosta aktivno
ukvarjala z atletiko. Čeprav o trenerskem
delu v klubu, kdaj kasneje, ne razmišljata,
pa vendarle nameravata biti tudi čez nekaj
let s svojim delom prisotna v klubu. Sicer
pa zadnje besede nista rekla niti v svoji
športni karieri.
Aktivno z atletiko v leto 1991
Rok Kopitar zase pravi, da bo na tekmo-
valnih stezah nastopal še kakšni dve leti.
Stane pa, glede na to, da je dolgoprogaš, še
dlje. »Zehm si nastopiti na OI v Barceloni.
Temu se nameravam resno posvetiti letos,«
pravi Stane.
Oba se udeležujeta tudi tekmovanj v Ita-
liji. Stane cestnih tekov, ker se to finančno
obrestuje. Rok je ob tem dejal: »Za Staneta
se zadnje čase sliši bolj malo ravno zato, ker
pretežno nastopa v Italiji. Tudi sam nasto-
pam zadnji dve leti tam in v Skandinaviji
predvsem zaradi denarja. Sicer pa je treba
biti za sodelovanje na teh tekmovanjih do-
bro pripravljen; da me povabijo organiza-
torji in da si smem obetati boljšo uvrstitev,
ki prinese tudi denar, moram na 400 m
z ovirami teči pod 50 sekund. Medtem ko je
sezona za cestne teke, kjer teče Stane, vse
leto, pa je za nas, ki tečemo na stezi, le-ta
komaj nekaj mesecev. »Stane pa ga je do-
polnil: »Nenehno se moraš dokazovati, da
te povabijo, sicer, če si slabši, tega ne stori-
jo več.«
Ker so mitingi, ki se jih udeležuje v tujini
Rok manjši od na primer tistega v Ziirichu,
so tudi marketinško slabše pripravljeni.
Pretok informacij je slabši, zato tudi slo-
venski mediji o uvrstitvah naših atletov ne
poročajo. Rok in Stane pa tudi priznavata,
da se niti sama ne trudita, da bi popularizi-
rala svoje uvrstitve na teh mitingih. »Po
pravici povedano imamo tam druge ambi-
cije, in nam priti v medije ni več cilj, kot na
primer takrat, ko smo bili še mlajši,« je
(ipial Rnk
Stane je nekohko kritično pripomnil, da
včasih tudi slovensko športno novinarstvo
prezre kakšen rezultat, ki bi bil vreden, da
se ga zabeleži. Kot primer je navedel pre-
zreti uspeh maratonca Vindiša, letos. Rok
je dejal, da to pravzaprav ni čudno, saj ne-
katere rezultate prezreta celo Atletska zve-
za Slovenije in republiška ZTKO. Tako tudi
Roku letos niso priznah izvrstnega rezulta-
ta, ki gaje dosegel na Grand prixu v Bolog-
ni, kjer je zasedel 5. mesto.
Rok Kopitar
Stane Rozman
Celjska atletika pod lupo Roka
in Staneta
o krizi celjske atletike se razgovori brez
dlake na jeziku Stane: »Kladivar je imel
v minulih letih 50 mladinskih državnih re-
prezentantov, od katerih jih je po odsluže-
nem vojaškem roku športno pot nadaljeva-
lo le pet. Na Kladivarju že osem let delajo
samo s selekcijami. Te so ves čas zelo per-
spektivne, ko dopolnijo atleti in atletinje 19
let, pa se vsi izgubijo. Kladivar že nekaj
časa ni proizvedel kvalitetne članske ekipe.
V moji disciphni je bilo pred osmimi leti
osem tekmovalcev pod okriljem AD Kladi-
var, ki smo tekh pod 3 minute 50 na 1500
metrov. Zadnja tri, štiri leta, pa ni niti ene-
ga, ki bi tekel vsaj tako dobro. S selekcija-
mi je lahko najlažje blefirati. Ni težko najti
perspektivne pionirje, treba je imeti takš-
nega člana. Nenazadnje, jaz sem že pet let
absolvent zgodovine. Prideš na fakulteto.
zaradi treningov izgubiš leto ali dve, tvoja
generacija odide, in pričneš se spraševati
zakaj vse to? Mladim atletom bi bilo po-
trebno naslikati neko realno perspektivo,
ko jo imajo kljub ukvarjanju s športom.«
Medtem ko Stane Rozman v Celju nima
dostojnega naslednika, pa Roku Kopitarju
v disciplini 400 metrov z ovirami sledi Miro
Kocuvan, o katerem Rok pravi: »Med Mi-
rom in mano je enajst let razlike. Dejstvo,
da sem pred 12 leti tekel najboljši mladin-
ski rezultat na svetu (50,01), pove veliko.
Vendar menim, da bo Miro še napredoval.
Sicer se ogrevam za to, da se finančno pod-
pre mlade, obetavne atlete, pri tem pa ne bi
smeli pozabiti na starejše, kot je to običajno
v svetu. Ta kritika gre tudi na račun AZ
Slovenije. Prepričan sem, da bi prihodnje
leto zmogel normo za nastop na Svetovnem
prvenstvu v Tokiu, norma je 49,90, vendar
moram zadnja leta pogosto delati^na silo,
zato so tudi poškodbe pogostejše. Štirje te-
kači na 400 metrov z ovirami, ki so v svetov-
nem vrhu, so stari nad 30 let. Za primer naj
navedem samo Mosesa in Phihpsa, zato tu-
di jaz lahko še kaj dosežem. Letos sem
tekel 50,42, kar je precej bolje od Mira.
Kljub temu me nihče ne vpraša ali namera-
vam še nadaljevati. Tu ni kriv le Kladivar,
čeprav je res, da strokovno vodstvo trenut-
no ne deluje tako kot bi moralo.«
In kako naj bi bil sodobno organiziran
športni klub? Naj bi to bila neke vrste soci-
alna ustanova za pomoč odpisanim šport-
nikom?
»Včasih, ko je vladal socializem, si lahko
pričakoval, da ti bosta družba, ah klub, na-
šla stanovanje, službo; danes je drugače in
prav je tako. Klub mora najti močnega
sponzorja. Sam od kluba ali od družbe ni-
koli nisem pričakoval neke miloščine. To,
kar sva s Stanetom dobila sedaj, torej pro-
store za trgovino in kasneje za bife, je pravi
način kako naj deluje in pomaga ter izkori-
sti bivše športnike klub. Midva namreč ne
bova le prodajala športne opreme, še pose-
bej atletske in za prosti čas, temveč bova
morebiti poiskala tudi kakšnega sponzorja
"in podobno ter tako pomagala klubu.«
In kaj si želita v novem letu? Rok je odvr-
nil, da si želi, da bi jima uspevali posli, ki
sta se jih lotila, in da bi obenem zmogla še
vrhunsko trenirati ter da bi brez poškodb
dočakala sezono in v njej dosegla dobre
rezultate. Stane pa je želje nekoliko posplo-
šil in dejal, da bi bilo prav, da bi tudi Celja-
ni v novem letu spoznah pomen joginga, ta
naj bi pljusknil tudi k nam, saj kot je dejal,
kdor teče, skrbi za svoje zdravje. Z obžalo-
vanjem je pripomnil le, da je takaška sezo-
na v Celju kratka saj predvsem v zimskih
mesecih ni prijetno tekati v mestu, kjer je
izjemno onesnažen zrak, kar tekači še kako
občutijo.
NATAŠA GERKEŠ
Foto: EDO EINSPIELER
Rok Kopitar, star 31 let, se Je z atletiko
pričel ukvarjati sorazmerno zgodaj in hi-
tro prišel dosegati dobre rezultate. Že kot
mladinec je bil državni mladinski rekor-
der, 1978 pa je s časom 50,01 postavil naj-
boljši ml. rezultat na svetu v teku na
400 m z ovirami. Na Mediteranskih igrah
v Splitu je osvojil prvo mesto, leto kasne-
je pa je s časom 49,11, ki ga je dosegel na
20. Zorkovem memorialu v Mariboru po-
stavil državni rekord, ki velja v tej disci-
plini še danes. Rok je tekmoval tudi na OI
v Moskvi 1980 in zasedel 5. mesto, udeležil
se je številnih Balkaniad in drugih med-
narodnih tekmovanj, verjetno pa bi bil
niz njegovih uspehov še večji, če ga med
leti 1981-1987 ne bi pestile poškodbe, zato
v tem obdobju ni tekmoval.
Stane Rozman, star 30 let je bil šestkrat
državni prvak na 5 in 10 kilometrov, ter
v krosu, tri medalje ima iz BAI, leta 1988
je bil po anketi italijanske revije Corriere
proglašen za osmega tekača cestnih tekov
v Italiji, je tudi slovenski rekorder v teku
na 10 kilometrov, s časom 28,32,09. Njegov
cilj: uvrstiti se na OI v Barceloni.
ODBOR ZA KULTURO OBČINE
CELJE
razpisuje
NAGRADE OB KULTURNEM
PRAZNIKU SLOVENSKEGA
NARODA 1991
Skladno s Pravilnikom o nagrajevanju umetniškega
in zaslužnega dela na področju kulture v občini Celje
nagrajujemo: kulturne delavce, ljubiteljska kulturna
društva, sekcije in zavode s področja kulture
-	za pomembne umetniške dosežke, objavljene, raz-
stavljene ali izvajane v obdobju zadnjih dveh let,
-	za posebne uspehe pri odkrivanju, ohranjanju in
popularizaciji kulturnih vrednot v zadnjih dveh letih
in
-	za posebno pomembno življenjsko delo na po-
dročju kulture.
Predloge z utemeljitvami pošljite na naslov:
Odbor za kulturo, Občinski
Sekretariat za družbene dejavnosti,
Gregorčičeva 5/a, Celje, najkasneje do
10. januarja 1991.
želite tudi vi spoznati sebi pri-
mernega partnerja, ste še ved-
no samski, razvezani ali ovdo-
veli, stari med 25 in 55 let?
Pridružite se prijateljem z ena-
ko usodo in ugotovili boste, da
ste prišli v družbo, ki ste jo že
dolgo zaman iskali.
Vabimo vas na družabna sreča-
nja s plesom:
v Celju, v Domu JLA, vsak 1. in
3. petek v mesecu ob 20. uri,
v Mariboru v Domu JLA, vsako
2. in 4. soboto v mesecu ob 20.
uri, v Ljubljani v Domu JLA,
vsako 1. in 3. soboto v mesecu.
Na srečanju se lahko tudi včla-
nite v društvo.
Podrobnejše informacije dobite
tudi po tel (062) 31-891, vsako
sredo od 16. do 18. ure, telefon
(061) 222-855, vsak četrtek od
17. do 19. ure.
Prijatelji, prisrčno vabljeni!
22. stran - 27. december 1990
intervju
»Pravijo mi, da blefiram!«
Matjaž Debelak tisoč tlnl po kolajni
Se še spomnite tistega čudovitega zimskega večera pred slabimi
tremi leti, ko smo gledali izjemno predstavo naših skakalcev v dalj-
nem Calgaryju? Prvi lovec na daljave med njimi, ki mu je uspel
podvig, je bil Braslovčan Matjaž Debelak - prva, (bronasta) kolajna
za jugoslovansko skakanje na olimpijskih igrah. Ponosno smo sprem-
ljali njegovo vrnitev v domači kraj, ko je v Braslovčah tisoče rok
hotelo stisniti eno samo - svojemu ta čas najbolj imenitnemu kra-
janu.
Kdo si je takrat misli, da dobro leto in pol potem o Matjažu ne bomo
več veliko slišali? Zaman ga iščemo v Holmenkolnu, Lahtiju, Planici,
Obersdorfu, Garmischu, Innsbrucku in drugih znamenitih skakalnih
arenah sveta. V Garmischu je Matjaž postavil tudi rekord skakalnice,
na drugih je bil temu zelo blizu. Kje je, kaj se dogaja z jugoslovanskim
rekorderjem (185 m) in nosilcem bronaste kolajne na 01 1988?
Poškodba
Skakalna sezona se je začela,
eno ime pogrešamo. Matjaž, kje
je vzrok, da nič ne slišimo, nič ne
preberemo o vas. Ste morda kon-
čali kariero?
Ne, nisem še končal. Že več kot
eno leto »hodim naokrog«, se
zdravim. Velike težave imam s ko-
lenom. Najprej se bom poskušal
pozdraviti, potem pa se bom odlo-
čil, kako naprej.
Za kakšno poškodbo gre?
Imam obrabo hrustanca na des-
nem kolenu in natrgano križno
vez.
Je to huda poškodba?
Pokazati ne morem ničesar, je
pa zelo boleča, že pri sami hoji.
Kje ste se poškodovali?
Težave so se začele po padcu na
veliki skakalnici na finalu svetov-
nega pokala v Planici. Od takrat
naprej koleno ni več v redu, če-
prav sem mislil, da bo bolečina
minila. Bilo pa je vedno slabše.
Sicer pa imam s tem kolenom te-
. žave že več let, od leta 1983, ko
sem bil operiran, vendar me takrat
ni bolelo.
Kako se zdravite?
Lani avgusta, ko sem prvič za-
čutil bolečine v kolenu, sem šel na
Klinični center v Ljubljani na po-
svet k zdravniku. Potem so slikali,
slike niso pokazale nič. Potem
sem prejemal »blokado«, protibo-
lečinske injekcije. Nekaj časa je
bilo boljše, potem pa seje vse spet
nadražilo, spet sem čutil bolečino.
Tako je bilo celo lansko jesen, dva
dni sem lahko treniral, en teden
počival. Zdravniki so mi vseskozi
pravili, naj stisnem zobe in bo bo-
lečina minila. Lani sem imel viso-
ke cilje, pa se je vse zrušilo. Na
koncu sem prišel celo tako daleč,
da niti hoditi nisem mogel več.
Kako so vas obravnavali na
Kliničnem centru? So imeli do
vas kot vrhunskega športnika,
dobitnika prve olimpijske meda-
lje za Jugoslavijo v smučarskih
skokih, primeren odnos?
Ko sem začel lani jeseni tarnati
zaradi kolena, sem imel občutek,
da mislijo, da blefiram. Govorilo
se je namreč, da nisem več tako
motiviran za trening, kot sem bil
prej.
Kako so ravnali v vodstvu re-
prezentance, vas je kdo poklical,
obiskal, se želel pogovoriti
z vami??
Do danes še nobeden ni prišel
k meni. Srečali smo se samo na
smučarski zvezi, to je vse.
Kaj so vam takrat rekli?
Pravzaprav nič. Naj se pozdra-
vim. V bistvu pa sem čutil, da me-
nijo, da blefiram.
Trenerji
Se v ozadju skriva globlji kon-
flikt med vami in vodstvom re-
prezentance?
Meni je bilo najbolj hudo zaradi
Zdeneka Remse, ki mi je ves čas
pomagal, zaradi njegovega dela in
nasvetov sem dosegel svoje naj-
boljše rezultate. Tudi ko je postal
novi trener Jelko Gros, sem delal
po Remsinih programih. Lani sem
si želel, da bi tudi Remsa potoval
z mano na tekme, vendar mi vod-
stvo reprezentance tega ni dovoli-
lo. Lansko jesen, ko je v Planici že
bil sneg, je bil Remsa prvič z me-
noj. Takrat nisem imel dobrega re-
zultata, ker je bila poškodba kole-
na že prehuda. Prejšnje leto sem
se pred vsako tekmo močno ogrel,
naredil sem do 150 poskokov med
serijo, zdaj tega nisem mogel. Po
doskoku sem lahko samo še priše-
pal iz izteka. Potem so mi metali
pod nos, da sem imel Remsiča
s seboj, pa nisem nič naredil.
Zakaj vam ni bil všeč novi tre-
ner Jelko Gros?
Saj nočem reči, da je slab člo-
vek. Ampak kot trenerje imel pre-
malo izkušenj. Ni bil dolgo skaka-
lec, eno leto je bil mladinski tre-
ner, eno leto pomočnik trenerja
A ekipe, tretje leto pa jo je že vo-
dil. To ni prav, takrat sem dejal, da
nočem delati z njim, ampak z Zde-
nekom Remso.
Kako pa ste sodelovali s prejš-
njima trenerjema. Danilom Pud-
garjem in njegovim pomočnikom
Luko Koprivškom, ki sta repre-
zentanco vodila tudi v Calgaryu?
Z Danilom Pudgarjem se je de-
lalo odlično. Luka Koprivšek mi
je nekaj časa res malo pomagal,
ampak odnos med nama nikoli ni
bil posebej v redu.
Zakaj?
Ne vem, nikoli se nisva ujela.
Luka je imel svojo generacijo:
Ulago, Tepeša, in je z njo veliko
naredil. Moj bivši klubski trener
Marjan Prelovšek, ki ga je tudi
Zdenek Remsa »spravil gor«, je
imel drugo generacijo, v kateri sva
bila midva z Janezom. Torej kon-
kurenca med trenerji, kot drugod.
Luka je stalno govoril: »Glej, kaj
sem jaz naredil, ti pa nič.« Od Pre-
lovškove skupine sva samo midva
z Janezom dosegla dobre rezulta-
te. Verjetno je to Luko motilo in se
zaradi tega ne moreva lepo gle-
dati.
Zapostavljenost
Ali so te iskrice nadaljevanje iz
časov, ko ste - kljub dobrim re-
zultatom in izpolnjenim normam
- bili v dvomih, če boste v ekipi
ali ne?
Vedno je razhka med Štajerci in
Gorenjci, ne samo pri skokih, am-
pak tudi pri alpskem smučanju,
ker je pač tradicija na Gorenj-,
skem. Hudo je. ko sc ti dela krivi-
ca, ampak mene je motiviralo, da
sem se še bolj potrudil.
Ste zaradi tega spremenili klub
in šli v Ljubljano?
Oh, ne. Ce bi bile boljše možno-
sti za trening, bi z bratom še vedno
ostala v Braslovčah. V Ljubljani
so pač najboljše možnosti in tudi
smučarski klub Elektrotehna Iliri-
ja nama je že prej pomagal, tudi
trenerji so bili tam, zato sva se
odločila, da greva tja. Jaz sem se
vedno počutil Braslovčana. če-
prav sem treniral drugje.
Kako se konkretno opaža zapo-
stavljenost?
Na primer: ko gre za izbirne tek-
me. Vnaprej se določi, da se bodo
upoštevah rezutlati dveh tekem,
nazadnje pa rezultati niso po-
membni, prevlada mnenje trener-
ja in na koncu so notri čisto drugi
ljudje. Za nastop na ameriško-ka-
nadski turneji sta bili izbirni tek-
mi v Planici in St. Moritzu. Po
rezultatih bi moral biti moj brat
Janez četrti mož, kajti prvi trije so
bih fiksni (Petek. Ulaga in Tepeš).
To ni prav, to se dogaja samo pri
nas. Pogovarjal sem se z Vegar-
dom Opasom, ki je bil pred tremi
leti zmagovalec svetovnega poka-
la. Naslednje leto ga ni bilo na
uvodnih tekmah, ker je bil na izbi-
ri šele peti v norveški reprezen-
tanci.
Vas še kaj drugega moti?
Smučarska zveza ne upošteva
mnenja drugih trenerjev, o vsem želi
odločati sama. Premalo se upošteva
individualnost. Naj navedem pri-
mer: ko sem na fakulteti za telesno
kulturo v Ljubljani obiskoval vaje za
koleno, sem srečal mladinsko košar-
karsko ekipo Olimpije. Vsak je delal
drugo vajo, z različnimi utežmi,
z različno obremenitvijo. Kar malo
sem se čudil. Vprašal sem njihovega
trenerja, kako to. Povedal je, da no-
beden ni enak, da ima vsak drugač-
ne fizične sposobnosti, da mora vsak
drugače trenirati. Košarka je kolek-
tivni, skakanje pa individualni
šport! Pri nas je ravno obratno: na
začetku dobimo enoten program in
se ga moramo celo leto držati. Če se
ga ne, si iTaznovan, izločen. Če se
uvrstiš na izbirni tekmi, če si četrti
se zgodi, da ne potuješ, ker nisi tre-
niral po programu. Potuje tisti, ki
upošteva program. Vem pa, da tre-
nutno naši najboljši, Petek, Ulaga in
Tepeš, ne trenirajo samo po tistem,
kar predpisuje smučarska zveza,
ampak tudi po svoje, zato dosegajo
dobre razultate. ■
Evtorija
Vrniva se dobra tri leta nazaj. Na
olimpiadi in potem še na Hnalu
svetovnega pokala v Planici je re-
prezentanca zabeležila fantastičen
uspeh in izjemno kronala nekaj od-
ličnih sezon. Naslednje leto razen
vašega 5. mesta na SP v Lahtiju ni
dosegla domala ničesar in lani ra-
zen Petkovih presenečenj še manj.
Zakaj takšen padec? Ste se bolj po-
svečali drugim stvarem kot tre-
ningom?
Zase lahko trdim, da sem po olim-
piadi še bolj zavzeto treniral kot
prej, pravzaprav to velja za vse, če-
prav so okrog govorili, da samo re-
klamiramo in da nam gredo po glavi
druge reči. Največja napaka je bila,
da nas je smučarska zveza hotela dr-
žati skupaj, da bi delah po njenih
žehah.
Čisto enako vendarle ni bilo.
Pred olimpiado vam niso posvečali
takšne pozornosti kot po njej, ko
ste postali zvezde, nacionalni ju-
naki?
Ja, to je res. Povsod so nas hoteli.
Hodili smo z enega konca Slovenije
na drugega. Dopoldne smo trenirali,
popoldne smo morali biti v Murski
Soboti, potem spet kje drugje. To ni
bilo v redu, poznalo se je. Ni bilo
manj treninga, a stalno sem se poču-
til utrujenega. Po prvem skoku
v konkurenci sem bil še spredaj,
drugega sem opravil slabo. Ne vem,
zakaj, ni bilo energije.
Ste se takrat pritožili vodstvu
ekipe, da je teh ceremonij preveč?
Zelo sem se pritoževal tisto leto.
Če pa ne bi šel tja, kamor me je
poklicala smučarska zveza, bi me
kaznovali, mi vzeli štipendijo. Po po-
godbi smo morali biti do 15 dni na
razpolago smučarski zvezi.
Nagrade
Kako ste bili nagrajeni za uspehe
na olimpiadi?
Že prej je bil določen pravilnik,
vsak je dobil, kolikor si je pač zaslu-
žil. Za svetovni pokal in olimpiado
veljajo isti kriteriji. Premija za 15.
mesto oziroma eno točko je 100
mark in potem tako naprej do prve-
ga mesta. Zaradi olimpijske kolajne
pa nisem obogatel. Prejel sem pri-
bližno 4 tisoč mark premije. Poma-
gali so mi še na druge načine: v obči-
ni Žalec so me imeli zaposlenega, da
sem dobival osnovno plačo in da so
mi tekla leta. Od njih sem dobil tudi
ugoden kredit, prav tako sem kredit
dobil na TKS Slovenije. TKS Ljub-
ljane, tudi v Elanu. Prispevali so tu-
di krajani Braslovč, pa delovne orga-
nizacije SIP, Garant, Gradnja. Na ta
način sva z ženo lahko kupila in
opremila stanovanje v Ljubljani.
Smučarska zveza mi pri tem ni po-
magala, čeprav sem mislil, da bom
pomoč prejel najprej tam. Rekli so
mi, da je za kredit že prepozno. Da
sem se vselil v novo stanovanje, se
lahko zahvalim predvsem našemu
psihologu Maksu Tušku, Otu Giaco-
melliju in članom uprave našega
kluba. Če ne bi poslušal njih, od
olimpiade ne bi imel ničesar.
Kakšni so vaši dohodki sedaj?
Po olimpiadi je bilo lažje, ker sem
imel status vrhunskega športnika.
Dobil sem štipendijo republiške
TKS, šest do sedem tisoč din je zna-
šala, vsi, ki smo osvojili medalje na
olimpijskih igrah, pa smo imeli še
štipendijo smučarske zveze.
Govorite v pretekliku...
Sedaj sem izgubil štipendijo TKS
in polovico štipendije smučarske
zveze.
Zakaj?
Zato, ker ne treniram.
Kako je z ostalimi tekmovalci?
Tisti, ki so v A ekipi in so že osvoji-
li točke v svetovnem pokalu, imajo
zelo nizke štipendije, 2500 din. Služb
nimajo, niti časa, da bi se ukvarjali
s čim drugim, kajti skakanje zahteva
celodnevne treninge. Iz tega denarja
si moraš plačevati stanovanje
v Ljubljani, kjer je za študente zelo
drago, treba je kupiti hrano, brez po-
moči staršev bi težko prišli skozi.
Vi ste preskrbljeni.
Zaenkrat da. Če se ne bi pripravil
na življenje, praktično ne bi imel od
česa živeti. Cehi, na primer, so s taki-
mi rezultati, kot sem jih dosegal jaz,
preskrbljeni za celo življenje.
Prihodnost
Odprli ste trgovino?
Da, ravno to je ta priprava na živ-
ljenje. Odprl sem Čapljo, majhno tr-
govino s športno opremo, "20 kvadra-
tov, v Fužinah.
Kako gre posel?
Komaj sem začel.
Boste lahko tržili na svoje ime?
Upam, a stanje v gospodarstvu je
slabo.
Kje se sedaj zdravite?
Zdaj obiskujem zdravstveni cen-
ter v Celju. Zelo so se zavzeli zame.
Prej me je bolelo, če sem dlje časa
hodil, če sem vzdignil kaj težkega,
komaj sem hodil po stopnicah, niti
pomisliti nisem smel, da bi šel
v hrib. Zdaj je že dosti bolje.
Je letošnja sezona že izgubljena?
Da, letošnja je že izgubljena. Celo
leto v bistvu nisem mogel nič. Miši-
ce sem kar ojačal na vajah, teči in
poskakovati pa ne morem. Brez tre-
ninga pa ne moreš nič.
Predpostaviva, da se boste vrnili
naslednjo sezono. Morda bo še ved-
no trener Jelko Gros, z istimi meto-
dami, ki se ne bodo prilagajale va-
šemu treningu. Kako boste rav-
nali?
Težko sedaj karkoli rečem. Ne
vem, mislim, da z njim ne bom tre-
niral.
Boste spet hoteli Zdeneka
Remso?
Zame je Zdenek še vedno prvi tre^
ner in tudi če bom moral trenirati
z drugim, bom še vedno delal tudi
z njim, dokler bo pri nas.
ROBERT GORJANC
Foto: EDI MASNEC
Oh, to koleno.
Se bodo ti čudoviti prizori še kdaj ponovili?
fotoreportaža
27. december 1990 - stran 23
24. stran - 27. december 1990
Nova Slovenija obuja slo i
Poplebiscitna Slovenija - meti optimizmom in negotovostjo
Za novoletno darilo je slo-
venski narod dobil samostoj-
nost. V novo leto naj bi po
besedah nših politikov vsto-
pili bolj samozavestni, ures-
ničile naj bi se nam velike
želje, postali naj bi bogatejši,
slovenski narod naj bi - kot
radi rečemo - končno
odrasel.
Se nam bodo želje uresniči-
le? Bomo res bolj zadovoljni?
Kako bodo velike spremem-
be, ki jih že doživljamo in ki
se nam še obetajo, vplivale na
naše vsakdanje življenje? Ne-
kateri se izgubljajo v pogumu,
drugi v negotovosti. Eni so
optimistični, drugi zaskrblje-
ni. Z nedeljsko odločitvijo
smo naredili korak, ki pa na-
ših razmišljanj še ni razjas-
nil... In kaj si od prihajajoče-
ga leta obetajo nekateri posa-
mezniki? Kaj se skriva v nji-
hovih glavah in srcih?
Anton Šepetavc, profesor
slovenščine in francoščine:
»Slovenije v letu 91 si pravza-
prav ne morem predstavljati.
Mislim, da plebiscit sam po
sebi ni rešil ničesar. Kot dr-
žavljan Slovenije sem skepti-
čen in se bojim, da novo leto
še ne bo prineslo tistih politič-
nih rešitev, ki sijih vsi želimo,
torej pred semizhoda izglobo-
ke gospodarske m socialne
krize, ki jo vsak dan občuti-
mo. Res je, da bi plebiscit lah-
ko napravil revolucijo v naših
medsebojnih odnosih, toda
glede na to, kar se dogaja, me-
nim da se bodo naša pričako-
vanja izjalovila. Želimo si sa-
mostojnosti, kakšna naj bo ta
samostojnost, pa je še vpraša-
nje. Na glasovalnih lističih ni
bilo napisano ali gre za odce-
pitev in osamosvojitev Slove-
nije kot države, ali le za konfe-
deracijo. Sam sem iz genera-
cije, ki je bila na Jugoslavijo
navezana, pa tudi družinske
vezi me povezujejo z drugimi
republikami. Morda je moja
negotovost tudi zato nekoliko
večja.«
Ivan Stare, upokojenec:
»Vsi smo si želeh osamosvoji-
tve, saj z ostalimi republikami
nismo mogli več normalno so-
delovati. Prej smo morah de-
lati za druge, zdaj pa mislim,
da bo naš zaslužek ostajal do-
ma. Predvidevam, da se nam
bo izboljšal življenjski stan-
dard. Menim tudi, da bodo tu-
risti raje prihajali k nam, da
bodo na novo odkrili lepote
naše dežele, saj bodo končno
lahko spoznali tudi varnost
naše domovine. Morda se bo
spremenil videz mest - posta-
la bodo bolj urejena, ljudje
bodo bolj veseli. Na moje
osebno življenje spremembe
verjetno ne bodo prav nič
vplivale. Kot Slovenec sem pa
resnično vesel, da se je konč-
no nekaj premaknilo in upa-
mo lahko, da bodo uspehi
kmalu tu.«
Marija Kolar, poslovodja
trgovine Dom v Celju: »Na-
slednje leto, mislim, bo kritič-
no. Obeta se nam velika go-
spodarska kriza. Spremenil se
nam bo delovni čas in podob-
no. Sicer pa se osebno sloven-
ske samostojnosti veselim. Če
bi ostalo tako, kot je bilo, bi
nam, lahko bilo samo še slab-
še. Že sedaj je velika brezpo-
selnost, gospodarstvo je čisto
na tleh in sprememb si vseka-
kor ne moremo obetati čez
noč, kot si nekateri predstav-
ljajo. Menim, da bomo potre-
bovali vsaj dve leti, če ne več,
da bomo zlezli na zeleno vejo.
Nov položaj nam prav gotovo
lahko omogoči boljše življe-
nje, toda potrebno bo delo,
pripravljenost in sodelovanje
vsakega posameznika.«
Miodrag Vlaovič, kirurg:
»Ljudje se prihajajočega leta
bojijo, ker se nam obeta eko-
nomska kriza, v kateri bodo
propadla mnoga podjetja in
veliko ljudi bo ostalo na cesti.
Sam po novem letu še ne pri-
čakujem velikih sprememb,
ker se zavedam, da osamosvo-
jitev potrebuje svoj čas, da se
uresniči. Želel bi si, da zdrav-
stveni delavci ne bi bili več
državni uradniki, ampak stro-
kovnjaki, ki jim bo omogoče-
no uspešno in kreativno delo.
Potrebno bo pač počakati, da
bomo videli, kaj se bo zgodilo.
Sicer pa me malo skrbijo čisto
konkretne podrobnosti - na
primer - ah bomo še lahko
imeli devizne knjižice. Tu se
je že tohko spreminjalo, da
včasih res ne veš več, kdo pije
in kdo plača. Po malem pa me
tudi skrbi - če se bo stanje še
naprej zaostrovalo - ali bom
lahko preživljal svojo druži-
no. Pravzaprav je vse nekako
v zraku - edino kar je jasno je,
da bomo pač morali poča-
kati...«
Zvone Župerl, zlatar: »Zdaj
smo vsi v napetem pričakova-
nju prihodnosti, za katero si
še nihče ne upa , povedati,
kakšna naj bi bila. Čakamo in
upamo, da bo dobra. Če že
preteklost ni bila rožnata, bi si
želeli, da bi bil takšen vsaj naš
skupni jutri. Iskreno si želim,
da bi se uredili naši gospodar-
ski problemi, da bi bilo čim
manj političnih pritiskov, da
bi končno uspešno rešili vpra-
šanje vojske, ki se vleče že to-
hko časa in za katerega me res
zanima, kako se bo končno
razrešilo. Skrbi me tudi, kako
bo v novem letu s stabilnostjo
našega denarja. Sicer pa
upam, da bomo slej ko prej
lahko zaživeli malo bolj mir-
no, malo manj obremenjeno
z vsakdanjimi dogodki. Da bo
lahko vsak zaživel malo bolj
po svoje.«
Majda Grobelnik, upoko-
jenka: »Mishm, da bodo spre-
membe, ki jih prinaša novo
leto, name zelo vplivale in to
negativno. Strah me je, da je
vse več možnosti za državljan-
sko vojno. Zato si najbolj že-
lim, da bi bil v novem letu mir
in da bi se tudi v politiki znah
pogovarjati bolj mirno kot se-
daj. Bojim se tudi, da bo še
več nezaposlenih, hkrati pa
menim, da se bomo vsi, prav
vsi, morali navaditi zares de-
lati. Kljub vsemu upam, da bo
bolje. Upati pač smem, kajne?
Me je pa tudi strah...«
Mateja Florjančič, dijaki-
nja: »Stara sem 16 let in se
zato plebiscita nisem mogla
udeležiti. Tudi zato mislim, da
moja generacija te zgodovin-
ske odločitve ne doživlja tako
močno, kot bi jo sicer lahko.
Sicer sem pa vesela, da smo
se končno odločih postati ne-
odvisna dežela in prepričana
sem, da smo Slovenci sposob-
ni biti neodvisen in pokončen
narod. Na začetku se nam bo
sicer verjetno bolj slabo pisa-
lo, a vsaj s polovico dobre vo-
lje, ki jo imamo sedaj, se bo-
mo iz tega bržkone znah izko-
pati. Zveze z zunanjim sve-
tom bodo sicer še neurejene,
toda sčasoma bomo to že ure-
dili. V vsakdanjem življenju
bo tudi bržkone še precej
zmede. Mislim pa, daje najpo-
membnejše tisto, kar človek
naredi iz srca. Če je bila naša
odločitev iz srca, nam bo že
moralo uspeti!«
Božena Orožen, slavistka:
»O tem, kaj nas čaka, sem raz-
mišljala že, ko sem šla na ple-
biscit. Svojo državljansko
dolžnost sem izpolnila, a sem
bila ob tem nekoliko zaskrb-
ljena. Kakor mnogi drugi
s preteklostjo tudi jaz nisem
zadovoljna, toda - kdo mi lah-
ko pove kakšna bo prihod-
nost? To me res nekohko skr-
bi. Poleg tega pa me vsaj malo
boli razpad Jugoslavije. Hudo
mi je kot nekomu, ki se ločuje
od nekoč ljubega človeka. Se-
veda pa se zavedam, da Jugo-
slavija takšna kot je, res ne
more več obstajati, saj so na-
sprotja med narodi vse večja,
pa čeprav bi se mi zdelo bolj
normalno, če bi vsi složno ži-
veli v skupni domovini.«
Jurij Matjaž, gozdarski in-
ženir: »Po dolgem času smo
končno dobili enkratno pri-
ložnost, da zaživimo kot eno-
vit slovenski narod. Seveda
bomo morali najprej poravna-
ti račune - dolgove v skup-
nem dolgu Jugoslavije, naš
dobropis v federaciji (vojska,
zvezne institucije in podob-
no), pa še kaj. Slej ko prej
nam bo prav gotovo bolje, kot
nam je sedaj. Zavedam se, da
bomo sprva imeli še precej te-
žav, saj se nam bo poznala de-
diščina skupne države. Toda
- v svoji hiši prav gotovo naj-
bolje gospodariš sam. Menim,
da smo dovolj sposoben in
priden narod, da bomo zmogh
našo novo državo pametno
voditi in gospodariti. Čez ne-
kaj časa bo tudi naše življenje
gotovo lažje in bogatejše
- kdaj pa bo odvisno od nas
samih.«
Milena Čretnik, frizerka:
»Vsega nas je malo strah, saj
nas politiki puščajo v negoto-
vosti in v nekakšni splošni,
živčni napetosti. Do spre-
memb bo vsekakor prišlo - ta-
ko do dobrih kot do slabih.
Leta 91 se pravzaprav ne vese-
lim, ker menim, da bo na za-
četku naše samostojnosti veli-
ka kriza. Kljub temu pa sem
bila že od samih začetkov za
plebiscit, saj sem v njem vide-
la vsaj možnost boljše prihod-
nosti. Upam, da nas bo skup-
na odločitev pripeljala v bolj-
še življenje. Če že ne takoj, pa
vsaj čez čas.«
Mišo Bebek, študent iz Sa-
rajeva: »V Sloveniji imam de-
kle in bojim se, da bo zato tale
vaš plebiscit name osebno kar
precej vplival. Upam pa, da
mi za obisk Celja v prihodnje
še ne bo treba imeti potnega
lista. Sicer pa menim, da ima
vsak narod pravico do svoje
odločitve, kakršnakoli že je.
Poleg tega pa, kolikor jaz poz-
nam razmere v Sloveniji, me-
nim da vam bo v novem letu
boljše. Mishm, da se ne boste
,zares' odcepih. Rekel bi pa še
to, da boste morah nujno ure-
diti odnose z JLA, sicer bo
vaša negotovost toliko večja.«
Karel Konšek, vratar: »Ah,
ne vem, če nam bo v novem
letu kaj bolje. Delavec bo
ostal delavec, revež bo še na-
prej revež. Spremembe seve-
da bodo, ampak šele čez nekaj
časa. Samostojnosti pač ne
moremo uresničiti čez noč.
Sicer pa mislim, da je kar
prav, da smo se tako odločili.
Končno je to edino, kar nam
še ostane, je nekakšno edino
upanje v boljše življenje. In če
bomo upah, ni hudič, da ga ne
bi tudi dočakali.«
Danica Koželj, upokojen-
ka: »Žehm si, da bi naši vodil-
ni opravili nalogo, ki so si jo
zastavili in da storijo vse, da
bodo doline Slovenije spet
ozelenele, če se pesniško izra-
zim. Osebno mi plebiscit za
samostojnost zelo vehko po-
meni in pozdravljam ta korak
slovenskih politikov, ki so ze-
lo hrabri. Vsi skupaj pa bomo
morali biti optimisti in zavze-
mati se bomo morah za načr-
te, ki se nekaterim zdijo od-
več. Boljšo prihodnost pa si
bomo lahko ustvarili le z mar-
ljivim delom. Če povem s pri-
merom - mnogi, ki bi se mo-
rali že upokojiti, še vedno de-
lajo in tako ,odžirajo' delovna
mesta mladim. Mnogi 5
ljudje, ki so končah pripr;
štvo in ne dobijo službe;
dobijo podporo. Mnogi .
njimi potem dela sploh n|
čejo, saj je za tisti zagotovi
denar lažje doma spati, kot
delati. Tako si sami ustvj
mo leno mladino. To b«
vsekakor morah hitro sj
meniti, drugače bomo
globlje potonih.«
Violeta Vatovec-Eii
eler, novinarka: »Pravza
mi je zdaj še težko gov
kakšni so moji osebni ot
ki. Moram pa reči, da se b
te negotovosti, ki je pred
mi. Zdi se mi, da je v ?
s plebiscitom in s to odloči
jo še preveč neznank. Zelo
bi mi bilo, če bi morala s
nim listom v Dalmacijo
v Vojvodino, kjer sem ro;
Drugače pa mislim, da
prav, da uredimo odnose
sedanjimi republikami v
goslaviji tako, da bodo
koncu čisti računi, da se
vedelo kdo pije in kdo pl
Ravno v tem upam, da
spremembe pozitivne,
pa se bojim zapiranja k<
nihkoli meja, ki bi morda
ko bile posledice te naše
biscitne odločitve.«
Milan Dobnik, predse<
skupščine občine Žalec
novi državi bomo urejali S
zadeve sami, prej pa ns
Jugoslavija omejevala. B'
zelo različna, mi pa s^'
morah prilagajati povpr*
kar večini seveda ni ustre"
Mislim, da bomo lahko uS
neje reševali gospod^
probleme, kar bo
vzpodbuda, da se bomo
odprli v razviti svet, imeli;
jo monetarno politiko, ki
zahodni svet zelo pomeril
Znebili se bomo tudi pr'®
jugoslovanske vojske ii^
hu, da bi se vrnih stari.
Prepričan sem, da bodo U
Marko Brecelj
Janez Cvirn
Marija Kolar
Robi Pernat
Božena Orožen
Milan DobniK
Ivan Poteka
Anton Šepetavc
Danica Koželj
Samo Esih
Marta Vrečar
Violeta Vatovec - Einspieler
Alenka Legvart
Miodrag Vlaovič
Ivana Urbanč
27. december 1990 - stran 25
delu
voljni ob uspehih. Oseb-
,sem tudi pripravljen na
f žrtve, saj želim živeti
povini, o kateri sanjamo
setletja.«
fKo Brecelj, glasbenik:
sem iskren - meni tudi
' ,j ni nič manjkalo. Prav
! J sem se počutil v Jugo-
' ]. Moti me, da z ljudmi
pulirajo. Vsak ima pravi-
aziti svoje mnenje, ni pa
da ga v to sili^jo z ne
kakšnimi pogoji ah na
lačin celo ukazi.«
lena Jontes, knjižničar-
Slovenijo 91 si predstav-
bogatejšo. Upam, da bo
za vse, ter da se bo tudi
je lahko bolje uveljavilo.
D. da bodo spremembe
cem letu na moje življe-
fplivale samo pozitivno,
pa moram reči, da še ni-
prav veliko razmišljala
p, kaj vse nas čaka. Mi-
da so nam stvari kar jas-
iicer pa - počakaj mo, pa
o videh.«
ena Kronovšek, upoko-
»Na plebiscit gledam
danimi občutki, čeprav
da zaradi zelo poniže-
ga odnosa predstavni-
f^ekaterih drugih repu-
io nas druge izbire eno-
0 nismo imeh. Za nas
^e se kaj dosti ne bo
ženilo, saj smo skromni
•ga hudega vajeni. Skrbi
^ Za mlade, ki se jim tre-
^ nič kaj dobrega ne obe-
t^amo lahko le, da bo ne-
®snično boljše kot je se-
'^veda pa je veliko odvis-
"li od naše oblasti. Mi-
^a mora svoje delo nada-
z razumom in preudar-
ki tem pa moramo upo-
tudi razpoloženje dru-
Jžav.«
Velenšek, komuna-
'Ko bomo zares samo-
bo problem brezposel-
nosti vehko večji, kot je sedaj.
Toda jaz, na primer mislim,
da je vsako delo častno in če
bi takšen odnos do dela imeh
vsi, bi tudi nezaposlenih bilo
mnogo manj. Menim, da sedaj
še mnogi ne vedo, do kakšne
krize lahko pride v novem le-
tu, ko se bodo zavedh, pa lah-
ko pride do splošne panike.
Vseeno pa upam, da se to ne
bo zgodilo in da bomo uresni-
čili vse, kar smo si zastavih.«
Alenka Legvart, elektro-
tehnik: »Za novo leto imamo
samo dva popotnika - upanje
in čas. Upam, da naši pohtiki
vedo kaj delajo, še bolj pa si
žehm, da bi bilo to, kar delajo,
dobro. Ne pričakujem pa nič
kaj dobrega. Do vsega kar se
v teh časih dogaja, sem malce
skeptična. Vsi smo v negoto-
vosti, vsi smo malo živčni in
napeti. Ko bi le hitro minilo to
čudno stanje!
Marija Trglavčnik, urarka;
»V novem letu si želim pred-
vsem miru in zdravja. To, kar
bomo najbolj potrebovali, pa
bo predvsem pridnost. Vsi se
bomo morali navaditi več in
bolje delati, saj je to prvi po-
goj za stabilno in samostojno
državo.«
Leopold Gleščič, optik:
»Mishm, da bomo šele čez de-
set let lahko rekli: ,Sedaj smo
zaživeli pravo življenje!' V le-
tu, ki prihaja, samostojnosti
še ne bomo mogli uresničiti,
prvi rezultati pa se bodo mor-
da pokazali šele čez pet let.
Pred tem pa se nam prav go-
tovo obetajo slabši časi. Mori-
le nas bodo ekonomske krize,
politični pritiski in podobne
čudne zadeve.«
Samo Esih, mizar: »Vse do-
kler bi nam vladal takšen re-
žim, kot je bil doslej, bi se
nam ne obetalo nič dobrega.
Za novo leto si žehm pred-
vsem, da bi bilo bolj mirno.
Zdaj prvič verjamem, da bo
prišlo do sprememb. Če se bo-
do res zgodile, bomo pa tako
občutih na lastni koži. Mislim,
da bo še vedno veljalo, da bo
bolje samo tistemu, ki se bo
bolje znašel. Vsak si bo moral
sam pomagati, kakor bo vedel
in znal. Bojim pa se, da bodo
marsikatero dobro idejo uni-
čili preveliki davki. Že sedaj
imajo namreč nekateri zelo
dobre zamisli, premorejo do-
volj začetnega kapitala, po-
tem pa jih davki povsem one-
mogočijo. če bomo hoteli
v Evropo, bomo to morah čim
prej spremeniti.
Marjan Manček, obrtnik:
»V »bivši« Sloveniji sta se
zgodila dva gorja - fašizem in
komunizem. Oba sta deželo
izropala. Nova Slovenija pa
bo, upam, dala nov zagon, no-
vo moč in obudila bo slo po
delu. Naša skupna odločitev
me je zelo razveselila in mi-
slim, da smo z njo uresničili
tudi sanje naših dedov. Če
nam bo uspelo zajeziti finanč-
ne tokove, če se bomo lotili
ekoloških problemov in če
bomo začeli z javnimi deli, se
bomo kmalu začeh vzpenjati.
V ljudstvu je treba vzbuditi
ambicije do dela in mu dopo-
vedati, da bomo le z delom
dosegli tisto kar hočemo in si
že dolgo žehmo - samostojno
državo. Izčrpavanje je trajalo
predolgo in upam, da bo potr-
tost, ki jo zdaj slovenski na-
rod nosi na svojem obrazu,
kmalu izginila.«
Bruno Ambrož, čevljar:
»Bojim se, da smo se za samo-
stojno pot odločih kar malce
prepozno. Slabše kot nam je
sedaj, nam menda sploh ne
more biti. Naši politiki se v to
verjetno že ne bi spustih, če
ne bi pred seboj videh boljše-
ga jutri. Pričakujem gospo-
darske in politične spremem-
be, ki bodo vplivale na vsake-
ga malo drugače. Sicer pa mi-
slim, da bomo potreboval ve-
liko časa - da bo trajalo vsaj
desetletje, da se bomo posta-
vili ob bok evropskim drža-
vam. Kot večina pa tudi jaz
upam, da bomo smernice za
boljše življenje kmalu vsaj za-
slutili.«
Friderik Kolšek, opat:
»Plebiscit je zgodovinska da-
nost našemu rodu in možnost,
da dosežemo to, kar očetje in
pradedi skozi tisočletja niso
mogli doseči - narodno in dr-
žavno samostojnost. Plebiscit
je samo naša odločitev, da se
življenjsko povežemo z Evro-
po, ne samo čustveno ampak
tudi ustvarjalno in delovno.
To pomeni, da se naučimo mi-
sliti, govoriti in delati evrop-
sko. Seveda pa Evropa prina-
ša tudi svoje probleme, svoje
težave. Iz teoretičnega materi-
alizma prihajamo v Evropo
praktičnega materializma, kar
je velika nevarnost za duhov-
ni razvoj naroda. Zaradi tega
je potrebno, da od Evrope
sprejmemo tisto, kar je dobro,
da pa smo kritični do tega, kar
človeka vodi v vprašanja, kaj
bomo jedh, kaj bomo pih, kaj
bomo oblekli? In v takem sta-
nju človek pozabi, da so ljudje
okoh njega. Naš vstop v Evro-
po mora biti za vse Slovence
napredek, ne samo material-
ni, temveč tudi duhovni, tako
da bodo lahko z nami poveza-
ni bratje in sestre v zdomstvu
in zamejstvu, da bomo lahko
tvorih narodno celovitost in le
tako imamo prihodnost, ne
samo v letu 1991, temveč tudi
v tretjem tisočletju. Z južnimi
sosedi, mislim, se bomo lahko
pogovarjali kot samostojni,
neodvisni in svobodni z njimi
sklepali kulturne, gospodar-
ske, trgovske posle, če nas bo-
do sprejeli na temeljih enako-
pravnosti, če ne, pa bo naš po-
gled usmerjen v Evropo,
Kristina Stakne, dijakinja
srednje šole Borisa Kidriča:
»Vedno je potrebno nekaj da-
rovati, če hočeš nekaj prejeti.
Mishm, da nas čaka nekaj let
solza, potem pa bomo spet
lahko pokazali, kakšen je naš
nasmeh. Malo me je strah vo-
jaškega posredovanja, sicer
pa upam in verjamem v boljši
jutri. Imam pa še nekaj neraz-
čiščenih pojmov. Zanima me,
na primer, kako bo z našimi
prijatelji v južnih deželah, ali
bomo morah iti na morje
s potnimi hsti, kako bo z ljud-
mi, ki so tukaj zaposleni, ah
bodo imeli dvojno državljan-
stvo? Veliko je vprašanj, od-
govorov pa ne poznamo.«
Robi Pernat, varnostnik:
»Kaj bo po plebiscitu je malce
težje vprašanje?! V letu 1991
bi moralo biti za nas kaj bolj-
šega, kot je do sedaj bilo. Ver-
jamem, da to tudi bo, če nam
bo Evropa pomagala, če ne,
pa bo zelo težko. In kaj naj bi
bilo dobrega? Izboljšalo n^ bi
se vse, tako da bo več denarja,
s tem pa se bo tudi lažje žive-
lo. Jaz vidim rešitev v izvozu.
Slovenci pa imamo še en pro-
blem. Zelo veliko denaija od-
vajamo, smo nerazviti, kam
pa gre denar, praktično ne ve-
mo. Po plebiscitu bo bolje.
Bolje bo, saj tudi mora biti.«
Albin Cocej, dipl. ekono-
mist: »Upam, da bodo ljudje
bolje živeli, da bo več denaija,
da bo več ljudi imelo delo, kar
pa zaenkrat zelo slabo kaže.
Boljši način življenja si pred-
stavljam kot več dela, boljše
odnose med ljudmi, pa tudi
odnosi z našimi sosedi morajo
ostati bolj realni. Sam ocenju-
jem, da se lahko odnosi bi-
stveno spremenijo na bolje,
saj mislim, da smo danes veli-
ko prikrivali drug drugemu,
jutri pa bodo ti odnosi bolj
poslovni.«
Milan Čuček, turistični de-
lavec: »Odločitev je in ni bila
težka. Ve, se, da želimo biti
samostojni, časi, ki pa so pred
nami, pa so vseeno hudi in
bodo hudi. Precej časa bo po-
trebno, da se določene zadeve
uredijo. Pri tem pa bo potreb-
na velika strpnost, enotnost,
predvsem med nami, da bo-
mo dosegli to, kar si s plebis-
citom sploh želimo. Mislim
tudi, da bo Jugoslavija ostala,
vendar se bo delalo pod novi-
mi pogoji, pogoji korektnosti,
takšnimi pogoji kot pač bodo.
Trgovina bo normalno delala,
ker težave so tudi v vojni, pa
trgujejo med sabo. Tako mi-
slim, da bomo tudi jutri delah
naprej.«
Marta Vrečar, uslužbenka
Republiške uprave za zdrav-
stvo: »Sem zelo srečna, da
smo prišh tako daleč in po-
nosna na vse in mislim, da
sploh ne bi smelo biti kakšnih
problemov. Komaj čakam, da
bomo zaživeh v Sloveniji, mo-
ji dežeh. Vendar plebiscit ne
bo prinesel samo dobrih, am-
pak tudi slabe strani. Z delom
bomo poskušali odpravljati
slabe, dober pa je že sam ob-
čutek samostojnosti. Mislim,
da trenutno živimo v nekem
pričakovanju in da bomo tako
lažje opravljah hude zadeve,
bodisi politične bodisi s strani
gospodarstva, kulture,...
Darja Preložnik, vzgojite-
ljica: »Mishm, da bo plebiscit
dobro vplival na naše življe-
nje, vendar seveda še ne ta-
koj, upam pa tudi, da bo bolje
vplival na naše otroke. Plebis-
cit nam odpira tudi pot
v Evropo, vendar se sprašu-
jem, kako bo pri nas deloval
sistem evropskega delovnega
časa. Kako bo z vrtci, kakšno
vlogo bodo v prihodnje imele
vzgojiteljice, saj jih bodo po
tem sistemu otroci bolje poz-
nali kot svoje matere. Potreb-
no bo zelo veliko denaija. Ko
bi le lahko pazabili dolgove in
začeh znova. Mishm, da bi bi-
lo lažje. Veijamem tudi v mi-
sel, da bodo bogati še bogatej-
ši, revni pa še revnejši. Ce se
ne motim se nam obeta tudi
inflacija. Ne vem, malce meje
strah.«
Janez Cvirn, magister zgo-
dovine: »Iz vidika vsakdanje-
ga življenja plebiscit name ne
bo kaj prida vplival. Kaj pa bo
prinesel? Sam Bog ve. Mi-
slim, da to ni jasno niti politi-
kom. Izjave politikov kažejo
na to, da bo imela slovenska
politika za izhodišče poskus
dosega racionalnega spora-
zuma.«
Ivana Urbanč, uslužbenka
tovarne Videm: »Kaj priča-
kujem? Ne veliko. Kriza je
povsod, podjetja imajo fi-
nančne težave, delavci trepe-
tamo za svoje stolčke, plače se
plačujejo po delih, uvajajo
različne bonuse, vrednostne
papirje, zelo težko je in bo.
Kako bo s tistimi, ki imamo
otroke na višjih šolah? Mi-
slim, da je stvar zelo drama-
tična, za našo mladino pa nas-
ploh. Danes takorekoč živimo
iz dneva v dan. Ne vem, ne
moremo vehko pričakovati,
a vseeno se mi zdi, da bo ne-
kega dne nekaj boljšega, če ne
bomo vezani na druge z obzi-
rom na vse grožnje, ki nas ob-
dajajo. Manjka nam tudi sa-
mozavesti.«
Ivan Poteko, upravnik
kmetijske zadruge: »Leto
1990 je bilo zelo razgibano in
zaradi tega mislim, da so bile
te spremembe neizogibne.
Glede plebiscita menim, da se
je slovensko vodstvo dobro
odločilo. Slovenski narod je
bil dolžan, da plebiscit mno-
žično podpre. Ta dan bo ostal
zapisan kot pomemben dogo-
dek v zgodovini slovenskega
naroda. Iz zgodovine vemo,
da mora država, če hoče ob-
stajati, imeti prostor z ureje-
nim gospodarstvom. O spo-
sobnosti naše oblasti, da bo
pripeljala slovenski narod
v lepšo prihodnost, pa ne dvo-
mim. Zavedam se, da do bi-
stvenih sprememb tako hitro
še ne more priti, ko pa bo pri-
šlo, bodo te spremembe vse-
kakor pozitivne:«
Toni Avžner, študent elek-
tro tehnike: »Mislim, da je bil
skrajni čas za to, da se je Slo-
venija odločila, da bo šla čisto
svojo pot in postala samostoj-
na država. Želim si strežne
politike vlade, kot primarno
nalogo pa bi zastavil reševa-
nje ekonomskih problemov
večjih podjetij, da bi se uredi-
la finančna politika in da bi se
meje naše bodoče države od-
prle tako široko, kolikor bo le
mogoče.
Z odprtostjo meja pa mi-
shm, da bi lahko naše tržno
gospodarstvo postavili na
svetovno raven, obenem pa bi
se rešili carinskega vprašanja.
Na mene osebno plebiscit ne
bo preveč vplival, ker slabše
kot je, ne more biti.«
Anketo je pripravila prva
novinarska šola NT&RC.
Še zlasti pa:
MIRAN KUČERA
MANUELA FIŠER
SILVA ŠKOBERNE
NATALIJA PILKO
ANDREJA TERČEK
DARJA JONTES
SIMONA BRGLEZ
«11 Manček
Jurij Matjaž
Friderik Kolšek
Vojko Velenšek
Ho Amhrni
Darja Preložnik
Zvone Župerl
Helena Kronovšek
Toni Avžner
® Cocej
Leopold Glešič
Kristina Stakne
Ivan Stare
Mišo Bebek
Milan Čuček
26. stran - 27. december 1990
šport
Kovnica kolajn
Kegliavke EMO Celje so najboljši ženski športni klub v Sloveniji
Nikoli preveč na očeh,
brez velikega pompa, a po-
časi in zelo zanesljivo so se
vzpenjale proti vrhu: z re-
zultati.
Ženska kegljaška ekipa
EMO Celje s prvim mestom,
po jesenskem delu 1. zvezne
lige hiti k petemu zapored-
nemu naslovu prvakinj Ju-
goslavije. Druge za leto 90 na
svetovnem klubskem poka-
lu, leto poprej prvakinje, le-
tošnje zmagovalke jugoslo-
vanskega pokala. Najboljše
celjske kegljavke za jugoslo-
vansko reprezentanco osva-
jajo medalje in tako dokazu-
jejo, da je mesto ob Savinji,
vsaj kar se nežnejšega spola
tiče, pravo žlahtno nahajališ-
če za velike dosežke v tem
športu. Kaže, da dosežkom
še ni videti konca, saj za de-
kleti, ki svoje nasprotnice
verjetno delajo nervozne, ko
hladnokrvno pletejo pred
odločilnimi keglji, prihaja
mladi rod, ki želi z rezultati
v svoji konkurenci že sedaj
uveljaviti avtoriteto. Lepše-
ga izhodišča, kot so ga splet-
le celjske kegljavke, si pred
svetovnim prvenstvom leta
1992 v Celju ni mogoče zami-
sliti.
7 porazov v 5 letih
Težko je začeti z našteva-
njem uspehov. Še najbolj je
prepričljiv score, ki kaže for-
mo celjskih kegljavk: v mer-
jenju tisočih podrtih kegljev,
so morale v zadnjih petih se-
zonah samo sedemkrat priz-
nati premoč nasprotnic. Kro-
na takšne fantastične stabil-
nosti so trije zaporedni na-
slovi državnih ekipnih prva-
kinj, drugo in lansko prvo
mesto na svetovnem pokalu
v Oggersheimu (ZRN) ozira-
oma na Dunaju, zmaga v ju-
goslovanskem pokalu letos
in pred dvemi leti, drugo me-
sto lani. Naslov jesenskih pr-
vakinj v 1. zvezni kegljaški
ligi so osvojile brez poraza,
nedavno pa so zmagale na
močnem turnirju v Zagrebu,
kjer so igrale najboljše ekipe
v državi.
Celjanke so izjemno
uspešne tudi v jugoslovan-
ski reprezentanci: Marika
Kardinar in Sonja Mikac sta
prispevali levji delež za zlato
kolajno v ekipni konkurenci
na svetovnem prvenstvu
v Innsbrucku maja letos,
v parih pa sta osvojili brona-
sto medaljo, čeprav sta tako
kot prva dva para, postavili
svetovni rekord. Sonja in
Marika sta samo nadaljeval-
ki imenitne tradicije, saj so
od leta 1970, ko sta v državni
reprezentanci nastopili Eva
Ludvig in Sonja Ocvirk (si-
cer tedaj članici Kovinarja iz
Štor), Celjanke nastopile na
vseh svetovnih pivenstvih.
Kardinarjeva in Mikčeva
sta bih letos tudi državni pr-
vakinji v dvojicah, to pa je že
peti zaporedni naslov v tej
konkurenci za celjski klub:
v minuhh letih so ga v različ-
nih navezah poleg Marike in
Sonje osvajale še Tončka Pe-
čovnik, Tanja Gobec in Jo-
žica Šeško. Med posamezni-
cami je Kardinarjeva osvoji-
la naslov republiške prvaki-
nje, 8 celjskih tekmovalk pa
se je uvrstilo med prvih 12.
Na državnem prvenstvu je
bila Mikčeva 3., še dve pa sta
se uvrstili med prvih deset.
Formule
zmagovanja
v kegljanju, ki na prvi po-
gled velja za izrazito indivi-
dualen šport, po mnenju tre-
nerja ženske ekipe in pred-
sednika KK EMO Celje Lada
Gobca, odloča tehnika, na-
tančnost, moč in izkušnje.
Lado Gobec tehniko potav-
Ija na prvo mesto: »To je naj-
pomembnejše, kajti točke
prinašajo tehnično izpiljeni
lučaji, ki morajo temeljiti na
visoki usklajenosti. Večkrat
slišim, da sem tečen, ko ni-
sem zadovoljen, dokler ni lu-
čaj povsem izpiljen. Vendar
dobra tehnika, ki jo je najtež-
je osvojiti in za katero se do-
zoreva 8 do 10 let, omogoča,
da ostaneš dober tudi v sta-
rejših letih.
Eksplozivna moč, ki jo je
lažje pridobiti, je nujna le na
začetku, da v dveh, treh ko-
rakih razviješ potrebno hi-
trost, ki pa kasneje ne odloča
več.«
Poleg tehnike, ki naj bi jo
imele po strokovnih mne-
njih iz rivalskih ekip najbolj
dovršeno prav celjske keg-
ljavke, pa je za Lada Gobca
ključ uspeha v vsakodnev-
nem treningu. Tudi tu naj bi
bile Celjanke pred nasprot-
nicami, saj trenirajo zelo zav-
zeto, več in tudi bolj razno-
vrstno. Odločilna je namreč
tudi kondicija, ki ji posveča-
jo zelo veliko pozornosti, saj
običajne rutinske treninge
dopolnjujejo z dviganjem
uteži, plavanjem in kolesar-
jenjem, dvakrat do trikrat
letno pa imajo posebne kon-
dicijske priprave. Zanemari-
ti ne gre še dejstva, da so
visoko tudi v stroki (Lado
Gobec je nedavno prejel naj-
višje priznanje Kegljaške
zveze Jugoslavije, zlato pla-
keto za strokovno delo), in
da imajo odlične pogoje za
delo na kegljišču v Golovcu.
Še prav posebej pa v teh
ključih uspeha Lado Gobec
izpostavlja enotnost in zdrav
športni duh v ekipi: »V 17
letih praktično nismo zabe-
ležili nobenega resnejšega
spora, vladajo enotnost in
prijateljski odnosi. Tudi po
porazih, za katere smo vedno
krivi vsi, držimo pa se nače-
la, da bi lahko več naredile
igralke, ki so imele boljši
dan, ne tiste, ki jim ni šlo.
Zelo pomembno pa je, da
imamo veliko željo po zmagi
proti vsakemu nasprotniku,
zato nikogar ne podcenju-
jemo.
Sicer pa imajo igralke tudi
podobne interese, njihov tre-
ner v šali pripomne, da tudi
pri nakupih, saj vse to rade
počnejo in se celo v okusu
bistveno ne razlikujejo. Sko-
raj vse pa pred nastopi plete-
jo, hladnokrvno, ne, meneč
se za nervozo in tremo. To je
še dodaten plus v psiholo-
škem merjenju z nasprotni-
cami, ki je v športu še kako
pomemben, večkrat odloči-
len. Miru in vedremu vzduš-
ju nenazadnje prispeva tudi
to, da na priprave povabijo
soproge in otroke igralk, kar
ni nepomembno, saj se mno-
gi športniki pogosto pritožu-
časa, dinamično in obreme-
nitev polno življenje, pa časa
ne nudi ravno v izobilju.
Mnogi športniki za vrhunske
rezultate in odrekanja želijo
biti dobro plačani. Logično
je, da se to pomish tudi pri
celjskih kegljavkah: »Ne, pri
nas ni nobenega profesiona-
lizma. Vse igralke so zapo-
slene, v bistvu ves prosti čas
posvečajo kegljanju, tudi
družina zaradi tega malo tr-
pi. Včasih je bilo lažje za raz-
umevanje v podjetjih, zdaj je
zaradi krize to težje,« pove
Gobec.
V zadnjih dveh letih nasto-
panja v 1. zvezni ligi igralke
prejemajo hranarino, ki zne-
se za kakšen sendvič in pija-
čo. Premij nimajo, nagrade
se delijo na koncu, za osvoje-
no prvo, drugo ali tretje me-
sto, to pa je toliko, kot dobi
ena povprečna rokometna
ekipa na eni tekmi. »Pri nas
se obrača majhen denar, če
bi bil motiv samo to, bi že
zdavnaj vse prenehale. Igral-
ke igrajo zaradi ljubezni in
veselja do kegljanja, priteg-
nejo pa jih tudi nastopi v tu-
jini,« pravi Gobec.
Sponzor kluba je od leta
1987 EMO, prej pa je bila Lik
Savinja, ki pa je kmalu po
podpisu pogodbe propadla
in zato od nje niso dobili niti
dinarja. Emo sedaj s prispe-
vanimi 250 tisoč dinarji po-
kriva približno petino stro-
škov kluba, ki se v glavnem
porabijo na potovanjih za
srečanja v gosteh. Sponzor
svojo pomoč v glavnem pri-
speva z materialnimi usluga-
mi in odstopanjem počitni-
škega doma, ki jim služi na
pripravah, z izboljšanjem go-
spodarskega	položaja
v EMU se v klubu nadejajo
večje pomoči.
Metropola na doigo
Po zaslugi uspehov ženske
kegljaške ekipe je Celje po-
stalo republiški center za to
panogo, center pa je tudi že
v zveznem merilu. Sijajni re-
zultati, sodoben tekmovalni
objekt, in večkrat dokazane
organizacijske sposobnosti
celjskih športnih delavcev,
so mestu ob Savinji omogo-
čili, da postane prireditelj
svetovnega prvenstva v keg-
ljanju za člane in članice.
V klubu že sedaj skrbijo, da
ta največja športna priredi-
tev doslej v Celju, ne bo vr-
hunec in hkrati konec neke-
ga uspešnega obdobja, kot
se to rado zgodi. Za Kardi-
narjevo, Mikčevo, Petakovo,
Gobčevo, Šeškovo, Grobel-
nikovo in drugimi prihaja
mladi rod deklet, ki s svojimi
rezultati že daje vedeti, da
meri predvsem na vrh: celj-
ske mladinke so druge naj-
boljše v Sloveniji in 7. v Ju-
goslaviji, par Ramšak-Založ-
nik 2. v repubhki, Filipčič-
Založnik pa 8. v zvezni kon-
kurenci. Med posameznica-
mi je Filipčičeva tretja v Slo-
veniji in prav tako v Jugosla-
viji.
Moški žal ne sledijo uspe-
hov svojih nežnejših vrstnic,
saj so člani izpadli iz prve.
slovenske lige. Menjava ge-
neracij se je izšla manj
uspešno kot pri ženskah, za
nameček pa je najboljši keg-
Ijač Naraks prestopil v Kon-
struktor. Zato pa pionirji
z najvišjimi mesti na republi-
ški ravni napovedujejo, da bi
lahko šli po poti velikih
vzornic.
Če se bodo tri celjske keg-
ljavke uvrstile v državno re-
prezentanco za svetovno pr-
venstvo leta 92 v Celju, bo to
po mnenju Lada Gobca veli-
ka stvar, za mladi naraščaj
pa doživetje, ko bodo lahko
zanje navijah na domačem
kegljišču v elitni konkurenci
na svetu. Morebitne nove ko-
lajne bodo porok, da je celj-
ska kegljaška šola šola s pra-
vimi programi in učbeniki,
ki v zreli tekmovalni dobi
nauči zmagovati, mlade ta-
lente odvračati od neplodne-
ga filozofiranja in navajati
k železni tekmovalni disci-
plini podiranja tisočih keg-
ljev do redkih priložnosti za
žlahtno potrditev.
ROBERT GORJANC
jejo nad pogostnostjo in dol-
gotrajnostjo »karanten«.
Ljubezen za sendvič
Naporni treningi in redna
tekmovanja terjajo ogromno
Najboljši leta
Anketiranje za športnike in dosežke,
proglasitev perspektivnih
Odbor za telesno kulturo
pri Občinskem sekreteriatu
za družbene dejavnosti je
začel s pripravami na izbor
in proglasitev najboljših
športnikov in športnic Ce-
lja v minulem letu. Najprej
bodo na osnovi določenih
kriterijev evidentirali
športne dosežke in športni-
ke, potem pa n^boljše iz-
brali z anketo. Se posebej
pa naj bi izbrali tudi naj-
bolj perspektivne.
Športna društva in klubi
občine Celje morajo, glede
na dopis, ki jim ga je poslal
odbor za telesno kulturo,
najkasneje do 5. januarja
sporočiti pomembnejše do-
sežke oziroma uvrstitve svo-
jih športnikov na uradnih
tekmovanjih v zveznem ter
mednarodnem merilu. Po
prispelih podatkih na ZTKO
Celje, bo Odbor ,za telesno
kulturo, izvedel anketo med
približno šestdesetimi šport-
nimi delavci, športniki in no-
vinarji, ki bodo izbirali naj-
boljše: športnico, športnika
in športni klub celjske obči-
ne. Posebna tehnična komi-
sija bo med zbranimi imeni
določila 5 do 6 športnikov, ki
bodo prišli v ožji izbor za naj-
boljšega. V preteklih letih so
proglašah najboljše tri, tola-
žilna priznanja pa so podelje-
vali tudi do desetega mesta.
Sedaj, ko ni več tako vehko
vrhunskih dosežkov, bodo
Tanja Gobec, kapetanka ekipe, je članica kluba od leta 1973,
ko je začela delovati ženska sekcija (še edina aktivna od tedanje
(generacije). Za državno reprezentanco ima 18 nastopov, na SP
v Ljubljani leta 1984 je osvojila srebrno medaljo:
»Minula sezona je bila zelo naporna, vendar uspešna. S formo
v prvi polovici leta sem bila zelo zadovoljna, v drugem delu pa
mi ni šlo tako kot sem želela. Upam, da bomo v prihodnjem letu
spet državne prvakinje in tako še petič zapored sodelovale na
svetovnem pokalu.«
Sonja Mikac je članica kluba do leta 1987, za državno repre-
zentanco ima doslej 12 nastopov. Leta 1990 je sodelovala na SP
v Innsbrucku in osvojila zlato medaljo v ekipni konkurenci in
bronasto v parih s Kardinarjevo:
»V letošnjem letu sem uresničila svojo največjo in dolgoletno
željo - nastop za reprezentanco na SP. Dve osvojeni medalji sta
bili samo še pika na i, to je moja najuspešnejša sezona v karieri.
V letu 1991 želim, da ponovno osvojimo svetovni pokal, za to pa
bo potrebno obdržati dobro formo v spomladanskem delu 1.
ZL.«
Marika Kardinar je članica kluba od julija 1987, za državno
reprezentanco je zbrala 54 nastopov. Uspehi: 1986 svetovna
prvakinja posamezno (Miinchen) in svetovna rekorderka s 480
keglji. Na SP je osvojila 4 zlate, srebrno in bronasto kolajno.
»S svojo formo in rezultati v letu 1990 sem zelo zadovoljna.
Upam, da bo tako tudi v prihodnjem letu, v katerem si želim, da
bi naša ekipa še sedmič uspešno osvojila naslov državnih prva-
kinj in uspešno nastopila na svetovnem pokalu. Sicer pa se že
pripravljam za nastop na svetovnem prvenstvu 1992 v Celju.«
Biserka Petak je članica kluba od leta 1980, za člansko
državno reprezentanco je nastopila dvakrat. Leta 1983 je sodelo-
vala na mladinskem SP v Poreču, na svetovnem klubskem
pokalu 1990 v Oggersheimu je bila druga najboljša posamez-
nica:
»V letošnjem letu sem dosegla najboljše rezultate do sedaj in
vesela sem, da sem debitirala v članski državni reprezentanci.
Upam, da bomo postale državne prvakinje in ponovile uspeh
z Dunaja (1989) in ponovno osvojile svetovni klubski pokal.«
najverjetneje proglasili samo
najboljše, samo eno ime
v navedenih kategorijah.
Več pa bo imen, ki jih bo-
do proglasih za najbolj per-
spektivne športnike Celja.
Seveda brez ankete, saj bo za
izbor potrebno samo izpol-
njevanje kriterijev. Kot kri-
teriji veljajo: dosežki v abso-
lutni mladinski kategoriji na
uradnih letnih prvenstvih
RS in SFRJ v konkurenci
posameznikov, parov in
ekip, uradni nastopi za mla-
dinsko reprezentanco SFRJ,
uradni nastopi v reprezen-
tanci RS pod pogojem, da
gre za nastop na najmanj po-
lovic vseh odigranih tekem,
doseženi uradni rekordi
SFRJ za mladince in mladin-
ke, izjemni mednarodni re-
zultati v pionirski ali katego-
riji mlajših oziroma starejših
mladincev ter mladink in
uradne proglasitve s strani
republiške strokovne zveze.
Kot merodajna naj bi se upo-
števala uvrstitev od 1. do 8.
mesta, odvisno od panoge in
ranga tekmovanja. Pri pro-
glasitvi najbolj perspektiv-
nih gre za strokovno potrdi-
tev in priznanje doseženega,
brez materialnih nagrad
(hranarine, štipendije).
Razglasitev najboljših in
najbolj perspektivnih šport-
nikov bo v drugi polovici ja-
nuarja na osrednji prireditvi
Telesna kultura 90 v Dobrni.
ROBERT GORJANC
Ženska ekipa KK EMO Celje, vodilne, brez poraza, po jesenskem delu v 1. zvezni ligi.
Stojijo z leve: Ljuba Tkalčič, Biserka Petak, Marika Kardinar, Tanja Gobec, Silva
Razlag, Marta Zupane, Sonja Mikac; sedijo: Jožica Šeško, Mira Grobelnik, trener Lado
Gobec in Metka Lesjak.
radijski in televizijski spored
27. december 1990 - stran 27
šport
Celjski rokometaši Pivovarne
Laško so odlično zaključili prvi del
prvenstva: z visoko zmago doma
proti Usnjarju iz Šmartnega pri Li-
tiji (35:20) in zaradi poraza do tega
kola vodilnega Velenja doma proti
Partizanu iz Bjelovarja (19:29) so
zasedli vrh razpredelnice v drugi
zvezni rokometni ligi.
Po neprepričljivem startu, krizi in
menjavi trenerja je Pivovarna, kot
kaže, prav na koncu ujela pravi ri-
tem. Pravzaprav so na trenutke Ce-
ljani kar blesteli in gostje, ki so tudi
igrali dobro, niso mogli ničesar proti
razigrani, tehnično dovršeni igri go-
stiteljev. »Pivovaiji« so strnili
obrambo in s hitrimi pobegi in proti-
napadi kaznovali vsako neizkorišče-
no akcijo gostov. Trener Tone Tiselj
je tokrat izbral modro potezo in je
dal priložnost tudi mlajšim igral-
cem, katerih dodatne izkušnje bodo
še kako potrebne nadaljevanju pre-
venstva 2. februarja.
Za celjsko moštvo so zadetke do-
segli: Franc, Jašarevič in Jeršič po 6,
Šafarič in Pungartnik po 5, Ivandija
4 in Begovič 3. Žal si odlične igre in
promocije jesenskih prvakov tokrat
ni ogledalo veliko gledalcev, le 600,
veijetno tudi zato, ker je niso priča-
kovali. Ob takšni igri in rezultatih
Pivovarne pa bo Golovec drugo leto
gotovo bolj poln.
Franc je bil nerešljiva uganka za gostujočo obrambo, s takšnimi atraktivnimi
potezami je v soboto večkrat postregel.	^^^ eINSPIELER
TOP FOTKA
Kako naprej s celjskim športom v naslednjih 100 letih? O čem
razmišljajo Viki Dorn, Štefan Jug, Jože Kuzma in dr. Rajko
Sugman ?	MASNEC
Miselni vzorec za celjsko košarko?
Foto: LJUBO KORBER
PANORAMA
Rokomet
2. ZL
Pivovarna Laško-IUV Us-
njar 35:20 (19:9), ŠRK Vele-
nje-Partizan 19:29 (12:18)
V Velenju so, namesto da
bi proslavili naslov, morali
priznati premoč izkušenih
gostov iz Bjelovarja. Doma-
či igralci so prvi poraz po de-
vetih zaporednih zmagah
verjetno doživeli predvsem
zaradi poškodb: kar štirje,
Rozman, Šerbec, Krejan in
Plaskan so se poškodovali
na predzadnji tekmi in v mi-
nulem tednu pravzaprav ni-
so trenirali. Go-stitelji so igra-
li s tremo in raztreseno, gre-
šili pri podajah, zapravljali
čiste žoge s črte, res pa je, da
je vratar gostov branil odlič-
no. V drugem polčasu so Ve-
lenjčani zaigrali bolj požr-
tvovalno in se celo približali
Partizanu na 16 proti 18, več
pa jim ni uspelo. Strelci za
Velenje: Krejan, Plaskan in
Vrečar po 4, Požun, Voglar
in Rozman po 2, Šerbec en
zadetek.
Nagrada Celja
v soboto so se na turnirju
pomerili kadeti. Rezultati:
Celje Pivovarna-Drava
13:11, Ormož-Slovenj Gra-
dec 11:13, Celje Pivovarna-
-Ormož 17:9, Drava-Slovenj
Gradec 17:16, Drava-Ormož
12:10, Celje-Pivovarna-Slo-
venj Gradec 17:9. Lestvica:
1. Celje Pivovarna Laško, 2.
Drava, 3. Slovenj Gradec, 4.
Ormož.
MILOŠ ROVŠNIK
Kegljanje
Pionirsko prvenstvo
Slovenije
Tekmovanje je bilo na keg-
ljišču Maksa Perca, v soboto
v Ljubljani. Predstavniki
KK EMO Celje so dosegli na-
slednje uvrstitve: pionirke,
kat. 11-12 let - 2. Andreja
Razlag, 15-16 let - L Sonja
Grivič, 2. Katja Ledinek, 3.
Marija Kmeta. Pionirji: 8-10
let - 1. Mitja Gobec, 15-16 let
- 2. mesto Boštjan Hrastnik.
Streljanje
Republiška kontrolna
tekma
Strelska družina Rudnik je
na 16-mestnem strelišču iz-
vedla drugo pozivno kon-
trolno tekmo najboljših slo-
venskih strelcev z zračnim
standardnim orožjem. Re-
zultati predstavnikov celjske
regije: pištola, člani: 1. Janez
Štuhec (Mrož Velenje), 2. Pe-
ter Tkalec (Mrož Velenje) 567
krogov, mladinci: 1. Simon
(Mrož Velenje) 557, mladin-
ke: 1. Ksenija Maček (Dušan
Poženel Rečica) 378 (izena-
čen republiški rekord), 4. Va-
lerija Kufner (Dušan Pože-
nel Rečica) 347 krogov, 5.
Mojca Saje (Mrož Velenje)
331 krogov.
Občinska liga
Strelska družina Dušan
Poženel iz Rečice je pripravi-
la 7. kolo občinske lige s se-
rijsko zračno puško. Nasto-
pilo je 7 ekip oziroma 28 po-
sameznikov. Rezultati: Ekip-
no: 1. Tone Bostič (Zidani
Most) 1405 krogov, 2. Dušan
Poženel (Rečica) 1403, 3. Sta-
ne Rozman (Laško) 1398, 4.
Pivovarna Laško 1391, 5. Pa-
pirnica (Radeče) 1383. Posa-
mezno: 1. Janez Sašek (Zida-
ni Most) 372 krogov, 2. Pla-
zok (Laško) 366, 3. Boris Go-
rišek (Zidani Most) 362, 4.
Topole (Laško) 360, 5. Dam-
jan Sajovic (Rečica) 360.
VINKO LAVRINC
Košarka
1. BZL: ženske
Kozmetika Afrodita-Bečej
76:73 (33:33)
V izredno razburljivem
srečanju je morala priznati
premoč domačink tudi vo-
dilna ekipa na lestvici.
V zadnjih minutah je Jezov-
škova vodstvo nasprotnic
63:59 spreobrnila v korist
Afrodite, 71:69. Piko na i pa
je 28 sekund pred koncem
z metom za tri točke postavi-
la Pešičeva in sprožila nav-
dušenje med gledalci.
Judo
1. RL
Zadnje kolo; Ivo Reya Il-Že-
lezničar Maribor 9:5 (35:20),
Ivo Reya II-Golovec Ljub-
ljana 14:0 (56:0), Železničar-
-Golovec 10:4.
Novoletni turnir za
pionirje
Na osnovni šoli Frana Ro-
ša v Celju je nastopilo 115
judoistov iz enajstih sloven-
skih klubov. Rezultati celj-
skih predstavnikov:
Kat. do 28 kg: 1. Branko Ho-
lar, 42. kg: 1. Jernej Petrak, 2.
Mitja Bevc Lakner, 60 kg: 2.
Matej Kolenc, 38 kg: 3. Denis
Mahmutovič, 67 kg: 3. Vojin
Mlinarevič, nad 67 kg: 3. Pri-
mož, Hudej. Vrstni red ekip:
1. Impol 22 točk, 2. Ivo Reya
19, 3. Golovec 15. Pokal za
najboljšega posameznika je
prejel Jernej Petrak.
ZVONE HUDEJ
Odbojka
1. SL: moški
Mislinja-Vizura Celje 3:2 (9,
-13, 13, -7, 16), Šempeter-
-Mežica 3:1 (-10,10,4,4). Za-
ostala tekma 5. kola: Vizura
Celje-Emona Com. Ljuto-
mer 2:3
Karate
Stisovič 4. na DP
Mladi Mitja Stisovič, član
karate sekcije TVD Partizan
Petrovče je na državnem pr-
venstvu v Obrenovcu osvojil
odlično četrto mesto v katah.
JOŽE KUZMA
Zmagi za Iconec
Odbojkarji Šempetra, ki so sezono začeli klavrno so v zadnjih
kolih zaigrali precej boljše in dve srečanje dobili. Tako v pred-
zadnjem kolu, ko. so gostovali v Pomurju in v zadnji tekmi
v soboto na Polzeh, kjer so brez težav premagali Mežico 3:1. Od
tam je tudi naš posnetek. Ob koncu jesenskega dela tekmovanja
v I. slovenski ligi so na šestem mestu.
T.TAVČAR
Mali nogomet
Občinska liga
v letošnji sezoni je najbolj
borbeno zaigrala ekipa
Skavti Red boogie iz Celja.
Dosegla je tudi največje šte-
vilo točk. Z dobro igro, ki so
jo pokazah na tekmah, so si
Skavti tako priborili 1. me-
sto na lestvici 1. občinske h-
ge malega nogometa.
Skavti so prejeli 42 golov,
dali pa so jih 80. Skavti so
sicer dobro igrali, včasih pa
so jim le popustili živci in so
dobili: 9 opominov, imeli pa
so tudi 4 izključitve.
Drugo mesto je dosegla
ekipa Grafika Gracer, tretji
pa so bih člani ekipe Klateži
Avto plus.
Na repu lestvice so se zna-
šle ekipe: Nova vas, Aero in
IGM, ki bodo morale I. ligo
zapustiti.
V	Il. ligi je bila najboljša
ekipa Čričkov in se uvrstila
med člane L hge. Poleg nje
pa se bosta v I. hgo uvrstih
ekipi PH Zvezdaš in Triglav.
, Iz II. hge izpadejo ekipe:
Zelezar, Grofija in Želez-
ničar.
V	III. ligi je dominirala
ekipa Zagrad Ogis, v IV. hgi
Postaja miUce, v V. hgi pa je
bila I. na lestvici ekipa Elek-
trosignala.
Ekipa Trim Aškerčeva je
v hgi veteranov zasluženo za-
sedla 1. mesto, prva pa je tu-
di na lestvici fair-play za leto
1990.
MIRAN KUČERA
Hokej
1. BZL
Okoh 300 prezeblih ljubi-
teljev hokeja je v Celju za-
man čakalo na prvenstveno
srečanje domače Cinkarne
s Triglavom iz Kranja. Ker
vodstvo gostujoče ekipe ni
sporočilo vzroka, zakaj jih ne
bo v Celje, je glavni sodnik
po 15 minutah čakanja odpi-
skal konec tekme. Tako so
celjski hokejisti dobili sreča-
nje s 5:0.
Republiška pionirska
liga
Slavija-Cinkarna 9:8
Tretjine 4:3, 2:3, 3:2. Ka-
zenske minute: Slavija 6,
Cinkarna 8. Strelci za Cin-
karno: Kelgar 4, Pire, Trojak,
Čaretnik in Trbojevič po 1.
V lepi hitri igri sta obe ekipi
prikazali kakovostno igro,
kljub porazu pa mladi celjski
hokejisti niso razočarali,
z malo več spretnosti bi lah-
ko iz Zaloga odnesli točko.
MARJAN SORŠAK
ŠPORTNI KOLEDAR
Hokej
Sobota 5. januarja: Cinkarna-
-Ina (Sisak)
Odbojka
9/10. januar; 1. SL: moški:
Šempeter-Vizura Celje, Gra-
nit-Topolšica, 1. SL: ženske:
Rogoza-Ljubno, Partizan Ta-
bor II - Topolšica Kajuh.
Rokomet
v dvorani Golovec bo danes
polfinale republiškega prven-
stva v rokometu za mladince
rojene leta 1971 in mlajše. Ce-
lje Pivovarna Laško bo gostil
udeležence ene izmed štirih
polfmalnih skupin, poleg do-
mače ekipe bodo nastopili še
Radeče in Zagoije. Tekme se
bodo pričele ob 17. uri.
Popravelc
v prejšnji številki se je
pri prepisovanju vkradla
neljuba napaka. V članku
»Niso vaški Klub« je Dean
Suster napisal: »Morda pa
bosta optimizem in dobro
delo le pripeljala Velenjča-
ne v 1. zvezno ligo«, in ne
»Morda pa bosta optimi-
zem in dobro delo le pripe-
ljala Velenjčane spet
v zvezno rokometno
areno...«
28. stran - 27. december 1990
naši kraji in ljudje
Pretepeni gardist
Kdo in zalo J se Je znesel nad Francem Gračnerjem?
Ljudi je vznemirila novica o nenavad-
nem potovanju Franca Gračnerja iz Beo-
grada domov. V Titovi gardi na Topčider-
ju je odslužil vojaški rok in med potova-
njem domov je vesela vračajoča se voja-
ška druščina prepevala slovenske narod-
ne pesmi.
Franc Gračner si bo to potovanje zapom-
nil za vse življenje, pa če bo državljan suve-
rene Slovenije ali socialistične federativne
republike Jugoslavije. Kaj se je res dogaja-
lo tega decembrskega petka na vlaku, ki ob
enih odpelje iz Beograda preko Siska do
Zagreba in Zidanega mosta? Ali se je nad
vojakom iz Slovenije (do polnoči je še imel
ta status) na Hrvaškem znašal miličnik iz
Srbije?
Odpravili smo se po sledeh govoric. Pri-
peljali smo se v hribovito Brdo na Planini,
kjer živi 19-letni Franc Gračner s starši,
staro mamo, starejšima sestrama in mlaj-
šim bratom. Sedem jih živi na deset hektar-
jev veliki kmetiji. V dnevni sobi so bili
zbrani skoraj vsi domači in soseda, stara
mama je za pečjo prebirala orehe za praz-
nično potico.
Nisem mislil, da se lahko zgodi kaj takš-
nega, je začel pripoved Franc Gračner. Ko
smo potovali z vlakom iz Beograda proti
Sloveniji, menda je bilo že blizu Siska, sem
med potjo doživel'to, česar pač nisem priča-
koval. Ko smo peli slovenske pesmi, je pri-
šel miličnik. Pili smo toliko, da smo bili res
prav veseli.
Ali je bil hrvaški policist?
Mislim, da ne. To je bila srbska policija.
Na vlak so prišli v Beogradu, zato menim,
da je bila njihova policija. Policist, ki je
prišel k nam, je rekel, da moramo biti tiho.
V kupeju smo bili z vseh koncev Slovenije,
mislim, da je bil s Celjskega še neki Janko.
Stal sem pri vratih in ko je rekel, da mora-
mo biti tiho, sem vprašal, zakaj ne smemo
v vlaku peti, saj je tudi Slovenija del Jugo-
slavije. Po tem si me je verjetno zapomnil
in ko je prišel znova, je ponovil, da moramo
biti tiho. Seveda nismo bili. Še vedno sem
stal pri vratih in policist mi je rekel: Pojdi
z menoj. Odgovoril sem, da ne grem, ker ni
vzroka. Vprašal je: Nočeš iti? Vzel je palico,
me najprej udaril po roki, ko me je hotel še
drugič sem roko umaknil. Potem pa je bilo,
kot da sem jaz »lično« njega napadel. Zno-
va je rekel: Pojdi z menoj. Nisem hotel.
Fantje so naredili prostor in sem sedel, on
pa me je nato vlekel iz kupeja. Zvlekel me
je v bližnji spalnik ter me zasliševal, zakaj
smo peli ter zakaj nisem hotel takoj z njim
ven.
Kaj ste mu odgovorili?
Povedal sem, da mu nisem nič naredil.
Rekel je, da sem ga hotel udariti, ko sem
odmaknil roko. Udaril me je približno pet-
najstkrat, če ne večkrat, in to po obeh no-
gah in hrbtu. Precej se pozna, vse je še
črno. Po hrbtu me je sestra že nekajkrat
namazala, tako da se tam že ne pozna več
toliko. Rekel sem, da nima pravice da me
pretepa. Zakaj ste pa peli, ko sem zapove-
dal, da ne smete, je odgovoril. Dokler sta
bila v kupeju dva policaja, me je eden pre-
tepal, ko je bil en sam, sva se lahko pogo-
varjala kot človeka. Ko je prišel drugi, »pra-
tioc«, je pobesnel in udarjal.
Ste mogoče slišali njuni imeni?
Ne, samo zapomnil sem si ju. Pohcijskih
činov ne poznam, mislim, da sta imela čine
razvodnika. Eden od njiju je precej visoke
postave in ijavolas, po obrazu je imel mo-
zolje.
Kakšne pesmi ste prepevali?
, Stare slovenske. Recimo tisto Gremo na
Štajersko, vse te stare, katerih smo se pač
spomnili. Te smo peli, drugih ne.
Ali se je kdo od kolegov iz miličnika
norčeval ali ga drugače izzival?
Kolikor mi je znano, ni. V našem kupeju
ni, lahko, da v katerem drugem. Brat je
izvedel, da so bili na tem vlaku tepeni še
drugi vojaki.
Ste pili?
Pili smo. Saj sem rekel, da smo bili vsi
prav veseli. Nisem pa bil pijan, da se ne bi
zavedal, kaj delam.
Kako so ravnali vaši kolegi iz kupeja,
ko je prišlo do spora z miličnikom?
Kolegi pač niso vedeh, kaj bo naredil
z menoj. Kdo si je mislil, da bom pretepen?
Eden je rekel: »Zakaj si pustil, da te je
brcnil?« Med zasliševanjem je miličnik gro-
zil, da me bo vrgel dol na prvi postaji. Pove-
dal sem mu, da te pravice nima, saj sem
karto plačal. Ko sem mu tako odgovoril,
sem jih spet dobil. Moral bi molčati. Prav
videlo se je njegovo sovraštvo.
Ste zadevo prijavili?
Nisem, ker mi je ves čas grozil z zaporom.
Tega sem se preplašil in zato nisem šel
prijavit. Če bi se odločil prijaviti, bi moral
takoj, ko sem izstopil. Ves čas sem se bal
zapora. Grozil mi je tudi z vojaško policijo.
Ko sem hotel vedeti, zakaj bi moral imeti
opravka še z vojaško policijo, je rekel: »Po-
tem te pa ne bom predal njim«, in me na ta
račun znova udaril. Ko je v Zagrebu prišla
druga pohcija, je bilo, kot da se ne bi zgodi-
lo ničesar.
Še imate bolečine, kaj je povedal vaš
zdravnik?
Zelo me je bolelo, zlasti v hrbteničnem
delu. Tri dni je bilo tako, da »ne daj bože«,
da se kam naslonim. Na hrbtu nisem mogel
ležati. K zdravniku nisem šel. Prst me še
ovira, še je malo črn. Delati moram - koli-
kor gre, gre.
Povsem uničen se je vrnil, je dopolnila
pripoved dobrodušna stara mama pri kruš-
ni peči.
Zdaj je Franc Gračner vedrejši, a ko se
spominja mučnega popotovanja med Beo-
gradom in Zagrebom je drugače. Devet-
najstletnik s končano kmetijsko šolo je va-
jen trdega kmečkega dela, zato je morda
lažje prenesel mučenje na vlaku, kot bi ga
kdo drug. Ostajajo nekatera odprta vpraša-
nja o odnosu med njim in miličniki. Ali je
lahko bil po sredi nesporazum?
O tem, ali je Franc Gračner res nameraval
miličniku vrniti udarec, vedo resnico šte-
vilne priče iz kupeja. Povsem jasno je, da
vojaka s Planine nihče ni imel pravice tako
surovo pretepati, veseli družbi (v vagonu,
namenjenem izključno vračajočim se voja-
kom) pa prepovedovati prepevanje sloven-
skih narodnih pesmi. Gračnerjev veliko
starejši sosed, ki je bil pred dolgimi leti
prav tako v Titovi gardi pravi, da so jih
takrat v Srbiji celo vzpodbujali peti sloven-
ske pesmi.
Gračnerjevi listajo po novem albumu za
fotografije. V zadnjem delu so zbrane šte-
vilne fotografije s služenja vojaškega roka,
ena stran pa je namenjena portretom njego-
vih prijateljev in prijateljic. Upamo, da bo-
do prazne prednje strani albuma zapolnile
fotografije brez priokusa grenkobe.
BRANE JERANKO
Foto: EDI MASNEC
Franc Gračner v Titovi gardi v Beo-
gradu ...
...in za domačo pečjo.
Narava Je okvir življenja ljudi
Pogovor z Matevžem Lenarčičem, avtorjem fotomonografije o Zgornji Savinjski dolini
V teh dneh je luč sveta
ugledala fotomonografija
o Zgornji Savinjski dolini,
delo Matevža Lenarčiča, ki
zadnja tri leta živi in dela
v tej dolini. Kritiki so jo
sprejeli z izjemnim navdu-
šenjem zaradi prekrasnih
posnetkov, hkrati pa je za-
polnila vrzel v predstavlja-
nju Zgornje Savinjske do-
line.
Fotomonografija je Lenarči-
čevo prvo delo. Avtor meni,
da mu je knjigo uspelo izdati
zaradi tega, ker se je tržišče
v Sloveniji nekohko spreme-
nilo. Včasih so bili avtorji ve-
zani izključno za državno za-
ložbo, zato je bilo težko priti
do izdaje. To monografijo je
izdala zasebna založba EPŠI
(Ekološko propagandno fo-
tografsko športni inženi-
ring), ki se poleg založništva
ukvarja z ekološkimi vpraša-
nji, s fotografijo in alterna-
tivnimi oblikami turizma, ter
športa.
Vaša dejavnost je usmer-
jena predvsem na ohranja-
nje in razvijanje turizma
v Zgornji Savinjski dolini?
Res je tako, saj je Zgornja
Savinjska dohna v zelo čud-
nem položaju. Po eni strani
se ji ponujajo izjemne mož-
nosti, naravne in kulturne.
Po drugi strani pa vsi vemo,
da dolina zaostaja za ostalimi
predeli v Sloveniji, kar se ti-
če turizma. Za začetek smo
izdali fotomonografijo, v ka-
teri je 160 barvnih posnet-
kov, oblikovanih precej pe-
stro, brez monotonega kliše-
ja. Besedilo je pripravilo več
avtorjev: dr. Ljerka Godicl je
opisala botanični del, zgodo-
vino doline je orisal Aleksan-
der Videčnik, o živalih je pi-
sal Jože Svetličič, geološko
in geografsko je dolino pred-
stavil dr. Anton Ramovš, so-
deloval je tudi dr. Anton
Žunter.
Kritiki ocenjujejo fotografi-
je v monografiji kot umet-
niško delo. Kaj vi sami me-
nite o posnetkih, ki ste jih
ujeli v fotografski aparat?
S fotografijo se ukvarjam
že dolga leta, v prihodnosti
pa bo najbrž postala kar moj
poklic. Seveda me zelo vese-
li, če kdo ocenjuje moje pos-
netke kot nekaj lepega, kar
mu je všeč. Sam sem popol-
noma izgubil odnos do teh
fotografij, saj je potrebno ve-
liko dela, pregledovanja in
izbiranja, tako da se pravi
odnos nekako izgubi. Sicer
pa se to zgodi z vsako stvar-
jo, ki jo prevečkrat vidiš.
Sicer niste domačin, pa
vendar ste naravo ujeli
v vseh razpoloženjih. Kako
gledate na naravo, z očimi
umetnika ali kot človek, ki
jo ima preprosto rad?
Verjetno bo držalo zadnje.
Težko je govoriti o nagibih
človeka, ki nekaj počne, ker
je to v domeni podzavesti.
Kot ljubitelj narave sem pač
poskusil prikazati nekaj tre-
nutkov iz življanja v naravi
Zgornje Savinjske doline.
Po mojem mnenju daje nara-
va okvir vsemu, kar je v doli-
ni. Človek je trenutno ali slu-
čajno bitje, dejavnost ljudi si
je bolj ali manj povsod po-
dobna. Iz tega razloga smo se
omejili na prikazovanje na-
rave, ki je zelo zelo specifič-
na v primerjavi z drugimi
predeli Slovenije.
Poleg fotografije se uk-
varjate še z alpinizmom,
kar je najbrž .vplivalo na
vaše videnje Zgornje Sa-
vinjske doline?
Na žalost se zadnja leta ne
ukvarjam toliko z alpiniz-
mom, kot bi želel. Je pa naj-
brž res fotografiranje moti-
vacija v gorah. Vsi vemo, da
se v hribih pojavljajo najlep-
ši prizori, čisto ozračje, pre-
lepi sončni vzhodi in zahodi.
Mnogo bolj enostavno je
posneti dobro sliko v gorah
kot nekje v dolini. Pri vseh
teh stvareh je čas zelo relati-
ven, merim ga z intenziv-
nostjo doživetij, ne pa z ura-
mi ali minutami. Pri stvari,
ki jo delaš z veseljem, čas
nima pomena in ne hiti.
V založbi EPSI ste tudi so-
ustanovitelj. Fotomonogra-
fija ni prva stvar, ki ste jo
izdali, je del turizma, ki ste
ga za področje Zgornjesa-
vinjske jasno začrtali?
Že prej smo izdali Infor-
mator o Zgornji Savinjski
dolini in več prospektov ter
razglednic. Naša želja je, da
bi se Zgornjesavinjčani za-
vedli, v čem je njihova pred-
nost pred ostahmi predeli
Slovenije, in nekaj storili za
razvoj turizma v dolini. Naše
izhodišče je, da je turizem
v obbliki velikega stacionar-
ja z ogromnimi objekti preži-
vet. Vse bolj se uveljavljajo
mehke oziroma alternativne
oblike turizma. Te ne obre-
menjujejo okolja, ljudem pa
dajejo veliko več doživetij
kot klasična oblika turizma.
Ljudem bomo poskušali po-
nuditi prvobiten stik z nara-
vo, ki ga doživijo v gorah
s planinskimi ali alpinistič-
nimi turami, turno smuko,
spuščanji v globoke jame, ja-
dranjem, padali, kajaki. Ena
izmed dejavnosti našega po-
djetja je tudi organizacija
trackingov po vsem svetu.
URŠKA KOLENC
REKLI SO
Prof. dr. Anton Trstenjak
na predavanju o Kmečkem
stanu v slovenskem narodu,
v Šentjurju:
Kmet mora biti zakoreni-
njen v svoji zemlji, le tako je
lahko samostojen gospodar
in ni nikomur hlapec. To je
prva vrednota, katere nosi-
lec je kmečki stan. Druga
vrednost s to v zvezi je na-
ravnost narodna. Kmečki
stan je skozi stoletja čuvar
slovenskega jezika, sloven-
ske govorice, s tem pa tudi
slovenske narodne zavedno-
sti. Nihče je ni v zgodovini
ohranjal in branil kot ravno
kmečki stan. Zanimivo je, da
so se ljudje, ki so se pomeš-
čanili, navadno tudi izgubili
slovensko narodno zavest.
Samo kmet jo je ohranjal.
Kmet je čuvar slovenskega
jezika. Tudi danes vrhunski
slovenisti v vseh dvomljivih
primerih pravijo: prisluhnite
kmetu, kako kmet to pove.
Kmečka govorica je temelj
knjižnega jezika.
Pravljica na celjstcem drsališču
V četrtek, petek in soboto bodo na celjskem drsališču
predstave Sneguljčice na ledu. Pod vodstvom Anice in
Alfonza Kumra ter v sodelovanju s celjskim gledališčem in
nekaterimi posamezniki jo bodo uprizorili celjski drsalci.
Prednovoletnemu Celju in predvsem njegovim malčkom se
torej nepričakovano obeta še eno praznično darilo. Pred-
stave bodo vsak da ob 17. uri, vstop pa bo prost.
radijski in televizijski spored
27. december 1990 - stran 29
PREJELI
SMO
Pismo slovensifi
javnosti
Dne, 15. decembra 1990 je bil
v Mariboru ustanovljen ak-
tiv »Skupnost ogroženih sta-
novalcev« (SOS), pri Demo-
kratični stranki zveze upK)-
kojencev Maribor. Aktiv ni
vezan zgolj na upokojence,
temveč vključuje vse ljudi,
ki so socialno ogroženi z no-
vimi tezami stanovanjskega
zakona. Žehmo poudariti, da
aktiv ni obarvan s katerokoli
»politično barvo« in pred-
stavlja državljansko pobudo.
Občni zbor je izoblikoval
stališča, ki jih posreduje
vsem zainteresiranim držav-
ljanom Republike Slovenije,
zlasti pa tistim, ki lahko od-
ločujoče vplivajo na obliko-
vanje stanovanjskega zako-
na (poslanci, ministri, itd).
Strinjamo se, da je potreb-
no spremeniti stanovanjsko
zakonodajo v smislu večjega
vpliva tržnih zakonitosti, ki
bodo racionalizirale gospo-
darjenje s stanovanji. Toda
ne sprejemamo izgube soci-
alne varnosti v najbolj ob-
čutljivi točki človekove var-
nosti - domu. Obstoječa
družbena stanovanja, kot iz-
vor bistvenega dela socialne
varnosti, morajo ostati in po-
stati varen dom družinam in
nikakor ne izvor enote. Slo-
venski narod nima nomad-
skih nagnenj in mu je DOM
prvobiten element obstanka.
Ne strinjamo se, da je na-
ravni dedič družbenega pre-
moženja - stanovanjskega
fonda - lahko le podjetje
- občina - republika. Dediči
tega premoženja smo vsi ti-
sti, ki smo plačevali stano-
vanjski prispevek na račun
nižjega osebnega dohodka,
ne da bi koristili kakršnokoli
drugo korist, kot le takoime-
novano stanovanjsko pravi-
co. Čvrsto stojimo na stališ-
ču, da smo stanovalci upra-
vičeni do lastnine najemnih
stanovanj v sorazmerju
z vplačanim stanovanjskim
prispevkom. Če je v stano-
vanjski sklad plačevalo več
družinskih članov (mož-že-
na-otrok), je ta odnos toliko
ugodnejši za dosedanje no-
silce stanovanjskih pravic.
Ni res, da je težko ugotovlji-
vo, kohkšen delež je to. Če bi
bilo to nemogoče, bi bilo tu-
di izračunavanje pokojnin
nemogoče. Te naše zahteve
so toliko bolj upravičene,
ker bomo z novo slovensko
ustavo devalvirali v položaj
najemnikov in izgubili sta-
tus nosilcev stanovanjske
pravice.
V zaščito mladih družin je
potrebno sredstva, ki bi do-
spela kot doplačilo do popol-
ne stanovanjske (pravice)
lastnine, usmeriti namensko
za reševanje stanovanjskih
problemov mladih. Obstaja
namreč nevarnost, da bi ob-
čine ali podjetja zaradi po-
manjkanja likvidnih sred-
stev, ta denar priliva v druge
namene.
Podpreti je treba »'stano-
vanjsko varčevanje« ki bi
plemenitilo denar varčeval-
cev in omogočilo posojila
brez oderuških obresti na
dolgoročno za gradnjo ali
adaptacijo stanovanj.
Povsem nesprejemljivo je,
da mladi, ki bi si radi ustvari-
li dom, nadalje socialno šib-
ke kategorije prebivalcev
Republike Slovenije (inva-
lidni in starostni upokojen-
ci), delavci, ki so ostali brez
zaposlitve, družine z nepre-
skrbljenimi otroki in slično,
bili postavljeni pred pro-
blem izgube osnovne social-
ne varnosti. Pri tem ne sme-
mo pozabiti, da so te družine
ali pa že njihovi starši plače-
vali dolgo vrsto let stano-
vanjski prispevek na račun
nižjih osebnih dohodkov.
Pripravo zakona je potreb-
no razgrniti pred vse držav-
ljane Republike Slovenije in
ne zgolj pred strokovne služ-
be oziroma politične stranke
in njih zastopnike v skupšči-
ni. Glede na prej navedena
stahšča predlagamo in zahte-
vamo, da se sprejem novega
stanovanjskega zakona odlo-
ži za šest mesecev zato, da
bomo lahko državljani Re-
pubhke Slovenije SODELO-
VALI v oblikovanju in pri
ODLOČANJU, v za nas vse,
tako življenjsko pomembnih
prvinah novega stanovanj-
skega zakona.
Naprošamo vse prizadete,
da nas podpro s preprostim
pismom v katerem napišite
na kratko, v kakšnem stano-
vanju živite, od koga ste ga
dobili v najem, koliko vas ži-
vi v njem in kdo in koliko let
ŽE PLAČUJETE stanovanj-
ski prispevek. V pismu napi-
šite tudi svoj točen naslov in
podpise članov vaše družine,
da se strinjate in podpirate
našo pobudo. Vsako vaše do-
datno mnenje ali predlog bo
dobrodošel in bo pripomo-
gel k uspehu tozadevnih na-
porov. Pisma pošiljajte na
naslov:
DEMOKRATIČNA
STRANKA
-	ZVEZA UPOKOJENCEV
-	AKTIV SOS,
6200 MARIBOR,
Slomškov trg 5.
Pričakujemo izraze podpore
tudi od hišnih svetov, sindi-
katov in tudi mladih.
Istočasno se lahko včlanite
v Demokratično stranko (ni
obvezno). Vpisnina je 10 din
za posamezno družino.
V skupnem nastopu je moč
državljanov Repubhke Slo-
venije.
DEMOKRATIČNA
STRANKA
- ZVEZA UPOKOJENCEV
-AKTIV SKUPNOST
OGROŽENIH STANO-
VALCEV
ODMEVI
Gospodu Črneju
Gospod dipl. vet. Janez
Černej je več kot očitno izčr-
pal vse možnosti specializi-
ranega pisanja v stroki, za
katero je kvalificiran. Tako
se je »kompetetno« lotil in-
terdisciplinarne teme var-
stva okolja, ekonomije, soci-
ologije, a zadnje čase tudi
»dušebrižništva«. Slednje
mu kot vsevedu zelo uspeva,
saj z nizkimi udarci in z levo
roko opravi s celo vrsto stro-
kovnjakov in celo ekspertov,
a tudi politikom ne priza-
naša.
V pismu v NT mu je
zmanjkalo argumentov, s ka-
terimi bi demantiral moje
navedbe glede odpadnih
vod, zato se je lotil osebnih
podtikanj, obrekovanja, laži,
ipd. Vse na njemu lasten na-
čin, ki se v celoti zrcali v pi-
smu. Bralci si bodo o piscu
ustvarili sliko sami. Tisti pa,
ki me poznajo, lahko ocenijo
moje delo po rezultatih, ki
sem jih skupaj s sodelavci
dosegal.
Čas pa bo sodil tudi o kon-
kretnih rezultatih pisca, ki
jih je le-ta dosegel konkretno
z delom in ne le s pridobiva-
njem popularnosti po časo-
posih.
Ker ne želim izrabljati po-
trpežljivosti cenjenih bral-
cev, se na eventuelne bodoče
članke ne mislim več oglaša-
ti, saj tak način in stil meni
ni lasten.
Pa brez zamere!
JOŽE BUČER,
Celje
ZAHVALE -
- POHVALE
Ob pestri
alctivnosti je
izbira za
dejavnost večja
Ni naklučje, da je po oceni
občnega zbora društva za boj
proti sladkorni bolezni in po
drugih dejavnikih, ki so se
odvijah v letošnji pomladi
ter v jeseni, društvo kljub
nekaterim pomanjkljivostim
objektivne narave, je lahko
zadovoljno s svojim volon-
terskim delom, predvsem pa
gre velika zasluga prizadeva-
nemu odboru in predsednici
Jani Potočnik.
Morda so preskromne be-
sede, ki so bile izrečene le-
tošnjim nagrajencem, za nji-
hovo večletno marljivo in
nesebično delo.
Za več kot 20-letno delo je
prejela SONJA KOŠIR zah-
valno listino zveze društev
Slovenije; VERA GRAB-
NER za vestno vodenje bla-
gajne in finančnega knjigo-
vodstva, srebrno plaketo
Zveze društev Slovenije.
SANDI GRUM za dežurstva
in druge vsestranske dejav-
nosti bronasto plaketo dru-
štva. LJUBA URŠIČ, ki si-
cer ni član odbora, je pa toli-
ko bolj nesebično aktivna
pri vsakem delu, je dobila
priznanje društva.
Vsem prejemnikom hstin,
plaket in pohval, sta iskreno
čestitala predsednik Zveze
Slovenije Štefan Temlin in
Jana Potočnik predsednica
društva Celja. Ko sem že pri
priznanjih bi rad izkoristil
priložnost, da zaželim Jani
Potočnik, ki je bila ponovno
izvoljena za predsednico
društva še veliko uspešnega
dela v prihodnosti.
Kot sem že na začetku mo-
jega pisanja omenil zunanje
dejavnosti smatram za pra-
vilno, da omenim še naš
skupni izlet z Ljubljanskim
društvom, ki je bil 6. oktobra
1990 in sicer na Pohorje, se-
veda z manjšimi vmesnimi
postanki. INtoogi Ljubljanča-
ni in tudi n^i člani so si z za-
nimanjem ogledali terene na
katerih so v zimskem času
znamenite smučine »zlate li-
sice«.
Seveda je pa bilo najbolj
prijetno v Hotelu Areh, kjer
smo imeli kosilo, ples in po-
sebno bogat srečolov. Za do-
bro voljo gre veliko zahvale
neutrudnemu harmonikarju
ljubljanskega	društva.
V znak prijateljstva pa je bila
izmenjava spominskih daril,
ki sta jih v imenu Ljubljane
in Celja izmenjala predsed-
nika Sašo in Jana.
Po obronkih jesensko zla-
tega Pohorja nas je že z zad-
njimi močmi pozdravljalo
sonce in to je bil tudi znak,
da se bomo morali posloviti,
toda ne za vedno. Z pesmijo
in stiski rok smo si obljubili,
da se drugo leto zopet dobi-
mo, toda kje drugod.
Hvala vsem Ljubljanča-
nom za prijetno srečanje in
Nasvidenje!
PETER PREGRAD,
Celje
Vstal je in začuda ni več kadil pipe. Vojko je to takoj
opazil. Zavedal se je, da bo tožilčeva beseda nekaj
pomenila ob-izreku kazni.
-	Res je, da je storilec, čigar kazniva dejanja smo
danes obravnavali, mlad, vendar pa je napravil v krat-
kem času vrsto tako težkih prekrškov, da se moramo
globlje vprašati, kje so vzroki in motivi, da je vse to
počel. Da človeka nekdo ubije kot muho le zato, ker mu
ne pusti, da bi pil in s tem naganjal živino od korita, se
mi zdi neutemeljena farsa. Če pa je do tega prišlo, potem
je ravnal skrajno nečloveško, ker je pustil žrtev smrtno
ranjeno, daje izkrvavela. Očitno so v tem primeru člove-
ške, etične in moralne norme tako prizadete, da tukajš-
nje sodišče ne sme preko tega. Pa ne samo to; rop, vlom
v trgovino in kraja avtomobila, vsa ta dejanja je storil
človek, kije res šele začel živeti, vendar pa na tako grob
način, da ga družba mora primerno kaznovati in pod-
vreči dolgtrajnejši družbeni in kazenski kontroli ter
prevzgoji. Le tako se bomo zaščitili pred podobnimi
nasilneži. Če samo pomislim, kako dolgo je ta fant mol-
čal o svojih dejanjih in koliko časa je trajalo, daje lahko
javno tožilstvo vložilo ustrezno obtožbo, sodišče pa
argumentiralo dejanja in pričelo obravnavo, potem
moram po službeni dolžnosti zahtevati, da dobi obto-
ženi v izreku sodbe tudi primerno visoko kazen. Družbo
pretresajo grozodejstva, ki so storjena na tak in druga-
čen način, zato mora najti sredstva, moč in učinkovite
ukrepe, da poštene in delovne državljane zaščiti in
obvaruje pred nasiljem.
Dvorano je zajel val protestov in komentarjev. Paznik
je pristopil k Vojku in sodnik je s pogledom pokazal, da
lahko gredo v kabino. Ob odhodu je dejal:
-	Sodišče bo čez uro izreklo sodbo in se do takrat
umaknilo na posvet.
Nadzornik, paznik in Vojko so prišli v tisto celico,
v kateri so sedeli pred pričetkom obravnave. Nastal je
mučen dolgčas, ki sta ga spremljevalca preganjala
s kajenjem, Vojko pa s premišljevanjem. Med obrav-
navo se je prepričal, da bo porota pri izreku sodbe
stroga, vsa predvidevanja so dobila ostrejšo podobo,
nekatere stvari pa so postale bolj jasne. Do sedaj mu je
bilo v zavesti le to, daje streljal na človeka, ki mu ni
pustil do vode, vedno bolj pa je spoznaval, da je šel
predaleč, s^ mu je vzel življenje. Če je pred meseci še
mislil, da bo sodišče upoštevalo mnoge olajševalne
okolnosti in da nikoli ne bo moglo ugotoviti vseh dej-
stev, je sedaj vedel, da seje motil. Vsa prizadevanja, da
za svoja dejanja ne bi ogovarjal, so bila prazna. Spomnil
seje tudi materinega prepričevanja, da mora človek vse,
kar napravi na zemlji tudi na njej poplačati s trpljenjem.
Nikoli je ni resno jemal, take misli so se mu zdele preveč
filozofske in neživljenjske; zdaj pa je spoznaval, da
vsakdanjost življenja ima nek smisel in svoje zakonito-
sti. Za svoja dejanja bo moral plačati z odvezmom svo-
bode in izključitvijo iz družbe. Najbolj ga je bolelo, ker
je zaradi vsega tega že izgubil prijatelje in še posebej
Jano, s katero sta si bila na roko - če že ne za vedno, pa
zagotovo za dalj časa. Začel je razmišljati, kakšni ljudje
so pravzaprav sodniki. Ko jih je opazoval na obravnavi,
je videl, da se v glavnem opirajo na dokaze. Velikokrat
je slišal, da sodišče izreka sodbo v imenu ljudstva, in
postalo mu je jasno, da to ljudstvo on prav gotovo ni.
Začel seje zavedati, da obstajata na enem bregu resnica
in poštenje, na drugem pa goljufija in pokvarjenost,
med njima teče reka, ki povezuje oba bregova. So ljudje,
ki skačejo z enega na drugi breg, a morajo pri tem
preplavati reko, ta pa je deroča, marsikoga ujame v svoj
objem in ga utopi. Mnoge prepoji tudi s svinjarijo, ki jo
nosi s seboj. Sodišče je primerjal s to reko, ki se zajeda
med slabe in dobre ljudi in jih s svojimi sodbami
pogubi, redke pa tudi očisti. Obema je skupno tudi to,
da delata in tečeta vedno naprej, neutrudno naprej,
v neskončnost...
Tok te reke je sedaj zajel tudi njega in ga nosi s seboj.
Zbrati bo potrebno moči in se usmeriti nazaj, a ne
v dejanja, ki jih je storil, ampak v poštenost. Nikoli
v življenju si ni bil na jasnem, kaj pravzaprav pomeni ta
beseda. Nekoč mu je sošolec razlagal, da to pomeni
povedati vse tako, kot se je res zgodilo. Vojko ga je
vprašal kaj pravzaprav s tem misli, ker ljudje resnico
marsikdo obračajo po svoje. Sošolec mu je zabrusil:
-	Da, prav gotovo ljudje obračajo resnico po svoje,
vendar pa tudi resnica obrača stvari.
Nikoli mu ni bilo jasno, kaj naj bi to pomenilo, danes,
pred sodbo, pa seje pričel tega zavedati. Fantje hotel
povedati le to, da je za vsako hudobijo tudi kazen.
Čeprav je od takrat preteklo že mnogo let, je ta pogovor
ostal Vojku jasno v spominu.
-	Danes ste pa mnogo govorili, je po daljšem premoru
pričel razgovor nadzornik, saj je videl, da se vsak po
svoje dolgočasijo.
- Obsojen bom in nima smisla, da bi stvari zavlačeval.
Zagovornik mi je pred obravnavo povedal, da se bo
štelo kot olajševalna okoliščina, če dejanja priznam.
, - Kaže, da prihajate k pameti in da se boste popravili.
Če se boste na prestajanju kazni dostojno vedli, potem
lahko računate, da boste prestali v zaporu le dobri dve
tretjini kazni. Stalo vas bo mnogo truda, da boste kazen
v miru prestajali, ker boste prišli med ljudi, ki se nikoli
ne popravijo. Mnogo truda vas bo stalo, da se boste
orientirali v zaporniškem kaosu hotenj in dogodkov.
Previdni boste morali biti.
-	Kje, mislite, da bom zaprt? Tukaj v Celju ali kje? je
postal bolj zgovoren Vojko.
-	Tukaj prav gotovo ne boste dolgo. Po pravnomoč-
nosti sodbe boste premeščeni drugam. Verjetno boste
šli kazen odsedet na Dob.
-	Zakaj pa tja? je zanimalo Vojka, ki sije hotel biti na
čistem s stvarjo.
-	Zato, ker bo kazen taka, dajo lahko prestajate samo
tam. Tuk^ prestajajo zapor upravno kaznovani ali kveč-
jemu še obsojeni do leta dni, kaj več pa že ne. Vi pa
gotovo ne boste deležni tako malega zalogaja, ker ste
v dejanjih velika riba.
Medtem ko sta se pogovarjala z nadzornikom, je
mlajši paznik kadil in hlastno vdihaval dim. Očitno mu
je bilo nerodno in dolgčas, ker je stopical in pogledoval
na uro.
-	Kmalu bo čas! seje nazadnje obrnil k nadzorniku.
-	Mislim, da ne bodo točni, ker imajo veliko dela.
Počakajmo, nas bodo že poklicali, ko nas bodo potrebo-
vali.
Še so morah čakati slabo uro, da so se končno odprla
vrata in jih je redar poklical, naj vstopijo. V dvorani je
bilo živo, ljudi seje nabralo toliko, da so stali ob straneh
dvorane. Članov porote še ni bilo in za stransko mizo je
sedela samo zapisnikarica, pa tudi zagovornik in javni
tožilec sta že bila na svojih rnestih. Končno je prišla tudi
porota. Vojko je imel prqste roke in kar prijalo mu je, da
je nadzornik pozabil na lisice. Dan seje nagnil že krepko
čez poldne, ker je Vojko že čutil lakoto.
Nihče od porote ni sedel. S strani je začutil paznikovo
roko, ki gaje dvignila, zato je vstal. Dvorana seje počasi
umirjala, predsednik porote jo je poskušal ukrotiti
s svojim mirnim pogledom in ni uporabil kladiva. Po
kratkem času mu je to tudi uspelo.
-	Prosim, če obtoženi Cerar Vojko stopite za zatožno
mizo! je glasno pričel predsednik.
Vojka je paznik porinil naprej in ga postavil ob pult na
desni, tako da je bil z licem obrnjen proti publiki m
delno proti poroti.
30. stran - 27. december 1990
naši kraji in ljudje
Dva iz enega
Zaradi nezadovoljstva
porabnikov in notranjih
težav v dosedanjem šent-
jurskem Komunalno
obrtnem podjetju, so se
v šentjurskem izvršnem
svetu odločili, da bodo
oboje rešili z delitvijo
v dve podjetji.
Komunalni del bodo
organizirali v javno po-
djetje, saj izvršniki meni-
jo, da bodo v takšni obliki
imeli boljši pregled in
nadzor, obrtm del pa se
bo oblikoval v obrtno po-
djetje. V šentjurski ko-
munali je bilo letos stanje
vse slabše, slaba je bila
organizacija dela, vse to
pa so seveda občutili tudi
porabniki. Nova organi-
zacija, ki jo napovedujejo
že dalj časa, naj bi začela
veljati z novim letom.
BJ
Avtoceste niso zaprli
Krajani Špitaliča so na eni
izmed sej občinske skupšči-
ne zagrozili, da bodo 20. de-
cembra zaprli avtocesto
Hoče-Arja vas. Z grožnjo si-
cer niso rešili težav zaradi
regionalne ceste Žiče-Špita-
lič, dosegli pa so, da so jim
odgovorni vsaj prisluhnili.
Odkar so zgradili avtoce-
sto, imajo s cesto Žiče-Špita-
lič nenehno težave, saj je vse
odvodnjavanje z avtoceste
nad njo speljano nanjo. Ob-
ljub, da bodo regionalno ce-
sto zaradi tega prestavili in
asfaltirali, niso uresničili ne
v sklopu gradnje avtoceste
ne kasneje. Ob vsakem de-
ževju voda vztrajno odnaša
dele ceste, krajevna skup-
nost pa je prerevna, da bi ne-
nehno vozila pesek iz kar od-
daljenih Stranic.
Dan pred predvideno za-
poro so si odgovorni razmere
ogledah na kraju samem.
Občinska skupščina je na
ogled povabila predstavnike
Cestnega podjetja Celje, ki
vzdržuje regionalno cesto, in
podjetja za vzdrževanje avto-
ceste. Prišel je tudi Alojz
Hafner z republiške skupno-
sti za ceste, ki dela na po-
dročju avtocest. Krajanom je
obljubil, da bodo pomanjk-
ljivosti na avtocesti odpravi-
li, glede ureditve njihove ce-
ste pa ni mogel reči ničesar.
Kot je povedal poslanec Ka-
rel Zidanšek, jim je svetoval,
naj še naprej pritiskajo na
občinsko skupčino, ta pa naj
na republiko. Potern bo mo-
goče le kaj iz tega. Če pa ne,
krajani zagotavljajo, da bodo
v tem primeru res zaprli av-
tocesto.
MBP
Za Novo leto v porodnišnico
Tudi prihodnje leto bo NT-RC pripravil več svojih
tradicionalnih akcij. Prvo bomo izpeljah že v sredo, 2.
januarja 1991, ko bomo ob 9. uri dopoldne ponovno
obiskali celjsko porodnišnico in čestitali vsem mami-
cam, ki bodo praznike preživele v bolnišnici v pričako-
vanju novorojenca. Čestitk bo deležno tudi dežurno
zdravstveno osebje, posebej pa še tista mamica, ki bo
prva rodila v novem letu 1991.
V akciji bo poleg NT-RC tudi tokrat več stalnih in
nekaj novih soorganizatorjev. Glavni pokrovitelj bo
tako kot vsako leto Moda Celje, ob njej pa bodo sodelo-
vah še Ljubljanska banka Splošna banka Celje, Zla-
tarne, Kafra iz Zidanškove ulice s hrano za dojenčke,
Repar »Dino« z otroškim vozičkom, cvetličarna
Ocvirk, Pražarna kave iz Žalca, ljubiteljski slikar Ško-
berne in še kdo, ki je rad ah bi bil rad z nami na
novoletnem obisku v celjski porodnišnici.
Tudi tokrat bo priložnostni program pripravil oktet
Studenček pod vodstvom Iva Kneza.
T. VRABL
Blažev sklad
Denar za Blaža v Londonu
Minuli teden so iz Ljubljanske banke Laško nakazali
denar za operacijo srca Blaža Skornška na Anglo-Yugoslav
bank v London. Kot smo že poročali, mora biti Blaž v Lon-
donu 23. januarja, ob 12. uri. Pritok denarja na žiro račun
Skornškovih se je sedaj že ustavil, prihajajo pa še posa-
mezne nakaznice kot dokaz kdo vse je želel pomagati Blažu.
Tako so denar prispevali tudi Helena Šemrov iz Vrha nad
Laškim, družina Veber iz Velenja ter delavke Keramike
Gorenje.
N.G.
Silvestrovanja
v tujini
Po podatkih celjskih tu-
rističnih agencij se je pri-
bližno tristo Celjanov odlo-
čilo, da bodo novoletne
praznike preživeli v tujini.
Najbolj zanimiva so smu-
čišča na Češkem, Madžar-
skem in v Avstriji. Zelo ma-
lo Celjanov pa se je odloči-
lo za silvestrovanje v Pari-
zu, Kairu in Bangkoku.
Vzrok za to so visoke cene
aranžmajev, saj marsikdo
ne more odšteti približno
19 tisoč dinarjev, kolikor
stanejo ti programi. Mnogi
so se odločili pričakati no-
vo leto v zdraviliščih in
drugih krajih Slovenije. Tu
prednjačita Bled in Bohinj,
sledijo pa jima obmorska
mesta kot so Poreč, Piran
in Dubrovnik.
SUZANA OŠEP
Šola pleše na Polzeli
Na Osnovni šoli Vere
Šlander so minuli konec
tedna pripravili imeniten
kulturni dan »Šola pleše«.
Priprave na zaključno pri-
reditev so trajale polna dva
meseca po posebni projektni
metodi in so zajele vse učen-
ce šole. Vsak razred se je na-
učil plesati svoj ples, o kate-
rem so vedeli povedati tudi
značilnosti, razširjenost in
zgodovino, poučili so se
o plesni kulturi, na kar je
opozarjala tudi zanimiva raz-
stava.
Prireditev so popestrili
z modno revijo, na kateri so
predstavile svoje izdelke de-
klice-udeleženke šiviljskega
tečaja, ki poteka na tej šoli
tradicionalno. Pripravili so
tudi nagradno žrebanje. Pri-
reditev sta popestrila še ples-
ni park iz Velenja, ter Andrej
Šifrer. Kulturni dan so orga-
nizirali v popoldanskem ča-
su, tako da so se ga lahko
udeležili tudi starši. Obisk je
bil izjemen. Ravnateljica šo-
le prof. Marinka Marovt nam
je povedala, da je njihova
prednostna naloga čim tes-
nejša povezanost šole s star-
ši. Odprti dnevi za starše po-
tekajo že nekaj let in so ved-
no dobro obiskani. Voditelji-
ca kulturnega dne je bila Na-
nika Cvikl, predmetna učite-
ljica telesne vzgoje. Na sliki:
Skupina plesalcev v novih
oblačilih, je prikazala nekaj
klasičnih plesov.
T.TAVČAR
V Žalcu diši po kavi
Dva podjetnika sta v Žalcu
na Šlandrovem trgu 34 a ne-
kaj dni pred novim letom za-
čela z dejavnostjo zasebnega
praženja črne kave. V sklopu
odpiranja najrazličnejših tr-
govin in trgovinic z mešanim
blagom, živili, bižuterijo,
igračami in podobnim je pra-
žarna prava poživitev. To je
ena redkih, če ne sploh edina
zasebna pražarna kave v Slo-
veniji.
»Skupaj sva stopila Mar-
jan Vitanc in jaz,« pripove-
duje zagnani in vedno na-
smejani Darko Sukič. »Mo-
rala bi začeti že prej, saj sva
startala v obdobju prazni-
kov. Tako imava trgovino na
debelo in drobno z živili in
neživilskimi izdelki vseh tr-
govinskih strok. Marjan seje
kot tehnolog pripravljal za
praženje kave v italijanskem
Bolzanu. Kavo dobiva di-
rektno z ladje v Kopru. Za
trg pripravljava kavo v »zla-
tih« vrečkah z zaščitnim zna-
kom TROPIK, ki jo praživa
iz petih najkvalitetnejših
svetovnih kav, v kateri so tu-
di Santos, Kolumbija in osta-
le. Trenutno kavo prodajava
samo na veliko v trgovine,
možno pa jo je kupiti v Celju
in Žalcu ter nekaterih krajih
celjskega območja. Tropik
prodajamo tudi na Hrvaško,
predvsem na splitsko in istr-
sko področje. Za gostince
praživa kavo v pet kilogram-
ske,bele papirnate vrečke.
»Želja mladih podjetnikov
je, da bi se ljudje vsak dan
pogovarjali in razpravljali ob
pitju sveže pražene kave, ka-
terem trenutno spražijo po
200 kg dnevno, v bodoče pa
jo bodo še več!
T. VRABL
Foto: EDI MASNEC
Kavo pražita Darko Sukič in Marjan Vitanc.
V Šentjurju imajo sex siiop
Za Velenjčani so drugi sex shop v re-
giji dobili Šentjurčani. Enega prvih
v Sloveniji. Pomagal je Celjan Dušan
Verbovšek, ki je v Šentjurju odprl za-
nimivo trgovino z nakitom, bižuterijo,
parfumerijo, kozmetiko in kristalom.
Tej vsestranski ponudbi je dodal v na-
ših razmerah manj običajni sex shop,
ki pa je v bistvu trgovina zase. In kaj
pravi o novi šentjurski pridobitvi njen
pobudnik?
Mislite da bo v Šentjurju in njego-,
vem zaledju prodaja spolnih pripo-
močkov uspešna?
Računamo na širšo celjsko okolico
in tudi na stranke izven nje. Zaradi
naše balkanske miselnosti pač nekate-
ri nimajo radi, da bi jih znanci videli
med nakupovanjem v sex shopu. Pri
nas je ta del ločen, tako da lahko pride-
jo nakupovat brez skrbi. Mogoče bodo
tu našh kakšno darilo za šalo, izdali pa
bomo tudi barvni katalog in omogočili
naročanje po telefonu ter dostavljanje
po povzetju. Diskretnost bo zajam-
čena.
Kakšen odmev pričakujete od lju-
di, ki so varuhi javne morale?
Menim, da s tem ne bo nobenih te-
žav, ker nas sedanja evropska misel-
nost sili v evropsko razmišljanje. Tam
poznajo to že desetletja, pri nas pa je
bilo to strogo prepovedano.
Kaj vse obsega ponudba vaše spol-
no obarvane trgovinice?
Osebne pripomočke, imitacije žen-
skih in moških spolnih organov, sveče
(ena od njih na primer predvaja pesem
Je faime... moi non plus), spolno
obarvane vžigalnike, banane in mila,
spolna poživila, razpršilce, kreme, ja-
ponske kroglice. V ponudbi imamo tu-
di kondome najrazhčnejših vrst, vibra-
torje, ženske lutke v naravni velikosti,
pa seveda video kasete in literaturo.
Večina izdelkov je z Daljnega vzhoda.
Kako je dozorela zamisel o tem de-
lu vaše trgovske ponudbe?
S prijatelji smo v Zagrebu videli sex
shop, prvi v Jugoslaviji. V njem je bilo
veliko obiskovalcev in tam sem si do-
mislil, da bi to šlo tudi na Celjskem.
Gospodarski položaj v družbi nas sili
v gospodarsko iniciativo. V Šentjurju
pa ni na nobenem drugem mestu tudi
drugih izdelkov, ki jih prodajamo.
Ali se ne bojite da bo ponudba va-
šega sex shopa zasenčila ostalo po-
nudbo trgovine ali pa je to le reklam-
ni trik?
Ne, ker sex shop obsega le četrtino
prostora trgovine in je povsem ločen.
Mislim, da se oboje lahko dopolnjuje.
Tudi v sex shopu so stvari, ki so pri-
merne za darilo - lahko je za hec ali za
resno uporabo. Vsak človek razmišlja
drugače. Mislim, da bomo vsi prej ali
slej brez takšnih predsodkov.
BRANE JERANKO
Foto: EDI MASNEC
informacije
27. december 1990 - stran 31
TRGOVINA NA DEBELO IN DROBNO
GOSTINSKE STORITVE
ZASTOPSTVO DOMAČIH IN TUJIH FIRM
STORITVE V CESTNEM PROMETU
LOVNI TURIZEM AGENCIJSKI POSLI
PROIZVODNJA ŽAGANEGA LESA IN STAVBNIH
ELEMENTOV
ARANŽERSTVO IN REKLAMNE STORITVE
Zagorje 31 63261 Lesično Tel.: (063) 785-216
781-120-gostišče »PRI RIBNIKU«
Telefax: 063 Ž85-216
Gostišče »PRI RIBNIKU« v Kozjem
vas vabi na
veliko silvestrovanje.
Igral bo ansambel »Gašperji«. Postregli bomo
z bogato silvestersko večerjo in dobro kap-
ljico. Pod novoletno jelko pa vas čakajo lepa
in bogata darila.
Hkrati sporočamo, da prav na silvestrski večer odpi-
ramo lepo urejeno restavracijo, ki lahko sprejme do
120 gostov.
Če pripravljate v družini ohcet ali žurko, zasebniki in
podjetja poslovna srečanja ali zaključek leta, nas pokli-
čite, obiščite in vse bomo pripravili po vaši želji in
izredno poceni.
Se priporočamo
Vabimo vse glasbenike, glasbene skupine, ansamble,
pevce in humoriste, ki želijo v letu 1991 nastopati in
sodelovati pri popestritvi gostinske ponudbe
v gostišču »PRI RIBNIKU« v Kozjem na predstavitveni
večer, ki bo dne 26. 1. 1991 ob 19. uri.
Prijave sprejemamo do 19.1. 1991 na zgornji naslov ali
telefonsko številko (063) 781-120 - tel/fax 785-216.
V MIRNEM DELU ROGAŠKE SLATINE
V SOSESKI RATANSKA VAS
GRADIMO ZA VAS
STANOVANJSKI BLOK
S POSLOVNIMI PROSTORI
V ZELENEM OKOUU IZVEN INDUSTRIJE VAM NUDIMO
MOŽNOST NAKUPA STANOVANJ RAZLIČNIH VELIKOSTI
IN POSLOVNIH PROSTOROV RAZLIČNIH NAMEMBNOSTI
IN VELIKOSTI. OBJEKT BO VSEUIV JULIJA 1991.
NUDIMO VAM TUDI NAKUP ŠTIRISOBNEGA STANOVANJA
V ŠMARJU PRI JELŠAH.
GIF INGRAD p. o. CEUE, PE GRADBENIŠTVO ROGAŠKA SLATINA, TELEFON IN
_TELEFAX (063) 814-721
32. stran - 27. december 1990
radio
RC Od januarja do januarja
Leto 1990 smo na Radiu Celje preživeli v znamenju izrednih razmer
Preživeli smo burno leto. Gotovo bo leto
1990 eno od tistih, ki se ga bomo dobro
spominjali. Ne samo zaradi sprememb, ki
so prekrojevale našo družbenopolitično
vsakdanjost. Tudi zaradi njih, seveda, kaj-
ti radio je bil ves čas vpet v te dogodke in
dogajanja. A v tem letu smo doživeli tudi
nekaj čisto naših, čisto radijskih pretre-
sov, ki so zaznamovali naše delo in življe-
nje. Pravzaprav so si vsi ti dogodki sledili
s takšno naglico, da o njih niti nismo imeli
časa na dolgo razmišljati, kajti že so nas
dohitevali novi. Zato se ob koncu leta še
enkrat ozrimo na minulih dvanajst mese-
cev, kot smo jih doživeli in v medijskem
prostoru sooblikovali tudi mi, na Radiu
Celje.
Leto 1990 se je za nas začelo za tri ure bolj
delovno od prejšnjega. Januarja smo na-
mreč povezali program Radia Celje, ki smo
ga prej od 11. do 14. ure prekinjali. Tako
smo tedenski program podaljšali na več kot
75 ur, kar pa zmorejo le redkokateri lokalci
v Sloveniji. Novi programski čas smo napol-
nili z Opoldanskimi mavricami, zabavno-
informativno - kontaktnimi oddajami, ki so
si med poslušalci pridobile veliko prijate-
ljev, saj na sproščen način veliko povedo.
Na svoj račan pa so ob podaljšanju progra-
ma prišli tudi najmlajši poslušalci.
Še preden je vzcvetela koledarska po-
mlad, je na slovenskem začelo poganjati no-
vo politično brstje. Na Radiu Celje smo pog-
nali Volilni vrtiljak, na njegovih sedežih pa
so se zvrstili predstavniki vseh starih, pre-
novljenih in novih strank na Celjskem in
predstavili svoje programe. Za našim mi-
krofonom so se zvrstili tudi nekateri kandi-
dati za najvišje republiške funkcije, med
njimi tudi vsi štirje tekmeci za položaj pred-
sednika slovenskega predsedstva. Prav
v času največje predvolilne mrzlice pa smo
morali generalno obnoviti naš radijski stu-
dio, tako da smo oddajali iz zasilno oprem-
ljenih, Improviziranih studiev. Tudi to smo
- z našimi številnimi gosti vred - uspešno
preživeli.
Poletje je prineslo nekaj sprostitve. Vohl-
na in povolilna vročica se je polegla in tudi
v našem programu smo nekoliko lažje zadi-
hali. Nismo pa sedeli ravno križem rok.
Osvežili smo malce našo radijsko podobo in
se skupaj s poslušalci in inšpektorjem Mar-
tinčkom podili v Lovu na Neptunovo maji-
co. Komajda smo si malce oddahnili od vro-
če politične pomladi, pa nas je na pragu
jeseni že pozdravil tradicionalni celjski se-
jem in spet selitev v improvizirani studio na
Golovcu. Tokrat smo priložnost izkoristili
tudi za to, da prvikrat poskusno krstimo
jutranji program Radia Celje. Deset sejem-
skih dni smo se oglašali pred šesto uro zju-
traj. Odziv med poslušalci pa nas je prepri-
čal, da mora jutranji program čimprej posta-
ti del našega rednega programa.
Ko smo že mislili, da je največja gneča že
za nami, in da bomo razmeroma mirno dela-
li do konca leta, nas je 16. oktobra presenetil
požar. Podtaknjeni ogenj je uničil vse radij-
ske prostore in tudi večji del ostalih. Tako
smo se spet znašli v izrednih razmerah, v za-
silnem studiu, ki smo ga uredili z rekordno
hitrostjo in s kopico dodatnega dela, ureja-
nja, čiščenja, pospravljanja... Komaj smo
dobro pobrisali sajaste usedline s svojih be-
ležk in strojev in kasetofonov, nas je pretre-
sla nova katastrofa: prvonovembrske popla-
ve. Radio Celje ob tej ujmi sicer ni bil nepo-
sredno prizadet, zato pa smo v želji, da bi
čim bolj pomagah vsem, ki jim poplave niso
prizanesle, spet krepko zavihali rokave in
vztrajali na delovnih mestih skoraj dobe-
sedno dan in noč.
Zdaj smo pri koncu leta. Del redakcije se
je že preselil v prenovljene prostore v stari,
požgani stavbi. Bogatejši smo tudi za novo
terensko vozilo, čakamo pa tudi na novo
studijsko opremo, ki naj bi zamenjala staro,
že obupno iztrošeno. Preživeli smo burno
leto. Mnogi zato komaj čakamo, da se izteče.
Včasih kar pozabljamo, da se naše kolesje
tudi ob prelomnicah, kakršna je prihod No-
vega leta, pravzaprav ne ustavi, pač pa teče
naprej in nas žene v nove naloge pa tudi
veliko, vehko prijetnim dogodkom naproti.
REVIZIJA RUMENEGA CE
Erotika na prisilnem dopustu
Za razliko od prejšnjega pet-
ka, ko smo se prav veselo kre-
gali, je bil zadnji Rumeni Ce
relativno cool. Očitneje, daje
večini bolj pri srcu erotika kot
pa problem neodvisnosti me-
dijev oz. objektivnost poroča-
nja. Morda je navsezadnje res,
da prav miselna odsotnost eks-
tremistične artilerije, ki jo po-
osebljajo razni samozvani fara-
oni s partizanskimi nazivi, ni
iznakazila zamišljenega kon-
cepta oddaje. Ker je le-ta kon-
taktna, je zaradi morebitnih iz-
gredov v bodoče treba že zdaj
potrkati na leseno konstrukci-
jo lastne domišljije. Tok. Pok.
Skratka, bodimo realni in zah-
tevaj mo nemogoče.
Erotika, s katero je pri nas
obogatelo kar nekaj časopisov,
erotika, ki jo državna TV še ne
tretira v duhu svojih tovrstno
radikalnejših plačevalcev na-
ročnine in erotika, ki se kd^
pa kdaj spotika tudi po radij-
skem etru, je prav okusno zre-
voltirala tiste, ki so bolj ali
manj naključno prisluhnili še
bolj ah še manj naključnim po-
ročevalcem lastne vesti. Da pa
je naključje mozaik usode, mi
je razkrila lepa ciganka, s kate-
ro sva si nekoč gledala v dlani.
To ni tisto, temveč je tisto
pravzaprav to, deja vu. Deset-
letna deklica je javno zatrdila,
da je stvar ne zanima, ker ji
branita starša. Ko bo velika,
pravi, je erotika tudi ne bo mi-
kala. In sladko ji verjamem. Po
drugi strani pa partizanom ni
bila nikoli všeč. Ali zato, ker so
se je v mladosti najedli na de-
lovnih akcijah, ah morda zato,
ker jim sedaj nagega revma.
Eni in drugi žarijo od morale.
So pa tudi takšni, ki so ta tabu
pokopali skupaj s svojo puber-
teto. In teh je največ. Vedo tu-
di, kje je meja okusa in kje
okus meji na priokus. Meja
med živim in neživim ne obsta-
ja, vs^j ostra ne. In kje je po-
temtakem ločnica med erotiko
in pornografijo. Ostre vseka-
kor ni. Je pa spet v okusu vsa-
kega nesramneža ali njegove
zamaskirane vesti. Slednji po-
jem pa je rezultat vzgoje, oko-
lja in iger na srečo. Vest je kot
pest. Ko je hermetično zaprta,
moralizira sama s seboj in nato
s tistim, ki ji je najbližji. Eks-
plodira. Če je vseskozi odprta,
sprejema in trosi očitke. Klofu-
ta. Podobno je bilo s polprete-
klo zgodovino erotizacije.
V času diktature proletariata
se je umaknila na margino,
kjer je še zdaj zahvaljujoč
uspešni dresuri njenih poten-
cialnih potrošnikov. V bodoče
jo utegne zanesti še bolj na
obrobje, s^j črna garnitura no-
vega režima ne misli trpeti po-
hujšljivih razglednic minulega
kaosa. Tudi tovrstnega. In kar
najbolj bode v oči, je perverz-
nost, s katero se obmetujejo
poslanci v hramu neke usode.
Najslajše je bilo vedno tisto,
kar je bilo prepovedano. Če bo
biznisu na tem področju legal-
no odpisalo, bo veselo cvetela
korupcija. Balzam je v končni
fazi le balzam, človekove pra-
vice pa tudi, le da so te odvisne
od patronov, ki se z njimi kiti-
jo. In ko bo vse to za nami, bo
zopet vse to pred nami. In spet
znova. Ljudje so ljudje, sami,
osamosvojeni ali lačni. Patri-
otizem pa kost, ki se gloda ta-
ko dolgo, dokler se večina ne
zadavi. Tako je minuli plebis-
cit rezultat manipulacije s ču-
stvi, ki niso več uniformirana
po zgledu Onvela, čeprav je
nekje v podzavesti še vedno
slogan: Big brother is watc-
hing you. In te gleda, tudi ko
kupuješ gradivo za sprostitev.
Če so to porno kasete ali ne-
dolžne revije, je spet stvar vsa-
kega posameznika. Pomemb-
no je namreč, da imaš kost, ki
sprošča, strup, ki davi in zado-
voljstvo, ki ti pravi, da si nav-
sezadnje le za odcepitev, če-
prav le z revijo v roki.
Problem je namreč vedno
v tem, kako ga rešiti, ne pa
v spoznanju, da problem je. In
bolj ko se rešuješ, manj ti je
jasno, da si problem sam. Do-
kler se stvar ne zaplete, takrat
pa je ponavadi še prezgodaj, da
bi razmišljal o posledicah. Ah
pa tudi ne. Ker so že tukaj. Če
je to plebiscit, erotika ali por-
nografija, ni toliko pomembno
kot je lahko usodno.
Piše Bojan Krajnc
glasba
27. december 1990 - stran 33
S Sladko vodo
v novo leto
Vinska gora med Velenjem
in Žalcem je bila že drugo leto
zapored prizorišče snemanja
novoletne oddaje Videomeh
slovenske televizije, ki jo bo
prikazala v najelitnejšem ča-
su, ko se bomo poslovili od
letošnjega leta in nazdravili
letu 1991. Med prehodom iz
starega v novo leto bodo tako
vsi, ki bodo takrat ob televi-
zorjih, lahko na prvem pro-
gramu med drugim uživali
v številnih pesmicah in hu-
morju, kar vse je v prijeten
venček spletel Boris Kopitar,
ki je tudi vodja oddaje.
V	Vinski gori so za to zvrst
glasbe resnično navdušeni, saj
so vstopnice po 180 din za oba
koncerta razprodali že kar prvi
dan prodaje, tako daje bila ve-
lika večnamenska dvorana po-
polnoma polna, mnogi pa so
ostali pred njo. Domačini so se
potrudili in s turističnim dru-
štvom poskrbeli za pravo no-
voletno vzdušje, kar velja za
prijetno sceno in vse dobrote,
ki so bile na razpolago poslu-
šalcem in nastopajočim. Vin-
ska gora je živela za praznik
domače glasbe, kjer so se dva-
krat v po uro in pol trajajočem
programu predstavili Alpski
kvintet, Franc Mihelič, Štajer-
skih 7, Niko Zaje, Marela, Loj-.,
ze Slak, Vesna, Ljubljanski ok-
tet, Edvin Fliser z Vinoteko,
Franc Košir, Alfi Nipič in nje-
govi muzikantje, trio Smolni-
kar z Emo Prodnik in doma-
čin, ljudski godec Franc Au-
breht s harmoniko.
Z nekaj težavami je potekal
prvi koncert, ko je sredi prire-
ditve nenadoma zmanjkalo
električnega toka.
Pa se je končno le posvetilo
in nadaljevali so s prvim de-
lom, ki seje uspešno končal ob
19.30, drugi pa se je začel na-
mesto ob 20. uri šele ob 21.10.
Boris Kopitar v črnem suknji-
ču in metuljčku se je vitko
pognal proti odru in v prisotne
dobesedno zavpil »Gremo, pri-
pravite se!«
Za odrom je bilo kot v čebel-
njaku. Prvi se predstavi Alpski
kvintet in Oto Pestner pokliče
člane, Franc Košir to sHši in
reče »Zadnjič.« Oto se nasme-
je, kajti to je bil uradno njegov
zadnji nastop po šestih letih
z Alpskim kvintetom in Ivan-
ko Kraševec. Zd^ bo pel za
sebe, z New Swing Quartetom
in komponiral.
V	dvorani završi. Aplavzu in
vriskanju ni konca. Čeprav je
začetek, se že sliši trkanje ko-
zarcev. Po dvorani hodi foto-
graf s starinsko kamero in črno
oblečen. S cihndrom. Na odru
so kot šopek v lepih sloven-
skih narodnih nošah Mengša-
ni. Mnogi plešejo. Novoletni
vrtiljak se vrti. Malo moti le
igranje na play back. Pa k^
hočemo, tehnika!
Nekaj časa sem tik za odrom,
kjer je vroče kot v plavžu, veči-
noma za odrom, med nastopa-
jočimi. Vsi so pomešani, nihče
ne stoji ob strani. Lep je po-
gled na narodna oblačila, šte-
vilne instrumente, nageljne,
v črne smokinge oblečene čla-
ne Ljubljanskega okteta, ma-
skirana dedka Mraza in Kijav-
Ija, ki je s seboj pripeljal celo
obvezno kozo. Večina nastopa-
jočih gleda v priložnostni tele-
vizor, kaj se dogaja na odru.
Srečamo tri slovenske mo-
ške pevske zvezde z narodnega
področja Alfija Nipiča, Edvina
Flisaija in Ota Pestnerja. Alfi
po odhodu od Avsenikov pre-
peva s svojo skupino muzikan-
tov, Edvin bo po Novem letu
uradno začel nastopati z mari-
borsko skupino Vinoteka, Oto
se je v Vinski gori poslovil od
Alpskega kvinteta. »Preveč je
tega,« govori tiho in zavit je
v topel šal. »Nekaj sem prehla-
jen in paziti se moram, če ho-
čem zdržati vse te napore. Pre-
več je in odločil sem se samo
za solo petje in New Swing
Quartet. Pa komponiranje, se-
veda.«
Vodja Alpskega kvinteta Jo-
že Antonič se je s Pestneijem
prijateljsko razšel, v bodoče pa
bo nastopal s triom, saj se bo
Ivanki Kraševec pridružila
dvojica Simona Vodopivec in
Braco Koren. Jože pa je Vin-
sko Goro izrabil tudi za dogo-
vore z ansambli, ki bodo 11.
m^a nastopili na 5. Alpskem
večeru na Bledu, »Obljubili so
mi že Alfi Nipič, Franc Mihe-
lič, Marela, Slak, Franc Košir
in še kdo,« je dobre volje Jože,
ki Alfiju pokaže tudi zanimivo
kaseto, ki je izšla pred dnevi
v Nemčiji pri založbi Teldec.
Na kaseti z naslovom »Slavko
Avsenik: Die Obrkrainer kom-
men« so same Avsenikove me-
lodije, slika pa - glej ga šmenta
- Alpskega kvinteta. Nekaj ka-
set je šlo v prodajo, druge so
ob spoznanju hude napake po-
tegnili s tržišča. Neprijetnost je
menda zakuhal nekdo s priim-
kom iz Jugoslavije, ki je
v Nemčiji na delu, nekdo drug
pa bo zaradi tega veijetno do-
bro zaslužil.
Med najglasnejšimi je bil vo-
dja Marele Franc Kopare, ki za
poslušalce pripravlja novo pre-
senečenje, prvi pa ga bodo lah-
ko videli 1. januarja tisti, ki bo-
do prišli na novoletni ples na
Gomilsko. »Gre za enourni šou
program s predstavitvijo glas-
be večih narodov in zvrsti. Na-
stopih bomo v petih različnih
oblačilnih kompletih. To bo
paša za oči in ušesa.«
V Videomehu sta svojevr-
sten rekord dosegla dva glas-
benika, ki sta nastopila v dveh
ansamblih. Ludvik Kos iz Mi-
gojnic pri Grižah, ki je nekoč
uspešno igral pri Veselih hme-
Ijaijih, zadnja leta pa pri raz-
padlem Mužiniču, je zaigral
v dveh skupinah: pri Niku Z^-
cu, s katerim bo nastopil tudi
za Novo leto v Grižah ter v triu
Robija Smolnikaija, ki je bil
sploh nekaj posebnega. To je
ansambel, ki se z narodno glas-
bo ukvaija samo studijsko, na-
stop v Vinski gori je bil izjema
zaradi ponovne predstavitve
Eme Prodnik, ki je tako javno
zapela po odhodu od Avseni-
kov po 10 letih. Robiju Smolni-
karju, ki zdaj igra pri Štajer-
skih 7, sta ob spremljavi Eme
Prodnik (vrh večera) pomagala
že omenjeni Ludvik Kos in Pe-
ter Pire, kije tudi igral pri Mu-
žiniču. Posebnost smo lahko
opazili tudi pri Lojzetu Slaku,
ki nastopa že 26 let, saj pri
njem od letošnjega poletja igra
kitaro Milan Ferlež-Kajfež, do-
ma iz Laškega. Njegovo nasto-
panje je bolj znano pri Jožetu
Privšku.
Oddaja lepo in gladko teče
po prej pripravljenem scenari-
ju, ko pridemo do vrhunca, ko
je treba zaigrati novoletno voš-
čilnico. Boris, Ivanka in Oto ob
Alpskem kvintetu, ki je takrat
na odru, dvignejo eaše in naz-
dravijo novemu letu z verzom
iz Prešernove zdravljice.
V dvorani završi, ljudje se ob-
jemajo, zaplešejo, čujemo vri-
ske in vidimo smeh, razbesnel
za oder pridrvi samo Boris Ko-
pitar s kozarcem v roki. Besed-
ni zaklad je podoben tistemu
z juga. V obraz je rdeč in resni-
no jezen. Benti: »..., kdo mi je
nalil malinovec namesto čaja?
Ker sem zraven, se oglasim:
»Saj nimaš malinovca. Tisti je
rdeč, ti imaš pa belo pijačo.«
Boris pa nazaj: »Vseeno!
Probaj, šampanjec pa ni, kot
smo se dogovorili. Ni in ni!...
»Poskusi, na na,« in mi tišči
kozarec.
»Res ni alkohol?«
Boris še bolj jezen »in, če ti
rečem.« in spet zakolne.
Primem kozarec, povoham
in namočim jezik. »Joj, Boris,«
zamrmram, »sladkano mlačno
vodo so ti nalili za novoletni
napitek!«
Borisa je prevara še bolj raz-
kurila, tako da se je spravil še
na inspicienta, ki ga je komaj
pomiril. Zmoto sta kasneje, ko
sta se vrnila z odra^ potrdila
tudi Ivanka in Oto. Se dobro,
da se kdo na odru ni zmotil in
naredil kakšne neumne grima-
se. Torej vedite: ko boste gle-
dali novoletni Videomeh, si
natočite takrat, ko se bosta po-
ljubila urna kazalca, pravi
šampanjec, televizijski je na-
mreč sladka mlačna voda...
Vse skupcO se je po takšnih
in drugačnih peripetij ah dobro
končalo. Napisali smo delček
tistega, kar v oddaji ne bo mož-
no videti. Veliko je še ostalo
v beležki, k^ti naši ansambli
so pravi ambasadoiji dobre vo-
lje in lepe glasbe, doma in v tu-
jini. Ko smo se v nočnih hlad-
nih urah poslavljali v Vinski
gori, smo si zaželeli srečno pri-
hodnje leto, ansambli pa so ob-
Ijubih na koše dobre glasbe.
Šaj to tako in tako hudo potre-
bujemo.
TONE VRABL
Foto: EDI MASNEC
Vesna iz Šoštanja je bila ob Štajerski 7 edini ansambel s celjskega območja, ki je
nastopila na Videomehu. V tej zasedbi igrajo že tri leta, pripravljajo se za testi vala na
Ptuju in Števerjanu, februarja bodo posneli prvi del gradiva za novo kaseto, poleti pa
drugi.
Takšen pa je bil zaključni pogled na vse nastopajoče po končanem drugem koncertu
v Vinski gori. V barvah in v živo je bilo še lepše.
Novoletni Videomeh je končan, hura z glasbo v leto 19911
Klub Casablanka Je v petek, 28. decembra in v soboto, 29. decembra redno odprt. V nedeljo, 30. decembra pa praznuje 2.
obletnico z AGROPOPOM, v ponedeljek, 31. decembra pa bo veselo silvestrovanje z bogatim srečelovom in sponzorjem
Turistično agencija Slovenijaturistom. Karte za silvestrovanje se dobijo v klubu in v poslovalnicah Slovenijaturista.
Ljubitelji ste vljudno in prisrčno vabljeni.
Lestvici Radia Ceije
Zabavne melodije:
1.	ŠUM NA SRCU - ANDREJ ŠIFRER
2.	LOVE TAKES TIME - MARIAH CAREY
3.	MIRACLE - JON BON JOVI
4.	SO HARD - PET SHOP BOYS
5.	GOODBV MARIJA - POP DESIGN
6.	I AM YOUR BABV TONIGHT - WHITNEY HOUSTON
7.	FREEDOM 80 - VVAITING FOR THAT DAY -
GEORGE MIGHAEL
8.	ICE ICE BABY - VANILLY ICE
9.	UNCHAINED MELODY - RIGHTEOUS BROTHERS
10. IMPULSIVE - VVILSON PHILIPS
Lestvica zabavnih melodij je na sporedu Radia Celje vsaito
soboto ob 17.30.
DomaČe melodije:
1.	DANES JE TVOJ ROJSTNI DAN - HENČEK
2.	NAVASI-AŠIČ
3.	BODI ZDRAV IN ŠEGAV - ALPSKI KVINTET
4.	LJUBEZNI Ml NISI DALA - FANTJE Z VSEH VETROV
5.	PO SAVINJSKI DOLINI - VESELI DRENOVCI
6.	ZA LAŽJE SLOVO - KLINC
7.	HARMONIKA - BRATJE POLJANŠEK
8.	TVOJE OČI - KAPŠ
9.	PLANINSKI KRST - NAGELJ
10. LAŽ-LESJAK
Lestvica domačih melodij je na sporedu Radia Ceije vsal«
ponedeljel( ob 17.30.
(7)
(4)
(4)
(8)
(9)
(3)
(2)
(2)
(1)
(1)
(8)
(4)
(4)
(3)
(8)
(7)
(2)
(3)
(6)
(1)
Predlogi za lestvico zabavnih melodij:
THE OBVlOUS CHILD - PAUL SIMON
MARIJA POMAGAJ - SOKOLI
TA CVET - ČUKI
Predlogi za lestvico domačih melodij:
SLOVENSKA PESEM - HERVOL
OH, TA GRIPA - FRANC KOŠIR
METKA - SLOVENSKI MUZIKANTJE
Nagrajenca: Monika Kovačič, Ložnica 77. Žalec
Dragica Tomplak, Bukovje 32, Gorica pri Slivnici
Pišite na naslov: Novi tednik - Radio Celje
Trg V. kongresa 3a, 63000 Celje
Vsakič nagrada - velika plošča, ki jo izžrebanca izbereta v
prodajalni MELODIJA v Celju.
KUPON
lestvica zabavnih melodij________________________
izvajalec----------------------
lestvica domačih melodij____________ ____
izvajalec_______________ ___
ime in priimek______________
naslov ______________
34. stran - 27. december 1990
za razvedrilo
Razstava del Egona Schieleja v Kraljevi akademiji
Nepredvidene težave
Slab mesec pred otvoritvijo razstave z na-
slovom Egon Schiele in njegovi sodobniki,
ki je na ogled 23. novembra 1990 do 17. fe-
bruarja 1991, so se-v Kraljevi akademiji
(Royal Academy of Arts) v Londonu zaved-
li, da se to pot ne bodo mogli zanesti na
običajno podporo sponzorjev. Čeprav so
sledili že utečenemu postopku iskanja
družb, ki bi bile pripravljene deliti stroške
razstave, so jim veliki sponzorji vljudno,
a odločno odrekli pomoč. Vzrok je zelo pre-
prost: dela Egona Schieleja so za nekatere
še vedno sporna, in v družbah, kot sta na
primer IBM ali banka Barclays, ne vidijo
nobene potrebe, da bi se na kakršenkoli
način povezovali z avstrijskim slikarjem, ki
je v svojern kratkem življenju pokazal tako
izredno zanimanje za spolnost. Velike druž-
be so sicer primaknile kar lep kupček de-
narja, ko je šlo za goloto, kakršno sta slikala
Renoir ali Rodin; sponzoriranje slikarja
Schielejevega kova pa bi pomenilo slabo
reklamo. Piers Rodgers, ki se ukvarja
z iskanjem sponzorjev za razstave v Kralje-
vi akademiji, je obsodil takšne bojazni:
»Samo v Angliji se lahko najdejo ljudje, ki
vidijo v Shielejevih delih pornografijo.«
Kljub vsem zapletom pa je razstava, ki je
pritegnila množice ljubiteljev likovne
umetnosti v Ziirichu, Miinchnu in Wupper-
talu, končno., prišla tudi v London, dolge
vrste pred vhodom v Kraljevo akademijo
pa dokazujejo, da se britanski likovni okus
- vsaj v pogledu na Schielejeve včasih tako
sporne slike - ne razlikuje od evropskega.
V moralnem smislu Egon Schiele res nik-
dar ni dosegel velikega ugleda. Celo njegov
rojak Oskar Kokoschka, čigar dela so prav
tako razstavljena v Kraljevi akademiji
v Londonu, je bil prepričan, da Schiele trati
svoj nesporni talent za čečkarjenje seksual-
nih fantazij, in ga je celo označil za porno-
grafskega sUkarja.
Slikar Schiele
Egon Schiele se je rodil leta 1890 in je
preživel dokaj mirno rano otroštvo, nekoli-
ko omejeno zaradi stroge discipline, ki jo je
zahteval avstrijski izobraževalni sistem. Bil
je sicer slaboten, toda navihan fantek in
razen mlajše sestre Gertrude ni imel skoraj
nobenih prijateljev. Ko mu je bilo 12 let,
mu je umrl oče, pred smrtjo pa je v napadu
blaznosti sežgal vse dokumente življenj-
skega zavarovanja, tako da seje družina po
njegovi smrti znašla v denarnih težavah.
Egon je bil kmalu za tem sprejet na dunaj-
sko umetnostno akademijo in že kot najst-
nik je pokazal izreden slikarski talent. Spr-
va je verno sledil predvsem svojemu učite-
lju in vzorniku Gustavu Klimtu. Po njem je
tudi prevzel dovršeni način podpisovanja
-	ime, priimek in letnica, lično zapisani
drug pod drugim kot v starih japonskih
grafikah. Z devetnajstimi leti je predčasno
zapustil Akademijo in začel desetletje iz-
jemnih slikarskih dosežkov, ki so ga povz-
dignili med najbolj priznane risarje tega
stoletja.
Čeprav je Schiele slikal tudi pejsaže, mu
je bilo najbližje upodabljanje čaloveškega
telesa, tudi svojega. Kadar je risal mesta in
hiše, je večinoma risal smrt: za okni njego-
vih hiš ni luči in svetlobe, ampak temna,
grozeča praznina;^ njegova mesta so brez
zelenja ali ljudi. Še kadar je risal naravo
-	na londonski razstavi sta na primer deh
DREVESCE V POZNI JESENI in JESEN-
SKO DREVO V SUNKU VETRA - je ta
narava brez življenja in simbolizira smrt ali
tragedijo.
Tudi njegovi akti izžarevajo trpljenje,
hkrati pa bi težko rekli, da so kaj drugega
kot erotični. Britanci seveda ne bi bili Bri-
tanci, če se ne bi vprašali, ali pomeni »eroti-
čen« isto kot »pornografski«. Kritik dnev-
nika INDEPENDENT Henry Porter zatrju-
je, da to nikakor ne drži. Schiele ni namera-
val obogatiti s slikanjem golote in prav tako
si ni prizadeval, da bi s svojimi deli tešil
drobne apetite širokih množic. Zanimala ga
je predvsem lastna spolnost, kar pa je bilo
v Freudovih časih nekaj povsem razumlji-
vega.
PISMO IZ LONDONA
Piše MOJCA BELAK
Vpliv Gustava Klimta
čeprav se je že zgodaj osvobodil vpliva
svojega učitelja Gustava Klimta, ga ni nik-
dar povsem pozabil. Ena izmed najzanimi-
vejših slik na londonski razstavi je predela-
va znane Klimtove slike Poljub. Namesto
nežno objetih ljubimcev je Schiele v isti
položaj postavil kardinala, ki objema nuno;
medtem ko njegova eminenca grabi svoj
plen, se ta ozira čez ramo, kakor bi slikarja,
svojega stvaritelja, prosila, naj konča farso.
Schielesjev opus je ogromen, čeprav so ga
v Britaniji priznali šele po razstavi leta
1964, skoraj pol stoletja po smrti, prej pa ga
je zasenčil Gustav Klimt. Danes, ko je Schi-
ele priznan po vsem svetu, so njegova olja
- sicer maloštevilna, ker sije le redko lahko
privoščil drag material - vredna na milijone
funtov. Pred kratkim so v Londonu prodali
njegovo sliko z naslovom PAR za 3,2 milijo-
na funtov (okoli 9 milijonov mark), medtem
ko dosegajo njegovi akvareU ceno okoli pol
milijona funtov (milijon in pol mark).
Pri Schielejevem slikanju gre za mnogo
več kot samo za uspešno povezavo nadarje-
ne roke in dobre koordinacije vida; iz slik
izžareva tista posebna živost, kakor da bi se
slikar s konicami prstov skoraj dotikal te-
les, ki jih je risal.
Črno leto 1918
Epidemija gripe leta 1918 je terjala več
človeških življenj kot prva svetovna vojna.
Februarja je za gripo umrl Schielejev uči-
telj in mentor Gustav Klimt, jeseni pa jo je
nalezla tudi Schielejeva žena Edith. Bole-
zen se je kasneje razvila v pljučnico in
27. oktobra jo je slikar še poslednjikrat ri-
sal, ko je ležala na smrtni postelji. Verjetno
je takrat zadnjič risal, ker je bil tudi sam že
okužen s špansko gripo in ji je podlegel tri
dni za ženo, star komaj 28 let.
Schiele je v svojem opusu ustvaril veliko
slik, ob katerih se današnji gledalec zdrzne;
bil pa je tudi znamenit mož, ki je znal v li-
kovni umetnosti izraziti tisto, kar je Schu-
bert sporočal v glasbi. Verjetno bi dal še
mnogo več, če bi mu bila namenjena daljša
življenjska pot, saj je v zadnjih letih začel
slikati tudi olja, ustvarjal pa je z vedno
večjo lahkoto ter v zadnjih delih pokazal,
da se je vedno bolj posvečal tudi razmi-
šljanju.
^oyai Academg of Arts
23 November 1990 17 februaru 1991
horoskop
• OVEN
Ona: Dolgo si bila prepričana, da si neobčutljiva
za ljubezenske težave, sedaj pa se bo izkazalo po-
polnoma nasprotno. V trenutku, ko bo tvoje hrepe-
nenje največje, se ti bo vse skupaj kar naenkrat
porušilo.
On: Začel se boš spraševati, ali je določen dogo-
dek le golo naključje, ali pa premišljeno delo neko-
ga, ki se ti že dolgo mota pod nogami. Nikar se ne
zanašaj na svojo srečno zvezdo, ampak stori kaj
konkretnega?
• BIK
Ona: Pustolovščina, ki te tako mika. je precej
manj zanimiva, kot pa si pomislila na prvi pogled.
Seveda pa je vse odvisno predvsem od tega. ali ti je
v ljubezni važnejša stabilnost ali pa trenutna za-
bava.
On: Znašel se boš v prav komičnem položaju in
še najbolje bo. da vse skupaj pustiš, še preden se ti
bo celotna zadeva zrušila na glavo. Poskusi raje na
kakšnem drugačnem področju - na primer v lju-
bezni ...
DVOJČKA
Ona: Spotaknila se boš ob lastno zanko, ki si jo
tako vneto pripravljala nekomu drugemu. Drugič
bodi raje malo bolj odkritosrčna in poštena, pa se ti
to ne bo zgodilo. Popazi raje na svojega partnerja!
On: Šele odkar si začel živeti malo bolj razpos^e-
no in se bolj gibati v družbi, si spoznal, k^ vse si do
sedaj zam ujal. Z neko prija teljico boš naredil račun
brez krčmarja. a se boš na koncu vendarle uspel
izvleči iz neprijetne situacije.
RAK
Ona: Ker si si vse premalo prizadevala, si izgubi-
la nekaj tistega, kar ti je veliko pomenilo. Toda
nikar se ne delaj užaljeno, temveč se raje posveti
prihodnosti, ki ti lahko prinese še kaj lepšega.
On: Nikar se ne prilagajaj trenutnemu trendu, še
posebej, če si prepričan v pravilnost svojega počet-
ja. Ljubezenska romanca v tvoji bližini te bo sicer
prizadela, toda k^ hitro si boš našel ustrezno to-
lažbo ...
• LEV
Ona: Sicer ti bo uspelo, da se boš dokopala do
nekoga, ki ga že dalj časa prav bolestno obožuješ,
vendar pa si nikar ne delaj prevelikih utvar, saj bo
to le prehodna avantura. Raje uživaj dokler še
lahko...
On: Prišel je pravi čas. da poskusiš zgladiti ne-
sporazum. ki ti je prinesel obilo nevščenosti. V za-
četku se bosta s prijateljico v mišljenju sicer razha-
jala. vendar pa bo konec tisti, ki bo odločal o na-
daljni usodi.
DEVICA
Ona: Naj te občutek zadovoljstva ne zaziba v le-
nobnost. saj si lahko s takšnim ravnanjem zapraviš
res čudovito priložnost. Nekdo, ki ti veliko pome-
ni. te bo docela zmedel, a predvsem v pozitivnem
pomenu besede.
On: Zabredel boš v težave in le s pomočjo prijate-
lja ti bo uspelo vsaj za silo urediti razmere. Zato se
nikar preveč ne izpostavljaj, ampak raje poskrbi za
primerno zavarovanje svojih interesov.
TEHTNICA
Ona: Nikar ne zamudi priložnosti, ki se ti bo
ponudila. S prijatelji se boš odpravila na zanimiv
potep, ki pa se bo končal na povsem nepričakovan
način. Toda kaj hitro boš sprevidela, kam pes taco
moli.
On: Najprej ti cela stvar ne bo preveč dišala,
vendar pa se boš kaj kmalu privadil in postalo ti bo
celo všeč. Še vedno pa ti ne bo uspelo sprijazniti se
z izgubljeno priložnostjo, kar se ti lahko še maš-
čuje.
ŠKORPIJON
■ Ona: Nepričakovano bo prišlo do nekega sreča-
nja. ki pa ti bo v prihodnosti postalo kar navada.
Partner se bo temu od začetka sicer upiral, vendar
pa se bo na koncu vendarle uspel sprijazniti z novo
situacijo.
On: Nikar ne verjemi govoricam, ki jih razširja
tvoj samozvani prijatelj, s^ je resnica nekaj po-
vsem drugega. Z odkritosrčnostjo ti bo useplo tudi
tam. kjer se je zaustavilo veliko večjim osvajalcem,
kot pa si ti.
• STRELEC
Ona: Dosegla boš tisto, kar si prizadevaš že dalj
časa, a kaj hitro boš spoznala, da si se ponovno
zmotila. Bilo bi veliko bolje, če bi del te energije
posvetila tudi svojemu poslovnemu življenju, kije
trenutno pravi obup.
On: Prepiru s partnerjem bo sledila sladka spra-
va in viOin medsebojni odnos bo le še trdnejši.
V začetku tedna pa bo nastopila trda poslovna
streznitev
KOZOROG
Ona: Končno se boš uspela sprijazniti z dej-
stvom, da tvoja čustva niso tako izjemna, kot pa bi
si želela ti sama. Je že res. da boš imela spočetka
manjše težave, vendar pa se boš kaj kmalu znašla
in uspela.
On: Spoznal boš. da je za dober posel potrebno
še ks^j več, kot pa samo trdo delo. Se nihče se ni
obogatil le z garanjem in verjetno tudi ti ne boš
prvi takšen primer. Razmisli raje malce drugače
kot pa običajno.
VODNAR
Ona: Človeška nevoščljivost nima meja in to boš
kaj kmalu skusila na svoji koži. Bilo bi koristno, da
bi za nasvet prosila nekoga pametnejšega, saj se
boš v nasprotnem primeru kaj hitro zapletla v po-
polno zmedo.
On: Ljudje, od katerih si na svojo žalost vse bolj
odvisen, so prerečunljivi in predvsem popolnoma
neodgovorni. Če boš tako nadaljeval, se ti bo kcU
kmalu zgodilo, da si boš podrl vse mostove za
vrnitev.
RIBA
Ona: Prijatelju boš naredila ogromno uslugo, ki
ti jo bo povrnil na najlepši možen način - najlepši
vsaj zate. Toda nikar se ne zanašaj na kakršnokoli
trajno kombinacijo, ampak raje uživaj, dokler še
lahko.
On: Z lepo besedo ti bo uspelo precej več. kot pa
z grobostjo in nasiljem. Na koncu so važni samo
rezultati, kar pa seveda ne pomeni, da cilj opravi-
čuje sredstva. Nekdo ti bo poskušal nagnati.
nasveti
27. december 1990 - stran 35
Silvestrska večerja 90/91
Silvestrovo je zadnji dan v letu, ko
se zberejo dolgoletni prijatelji, da pre-
bijejo nekaj veselih ur ob jedi, pijači in
živahnem kramljanju. Ko gostje priha-
jajo, jim ponudimo aperitiv, zraven pa
še slane mandeljne in prigrizke za do-
brodošlico.
Pozneje jih povabimo k mizi, ki je
slovesno pripravljena.
Aperitiv:
domača slivovka, 12 let star viski, po-
marančni sok, chinar, dobro ohlajen
sekt, dovolj ledenih kock.
Prigrizki za dobrodošlico
Večerja za sladokusce:
Puran z mlinci
jabolka nadevana z brusnicami in ste-
peno smetano
Črna kava
Vino: renski rizling, briški tokaj, teran
in polnočni šampanjec
Prigrizki za dobrodošlico
Kruhove rezine narežemo v okrogle,
četverokotne ali trikotne obhke. Kruh-
ke na suho opečemo. V enakih oblikah
kot kruh narežemo tudi gnjat in sir.
Kumarice in jajca zrežemo na kolesca.
Mrzle kruhke namažemo z maslom,
obložimo s šunko, sirom v dveh me-
njajočih se plasteh. Na to položimo re-
zino jajca, kolesce kumarice in na vrhu
kapro. Lahko pa narežemo sir v enako-
merne kocke. Podobno narežemo šun-
ko, klobase, salame, kumarice, kisle
gobice itd. Na zobotrebec nabodemo
košček šunke, gobico ali orehova je-
derca in ohve ter zabodemo v sir.
Nadeta štruca
Potrebujemo: rženo štruco ah črno
štruco, 250 g masla, 5 sardel, 150 g mr-
zle svinjske pečenke, 100 g prekajene-
ga kuhanega jezika, 100 g gnjati,
3 rnajhne kisle kumarice, 2 jajci.
Štruco izdolbemo, da ostane samo
skorja. Umešamo maslo, mu dodamo
pretlačene sardele in to mešamo, da
dobimo prav rahlo zmes. Tej zmesi do-
damo sesekljano pečenko, jezik, gnjat,
na kocke zrezane kumarice in dve v tr-
do kuhani ter drobno zrezani jajci.
Zmes tesno natlačimo v izdolbeno
štruco, ki jo denemo za nekaj ur na
hladno v hladilnik. Nato to polnjeno
štruco zrežemo na pol centimetra de-
bele rezine. Zložimo jih na krožnik in
serviramo.
Večerja za sladokusce
Pri tej večerji je vsak svoj mojster in
kuhanje pri mizi v posameznih ponvi-
cah je vehko presenečenje. Ljudje, ki
jim je kuhanje konjiček, in kuhanja
skoraj navajeni ljudje in celo otroci
cenijo to obliko kuhanja. Za vsakega
gosta pripravimo gorilnik na špirit in
majhno ponvico. Vsak gost si lahko
pripravi slastne grižljajčke po svoji do-
mišljiji. Lahko si zapeče mini zrezek
na pol krvavo ali rjavo zapečeno, lahko
jed začini po svoje. Gospodinja pripra-
vi tri do štiri vrste mesa, zraven pa
postavi na mizo še vse mogoče: sir,
jajca, zelenjavo, sadje, začimbe itd.
Meso: primerno je vse, kar bi upora-
bili za mešano meso na žaru. Meso naj
bo narezano na majhne koščke in tu
lahko uporabimo pljučno pečenko,
svinjsko ribico, piščančje belo meso,
majhne koščke pečenic, telečjih jetrc.
Siri: vse vrste, ki se hitro topijo,
v kosu ah narezane na rezine.
Zelenjava: sesekljana čebula, na
koščke narezana zelena paprika, sveže
gobice, krompir kuhan v oblicah.
Sadje: banane, rezine ananasa, ja-
bolka
Začimbe: vse kar jih premoremo
Priloge: belgijski radič, mešana sola-
ta, razne omake
Kruh: različne vrste belega in črnega
kruha
Pred vsakim gostom stoji navaden
ploski krožnik, na desni strani pa na
leseni deščici ponvica z ročajem. Po-
leg tega mora vsak gost zlahka doseči
maščobo za pečenje.
Puran z mlinci
Potrebujemo: en mlad puran, 15 dag
masti ali olja, sol, juho ali vodo za zali-
vanje. Mlince.
Očiščenega, uležanega purana naso-
limo in namažemo znotraj in zunaj
z maščobo. Denemo ga v pekač, osta-
nek maščobe segrejemo in z vročo
poškropimo pripravljenega purana.
Prilijemo nekaj žlic vrele vode in peče-
mo. Med pečenjem pridno zalivamo
z juho ali z vodo, da dobimo dovolj
soka, ki ga rabimo za mlince. Ko je
puran že skoraj pečen, polijemo z vre-
lim mlekom razlomljene mlince in jih
pustimo nekaj minut. Tekočino odce-
dimo, mlince zložimo okrog purana in
skupaj spečemo.
Purana zrežemo na kose in jih polo-
žimo na krožnik ah v plitvo skledo,
v katero smo že predejali in lepo razvr-
stih pečene mlince. Jed mora topla na
mizo. Zraven damo različne solate.
Jabolka polnjena
z brusnicami in s sladko
smetano
Potrebujemo: 10 jabnolk, 300 g brus-
nic, 200 g surovega masla, 20 g slad-
korja, 200 g zmletih orehov, 3 del sme-
tane. Pečemo 15 minut.
Jabolka olupimo, jim izdolbemo
peščišče in jih napolnimo z brusnica-
mi. Zložimo jih v posodo, namazano
z maslom, prelijemo z raztopljenim
maslom in spečemo. Pri tem moramo
paziti, da bodo jabolka pečena, vendar
ne smejo razpasti. Pečena jabolka po-
tresemo s sladkorjem, pustimo ohladi-
ti, potem jih okrasimo s stepeno sme-
tano in orehi.
MODNI KLEPET
>	Pripravlja
VLASTA CAH'ŽEROVNIK
Zadnja številka Novega
tednika v letu 1990 in hkrati
tudi zadnji modni nasvet, ki
ga je^ letos pripravila Vlasta
Cah-Zerovnik. Tudi tokrat
nekaj predlogov in nasvetov,
kako se obleči za najdaljšo
noč v letu, seveda pa to ne
pomeni, da vam oblačila ne
bi prišla prav še kdaj kas-
neje.
Dejstvo, ki ga poudarjamo
že nekaj zadnjih tednov, na-
mreč ostaja v veljavi tudi
zadnji teden v letu. Prav za-
res ni potrebno kupovati no-
vih oblačil (če seveda ne pre-
sodite, da je to nujno potreb-
no in jih boste tako ali tako
še potrebovali), garderobo za
Silvestrovo lahko potegnete
kar iz svoje omare in po-
tem ... Hja, malce spretnosti,
iznajdljivosti in dobra ideja
za povrh, pa bodo modni do-
datki stara oblačila tako po-
živili, da jih boste še sami
težko prepoznali.
Pa veliko uspehov - ter
srečno in zdravo leto 1991
vam želimo!
Uredništvo
Bodice
Kljub hladnemu vre-
menu se v politični at-
mosferi še vedno za-
držuje nevihtna
fronta.
Volja naroda ali poli-
tična volja.v opranih
možganih - to je zdaj
vprašanje?
Šele ko so nas speljali
na tanek led smo
spoznali da smo eko-
nomsko-politični ne-
plavalci.
Zaradi sadov revolu-
cije so se pri nas hitro
namnožili - ideološki
črvi.
Zastrupitve s hrano
so malenkost v pri-
merjavi »zastrupitev«
z volilnimi golaži.
Ni upanja, da bi ujeli
zadnji vlak - smo pre-
obremenjeni s politič-
no prtljago.
Mnogi preveč iščejo
rešilno bilko - v kari-
eri idejnih nasprot-
nikov.
Naši politiki so kot
tašča, ki povzroči za-
konolom, potem pa iz-
javi, da je ločitev ne-
kaj sramotnega.
Z zahajanjem v gostil-
no nihče ne bo prepre-
čil - da bi ga žejnega
prepeljali preko vode.
MARJAN BRADAČ
KMETIJSKI NASVETI
Molzišče
(1)
Za sodobno pridobivanje
mleka sta v svetu poznana
dva sistema molže in to si-
stem molže za vezano rejo
(molža v vrče in molža
v mlekovod) in sistem mol-
že za prosto rejo (molža
v molzišču).
Molzišče je mesto oz. pro-
stor, kjer se molznice molze-
jo in kjer so podane vse mož-
nosti za higiensko pridobiva-
nje mleka. Molžo v molzišču
opravimo relativno hitreje
kot če molzemo krave v ve-
zani reji. Poleg večje storil-
nosti pri molži je v molzišču
tudi manjša obremenitev
molznika. V molžišču se
molznik manj pripogiba, de-
la v rahlem predklonu, kajti
to mu omogoča delovni ka-
nal, za katerega se priporoča
globina od 80-90 cm. Molzni-
ku je omogočena tudi dobra
kontrola vimen, tako v po-
gledu higiene, zdravja in sa-
me molže. Molzišče ima svo-
je ime po obliki njegovega
ogrodja. Vsaka oblika ogro-
dja molzišča ima svoje pred-
nosti, seveda če ga napravi-
mo tako, da izpolnjuje zahte-
vane tehnološke mere.
V vsakem molzišču ločimo
ogrodje in samo molžo opre-
mo. Od ogrodja oz. števila
stojišč v njem je odvisna sto-
rilnost oz. število pomolže-
nih krav v enem turnusu. Po
obliki ogrodja dobe molzišča
tudi svoje ime. Glede na tret-
man živali ločimo individu-
alna molzišča in skupinska,
to je tista, kjer ločeno pristo-
pamo k molznicam in tista,
kjer obravnavamo skupino.
Poznamo:
-	molzišča z ogrodjem
TANDEM
-	molzišča z ogrodjem
RIBJA KOST
-	molzišča z ogrodjem
in kompozicijo
UNILAKTOR
-	molzišča z ogrodjem
in kompozicijo
ROTOLAKTOR
-	molzišča z ogrodjem
POLIGON
-	molzišča z ogrodjem
TRIGON
-	molzišča z ogrodjem
SIDE BY SIDE
-	molzišča z ogrodjem
AVTOTANDEM
Tandem
Je precej stara izvedba
molzišča, katero so nekateri
proizvajalci molzne opreme
že opustili, nato pa izboljša-
no - avtomatizirano tudi po-
novno uvedli. Klasično iz-
vedbo molzišča Tandem je
izdelovala tudi tovarna v Be-
Plše Ivan Kuder
Iju že pred 30 leti. Ogrodje
tega molzišča je lahko tako
zgr^eno, da je pregonsko
prehodno po sredini ali pa,
da vstopajo molznice s strani
in pri tem se vsaka vrata od-
pirajo in zapirajo individual-
no. Tandem molzišča so in-
stalirana na eni ali obeh stra-
neh delovnega kanala. Pri-
poroča se za hleve, kjer rede
v prosti reji manjše število
molznic. Za črede 20-30 krav
je primerno molzišče Tan-
dem 2x2. Imamo 4 stojišča
za krave na vsaki strani de-
lovnega kanala po dve.
Pri izvedbi molzišč Tan-
dem (1 X 2, 2 X 2, 2 X 3, 2 X 4
itd.) se morajo dosledno upo-
števati osnovne izmere kot
dolžina	stojišča
(200-220 cm), širina stojišča
(80-90 cm), širina delovnega
kanala (140-200 cm) in globi-
na delovnega kanala
(85-90 cm).
Osnovni material za ogro-
dje molzišč oblike Tandem
so pocinkane cevi, nosilne in
prečne, s pripadajočimi ob-
jemkami. Ogrodje naj bo do-
volj močno, zato se predlaga-
jo cevi 2" in 11/2".
Pri molzišču Tandem mo-
ramo posebej paziti, da je
ogrodje izdelano tako, da so
živali pri molži tako nameš-
čene, da mirujejo in je mo-
žen neoviran pristop k vime-
nu. Ogrodje mora biti tudi
dovolj visoko vsaj 180 cm, si-
cer se lahko zgodi, da ga po-
skušajo krave, ki so po nara-
vi bolj divje tudi preskako-
vati. Pri molzišču Tandem je
potrebno, da je poleg mesta
v molzišču ob njem še pose-
ben dogonski hodnik, po ka-
terem pridejo krave na molz-
no mesto, molznik pa odpira
vrata oz. zapira po njihovem
izpustu.
Čas zadrževanja molznice
v molzišču Tandem je pogo-
jen s njeno proizvodnjo in hi-
trostjo iztoka mleka ter seve-
da pripravo oz. stimulacijo
vimena. Po končani molži je
mogoče izpustiti posamezne
molznice individualno iz
molzišča, na to mesto pa pri-
de druga molznica. Tu gre za
mehaničen sistem, zato tudi
storilnost pri molži ni poseb-
no visoka. Molznik pomolze
30-50 krav na uro.
Za najdaljšo noč
Tudi, če novega leta ne
boste pričakali v bleščečem
okolju plesnih dvoran, je
prav, da posvetite silvestr-
ski obleki nekoliko več po-
zornosti.
Če se ozremo na tisto bleš-
čečo »de luxe« modo, ki so
nam jo pripravili modni kre-
atoiji in od katere se oči kar
same razširijo, bi jo lahko
v enem stavku označila kot
šopek šampanjske penečno-
sti v visoki stiliziranosti, div-
je Goyeve barvne kombina-
cije, nekaj posladkane ko-
stumografije v spremljavi
narodnih poskočnic in opoj-
no romantičnega vonja po
morju. Skratka - pompozno
in vznemirljivo!
Če pa vas visoka moda ne
zanima, oziroma boste praz-
novali kar doma, morda pri
prijateljih ali v kakšni pla-
ninski hišici, bo vsekakor tu-
di prav, da vsaj za to prilož-
nost pozabite na sicer naj-
bolj udobno kombinacijo
starih kavboj k in razvlečene-
ga puloverja. Z nekaj modni-
mi dodatki in domišljije, lah-
ko še v tistih zadnjih urah, ki
vas ločijo od praznovanja, že
nošenemu, morda predolgo-
časnemu oblačilu nadenete
razkošnejši, nevsakdanji vi-
dez. Seveda pa zopet ni čisto
vseeno kakšne dodatke bo-
ste uporabili - potrudite se,
da bodo modni!
Da so nadvse aktualne
bleščice, biseri in drugo
umetno svetleče kamenje, že
veste. Morda pa bi malo črno
obleko popestrili s krzneno
obrobo, ali še bolje - perjem
iz fazanovih in jastrebovih
peres! Seveda vam zaradi te-
ga ni potrebno organizirati
lova na uboge živali - prav
tako dobra bodo umetna, le
čez mejo bo verjetno treba
skočiti ponje.
Kar doma pa lahko dobite
material za prenovo stare
majice ah puloverja. Aplika-
cije iz ostankov svetlečega
blaga, dekorativne gumbe,
okrasne trakove in ostanke
starega nakita prišijete na
majico in vsi vam bodo zavi-
dali posrečeno kreacijo!
Pa še obvezno pravilo
- kjerkoli že boste in karkoli
boste imele oblečeno, ne po-
zabite vzeti s sabo veliko, ve-
liko smeha in dobrega razpo-
loženja, saj nam obojega
med letom večkrat tako po-
gosto	primanjkuje.
SREČNO!
VLASTA
ZLATARSTVO
KRAGL
ŽALEC
TRADICIJA
TREH GENERACIJ
V decembru
10 do 20% popust
Želimo vam j
vesele praznike! J
Kupon
za modni nasvet
Ime in priimek: ...........................................................
Točen naslov: ....................................................
Starost: .............................Višina: .......
Teža:......................Konfekcijska št.:.
Barva las: ........................ Barva oči
Najljubše barve: ...............................
36. stran - 27. december 1990
za razvedrilo
Obe križanki na sosednjih straneh sta nagradni.
Za vsako bomo med reševalce, ki bodo v kupon
vpisali pravilno geslo razdelili naslednje nagrade:
VELIKI
Ko boste rešili križanko, prenesite črke iz
oštevilčenih polj v kvadratke na kuponu, kjer
dobite nagradno geslo.
za razvedrilo
27. december 1990 - stran 37
NAGRADNI KRIŽANKI
Pri tej križanki pa napišite na kupon 2 gesli, ki
prideta iz velike slike v levem zgornjem kotu lika.
Rešitve pošljite v uredništvo do 7. januarja 1991
Nagrade bo med reševalce, ki bodo križanke
pravilno rešili razdelil žreb.
38. stran - 27. deceiviber 1990
otroški vrtiljak
8. b razred OŠ Vera Šlander Polzela
v prijaznem pisemcu, ki so nam ga skupaj s kuponom poslali polzelski osmošolci so napisali, da se jim zdi oddaja ob pol dveh na
Radiu Celje kar prekratka. Pripisali pa so še, da upajo, da smo si že opomogli od požara. Dragi »bejevci«, žal, ne še povsem.
Predvsem še nismo uredih tistega dela, kije za vašo oziroma našo lestvico najbolj pomemben - fonoteke. To je zelo dolgotrajno in
natančno delo. Zato pa še vedno naše lestvice bolj kot ne improviziramo, ampak gotovo bo prav kmalu tudi to O.K In še lestvica 8
b s Polzele: SHOULDI STAV, OR SHOULD I GO - The Clash; TONIGHT - New Kids On the Block; SHOW ME HEAVEN - Maria
McKee; EVERIY ROSE HAS A THORH - Poison; THE JOKER - Steve Miler Band.
Kdo je genij?
-	Zame je genij tisti, ki se mu
ni treba učiti in doma spi. pije in
je in ima vse. ANDREJ
-	V »stegovanju jezika« sem
jaz pravi genij. LUKA
-	Genij je moj brat, ker vse,
kar mu mama reče. naredi.
DAMJAN
-	To je naš pes Boj, saj je zelo
pameten, ker vleče sanke, na ka-
terih sedim jaz. MAJA
-	To je moj stari ata, ker veliko
zna - tudi plete. BRANKA
-	Pravi genij je moj sošolec,
saj kar ga vprašam, ve. FRANCI
-	Genij sem jaz - za pretep.
ALFRED
-	To so tovarišice, ker vse zna-
jo. BARBl
-	Nekateri politiki, ker znajo
prepričati uboge. EGON
-	Genije imamo na različnih
področjih. Moj bratje genij v pri-
povedovanju smešnih šal. NEJC
-	To so zelo učeni ljudje.
■ DAMJAN
Učenci 4. b
OŠ Edvarda Kardelja
SLOVENSKE KONJICE
Moja domovina
Moja domovina je kakor ma-
vrica. Ima zelene gozdove, mo-
dro morje in reke, rumena polja
in sonce in veliko, rdeče srce.
To je moja domovina, pisana
kakor mavrica in zato jo imam
rad.
BOJAN MLADENOVIČ, 2. D
OŠ I. celjske čete
CELJE
Vesolfske prigode f|
nabritih zemijaiičlcdv
Pišeta Urša in Josip Jesih, riše Mojca Vilar
Na raketodromu sta Tipur in Lidor
M pospremila Zemljančke mimo šte-
vilnih letečih plovil do ogromne raketono-
silke, ki je stala povsem sama na koncu
ogromnega vzletišča. Pred raketo je stalo
ducat mož v pilotskih uniformah ter po vo-
jaško pozdravilo prišleke. »To je poveljnik
Kudor, ki bo upravljal polet proti Zemlji!«
je uradno dejal Tipur. »Mishl sem sicer, da
bo to zadovoljstvo pripadlo meni,« je kar
nekam žalostno dejal Lidor, »vendar sem
bil pač premeščen.«
TjT^i Dečki so se s težkim srcem poslovi-
^ ■••h od Lidorja, ki se jim je v teh dneh
močno priljubil. Saj se je prav zaradi njih
zoperstavil zlobnemu Urahu. »Kudor ima
vsa navodila v zvezi z vskladiščenim gori-
vom,« je dejal Lidor,« podrobnosti pa vam
bo povedal na Zemlji. Verjemite, da se bo-
mo še videh!« Nato se je objel z vsakim
posebej in odšel. »Glej, da bo vladar vsak
dan dobival prave vitaminske preparate.« je
za njim zakhcal Oslim.
Zemljančki in posadka so nato
M ^»družno odšh v poveljniški prostor,
Cicek pa si ni mogel kaj, da ne bi malo zavil
po prostorni raketi. Neznane pustolovščine
so ga že od nekdaj magično privlačevale.
Hodil je iz prostora v prostor, videl najra-
zhčnejše instrumente, za katere se mu ni
niti sanjalo, kakšnemu namenu sploh lahko
služijo. V nekem podolgovatem prostoru je
odkril pravo skladišče lepo razvrščenega
orožja. V trenutku si je prisvojil najbližji
svetlobni revolver. »Povprašal bom povelj-
nika, kako se rokuje s to stvarco,« je zamr-
mral zase.
Po mnogih zablodah se je vrnil
M %#«v poveljniški prostor. Tu pa ga je
čakalo presenečenje. Jasmin, Oslim, Cufek,
Piko in vsi piloti s Kudorjem na čelu so stali
sredi prostora z dvignjenimi rokami ter ne-
močno zrli v Uraha, ki jim je grozil s prav
posebno kozmično puško. »Spusti puško!«
je ukazal Cicek in pomolil Urahu pod nos
svoj revolver. Urah je pomišljal nekaj tre-
nutkov, nato pa se je le vdal v usodo.
PRVA
LJUBEZEN
Nikoli
pozabijena
Bilo je poletje, ko spoznala
sem te, v srcu čutila toplino,
ki mi je pravila, da ljubiš me.
Toda tvojo ljubezen sem za-
vrnila, kajti nisem čutila, da
se bo ta ljubezen prebila
v srce.
Ko sva se čez nekaj mese-
cev srečala, si za roko držal
drugo dekle. Takrat sem uvi-
dela, da te ne morem imeti.
Bilo je neke noči, ko si de-
kle peljal domov.
Ko si prišel nazaj, si me
poljubil. In upala sem, da
ljubiš me.
Toda upanje je bilo odveč,
saj si odšel in se nikdar vrnil
več.
Zdaj, ko med nama konča-
no je vse, se zavedam, kako
ljubila sem te.
Če pa kdaj bom dobila te,
poslušaj moje srce, ki kliče:
Dragi, ljubim te!
Tako se mi je zgodilo. Pa
še sedaj ne morem pozabiti.
Bila je pač prva ljubezen.
Drugače pa je zame prva lju-
bezen ČAR PRAVLJIČNE
SVEŽINE.
PATTY
NAGRAJUJE
ATKINE
IZŽREBANCE
Vpiši manjkajoče črke! Sestavile ti bodo željo, ki ti
jo ob Novem letu kliče Atka.
To-je tudi rešitev današnje Atkine zanke. Pošlji jo na
dopisnici na naslov NOVI TEDNIK, Trg V. kongresa
3 a 63000 CELJE. Rešitve naj bodo v uredništvu do
petka, 4. januarja 1991.
Rešitev prejšnje zanke pa je 1991 - letnica prihajajo-
čega leta. Po danem obrazcu je namreč 1010 mogoče
napisati tudi kot 1991.
Nagrado dobi: MAJA ZAGODE, Kardeljev trg 2/11,
63320 VELENJE.
Alf za Andreja In Vesno
v predzadnji Alfovi oddaji sta bila nagrajena ANDREJ
KRAJNC, Kocenova 2, Celje in VESNA IVENČNIK, Milčin-
skega 2, Celje. POZOR! Z novim letom začenjamo na novo
polniti Alfove ovojnice. Prihodnjič bomo torej začeli znova,
kuponi, ki ste jih poslah doslej, ne bodo več sodelovah pri
žrebanju. Torej na delo - pošljite nam nove!
radijski in televizijski spored
27. december 1990 - stran 39
RADIO CELJE
četrtek, 27. 12.: 8.00 Napoved, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila,
8.30 Pogled v Delo, 8.45 Horoskop, 9.00 Dopoldne z vami, Marš
na obisku, 10.00 Poročila, 10.45 Danes v Večeru, 11.00 Opol-
danska mavrica, 13.00 Danes do 13-tih (prenos RS), 13.30 Za
najmlajše, 14.30 Kam danes?, 15.00 Poročila, 15.30 Dogodki in
odmevi (prenos RS), 16.00 Čestitke in pozdravi, 16.30 Izletnikov
križ-kraž, 17.00 Kronika, osmrtnice, 17.30 Odprto z violinskim
ključem - disco glasba, 19.00 Zaključek sporeda.
Petek, 28. 12.: 8.00 Napoved, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila,
8.30 Pogled v Delo, 8.45 Horoskop, 9.00 Petkov mozaik, 10.00
Poročila, 11.00 Opoldanska mavrica, 13.00 Danes do 13-tih
(prenos RS), 13.30 Za najmlajše, 14.30 Kam danes?, 15.00
Poročila, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RS), 16.00 Čestitke
in pozdravi, 17.00 Kronika, osmrtnice, 17.30 Rumeni CE, 19.00
Zaključek sporeda.
Sobota, 29. 12.: 8.00 Napoved, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila,
8.30 Pogled v Delo, 8.45 Horoskop, 9.00 Dopoldne z vami, 10.00
Poročila, 10.45 Danes v Večeru, 11.00 Opoldanska mavrica,
13.00 Danes do 13-tih (prenos RS), 13.30 Za najmlajše, 14.30
Kam danes?, 15.00 Poročila, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos
RS), 16.00 Čestitke in pozdravi, 17.00 Kronika, osmrtnice, 17.30
Odprto z violinskim ključem - Lestvica zabavnih melodij - LZM,
19.00 Zaključek sporeda.
Nedelja, 30.12.: 8.00 Napoved, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila,
8.45 Horoskop, 9.00 Čaj za dva, 10.00. Poročila, 11.00 Kmetijska
oddaja^ 12.30 Iz domačih logov (Jure Krašovec), 13.00 Novice,
13.05 Čestitke in pozdravi.
Ponedeljek, 31. 12.: SILVESTERSKI SPORED.
Torek, 1. 1.: NI ODDAJE.
Sreda, 2.1.: 8.00 Napoved, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.30
Pogled v Delo, 8.45 Horoskop, 9.00 Pokličite in vprašajte, 10.00
Poročila, 10.45 Danes v Večeru, 11.00 Opoldanska mavrica,
13.00 Danes do 13-tih (prenos RS), 13.30 Za najmlajše, 14.30
Kam danes?, 15.00 Poročila, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos
RS), 17.00 Kronika, osmrtnice, 17.30 Odprto z violinskim klju-
čem - Ročk gverila, 19.00 Zaključek sporeda.
Četrtek, 3. 1.: 8.00 Napoved, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila,
8.30 Pogled v Delo, 8.45 Horoskop, 9.00 Dopoldne z vami, 10.00
Poročila, 10.45 Danes v Večeru, 11.00 Opoldanska mavrica,
13.00 Danes do 13-tih (prenos RS), 13.30 Za najmlajše, 14.30
Kam danes?, 15.00 Poročila, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos
RS), 16.00 Čestitke in pozdravi, 16.30 Izletnikov križ-križ, 17.00
Kronika, osmrtnice, 17.30 Odprto z violinskim ključem - disko
glasba, 19.00 Zaključek sporeda.
Petek, 4.1.: 8.00 Napoved, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.30
Pogled v Delo, 9.00 Petkov mozaik, 10.00 Poročila, 10.45 Danes
v Večeru, 11.00 Opoldanska mavrica, 13.00 Danes do 13-tih
(prenos RS), 13.30 Za najmlajše, 14.30 Kam danes?, 15.00
Poročila, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RS), 16.00 Čestitke
in pozdravi, 17.00 Kronika, osmrtnice, 17.30 Rumeni CE, 19.00
Zaključek sporeda.
Sobota, 5. 1.: 8.00 Napoved, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila,
8.30 Pogled v Delo, 8.45 Horoskop, 9.00 Dopoldne z vami, 10.00
Poročila, 10.25 Danes v Večeru, 10.30 Filmski sprehodi, 11.00
Opoldanska mavrica, 13.00 Danes do 13-tih (prenos RS), 13.30
Za najmlajše, 14.30 Kam danes?, 15.00 Poročila, 15.30 Dogodki
in odmevi (prenos RS), 16.00 Čestitke in pozdravi, 17.00 Kro-
nika, osmrtnice, 17.30 Odprto z violinskim ključem - Lestvica
zabavnih melodij - LZM. 19.00 Zaključek sporeda.
Nedelja, 6. 1.: 8.00 Napoved, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila,
8.45 Horoskop, 9.00 Čaj za dva, 10.00 Poročila, 11.00 Kmetijska
oddaja^ 12.30 Iz domačih logov (Jure Krašovec), 13.00 Novice,
13.05 Čestitke in pozdravi.
Ponedeljek, 7.1.: 8.00 Napoved, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila,
8.30 Pogled v Delo, 8.45 Horoskop, 9.00 Športno dopoldne,
10.00 Poročila, 10.45 Danes v Večeru, 11.00 Opoldanska
mavrica, 13.00 Danes do 13-tih (prenos RS), 13.30 Za najmlajše,
14.30 Kam danes?, 15.00 Poročila, 15.30 Dogodki in odmevi
(prenos RS), 17.00 Kronika, osmrtnice, 17.30 Odprto z violin-
skim ključem - Lestvica domačih melodij, 19.00 Zaključek spo-
reda.
Torek, 8.1.: 8.00 Napoved, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.30
Pogled v Delo, 8.45 Horoskop, 9.00 Dopoldne z vami, 10.00
Poročila, 10.15 Glasbene novosti, 10.45 Danes v Večeru, 11.00
Opoldanska mavrica, 13.00 Danes do 13-tih (prenos RS), 13.30
Za najmlajše, 14.30 Kam danes?, 15.00 Poročila, 15.30 Dogodki
in odmevi (prenos RS), 17.00 Kronika, osmrtnice, 17.30 Odprto
z violinskim ključem, 19.00 Zaključek sporeda.
Sreda, 9.1.: 8.00 Napoved, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.30
Pogled v Delo, 8.45 Horoskop, 9.00 Pokličite in vprašajte, 10.00
Poročila, 10.45 Danes v Večeru. 11.00 Opoldanska mavrica,
13.00 Danes do 13-tih (prenos RS), 13.30 Za najmlajše, 14.30
Kam danes?, 15.00 Poročila, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos
RS), 17.00 Kronika, osmrtnice, 17.30 Odprto z violinskim klju-
čem - Ročk gverila, 19.00 Zaključek sporeda.
Radio Celje oddaja vsak dan od 8.00 do 19.00, ob nedeljah
od 8.00 do približno 15.00, na UKV frekvencah 100,3 in 95,9
MHz - stereo.
RADIO VELENJE^^^™
Petek, 28.12.: 15. Začetek sporeda, 15.15 Od Hude luknje do
Rinke, 15.30 Dogodki in odmevi, 16.10 Ekologi imajo besedo,
16.20 Za konec tedna, 17.00 Vaše čestitke in pozdravi, 18.00 do
2.00 Novoletna oddaja Radia Velenje.
Nedelja, 30. 12.: 11.00 Začetek sporeda, 11.15 Od Hude
luknje do Rinke, 11.25 Kdaj, kje, kaj, 11.30 Z mikrofonom med
vami, 12.00 Od vrat do vrat, 12.30 Konec opoldanskega javlja-
nja, 15.00 Vaše čestitke in pozdravi.
Ponedeljek, 31. 12.: 15.00 Začetek sporeda, 15.15 Od Hude
luknje do Rinke, 15.30 Dogodki in odmevi, 16.00 do 19.00
Praznično popoldne na Radiu Velenje.
Sreda, 2.1.: 15.00 Začetek sporeda, 15.15 Od Hude luknje do
Rinke, 15.30 Dogodki in odmevi, 16.00 do 19.00 Novoletno
popoldne.
Petek, 4. 1.: 15. Začetek sporeda, 15.15 Od Hude luknje do
Rinke, 15.30 Dogodki in odmevi, 16.10 Ekologi imajo besedo,
16.20 Za konec tedna, 17.00 Vaše čestitke in pozdravi, 18.00
V imenu Sove, 19.00 Vi izbirate, mi vrtimo.
Nedelja, 6. 1.: 11.00 Začetek sporeda, 11.15 Od Hude luknje
do Rinke, 11.25 Kdaj, kje, kaj, 11.30 Z mikrofonom med vami,
12.30 Konec opoldanskega javljanja, 15.00 Vaše čestitke in po-
zdravi.
Ponedeljek, 7. 1.: 15.00 Začetek sporeda, 15.15 Od Hude
luknje do Rinke, 15.30 Dogodki in odmevi, 16.10 Kdaj, kje, kaj,
16.15 Minute z domačimi ansambli, 17.00 Ponedeljkov šport na
Radiu Velenje, 18. Lestvica Radia Velenje.
Sreda, 9.1.: 15.00 Začetek sporeda, 15.15 Od Hude luknje do
Rinke, 15.30 Dogodki in odmevi, 16.20 Kdaj, kje, kaj, 17.00 Mi in
vi (naš gost bo predsednik skupščine občine Mozirje Jakob
Presečnik - z njim se boste lahko pogovarjali po telefonu 855-
450).
Radio Velenje oddaja na UKV območju na frekvencah 98,9
in 97,2 MHz.
GREMO V KINO
KINO UNION
do 27. 12.: UBIJALEC - ame-
riški film
od 28. 12. do 2. L: ZGODBE
S TEMNE STRANI - ameri-
ški film
od 3. do 7. L: ŽENA HUDIČ
-	ameriški film
od 8. 1.: UMRI POKONČNO
-	II. del - ameriški film
MALI UNION
do 29. 12.: NEVARNA VRO-
ČINA - ameriški film
od 7. 1.: K - 9, VOLČJAK
JERRY LEE - ameriški film
KINO METROPOL
do 27. 12.: DVOJČKA - ame-
riški film
od 27. 12.: POPOLDANSKE
SLASTI - ameriški film
od 28. 12. do 2. 1.: MAŠČE-
VANJE NERDSOV - ameri-
ški film
od 28. 12. do 7. 1.: SEKSI
COLLEGE - ameriški film
od 3. do 7. 1.: SALSA - ameri-
ški film
od 8. L: UMAZAfJI PLES
-	ameriški film
od 8. 1.: VROČINA LJUBEZ-
NI - nemški film
Matineje
26.	12.: MAŠČEVANJE
NERDSOV - ameriški film
27.	12.: REŠEVALCI-ameri-
ški film
28.	12.: WILLOW - ameriški
film
29.	12.: PLEMENITI TOM
-	ameriški film
31. 12.: PROGRAM RISA-
NIH FILMOV
5.	1.: NEUMNI HARRY
-	ameriški film
KINO DOM
od 27. 12.: NORE ZGODBE
BARONA MUNCHAUSENA
-	ameriški film
od 28. 12. do 2. 1.: KICKBO-
XER - ameriški film
od 3. do 7. 1.: PODIRALEC
-	ameriški film
od 8. 1.: NEUMNI HARRY
-	ameriški film
od 28. 12. do 2. 1.: IZGUB-
LJENI FANTJE - ameriški
film
od 3. do 7. 1.: PLEMENITI
TOM - ameriški film
KINO VOJNIK
30.	12.: MORSKI VOLKOVI
-	ameriški film
6.	1.; KICKBOXER - ameri-
ški film
KINO VELENJE
27.12.: TEŽKO GA JE UBITI
-	ameriški film
28., 29. in 30. 12.: MIAMI
BLUES - ameriški film
2. in 3. 1.: IZ KOŽE NE MO-
REŠ - ameriški film
4., 5. in 6. 1.: TEPCI VRAČA-
JO UDAREC - ameriški film
7. in 8. 1.: LJUBEZENSKA
ŠOLA JOSEPHINE MUT-
ZENCBACHER - ameriški
film
9. 1.: ŽENSKA HUDIČ
-	ameriški film
Nočni kino
28., 29. in 30. 12.: SLUŽAB-
NIKI SLASTI - ameriški
film
4.,	5. in 6. 1.: SUPER SEX
-	ameriški film
Filmsko gledališče v Domu
kulture:
30. 12.: KEKEC - slovenski
film
7. 1.: IZ KOŽE NE MOREŠ
-	ameriški film
KINO ŠOŠTANJ
6.	1.: IZ KOŽE NE MOREŠ
-	ameriški film
7.	1.: TEPCI VRAČAJO
UDAREC - ameriški film
KINO ŠMARTNO OB PAKI
4.	1.: IZ KOŽE NE MOREŠ
-	ameriški film
KINO ŠMARJE PRI JELŠAH
27.	in 29. 12.: STARI GRIN-
GO - ameriški film
28.	in 30. 12.: PTIČ NA ŽICI
-	ameriški film
KINO ŠENTJUR PRI CELJU
29.	in 30. 12.: SUPER POLI-
CAJA IZ MIAMIJA - ameri-
ški film
KINO ZDRAVILIŠČE
ROGAŠKA SLATINA
27.	in 28. 12.: DICK TRACV
-	ameriški film
29. in 30. 12.: ČEDNO DE-
KLE - ameriški film
Nočni kino
28.	in 29. 12.: VROČA MER-
LIN - ameriški film
KINO DOM MOZIRJE
27. 12.: BREZNO - ameriški
film
29.	in 30. 12.: IZGANJALCI
DUHOV II. del - ameriški
film
1.	in 2. 1.: ŠOGUNOVA SEN-
CA - japonski film
3. 1.: KARATE KID; III. del
-	hongkonški film
5.	in 6. 1.: KDO JE POTUN-
KAL ROGERJA ZAJCA
-	ameriški film
KINO JELKA NAZARJE
29. 12.: POLICIJSKA AKA-
DEMIJA VI. del - ameriški
film
2.	1.: GREŠNA ZAPELJIV-
KA - ameriški film
5. in 6. 1.: TEKSAŠKI GRA-
NIČAR - ameriški film
9.1.:	POLICIJSKA ZASEDA
-	ameriški film
tv sobota 29. december
SLOVENIJA I	M
7.35-1.50 VIDEO STRANI; 8.00 SATELITSKI PROGRAMI
- POSKUSNI PRENOSI; SPORED ZA OTROKE IN MLADE;
9.00 LONČEK, KUHAJ: RIŽEV NARASTEK, 9.10 ČEBELICA
MAJA:.-PAJKOVKA SE UŠTEJE; 9.35 ALF, ameriška nani-
zanka f17/24); 10.00 TOVARIŠIJA PETRA GRČE, 3. zadnji
del nadaljevanke HTV; 10.30 ZGODBE IZ ŠKOUKE; 11.00
TV MOZAIK; 11.00 VEČERNI GOST: DR. FRANC ROZMAN
IN BOGOMIL GERLANC; 11.50 OČI KRITIKE; 12.35 CIKLUS
FILMOV VVALTA DISNEVA: VELIKI LOV LOKOMOTIV; 13.50
SOVA, ponovitev; DRUŽINSKE VEZI, ARHITEKTURNI SPO-
MENIKI BRNA, češki kratki film; 14.35 ŠPORT V LETU 1990;
16.55 POSLOVNE INFORMACIJE; 17.00 TV DNEVNIK 1;
17.05 RAY CHARLES, KONCERT OB 40-LETNICI: GLASBE-
NEGA DELOVANJA, ponovitev 2. dela;, 17.55 MUPPET
SHOW: ROV CLARK; 18.25 DIVJI SVET ŽIVALI, ponovitev
angleške poljudnoznanstvene serije (8/14); 18.55 ŽE VE-
STE?; 19.05 RISANKA; 19.15 TV OKNO; 19.30 TV DNEVNIK
2; 19.59 UTRIP; 20.25 ŽREGANJE 3x3; 20.40 ONA + ON;
22.15 TV DNEVNIK 3; 22.35 SOVA; ZLATA DEKLETA, NE-
UČAKANA PIŠTOLA, ZADNJE PISMO, italijanski kratki film
o CASANOVI; 1.40 VIDEO STRANI.
SLOVENIJA II
16.00 SATELITSKI PROGRMAI - POSKUSNI PRENOSI;
17.05 EX LIBIRIS: PRIMORSKO VINOGRADNIŠTVO IN VI-
NARSTVO, ponovitev; 18.10 SLOVENSKA KUHINJA Z AN-
SAMBLOM BRATOV AVSENIK, 5. oddaja; 18.30 MOJ KOLA-
ČEK kratki film; 18.40 KOKO - SMUČARSKI PRVAK, kratki
film 18.50 RISANKA; 19.00 MATI IN SIN; 19.30 TV DNEV-
NIK 20.15 FILMSKE USPEŠNICE; ZA BRADO JAZ TEBE.
TI MENE DRŽIŠ; 21.50 BOJAN ADAMIČ (ŠANSON ROGA-
ŠKA '90); 22.40 VUTEL; 23.25 SATELITSKI PROGRAMI
- POSKUSNI PRENOSI.
HRVAŠKA I
8.15 POROČILA; 8.20 TV KOLEDAR; 8.30 VESELA SOBO-
TA, SPORED ZA OTROKE; 10.00 ZIMSKI ŠOLSKI PRO-
GRAM; 11.15 DANES SKUPAJ; 11.45 OPERNE ZGODBE:
MANON LESAUT; 12.35 EN AVTOR, EN FILM; 12.50 SEDMI
ČUT, oddaja o prometu; 13.00 MIKSER M, zabavna oddaja;
13.45 TV DRAŽBA; 15.15 ČAROVNIK IZ OZA, ameriški film;
16.55 TV TEDEN; 17.10 POROČILA; 17.15 NARODNA GLAS-
BA; 17.55 KRALJ PATAGONIJE, francoska nadaljevanka (2/
4); 18.50 RAKUNI, risana serija; 19.30 TV DNEVNIK 1; 20.00
POGOVOR Z DR. FRANJOM TUDMANOM; 21.35 PO KANA-
LU DO ZLATA, angleški film; 23.25 TV DNEVNIK 2; 23.45
POROČILA V ANGLEŠČINI; 23.55 SVET; 0.40 ŠPORTNA
SOBOTA TV NOVI SAD; 1.00 POROČILA.
HRVAŠKA II
9.35 PREGLED PROGRAMA; 9.40 VIDEOSTRANI; SPRE-
GLEDALI STE - POGLEJTE; 9.45 MOJE NAJLJUBŠE LE-
TO; 11.20 OUO VADIŠ, ponovitev filma; 14.10 ALF; 14.40
LOVEJOV; 15.30 VOJNA IN SPOMINI; 18.00 MOZARTOVO
POTOVANJE PO EVROPI, dokumentarno-glasbena oddaja;
19.30 GLASBENI VSAKDAN: TALK TALK; 20.00 GARFIELD;
20.10 ZGODBA ZA LAHKO NOČ; 20.15 DAN DVORANE
VATROSLAV LISINSKI, vključitev; 20.25 RAZGLEDNICE
CLIVA JAMESA; 21.15 DAN DVORANE VATROSLAV LISIN-
SKI, vključitev; 21.25 ARSENIO HALL SHOW; 22.25 DAN
DVORANE VATROSLAV LISINSKI, vključitev; 23.20 NOČNE
PTICE; 0.30 POLTERGEIST: FILMSKI MARATON; 2.00 EM-
MANUELLE II; 3.30 GLASBA; 4.00 POUUB ŽENSKE PAJ-
KA; 5.55 GLASBA; 6.45 TRIJE KONDORJEVI DNEVI.
irnrrn
11.15 NOGOMET - MEDNARODNA TEKMA; 13.00^FOOT-
BALL - NFL; 14.30 BASKET - ASSIST; 15.00 SUPERVOL-
LEY; 15.45 OB RINGU; 16.45 NOGOMET - POSEBNA OD-
DAJA - SPORTIME; 17.30 NOGOMET: Angl. prv.: MAN-
CHESTER UNITED - ASTON VILLA, pos. prenos, 19.00 TVD
STIČIŠČE; 19.25 JUTRI JE NEDEUA, verska oddaja; 19.35
ČAROBNA SVETILKA - OTROŠKI PROGRAM DAN NA
DAN, tf; 20.00 KOMBATT KILLER, film; 21.30 TV DNEVNIK;
21.40 MOD SOUAD, tf; 22.30 NOGOMET: Angl. prv.: MANC-
HESTER UNITED - ASTON VILLA (ponovitev); 00.15 NO-
GOMET, špansko prv.
AVSTRIJA, l.i
9.00 POROČILA - ZAJČEK DOLGOUŠČEK ponovitev; 9.30
AVSTRIJSKO GOSPODARSTVO, od 1945 do danes, 5. del:
Po našem blagu je spet povpraševanje; 10.30 TI SI MOJE
ŽIVLJENJE, ponovitev - (Five Pennies - ameriški film,
1959); 12.20 ZID, risanka; 12.25 Teleskop: SINOVI BOUNTV-
JA, Osamljena dediščina Fletscherja Andersona, ponovitev;
13.10 POROČILA; 13.20 ČLOVEK JE POT, Citat Janeza
Pavla II. - ponovitev dokumentarne oddaje; 14.05 SPO-
MLADANSKI LED NA FINSKEM, dokumentarec; 14.30 ZLO-
GLASNA GORA - (Monte Miracolo - italijansko-nemški
film, 1945)j režija; Luis Trenker - 16.55 MINI ČAS V SLIKI;
17.05 ODŠTEVANJE, ekološka oddaja; 17.30 KAPITAN
SMODNIK NA ČRNI SVINJI, risanka; 17.35 KRAU IZ NARNI-
JE, Asian se spopade z Belo čarovnico - igrajo: Sophie
Wilcox, Jonathan R. Scott, Sophie Cook; 18.00 POGLEDI
S STRANI; 18.24 VPRAŠANJA KRISTJANOV, odgovarja
mag. Hansjorg Eichmeyer; 18.30 ŠPORT; 19.00 MILIJON-
SKO KOLO, nagradno igro vodi Peter Rapp; 19.30 ČAS
V SLIK11; 19.53 VREME; 20.00 KULTURA; 20.15 DRUŽINSKI
PRAZNIK, vodi Vera Russvvurm; 21.45 SRČEK, oddaja za
zaljubiti z Rudijem Carrellom; 22.10 ŠPORT; 22.45 GOSPE-
Ll IN SPIRITUALI, glasbena oddaja za video klipi Mahalie
Jaokson, Odette, Edvvin Hav\^kins Singers, Elvisa Presleya;
23.45 LEONARD BERNSTEIN; PRELUDIJ, FUGA IN GREBE-
NI, Za klarinet in jazz ansambel - solisti: Peter SchmidI
- klarinet, Michael Barrett - klavir - Dunajski filharmoniki
/ dirigent; Leonard Bernstein; 23.55 JAZZ INTERNATIONAL,
Varšava pozdravlja Dunaj - posentek iz Varšavske Operete
24. 10. 1990; 1.10 EX LIBRIS
AVSTRIJA, ll.i
14.40 LEKSIKON UMETNIKOV; 14.45 BORZNA POROČILA;
15.00 VESELITE SE, MILIJONI, oddaja o novoletnem kon-
certu s televizijo; 16.00 OZRITE SE PO DEŽELI, salzburške
narečne pesmi; 16.45 KOLEDAR AVSTRIJSKIH OBIČAJEV;
17.00 DRAGA DRUŽINA; 17.45 KDO ME HOČE? - ŽIVALI
IŠČEJO DOM; 18.00 ZAJČEK DOLGOUŠČEK, risanka
- 18.30 SLIKA AVSTRIJE; 19.00 AVSTRIJA DANES; 19.30
ČAS V SLIKI 1; 19.30 DIRTV DANCING; (Ameriški film,
1987); 21.10 POROČIAL; 21.15 BILO JE NEKOČ V AMERIKI;
(Once Upon a Time in America - ameriško-italijanski film,
1983), 0.50 EX LIBRIS.
tv nedelja 30. december
SLOVENIJA l^^^^roiMsassS
8.00-1.20 TELETEKST TV SLOVENIJA; 8.15 VIDEO STRA-
NI; 8.25 OTROŠKA MATINEJA; 8.25 ŽIV ŽAV; 9.25 MUPPET
SHOW; 9.50 ZGODOVINA SMEHA, ponovitev francoske do-
kumentarne serije (2/6); 10.40 MATI IN SIN, ponovitev av-
stralske humoristične serije (5/14); 11.10 JAZ SEM PA ZE 40
LET EN FRANC KOŠIR; 11.40 OBZORJA DUHA; 12.05 KME-
TIJSKA ODDAJA HTV; 13.05 PRISLUHNIMO TIŠINI; 13.45
KRIŽKRAŽ, ponovitev; 15.15 SOVA, ponovitev: ZLATA DE-
KLETA, NEUČAKANA PIŠTOLA,; 17.00 TV DNEVNIK 1:17.05
KAKOR V STARIH ČASIH; 18.50 RISANKA; 19.00 TV MER-
NIK; 19.15 TV OKNO; 19.30 TV DNEVNIK 2; 20.10 CVETJE
V JESENI 21.00 PODARIM-DOBIM; 21.30 ZDRAVO; 22.50
TV DNEVNIK 3; 23.15 SPET TI?, NEUČAKANA PIŠTOLA,
KLOVN OLEG POPOV, sovjetski kratki film; 1.10 VIDEO
STRANI.
SLOVENIJA lli^^^^^a
10.00 DANES ZA JUTRI, oddaja za JLA in KO SE KORENIN
ZAVEMO, dokumentarna oddaja; 12.55 Oberstdorf: SMU-
ČARSKI SKOKI, novoletna skakalna turneja, prenos; 15.15
ŠPORTNO POPOLDNE, vključitev; 19.10 SLOVENSKA KU-
HINJA Z ANSAMBLOM BRATOV AVSENIK, 6. oddaja; 19.30
TV DNEVNIK; 20.00 SVET VULKANOV, 6. zadnji del franco-
ske poljudnoznanstvene serije; 20.25 URE - SLUŽABNICE
ČASA, dokumentarna oddaja; 20.55 Portorož: NOVOLETNI
KONCERT S SIMFONIKI RTV SLOVENIJA, prenos; 22.05
NOVOLETNA SKAKALNA TURNEJA, posnetek iz Oberstdor-
fa; 22.50 ŠPORTNI PREGLED TV SARAJEVO; 23.35 VUTEL.
HRVAŠKA I
9.30 LATHATAR - HORIZONTI; 9.45 POROČILA; 9.50 TV
KOLEDAR; 10.00 DOBRO JUTRO, nedeljsko popoldne za
otroke; 12.00 KMETIJSKA ODDAJA; 13.00 POROČILA; 13.05
DAKTARI; 13.55 PISANA NEDELJA; 16.25 ISKALCA, ameri-
ški film; 18.25 LETEČI MEDVEDKI; 19.10 TV SREČA; 19.30
TV DNEVNIK 1-20.00 KAKOR V STARIH ČASIH, ameriški
film; 21.40 PRIČE ZGODOVINE, nizozemska dokumentarna
serija (2/8); 22.40 TV DNEVNIK II; 23.00 POROČILA V AN-
GLEŠČINI; 23.05 PORTRET TEATRA VERDI V TRSTU, glas-
bena oddaja; 0.05 ŠPORTNI PREGLED TV SARAJEVO; 0.50
POROČILA.
HRVAŠKA II	.^m
FILMSKI MARATON, nadaljevanje; 8.40 GARFIELD; 8.50
BOGU ZA HRBTOM; 10.20 GARFIELD; 10.30 KING KONG;
12.40 DOBER DAN; 12.55 Obersdorf: NOVOLETNA TURNE-
JA ŠTIRIH SKAKALNIC; 15.30 ŠPORT V LETU 1990: SPRE-
GLEDALI STE - POGLEJTE; 17.45 PO KANALU DO ZLATA;
19.30 GLASBENI VSAKDAN; 20.00 V DUHU GOSTA; 20.55
DRAGI JOHN; 22.45 CIKLUS FILMOV CLINTA EASTVVO-
ODA: VELIKI IZZIV; 0.35 NOVOLETNI PLES, vključitev v do-
gajanje v koncertni dvorani Vatroslav Lisinski; FILMSKI
MARATON; 1.00 KDO JE BOURNE; 4.00 GLASBA, 4.15
SERPICO.
KOPER:
10.00 FISH EVE; 10.30 RAZISKOVALNA BAZA; 12.15 IZBOR
ŠPORTNIH ODDAJ; 13.15 RALLV: PARIS-DAKAR; 14.00
VVRESTLING SPOTLIGHT; 14.45 EUROGOLF; 15.45 UMET-
NOSTNO DRSANJE; 17.15 ODBOJKA: Italj. prv. A-1: GABE-
CA ECOPLANT-FALCONARA, 19.00 TVD STIČIŠČE; 19.25
ČAROBNA SVETILKA-OTROŠKI PROGRAM DAN NA DAN,
tf; 20.00 »TUTTI FRUTTI«, glasbena oddaja, vodi; Alex Bini;
21.00 AKTUALNA TEMA; 21.40 MOD SOUAD, tf; 22.30 TV
DNEVNIK; 22.40 EUROGOLF; 23.30 RAZISKOVALNA BAZA;
01.15 ODBOJKA (ponovitev).
A\/QTPI IA|	- ^^^
9.00 POROČILA; 9.05 AVSTRIJSKO GOSPODARSTVO OD
1945 DO DANES, 6. del.; 9.50 ČAS TEME; 10.45 TEDNIK,
z vremensko napovedjo za prihodnji teden; 11.00 1990
- LETNI PREGLED INFORMATIVNE REDAKCIJE, ponovi-
tev; 12.00 HALLO AUSTRIA, HELLO VIENNA, tedenska od-
daja o Avstriji v angleškem jeziku; 12.30 NI TOLIKO SPON,
Ignacij Loyola in ustanovitev jezuitskega reda; 13.15 ŠEPE-
TANJE IZ SAMOTE, filmska poema Johannesa Fabrickega;
13.40 ZAJČEK DOLGUŠEK, ponovitev; 14.05 ZDAJ GA VI-
DIŠ, ZDAJ GA NE - (Noew Vou See Rim, Now Don t - ame-
riška komedija, 1972); 15.30 HIŠA V JERUZALEMU, 30. del:
Novo leto - novi svet; 15.35 HELMI - OTROŠKI PROMETNI
KLUB; 15.40 SMRKCI, Smrkci iz vesolja, risanka; 15.55 ČE
MENE VPRAŠAŠ... Snežinke; 16.25 MINI ČAS V SLIKI;
16.35 MAPETKI; 17.00 X-LARGE. Rolling Stones - Urban
Jungle; koncertni film turneje Urban Jungle, posnet v Bar-
celoni, 18.30 RON IN TANJA, 5. del ljubezenske zgodbe
v današnjem Berlinu; 19.30 ČAS V SLIKI 1; 19.48 ŠPORT;
20.15 JAZ O SEBI, avtobiografski zapiski igralca Guida
VVielanda; 21.15 VIZUE; 21.20 KAJ SE SMEJITE, 2. del
kabareta z besedili Karla Farkasa, Fritza Grunbauma, Otta
Reutterja in Huga VVienerja; 22.20 VVOLFGANG AMADE,
skupna oddaja evropskih TV postaj kot uvod v Mozartovo
leto 1991; 23.50 NOČNI KLICI, Hankova velika ljubezen; 0.35
POROČILA.
AVSTRIJA II - -
9.00 POROČILA; 9.05 KULTURNI TEDNIK; 9.20 CARPICE
VIENNOS, v spomin na Fritza Kreislerja (1875-1962) - pos-
neto v dunajski kavarni Central, junija 1990; 10.40 COMPU-
TERANIMATION, Prix Ars Electronica 88: Gates Maha Ca-
nalija; 10.45 DRAGOCENE ORGLE, orgle cerkve benedik-
tinskega samostana Altenbrug; 11.00 ORF STEREO KON-
CERT - Richard VVagner - uvertura k Mojstrom pevcem
nurnberškim; Čikaški simfonični orkester, dirigent: sir Ge-
org Solti; Ludvvig van Beathoven - Koncert za klavir in
orkester št. 5 v Es-duru op. 73; solist: Krystian Zimerman
- klavir; Dunajski filharmoniki, dirigent: Leonard Bernste-
in; Bedrich Smetana - iz Moje domovine. Češka filharmo-
nija, dirigent: Rafael Kubelik; 12.30 DOBER DAN, KORO-
ŠKA, oddaja za koroške Slovence, 13.00 ŠPORTNO PO-
POLDNE - NOVOLETNA SKAKALNA TURNEJA, Iz Oberst-
dorfa; 17.15 KLUB ZA SENIORJE, sestanek z vsemi, ki so po
srcu ostali mladi; 18.00 ZAJČEK DOLGUŠEK, risanke; 18.25
DRAGOCENOSTI IZ AVSTRIJE, Božične jasli, 18.55 KRIST-
JAN V ČASU; 19.00 AVSTRIJA DANES, 19.30 ČAS V SLIK11;
20.15 MOŽJE IZ K3, Pripri oči; 21.45 KUHARSKI MOJSTRI.
21.50 POROČILA/SPORT; 22.00 VELIKA LAHKOMISEL-
NOST (The Big Easy, ameriški film, 1987); 23.40 V SEDLU
S SMRTJO, - (Hannie Caulder, britanski vestem, 1971);
1.00 POROČILA
40. stran - 27. december 1990
naši kraji in ljudje
tv ponedeljek 31 december
SLOVENIJA!
7.35-5.00 TELETEKST TV SLOVENIJA; 7.50 VIDEO STRA-
NI: 8.00 SATELITSKI PROGRAMI - POSKUSNI PRENOSI;
9.00 KLUB KLOBUK; 11.00 SPORED ZA OTROKE: ČEBELI-
CA MAJA: SUMLJIVA ZGODBA, risana serija: 11.25 TV
MOZAIK; 11.25 UTRIP; 11.40 ZRCALO TEDNA; 11.55 TV
MERNIK; 12.10 P. I. Čajkovski; HRESTAČ, balet Rudolfa
Nurejeva; 13.45 ZDRAVO, ponovitev; 15.05 SOVA, ponovi-
tev; SPET TI?, KLOVN OLEG POPOV, sovjetski kratki film;
17.00 TV DNEVNIK 1; 17.05 KEKEC; 18.40 SPORED ZA
OTROKE IN MLADE - RADOVEDNI TAČEK; GLASBILO;
18.55 RISANKA; 19.15 TV OKNO; 19.30 TV DNEVNIK 2;
20.05 RISANKA; 20.15 TOP HAT SHOW 157 - TAJČI; 21.00
SREČNO IN VESELO V LETO 1991; 22.10 TV SLOVENIJA
VAM PREDSTAVLJA; OTO PESTNER, 1990, 2. del; 22.55
Z VIDEOMEHOM V NOVO LETO, 1. del; 23,25 NOVOLETNI
DISCO KLUB; 0.00 NOVOLETNA ČESTITKA IZ SLOVEN-
SKIH MEST; 0.20 GODBA MOJE DEŽELE; 0.50 SOVA; MO-
DRI GROM; 2.40 NAJVEČJI ČAROVNIKI SVETA V MAGIČ-
NEM GRADU, ameriški film; 3.30 EMMANUELE II, francoski
film.
SLOVENIJA II	^^
15.50 PODARIM - DOBIM, ponovitev; 16.10 SVET V LETU
1990, oddaja TV Beograd; 17.10 SLOVENSKA KUHINJA
Z ANSAMBLOM BRATOV AVSENIK, 7. oddaja; 17.30 REGI-
ONALNI PROGRAMI TV SLOVENIJA - STUDIO LJUBLJA-
NA; 19.30 TV DNEVNIK; 20.00 DEŽELA SMEHLJAJA, opere-
ta; 21.40 SREČNO IN VESELO V LETO 1991 - TV SLOVENI-
JA VAM PREDSTAVUA; OTO PESTNER 1990, 1. del; 22,10
KO CURLJA IN KAPLJA; 22.40 HOPALLA, sfiovv program
avstrijske TV, 23.25 Z VIDEOMEHOM V NOVO LETO, 2. del;
0.45 KAKO SMO PLESALI; 1.15 KLUB HELIDON; 1.45 MTV
- OSEMDESETA LETA; 2.15 SATELITSKI PROGRAMI, po-
skusni prenosi.
HRVAŠKA I
8.45 POROČILA; 8.50 TV KOLEDAR; 9.30 COPELIA, oddaja
za otroke; 10.00 ZIMSKI ŠOLSKI PROGRAM; 12.00 PORO-
ČILA; 12..10 VIDEO STRANI; 12.20 KUD FERDO LIVADIČ,
posnetek koncerta; 13.35 ERO Z ONEGA SVETA, opera;
15.40 POROČILA; 15.45 POTOPISI IZ SEVERNE EVROPE;
OD OSLA DO NORDKAPPA (1/3); 16.15 LET NAVIGATORJA;
17.45 Berlin; NOVOLETNI KONCERT, prenos^ 19.00 RISAN-
KA; 19.30 TV DNEVNIK 1; 20.00 KOLO SREČE; 20,50 TOP
HAT SHOW 157 - TAJČI, oddaja TV Slovenija; 21.35 SHOW
PROGRAM THE BEST (Pero Radovič); 23.00 ŠAMPANJEC,
ŠAMPANJEC ...; 0.00 NOVOLETNA ČESTITKA; 0.01 ZVON-
KO BOGDAN, oddaja TV Sarajevo; 0.15 NEDA UKRADEN,
oddaja TV Sarajevo; 0.30 SVET SE ZABAVA; 1.30 ČLOVEK
NA BEGU; 3.10 LAHKO NOČ.
HRVAŠKA 11=-
FILMSKI MARATON, nadaljevanje; 6.20 POJMO V DEŽJU;
7.55 DOBRO JUTRO, STARO LETO; 8.25 DISNEV V EVRO-
PI, dokumentarec; 9,40 DOBRO JUTRO; 9.45 DONOVANOV
GREBEN; 11,30 BLADE RUNNER; 13.30 SISSV; 15.10 LO-
LEK IN BOLEK NA DIVJEM ZAHODU, risani film; 16.15
OTROCI IN NOVO LETO; 16.50 DOBER DAN; 18.50 TOP 100
MTV; 19.55 ZGODBA ZA LAHKO NOČ; 20.00 GARFIELD;
20.10 DNEVNIK; 20.30 DOBER VEČER^ 20.45 COSBY
SHOW; 21.30 DOBER VEČER; 21.30 VROČA SEDLA; 23.05
REPORTAŽE; 23.20 TOP LISTA NADREALISTOV; 23,50
TRG BANA JELAČIČA, vključitev; 0.50 ZANKA; 2.45 SHOW
PROGRAM; 4.15 NINOČKA; 6.0&TOP 100 MTV
icnPFR^
12.00 UMETNOSTNO DRSANJE; 13.30 RALLY; PARIS-DA-
KAR; 13.45 RAZISKOVALNA BAZA; 15.30 EUROGOLF;
16.30 VVRESTLING SPOTLIGHT; 17.15 NOGOMET, Arg.
prv.; 18.30 PROGRAM V SLOVENSKEM JEZIKU; 18.45 OD-
PRTA MEJA; 19.00 TVD STIČIŠČE; 19.25 ČAROBNA SVE-
TILKA - OTROŠKI PROGRAM; OBUTI MAČEK, risani celo-
večerni film; 20.35 THE BEST 90 ŠPORT; 21.50 »NORA
DRUŽINA«, celovečerni film; 23.10 ISTRA SHOW Z WITZ
ORKESTRA, glasbeno-zabavna oddaja
AVSTRIJA 1"^-::-
9.00 POROČILA; 9.05 SOLNI PRINC, film po slovaški pravlji-
ci; 10.30 AVSTRIJSKO GOSPODARSTVO OD 1945 DO DA-
NES, 7. del: Leta gospodarskega čudeža; 11.30 PRI ČRNEM
KONJIČKU (Avstrijski film, 1961); 13.00 ZGODBA O SMRE-
KOVI VEJICI, risanka; 13.20 HOLLYWOOD PARTV (Ameri-
ška komedija, 1935); 14.25 ELECTRIC DREAMS (Ameriški
film, 1984); 16.00 BABAR. Dirka na Luno, risanka; 16.25
CHARLIE BROWN, Srečno Novo leto, Charlie Brown: risan-
ka; 17.35 JAZ IN TI, iz oddaj v letu 1990; 17.35 KRALJ IZ
NARNIJE, AsIanova zmaga nad zlom. po otroških knjigah C.
S. Levvisa; 18.00 STRELI V PLEČA, Leto '90 v karikaturah;
18.30 RON IN TANJA, 6.-zadnji del ljubezenske zgodbe iz
današnjega Berlina; 19.22 ZNANJE DANES; 19.30 ČAS
V SLIKI 1; 20.00 SILVESTRSKI GOVOR KARDINALA DR.
HERMANNA GROERJA; 20.15 NEKOČ, Silvestrske zgodbe
- spominjali se bodo: Peter Alexander, Fritz Eckhardt,
Otto Schenk; 21.54 ZABAVNA ODDAJA; 22.00 SREČEN
SKOK V NOVO LETO, S Karlom Moikom in Dagmar Frederic
iz dvorane v Chemnitzu; 0.35 SILVESTRSKI KLUB, s plesom
v novo leto (do 5.00).
AVSTRIJA II
9.00 POROČILA; 9.05 MISTER MANHATTAN - WOODY
ALLEN, newyorški režiser bo govoril o svoji mladosti in
karieri; 9.50 THE PURPLE ROSE OF CAIRO (Ameriški film,
1985); 11,10 CAFE ELECTRIC (Avstrijski nemi film, 1927);
12.30 VEČER MARLENE DIETRICH, Posnetek koncerta iz
New London Theatra, 1972; 13.20 NIZOZEMEC, Herman
van Veen v Gradcu; 14.25 NETOPIR, opereta Johanna Stra-
ussa, 16.45 PUSTOLOVŠČINA NA SEVERNEM MORJU, Po-
tovanja Vikingov; 17.30 LIPOVA ULICA, družinska serija;
18.00 ZAJČEK DOLGOUŠČEK, risanka; 18.25 DRAGOCE-
NOSTI IZ AVSTRIJE; 18.30 SLIKA AVSTRIJE; 19.00 AVSTRI-
JA DANES; 19.30 OTTO - NOVI FILM (Nemška komedija,
1987); 20.50 ZABAVNA ODDAJA; 21.45 Z NAJBOUŠIMI
PRIPOROČILI, komedija Hansa Schuberta; 0,05 TO JE NO-
RI, NORI SVET 2.35 OUTLAND - PLANET PREKLETIH
torek 1. januar
SLOVENIJA
7.45-0.55 TELETEKST TV SLOVENIJA; 8.00 VIDEO STRANI;
8.10 SPORED ZA OTROKE; 8.10 BOŽIČNI^IV ŽAV, ponovi-
tev; 9.15 ZGODBE IZ ŠKOLJKE; 10.20 SREČNO, KEKEC!;
11.40 NOVOLETNO ŽREBANJE 3x3; 12.15 DUNAJ; NOVO-
LETNI KONCERT, prenos; 13.30 VIDEO STRANI; 13.45 ZA-
KON IN RED; 16.05 NAMESTO KOGA ROŽA CVETI, KON-
CERT VLADA KRESLINA ZA AMNESTY INTERNATIONAL, 2.
del; 17.00 TV DNEVNIK 1; 17.05 LAURA LANStNG JE ŽIVE-
LA MED NAMI; 18.45 SPORED ZA OTROKE IN MLADE
LONČEK, KUHAJ: SKUTNA PITA; 19.00 RISANKA; 19.15 TV
OKNO; 19.30 TV DNEVNIK 2; 20.05 PREPRIČEVANJE; 21.00
KAVARNA; 22.00 TV DNEVNIK 3; 22.25 SOVA; POLICIJSKI
ODDELEK; 23.40 ŠANSON ROGAŠKA '90 1. del; 0.45 VIDEO
STRANI.
SLOVENIJA II	M
2.15 SATELITSKI PROGRAMI - POSKUSNI PRENOSI;
10.00 ZAGREBFEST '90, zabavnoglasbena oddaja; 11.30 ZA
VAS IZ STUDIA MARIBOR: RADIJSKI DISCO KLUB; 12.15
MTV - OSEMDESETA LETA, ponovitev; 12.45 IZ NOVO-
LETNIH PROGRAMOV JRT; 13.30 Garmisch-Partenkirchen:
NOVOLETNA SKAKALNA TURNEJA, prenos; 15.30 LOJTR-
CA DOMAČIH 1990; 17.00 KAKO SMO PLESALI, ponovitev;
17.30 PORTRET HARFISTA ANDREASA VOLLENVVEIDER-
JA; 18.30 IZ NOVOLETNIH PROGRAMOV JRT; 19.10 SLO-
VENSKA KUHINJA Z ANSAMBLOM BRATOV AVSENIK, 8.
oddaja; 19.30 TV DNEVNIK; 20.00 ŽREBANJE LOTA; 20.05
UMETNIŠKI VEČER; 20.05 PORTRET MILOŠA FORMANA,
ameriški dokumentarni film; 21.00 RAGTIME, ameriški film;
23.40 IZ NOVOLETNIH PROGRAMOV JRT ali SATELITSKI
PROGRAMI - POSKUSNI PRENOSI.
HRVAŠKA I
8.30 POROČILA; 8.40 TV KOLEDAR; 8.50 SREČNO POT,
CHARLIE, BROVVN, ameriški risani film; 10.05 POROČILA;
10.10 DUNAJ, dokumentarni film tv Beograd; 11.15 DUNAJ;
NOVOLETNI KONCERT, prenos; 13.30 BUGGS BUNNY/RO-
AD RUNNER MOVIE, ameriški risani film; 15.05 IGRE BREZ
MEJA, oddaja tv Beograd; 16.05 POTOPISI IZ SEVERNE
EVROPE; LEFOT (2/3); 16.35 POROČILA; 16.40 ZABAVA
VAS OLIVER DRAGOJEVIČ, oddaja tv Sarajevo; 16.55 JU-
GOSLAVIJA V LETU 1990; 17.55 NAVEČER, španska nada-
ljevanka (4/6); 18.55 RISANKA; 19.30 TV DNEVNIK 1; 20.00
ZABAVA VAS VICE VUKOV; 20.45 KRAMER PROTI KRA-
MERJU, ameriški film; 22.30 TV DNEVNIK 2; 22.40 ZABAV-
NA ODDAJA; 0.00 ZABAVA VAS JADRANKA NOVAKOVIČ,
oddaja tv Beograd; 0.40 KLUB HELIDON, oddaja tv Sloveni-
ja; 0.15 PONOVNO OSEMNAJSTLETNIK, ameriški film (do
2.15).
HRVAŠKA II
9.30 OTO PESTNER SHOW; 10.30 CALAMITY JANE; 12.10
GARBIELD; 12.25 MAKEDONSKA NARODNA GLASBA;
13.10 INDEXI; 13.30 Garmisch Partenkirchen; NOVOLETNA
TURNEJA ŠTIRIH SKAKALNIC, prenos; 15.30 COSBY
SHOW; 16.00 TAJČI SHOW; 16.50 ČLOVEK NA BEGU; 18.30
ŠAMPANJEC, ŠAPANJEC, ŠAMPANJEC; 19.30 GLASBENI
VSAKDAN; 20.00 GARFIELD; 20.10 ZGODBA ZA LAHKO
NOČ; 20.15 KONCERT: B. B. KING; 22.00 BEDAKI IN KONJI;
23.15 GLASBENA ODDAJA; 0.00 NADALJEVANKA; 1.00 NO-
VOLETNI PLES, posnetek.
Kfrrpn^
13.30 THE BEST ^O-ŠPORT (ponovitev); 14.30 OBUTI MA-
ČEK, risani celovečerni film (ponovitev); 15.30 ISTRA
SHOW Z WITZ ORKESTRA, glasbeno-zabavna oddaj (pono-
vitev), 16.30 JUSTICE,tf; 17.30 SKUPNI PROGRAM Z 2.
MREŽO TV SLOVENIJE PRIMORSKI REGIONALNI PRO-
GRAM; 18.45 ODPRTA MEJA; 19.00 TVD STIČIŠČE; 19.15
»...DA NAS NE BI OPAZILI«, celovečerni film; 21.00 ŽRE-
BANJE LOTO; 21.05 »TUTTI FRUTTI EXTRA«, glasbena
oddaja.
AVSTRIJA I
11.05 TO JE NORI, NORI SVET, ponovitev ameriškega filma;
13.35 STRELI V PLEČA, ponovitev; 14.05 ZAJČEK DOLGO-
UŠEK, ponovitev; 14.30 Walt Disney predstavlja: OTROCI
KAPITANA GRANTA; 16.00 CHARLIE BROVVN, risanka;
16.25 GROZLJIVI FOTOAPARAT; 17.15 KRALJ IZ NARNIJE,
Skrivnostni klic iz Čudežne dežele, serije po otroških knji-
gah C. L. Lewisa; 17.40 X-LARGE: FUTURE NEWS'91, sati-
rična poročila iz prihodnosti; 18.30 TUJEC IN KIT (A VVhale
fort he Killing - 1/3 del ameriške nadaljevanke, 1981); 19.30
ČAS V SLIKI 1; 20.00 ŠPORT; 20.15 LADJA SANJ, Počitni-
ške zgodbe na morju; 21.55 MOZARTOVI EVERGREENI,
odlomki iz priljubljenih Mozartovih del; 23.0 BALDU MO-
ULIN ROUGE, Slavnostna predstava ob lOO-letnici slavnega
pariškega zabavišča - nastopili so: Charles Aznavour, La-
uren BacalI, Anita Backer, Ray Charles, Tony Curtis, Ella
Fitzgerald, Jeryry Lewis, Mireille Mathieu in drugi.; 0.30
POROČILA.
AVSTRIJA II
4.20 NAJVEČJI PRIMER SHERLOCKA HOLMESA (A Study
of Terror - britanska kriminalka, 1965); 9.00 POROČILA;
9.05 TRAILER, Čarovniki s svinčnikom in čopičem; 9.45
GIBUVE SLIKE - KNJIGE IZ TREH STOLETIJ; 10.15 1000
MOJSTROVIN, Juan Gris; Zajtrk; 10.25 DUNAJSKE PESMI,
glasbeno oddajo vodi Michael Heltau; 11.15 NOVOLETNI
KONCERT DUNAJSKIH FILHARMONIKOV, dirigent; CIaudio
Abbado; v odmoru od 11.45-12.15 KAJ SI ŽELIJO ZNANE
OSEBNOSTI, komentira Ironimus; 13.30 ŠPORT: NOVO-
LETNA SKAKALNA TURNEJA, iz Garmisch-Partenkirchna;
15.50 LEKSIKON UMETNIKOV, slikar Ernst Fuchs; 16.00 JE
PO PREOBRATU VSE DOBRO? Kristjani na Zahodu - leto
dni po revolucijah; 16.45 AVSTRIJSKA BAROČNA SLAVA,
2, - zadnji del; 17.30 DEDIČI FARAONOV, Kopti 7 kultura iz
puščave, 1. del dokumentarne oddaje; 18.0 ZAČJEK DOL-
GOUŠEK, risanke; 18.30 AVSTRIJA DANES; 19.30 ČAS
V SLIKI 1; ,20.00 TEMNA MOLITEV, pesmi Josefa Finka;
20.15 DRUŽINA (La famiglia - italijanska tragikomedija,
1986); 22.20 PROFESIONALEC (Le professionel - franco-
ski film, 1981); 0.05 ALFRED HITCHCOCK PREDSTAVLJA,
Peng, ki si mrtev! 0.30 POROČILA.
sreda 2. januar
SLOVENIJA I
7,35-0.45 TELETEKST TV SLOVENIJA; 7.50 VIDEO STRA-
NI; 8.00 SATELITSKI PROGRAMI - POSKUSNI PRENOSI;
9.00 KLUB KLOBUK; 11.00 TV MOZAIK: PREPRIČEVANJE;
11.50 Z VIDEOMEHOM V NOVO LETO, ponovitev; 13.55
KLUB HELIDON, ponovitev; 14.05 VIDEO STRANI; 14.15
KEKČEVE UKANE, slovenski film; 15.30 SOVA, ponovitev
POLICIJSKI ODDELEK; 17.00 TV DNEVNIK 1; 17.05 DIR-
KAČ; 18.45 SPORED ZA OTROKE IN MLADE: BRRRR...
BIPBIP (VOZILA - IGRAČE); 19.00 RISANKA; 19.15 TV
OKO; 19.30 TV DNEVNIK 2; 20.05 FILM TEDNA; PROSTORI
V SRCU; 22.00 TV DNEVNIK 3; 22.30 SOVA: ALF, NEUČA-
KANA PIŠTOLA, ZGODOVINA SMEHA.
SLOVENIJA
11.00 TRIJE MUŠKETIRJI; 13.05 ROČK KONCERT IZ ROT-
TERDAMA, posnetek; 16.00 NOVOLETNI DISKO KLUB, po-
novitev; 16.30 TV SLOVENIJA VAM PREDSTAVLJA: OTO
PESTNER 1990; 17.35 GODBA MOJE DEŽELE, ponovitev;
18.10 NOVOLETNI KONCERT IZ MARIBORA; 19.10 SLO-
VENSKA KUHINJA Z ANSAMBLOM BRATOV AVSENIK, 9.
oddaja; 19.30 TV DNEVNIK; 20.00 GALA KONCERT: PAVA-
ROTTI, DOMINGO, CARRERAS, posnetek iz Rima; 22.05
ŠANSON ROGAŠKA90, 2. dcel; 23.05 SATELITSKI PRO-
GRAMI - POSKUSNI PRENOSI.
HRVAŠKA
9.55 POROČILA; 10.00 TV KOLEDAR; 10.10 SPORED ZA
OTROKE; 10.10 V DEŽELI ŠKRATOV, ameriški film; 11.40
DEKNA, epizoda iz serije TV Titograd; 12.40 ALBERT HALL
SHOW; 13.40 E. Kolman: BAJADERA, opereta; 15.40 POTO-
PISI IZ SEVERNE EVROPE; Z LAPONCI NA STREHI SVETA
(3/3); 16.10 SVET V LETU 1990; 17.20 HELVIN IN HOVVARD,
ameriški film; 18.55 EVVOKSI, risana serija; 19,30 TV DNEV-
NIK 1; 20.00 THE GOONIES, ameriški film; 21.55 ZABAVNA
ODDAJA; 22.45 TV DNEVNIK 2; 23.05 POMARANČNO DRE-
VO (anekdota o MozartuJ, igramo baletna oddaja; 23.40
ZABAVA VAS ZDRAVKO COLIČ, oddaja TV Sarajevo; 23.55
MAČKA JE VIDELA MORILCA, ameriški film (do 1.30).
HRVAŠKA II
9.15 PREGLED PROGRAMA; 9.20 VIDEOSTRANI; 9.25 NO-
VOLETNI VIDEOMEH: SPREGLEDALI STE - POGLEJTE;
10.55 BEDAKI IN KONJI; 12.10 NADAUEVANKA; 13.10
SHOVV THE BEST, ponovitev; 14.35 SPET OSEMNAJST-
LETNIK; 16.20 SHOVV BOUŠE ŽIVLJENJE; 17.05 ZABAVA
VAS VICE VUKOV; 17.45 KRAMER PROTI KRAMERJU;
19.30 GLASBENI VSAKDAN; 20.00 GARFIELD; 20.10 ZGOD-
BA ZA LAHKO NOČ; 20.15 PETDESET PLUS; 21.15 NADA-
UEVANKA; 22.10 TOP 100 MTV; 23.00 POROČILA; 23.20
ČRNI GAD; 23.40 NADAUEVANKA; 0.40 TOP 100 MTV.
KOPFn	—
15.30 SIMBADOVE ČUDEŽNE PUSTOLOVŠČINE, risani ce-
lovečerni film; 17.00 UIIR: FESTIVAL'90 - KOROŠKE PE-
SMI; 18.30 PROGRAM V SLOVENSKEM JEZIKU; 18.45 OD-
PRTA MEJA; 19.00 TV DNEVNIK-1; 19.25 ČAROBNA SVE-
TILKA - OTROŠKI PROGRAM; LAUREL & HARDY, risanke;
MISTER »T«, risanke; 20.30 »VSI SO BLIŽNJI SORODNIKI«,
gledališka predstava; 21.30 TV MOVIE: ZGODBE E. A. POA;
22.15 TV DNEVNIK 2.
AVSTRIJA	E
9.00 POROČILA in ZAJČEK DOLGOUŠEK, ponovitev: 9.30
AVSTRIJSKO GOSPODARSTVO OD 1945 DO DANES, 8.
del; 10.30 OTTO - NOVI FILM, ponovitev nemškega filma;
11.50 RISANKE; 12.15 ČUDOVITI SVET BARJA; 13.20 Uni-
verzum: DUHOVI PRAGOZDA NA MADAGASKARJU, odpra-
va v kraljestvo lemurjev; 13.55 MEDVEDKI SE NE DAJO;
15.30 Otroški program; 15.35 CHARLIE BROVVN, risanka;
16.00 POSKOČNI DUH, lutkovna igrica; 16.20 »JAZ IN TI«
ZIMSKE IGRE, Glasba; 16.55 MINI CAS V SLIKI; 17.05 »JAZ
IN TI« ZIMSKE IGRE, 2. del; 17.35 KRALJ IZ NARNIJE, Princ
Caspian se bori za prestol; 18.00 Ml; 18.30 TUJEC IN KIT
(the VVhale for the Killing - 2. del ameriške nadaljevanke,
1981); 19.22 ZNANJE DANES; 19.30 ČAS V SLIKI 1; 20.00
ŠPORT; 20.15 DOBRO, DA IMAMO MARIJO, Namen posve-
čuje sredstvo; 21.05 POGLEDI S STRANI; 21.15 PRAVI DU-
NAJČAN SE NE DA, Silvestrovanja; 22.10 SUGARLAND EX-
PRESS (Ameriški film, 1974); 23.55 POROČILA; 0.00 NOČNI
KLICI, Tina in playboy; 0.45 POROČILA.
AVSTRIJA Mm —^^
15.20 LEKSIKON UMETNIKOV; 15.30 KARIBSKA SKRIV-
NOST (Caribbean Mystery - ameriška kriminalka, 1983);
17.10 DEDIČI FARAONOV, Kopti - življenje egipčanskih
kristjanov, 2. - zadnji del; 17.30 ZEMUA IN LJUDJE; 18.00
ZAJČEK DOLGOUŠEK, risanke; 18.30 VVURLITZER; 19.00
LOKALNI PROGRAM; 19.30 ČAS V SLIKI; 20.00 FANTOM IZ
OPERE (The Phantom of the Opera - 1. del TV filma, 1990);
21.45 NOVO V KINU, filmi in njihove zvezde; 22.00 ČAS
V SLIKI 2; 22.25 ŠPORT; 22.50 Evropa: MOSKOVSKA MAFI-
JA, reportaža britanske TV ekipe; 23.30 Evropa: GLAVNO
MESTO PALERMO; 0.15 POROČILA.
tv četrtek 3. januar
SLOVENIJA 1=--=^=^
7.35-13.15in 15-23.45 TELETEKST TV SLOVENIJA; 7.50
VIDEO STRANI; 8.00 SATELITSKI PROGRAMI - POSKUSNI
PRENOSI; 9.00 KLUB KLOBUK; 11.00 TV MOZAIK; 11.00
ŠOLSKA TV: NADARJENI OTROCI: RAZISKOVALNA PO-
STAJA PETNICA; 11.30 PUSTOLOVŠČINA SLIKARSTVO:
NA POTI DO UMETNOSTI SVETA; 12.00 MUZZY, ANGLEŠ-
ČINA ZA NAJMLAJŠE (15/20); 12.15 ZAKON V LOS ANGE-
LESU; 13.05 VIDEO STRANI; 15.30 VIDEO STRANI; 15.40 TV
MOZAIK: ŠOLSKA TV ponovitev, MUZZY, angleščina za
najmaljše (15/20); 16.00 SOVA, ponovitev: NEUČAKANA PI-
ŠTOLA; 16.50 VIDEO STRANI; 16.55 POSLOVNE INFORMA-
CIJE; 17.00 TV DNEVNIK 1; 17.05 TV MOZAIK; ŠOLSKA TV,
ponovitev; 17.05 NADARJENI OTROCI: raziskovalna postaja
petnica; 17.35 PUSTOLOVŠČINA SLIKARSTVO: NA POTI
DO UMETNOSTI SVETA; 18.10 SPORED ZA OTROKE IN
MLADE; 18.10 TO JE IGRA; 18.30 ALF; 19.00 RISANKA;
19.15 TV OKNO; 19.30 TV DNEVNIK 2; 20.05 VOJNE USO-
DE, 21.05 SLOVENCI V VATIKANU DANES, I. del; 21.35
VEČNE MOJSTROVINE, glasbena oddaja; 22.00 TV DNEV-
NIK 3; 22.20 SOVA: VSE RAZEN UUBEZNI, NEUČAKANA
PIŠTOLA; 23.35 VIDEO STRANI.
SLOVENIJA II
16.00 SATELITSKI PROGRAMI - POSKUSNI PRENOSI;
17.10 SLOVENSKA KUHINJA Z ANSAMBLOM BRATOV AV-
SENIK, 10. oddaja; 17.30 REGIONALNI PROGRAMI TV SLO-
VENIJA - STUDIO LJUBLJANA; 19.30 TV DNEVNIK; 19.55
Split: KOŠARKA (M); POP '84 - BBANCA CATALANA,
(BARCELONA), prenos; 21.30 DIVJI SVET ŽIVALI, angleš1<a
poljudnoznanstvena serija (9/14); 22.00 PLESNI NOCTUR-
NO; TATINSKA SRAKA; 22.15 RETROSPEKTIVA KOMEDIJA
NA SLOVENSKEM ODRU: STRIŠKOVE SANJE; 0.20 YUTEL.
HRVAŠKA l|g—
9.15 POROČILA; 9.20 TV KOLEDAR; 9.30 SKRIVNOSTNO
PISMO, tv nadaljevanka za otorke (2/3); 10.00 ZIMSKI ŠOL-
SKI PROGRAM; 12.00 POROČILA; 12.10 VIDEO STRANI;
12.20 LOVEC, ameriški film; 13.55 SATELITSKI PROGRAM;
14.50 HRVAŠKI PISCI NA TV EKRANU; Ivo Vojnovič; PESMI
SLOVESA; 16.10 VIDEO STRANI; 16.25 POROČILA; 16.30
TV KOLEDAR; 16.40 SKRIVNOSTNO PISMO, TV nadalje-
vanka za otroke (2/3); 17.10 UUBITEUI NARAVE: FRA
ADAM, POUUDNOZANNSTVENA SERIJA; 17.40 HRVAŠKA
DANES: KRI NI VODA; 18.25 MOLIŠKI HRVATI, dokumen-
tarna oddaja; 19.15 RISANKA; 19.30 TV DNEVNIK 1; 20.00
SPEKTER, politični magazin; 21.05 KVIZKOTEKA; 22.20 TV
DNEVNIK 2; 22.40 POROČILA V ANGLEŠČINI; 22.45 J.S.
Bach: BOŽIČNI ORATORIJ; 23.45 POROČILA.
HRVAŠKA II -----------
15.35 VIDEOSTRANI; 15.40 DOBER DAN: SPREGLEDALI
STE - POGLEJTE; 15.50 GOONIES; 17.40 SHOVV THE
BEST; 18.30 NADALJEVANKA; 19.30 GLASBENI VSAKDAN;
BLITZ; 20.00 Split; KOŠARKA ZA POKAL PRVAKOV; POP
84 - Barcelona; 21.30 TUDI TO JE ŽIVLJENJE
ŠAUIVI HIŠNI VIDEO; 23.00 POROČILA; 23.20 NOSTALGI-
JA; 23.50 NADALJEVANKA; 0.50 GLEDLAIŠČE RAYA
BRADBURYJA.
KOPER;
16.00 ČAROBNA SVETILKA - OTROŠKI PROGRAM: DAN
NA DAN, tf, LAUREL & HARDY, risanke; 16.45 DRUŽINA
SMITH, tf; 17.15 ČLOVEK IN ZEMUA, dok. oddaja; 17.45
MOD SOUAD, tf; 18.30 PROGRAM V SLOVENSKEM JEZI-
KU; 18.45 ODPRTA MEJA; 19.00 TV DNEVNIK 1; 19.25
ČAROBNA SVETILKA - OTROŠKI PROGRAM: VVOOBINDA,
tf; 19.50 AKTUALNA TEMA; 20.30 »TUTTI FRUTTI«, glasbe-
na oddaja. Vodi: Alex Bini; 21.30 JUSTICE, tf; 22.15 TV
DNEVNIK 2.
AVSTRIJA I
9.00 POROČILA in ZAJČEK DOLGOUŠČEK, ponovitev; 9.30
ZEMLJA IN LJUDJE; 10.00 AVSTRIJSKO GOSPODARSTVO
OD 1945 DO DANES, 9. del; 10.45 FANTOM IZ OPERE,
ponovitev 1. dela TV filma; 12.15 KLUB ZA SENIORJE,
ponovitev; 13.00 POROČILA; 13.10 Ml, ponovitev; 13.45
BAGDADSKI TATIČ (The Thief of Bagdad - britanski film,
1940); 15.30 OTROŠKI PROGRAM; 15.35 CHARLIE
BROVVN, Kaj smo se učili, Charlie Brovvn? risanka; 16.00
AM, DAM, DES; 16.20 »JAZ IN TI« ZIMSKE IGRE, Vesoljski
poleti; 16.55 MINI ČAS V SLIKI; 17.05 »JAZ IN TI« ZIMSKE
IGRE, 2. del; 17.35 KRALJ IN NARNIJE, Na koncu sveta;
18.00 KRASTAČE V PUŠČAVSKEM PESKU, dokumentarni
film; 18.30 TUJEC IN KIT (A VVhale for the Killing - 3. zadnji
del ameriške nadaljevankeJ981); 19.22 ZNANJE DANES;
19.30 ČAS V SLIKI I; 20.00 ŠPORT; 20.15 KRAJ SREČANJA
ODER, Večer z Dagmar Koller in njenimi prijatelji; 21.50
POGLEDI S STRANI; 22.00 DAISY MILLER (Ameriški film,
1974); 23.30 POROČILA; 23.35 POKOPALIŠČE BREZ KRI-
ŽEV (Unce corde, une colt - francosko-italijanski vestem,
1968); 0.55 POROČILA.
AVSTRIJA II -------------
14.35 LEKSIKON UMETNIKOV, slikar Gerhard Gutruf; 14.45
HOMO AUSTRIACUS, Nadškof Josef SchoisvvohI ob 90.
rojstnem dnevu; 14.45 UMOR Z OGLEDALI (Murder with
Mirrors- britansko-angleška kriminalka, 1984); 17.15 NEBU
NAPROTI, 12. - zadnji del: Piloti; 18.00 ZAJČEK DOLGOUŠ-
ČEK, risanke; 18.30 VVURLITZER; 19.00 LOKALNI PRO-
GRAM; 19.30 ČAS V SLIKI 1; 20.00 KULTURA; 20.15 FAN-
TOM IZ OPERE (Phantom of the Opera - 2. - zadnji del TV
filma, 1990); 21.45 NOVO V KINU, filmi in njihove zvezde;
22.00 ČAS V SLIKI 2; 22.25 KLUB 2; POROČILA.
tv petek 4. januar
SLOVENIJA I
7.35-12.10 in 15.10-0.25 TELETEKST TV SLOVENIJA; 7.50
VIDEO STRANI; 8.00 SATELITSKI PROGRAMI - POSKUSNI
PRENOSI; 9.00 KLUB KLOBUK; 11.00 TV MOZAIK; 12.00
VIDEO STRANI; 15.25 VIDEO STRANI; 15.35 SOVA, ponovi-
tev VSE RAZEN LJUBEZNI NEUČAKANA PIŠTOLA; 17.00 TV
DNEVNIK 1; 17.05 SREČANJE V IZOLI, zabavnoglasbena
oddaja; 17.50 SPORED ZA OTROKE IN MLADE; 17.50
PRAVLJICE IZ MAVRICE, LUNA GRE NA POT, ponovitev;
18.10 Puškin: PRAVLJICA O CARJU SALTANU (1/6); 18.30
CIRKUŠKE ŽIVALI švicarska nanizanka (3/7); 19.00 RISAN-
KA; 19.20 TV OKNO; 19.30 TV DNEVNIK 2; 19.55 VREME;
19.59 ZRCALO TEDNA; 20.20 SLOVENCI V VATIKANU DA-
NES, II. del; 21.10 ZAKON V LOS ANGELESU; 22.00 TV
DNEVNIK 3; 22.20 SOVA: DRUŽINSKE VEZI, ČISTINA; 0.15
VIDEO STRANI.
SLOVENIJA II
12.00 SATELITSKI PROGRAMI - POSKUSNI PRENOSI;
12.55 Innsbruck: NOVOLETNA SKAKALNA TURNEJA, pre-
nos; 15.15 SATELITSKI PROGRAMI - POSKUSNI PRENO-
SI; 17.30 REGIONALNI PROGRAMI TV SLOVENIJA - STU-
DIO MARIBOR: TELE M; 19.00 JAZ SEM PA ŽE 40 LET EN
FRANC KOŠIR, ponovitev; 19.30 TV DNEVNIK; 20.00 NOVO-
LETNI KONCERT Z DUNAJA, posnetek 1. dela; 20.30 EX
LIBRIS; 21.00 NOVOLETNA SKAKALNA TURNEJA, posne-
tek iz Innsbrucka; 21.45 OD OBZORJA DO OBZORJA; 22.00
YUTEI; 23.00 VIDEONOČ.
HRVAŠKA
9.15 POROČILA; 9.20 TV KOLEDAR; 9.30 DOM, SLADKI
DOM, oddaja za otroke, 10.00 ZIMSKI ŠOLSKI PROGRAM,
12.00 POROČILA; 12.10 VIDEO STRANI; 12.20 GENERALNI
INŠPEKTOR, ameriški film; 13.55 SATELITSKI PROGRAM;
14.45 I. Brkanovič: EKVINOKCIJ, opera; 16.00 VIDEO STRA-
NI; 16.15 POROČILA; 16.20 TV KOLEDAR; 16,30 DOM,
SLADKI DOM, oddaja za otroke; 17.00 93' požarna zaščita;
17.10 ZNANOST; 17.10 IZOBRAŽEVALNA ODDAJA; 17.40
HRVAŠKA DANES; 18.25 RISANKE; 18.45 NORA HIŠA;
19.10 SNEŽENI MOŽ, risanka; 19.30 TV DNEVNIK 1; 20.00
TANNER, ameriški film; 21.35 INTERVJU: F. Tudman; 22.35
TV DNEVNIK 2; 22.55 POROČILA V ANGLEŠČINI; 23.00
SLIKE ČASA, oddaja o kulturi; 0.00 POROČILA.
HRVAŠKA II--------------
12.50 VIDEOSTRANI; 12.55 Insbruck: NOVOLETNA TURNE-
JA ŠTIRIH SKAKALNIC; 15.00 DOBER DAN: PREZRLI STE
- POGLEJTE; 15.10 MAČKA JE VIDELA MORILCA; 16.45
ŠAUIVI HIŠNI VIDEO; 17.00 NADALJEVANKA; 18.00 NO-
STALGIJA; 18.30 NADALJEVANKA; 19.30 GLASBENI VSAK-
DAN; HARD ROČK CAFE; 20,00 GARFIELD; 20.10 ZGODBA
ZA LAHKO NOČ; 20.15 BIBLIJA; 21.00 URBSFOBILIA, tv
igra; 21.30 ALF; 21.55 NOVA DOBA; 22.10 POROČILA; 22.25
LOVEJOY; 23.15 VOJNA IN SPOMINI: 0.45 VIDEONOČ.
KOPER
ČAROBNA SVETILKA-OTROŠKI PROGRAM; VVOOBINDA,
tf, BOBER DON CHUCK, risanke; 17.30 AKTUALNA TEMA;
18.00 DAN NA DAN,tf; 18.30 PROGRAM V SLOVENSKEM
JEZIKU; 19.00 TV DNEVNIK 1; 19.25 ČAROBNA SVETILKA
- OTROŠKI PROGRAM: DAN NA DAN, tf, BOBER DON
CHUCK, risanke; 20.00 DOKUMENTARNA ODDAJA; 20.30
SARIN DNEVNIK (TV nanizanka v 13 delih), 1. del: »POLET-
JE 1932; SARA SE VRNE«; 21.30 JUSTICE, tf; 22.30 TV
DNEVNIK 2.	«
AVSTRIJA I -
9.00 POROČILA in ZAJČEK DOLGOUŠEK, ponovitev; 9.30
AVSTRIJSKO GOSPODARSTVO OD 1945 DO DANES, 10.
del; 10.30 FANTOM IZ OPERE, ponovitev 2.-zadnjega dela
TV filma; 12.05 RISANKE; 12.25 OREL IN LEV, Avstrijci in
Čehi - zgodovina ljubosumnega sorodstva; 2.-zadnji del,
13.10 POROČILA; 13.20 MOSKOVSKA MAFIJA, ponovitev;
14.00 PUSTOLOVŠČINA V VESOUU (Stowaway to te Moon
- amaciški film, 1974); 15.30 Otroški program; 15.35 CHAR-
LIE BROVVN, Slovo od prijateljev, zadnji del; 16.00 AM,
DAM, DES; 16.20 »JAZ IN TI« ZIMSKE IGRE, Potovanje okoli
sveta; 16.55 MINI ČAS V SLIKI; 17.05 »JAZ IN TI« ZIMSKE
IGRE, 2. del; 17.35 KRALJ IZ NARNIJE, Zmaj joče; 18.00
BISERI, ŠKOLJKE IN OSAMLJENI ZALIVI, Sto otokov pred
Panamo; 18.30 NESREČA V DIVJINI (The Aviator - 1. del
ameriškega filma, 1985); 19.22 ZNANJE DANES; 19.30 ČAS
V SLIKI 1; 20.00 ŠPORT; 20.15 DERRICK, Caprese ponoči;
21.20 MANEKENKA IN VOHUAČ, Božične peripetije; 22.00
POGLEDI S STRANI; 22.10 TRAILER, oddaja za ljubitelje
filma; 22.40 POKER ALICE (Ameriški film, 1987); 0.10 POLI-
CIJA VIDI RDEČE (Un conde - francosko-italijanska krimi-
nalka, 1970); 1,45 POROČILA.
AVSTRIJA II _______
12.45 LEKSIKON UMETNIKOV, slikar Klaus Klingler; 12.55
ŠPORT; NOVOLETNA SKAKALNA TURNEJA, iz Inssbrucka
16.25 BORZNA POROČILA, 16.45 BOGATAŠINJA (A VVoman
of Substance - 3. del britanske nadaljevanke, 1984); 17.30
ČUDOVITE SLIKE IZ ŽIVALSKEGA SVETA, Na zmajevi sledi;
18.00 ZAJČEK DOLGOUŠEK, risanke; 18.30 VVURLITZER
19.00 LOKALNI PROGRAM; 19.30 ČAS V SLIKI 1; 20.00
KULTURA; 20.15 SIMFONIJA V BELEM, Slavnostna pred-
stava lipicancev Španske jahalne šole na Dunaju; 21.15
GLAVE, uganite ime znanstvenika; 22.00 ČAS V SLIKI 2;
22.25 ŠPORT: Mojstrovine; 22.50 SPITTING IMAGE, angle-
ška satirična lutkovna serija; 23.20 VITEZI KOKOSOVEGA
OREHA (Monty Python and the Holy Grail - britanski film
1974), 0.55 PICASSO, portret, 2.15 POROČILA.
27. december 1990 - stran 41
informacije
stran - 27. december 1990
informacije
Zavod Golovec organizira
VELIKO SILVESTROVANJE
za vsakogar.
Zabaval vas bo ansambel KOKO s pevko Heleno Blagne.
-	Bogat srečolov
-	vsaka 50. vstopnica nagrajena
-	presenečenja
Novost: jedačo in pijačo lahko prinesete s seboj, ali pa
koristite gostinske usluge Golovca po dostopnih cenah.
Predprodaja vstopnic pri blagajni bazena Golovec.
Cena samo 200 din.
Kmetijski kombinat n. sol. o. Ptuj
TOZD »Slovenske gorice - Haloze«
r. 0. Ptuj
62250 Ptuj, Trstenjakova 6
Prodajalna vina
v ŠENTJURJU
Cesta Kozjanskega
odreda 7
odprto vsak dan od 7.30 do 12.30
in
od 13.30 do 16.30
v soboto od 7.30 do 12. ure
Prodajalna v ŽALCU
Ulica Ivanke Uranjekove 3
odprto vsak dan od 8. do 12. in
od 16. do 19. ure
v soboto od 8. do 12. ure
Nudimo vam:
Haložan - odprto vino 32,00 din
Ptujsko rdeče - odprto vino 20,00 din
Laški rizling,
Šipon, Haložan
Modra frankinja
Rose, Ptujsko rdeče
darilni karton
a 3 stekl. I.
darilni karton
a 2 stekl. I.
Sauvignon, Beli pinot
darilni karton
a 3 stekl. II.
darilni karton
a 2 stekl. II.
darilni karton
a 1 stekl. II.
Renski rizling_
Stekl. 1/1 stekl. 0,75
38,80
26,40
20,00
41,10
28,20
23,50
135,10
98,70
50,50
163,30
111,60
59,90
82,30
Nudimo še arhivska vina raznih letnikov in primerno darilo za december-
ske praznike - steklenica Haložana v lutki Patra Kletarja za 158,60 din.
Če pa je za vas bolj zanimiva steklenica žgane pijače, boste prav gotovo
našli kaj zase iz našega proizvodnega programa - sladki in grenki likerji,
naravna žganja in močne alkoholne pijače.
63000 CELJE, Zidanškova 6
telefon: (063) 29-305
Še je čas, da izberete darilo za NOVO LETO za svoje
najdražje. ZLATARSTVO VILI in KARU KRAGOLNIK
v Zidanškovi ul. 6 v Celju nudi posebni NOVOLETNI
POPUST!
Kakovostna ponudba verižic, ogrlic - uvoženih iz Zvezne
republike Nemčije. KONKURENČNE CENE prstanov,
uhanov in brošk ter ostalega zlatega in srebrnega nakita.
Mi smo s svojo kakovostjo in ceno že v Evropi!
Vsem svojim strankam in poslovnim partnerjem želimo
SREČNO NOVO LETO!
Priporoča se Zlatarstvo Vili in Karli KRAGOLNIK
v Zidanškovi ul. 6 v Celju.
Na željo mnogih strank imamo do Novega leta lokal
neprekinjeno odprt od 8. do 19. ure.
Tel. (063) 33-421
31-865
Ljubečna Celje
Podjetja, l(i jih pri gradnji ne morete zaobiti:
Kamnu smo dali novo vsebino
Podjetje za obdelavo
naravnih kamnov,
Lava 1 Celje, tel: 33-468
-	obdelava in vgrajevanje vseh vrst kamnov
v vseh fehnologiiah
-	izdelovanje spomenikov, graviranje, preobli-
kovanje
-	izrpdne plačilne možnosti - vgodpi kredit!
Za končni estetski in funkcionalni učinek
Podjetje za instalacijska
in zaključna dela
v gradbeništvu
-	polagamo keramične ploščice no tla, stene, terase..
-	polagamo kamen
-	poslavljamo keramične peči
ZUNANJA TRGOVINA p.o.
CELJE, Mariborska 7
Predstavljamo vam pojme kakovosti na
področju op reva I ne tehnike:
peci za centralno
ogrevanje
oljni in
plinski gorilci
plastične cisterne
za kurilno olje
regulacija ogrevanja
Zastopnik za Jugoslavijo:
ZUNANjA TRGOVINA p.o.
CELJE. Mariborska 7
telefon in telefaks (063) 33-746
Prodaja:
na sedežu firme in v dobro založenih
trgovinah z ogrevalno tehniko.
Vsem poslovnim partnerjem
želimo srečno 1991.
informacije
27. december 1990 - stran 43
SVOJIM KUPCEM SE
ZAHVALJUJEMO
ZA ZAUPANJE IN SODELOVANJE
TER ŽELIMO SREČNO IN
USPEŠNO
NOVO LETO 1991
TOE CELJE
Amerika na naših cestah
Ko ga vidiš, si očaran.
Ko sedeš vanj, hočeš, da
je tvoj.
Ko ga pelješ uživaš.
Udoben je in ne onesnažuje.
Ko se ga navadiš, ga
hočeš vedno znova.
Avto BRANCE
CHEVROLET
Laško: SUPER PONUDBA CHEVROLETOV
(JEEP TRACKER4 WD)
in še prodaja vozil TAS - AUDI - VVV.
Za vsa ta vozila še servis in rezervni deli.
Avto B ranče: (063) 731-282
do 20 %
44. stran - 27. december 1990
informacije
V glasbenem uredništvu Radia Celje
smo se odločili, da vam v zadnji soboti
letošnjega leta predstavimo 20 najbolj-
ših skladb leta 1990, ki so s pomočjo
vaših kuponov dobili največ glasov.
Lestvica najbolj vročih 20 - LZM 90 bo
na Radiu Celje na sporedu v soboto,
29. 12. 1990 ob 17.15!
LZM - 90
1.	DOVOUREMEMBER-PHILCOLLINS	81
2.	INSIEME-1992-TOTOCOTUGNO	76
3./4.	THEROADTOHELL-CHRISREA	73
WHEN YOU COME BACK TO ME - JASON DONOVAN	73
576. RELEASE ME-VVILSON PHILIPS	71
JAZ NIMAM NOČ ZA SPANJE-ŠANK ROČK	71
7.	GIRLI'MGONNAMISSYOU-MILLIVANILLI	70
8./9./10./11.	N0THINGC0MPARES2U-SINEAD0 C0NN0R	68
TEARSONMYPILLOW-KYLIEMINOGUE	68
UUBAV JE MOJ GRIJEH - TEREZIJA KESOVIJA	68
HOLD ON-VVILSON PHILIPS	68
12.	ZATE-POP DESIGN	66
13./14.	THE JOKER-SVETE MILLER BAND	65
KAD ODUSVI-JASNA ZLOKIČ	65
15.	ANOTHERDAYINPARADlSE-PHILCOLLINS	62
16.	VINO, ŽENSKE, ROCK N ROLL-AGROPOP	60
17.	TONIGHT-NEW KIDS ON THE BLOCK	59
18.	DRŽAVA-ANDREJ ŠIFRER	58
19./20.	LILYWASHERE-DAVID STEVVART in CANDYDULFER 56
RAD IMAM-NERON	56
URNIK MAŠ
V	cerkvi Sv. Danijela v Ce-
lju so maše vsak dan ob 6., 7. in
zvečer ob 18.30 uri, od 1. junija
dalje pa so večerne maše ob 19.
uri. Ob nedeljah so v tej cerkvi
maše ob 6., 7., 8., 9. (takrat je
istočasno maša tudi v Marijini
cerkvi, na Trgu V. kongresa
v Celju), ob 10., 11.30 in ob 19.
uri.
V	cerkvi Sv. Duha v Celju je
maša vsak dan ob 19. uri, ob
nedeljah pa še ob 8. in 10. uri.
V	cerkvi Sv. Cecilije, na
Bregu v Celju so poleti maše
ob delavnikih ob 8. in 18. uri,
ob nedeljah pa ob 6.30, 8. in 9.
uri, ob 10.30 je maša v cerkvi
v Tremarjah, ob 18. uri pa zo-
pet v cerkvi Sv. Cecilije. Patri
kapucini upravlj^o tudi cer-
kev na Miklavškem hribu, kjer
so maše le občasno, zato po-
sebnega urnika ni, upravljajo
pa tudi cerkev na Svetini, kjer
so ob sobotah maše ob 8., ob
nedeljah pa ob 10.30 uri.
Laško - ob ponedeljkih, sre-
dah in petkih so maše ob 7., ob
torkih, četrtkih in sobotah ob
19., ob nedeljah so ob 7., 9. in
10.30 ter ob praznikih ob 7.,
10.30 in 19. V Rečici pri La-
škem so maše ob nedeljah ob
10.30.' Pozimi se urnik nekoli-
ko spremeni, kar pomeni, da
so večerne maše kakšno uro
prej.
Zreče - maše so vsak dan ob
6.30 in ob 19. (do oktobra, nato
pa se večerne maše postopoma
prilagajajo krajšemu dnevu,
tako so najprej večerne maše
ob 18. in pozimi ob 17.). Ob
nedeljah so maše ob 7., 9. in
10.30 ter na Brinaijevi gori ob
sredah ob 8. ter vsako tretjo
nedeljo v mesecu ob 10.30.
Vojnik - maše so vsak dan
ob 7., ob nedeljah pa ob 6.30,
8.30, 10.30 in ob 18. ter v cerkvi
Device Marije vsako soboto ob
7.30.
Strmec - maše so vsak dan,
vendar včasih ob 7. včasih ob
19. ob nedeljah pa ob 7. in 10.30
ter v Lembergu vsake »nedeljo
ob 9., razen prve nedelje v me-
secu.
Frankolovo - maše so vsak
dan ob 8. ob nedeljah pa ob
7.30 in 10.
Dobrna - maše so ob delav-
nikih ob 7. in 18. (v zimskem
času ob 17.), ob nedeljah in
praznikih pa ob 7., 10. in 18.
Rimske Toplice - maše so
med tednom ob 7., ob nedeljah
pa ob 7. in 10.30 ter v Šmiklav-
žu nad Laškim ob nedeljah ob
9- .
Šentjur - maše so vsak dan
ob 7., ob nedeljah pa ob 7., 9. in
19. ter ob nedeljah tudi v cerk-
vi Sv. Ahaca ob 10.30.
Sladka gora - maše so vsak
dan ob 7.30, ob četrtkih ob 17.,
ob nedeljah pa ob 7. in 10.30 ter
v cerkvi Sv. Miklavža v Lem-
bergu ob nedeljah ob 9.
Sladka gora - maše so vsak
dan ob 7.30, ob četrtkih ob 17.,
ob nedeljah pa ob 7. in ob 10.30
ter v cerkvi Sv. Miklavža
v Lembergu ob nedeljah ob 9.
Rogaška Slatina - maše so
vsak dan ob 6.30 ter v kapeli
Sv. Ane ob 17., ob nedeljah pa
ob 8.30, 10. in 19. ter v kapeli
Sv. Ane ob 11.
Grobelno - maše so vsak
dan ob 7. ter ob nedeljah ob 8.
in 10.
Žalec - maše so vsak dan ob
7., ob sobotah ob 7. in 19.30, ob
nedeljah ob 6.30, 8., 10. ter ob
praznikih ob 7., 10. in 19.30. Ko
pomaknemo urine kazalce na
jesenski čas so večerne maše
ob 18.
Gotovlje - maše so vsak dan
ob 7., ob praznikih pa še ob 19.
oziroma pozimi ob 17. Ob ne-
deljah so maše ob 7. in 10. ter
vsako prvo nedeljo v mesecu
ob 10. pri podružnici Sv. Jedrt,
zato je takrat v župnijski cerk-
vi maša namesto ob 10. ob 8.30.
Petrovče - maše so vsak dan
ob 7. in 19. ter ob nedeljah ob
6.30, 8., 9.30.
Teharje - maše so ob pone-
deljkih, torkih in sredah ob 7.
uri, ob sobotah ob 18.30 (pozi-
mi 17.30) in ob četrtkih in so-
botah ob 7. uri pri podružnici
Sv. Lovrenca v Kompolah. Ob
nedeljah ob 7. in 9. uri v župnij-
ski cerkvi, ob 10.30 uri v po-
družnici Sv. Lovrenca. Ob
praznikih so maše ob 9. in
18.30 uri (pozimi 17.30), pri
Sv. Lovrencu pa ob 17. (pozimi
ob 16.) uri.
Ko vezava poteče, sredstva prenesemo na vpogledno vlogo.
VSEM VARČEVALCEM ŽELIMO PRIJETNE PRAZNIKE
IN USPEŠNO NOVO LETO 1991 !
ABANKA
BANKA PODJETNIH LJUDI
Simona Simon
Zidanškova 3,
3000 CELJE
TriiovinaolroU.i in nosctnUka obUiCihi telefOn: 39-911 (domS)
IZREDNA PONUDBA:
-	oblačila za bodoče mamice
-	vse vrste dud
-	stekleničke in termos steklenice
-	oblačila za otroke
-	igrače in vozički (tudi iz uvoza)
-	in še mnoge malenkosti za otroke in mamice
ZELO UGODNE CENE
MINI MARKET Z MAXI PONUDBO
Mini
MARKET
-	živila, delikatesa, pijače
-	sadje, zelenjava
-	čistila, kreme, praški...
-	itd.
Ob večjih nakupih
dostava na dom
Margareta ŠkrabI,
Cesta na Ostrožno 14
Celje, telefon: 37-083
POSEBNA PONUDBA:
-	tatarski biftek
-	razni narezki
-	francoska solata
Po trgovinskih cenah
ODPIRALNI ČAS:
vsak dan (tudi sobota)
nedelja
7.30 do 20.00
8.00 do 12.00
Posebna praznična ponudba vrhunskih
tkanin domačih in tujih proizvajalcev.
MODNI HIT SEZONE:
velik izbor plišev in žametov s
pripadajočimi modnimi dodatki in gumbi
Bogat izbor tkanin za svečane
priložnosti.
UGODNA NOVOLETNA PONUDBA!
Blago po 40 din/meter!!!
Pričakujemo vas v praznično
okrašenem Friderikovem atriju.
V svojih blagovnicah, marketih, samopostrežnih
prodajalnah, trgovinah s tekstilnim in tehničnim blagom ter
gradbenim materialom nudimo-
BOGATO IZBIRO
BLAGA, KI GA
RABITE ZASE
IN SVOJ DOM.
Za bližajoče se praznike
vam delavci Potrošnika
iskreno čestitajo ter vabijo
k nakupu!
informacije
27. deceiviber 1990 - stran 45
PRIREDITVE
Na Ljubečni bo v petek, 28. decembra ob 18. uri Novo-
letni koncert, ki so ga pripravili godbeniki pihalnega orke-
stra Ljubečna.
V	Slovenskem ljudskem gledališču v Celju bo danes,
v četrtek 27. decembra ob 21. uri predstava Svetlane
Makarovič Kabaret, v režiji Vinka Moderndorfeija. Ista
predstava bo še v soboto, 29. decembra ob 19. uri.
V	Narodnem domu v Celju bo v petek, 28. decembra ob
19.30 uri Novoletni koncert popualrnih pesmi, ki ga pri-
pravljajo moški pevski zbor Ivan Cankar iz Celja in moški
pevski zbor PD Anton Bezenšek iz Frankolovega.
V	cerkvi sv. Duha v Celju bo v nedeljo, 6. decembra ob
18.30 uri koncert liturgičnih pesmi, ki jih bodo izvajali
člani moškega pevskega zbora PD Anton Bezenšek iz
Frankolovega.
V	razstavišču Laški dvorec v Laškem je do četrtka, 10.
januarja na ogled razstava Biseri cerkvenih notranjščin,
avtorja Slavka Koresa iz Maribora.
V	Kristalni dvorani v Rogaški Slatini bo v nedeljo, 30.
decembra ob 20. uri Novoletni koncert s Celjskim godal-
nim orkestrom.
V	cerkvi sv. Martina v Velenju bo v soboto, 29. decem-
bra ob 19. uri Božični koncert New Swing Quarteta.
v Žalcu pred Namo bo danes, v četrtek 27. decembra
predstava Rockereta, ki jo pripravlja Plesni forum iz Celja.
v galeriji Dober dan v Šempetru je na ogled prodajna
razstava nekaterih jugoslovanskih umetnikov. Slana,
Generalič, Lackovič, Zvest. V isti galeriji bo danes, v četr-
tek 27. decembra ob 19. uri predstavitev pesniške zbirke
avtorja Bojana Kranjca.
v študijskem oddelku knjižnice Edvarda Kardelja
v Celju sta na ogled dve razstavi Trije iz naše doline (Neža
Maurer, Miloš Mikeln in Vasja Predan) ter Ilustrirane stare
tiskane knjige iz naše knjižnice.
v razstavnih prostorih Muzeja revolucije v Celju je do
konca leta na ogled razstava Po sili vojak.
v Likovnem salonu v Celju razstavlja Jane Štravs iz
Ljubljane.
v Grafičnem muzeju v Rogaški Slatini je na ogled
razstava starih grafičnih listov, faksimilnih izdaj vseh
bakrorezov svetovnega mojstra grafike Albrechta Diirerja.
Veterinarska dežurstva
VETERINARSKA POSTA-
JA CELJE: Delovni čas veteri-
narjev na veterinarski postaji
v Celju je od 6.30 do 14.30 ure,
redna dopoldanska ambulanta
za rnale živali pa je od 8. do 10.
ure, sicer pa imajo redno de-
žurno službo organizirano
v popoldanskem in nočnem
-času. Telefon: 34-233.
VETERINARSKA POSTA-
JA LAŠKO: Veterinarska služ-
ba v občini Laško je v rednem
"delovnem času od 7. do 15. ure
organizirana na veterinarskih
postajah v Laškem in Rade-
čah. Dežurstvo od 15. do 7. ure
pa je za celo občino na veteri-
narski postaji Laško, telefon:
731-485. V primeru odsotnosti
veterinarja v času dežurstva pa
lahko sporočilo pustite pri vra-
tarju Pivovarne, telefon: 731-
121.
VETERINARSKA POSTA-
JA SLOVENSKE KONJICE:
Na veterinarski postaji v Slo-
venskih Konjicah je redni de-
lovni čas veterinarjev od 7. do
12. ure, od 15. do 7. ure zjutraj
naslednjega dne pa je organizi-
rano dežurstvo. Telefon na ve-
terinarski postaji: 751-166.
VETERINARSKA POSTA-
JA ŽALEC: Na veterinarski po-
staji v Žalcu je redni delovni
čas veterinarjev od 6. do 14.
ure, neprekinjeno dežurstvo za
celo občino pa je od 14. do 6.
ure naslednjega dne. Dežur-
stvo je organizirano tudi ob
koncu tedna in ob praznikih.
Telefon: 714-144.
VETERINARSKA POSTA-
JA MOZIRJE: V Mozirju na
veterinarski postaji je redni
delovni čas veterinarjev vsak
dan, razen ob nedeljah od 7. do
15. ure, redna dopoldanska
ambulanta pa od 7. do 9. ure.
Od 17. junija dalje bo dežural
dipl. vet. Marjan Lešnik, tele-
fon: 831-219.
VETERINARSKA POSTA-
JA ŠENTJUR: Na šentjurski
veterinarski postaji je redni
delovni čas veterinarjev od 7.
do 15. ure vsak dan, od 15. ure
pa do 7. ure naslednjega dne
pa je organizirano dežurstvo.
Od 15. junija dalje bo dežural
dipl. vet. Marjan Drešček, tele-
fon 741-660.
ZAHVALA
Tiho, kot je živel, se je v 89. letu starosti poslovil dragi
mož, ata, dedek, brat in tast
FRANC
GRAČNAR
TRANČKI ATA
z Brda 15
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in
znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti in da-
rovali cvetje. Posebna zahvala g. župniku Jožetu Vengustu
in g. Tonetu Krašovcu za opravljen obred, g. dr. Janezu
Šmidu za vso zdravniško pomoč, govornikoma Ediju Ko-
privcu in Mihi Romihu ter pevcem za zapete žalostinke.
Žalujoči:
žena Minka, hčerke Mara, Panika, Zinka in sin Franci,
vnuki in vnukinje: Boštjan, Marko, Jure, Urška, Gregor,
Darja in Mirjam, sestre: Julka, Marija in Brigita ter zeta
Jože in Zlatko in snaha Darinka.
ZAHVALA
Po tragični nesreči nas je zapustil dragi
ata, stari ata in pradedek
HENRIK
ZATLER
iz Hotunj pri Ponikvi
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in
znancem za darovane vence, cvetje, svete maše, izrečeno
sožalje ter številno spremstvo na njegovi zadnji poti.
Hvala gospodu župniku ter cerkvenemu pevskemu zboru za
lepo opravljen obred.
Posebna hvala moškemu pevskemu zboru s Ponikve za od-
pete žalostinke.
Žalujoči vsi njegovi
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage žene, mame in
babice
LJUDMILE
LIPOVŠEK
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem,
znancem in sosedom za izrečeno sožalje, darovano cvetje,
pomoč in spremstvo na njeni zadnji poti.
Posebna hvala g. župniku, GD Lokrovec - Dobrova, pev-
cem z Ljubečne, glasbeniku, kolektivu Aerografike in Ko-
vintrade, govorniku KS Ostrožno in vsem ostalim.
Žalujoči:
mož Jože in sin Drago z družino.
Zaman je bil tvoj boj,
zaman vsi dnevi tvojega trpljenja,
bolezen je bila močnejša od življenja.
Nič več trpljenja, ne bolečine,
življenje je trudno končalo svoj boj.
ZAHVALA
Ob bridki in nenadomestljivi izgubi
dragega moža in atija
ALEKSANDRA
PAVLINCA
iz Kozakove 4 Celje
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem,
znancem, sosedom iz Kozakove in Pohlinove ulice, kolekti-
vu in GD Cinkarne Celje, govorniku in organizaciji ZB
Lava-Ostrožno, kolektivu Vrvice Celje in vsem ostalim ne-
imenovanim za darovane vence in cvetje, pisne in ustne
izraze sožalja in tako številno spremstvo na njegovi zadnji
poti.
Še posebej izrekamo zahvalo njegovi lečeči zdravnici dr.
Vukorepi-Buhanec iz ZC Celje, dr. Lepinovi in dr. Pustovr-
hu iz Internega »C« odd. celjske bolnišnice za dolgoletno
skrb in zdravljenje.
Hvala družinama Ivana in Stanka Stiploška za vsestransko
pomoč v najtežjih trenutkih, g. Rateju za opravljen cerkve-
ni obred in pevcem iz Štor za zapete žalostinke.
Vsem skupaj in vsakemu posebej še enkrat iz srca iskrena
hvala.
Žalujoča:
žena Albina, hčerka in Tadej
V SPOMIN
FRANCU
GAJŠKU
IZ
Slivnice
Pet let (30. 12. 1985), te zemlja krije, v gomili tiho-mirno
spiš, srce tvoje več ne bije, v naših srcih pa živiš.
Tvoji:
žena Marija, hčerka Zlatka, sin Branko z Darjo, hčerka
Majda z Marjanom, vnučki Blaž in Monika, ter mala Tina
in Lukec.
Dežurstva zdravstvenih domov
Zdravstvena služba v vseh zdravstvenih domovih na našem
območju je organizirana v dopoldanskih in popoldanskih ordi-
nacijah: v Zdravstvenem domu v Velenju pa je zdravnik dežu-
ren v sprejemni pisarni. V Zdravstvenih domovih v Celju, Šent-
jurju, Žalcu, Šmarju in Rogaški Slatini ter izmenoma tudi
v zdravstvenih postajah Kozje, Bistrica ob Sotli in Podčetrtek je
dežurna zdravstvena služba med 19. in 7. uro zjutraj naslednjega
dne. v Slovenskih Konjicah, Velenju in Laškem pa zdravniki
dežurajo med 20. in 7. uro zjutraj naslednjega dne.
Telefoni: Celje: 27-721, 26-113, Šentjur: 741-511, Slovenske
Konjice: 751-522, Šmarje: 821-021, Rogaška Slatina: 811-621,
Žalec: 711-138, Rogatec: 826-016, Kozje: 770-010, Podčetrtek:
882-018, Bistrica ob Soth: 784-110, Velenje: 856-711 in Laško:
731-233.
OBVESTILO
Cenjenim stranl<am in obiskovalcem
Novega tednika in Radia Celje sporočamo,
da smo spremenili vhod v našo stavbo.
Od sedaj naprej je vhod v Novi tednik
& Radio Celje in do oglasnega oddelka
stari vhod v AERO, na Trgu V. kongresa
5 (poleg Državne založbe).
Novi tednik & Radio Celje
46. stran - 27. december 1990
mali oglasi
PRODAM
motorna vozila
GOLF diesel, letnik 84, prodam.
Telefon dopoldan 26-625, popol-
dan 39-102.
OSEBNI avto jugo 45 koral, letnik
17. 7. 89, prodam. Telefon (063)
775-091.
R4 GTLJ, letnik 1988, prodam. Te-
lefon 831-700. Ogled po 16. uri.
Nizka 20, Rečica ob Savinji.
DAF 44 avtomatik, primeren za in-
valide, ugodno prodam. Telefon
(063) 781-143.
Z 101, starejši letnik, registriran,
ugodno prodam. Anton Rom, Li-
boje 119, Petrovče.
Z128 1,1 GX, letnik 10/87, prevože-
nih 34 000 km, prodam. Rezec,
C. v Debro 30, Laško.
R4, letnik 79, zelo dobro ohranjen,
prodam. Tel. 21-702.
FIAT 125 P, letnik 79, registriran
do julija 91, prodam. Tel. 29-663.
JUGO koral 55, pariško modre bar-
ve, letnik 89, prodam. Telefon
(063) 723-410.
FIAT 126 P, letnik 88, rdeč, pro-
dam. Telefon (063) 723-410.
GOLF diesel, letnik 1986, 4 vrata,
prodam. Telefon 28-691.
LADO 1200, karambolirano, regi-
strirano do 22. 9. 91, prodam.
Telefon 36-522.
Z 101 GTL 55, letnik 83, reg.
18.11.91, prodam. Cena 3700
DEM dinarske protivrednosti.
Aleš Podergajs, Goriška 4,
* Celje.
JUGO 45 junior, nov, prodam za
9500 DEM dinarske protivredno-
sti. Telefon 778-144.
ZASTAVO 101, letnik 1986, pro-
dam. Telefon 746-192.
Z 750 LE, letnik 1982/11, prodam.
Telefon 27-234, popoldan.
GOKART 125ccm in motor javva
350 prodam. Cena po dogovoru.
Telefon 824-210, po 16. uri.
OPEL kadet, C tip, letnik avgust
77, prodam. Kličite zvečer na
tel. 821-486.
JUGO KORAL 55, Star 2 leti,
23 000 km, prodam za 8500 DEM,
din prot. Albin Teržan, Cesta
Kozjanskega odreda 7, Štore.
JUGO 55 AX, november 1987, pro-
dam. Tel. 741-769.
YUGO koral 45, star eno leto, 8 ti-
soč km, z radiem in kasetofo-
nom, ugodno prodam. Tel. 711-
397.
Stroji
Kosilnico sokol zelo poceni pro-
dam. Milica Kovačevič, Modrič
1, Laško.
TRAKTOR s prikolico TV 30 KM,
star 16 mesecev, ugodno pro-
dam. Inf. na telefon 770-191.
MOTORNI žagi stihi 070 (2000 din)
in homelite, novo, cena 5000 din
ter vitlo za vleko lesa, skoraj
novo, 3,5, prodam za polovično
ceno. Martin Selič, Spodnja Re-
čica 200, Laško.
MOTOKULTIVATOR IMT s koso
prodam. Je v dobrem stanju.
Drago Jošt, Pustike 15, Zibika.
ŠIVALNI stroj ruža - rokavna, ga-
rancija 1 leto, zelo ugodno pro-
dam. Telefon 36-885.
MOTORNO žago stihi 056 ugodno
prodam. Telefon (063) 27-396.
TRAKTOR Pasquali 33 KS, nepre-
giben, kot nov, ter Aro (terenski
avto) 4X4, let. 89, prodam. Inf.
na tel. 828-188.
TRAKTOR UNIMOG, opremljen za
gozdna dela, prodam. Tel. (044)
881-756.
posest
HIŠO v Celju prodam. Telefon
(063) 32-730.
DVOSTANOVANJSKO hišo v cen-
tru Celja prodam. (300 m^). Po-
nudbe TAKOJ VSELJIVO.
VEČJO hišo v zanimivem starej-
šem trgu, primerno tudi za kate-
rokoli dejavnost, prodam. Tele-
fon (063) 821-594.
STAREJŠO hišo, 57 m^ v Taboru
v Savinjski dolini, 678 m^ z vr-
tom, prodam za 70 000 DEM di-
narske protivrednosti. Telefon
(063) 38-039.
ZEMLJO, 14 arov, v Ločah pri Polj-
čanah, primerno za vikend ali
zidanico, prodam. Plačilo na
obroke, cena po dogovoru. Vi-
dakovič, Titov trg 11, Slovenske
Konjice.
NOVO hišo v 5. fazi v Preboldu
prodam. Možnost kakršnega ko-
li obrata. Telefon 713-002, od 18.
do 24. ure.
HIŠO v Rimskih Toplicah prodam.
Telefon (061) 881-012.
VIKEND na Kozjanskem, oprem-
ljen, vinograd, sadovnjak, 25 km
iz Celja, asfalt, prodam. Telefon
(063) 38-615.
TAKOJ VSELJIVO hišo v Celju
(Aljažev hrib) 152m^ s central-
nim ogrevanjem in telefonom,
prodam. Tel. 28-816. Cena
160.000 DEM din prot.
HIŠO z lepo okolico, na Ostrož-
nem, prodam. Inf. na tel. 36-217.
Stanovanja
V ŠENTJURJU prodam stanovanje
ali prostor za obrt. Tel. 856-603.
3-sobno stanovanje, prodam. Tel.
24-023.
TROSOBNO moderno opremljeno
stanovanje, 83 m^ v mansardi
enonadstropne hiše v najlep-
šem delu Rimskih Toplic, ugod-
no prodam ali zamenjam za
manjše v Ljubljani. Informacije
na tel. (061) 311-022, int. 241,
dopoldan.
oprema
PEC za centralno feroterm, 27000
ccal, novo, ugodno prodam.
Dečman, Spodnje Selce 9, Gro-
belno.
NOVO peč kijppersbush prodam
30% ceneje. Tiranova 3, Lju-
bečna.
TRAJNO žarečo peč magma tobi
7, sobno peč na olje, regal
dnevne sobe in spalnico javor,
prodam. Telefon 711-323.
TRAJNO žarečo peč toby plamen
in dodatno trajno žarečo kuhinj-
sko peč gorenje ugodno pro-
dam. Telefon 28-884.
PEČ za centralno kurjavo z vgraje-
nim bojierjem, tip feroterm,
30 KW, ugodno prodam. Inf. na
telefon 31-130.
NOVO peč za centralno kurjavo na
trda in tekoča goriva znamke fe-
roterm, 32 ccal, prodam za
12	000 din. Vinko Rebec, Dobrna
13	a, telefon (063) 778-042.
akustični aparati
- glasbila
DIATONIČNO harmoniko CFB,
ugodno prodam. Vili Videč, Zi-
danškova 11, Celje.
ČB TV ugodno prodam. Inf. na tel.
713-047.
BLAUPUNKT CR 4600 VHS-C, ka-
mera Rekorder z vso opremo,
novo, prodam. Tel. 21-702.
Živali
KRAVO po izbiri prodam. Pavel
Turnšek, Založe 70, Polzela.
ŽREBICO, polkrvni anglež, staro
15 mesecev, ugodno prodam.
Franc Drofenik, Imeno 38, Pod-
četrtek.
KRAVO simentalko s teletom pro-
dam. Lokrovec 51, Celje.
DVE teleti prodam. Vinko Uranjek,
Ponikva 22, Žalec.
MALE prašičke, od 25 do 50 kg,
prodam. Slavko Kolar, Završe
13, Grobelno, telefon 744-266.
TELICO, brejo 8 mesecev, pro-
dam. Jože Blumenšajn, Strmca
93, Laško.
TELIČKO frizijko, staro 5 mesecev
in tele za zakol ali nadaljnjo rejo
prodam. Knafelc, Vrbje 35, Ža-
lec, telefon (063) 712-204.
PUJSKE prodam. Anton Rožen-
cvet, Bodrež 6, Grobelno.
ostalo
JUGO 55 GVL s katalizatorjem,
star 2 leti, barvni televizor, vi-
deo-rekorder in avto prikolico
nujno prodam. Cene ugodne.
Telefon (063) 33-160.
CISTERNO za kurilno olje, 15001,
oljni gorilec in motor mercedes
200 D z menjalnikom, tip 123,
ugodno prodam. Inf. na telefon
742-130.
VINO, večjo količino, prodam. An-
ton Ocvirk, Kovinarska 15, Što-
re, Lipa.
TRAČNO (pant) žago johan in pra-
šiča domače reje, 150 kg, pro-
dam. Tel. (063) 821-319.
PLEMENSKE telice po izbiri, 400
do 600 kg in kvalitetni rezan
hrast prodam. Miha Kolman, Po-
lana 24, Jurklošter, telefon 783-
263 ali 731-698.
HLADILNIK, 1801, vgradni in to-
mos avtomatik prodam. Telefon
37-202.
TRAKTORSKO planirno desko
prodam. Telefon (063) 745-185.
GARAŽO Na zelenici prodam. Ce-
na 17000 DEM dinarske proti-
vrednosti. Telefon 25- 348,
zvečer.
NOVE pancerje, št. 41, znamke
lange in zimske gume 145x13
s platišči, prodam. Inf. na tele-
fon 25-366.
GARAŽO na Hudinji prodam za
9000 DEM dinarske protivredno-
sti. Telefon 31-136, ves dan, ob
delavnikih od 16. ure dalje.
KRZNENO jakno šakal in semiš
rjavo, podloženo, ugodno pro-
dam. Tel. 37-189.
LEVI prednji blatnik za vvartburg,
nov in starinsko stensko uro,
ugodno prodam. Telefon (063)
775-121.
OPREMO za trgovino s hladilno vi-
trino, elektronsko blagajno in
tehtnicami, prodam. Telefon
(063) 748-030.
POROČNO obleko št. 38 prodam.
Telefon 38-813.
UTEČENO videoteko na dveh lo-
kacijah - Žalec, Vransko, pro-
dam. Odkup inventarja. Tel. 714-
456.
KUPIM
ŽIGOLO d. o. o. Celje, Kidričeva 36,
odkupuje vse vrste rabljenih vo-
zil. Tel. 38-334.
KARAMBOLIRAN R-4 GTL - kadet
escort, do 3 leta kupim. Šifra:
»KARAMBOLIRAN«.
ZAPOSLITEV
IŠČEM kakršnokoli popoldansko
honorarno zaposlitev. Imam
prostor 20 m^ telefon, lasten
prevoz, možnost postavitve
stroja, (3-fazni tok). Marjan Pa-
lir, Šentvid 39, Grobelno, tel.
821-090.
DELO na domu: lepljenje kuvert (1
kom - 1 DEM), pošljite kratek
življenjepis s kuverto in znamko
za brezplačen odgovor na p.p.
225, Celje.
DELO na vašem domu. Delovne
izkušnje niso potrebne. Pošljite
kratek življenjepis in kuverto
z vašim naslovom in znamko,
nato boste dobili potrebna na-
vodila. Barbara Trebovc, Goriči-
ca 12 a, Šentjur.
DELO na vašem domu. Izkušnje
niso potrebne. Pošljite kratek
življenjepis in kuverto z znamko
na naslov za odgovor: p.p. Loči-
ca 87, Polzela.
Najboljša pot do novega
avtomobila in hitrega
servisa:
AVTO BRANCE
SERViS BRANCE
LAŠKO
Ekskluzivna ponudba
CHEVROLETOV in
GOLFOV
(tudi staro za novo
- dobava takoj)
telefon: 063/731-282
Cenjeni!
Vabimo vas v novo
trgovino
Mala bala
v Vrečar jevi 1 v Žalcu.
Za vaš dom vam nudimo
opremo, dekorativno opre-
mo, imamo pa tudi komisij-
sko prodajo.
PIANINI
»BELARUS«
novoletna razprodaja po
izjemni ceni 19.900 din
LM TRADE d. o. o.
prodajalna BAZAR,
Ostrožno, Stara cesta 9,
Celje,
tel. 063 36-784.
Odprto od 10. do 12. ure, in
od 16. do 18. ure.
Srečno novo leto 1991
vam želi
cafe Charlie
na Ostrožnem 143,
Lole Tabakovič,
ki vas vabi, da jih
obiščete!
EDINSTVENO
V CELJU
Videoteka O. K.
vam dostavlja kasete
s pestro izbiro filmov na
dom.
Cena kasete je 5 din,
dostava in odstava pa 10
din.
Vse informacije dobite, če
pokličete telefonsko
številko 26-073, od
ponedeljka do petka, od
15. do 19. ure.
To ugodnost vam nudi le
videoteka O. K.
NOVOLETNA UGODNOST
AVTOŠOLEZŠAMCEUE
.Kandidati za šoferski izpit, ki se bodo
vpisali v Avtošoli ZŠAM Celje do 28. 2.
1991, bodo imeli naslednje ugodnosti:
-	brezplačen tečaj cestno prometnih
predpisov
-	5 ur vožnje zastonj.
Kandidati za vozniško dovoljenje, izkoristite to
ugodnost AVTOŠOLA ZŠAM CELJE!
potrebuje za
Tovarno elektromehanskih komponent Rogatec
(EMKOR)
ekonomista, oz. dipl. ekonomista
za opravljanje odgovornih del na področju financ in
ekonomike.
V novoustanovljenem podjetju »Gorenja« boste na-
šli svojo priložnost za dosego vaših osebnih in naših
podjetniških ciljev.
Pisne vloge nam pošljite do 11. 1. 1991 na naslov:
»Gorenje« Gospodinjski aparati. Kadrovski sektor
Partizanska 12,
63320 VELENJE
mali oglasi - informacije
27. december 1990 - stran 47
Consulting & Troding International d. o o
63000 Celje, Tifov trg 3/11., Slovenija - YU
Tel. +63/21-132, 26-828, direktor 21-837
Fax +63/24-050
Vsem svojim poslovnim
partnerjem želimo
prijetne praznike in
srečno NOVO LETO 1991.
Od 1. januarja 1991 se bomo poskusili še bolj
truditi, da za vas opravimo kakovostno vse vrste
zunanjetrgovinskih uslug.
Pokličite nas ali pa se oglasite osebno!
NASLOV, KI MU LAHKO ZAUPATE!
ELEKTRO
TRGOVINA
SERVIS Zidanškova 25,
tel.: 28-653
popravljamo:
-	male gospodinjske
aparate
-	akustične aparate
-	električna orodja
-	elektro instalacije
(VSEH ZNAMK IN
PROIZVAJALCEV)
Prodajamo:
-	satelitske sprejemnike
-	vse vrste električnega
materiala po ugodnih cenah
'MIK-MATIC««
DRACIAN Mil i;Nk()\ iC
C I I II . MARIBORSKA I I')
Trgovina za nakup ob
vsakem času
-	živila
-	pijače
-	delikatesa
-	kruh, mleko
in še in še...
NON STOP O do 24
SLOVENSKA KARITAS
se iskreno zahvaljuje vsem, ki ste darovali za
poplavljence
in Vam želi
blagoslovljene Božične praznike
in srečno Novo leto
VITA
VAM ŽELI
ZDRAVO IN SREČNO
NOVO LETO 1991
Komisijska
prodajalna
sprejema in prodaja vse
tehnično blago ter
gradbeno mehanizacijo in
gradbeni material.
Trgovina Fortuna,
Mariborska 122,
Celje, telefon 35-619.
D. O. O.
ZASTOPANJE
TUJIH HRM
AŠKERČEVA 13
t«l.: 714-211
Vabimo vas, da nas obiščete v naši novi
trgovini s tehničnim blagom v hotelu ŽALEC
Nudimo vam: - TV aparate
-	video
-	hi-fi
-	satelitske antene
-	vvalkmane
-	radioaparate z uro in brez
Ekskluzivno:
Generalno zastopstvojn
prodaja
svetovno znanih fotoaparatov
VIVITAR.
priznane znamke NORDMENDE
Poleg odlične kvalitete še možnost nakupa na 3 čeke
Zagotovljen servis in enoletna garancija.
STOPITE V NOVO LETO 1991 S SLIKO IN ZVOKOM
NORDMENDE.
OPTIKA SALOBIR
Šlandrov trg 23, Žalec
telefon: 713-250
odprto od 9. do 19. ure
-	nasveti okulista vsak ponedeljek od 15. ure naprej
-	velika izbira domačih in uvoženih korekcijskih okvirjev
ter očal priznanih izdelovalcev: FERARI, GUCCI. MIS-
SONI, FERRE, SAFILO, LAURA BIAGIOTTI
-	uvožene dioptrijske plastične leče za očala
-	fotostekla
REKLAMNE brošure pakirajte na
domu. Pisne ponudbe z vašim
kratkim opisom pošljite na na-
slov: Bojan Okorn, Frankolov-
skih žrtev 49, Celje.
DELO na domu. Izkušnje niso po-
trebne. Pošljite krajšo biografijo
in kuverto z znamko na naslov:
Jože Zupane, Goričica 10,
Šentjur.
IŠČEM dekle za pomoč v gostin-
stvu. Ostalo po dogovoru. Tel.
(063) 761-455.
ZAPOSLIMO samostojnega KV mi-
zarja s 6. leti delovnih izkušenj.
Šifra: SAMOSTOJNI KV MIZAR.
STANOVANJA
NUJNO rabim streho nad glavo
zase in za dva velika otroka. Ši-
fra: »POMOČ«.
5-članska družina išče stanova-
nje. Šifra: »LAŠKO«.

SREČNO ter zdravo novo leto, želi
vsem sorodnikom - Marija
Radič.
Lekova domača lekarna
KAFRA
Celje, Zidanškova 3,
tel. 28-580
ENDOVITAL MED
(Za izboljšanje krvne slike,
za onkološke bolnike, za iz-
boljšanje plodnosti in od-
pravo inpotence, za ureja-
nje krvnega tlaka)
ŠIVlUA najame lokal, 20 do 25 m'
v Celju, Velenju ali Šoštanju.
Tel. 713-015, popoldan, po 16.
uri.
NUJNO iščem varstvo na domu za
18-mesečno hčerkico v Petrov-
čah. Tel. 776-695, 701-200, do-
poldan, Alenka.
NUJNO potrebujem zdravnika
specialista za proteze, ker bi že-
lel čimhitrejšo popravitev zob.
Telefon 37-627, Edvard.
ANGEL ŠUMRAK, Sončna 12,
Šentjur, obžaluje dogodek, dne
30.6.1990 pri Neži Slomšek
v Šentjurju.
MENJAM novo enodružinsko hišo
z objektom za malo kmetijo
v okolici Šentjurja Šifra HIŠA.
SERVIS šivalnih strojev Darko
Tratnik, Gubčeva 2, Žalec, tele-
fon 713-458.
PROSIM vse tiste, ki bi mi proti
plačilu lahko našli kakršno koli
delo v tujini, da pokličejo tele-
fonsko številko 783-237.
V ŠOŠTANJU! Prodajalna Colibri
in pooblaščen servis tomos rog,
piagio in husquarna. Nudimo re-
zervne dele in komisijsko pro-
dajo. Ugodne cene verig za ža-
ge. S prednaročilom nudimo iz-
delke tomos, rog piagio, hu-
squarna. Možnost obročnega
odplačevanja. Vojko Režen, An-
dreja Molan, Koroška 18, Šo-
štanj, Telefon 882-425.
ZAMRZNIL vam je vodovod ali
centralna? Pokličite na telefon
(063) 36-853.
DEŽURSTVA TRGOVIN
Celje
v Celju bodo v ponede-
ljek, 31.12. odprte vse proda-
jalne z živili Potrošnika in
Centra do 16. ure. Prodajalne
z neživih pa do 15. ure.
V ponedeljek, 31. 12. je de-
žurna prodajalna Soča, ki bo
odprta do 17. ure.
1.	januarja pa bodo zaprte
vse prodajalne v Celju.
2.	januarja pa bodo dežur-
ne prodajalna Štručka in po-
slovalnica Stojnica na tržnici
in sicer od 7. do 11. ure. Od-
prt pa bo tudi Kiosk pri bol-
nici in sicer od 12. do 15. ure
- to je v času obiskov.
Ob sobotah je od 6.30 do
13.30 in ob nedeljah od 8. do
11. ure odprta prodajalna
s kruhom Geršak v Linhar-
tovi uUci - pri tržnici. 1. janu-
aija bodo imeh zaprto, 2. ja-
nuaija pa vas ponovno priča-
kujejo od 8. do 11. ure.
Non-stop pa je odprta trgo-
vina DRUG STOR, Matic
Mik na Mariborski cesti 119.
Samo 31. decembra bodo
imeli odprto samo do 22. ure,
I.	januarja pa od 12. ure
dalje.
Šentjur pri Celju
v Šentjurju bo 1. in 2. ja-
nuarja zaprta delikatesa
Klanjšek in mesarstvo Jurij.
Za ostale prodajalne nismo
pravočasno dobili podatkov.
Šmarje pri Jelšah
v času od 27. 12. do 29. 12.
in 31. 12. bodo vse posloval-
nice PE Merx Jelše poslova-
le po običajnem delovnem
času. V nedeljo, 30. 12. pa bo
dežurna Oskrba v Šmarju od
7.30 do 11. ure. 1. januarja
bodo zaprte vse poslovalni-
ce, 2. januarja bo dežurna po-
slovalnica Živila in sicer od
7.30 do 11. ure, 6. januarja pa
bo dežurna poslovalnica
Oskrba prav tako od 7.30 do
II.	ure.
Rogaška Slatina
v Rogaški Slatini bo 30.
decembra in 2. januarja de-
žurna poslovalnica Prehrana
in sicer od 7. do 11. ure, prav
tako pa bo 2. januarja in 6.
januarja dežurna poslovalni-
ca Jelka od 7. do 11. ure.
Žalec
v Žalcu bodo 29. decem-
bra podaljšali poslovni čas
v blagovnici Savinjka do 17.
ure ter v poslovalnicah
v Preboldu, Polzeli in Šem-
petru. Prav tako pa bodo
v ponedeljek, 31. decembra
podaljšali delovni čas do 16.
ure oziroma po potrebi še
dlje v blagovnici Savinjka. 1.
in 2. januarja pa bodo vse
poslovalnice Savinjskega
magazina zaprte.
Velenje
v Velenju sta ob sobotah
do 15. ure in ob nedeljah od
8. do 11. ure odprta diskont
v blagovnici Gorica in di-
skont v Šoštanju. V ponede-
ljek, 31. 12. pa bodo vse pro-
dajalne Merxa Šoštanj odpr-
te do 15. ure.
Trgovina ZOYA
Vida Medved
ŠKOFJA VAS
To ni navadna trgovina, to je trgovina za vas, za vaše želje in
potrebe.
Modna oblačila, modni dodatki, živila, delikatesa, sadje, zele-
njava, čistila, kristal, nakit, parfumi, ličila...
Posebna ponudba:
-	sladkor 1 kg 9,50 din
-	pralni prašek Oskar 3 kg v škatli 59,90 din
Ob nakupu nad tisoč dinarjev dobite še 10% po-
pust, nad 500 din pa 5% popust (popust ne velja za
akcijsko prodajo in cigarete). Blago vam po želji
dostavimo na dom.
Trgovina ZOYA, Vida Medved, Škofja vas.
Direktor in glavni urednik: JOŽE CEROVŠEK
Odgovorni urednik Novega tednika: Branko Stamejčič
Odgovorni urednik Radia Celje: Mitja Umnik
Redakcija: Marjela Agrež, Irena Baša, Tatjana Cvirn, Nataša
Gerkeš, Brane Jeranko, Urška Kolenc, Nada Kumer, Edo Ein-
spieler, Edi Masnec, Rado Pantelič, Mateja Podjed, Milena
Brečko-Poklič, Franček Pungerčič, Ivana Stamejčič, Zdenka
Stopar, Tone Vrabl, Janez Vedenik.
Tehnični urednik: Franjo Bogadi.
Teunica redakcije: Vera Orešnik.
Novi tednik izhaja vsak četrtek. Tisk: D.P. Delo, Tisk časopi-
sov in revij p.o., Ljubljana, Titova 35. "
Cena posameznega izvoda je 15 dinarjev. Mesečna naročnina je
45 dinarjev. Za tujino je letna naročnina 1.200 din. Številka žiro
računa: 50700-603-31198 - Novi tednik. Trg V. kongresa 3 a,
Celje. Telefon: 29-431, telefax 25-506.
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
DELO
BORZA DELA
Informacije o prostih delovnih mestih, objavljenih pri Republiškem zavodu za zaposlovanje - območni
enoti Celje, dne 24. 12. 1990.
Pojasnila o pogojih za sklenitev delovnega razmerja dobijo kandidati pri organizacijah ali deloda-
jalcih.
Delovna organizacija
Tim Laško, Sp. Rečica 77
Prevzgojni dom Radeče
Osnovna šola Peter Šprajc-Jur
Žalec
Osnovna šola Peter Šprajc-Jur
Žalec
Zdravstveni dom Laško
Poklic
ekonomist
elektrotehnik-energetik
vodovodni ali elektro inštalater
kuhar
snažilka
Delovno mesto
vodja marketinške priprave
električar-inštruktor
hišnik
kuhar
snažilka v ZD Laško
NOVI TEDNIK
63000 CELJE
Trg V. kongresa 3a
Podpisani____—--
kraj----ulica- št--
pošta____naročam časopis »NOVI TEDNIK«
Začnite mi ga pošiljati dne--
Obvezujem se, da bom redno plačeval naročnino.
V___ dne___-—
podpis naročnika
48. stran - 27. december 1990
kronika
NOČNE CVETKE
•	Nekaterim iz Opekar-
niške ulice v ponedeljek,
17. decembra, ponoči ni bi-
lo dano spati. Na njihov
spanec se je obesil sosed
Jakob B., ki je doma raz-
grajal in razbijal ter s tem
kalil javni red in mir. Zara-
di tovrstnih dejanj se ljudje
srečuje^ s sodniki za pre-
krške. Ce imajo sosede, ki
kličejo na policijo, seveda.
•	Boris K. ima očitno te-
žave, ki so ga v torek do-
poldne prignale na »stano-
vanjsko«, kjer ga je razga-
njalo do te mere, daje začel
razgrajati. Uradnikom pa
se je hitro posvetilo. Pokli-
cali so na celjsko policijsko
postajo in Borisa »poslali«
k sodniku za prekrške.
•	Dva razbijaša sta v to-
rek popoldne žurirala
v Amerik', kjer so sicer va-
jeni tovrstnih poskočnic,
a tokrat je šlo zares čez rob.
Ker sta Bogdan B. in Mat-
jaž M. iz Celja poskrbela za
lep kupček na drobno na-
sekljane steklovine, je bilo
treba poklicati može v mo-
drem. Ti so prišli, a sta jo
steklometalca medtem že
odkurila. Potem pa sta na-
redila grdo napako: vrnila
sta se v Ameriko.
•	V torek popoldne pa
so zaprosili za intervencijo
tudi iz Cinkarne. Povedali
so, da sta se k varnostniku
zatekla dva pretepena mo-
žakarja. Pa seje pozneje iz-
i kazalo, da sta kar lepo drug
: drugega mlatila. Torej je
I Jovanče M. kriv za Vitomi-
I rove buške in Vitomir za
) Jovančetove. Ker sta si bila
bot, bosta kar oba obiskala
sodnika za prekrške.
•	Da je bil torek buren
dan, govori tudi naslednja
cvetka. Zvečer je Andrej
zaprosil za policijsko po-
moč, ker se ga je grdo lotil
Daro S. Darko je s tem obo-
gatil zbiko najrazličnejših
pretepaških orodij. Andre-
ja je mahnil po glavi z želez-
no cevjo. Šel bo na sodišče,
ker je šel Andrej v bolniš-
nico.
•	Dva dni suše, potem
pa je začelo spet cveteti,
kot predlani moije Adrian-
sko. V petek popoldne se je
spet pokazala sosedska po-
moč, tokrat v Kocbekovi
ulici. Zaudaijalo je po dvo-
spolnemu obračunavanju,
le daje bil en del v bistveno
slabšem položaju. Josip C.
je tepel svojo ženo Ano.
•	Neizenačen dvoboj pa
so v petek popoldne prija-
vili tudi očividci iz bifeja j
samopostrežnice na Dol-
gem polju. Tam sta se ruka-
la Rajko J. in Boris K. Bori-
su se je celo posrečilo Raj-
ka zbiti po tleh, pri čemer si
je slednji zlomil nogo: Raj-
ko je v tem delu storil pre-
kršek, Boris pa bo moral
opravičevati kaznivo de-
janje.
•	V petek zvečer je cve-
telo tudi v Vrtnici. Osebje
je prijavilo gosta Branka
K., ki je bil hudo-živahen.
Po soočenju s policisti seje
Branko pokesal in šel do-
mov ajčat.
•	Eno uro pred pričet-
kom srede so na policijo
poklicali iz železarne v Što-
rah. Povedali so, da nekdo
razgraja po vratarnici. Nek-
do je potem dobil ime Silvo
K.
•	Zvonko P. pa je v so-
boto zvečer udaril soseda
Benjamina B. Dogodek se
je zgodil pred Ameriko, ka-
li sovraštva med sosedoma
pa so za zdaj še v megli.
M. A.
Očetomor v Nušičevi
Celjane, zlasti pa bližnje sosede, je
pretresla vest o umoru, ki se je zgodil
v petek, 21. decembra okoli 23.30 ure
v stanovanju v Nušičevi ulici 14 v Ce-
lju. V tem stanovanju je nekaj let sam
živel pokojni Nezir Ukaj, star dvain-
štirideset let.
Nezir Ukaj in sedemintridesetletna
F. V. sta se pred leti razvezala, vendar
jo je bivši mož večkrat, tudi s silo,
prepričeval, naj se vrne k njemu oziro-
ma se preseli iz Linhartove ulice 8.
Končno seje bivša žena odločila, da se
vrne. Tako je bila usodnega dne v Uka-
jevem stanovanju, skupaj z njunim si-
nom, 12-letnim L. U., ki je varovanec
vzgojnega doma Smlednik.
Nezir Ukaj je prišel minuli petek
pozno ponoči domov. Bivša žena in sin
sta že spala. Po dolgotrajnem zvonje-
nju je sin šel odklenit vrata. Takoj po
vstopu v stanovanje je močno vinjeni
oče začel brez pravega razloga sina
pretepati. To je slišala bivša žena ozi-
roma mati in pritekla v predsobo ter
branila sina, Ukaj pa se je fizično lotil
tudi nje. Sinu je uspelo zbežati iz pred-
sobe v kuhinjo, kjer je pograbil manjši
lovski nož. Ko je pritekel nazaj v pred-
sobo, se je tako močno zaletel v očeta,
da ga je podrl na tla. Na hrbtu ležečega
očeta je nato sin štiri krat zabodel
v predel prsnega koša, zaradi česar je
Ukaj na kraju umrl. Otroka so delavci
organov za notranje zadeve izročili
skrbstvenemu organu. M. AGREŽ
PROmETNE NEZGODE
Zadel pešca
v Velenju se je v sredo, 19.
decembra popoldne pripetila
prometna nezgoda, v kateri se
je hudo telesno poškodoval
pešec.
Janez Sevšek iz Velenja je
vozil osebni avtomobil iz Šo-
štanja proti Velenju. Nasproti
avtobusne postaje v Velenju
mu je z leve strani pravilno
prečkal vozišče Jože Višnjar iz
Lopatnika. Voznik Sevšek av-
tomobila ni uspel pravočasno
ustaviti, zato je pešca zbil po
vozišču.
Trčenje v ovinku
V Podsredi se je v nedeljo,
23. decembra popoldne, pripe-
tila nezgoda, v kateri je bila
ena oseba hudo telesno poško-
dovana, štiri pa lažje. Materi-
alna škoda znaša približno 70
tisoč dinarjev.
Iz Bistrice ob Sotli je proti
Kozjem vozil osebni avtomobil
Ivan Škoberne iz Senovega.
V Podsredi je pripeljal v oster
ovinek v trenutku, ko mu je iz
nasprotne smeri, pravilno po
svoji strani, pripeljal voznik
osebnega avtomobila Tomaž
Bizjak iz Kozjega. Vozili sta tr-
čili, čemer se je hudo telesno
poškodval voznik Škoberne.
Trčil V hišo
V petek, 21. decembra po-
poldne je prišlo do prometne
nezgode v naselju Parižlje
v žalski občini.
Voznik osebnega avtomobi-
la Norbert Kelemberger iz Žal-
ca je vozil po regionalni cesti iz
Šentruperta proti Letušu.
Pred naseljem Parižlje je v bla-
gem desnem ovinku zapeljal
levo izven vozišča in po devet-
inpetdesetih metrih trčil v vo-
gal stanovanjske hiše Parižlje
35. Voznik Kelemberger se je
pri tem hudo telesno poškodo-
val, prav tako njegov sopotnik
Matjaž Boršek iz Pernovega.
Gmotna škoda v tej nezgodi
znaša okoli 50 tisoč dinarjev.
Utonil v Ljubiji
Petinšestdestletni
Franc Točaj iz Lepe Njive
se je v nedeljo okoli 20.
ure vračal domov. Pot do
njegove hiše pelje tudi
preko brvi nad potokom
Ljubija, ograja na brvi pa
je bila na enem delu po-
škodovana v dolžini pol-
drugega metra. Na tem
mestu je Franc Točaj iz-
gubil ravnotežje in padel
v potok ter umrl.
Nezgoda v Vojnilcu
Pripetila se je v nedeljo, 23.
decembra zvečer. Ena oseba
je bila hudo telesno poškodo-
vana, ena lažje, gmotna škoda
pa znaša okoli 105 tisoč di-
narjev.
Po lokalni cesti iz smeri Leš-
ja proti Vojniku je vozil osebni
avtomobil Ljubiša Šimšmano-
vič iz Celja. Zavil je na magi-
tralno cesto v smeri Vojnika
v trenutku, ko je po prednostni
magistralni cesti pripeljal voz-
nik osebnega avtomobila Goj-
ko Jevšenak iz Bukovlja. Pri
trčenju se je voznik Jevšenak
lažje telesno poškodoval, hude
telesne poškodbe pa je utrpel
njegov sopotnik, petnajstletni
D. J. iz Bukovlja.
Vozili trčili
v križišču
V nedeljo zvečer se je pripe-
tila tudi prometna nezgoda
v Celju. Ena oseba je bila hu-
do telesno poškodovana, ma-
terialna škoda pa znaša okoli
70 tisoč dinarjev.
Voznik osebnega avtomobi-
la Milorad Dakušič iz Celja je
zavijal z Ulico 29. novembra na
prednostno Dečkovo cesto
v trenutku, ko je z njegove leve
strani pravilno pripeljal voznik
osebnega avtomobila Peter
Rupnik iz Celja. Pri trčenju
med voznikom se je hudo te-
lesno poškodovala sopotnica
v Dakušičevem vozilu, Karoli-
na Dakušič iz Celja.
M. A.
Umrl na
snegu
v četrtek, 20. decem-
bra dopoldne so v snegu
pred garažnimi vrati no-
vozgrajene stanovanjske
hiše, last Š. K., na Donač-
ki gori v občini Šmarje
pri Jelšah, našli mrtvega
68-letnega Franca Kita-
ka iz Čremožiš pri Ptuju.
Ogled dogodka je vodil
preiskovalni sodnik Te-
meljnega sodišča Celje,
skupaj z namestnikom
javnega tožilca in komisi-
jo Uprave za notranje za-
deve Celje.
Preiskovalci so ugoto-
vili, da je pokojnega
Franca Kitaka hudo pre-
tepel Š.K., nato pa ga je
odvlekel iz hiše ter ga ne-
močnega pustil ležati
v snegu pred garažnimi
vrati. Preiskovalni sod-
nik je za pokojnega Kita-
ka odredil sodno obduk-
cijo, delavci organov za
notranje zadeve pa so
osumljenega Š.K. s ka-
zensko ovadbo predali
preiskovalnemu sodniku.
Obdukcija je pokazala, da
je Kitak umrl zaradi pod-
hladitve. Preiskovalni
sodnik je za Š. K. odredil
pripor. Osumljen je kaz-
nivega dejanja hude te-
lesne poškodbe ter pov-
zročitve nevarnosti. Po-
kojni Kitak zaradi po-
škodb ne bi umrl, če ga
osumljeni Š.K. ne bi pu-
stil vso noč ležati v mrzli
noči na snegu.
M. A.
Človek deli rad s sočlo-
vekom svoje boli, veli-
ko manj pa svoje ra-
dosti
(Regismanset)
Javnost se nikomu ne
zahvaljuje in se tudi ni-
kogar ne sramuje
(Winiam Hazlitt 1778-1830)

POROČA
Poplava je na srečo mimo,
toda glej ga zlomka, kurilno
olje, pomešano z vodo, je še
vedno v nekaterih kleteh. Le
kam bi z njim? V kleti na Šlan-
drovem trgu 7 so celjski po-
klicni gasilci ta problem rešili
tako, da so to mešanico iztočili
na ulico. Pravočasno jih je po-
klical občinski požarni inšpek-
tor da so uspeli okolje nevtrali-
zirati, cestišče očistiti in s tem
preprečiti prometno nezgodo
ali še hujše onesnaženje oko-
lja, kot smo ga v Celju že vaje-
ni. Pri ponovnem črpanju vo-
de iz hiše na Mariborski cesti,
kjer so gasilci že kar redni
»gostje« so stanovalci le ugoto-
vili, da jim vodo v kletnih pro-
storih točijo komunalci po vo-
dovodni cevi. Za počene cevi
pa je značilno, da puščajo vo-
do. Gasilci se torej še vedno
niso rešili novembrske po-
plave.
V minulem tednu se je spet
kar dvakrat po nepotrebnem
oglasila »sirena« v Metroju in
enkrat njena družica v Tkanini
veleprodaji na Teharski cesti.
Spet je bilo vse zrežirano po že
znanem in ustaljenem scenari-
ju. Skrajni čas je, da se tovrst-
ne alarmne predstave vržejo
s programa.
Delavci Zavoda za požarno
varnost iz Celja so trinajstkrat
sodelovali pri cestnopromet-
nih reševanjih, bil pa bi pravi
čudež, če se v tem tednu ne bi
v poročilu pojavilo vrtanje
v ključavnico. Samo enkrat pa
so imeli opravka z ognjem, ko
je zagorelo v Homcu pri Strm-
cu, kjer so se otroci igrali in
povzročili požar. Iz gorečega
gospodarskega poslopja so do-
mačini rešili živino, pri gaše-
nju ognja pa so sodelovali tudi
gasilci iz okoliških krajev ozi-
roma društev.	^
MINI KRIMIČI
Vlomi, da te kap
Minuli vikend je neznanec
vlomil in tako prišel na grad-
bišče zdravilišča v Dobrni.
Kot nalašč zanj je tam stal
zabojnik z orodjem, last ve-
lenjskega Vegrada. Storilec si
je izbral motorno žago ter vr-
talni in skobelni stroj.
V	noči na 17. december seje
nekdo lotil kioska prodajalne
Merx na Ljubljanski cesti. Vlo-
milec in tat hkrati se je dobro
založil s cigaretami različnih
cenovnih razredov.
V	mesnicah se ponavadi po-
nuja meso, tisti, ki je v noči na
19. december vlomil v mesnico
Savinjskega magazina v Pe-
trovčah, pa si je v izložbenem
okencu postregel s tremi daril-
nimi zavitki, polnimi sladkarij.
Božiček to gotovo ni bil.
V	noči od srede na četrtek pa
je neznanec napadel katrco, ki
je počivala na parkirišču v Foi-
tovi ulici v Velenju. Njen last-
nik A. K. je zdaj slabe volje, ker
v katrci nihče več ne poje. Pro-
stor za avtoradio je zdaj
prazen.
Pod okriljem petkove noči
se je neznanec odločil za vlom
v kiosk Dela v Topolšici. Oskr-
bel se je s cigaretami, spotoma
pa pobral še nekaj igračk. De-
dek Mraz seveda to ni bil, ker
je nekadilec in velik poštenjak.
Tisti, ki je v noči na 22. de-
cember vlomil v točilnico ho-
tela Kajuh v Šoštanju, bo imel
nekaj časa urejeno prehrano.
Ukradel je šop blokov za kosi-
la, špricerje pa si bo naročal
z ukradeno gotovino.
Isto noč je neznanec vlomil
tudi v vrtec v Šoštanju, od ko-
der je po temeljitem ogledu te-
rena odšel praznih rok.
Nekdo, ki je v soboto ponoči
na silo vstopil v stanovanje
N.Š. na Zdraviliškem trgu, je
bil zadovoljen s sabo. Odnesel
je videorekorder.
Krznene plašče, zlatnino, de-
vize, vse je odnesel v beli dan.
Sobotno dopoldne si je nekdo
izbral za vlom v stanovanje
E. D., ki stanuje v stolpnici na
Miklošičevi ulici v Celju.
Z orodjem za oklepanje cilin-
dričnih ključavnic je zlahka
stopil v notranjost, od koder je
odnesel več krznenih plaščev,
drobnih zlatih predmetov in
deviz, vse skup^ pa je vredno
okoli 300 tisočakov.
V isti stolpnici je istega do-
poldneva (isti?) neznanec vlo-
mil v stanovanje A. H. Tudi ta
vlomilec je imel enak okus, saj
se je odločil za zlat nakit in
devize. Vse skupaj je vredno
10 tisoč dinarjev.
In še koristen nasvet
Ključavnice oziroma cilin-
drične vložke je treba menja-
vati.
Strokovnjaki pravijo, da se
vložki po petih letih toliko iz-
rabijo, da spretnim vlomilcem
ne predstavljajo nobene po-
sebne ovire. Poleg klasičnih so
na našem tržišču tudi tehnično
izpopolnjene ključavnice,
v prodajalnah oziroma delav-
nicah v zasebnem sektoiju pa
je mogoče kupiti tudi uvožene,
specialne ključavnice. Sploh
pa je najbolj varno mesto za
dragoenosti bančni trezor.
Trsi niso krivi
Neznanec je v času od 12. do
17. decembra napravil veliko
škodo v vinogradu, last M. P.
iz Žalca. Zlobnež se je trsov
v Ložnici lotil tako, da jih je
posekal. Le kaj ima 400 trsov,
ki so sedaj uničeni, opraviti
z medčloveškimi spori?
Soda ni več
Na delovišču ŽG Ljubljana,
v bližini železniškega mostu
pri šmarski osnovni šoli, je
v noči na 19. december nekdo
ukradel kovinski sod, v kate-
rem je bilo dvesto litrov hidra-
vličnega olja.
Od pokojnine le
drobiž
starejša občanka T. S. iz Čr-
nove pri Velenju je minuli če-
trtek na pošti dvigovala svojo
skromno pokojnino. Ko ji je
uslužbenka odštela bankovce,
jih je odškodovanka lepo spra-
vila v torbico. Potem je torbico
odrinila stran od sebe in se vsa
posvetila preštevanju kovan-
cev. To njeno zavzetost sta iz-
koristila dva mlajša spretna
neznanca in iz torbice izmakni-
la celotno pokojnino.
Vrgel ga je po tleh
V bifeju samopostrežne tr-
govine v Šaranovičevi ulici
v Celju sta se 21. decembra
zvečer prepirala B.K. in R.J.
V prepiru je B. K. iz Okrogaije-
ve ulice sunil R.J. iz Opekar-
niške ulice tako močno, da je
le-ta padel po tleh in si pri tem
zlomil nogo. Zoper B. K. bo po-
dana kazenska ovadba. Po izja-
vah očividcev je bil prepir poli-
tičnega izvora - na temo slo-
venski prebiscit.	^
Agrotat
v ponedeljek, 17. decembra,
med 12. in 14. uro, je neznanec
v Velenju ukradel iz šolske tor-
bice, last M. G., sto vstopnic za
koncert skupine Agropop.
Vsaka vstopnica je bila vredna
sto dinaijev, torej je bil tatov
inkaso kar čeden. Črnoborzi-
janci, pozor!
Grela sta se
v torek, 18. decembra,
zvečer je zagorel in zgorel
senik, last P. Š. s Polzele.
Delavci organov za notra-j
nje zadeve so ugotovili, da
sta se pred izbruhom požara
na seniku zadrževala, S. U.
s Polzele in T. G. iz Žalca.
Preden sta prišla tja, sta na
Polzeli popivala. Na seniku
ju je začelo zebsti, zato sta na
ležečih starih vratih seno za-
kurila in se grela pri ognju.
Ogenj sta pogasila z dvema
lastnima curkoma, potem
pa, praznih mehurjev, odšla
dalje. Curka pa sta bila pre-
slaba, zato je ogenj oživel, se-
nik pa je v celoti pogorel.
Škoda zaradi gretja oziroma
malomarnosti znaša okoli 50
tisoč dinarjev.	m. A.
Obvestilo
bralcem
Nova številka
Novega tednika ^
bo izšla
v četrtek,
10. januarja 1991.