St. 15
K. K. STAATSANWALTSCHAFT MARBURG
Eta^M am 7-MY 1912
mit........Beilagen	-. *
_ -	*	Maribor, dne 7. novembra 1912.
s
r
Tečaj XLYI.
Ust ljudstvu v pouk in zabavo.
gsSaJa vsak četrtek in velja t>. poštnino vred in v Maribora ■ pošiljanjem na dom za celo leto i K, pol leta 2 K in za četrt leta 1 K< Naročnina za Nemčijo 5 K, za drage kvenavitriltS SeSel« 6 K. Kdor hodi sam ponj, plača na leto samo S K» Naročnina se pošilja na: Upravništvo «Slovenskega Gospodarja" v Mariboru^ >— List se dopošilja do odpovedi. — Udje „Kalel-finkovnega društva" dobivajo list brez posebn® naročnine4 Eosamezni listi stanejo 10 vin» — HiednlStvo: Koroška cesta iter, Bš i—t Hokopisi se ne vračajoj Upravništvo; Korofcbe
cesta štev. 5, vsprejema naročnino, inserate in reklamacije, S» iacerate se plačuje od enoetopne pottt^rate za enkrat IS za dvakrat 25 vin,s za trikrat 36 vin. Za večkratne oglase primeren popust, Inseratf se sprejemat flo srede zjutrajj m Ste
saprte reklamacije so poštnine proste.
Današnja številka obsega 10 strani.
D« žrebanja velike loterije „Slov. Straže" same še nekaj dni! Žrebanje ž? 18. noveoibra. Hitite z kupovanjem in naročanjem srečk. Vrednost vseh dobitkov 20.000 kron. Srečka samo eno krono.
Proti Carigradu!
Oči celega sveta so obrnjene na velikansko borbo Bolgarov in Turkov med Drinopoljem in Carigradom. Bolgari hočejo v Carigrad, da tam narekujejo Turkom mirovne pogoje, Turki pa jim z naporom vseh sil zastavljajo pot. Verjetno je, da so se Turki obrnili tudi na nekatere velevlasti, naj prepovedo Bolgarom prodirati do Carigrada, kajti za ves mohame-danski svet bi bjlo velikansko ponižanje, ako bi Bolgari s svojim carjem Ferdinandom na Čelu prijezdili kot ponosni zmagovalci v turško prestolnico Carigrad in tamkaj z najlepše mošeje (turška molilnica) Hagije Sofije sneli polumesec in na njegovo mesto postavili znamenje svetega Križa.
V	očigled neizmerne važnosti, katero ima prodiranje Bolgarov, je stopilo zanimanje za boje Srbov, Črnogorcev in, Grkov trenotno nekoliko v ozadje. Bolgari se krasno vojskujejo. Vse občuduje velikanske vojne talente bolgarskih vojskovodij, vse hvali in slavi neprimerno hrabrost in pogum bolgarskega vojaštva. Tudi njihbvi nasprotniki, Turki, so drzni in pogumni v vojski, toda turški vojskovodje zaostajajo mnogo za bolgarskimi. In to je, kar posebno Nemce hudo peče. Prusaški Nemec general von der Gole je bil namreč z mnogimi nemškimi Častniki delj časa v Turčiji, da preosnuje turško armado po nemškem vzorcu. Mnogi turški Častniki, med njimi vsi sedanji turški vojskovodje, so se izobraževali v nemških vojaških zavodih. Sedaj pa delajo tako sramoto svojim nemškim učiteljem! Njih neuspehi so tudi slabo znamenje za nemške vojaške zavode, Bolgari so dajali svoje najbolj nadarjene Častnike vzgojevat v Rusijo, Avstrijo, Italijo in Francijo.
Dve veliki bitki imajo Bolgari že za seboj, pri Lozengradu (K i r k i 1 i 9 i) in pri Lile Burgas, pri obeh so bili zmagovalci. Sedaj en del bolgarske armade oblega Drinopelj in upati je, da trdnjava prav kmalu pade v bolgarske roke, večji del bolgarske armade pa po zmagi pri Lile Burgas prodira proti Cataldči, kjer se zbirajo Turki, da se Še enkrat postavijo pred Carigradom Bolgarom v bran.
Velevlasti se ponujajo vojskujočim se balkanskim državam za posredovanje, da bi se sklenil mir. Toda Slovani, ker so zmagovalci, ne čutijo nobene potrebe, da bi velevlasti pri njih posredovale in se jim dosedaj zahvaljujejo za njih prijaznost. Ce kdo, potrebuje samo Turčija posredovanja. Res se že ču-jejo glasovi, da je Turčija zaprosila velevlasti za posredovanje. Sicer pa velevlasti niti med seboj niso e-dine, v kakem smislu bi posredovale. Francija je predlagala, naj se vse velevlasti izrečejo, da jih nova ureditev razmer med balkanskimi državami nič ne briga. Avstrija je odklonila ta predlog, ker ima tudi sama velike pokrajine na Balkanu, namreč zemlje avstrijskih jugoslovanskih narodov, ,in ji zato nove razmere na Balkanu ne morejo biti vseeno.
Odločilna bitka pri Lile-Burgas-u,
Turki popolnoma poraženi.
V	zadnji številki smo že sporočili našim Čitate-ljem med najnovejšimi vestmi, da se je v torek, dne. 29. oktobra, začela pri Lile Burgasu, ki je oddaljen od Carigrada približno 140 km, ali samo okrog 30 ur hoda, velika odločilna bitka. Krvavi boj je trajal ves torek 29)., sredo 30. oktobra in še v noč na 31. oktobra. Naša želja, da Bolgari premagajo Turke v tej bitki, se je uresničila.
Turki so v 70 km dolgi bojni Črti od Lile-Bur-gasa do gorovja Strandža imeli razpostavljenih nad 250.000 mož, Bolgari pa 170.000. Turški armadi je poveljeval Nazim-paša, ker je prejšnji turški vrhovni poveljnik Abdulah-paša radi poraza pri Lozengradu odstavljen ter je postal le polkovni poveljnik. Bolgarom pa je poveljeval znani zmagovalec pri Lozengradu, general Dimitrijev.
IzpoČetka se je zdelo, da se Turki pri Lile-Burgasu Še ne bodo postavili zmagovitim Bolgarom v bran
in da se bodo tam vršili še-le boji med sprednjimi kolonami, med tem ko se pripravlja glavna turška armada na boj pri Corlu za tamoŠnjim velikim rimskim zidom. (Corlu je turško mesto, ki leži ob cesti, katera vodi iz Lile-Burgasa v Carigrad, in je oddaljeno približno 50 km od Lile Burgasa. V Corlu se je nahajal glavni stan turškega generalnega štaba.) Toda turško vodstvo si je premislilo in je razpostavilo svojo armado pri Lile-Burgasu v črti protu Črnemu morju. Lega bojišča je bila za Turke ugodna. Bitlka se je vršila na ozemlju, kjer so turški generali poprej že neštetokrat vežbali vojaštvo na manevrih. Vse je bilo ugodno za turško armado, samo eno ne, to je strah pred Bolgari, ki je prešinil turško vojaštvo. Strah se je polaščal tudi onih čet, ki so na novo prišle iz Azije. Alaha so klicali vojaki, ko so udeleženci bitke pri Lozengradu pripovedovali o bolgarskih junakih in zmagoviti bolgarski armadi. Turki so bili napram Bolgarom v premoči, a kaj je to pomagalo, če pa se je polastil vojakov trepet že tedaj, ko so od daleč videli bolgarske čete. Bolgari so pa vedeli, da se bo pri Lile-Burgasu odločila glavna bitka; njih Čete so se podale z zaupanjem na božjo pomoč in z neprimernim pogumom v ljuti boj na življenje in smrt.
Bitko so otvorile že manjše praske v ponedeljek, dne 28. oktobra na desnem krilu bolgarske armade pri Lile-Burgasu. V torek zjutraj pa so začeli Bolgari na vsej črti na vso moč prod ;-ati. Posebno silno so se vrgli Bolgari jia turške čete' ari Bunar-Hisarju.
Toda Turki so dobili n:;. v krilu močna oja-čenja in so skušali iz Saraja ni" v^ze Bolgare obiti in jih vreči nazaj. Prišli so pri tem svojem prodiranju precej daleč naprej. Že se jim je posrečilo, potisniti bolgarsko prednje krilo čez Karagac in Bunar-Hisar nazaj, ko je v torek zjutraj napadla Turke nova bolgarska kolona iz Sk.oplja (pri Lozengradu) in Hadži Faklija. OjaČeni Bolgari so izvršili na turško kolono nepričakovan, naravnost strahovit protinapad. S tem presenetljivim protinapadom in brezprimerno ostrim naskokom so vrgli Bolgari Turke, kateri so tudi dobili nove rezerve, na kup, in začel se je dolg in strahovit boj, V tamošnjih gozdovih so bili tako hudi spopadi, da je zavladala med turškim vojaštvom popolna zmešnjava. Vojaki so postali pravcata gruča brez vsega reda, brez poveljnika; zmešani so bili konjeniki med pešce in artiljerijo, moštvo drug drugega jii razumelo. In končno se je ta obupana vojaška mešanica pred groznimi bolgarskimi udarci začela umikati v divjem begu.
Istočasno so začeli prodirati Bolgari iz Baba E-ski in Jenikeja proti turškim četam pri Lile-Burgasu ter so vrgli Turke iz njihovih utrjenih postojank pri Telom dere, Ajvale in Ergepi nazaj do Lile-Burgasa. Bolgarska pehota je zavzela Lile-Burgas z bajonet-nim naskokom. Celi polki bolgarske armade so prodirali proti turškim postojankam. V najhujšem boju so klicali proti turškim Četam: „Na nož!" Bolgari so drvili vedno naprej in naprej. Ni bilo sile, ki bi bila zadržala pritisk teh junakov. Z nepremagljivo silo so napadle bolgarske Čete sovražnika in ga vrgle z njegovih močno utrjenih postojank. Častniki niso več mogli zadrževati in brzdati vojakov, polki in bataljoni so drvili naprej z bajoneti od ene turške utrdbe do druge. Vkljub velikemu drvenju je bila disciplina med vojaštvom vzorna. Bolgari so zavzemali turške postojanke drugo za drugo z bajonetnimi napadi, ne da bi jih podpirala artiljerija.
Nastop bolgarskih čet je bil izboren in je brez primere v vojaški zgodovini. Bolgarska pehota je svoj bojni klic: „Na nož!" izvojevala dejanskD. Kakih 400 korakov od sovražnika oddaljeni so se dvigali celi polki ter so se z bajoneti v rokah, z nevzdržnim naskokom vrgli na sovražnika. Častniki niso mogli zadržali moštva, tako je vleklo domovinsko navdušenje bolgarske čete v boj s Turkom iz oči v oči.
Vsak vojak je tekmoval s tovarišem, da bi po-klal Čim več sovražnikov. Bojni klic: „Na nož!" je donel po bojišču. Nek polk, ki je stal v rezervi pripravljen za boj, se je na klic nekega podčastnika vzdignil in zakadil kot en mož proti sovražniku. Častniki so klicali: Stoj, na tla, pa ni vise nič pomagalo; vojaki so kar hrumeli proti sovražniku.
Tzborno so se tudi izkazali bolgarski Častniki, kateri tudi v najhujši bitki in v najhesnejšem bojnem metežu niso izgubili glave, niti niso preveč bjrzdali, ali po starem nauku kake vojaške Šole, zavirali boj-
ne navdušenosti, temveč so jo naravnali v pravo smer, to je v pogubo turških bojnih vrst.
Boji, ki so se vršili v ponedeljek in torek, še niso prinesli odločitve. V sredo opoldne se je posrečilo Bolgarom, prodreti skozi turško središče, na kar se je začelo turško levo krilo umikati proti Corlu. Bolgari so začeli takoj zasledovati Turke ter so jim tudi ponoči sledili tik za petami, Turki so začeli divje bežati; tako se je zgodilo, da je bilo naenkrat, turško levo krilo razbito. Obenem so Bolgari od severovzhoda proti Bunar-Hisarju obkolili turšk,o levo krilo. V Četrtek ob jutranjem svitu se je začel odločilen naskok na to krilo. Turške Čete, ki jih je še od prejšnjih bitk navdajal strah pred Bolgari, se niso mnogo zoperstavljale bolgarskemu napadu; začele so se umikati.. Turki se niso umaknili proti Saraju, kakor so prvotno nameravali, ampak so bežali v divjem begu preko Kiongare in Topcikoja proti Corlu. Za njimi pa so drli Bolgari s tako naglico, da ni mnogo manjkalo, da bi bili bežeče Čete, še predno so dospele za utrjene postojanke pri Cataldči, obkolili in zajeli, Bolgari so sijajno zm alg ali na celi črti, i z v o j e v a 1 i s o o d 1 o Č i 1 n o b i t k o. Tu r č i j a n' i i z g u b i 1 a s a m o b i t ki e , fa m p pi k c e lj o vojsko. Turška vojaška- sila je uniče-n a.
Turki so zmetali na begu od sebe orožje, stre-Ijivo, živež, pustili topove, živino in vse vojne potrebščine, katere so prišle vse Bolgarom v roke. {Turki so imeli grozne izgube: P a H) 1 o je okoli 40 tisoč mrtvih in ranjenih.
Kako se je godilo Turkom v odločilni bitki.
Poročevalec angleškega lista „Daly Cronicle" se je udeležil odločilne bitke pri Lile-Burgasu, in sicer je bil navzoč pri turški armtadi. On piše o poteku te bitke med drugim sledeče:
„Noč od torka na sredo je bila grozno mrzla. Turčjko levo krilo je poleg mraza trpelo v tej noči tudi silni glad, V sredo, dne 30. oktobra, se je osre-dotičila glavna moč bolgarske armade proti levemu turškemu krilu, posebno proti njegovemu osredju. Turška artiljerija je na ogenj iz bolgarskih topov le slabo odgovarjala, ker ji je manjkalo streljiva,. Turki so se morali umikati vedno dalje in dalje. V prvih popoldanskih urah se je moral prvi kor, ki je stal se-v,ero-vzhodno od Lile-Burgasa, umakniti proti vzhodu. Drugi polk pri Bunar-Hisarju je prosil ojačenj in streljiva. Polkovni poveljnik Abdulah-paša ni mogel u_ streči prošnji. Proti večeru je paša že z gotovosftjo slu-lit bližajoči se poraz. Pozno zvečer je zapovedal diviziji, ki je tvorila glavno oporo desnega krila, naj se za vsako ceno drži, a dobil je odgovor, da je to nemogoče. Ob 10. uri zvečer je dobil poročilo, da je turška bojna črta na skrajnem levem krilu predrta. Ko je došlo to poročilo, je bil Abdulah-paša v Sakic-koju in je grizel kos starega kruha, ki mu je bil Šele prva hrana tega dne. Vojaki so se začeli samovoljno umikati. Vsled gladu se ne moremo več vojskovati, tako so pričali, Abdulah-paša je skušal, jih s konjenico zadrževati, a tudi ta se jim je pridružila. Tedaj je dal Abdulah-paša, ko je spoznal brezupni položaj levega krila, povelje za umikanje. On sam je jezdil z dvema spremljevalcema brez plašča in pokrivala, prepustivši svoj štab lastni usodi, v Ka,risdi-ran, ki je oddaljen 16 km jugovzhodno od dosedanjega njegovega glavnega taborišča. Upal je, da bo zadržal vsaj umikanje turškega središča. A takoj se je zaznalo, da se je on odstranil, in to je vplivalo na čete naravnost usodepolno.
V četrtek ob 3. uri zjutraj je zvedelo levo krilo, da se je Abdulali-paŠa odstranil. Nek vojak je sprožil svojo puško in je zaklical: Bolgari pridejo! Turških čet se je polastil strah in vse je začelo divje bežati.
Dve uri po solnčnem vzhodu so Bolgari zvedeli, kaj se je dogodilo v nasprotnem taboru in so začeli bežeče Turke zasledovalti. Turško umikanje se je spremenilo v divji beg, Sakic-koj so Bolgari zasedli, ne da bi se za obrambo istega oddal le en sam strel.
Po bitki pri Lile-Burgasu. -- Na potu proti Carigradu.
Bolgarske čete so zasedle mesto D i m o t i k a , ki leži ob železnici Solun—Carigrad južno od Drino-nolja. Po kratkem boju dne 31. oktobra so prepustile turške čete mesto Bolgarom, Nadalje so zavzeli Bol-
gari tudi mesto R o d o s t o ob Marmarskem morju. Turki so mesto prostovoljno, brez boja zapustili.
Vzorno sodelovanje bolgarskih voditeljev-Častni-kov z junaštvom moštva prinaša Bolgarom dan za dnevom nove uspehe. Turki so poizkušali severno od Saraja in pri Corlu se na novo ustaviti sovražniku, da bi tako branili svoje umikanje, pa se jim je ta poizkus popolnoma izjalovil. Kstotako je bil brezuspešen tudi vpad turških Čet vzhodno od Vize; Turki so izkrcali 20.000 vojakov pod poveljstvom Sefket- paše, ki bi naj prijel Bolgare za Hrbtom. Toda Bolgari so ga prehiteli ter pobili njegovo četo,
Zasledovanje bežeČih Turkov se Vrši z največjo odločnostjo; namen Bolgarov je, da bi Čim večji del turške armade odrezali od utrjene črte CataldČa.
Pa počitka si Bolgar ne privošči. dokler ne pride v Carigrad. Še te dni odrinejo bolgarski voji proti Carigrada. Četaldža se vkljnb vsem svojim utrbam ne bo mogla dolgo ustavljati bolgarskim topovom.
Obleganje Drinopolja.
Takoj po zmagi pri Lozengradu (Kirlcilise) so začeli Bolgari oblegati Drinopolje, Oblegovalni armadi poveljuje general Ivanov, Turki imajo v Drinopo-lju baje 50.000 mož broječo posadko, ki skuša s posameznimi izpadi iz mesta pobiti bolgarske oblegovalne Čete; pa odbiti se vselej Turki vrnejo, kolikor jih ne obleži mrtvih ali ranjenih zunaj mesta- Bolgari i-majo zasedene večinoma vse važnejše postojanke izven trdnjave. Mesto samo je na severu, zahodu in vzhodu zavarovano z močnimi utrdbami, ki so naprav-
80 se Tarkt seveda na vse muči tradili, da bi Čataldčo še I
Navdušenje nad zmago pri Lozengrsdn.
Poročilo o zavzetju velike trdnjave L o z e n -grad '(¡Kirkilise), je vzbudilo v bolgarski prestolnici Sofiji, kakor tudi po vseh drugih mestih, po trgih in vaseh Bolgarije ' nepopisno navdušenost. In pred poslopjem vojnega 1 ministrstva"1 Čulo je mnogo-brojno ljudstvo iz ust samega vojnega ministra Nji-kViorona besedte, katere je, ganjen od radosti, z visokim glasom spregovoril: „L o z e n g r a d j e p a d-n al!" Nato je iz tisoč grl zadonelo vojaško in narodno: „Hura!„Da živeje!'" Klicanje več kot deset minut kar ni moglo prenehati. Potem se je podala vsa 'ia množica, z mestnim poveljnikom na čelu, pred srbsko, grško ip rusko poslaništvo , da napravi predstaviteljem združenih držav Srbije in Grške burne ovtacije. (Crnagora tu nima poslaništva.)
Pred srbskim poslaništvom je bilo vse tako ganjeno, da niti bolgarski govornik, niti srbski konzuJ ni mogel govoriti v zvezanih stavkih, lamjpak samo v kratkih zdihljajih, kakor na primer otroci izrazu-jejo svoje najgloblje občutke. A stari grSkii poslalnik se je radostne vzburjenosti jokal pred tf.sočero množico, katera ga je vzdignila na roke. Burnih klicev „živ i o!" pred srbskim poslanstvom ! in „žito!" pred grškim ni hotelo biti ne konca ne kraja, — Pred ruskim poslaništvom je vladala tudi navdušenost, katerta je pa vskipefa do vrhunca pred o-ficirskim klubom. Ono malo število častnikov, ki jih jo še ostalo v Zofiji, je noslila mladina na rokah o-
ljene iz betona, Bolgari so na višjih1 hribih, ki s»o jih zavzeli, razpostavili močne oblegovalne topove, Po no. či od torka na sredo dne 30, oktobra so začeli, kakor smo že poročali, obstreljevati mesto. To obstreljevan ¡nje je trajalo v sredo do HlO. ure dopoldne. Ob 5411. uri se je obstreljevanje zopet nadaljevalo. Uspeh bolgarskega obstreljevanja je bil zelo velik, odgovor iz turških topov pa slab. Dan za dnevom bruhajo bol-; garski topovi na utrdbe in mesto usodepolni ogenj. Mesto že na več krajih1 gori.
Zelo krvav boj za Drinopolje se je vršil dne 30. oktobra pri mostu Čez reko Marico, Že od prejšnjega večera naprej so pošiljali Turki iz mesta vedno nove Čete proti Bolgarom. Turki so se borili z nenavadno trdovratnostjo. Ta boj je bil najbolj krvav, kar jih je bilo pred Drinopoljem v tej vojski. Po celodnevnem boju so bili Turki vrženi nazaj za mestne utrdbe.
Vsekako se Drinopolje ne bo moglo dolgo držati, ker je od vseh strani odrezano. Bolgari dobijo, kakor je posneti iz novejših poročil, iz zapadnega bojišča pomoč! 40.000 srbskih vojakov je namreč že odšlo na vzhod, da ojačijo bolgarsko oblegovalno armado pred Drinopoljem. Del pred Drinopoljem stoječe bolgarske armade pa bo odrinil proti Carigradu, da ojači armado, ki hoče zavzeti Carigrad, Pomnožena oblegovalna armada, prod Drinopoljem bo pospešila napad na mesto, da se isto Čim preje uda.
Padec Drinopolja bo največje politične in vojaške važnosti, ker bo dokazal, da tudi utrdbe Čataldčo ne morejo rešiti Carigrada, in ker bo bolgarska armada s pomnoženimi močmi mogla udariti' na Carigrad,
¡viti sacialsga boigar5ko»tur$kega 8:
lj utrdili. Pa ne bo nič pomagalo. Bolgarskim topovom bod bajonetom turški vojaki.
koli med zbrano množico. ICloveku so stori milo, a-ko gCeda take svečanostne prizore. 1 In kdor jih ni videl, ta ne ve, kaj je prava, iskrena in mogočna narodna navdušenost!
Predstavite si, da se je vse to vršilo v večerni temi, pri krasni etektrični razsvetljavi, flb zvo-nenju ubranih zvonov iz vseh cerkva. 'Narod poje navdušeno: < „3 umi, M a! r i c a,, o k r v a v e n a", a si je v svesti, da zdaj ni toliko oki+vavena s krv jo k r !š| č a 11 a k e raje, koltfcor s krjvjo t r i n o -g a, ki je prelival po neSolžnem kri svoiih pod)!ožni-kov cela stoletja in stoletja. Zdaj je nastopil čas maščevanja.
Balkanski lev, ki j.e bil dol^a fefla \ v okovih, ¡e skočil seda« iz svojega ležišča, stresel je glavo, grive mu stoje po konci, rjuje silno in zahteva račun od Turka: „Zakaj si klal žene in otroke?" mu kliče. „Zakaj si srebar kri, kakor pijavka, iz žil krščanske raje?" A mesto odgovora se je spustil Turek v beg. . . Ampak tudi to ga ne bo rešilo. Bolgari in ž njimi zjedinjeni Srbi, Črnogorci in Grki I ga bodo gonili od kraja do kraja, dokler ga ne bodo prijeli ter ž njim krvavo obračunali — enkrat za vselej!
Zmagujoče prodiranje Grkov.
Proti Solunu in Bitolju.
Po zavzetju Verije, o kateri smo že v zadnji številki poročali, je krenil en del grške armade, močan 4 divizije, proti Solunu1; drugi del pa se je obrnil proti Bitolju (Monastir). Grkom se je posrečilo, pretrgati
* * *
V zadnji Št vilki Dašega lista smo prinesli splošni zemljevid vseh štirih balkanskih bojišč. I/med teh bi\jiš<3 j'3 v espiedju vseohčnega zanimanja bo!g<rsko-turŠkt De jišče, na \ atjreiu so Bdgari izvojevali tako sijajne z^age, cU je nad njimi za-st m i,o vse, uelo nemški neprijatelji. Da bodo naši bralci lažje zasledovali zadnje dogodke na tem hotišdu, smo ji*n zh današnjo številko oskrbeli poseben zemljevid z i pokrajino med LileBurgaaom in Carigradom. Na levi strani zemljevida je zaznamovan L>le Burgas, kjer jo v oni veh ki tridnevni bitki bilo postavljeno bolgarsko desni krilo, zgoraj pa Bunar-Hisar, je stalo le o brilo. 01 Saraja, ki leži ob cesti, katera pelje iz Rodosta ob Marmira morja preko mesti Čorlu in Saraj do Midije ob Črnem morju, so Tarki preko Vize prodirali proti bolgarskemu le<em7 krila, pa so bi vrženi nazaj ter so kakor tudi izpred Lile-Burg-aaa na vse i ripije bežali proti Čataldči Z bežečim' četami je bežal tudi turški generalni čtab, ki je 8«oj sedež prenesel i« Čoriu v Chadem Koi za Čataldčo. Čataldča je tor»ij zadnje turško upanje. Čataldča se imenuje predvsem kraj in potem za tem krajem cela vrsta utrdb, ki segajo od Marmara morja do Črnega morja. Na nsši karti so te utrbe zaznamovane s črto, sestavljeno iz zvezd. Te atrbe so že tadi smelo svojo vlogo v rusko turškem bojn leta 1877—78. Ko so Turki z Rusi skleoili mir, bo začeli čataldske otrbe popravljati, pa jim je, kakor je že v Turčiji navada, zmanjkalo denarja. V zadnjih dneh se te utrbe ravno tako maio ustavljala, kakor bolgarskim
železniško zvezo med Solunom in Bitoljem. Glavna grška armada je Še pred padcem Verije pobila Turke pri Nabalkoju, kjer je padlo 1200 Turkov. Pri la-nici (Jenidže) je glavna armada pod poveljstvom prestolonaslednika Konstantina dosegla lepo zmago nad Turki. Po hudi bitki so vzeli Grki Turkom 14 topov» Turška armada je štela 25.000 mož ter je bila v utrjenih postojankah. Grki so turške Čete premagali ter jih razkropili. Uplenili so poleg topov tudi mnogo stre-ljiva in so dosti vojakov vjeli. Cela turška kompanija je kar izročila orožje.
Predstraže grške armade so dospele tik nred Solun. Drugi del grške armade, ki koraka proiti Bitolju, se je na svojem maršu zapletel v krvavi boj s Turki, Turki so nenadoma napadli Grke, Grki pa so vrgli Turke nazaj. Turki so imeli baje 12300 mrtvih. Grkom je sedaj pot v Bitolj prosta.
Trdnjava Preveza padla.
Grški general Sapunsakiz, ki poveljuje četam, ki so prodirale proti Prevezi, brzojavlja dne 4. nov.: Naše čete so s kopnega napadle Prevezo. Vnel se je krvav boj, ki je trajal od 7. ure zjutraj do 5. ure popoldne. Ravno smo hoteli naskočiti mesto, ko so poslali iz mesta tuje konzule kot parlamenterje (posredovalce). Mesto se je predalo pod častnimi pogoji. Poklicali smo nato grško vojno brodovje v pristanišče, ki je vzelo vso turško garnizijo na krov in jo prepeljalo v trdnjavo Santa Maura na otoku Levkasu. Bilo je to nad 500 turških vojakov in Častnikov.
Mesto Preveza se nahaja na obali Jonskega morja, na južnem koncu epirske Turčije, pred mor-
Vse za domovino!
O razmerah v vojnem času poročajo iz Sofije: Prav mladi dijaki so prevzeli policijsko službo v Sofiji, in kako resno in vestno jo opravljajo. Policisti pa se bore za domovino na bojiščih. Gospe, ki razumejo dobro peči kruh, delajo v vojaških pekarnah in si privoščijo komaj par ur na. dan počitka. V celi državi nič več ne pečejo belega kruha, belo moko mešajo v enaikih delih z rženo. Otroci nosijo pečeni kruh v skladišča. Po 500 hlebov nalagajo nato na vozove, vprežene z volmi. 1000 volov z vozmi so samo iz okolice Sofije dali kmetje na razpolago. V dolgih vrstah se pomikajo vozovi z živežem proti meji. Vozniki jih preko gorskih cest spremljajo peš, ko se pa približa noč, zažge voznik ob cesti ogenj, nakrmi svojo žival in se za par ur vleže, zavit v ovčji kožuh, na zemljo k počitku. Komaj se zdani, Že vozi dalje, da pride v bližino Čet. Te neprekinjene kolone so dose-daj zadoščale za preskrbovanje armade z živežem. Po gorskih cestah pa srečuješ tudi stare žene in može, ki hite dalje in dalje, da dosežejo bojno črto. Za svojci hite, da jim nosijo jedi in denar, S ponosom ti kažejo, kaj. imajo v vrečah na svojih starih ramenih: hlebe kruha, jabolka, Češplje, slanino. Denar imajo skrit v usnjatih torbicah na prsih. Nek vojni poizve-dovalec je srečal na gorski cesti Četo 160 starih kmetov, ki so Vsi imeli isti cilj: k sinovom na, bojišču prinesti darove mater. Neki starec je dejal ponosno: „Moj sin se bori pri Palanki. V par dneh bom pri njem. Kako se bo veselil sinko, k.o bo dobil kruh, ki ga je pekla njegova mati." Bog usliši starca, da dobi sipa živega. Zlato ljudstvo je to!
»ojšiea.
tEisenbahnen
:StraBan u.VVage trBefestigungsn
G.Freytag& Bsrndt,Wi
skim izlivom Arta. Trdnjava Preveza je Čuvala ozki izliv iz Arte v Jonsko morje. Preveza je glavno mesto turškega vilajeta Janina in šteje nekaj nad1 8000 prebivalcev. Prebivalci so večinoma Grki in Albanci.
Grki na morju.
Tudi na morju so Grki proti Turkom že dosegli lepe uspelie. Grška, vojna mornarica je zasedla otoke Taksos, Imbros, Strati in, Samotrake v Egejskem morju. S tem je onemogočeno vsako turško pošiljanje vojaštva iz Male Azije po morju. Med tem se je tudi proslavila neka grška, torpedovka. O njenem činu se poroča iz Aten sledeče: Grška torpedovka št. Ifl je prodrla v pristanišče pri Solunu ter uspešno napadla s torpedi turško oklopnico „Feth-i-bulent". Torpedovka je namreč priplula ponoči pod poveljstvom kapitana Votsisa v solunsklo pristanišče ter se neopa,ženo približala turški oklopni križarki. Torpedovka je izstrelila proti o"dopnici torpedo, ki je zadel ladjo v dolžini ter napravil strahovito luknjo. Cez malo časa se je ladja pogreznila, Utonil je tudi velik del posadke» Nato se je torpedovka nemoteno vrnila v Kateri-no.
Srbsko turško bojišče.
Prizren, nekdanja prestolnica srbskih kraljev, v srbskih rokah.
Boj za Prizren je trajal 4 dni. Pred mestom je stalo 8 bataljonov turških vojakov in 5000 Albancev, ki so se vojskovali z vso srditostjo. Srbom je poveljeval general JankoviČ. Ko je srbska armada po 6ur-nem vročem boju zavzela vas Dolnjihom pred Prizre-nom, se je v Četrtek, dne 31, oktobra, turška posadka v Prizrenu udala. Nato je korakala srbska armada slovesno v Prizren, kjer je bila z navdušenjem sprejeta. 'Mesto Prizren leži severo-zajiodno od Skoplja, ima nad 50.000 prebivalcev ter lepo razvito industrijo in je vsled tega bogato. V mestu je ena katoliška in dve pravoslavni cerkvi in 24 mošej; tudi avstrijski konzulat je v tem mestu,
Srhi marširajo proti jugu.
Turška zahodna larmada, ki ji je poveljeval Zekki-paša, je takorekoč uničena, V dveh velikih kolonah se je po hudem porazu pri Kumanovem umikala pred prodirajoČimi Srbi. Te voje so Srbi deloma razpršili, deloma vjeli. Srbi so zajeli Tetovo, vse kraje na Ovčjem polju, tudi P r i 1 e p (glej zemljevid v prejšnji številki našega lista) jef v srbskih rokah.
Srbska glavna armada, je namreč dne 2. m. prodrla iz Velesa v mesto Prilep, ki ga je brez boja zavzela. Od tod je do Bitolja, kjer se nahaja baje en del razkropljene Zekki-paŠeve armade, po popolnoma ravni cesti le še 40 km. Zekki-paŠa, ako je sploh tukaj, bo prišel zopet v lepo past, ker se bliža od juga del grške vzhodne armade, ki je že zavzela Sjatište na potu v Bitolj.
Iz Skoplja poročajo, da so srbske Čete dne 3. novembra zavzele Hoštivar (Kastovo v Aloaniji). Od Turkov deloma razdejano železniško progo iz Skoplja v Mitrovico so Srbi že zopet popravili. Po tej progi že vozijo redni vlaki. Albanske voditelje Saban-paŠo, Hasan-bega in Ali-drago so prepeljali v Belgrad kot vo}ne vjetnike. Vsega skupaj so vzeli Srbi Turkom 135 topov.
Prilep. -- Kraljevič Marko.
Prilep, katerega je zavzela srbska armada, je rojstni kraj velikega srbskega junaka, katerega ime slavijo jugoslovanske narodne pesmi skozi 5 stoletij — \ime, ki je tudi nam Slovencem dobro znano — kralje-KiČ Marko, Se ene sanje se rrrorrrto uresničiti "Srbom, lili kakor se je izrazil minister Pašič: „Priti do mor-la, da bomo mogli dihati!"
Slovesni vhod srbskega kralja Petra v Skoplje.
V	nedeljo, dne 3. novembra popoldne je bil svečani vhod kralja Petra v Sk<oplje, nekdanjo prestolnico srbskega carja Dušana. Sprejem je bil veličasten-Na postaji sta pričakovala kralja, prestolonaslednik in kraljevič Jurij, potem general Putnik, vrhovno po-veljništvo, zastopniki občine, mestna uprava, vsi inozemski konzuli v svečanostni uniformi, po trije najstarejši srbski in bolgarski duhovniki, potem ogromna množica prebivalstva vseh veroizpovedanj in narodnosti. Celo mesto je okrašeno s srbskimi zastavami.
Kralj bi bil moral dospeti točno ob 3. uri. Vreme je bilo pred prihodom deževno, toda ko je dospel vlak, je posijalo solnce.
Ob prihodu vlaika je zasvirala godba kraljevsko himno. Kralj je počasi izstopil iz voza, za njim pa kraljičina Jelena, skromno oblečena kot bolniška strežnica, za, njo kraljevič Pavel, ministrski predsednik Pašič, ministra Andro Nikolič, Ljube Jovanovič in vse dvorno spremstvo. Kralj je poljubil prestolonaslednika in kraljeviča Gjorgja ter sprejel raport poveljnika in obšel Častno četo.
Mestni upravitelj GavriloviČ je predstavil kralju predstavitelja srbske cerkvene občine,' hadži Ri-stiča, ki je v imenu osvobojenega Skoplja voščil kralju srečen prihod in mu ponudil kruha in soli.
Kralj je izjavil svoje veselje, da je vstopil v staro srbsko prestolnico, izrekel je svojo nado, da v mestu zavlada red, in pozival prebivalstvo, da, se povrne k rednim opravkom.
V	imenu turškega prebivalstva je pozdravil kralja, Rešad beg, predsednik občine, ki je končal svoj govor z besedami: Turki so s sabljo dobili Skoplje in so ga izgubili tudi s sabljo.
Kralj se je zahvalil in rekel, da bo turško pre-
bivalstvo živelo svobodno in se razvijalo pod njegovo upravo kakor srbsko.
Ves ta Čas se je pozdravljala kraljičina z navzočimi, ki so bili vsi navdušeni vsled njene skromnosti in požrtvovalnega delovanja, v blagor ranjencem.
Ob burnih klicih: ,,'Živio kralj Peter, živio kralj osvoboditelj", se je odpeljal kralj s kraljeviči in spremstvom po ulicah, nabito polnih občinstva, do cerkve sv. Spasa, kjer ga je sprejel srbski metropolit Vin-centij, in bolgarski, Neofit, ki je izrekel željo, da bi zavezniške vojske nadaljevale osvobojevanje kristjan nov.
V stari srbski cerkvi se ie nato vršila zahval-nioa, na, kar se je kralj, povsod burno pozdravljen, odpeljal v svoje stanovanje.
Po vsem mestu je prebivalstvo kar najprijaznejše pozdravljalo srbsko vojaštvo, ki se je nastanilo v vojašnicah.
Po sprejemu je valovila po ulicah velikanska množica občinstva, kateregia je bilo gotovo do 100.000. Tako je torej po 500 letih Skoplje zopet srbsko.
Srbski uspehi in nadaljnl nameni.
Zemlja, severno od črte Strumica, Demir Kapu, Prilep, Kruševo, Hoštivar, Prizren, Peč je v srbskih rokah, in sicer, kakor se poroča, v njihovi mirni pp-sesti. Tretja srbska armada pod poveljstvom generala Jankoviča prodira, skozi Albanijo proti DraČu (Duraz-zo) ob Jadranskem morju. Ž njim se bo po zavzetju Skadra združil general ŽivkoviČ. Večji del druge srbske armade pod generalom Stepa,novičem je odšel pri Drinopolju na pomoč bolgarski oblegovalni armadi. Drugi del te armade prodira proti Bitolju (Mlonastir), ki se ne more ustavljati. Prva. armada pod poveljstvom prestolonaslednika se pa nahaja na poti proti Solunu, odnosno deloma proti Bitolju.
Od Soluna je oddaljena srbska pehota kakih 50 km, srbska konjenica pa le Še kakih 30 km. Ker prodirajo od zahoda, proti Solunu Grki in od severa poleg Srbov tudi Bolgari, ki so z mogočno svojo kolono že tudi blizu, si bodo zavezniki v Solunu podali svoje zmagoslavne roke. Morda se bodo še ostanki nekdanje turške zahodne armade postavili zmagovalcem v bran pred obzidjem Soluna, pa pota jim ne bodo mogli zastaviti, Solun, glavno mesto zahodne Turčije, bo kmalu v rokah balkanskih zaveznikov,
Črnogorsko-turško bojišče.
Boj za Skader.
Na jugu so Črnogorci že v posesti vseh važnih postojank pred Skadrom ter neprestano obstreljujejo goro Taraboš in skadrske utrdbe, v katerih se Turki in posebno Albanci, branijo kot besni. Danilova armada je naletela na ljut 0(!p6r pred Skadrom. Pri Vraki, na vzhodno-severni strani mesta-, je nastala bitka, v kateri je bilo mnogo mrtvih in ranjenih na obeh straneh. Mesto Skader že na več krajih gori. Prebivalstvo se zateka v cerkve^ Mesto je od vseh strani obkoljeno, združile so se predstraže Danilove in Martinovičeve armade. Vendar se vkljuta temu Turki nočejo udati. Turški pfoveljnik je na poziv Črnogorcev, naj se uda, odgovoril, da dokler bo še le en vojak pri topovih, on Skadra ne preda. General Živkovič, kateri je s svojo brigado zavzel mesto Peč (Ipek) v Novem Pazarju, maršira s svojimi četami Črnogorskim četam pred Skadrom na pomoč.
Drugotni črnogorski uspehi.
Črnogorska Vukotičevia armada je zavzela dne 4. novembra mesto DjakovO, ki leži vzhodno od Pod-gorice v severnem delu Albanije. Od tam korakajo Črnogorci v Prizren, kjer se nameravajo združiti s Srbi.
Nadalje se tudi poroča, da desno krilo genera,, la Martinoviča stoji že 10 km pred Lešom (Alesija) ob Jadranskem morju.
Kralj Nikita obišče ranjence.
Junaške črnogorske matere.
Dne 2/8. oktobra je Črnogorski kralj Nikita v Rjeki, kjer je napravljena začasna bolnišnica, obiskal ranjence (Rjeka je sedaj glavni stan kralja, Niki-te. Mesto se nahaja v Črni gori vzhodno od Cetinja ob cesti, ki vodi v obmejno Črnogorsko trdnjavo Podgorica). Kralj je pri vsaki postelji obstal in povpraševal ranjence o njih stanju.
Pred neko bolniško posteljo je stala stara Crno-gorka,, ki je držala v desnici voščeno svečo. Na parah je ležalo pred njo mrtvo truplo nekega, vojaka. Kralj je stopil bližje^ se prekrižal, poljubil križ, ki je bil na. prsih vojaka, poljubil tudi mrtvega Črnogorca na čelo ter je vprašal ženo, ali je mrlič njen sin. Žena je pritrdila in pripovedovala,, kako je bil njen sin pri nekem nočnem naskoku na Taraboš, težko ranjen» Tudi njen mož in 2 druga sinova sta tam padla, vsi pod eno zastavo, oče kot zastavonoša: ko je on padel, je vzel starejši sin zasiavo iz rok mrtvemu očetu, in ko je tudi njega dohitela smrt, nadomestil ga, .ie mlajši brat, ki pa se je malo pozneje, zadet od turške kro-glje, zgrudil mrtev na tla. Dva dni pozneje so Še tudi najmlajšega brata prenesli ranjenega v bolnišnico. Stara ženica se je tolažila: ..Sedaj nimam razun Boga, mojega kr(alja in, slave, ki so mi jo zapustili moj mož in sinovi, nikogar več na svetli!" Navzoči so 1 >j 1 i globoko ganjeni; tudi v očeh kralja so se zalesketale solze. Ko je starka videla, da je krali ganjen, rekla je: „Le nam, tvojim otrokom in podložnim je dovoljeno, v največji nesreči s solzami iskati tolažbe. Ko pa vidimo tebe, ki si naš deželni oče in' najvišji voisko-vodja, ne izgubimo poguma in upanja." — „Pray i-
maš, moja vrla, stara Crnogorka", je odgovoril kralj, „moj sin Danilo bo odslej do 'tvojega groba skrbel zate, kot bi bil on tvoj edini sin,"
V istem hipu so prinesli v dvorano novega ranjenca. Na posteljah ležeči vojaki so se s spoštovanjem dvignili ter mu zaklicali:„Sretna ti rana!" Nihče ga ni vprašal, kako se počuti in kaj ga boli, a tudi on ni tožil, dasi so se mu na obrazu poznale največje bolečine. Kralj je pristopil k njemu ter ga poljubil na Čelo. Pred vhodom v bolnišnico je srečal kralj neko staro ženico iz črnogorskega, plemena Ce-če v Katunski nahiji, ki je že dolgo veljala za zibelko najboljših junakov. Uboga starka je izgubila 4 sinove. Vprašala pa je le, so se li njeni sinovi vedli v vojni kakor junaki, tako, kakOr se to spodobi za junake.
Dan slave.
Sin pokojnega črnogorskega generalaBožoviča, poročnik BožoviČ, je vodil naskok na pek.o turško postojanko. Zajklical je svojim vojakom: „Naprej, to je dan slave za Crnogoro!" v tem hipu je priletela krogla, ki je zadela nesrečnega poročnika v glavo, da, je ostal na mestu mrtev.. Pokojnik je bil najboljši prijatelj najmlajšega sina kralja Nikole, princa Petra, ki je poljubil mrtvega prijatelja in ostal ihteČ dolgo poleg njega.
.
• •
Zverinsko početje Turkov.
Iz K ii s t e n d i 1 a se poroča, da turški voja-ki, ki jih preganja druga armada (srbske in bolgarske divizije), po vseh vaseh, skozi katere beže, koljejo ljudi kakor živino ter pdkončujejo cele družine z ženami in otroci. V vaseh Trahptovište in Vuke so našli 147 mrtvih in še mnogo več ranjenih.
Med begom po bitki pri K i r k i 1 i s i so se hoteli besni Turki maščevati nad kristjani s tem, da so krščanske vojake 15 turškega polka zaprli v vasi U-stroj v neko hišo; tam so trpinčili vojake na nečloveški način; iztikali so jim oči, rezali nosove, parali trebuhe, nato pa so hišo zažgali. Bolgarskega, popa, ki je stanoval v tej vasi, so prijeli, mu z bajoneti iz-tajkaili oči, odrezali brado in nos ter so ga ubili. V vasi B i z j i n e pri Bunar Hisarju so zdivjani Turki polovili 24 krščanskih deklet in so jih potem, ko so jih po živinsko onečastili, privezali na meter dolge vrvi h konjem in so jih tako vlačili po cesti. Krik teh nesrečnic se je razlegal daleč na okoli. Trpinčili so jih1 tako dolgo, dokler niso te mlade mučenice izdahni-ie.
Ko slo bili Turki pri L i 1 e - B u r g, a s u premagani in so morali bežati pred zmagujočimi Bolgari, so požgali na begu mnogo krščanskih vasi, prebivalce pa so, ker jih niso mogli vzeti seboj, pomorili. Taka usoda je zadela n, pr. vas Aivali pri Lile-Burga-su. Nad 100 hiš je zgorelo in turški divjaki so pomorili vse prebivalce do zadnjega, 10 krščanskih mater so obesili na drevesa ob cesti, njih dojeniflcom pa so porezali jezike in jih obesili materam n;a noge. Ta grozodejstva kličejo do neba za maščevanje.
Tako ravnajo divjaški Turki povsod. Ko so bežali po bitki pri Kumanovem proti jugu, so zažgali med potom toliko vasi, da je bilo nebo od ognjene zarje vse krvavo. Ubijali so male otroke, silili matere, da so morale jesti meso ubitih otrok, nato pa tudi matere trpinčili in pobijali.
Divjaški bašibOzuki (neka vrsta turške infante-rije) so v vasi Vlahija v Makedoniji prerezali vrat 14-letnemu dečkju, ki so ga od matere iztrgali. V Serlini so gnali 30 mož v cerkev in cerkev zažgali; 26 mož je zgorelo.
Grški general Sapunzaki poroča iz Epira, Turki v; okolici Janine more in požigajo sela. V Janini sami so umorili grškega nadpopa. Turki niti ne prizanašajo več v svoji slepi mohamedanski strasti voja/kom-kristjanom, ki so uvrščeni v turški armadi.
Turška grozodejstva silno delujejo na srbske in bolgarske čete, da preko strašnih ovir hite kakor na perutih, samo, da bi preprečili Turkom klanje nedolžnih ljudi in se maščevali za njih grozodejstva.
Kaj dela Avstrija?
Avstro-ogrska vlada je bila. doslej med bojem na Balkanu1 nepristranska in se ni vmešavala niti v prid Slovanom niti v prid Turkom, Ko je Francija te dni predlagala,, naj se vse velike države izrečejo, da ne bodo iskale nobenih svojih koristi na Balkanu, je Avstrija ta predlog odklonila, ker ima sama velik del svoje zemlje na Balkanu. Obenem je izjavila, d'a ne uvidi, zakaj bi Srbi prodirali Črez Prizren v Albanijo proti Jadranskemu morju, ker v Albaniji ni Srbov in ker Srbi nimajo tam tudi nobenih političnih prijateljev. Kakor se sliši, bi namreč Srbi radi raz-ven srbskega dela Makedonije in Albanije Še dobili tudi kos nesrbske Albanije do Jadranskega morja, da bi tako imeli izhod tudi na Jadransko morje. Tlo-da sumi se, da Srbi ne zahtevajo tega tako iz lastnega nagiba, kaikor nahujskani od Italijanov, katerim bi Srbi na ta način naredili prosto pot na Balkan. Ako je ta sumnja opravičena,, potem imamo svojo ljubo zaveznico Italijo za hrbtom kot nasprotnico.
Naša vlada se drži, kakor rečeno, sedaj med vojsko nepristranska nasproti vojskujočim se narodom, toda, ne da si vmes govoriti niti od Francije, niti ne bo pripustila, da hi iz sedanje vojske Italija dobila kalko korist na Škodo Avstrije. PajČ pa je iz različnih listov, ki imajo precej ozke zveze z našo vlado, spoznati, da ne bo popolnoma nič ugovarjala, ako si vzame Bolgarija one turške pokrajine, v katerih prebivaj Bolgari, Srbija one, v katerih prebivajo Srbi, Črna gora, del sandžaka novipazarskega ter
celo Sk.adrsko jezero z okolico vred, in Grška grške pokrajine. Ne bo pa pripustila Avstrija, da si katerakoli tuja država prisvoji Albapijo in tako zapre Avstriji pot v Sredozemsko morje.
Evropske velike države.
Velike evropske države se nahajajo v dveh zvezali, ena je Avstrija-NemČija-Italija, druga pa Angli-ja-Francija-Rusija, Ni izključeno, da sedanja vojska razruši tudi te velike zveze,
Rusija bi rada imela prosto pot za svoje vojne ladje iz Črnega morja v Sredozemsko morje, ta pot pelje skozi Dardanele, ob katerih leži Carigrad. Zato je možnost, da še nazadnje tudi Rusija poseže v voj-skb ter si osvoji Dardanele. Že se sliši, da se zbirajo ruske ladje v Črnem morju. Anglija pa, ki ima ob Sredozemskem morju svoje pokrajine, ne bi rada videla ruski]i ladij v tem morju. Francija ima veliko denarja izposojenega pri Turkih in balkanskih državah, njej sploh sedanja vojska ni nič kaj dobrodošla. Cim prej se konča, tem boljše za-njO-
Italija škili po Albaniji in vsled tega mora stati Avstrija na straži. Prijateljska Čustva med. Avstrijo in Italijo vsled tega tudi niso najbolj vroča. Nemčija pa si hoče sedaj kakor Francija tudi s celim svetom ostati dobra, zato pa za Avstrijo ni najboljša zaveznica. Razmere se seveda lahko spremenijo, toda sedaj je stališče tako, da ako se zaplete Avstrija v kako vojsko, je najverjetnejše, da z Italijo,
Velevlasti pošiljajo ladje.
Bati se je, da turško prebivalstvo v Carigradu, Solunu, Smirni in po drugih obmorskih mestih vsled strašnega poraza 'turškega vojaštva na vseh bojiščih zdivja ter se vrže na nedolžne kristjane, ki stanujejo po ieh krajih. Da bi preprečile klanje kristjanov, so poslale evropske velevlasti v turško vodovje bojne ladje, ki imajo namen, braniti kristjane, posebno Evropejce. Naša Avstrija je poslala 3 velike fcojne ladje, in sicer: „Nadvojvoda Franc Ferdinand", „Radetz-ky", „Zrinji", nadalje brzokrižarko Admiral Spaun" in dve torpedovki. To brodovje je že odpl#o iz Pulje ter ima povelje, križariti pred Smirno, ki je mesto v Mali Aziji ob obali Egejskega, morja.
V obrambo Avstrijcev v Solunu je v ponedeljek priplula v solunsko pristanišče avstrijska ladja „Cesarica in kraljica Marija Terezija". Ker ladja Tau-rus", ki leži pred Carigradom v obrambo avsirtskih podanikov, ne zadostuje, je odplula v ponedeljek iz Pule križarica „Aspern" in imai povelje, da se pridruži ,„Taurusu".
Tudi druge velevlasti pošiljajo ladje v obrambo svojih podanikov na turškem ozemlju. Le pri Angležih, kateri so mobilizirali vse svoje brodovje, se sumi, da imajo ne samo obrambne, ampak tudi še sebične namere,
Turčija prosi miru.
Ošabna Turčija, ki je zaničevala krščanske balkanske države ter «i je pred vojsk« prepovedi» vsako vmešavanje drugih vlasti, se je spokorila in ponižala. Svoj hrbet, skrivljen pod ndarci krščanskega orožja, je pred velevlastmi še bolj skrivila ter jih po svojih zastopnikih milo zaprosila, naj izposlnjejo pri balkanskih drža» ah za Turčijo mir ali vsaj več časa trajaj oče premirje. Francoska je to tarško prošnjo kar naravnost odklonila, druge velevlasti bodo isto storile ali pa na prošnjo sploh ne bodo odgovorile. Mir si tudi želijo balkanske države, pa tak mir, ki se ne bo sklepal ne v Parizu, ne v Londona in tudi ne v Berolinn ali kakem drugem glavnem mestu, temveč v Carigradu, osvojenem in osvobojenem po junaškem bolgarskem zmagovalca in njegovih balkanskih zaveznikih.
Razne novice.
10.	nedelja: 24. po Binkoštih, Andrej Avel.
11.	poudeljek: Martin, škof.
12.	torek: Martin, papež.
13 sreda: Stanislav, Kostka.
14.	četrtek: Jozafat, škof.
15.	petek: Leopold, vojvoda.
16.	sobota: Eimund, škof.
Iz reda oo. sv. Vincencija. ^Prečastiti gospod superijor Fr. JavŠovec je imenovan za1 sftperijora v Gradcu, prečastiti gospod Fr. Kitak pa za superijo-ra pri sv. Jožefu nad Celjem.
„Danica." ^Slovensko h katoliško l akademično tehnično riirušitvo „Danica" 1 je izvolilo na ' občnem zboru dne 28. oktobra sledeči' odbor: predjsednik: iur Franc Maršič; podpredsednik: mejdi. Ivan Jer-šterle; tajnik: phil. Franc Koblar; blajgajnik: teh. Gabrijel Majcen; I. knjižničar: iur. Franc Mlinar; II. knjižničar: phil. Adolf Ivančič; zapisnikar: ph.
*	Delegacije. V torek, dne 5. t. m. se je pričelo v Budimpešti zasedanje delegacij. Za predsednika jo bi! izvoljen grof Mervveldt. za podpredsednika, pa poslanec Dobernig. Nato so se izvolili razni odseki. V zunanjem odseku je podal zunanji minister grof Berch-told svloje poročilo posebno, glede iia vojsko pa Balka-nijr. Novega je le malo povedal, povdarjal je samo. da hoče Avstrija Čuvati svoje koristi na Balkanu, kali o, o tem tudi delegati niso izvedeli. Včeraj je prišel cesar v Budimpešto ter je imel v delegacijah' prestol-ni govor.
*	Osebna dohodnina. Odkar je Zaleski finančni minister, se iz krogov kmetov in obrtnikov čujejo ne-
prestano tožbe o previsokem odmerjocvm osebne dohodnine. Poslanci Slov. kmečke zveze, dr. Korošec, dr. JankoviČ, dr, Verstovšek in tovariši so v državnem zboru že v posebnih interpelacijah naznanili pritožbe slovenskega ljudstva in zahtevali odpomoči. Znano je, da veliki bogataši plačujejo primeroma zelo majhen osebno-dohodninski diavek. Njih premoženje se ne more kontrolirati, ker imajo denar v bankah, a bankam ni treba pripoznavati dohodnine, kakor to mora kak ubog kmet ali obrtnik. Pravijo, diai bi lahko osebna dohodnina nesla v Avstriji 50 milijonov več, ako bi bili bogatini primerno obdačeni. Sedaj pa morajo ubogi trpini plačevati za bogatine.
*	Na razna vprašanja. Več naših somišljenikov nas povprašuje, zakaj se „¡Slovenski Gospodar" ne prodaja v tobačnih trafikah. Vsem tem javimo, da naj zahtevajo v trafikah v naših mestih in na kolodvorih' naš list. UpravniŠtvo bo radevolje poslalo trafikam naš list na prodaj. Pristaši! Zahtevajte povsod „Slovenskega Gospodarja"!
*	„Narodno-obrambni Vestnih" je priložen današnji številki „Slovenskega Gospodarja".
*	Naš podlistek. V tej in prihodnji Številki pri-uašamo v podlistku zanimive Črtice o največjem juna* ku v jugoslovanskih pesmih, kraljeviču Marku. Predmet je že sam na sebi zanimiv, a je vsled sedanjih bitk v krajih, kjer nastopa kraljevič Marko, dvakrat tako zanimiv. Opozarjamo pa svoje Čitatelje, cla bomo potem začeli priobčevati daljšo, izredno zanimivo povest iz starih krščanskih Časov. Pridobivajte nam vsled tega obilo novih naročnikov!
*	Zopet napad na čuvaja. Dne 31. oktobra zvečer je 241etni pravnik, imenom PlaninŠČak, streljal v Zagrebu proti oknu bainove palače. Čuvaj, ki se je nahajal baje v sobi, ni bil zadet, ter so opraskale grogle samjo zid pod oknom. PlaninŠČak" je nato sam sebe ustrelil v sence ter se je zvrnil s krvjo oblit na tla. Ko so ga prenesli v bolnišnico, je umrl.
* Za Mov. Straž« je nabral» ob priliki srebrne poroke g. Šim. in Barbare Vezjak n» Pragarskem, gospica Marija Kancler iz Spodnje Poljskave K 12"20. Živio!
Mariborski okraj,
m Maribor. V baziliki Matere milosti se bosta ta mesec blagoslavljala zadnja, dva oltarja, namreč oltar sv. Frančiška Serafinskega dne 17. novembra, in oltar naše preljube Gospe presv. Srca Jezusovega v majhni kapelici na severni strani dne 24. nov. Vsakokrat se začne blagoslavljali je ob 8. uri, potem bo slovenska pridiga (dr. A. Medved), slovesna sveta maša, nemška pridiga (prevzvišeni knezOškof) in zahvalna pesem.
m Maribor. Volitve za, mestni svet so razpisane. III. volilni razred" Vili 19, novembra, 11. 22. novembra in 1.26. t. m. Vsak razred, voli 10 odbornikov, Dosedanji župan dr, Schmiderer se noče več dati voliti, Možu najbrž mrzi zavoženo mestno gospodarstvo. — Nemška mestna „Šparkasa" je zvišala obrestno mero za posojila od 4M na 5% %. Tudi drugi nemški denarni zavodi so zvišali obrestno mero. Kaj neki to pomeni?
m Zg. Sv. Kungota. Za našo cerkev je gospa grofica Festetic kupila dvoje novih slikanih oken ter jih dala upostaviti pri glavnem oltarju. Na praznit Vseh svetnikov smo imeli že priliko, jih občudovati in se jih veseliti. Z!a to velikodušno darilo smo visoko-rodni gospe j grofici iz srca hvaležni vsi dobro misleči farani. kateri spoštujemo sv, vero in ljubimo cerkev.
m Sv. Benedikt v Slov. gor. V ponedeljek, dne 4. novembra, so pogorela gospodarska poslopja gosp. Franca Kaučiča, posestnika v Ihovi, in načelnika tukajšnjega Veteranskega društva, Ko so ljudje v gozdu grabljali listje, so otroci doma v listnjak.u zažgali. Rešili so le živino, poslopja z vso krmo in gospodarsko opravo so uničena. Komaj in komaj se je še posrečilo rešiti hišo. Obče spštovani rodbini in posebej Še daleč na okrog priljubljenemu načelniku naših veterancev naše odkrito sožalje. Sosedje pomagajte!
m K v. Lenart v S k) v. goricah. Slovenci pozor! Sedaj v začetku novembra je vpisovanje otrok v nemško šolo. Pazite, da se ne boste dali pregovoriti in poslali svoje otroke v nasprotne roke ter jih dali zapisati v nemšklo mučilnico. Ce bi prišel kak šentle-nartsjki „Firnfar" v francosko šolo. on bi gledal učitelja in učitelj njega. Kaj ne da?! Pa nazadnje bi o-sital nemškutar Še večji revež kot je bil, V šulferajn-sKi šoli se otroci navadijo nasprotovati vsemu, ka.r je slovensko. (Tudi nastopanje otrok splošno ni bogve kako vzgledno, Poglejte otroke iz slovenske šole. ti se lepo obnašajo po poti domov in tudi po krščanski navadi pozdravijo. ,V cerkev pa o t rtiči iz šulferajnske šole tako ne bodo radi hodili, k'er je že Šola predaleč proč od cerkve. Tisti klopotec pred nemško šolo poje nemškutarjem njihovo staro željo: Slovenski kmetje bodo plačevali šulferajnsko kobačo, nemčurski ...Fiin-farji" pa bodo od veselja pjopokali. Pomnite, Slovenci: Dokler bo toliko Slovencev v trgu kot sedaj, bodo „Funfari" zmirom pred nami trepetali in slovenska zastava bo plapolala nad Št. Lenartom tako kot je 25. avgusta 1912.
m Rače. V ponedeljek, dne 3, t. m. je v Racah' pri Franc Plečku nastal ogenj, kateri je v kratkem času uničil celo gospodarsko poslopje. Na pomoč so prihitele razuiï domače požarne brambe, tudi one iz Poclove in Ruše. Hvala vsem!
m Slov. Bistrica. Na dan Vseh svetnikov zvečer je tukaj grmelo in se bliskalo, da je bilo strah in groza,. Med dežjem, ki je kar curkoma lil, je padala
tudi precej gosta toča, ki pa ni napravila nobene škode.
m Slov. Bistrica. V Četrtek, dne 31,. vinotoka, je po mučni bolezni umrl Janez Verhovšek, župan in načelnik požarne brambe na Gornji Bistrici. Pogreba, ki je bil v soboto popoldne, se je udeležilo veliko ljudi. Rajni se je tudi udeležil vojske pri Kraljevem Gradcu leta 1866 in bil odlikovan s srebrmo svetinjo v znak hrabrosti» N, v m. p.!
m St 1 ■ J » Slov. gor. Na-e bralno društvo in podrnžnica Slov. Straže priredita v nedeljo, 10. nov. v SI >v. Domu pupold le po večerni cah Slomšekovo slavnost. Slavnostni govor bo imel g. dr. Hohnjee iz Maribora.
m Slov B:strioa. Slov. kit. izobraže-alno društ o priredi dne 17. listopada v korist o bog'm šolarjem okoliške šole, žaloigro v 5 te janjih „Mlinar in njegova hči". Vse sosede iskreno vabimo na prire ditev. Vsak se naj potrudi ta dan v Slov. Bistrico, naj bo lepo ali slabo vreme. Na veselo svidenje.
Ptujski okraj.
p Ptuj. V nedeljo, dne 3, t. m. so imeli pri nas otvoritev Nemškega Doma. Da se je bolj slovesno obhajalo, so skrbeli naši pristni Nemci s tem, da so razobesili frankfurtarce, — V petek smo obhajali spomin naših pogojnih. Rodb/ilna Ceh iz Spuhla pa ie ravno ta dan pokopala svojega starejšega sina, oziroma. brata, Alojzija Ceha, kateri je bil od hudobne roke s samokresom zadet v prsa.
P Št. Janž na Dravskem poljii. V odgovor na dopis „St. Janž na Dravskem polju" iz „Šta.;ierca" z dne 13, oktobra 1912. Kar je „zaupen mož" v uredništvu „Štajerca," zanimivega pripovedoval od St. Jan-ža, je v pravem pomenu besede uredništvo nalagal. Ko bi ga uredništvo .„Štajerca" tako 'dobro poznalo, kakor ga pozna v župniji vsak človek, napodilo bi ga iz pisarpe ravno tako, kakor ga ljudje v St. Janžu vsepovsodi napodijo iz hiš, v katerekoli pride. Mi tega „.zaupnega moža" preveč poznamo, zalo nam je pod Častjo, da bi se ž njim prerekali in odgovarjali njegovim lažnjivostim. Ta „zaupen mož" je znan sovražnik cerkve in vernega ljudstva, dasiravno pride včasih tudi v cerkev pogledat. Ni pa res, da bi se pri posvetovanju radi zgradbe ka.nala ljudem kaj prerokovalo, ampak se jim je točko za točko po predpisanih' pravilih družbe „Petovija" marsikaj stvarno raz-jasnjevalo in o načrtu kanala jasno razlagalo. O kakih drugih Činih ni bilo govora, Cemu torej v tako resen in za ljudstvo tako koristi poln predmet vmešavati „štajercijade" ? — Zakaj se pri nas Drava ne regulira, že vrabci po strehah čivkajo. Vsak trezen Človek ve, da so se naši poslanci potegovali za regulacijo Dr a ve. a oholi nemško-nacionalni gospodje, prijatelji in krušni očetje „Štajerca", so preprečili, da se Drava ne regulira, ker sipljejo ves deželni denar le za nemški del dežele. A zdaj se gre za kanalizacijo in ne za regulacijo Drave.
Velika Nedelja. Vsi liberalni listi se zgražajo (!) — seveda po svoje — nad zloflinom, ki se jie pripetil pretečeni teden v Osluševcih. Pri tem napadajo zopet našje mladeniške zveze, češ, to je sad njihove vzgoje. Tukaj javno pribi|emo, d|a sta bil^ morilec kakor tudi njegov kolega najljufcejšai / pristaša liberalnih misli in bralca, liberalnih časopisov1. In\,s tem pa konec ter mfir besejdi.
p Središče. Izjavljam, da nisem jaz pisala dopisa v 43. številki „.Slovenskega, Gospodarja" o našem gospodu organistu. — Rezika Podgorelc v Salov-cih. — (Potrjujemo. Uredništvo.)
p Se. Lovrenc v Slov. gor. Slov. kat. itobr. društvo priredi dn« 10. nov. po večernicah prosto zabavo z običajnim vsporedom; med drugim se ponavlja igra „Najdena hči", potem srečolo* z mnogobroj-nimi dobitki.
p S». Bolfenk pri Središču: Tukajšnja požarna bramba „Vitan" bode imela dne 10. t. m slavnostno blagoslavljanje svoje nove briz-galne in spravišfa. Vspored: Ob 9. uri predpoldan blagoslovi domači g. župnik brizgaln >, potem skupna sv. maša.
Ljutomerski okraj*
1 Sv. Križ na Murskem polju. Preteklo nedeljo, dne 3. novembra t. 1. smo imeli velezaslužnega organizatorja slovenske mladine, vlč. g. dr. J. H o h-n, j e c a v svoji sredini. Ustanovil nam je ženski odsek Bralnega društva ali Dekliško zvezo. V lepi pridigi pri poznem sv. opravilu je pozival navzočo mladino, naj v svojem življenju ne sltori ničesar zoper Boga. vse pa za Boga. Svaril jih je tudi pred sedmerimi najhujšimi sovražniki devuško-čistega življenja,. V popoldanskem govoru v društveni dvorani pa je dokazoval potrebnost ženske organizacije ter razpravljal o treh vezeh', ki naj vežejo dekleta v Delkli-ški zvezi, namreč vez medsebojnega prijateljstva, skupnega izobraŽevanja itn poštene zabave. Želeti je, da bi njegove besede obrodile najobilnejši sad. Ža njim je nastopilo po vrsti 9 domačih in 7 tudih deklet z govori in deklamacijami. Vmes se je trikrat o-glasil dekliški pevski zljor pod vodstvom zaslužnega g. nadučitelja A. Herzoga s pesmijo: v, Slovenski m mladenkam", „Slovenka sem" in eno Marijino. Vsi nastopi so biili navdušeno sprejeti. Obilna' udeležba na ustanovnem shodu daje upanje, da se bodo križev-ska dekleta v obilnem Številu oprijela Dekliške zveze, ki ima namen, pomagati sta.rišem vzgajati verne katoličanke in zavedne Slovenke. — Pri tej priložnosti se je dvorani, ki sta jo v letošnjem SlomŠekovem letu krščanski mladini skupno pjosfavila Posojilnica in Bralno društvo v Križovcih, dalo ime .„Slomšekov dom", in tako jo hočemo odslej imenovati.
1 Sv. Peter pri Radgoni. Vrli možje Bralnega društvo porabljalo vsako priliko, da si izpolnjujejo svoje duševno obzorje ter se med seboj navdušujejo. Zlasti pohvalno je eden izmed njih sprožil lepo misel,
dejanski pomagati sedaj potrebnim jugoslovanskim junakom; ostal ni pri besedah, ampak je položil kar ploščo. Lep vzgled so mnogi drugi posnemali. Nabralo se je 19 K za „Rdeči križ". Odlikoval se je g. J. pelcl,
1 Ljutomer. Za Slov Stražo je nabral .Tožef Vršič ob priliki godova^ja našega vrelega pristaša g. Dragotina Novak v Stročji vasi 6 K. Btg ž vi!
1 Gor. Rsdgsna. Izob aževalni ods"k Dekliške zve?e priredi v čitalniških prostorih v nedeljo, 17. novembra majhno slavnrst s petjem, dekhmacijami, govorom in gledališko predstavo igre „Strahovi".
1 Gor. Radgona. V nedeljo, dne 10. novembra pop. po večerni-cah bo imela Mjadeniška zveza svoj običajni mesečni shod.
1 Noršinci. Gasilno društvo priredi v prid nabave prepotrebnega orodja v neleljo, dne 10. nov. tombolo v prostorih g. Marko Vaupo-tiča v Noršincih. Začetek ob 4. uri popoldan.
Slovenjgraški okraj,
Marenberg. Slomšekova slavnost se je dne 27. oktobra prav lepo obnesla. Petje, slavnostni govor g. Krasa, deklamacije in drugi govori, vse je zelo pove-ličalo slavo nesmrtnega našega vladijce.
s Sv. Primož nad Muto, Dne 28, oktobra, ko je bil na Muti sejem, je zadela občutna nesreča našega vrlega soobčana Marka, Lav,ko, p. d. Dobnika, Otroci so prišli do vžigalic in zakurili v slami na Skednju, pod katerim je hlev. Gospodarju in bratu se je posrečilo, v zadnjem hipu rešiti svoje otroke in živino. Poslopje z vso krmo, žitom in orodjem pa. je zgorelo, tako, da je okrog 7000 K škode. Zavarovalnina ne krije niti polovice škode. Skoraj gotovo bi bila pogorela vea obširna poslopja s hišo vred, da nista prišli ob pravem času na pomoč sosedovi hčerki župana KrenČnika ter sta pomagali ogenj omejiti1. — Stariši, pazite na otroke in vžigalice!
s Skorno pri Šoštanju. Tukaj je dne 2. t. m. u-mrla, previdena s sv. zakramenti, blaga žen,a vdova Ana Vrabič, p. d. PeraČnik. Rajna je bila, žena. nekdanjega župana občine Sv. Florijan pri Šoštanju in večletnega cerkvenega ključarja podružnice Sv. Antona v Skornem, že 11 let rajnega moža Martina Vru-biča. Bila jé jako pridna in vzgledna gospodinja in dobra mati. Sveti naj ji večna luč!
Konjiški okraj.
k Konjice. Srečk Slovenske Straže" se je prodalo pri nas dosedaj 70. Dobijo se še do 12. t. m. V visoki družini kneza Windischgratz-a bodo imeli letos drugo poroko. Najstarejši princ Hugo poroča, neko princezinjo iz znane knežje rodbine Fiirstenberg, ki imajo svoj dvor v mestu Donaueschingen na Ba-denskem. Poroka bo baje koncem novembra v Has-Ijergu na Kranjskem.
k Konjice. Namesto, da bi g. trgovec, Ogorevc dal izjavo, Če bo kot odbornik liberalne stranke delal tudi p«o njenem programu, pa pusti, da se naš list psuje in previdno zamolči v „Slovenskem Narodu" drugi del našega vprašanja. Po nazorih liberalcev bi naj mi samo g. Ogorevca podpirali, kateri potem igra z d'r. Kadiunigom in dr. Ledererjem, kateri vodijo celo protislovensko politiko. Tako umejo liberalci narodno delo. G. Ogorevcu svetujemo, dia se pouči pri celjskih gg. trgovcih, zakaj se ne da nobeden voliti v odbor propadajoče Narodne stranke, svetujemo mu nadalje, da povzdigne svojo trgovino, opusti naj bratstvo s posilinemci, če je res liberalen slovenski trgovec, opusti pa naj tudi liberalno politiko, za katero ima ravno toliko sposobnosti kakor Srečko Serajnik in drugi liberalni veljaki, ki so o politiki občinskih volitev v trgu z odliko prestali izpit — piolitične nesposobnosti. Spominja se naj lepili priimkov, s katerimi „Slovenski Narod" in „Narodni List" obkladata kršč. kmečko ljudstvo, in naj se ne Čudi, Če bomo tako dolgo, dokler bo on odbornik liberalne stranke, opozarjali kmete na — delo liberalne stranke proti kmetom. Brez skrbi lahko prepusti g. Ogorevc slavno odbor-niško mesto liberalne stranke Serajnikiu ali magari dr. Rudolfu, saj bo vsak toliko dosegel kakor on, namreč — nič.
k Zreče. V ponedeljek je bil g. učitelj Karol Mravljak poročen z gdč. učiteljico Malčiko Tribnik. Obilo sreče! — Načelnik Bralnega društva, g. Mihael Lamut, je pred kratkim dopolnil 60 let življenja in je daroval društvu prvi 2kronski novec. Hvala mu! — Umrli sta: Marija Železnikar (Andrejčeva), stara 79' let, in Mimika Iršfič, članica Marijine družbe. Svetila jima večna luč!
k KODjitie. Bralno društvo in D. Z. priredita 24. novembra v prid revnim otrokom slov. okoliške šole dve šaljivi igri s petjem: „Kovačev študent" in „Oh te ženske" v 2 slikah. Kdor se hoče aopet enkrat prav dobro zabavati, naj pride.
Celjski okraj.
Celje. V naše mosto pride domolbrainsko dopolnilno poveljstvo. V zadnji seji mestnega občinskega sveta se (je sklenilo dati dovoljenje za potrebne a-<faptajci|e pri domobranski vojašnici.
o Celje. Iz društva za varstvo in oskrbovanje otrok za, celjski okraj. Skupno varuštvo. Revnim otrokom, zlasti nezakonskim, je sila težko dobiti varuhov, in akO se materam vendar-le posreči, preprositi koga za ta posel, mu morajo plačevati vsak.o pot posebej, briga se pa tak, varuh le malo za otroka. Naše društvo to uvideva, in je zato sklenilo tem potom prositi, da bi se ta ali oni, ki mu je dobrobit zanemarjeno mladine na srcu. blagovolil našemu društvu javiti kot skupen varuh' več otrok. Društvo bo preskrbelo, da bodo šle oblasti skupnim varuhom v vsakem oziru
na roke in bode tudi požrtvovalnim varuhom naklonilo nagrade.
c Žalec. V „Narodnem Listu", kojega glavni u-rednik je liberalni revizor Štibler, se nek dopisnik zaganja v našo novoustanovljeno kmečko posojilnico, katero smo ustanovili radi tega., <k,er posojilnica v Go-tovljah zelo izterjuje posojila in je baje naša liberalna posojilnica zelo udeležena pri naši ,„slavni" pivovarni, katero vodi Ijvan Prekoršek iz Prekorja pri Celju. G. Štibler naj rajši v „Narodnem Listu" pove, koliko je že izgubila posojilnica v Gotovljah pri naši pivovarni, koliko bo dobila od Glavpe posojilnice, kjer ima okrog 50.000 K naloženih, nazaj; razloži naj bilanco naše pivovarne, „sijajno" stanje liberalne Zveze iz Celja, m potem bo vsak vedel, zakaj smo ustanovili našo posojilnico. Čudimo se, da se liberalci brigajo za našo posojilnico, za posojilnico v Šoštanju, ki je članica liberalne Zveze in ljudem ne izplačuje vlog, četudi Čakajo leto dni in dalje, pa. se nočejo brigati in" mirno gledajo, da morajo iskati vlagatelji pomoči pri sodniji. Pričakujemo tudi poročila o tem, koliko so že liberalne posojilnice izgubile pri naši pivovarni, kar bo gotovo za vlagatelje zelo zanimivo.
c Hmelj. Promet na hmeljskem trgu v Zatcu je miren. Največ hmelja pokupijo kupci iz Nemčije. Opazuje se malo padanje cen. Za slab hmelj se plačuje 124-128 K, srednji 130-136, prima do 154 K 50 kg. Tujega hmelja je na tržišču zelo malo, a cene so dobre: od 130-140 K.
Gotovlje. Tukaj je dne 27. novembra t. 1. umrl v 75. letu svoje starosti bivši veleposestnik g.. Franc Antloga. Imenovani je bil vedno vnet katoličan. Bil je veliko let župan v Gotovljah, ¡kakor tudi cerkveni ključar. Naj v miru počiva! — Pri nas so se vršile nedavno zopet nove občinske volitve. Ostalo je razen malih sprememb vse pri starem. Pristaši Kmečke zveze se volitve niso udeležili, tem bolj pa se je potrudila Narodna stranka ter spravila vse svoje volilce na volišče. Posebno Zalčani se bojijo za svojo liberalno podružnico. Županom je zopet izvoljen g. Andrej Antloga, ki je za to res še najbolje sposoben in obče priljubljen, radi tega se mu tudi od naše stranii ne nasprotuje.
c St. J ur ob Taboru. Poročil se je veletržec Andrej Marine v Kapli z gdč. Framjo Ožeg iz Rimskih toplic. Umrli so: Boštjan Cebin, p. d. Veteršek; Janez C.oropevšek, oče Jožefa Goropevšeka, gostilničarja v Trbovljah; Jernej Grobler, p. d, Strmšek. — V konkurz je prišel trgovec Ignac Firm. Dolgovi znašajo baje 37.000 K. — Ludvik Plavšak je opustil trgovino z železjem. Prevzel jo je A. Cukala v Ojstri-Ški vasi.
c Ljubno. V nedeljo, dne 3. novembra, smo spremili k večnemu počitku trgovca g. Karola Dru-škoviča. Gospod DruškoviČ je bil delaven mož, skrben Oče, dober sosed ter splošno spoštovan in priljubljen pri vseli, ki so ga poznali. To je pokarala tucli udeležba pri pogrebu, katerega se je poleg Veteranskega društva in 6 požarnih bramb udeležilo na stotine ljudi iz celega gornjegrajskega okraja. Ganljivo slovo je ob odprtem grobu govoril domači g. župnik'. Naj v miru počiva !
c Loka pri Zidanem mostu, V nedeljo, dne 3. novembra, je bil v dvorani Izobraževalnega društva zadružni shod za posavsko okrožje. Prišli so vrli zastopniki posojilnic iz raznih, tudi daljnih krajev. G. nadrevizor PuŠenjak je bil v 2 uri trajajočem govoru podal zelo porabna navodila za poslovanje v posojilnicah. tTudi g. Martin Cerjak iz Rajbenburgai in drugi možje so povedali marsikaj koristnega, iz, vsega se je razvidelo, da naše posojilnice varno ravnajo in dobro delujejo ter vživajo zato splošno zaupanje, liberalni zavodi pa postajajo vedno bolj prave posu-šilnice in se jim godi kakor Turkom v sedanji vojski.
c Teharje. V nedeljo, dne 10. t. m. bo po večernicah občni zbor telovadnega ods«ka. Po zboru predavanje. Vabljeni so vsi pri jatelji mladeniškega gibanja.
c Jurklošter. V nedeljo 10. nov. priredi Mladeniška zveza mesečno zborovanje. Mlad na in odrasli pridite! Sv. opravilo bo ob 8 uri.
c Ljub-<0. V veseli drnžbi pri Ledeničarju so zbrali med seboj za Slov. Stražo 6 K: Vrtolk na kmetih, Krilezov Valentin, Ledenični Anza, L nart in Jurak. — N» gostiji pri Batlnu se je na predlog g župnika nabralo K 1520 za Slov. Stražo Živeli.
c Zbika Gospod Simon Strenkl, učitelj v pok. in posestnik na Tinskem, je obdaroval 30 otrok z raznovrstnim blagom za zimsko obleko, tukajšnji nčit. knjižnici pa je naklonil 44 knjig in zvezkov. Z» te darove se blag. šol. dobrotniku najprisrčneje zahvalita: šolsko vodstvo in kraj. šol. svet v Zibiki.
Brežiški okraj.
b Brežice. Škoda, da se rtjaši ljudje za dobavo raznih potrebščin v tukajšnji ¡deželni bplnišnici premalo pobrigajo. Ali res ne bi deželni odbor ničesar dal Slovencem? Dostikrat se zdaj bolniki pritožujejo, da niti za denar ne morejo dobiti mleka, ker ga tisti „nemški" gospod, ki je prevzel oskrbo mleka, ne dovaža redno določeno mero. Kmetje, na noge!
b Zakot pri Brežicah. Somišljenik nam piše: Za Brežice in bližnje župnije smo pred par leti ustanovili lastno slovensko podružnico Kmetijske družbe. Par-krat je že priredila kako poučno predavanje, letos pa še nič. Res je prišlo prejšnja leta tako malo poslušalcev k tem govorom, da, sem se naravnost sramoval vpričo učiteljev-veščakov. Ali nas res ni več umnih kmetov in gospodarjev, ki bi spoznavali, kako neizmerno potrebno nam je dandanes umno gospodarstvo in torej tudi poslušanje takih govorov in čitanje gospodarskih knjig in listov? Zato pa gospodarji, posebno mlajši, oglasite se v lepem številu ter pristopite k podružnici; Odbor pa nam naj zopet kmalu o-skrbi kaj poučnega.
b Zakot pri Brežicaji. Občinski odbor je v svoji seji dne 3. t. m. imenoval častnim občanom gospode: Antona Lapuh, Franca Rožman in Martina Šetinc ra,di njih zaslug pri občini.
b Videm-Krško. Minoli mesec je bilo birmova-. nje v sosednji kranjski dekaniji Leskovec, Tem povodom je bil tudi marsikje na Štajerskem znasii bjlagi g. župnik Ant. Gabrič v Cerkljah na splošno radost imenovan duhovnim svetovalcem. Med birmanci je bilo tudi dokaj že odraslih oseb iz hrvaške meje.
b Bizeljsko. Kar se od pamtiveka, ni zgodilo na Bizeljskem, se je zgodilo v noči od 30. do 31. vinotoka. Našli so na prostem mrtvega, na obrazu ležečega težaka in godca 211etnega Franca Nuja, doma iz Bukovja. Zabodel ga je v srce 19]letni paglavec» Apton ZnideriČ takoj do smrti. Vzrok sta ponočevanje in nesrečni alkohol. Ubijalec se je sam javil orožnikom. Nesreča je tudi hotela;, da si je tukajšnji trgovec Jo- . žef Vrečko zlomil nogo, katero mu je spretno uravnal in dal v gips naš domaČi zdravnik g, dr. Vilimek. — Vinski kupci dohajajo in se prodaja vino od 48—58 K hI. Naši pridni vinogradniki ga imajo Še precej na b Planina, Na Vseh svetnikov zvečer se je v tukajšnjo cerkev zbralo prav mnogo okoličanov in še tudi nekaj tržanov k skupni molitvi za rajne mrtve. Ko pa pridemo iz cerkve, nas objame prava egiptovska tema, da, smo morali po znanem planinskem blatu gaziti ven iz trga,. Vprašamo planinskega občinskega predstojnika, čemu ima razstavljene tiste leš-čerbe na raznih' voglih, če ne za razsvetljavo trga ob takih prilikah? Kam se porabi proračunjena svotaza razsvetljavo trga,, ako je pa, isti ponoči odvisen le od lupine milosti ali nemilosti? Ludvik! Tvoja skrb za blagor trga se je pokazala zopet v lepi luči?! (Pravzaprav v grdi temi!) — Okoličan, prodaj. Kapljica je dobra.
b Rajheiiburg Na Martinovo nedeljo, t j. 10. novembra priredi naše izobraževal o društvo igrokaz „Ljudmila". Ker je čisti dobiček namenjen za olepšavo prostora okoli nove cerkve za dan njenega posvečanja, ki se bo vršilo dne 2. julija 1914, se vabi občinstvo k obilnemu ob sku in se bodo pieplačila hvaležno sprejemala. Igra se >rši v novi kaplaniji. Začetek ob 3 uri pop ldne.
b Sevnica ob Savi. Tukajšnja Dekliška zveza priredi v nedeljo, 17. t. m gledališko p edstavo „Dve materi" v s< lezijanikem zavodu na Radn'. Vmes poje sevnški pvvski zbor. Začetek točno ob 3. uri popoldne. Veselica se vrši ob vsakem vremenu.
Majnowejš&c
Vojska.
Črnogorci.
Črnogorci »so pred par dnevi pretrgali zvezo med pristaniščem Leš (Alesisio) in Skadrom. Dne 2. novembra so napadli Turki brigado GjuroviČ na desnem krilu Martinovičeve armade, da bi zvezo zopet sklopili, pa so bili odbiti. Nato so Črnogorci »asedli Lei m Sv. Ivan Medua ob Jadranskem morju in sicer v imenu srbskega naroda.
Vsled tega je zavladalo veliko razburjenje v naših vladnih krogih. Ti dve pristanišči kakor tudi pristanišče Drač, ki ga še mislijo Srbi zasesti, ležijo na albanski zemlji, ki mora ostati samostojna ter ne sme priti pod srbsko oblast, katero mrzijo Albanci. Baje v tem oziru Italija in Nemčija soglašata z Avstrijo. Vendar je še upati, da se bo ta spor med Avstrijo in Srbi poravnal mirnim potom.
Srbi.
Srbi so svoje glavno vojno delo že izvršili in bodo zato šli njihovi voji na pomoč armadam drugih balkanskih zveznih držav. Pred Skader bodo poslali havbice, ker Črnogorci nimajo velikih oblegovalnih topov. Srbske čete so preko Kičeva, Kruševa in Pri-lepa, ki so ga zasedli, prodrle do B i t o 1 j a , ki bo kmalu padel. Druga srbska kolona, se je združila v torek z bolgarsko armado, ki je po dolini Strume prišla do Demir-Hisarja ter se je s Srbi in Grki srečala 40 km od Soluna pri Amatovskem jezeru. Odtod mar-širajo združene armade proti Solunu.
Grki.
Grki prodirajo nevzdržema proti Solunu, Turki se jim ne morejo ustavljati ter so zapustili vse postojanke ob reki Vardar, Ker Grki tudi iz polotoka Chal-kidike, kjer so izkrcali več vojaštva, proti severu prodirajo proti Solunu, ga nameravajo prijeti od dveh strani. Med tem je grški prestolonaslednik Konštantin kot vrhovni poveljnik na. valija v Solunu poslal zahtevo, na,j se mesto uda. Vali je to sporočil turškemu poveljniku Tapsis-paši, ki stoji s 35,000 vojaki pred solunskim obzidjem. Paša se še ni odloČil. Solun pade prav kmalu
Bolgari.
Drinopolje. Bolgari so se polastili nekaterih utrdb na zapa-du Drinopolja, Bolgarski krog okoli mesta je vedno ■ ožji. Nek bolgarski zrakoplovec je nad mestom raztrosil oklice, v katerih našteva bolgarske zmage ter prigovarja k udaji. Turški poveljnik pa je takoj izdal proti-oklice, v katerih' bodri k vstrajnosti. Iz Stare Zago-re se tudi poroča, da se je Bolgarom posrečilo reko Marico zajeziti tako, da voda sili v mesto. Dolgo so Drinopolje jie bo več držalo.
Proti Carigradu.
Med Corlu in Strandža se je vrSila uova bitka. Turki so bili popolnoma tepeoi ter 'so izgubili celo divizijo; po nekaterih poročilih ;n&'a število mrtvih in ranjenih Turkov celo 40.0G0.
Ostalo turško kolono so Bolgari pod izbornim vodstvom generala Dimitrijeva pritisnili proti Lile-Burgasu in Rodostu. Bolgarska armada izkuša sedaj preprečiti Turkom sploh vsako umikanje proti Čari-
»radu ter jih potisniti na Gallipolski polotok. Tako bi za Cadaldčo ne prišla cela turška armada, kolikor je je Še, ampak samo en del.
V Carigradu je poročilo o porazu pri Corlu povzročilo veliko pobitost in zmešnjavo. Sultan je čisto poparjen in namerara zbežati s svojo vlado v Malo Azijo. Med tem pa se Bolgari vedno bolj približujejo Carigradu ter vzpodbujajo svojega carja Ferdinand»: „Nadalju zapoceto delo, da zavojuješ Carigrad. Tam ob at^nah Carigrada pri Zlatih vratih v hramu uv. Sofije boi knčal započeto svoje delo!
Umrl je danes, dne 7. t. m. zjutraj Č. g, Ivan G o v1 e d i č, župnik pri Sv. Mihaelu blizu Šoštanja v 68. letu svoje dobe. Pogreb bo v soboto ob \'A\. uri dopoldne, N, v m, p.!
Cadram. Društvo „Sloga" ima prihodnjo nedeljo, dne 10. nov., po litanijah zborovanje. Govorilo se bo o „,Stov. Straži",
Stara Nova vas. Prostovoljno gasilno društvo priredi tombolo v nedeljo, dne 10. novembra v gostilni g. Majerce.
Državni zbor. V proračunskem odseku sta slovenska poslanca Jarc in Gostinčar v zvezi s Hrvatom Dulibičem pričela z obstrukcijo, ki naj bo izraz velike ogorčenosti našega ljudstva zavoljo krivic, ki jih trpi naš narod, in obenem protest zoper zatiranje Hrvatov pod komisarjem Čuvajem.
Delegacije. Cesar je pri včerajšnjem slovesnem sprejemu delegacij imel prestolni govor, v katerem je povdarjal svojo miroljubnost in izrazil željo,' da se vojska na Balkanu skoraj konča; treba pa je tudi varovati viažne koristi naše države na Balkanu. — V odseku za zunanje zadeve je govoril dr. S u s It e r -š i Č, Proslavljal je veličastne zmage balkanskih držav nad Turki. Ev/rop ska Turčija mora popplno-ma orenehati; tudi najmanjši ostanek bi bil vzrok trajnih1 nemirov na Balkanu. Tudi z Rusijo, ne samo z našimi zavezniki, moramo stopiti* v ožji stik. Zakaj ne bi smele ruske ladje skozi Dardanele? IZakaj bi zabranjevali Srbom pot do morja? S porazom Turčije je tudi dualizem poražen. Država mjora proti Jugoslovanom začeti z drugo politiko. Na meji je velika jugoslovanska država, kjer vlada prostost in pravica, Tudi pri nas mora prenehati vsako zatiranje Jugoslovanov. — Delegacijam je bil predložen skupni proračun za celo monarhijo za leto 19(13, ki znaša: Za zunanje ministrstvo 17,889,716 K, za skupno vojaštvo 395,968.612 K, bojno brodovje 74,257.210 K, skupno finančno ministrstvo 4,928.000 K. Skupno se rabi za leto 1913 503 milijone, 974,188i K, to je za 22,537.422 K več, kot je znašal proračun za letošnje leto. Od teh ogromnih svot, ki jih potrebhje država, plača Avstrija 63'6 % ali 188,061.753 K, ogrska pa 36'6% ali 107 milijonov 633.399 K.
V Združenih državah v Ameriki je bil dne 5. novembra izvoljeni za predsednika ljudovlade demokrat (pristaš ljudske stranke) Woodrow Wilson, ki je dobil 408 glasov; njegovia nasprotnika Roosevelt 104 in dosedanji predsednik Taft 11 glasov.
Pridobivajte nove naročnike!
€	«ežf»! nlh pride I k " $
		S		t. e j=						>M	
Ime priiSBlka,		«S ta O		S a		iS* IS O		1			
		K	v.	K	v	K	V	B1	T	K	r
		12	_	11	75	12	_	11		10	50
Rž.......		11	—	n	50	11	—	10	50	9	_
	S	10	50	10	—	15	—	10	_	9	—
Oves......	S	12	—	10	75	12	—	11	_	10	_
	&	10	50	n	—	12	—	11	_	9	_
Proso ......		9	—	10	—	8	—	—	_	9	_
Ajda......	M	10	50	n	50	16	_	9	50	8	50
Sladko seno. . . .		3	65	8	—	5	—	3	90	3	50
Kislo „ . . . .		3	57		—	4	—	8	50	8	—
81ama .....		2	70	1	50	2	—	2	80	2	—
Fižola .......		__	_	_	„_	__		_			
Grah ......		—	—	-	60						
Leča......	i	_	—		60	m.	_	_	_	_	_
Krompir.....		—	—	—	08						
Sir ......	&	—	—	—	40						
Surovo maslo . . .		—	—	2	50	_	_	_	—	__	_
Maslo......	M	—	—	1	80	—	—	_	—	_	_
Speh, bvaš ....	r-4	_	_	1	70	_	_		_	_	__
Zelje, kislo ....		—	—	—	24	—	—	_	_	—	__
Repa, kisla . . . .		—	—	—	20 1	-	—	—	—	—	—
KLleko......	m v		^p.	_	22	. .				_	_
Smetana, sladka . .		—	—	—	96	-				—	
kisi». . .	»h	—	—■	—	96	-	—		—	—	—
Zelje, 100 glav ....							—	—	—	-	i "I
1 Jt><oe, 1 k n.		r	_		06	*		-	—	-	-!
srednje debeli 92 do 96 K, suhi 80 do 90 K, biki 78 98 kron, lepe pitan.- krave 78-90 K, srednje debele 64—78 K, suhe 44--62 kron izvozilo se je na Gornje Štajersko 60, na Tirolsko 86, na Nižje Avstrijsko 30, na Češko 2 8, na MoraTsko 87 in v Trst aO komadov. Tendenca - Na ta sejem se je prignalo 74 komadov manj kot prejšnji teden. Cene splošno neizpremenjene.
Osrednja zadruga v Mariboru poziva svoje člane, da ji poročajo o tržnih cenah na posameznih sejmih. Tudi se prosi, da ji Člani naznanijo, Če imajo na prodaj kaj pitane ali plemene živine, ker se kupci pridno oglašajo.
Berlandieriin ffi/par/a Te/efri^
f^ffig^ je najboljša trsna podlaga sedanjosti.
™P^S$LZahrevajte naS veliki ^
^^■fcn-srjf, i'ustrovani cenik.
K®
■ - OsKrbmsfvo vinogradov in trsnik i„.	,
fSIGMUND TELEKI.VILiANY.oorsko^
v/j fileno ttiiopatvo SOlLENAU, Niije-AvstrijsKO._
SUKNA
in modne tkanine za gospode in gospe priporoča izvozna hiša.
PROKOP SKORKOVSH IH SIN
v Humpolcu na Coškem Vzr>rol n* prašujo franke. Zelo zmerne cene. Na želje ho5sw> Hstl tukuj .Ugotoviti gosposke obleke. 135
CEFÍRE
Listnica uredništva.
Sv Lenart pri V. N.: Hvala, smo dobili že od drugod 1 — Šmi klavž pri Slov. G adcu: Preosebno. — Galiija: Osebno. Ni za list.— 8v. Marjeta na Pesnici: Pritožite se radi pismonoše na poštno ravnateljstvo, ako ima'e zanesljive dokazo. Pisava v časniku bi malo po magala. — Dopisnikom, ki ne najdejo svojih dopisov v današnji številki: kakor vidite, sni) preobloženi z gradivi m o vojs'i, ka era naše čitatelje bolj zanima, kot poročilo o domačih prepirih in drugih ma lenkostih. Le potrpljenje! Pa kratko pišite.
Poročilo o sejma pitane ž:vine v Gradcu dno 31. oktobra 1912
Pr gnalo se je 326 v lov, 245 bikov, 356 krav in 9 telet. Sku paj 936. Cena za 100 kg žive teže: lepi pitani voli 98 do 110 K,
Učenec se takoj sprejme pri gosp. Jos. Folger, krojaču v Mtriboru, Koroška cesta 19.	1198
Na prodaj je pod prosto roko malo posestvo, četrt ure od Slovenske Bistrice na Šentovcu št. 33, pri državni cesti proti Mariboru Pri posest>u je hiša in hlev, lepo obdelana njiva, dva vrta, svinjska ograja, lep sadonosnik z malim sadnim drevjem, ter veliko brajd. Cena je 2.400 K. Na posestvu je nekaj vkujižen^ga di Ig» Kdor želi kupiti naj se h.tro oglasi pri po sestn ci E1 zabeti Mam ali pa v Slo '. Bis'rici pri gosp. Puočuhu.
Mlinar hoče nastopiti službo takoj ali po Novem Ida na maiyši mlin, kjer bi sam delal, gre tudi na večji mlin za pomočnik» Star j« 23 let. Naslov v upravništvu tega lista.
1194
Proda se prostovoljno en travnik blizu Pluderinke Več pove Ustnik J. Šantl, posestnik n» Ročici pri S? Jakoba v Slov. gor 1196
Dobra kuharica iSče službe pri samostojnem duhovniku, pred ko ie mogoč?. Naslov : F ran j a Kovač, Laski trg	1195
Na stanovanje
in popolno hrano sprejme poštena slovenska rodbina v Mariboru dva p< šte>a i okc.driska pomočnika Za hr<uo, perilo, osktb io stano^arje se p'afa B&mo 44 kron. Naslov v up-a ništvu.	1137
Cepljeno trsje in ključi.
Vinograinikom naznanjam, da imam veliko množino kmerikaatikih trt na prodaj. Swnam trt: posip, rulandec, burgundec, beli muškat, silvsnec, žlahtoina bela in ruleča, ranfcl, portugiiec, veltlin«c, laški rizling, iubela, kapčina, muškat. Na raz e;ag. več tisoč korenja ov Ripari a Porttlis in Monticola ler kljufe» Ripsria Por tališ. Cena po dogovoru Janez Vrbnjak, trsničar Breg pri Ptuju.	1201
Zelo dtbroidoča sedlarska in ta-pecirarska obri. z hišo vred v več jem krajn na Koroškem se radi družinskih Tazmer pod ogodniroi p. goji takoj prnda. Več pove upravnifiU o lista.	1208
Organist—nerko i>l« (sansiii) so sprejme a Breznu ob Dr», i.
1207
Pozor ure!
s £
S E
2
ka zaloga ur, dragoce-
ti,sre&rnina in optlfinlb
tvari po vsaki eeni.
«a sftrekil lllustr. Milk t«tu| i taofiiu »i 20 d» 200 K.
Mt» remont.-ur» K S'60 ena srebrn» ura .¡inal omega ara injska ara •ijka, niklaeta ■čni prstani >rne »eriiic
Večletna Jamstvi —
Nasi. Dietinger
sod. Fshrenbach
urar in očalar m fibor, 8»?»9«ka «Ha* W
um statuta« i« »raki «. ,
T—
4-— 8'— a.— 2"—
Loterijske številke:
Dne 2. novembra 1912.
Trst 75 36 40 14 79 Lino 43 33 90 16 71
Malisno S tu jo, suhe gobe, namizne jab lne in za mošt, hrnške, fižol, oves, pšenico, ječmen, b lčne zrne, koruzno slamo od storžev, smrekove s-orže, vieski kamen, želod, krompir sploh vse deželne pridelke, kakor tudi petrolejske in ol-nate sode, ter močnate, solnate in otrobnate vreče kupi vsako množino veletrgovina
Anton Kolenc
Graška cesta štev. 22, Celje.
500 kroni
Vam plačam, če Vam moje sredstvo „Rias mazilo" v treh dneh ne odpravi brez bolečin kurjih očes, stiskov in vkoreninjene trde ki že Cena 1 lončku z jamstvenim pismom 1 K. Kemeny Kaschau I, Postfach 12/76. Ogrsko. 113 i
Proda se prostovoljno radi smrti posestvo z v3em kmetijskim orod jem in živino Posest.o je pol ure oidalj?no od farne cerkve. Gozda je 8 oralov in 5fO s>dežev hmelja, vsega skupaj pa 18 oralov. Poslopja so v dobrem stanu, hiša zidana z dvema sobama in zraven studence CcDa 80( 0 K. Več se izve pri lastniku Matevž Dreo, Založe žt. 58, obč. Polzela v Sav. dolini.	1192
Defcle iz poštene hiše, srednje starosti. vajena vsakega dela išče službe v kako župnišče. Naslov v upravništvu.	1186
Dobro ^doča gostiln» pri Mariboru se proda. Več pove J. Grošl v Novi vasi št. 12 pri Maribora.
1197
Deklica z dvema let ma se da k dobrosrčni rodbini ia svojo. Vpraša se v upravništvu.	1240
Malo posestvo na deželi, bl'zu cerkve, tri (rale zemlje, pripravno za vsako obrt se proda. Naslov po e upravništvo tega lista. 1199
Več hiš
za eno ali dve družini v Krčevini ni pri Mariboru, moderno ¡n solidno ure ene, pet minut od glav nega kolodvora v Mariboru, s<- po ceni in tgodnimi plačilnimi pogoji prodajo. Vpraša se v uprav. 760
Stara dobroznana
gostilna
Šoštarič v Maribora, Miihl-gasse 15, se takoj preda. Vpraia se pri la%tniei ravno tam.	1177
Gostilna
z gospodarskim posl pjem, z enakim skladiščem, lepim sadnim vrtom, travniki m, njivo v bližini Maribora se takoj proda. Vpraša se v Mariboru Muhlgasse 15. 1178
Mlinarski
učenec
se sprejme pri Francu Halbwirt v Gosti t'gu pri Gradcu.	1167
M>eko (Vollmilch) 100 do 150 lit. kupi po visoki ceni neka mlekar na, Ponudbe na upravništvo lista.
1183
Vsa mizarska dela
preskrbi po najnižji ceni Anton Nudi, mizar, Maribor, Tržaška cesta 6, 10 minut od Magdalenske cerkve. Ima tudi veliko zalogo rak'v od 7 do 40 K. Naročila se izvršujejo točno in hitro. 1187
Malo posestvo,
ki obstoji iz hiie s 5 sobami, 2 kuhinjama, ferilno kuhinjo, kletjo, zraven studenec, velik vrt, dva svinjska hleva, 25 minat od Mari bera, se za nizko cena proda. Kje pove upravništvo.	1147
Dobro mesto za trgovino z usnjem in čevljarskimi potrebščinami se radi bolezni odda. Pisma pod J. K. na upravništvo tega lista. 1148
Gostilna na dobrem prostora, lepa vila z velikim vrtom, najbolj pri p avna za kako gospodo ali vrtnar a in lepi stavbeni prostori, se po nizki ceni proda. Vpraša se pri g. Mihael Sakovitz, Stolna ulica 8, Maribor.	1156
Lepo posestvo 8 oralov: 7.000 K. Lepe tri zidjne hiše, vinograd in gozd,, vse pri hiši. Več pove Matija Žižek, Kamnlca pri Mariboru.
1091
Pošten, trezen konjski blapeo, hi je vajen tudi poljskega dela se spreime s 1. januarjem 1913 ▼ župnišču na Ljubnem.	1164
Viničar
(4 dobri delavci) se sprejne takoj v Partinjn, p S?. Jurij v Slov. g. Razumeti se mora di.bro na amer. nasade ter dobi 2 orala zemlje in 100 K den*rja. Ponudbe pism»no na e. Fr Mulec v Ljubljani, Gru-btrjevo nabrežje 14,	1104
Mlad miza<ski pomočnik se takoj
sprejme pri FI. Veriainik, mizar Velenje, Štajersko.	1149
Več izvrstnih delavcev ee za de\j časa spre mo v vrtnariji Ogrizek, Maribor, Volksgirtenstrasse. 1172
Dve hiši v Mar boru, prva z vrtom prinaša ra mi sec 305 K. Ona je 86 000 K; drugi daje na mesec 240 K. Cena 26.500 K Plačila jako ugodna. Pisma pod šifro „Peuzijonist" na upramištvo. 1180
Kolarskega učenca sprejme takoj L. Andraschitz, k larski mojst r v Ljubnem (Leoben) Zg. Štaj. 10£ i
Zdrav fiiol-propeličar (Wachtrl bohnen) vsake množine se kupuj'. Ponudbe pod našlo om „FižolJ r * upravništvo „Slov. Gospodarja*.
1181
Lepo posestvo, hiša in go*pod*r sko ¡oslopje. s 5 stanovanji, io minut od mariborske meje, Pcb-režje. Veliki vrt in njiva; za vs« kega rokodelca pripravno, kakor tudi za penz'joniranega gospo'" a ali trgovca. Cena 10.000 K. V.-č pove lastnik Fraustaudenerstrassi štev. 43, Pobrežje pri Mariboru.
117Í
Iščem vlničarja za svoj vincgrfd v Mikul.ču pri Zagrebu. Vstop začetkom novega leta, pogoji po dogovoru. Gustav vitez Po gratz, Zagreb, Visoka ulica 22. 11( 5
Zasebna hiSa v Ljutomeru
s tremi sobtmi, Kuhinjo, z veliko delavnico, ki se po c> ni lahko predela v 2 sobi, jedilno shratbo, kletjo, dvoriščem, dr.ari.ico itd stoječa na Starem trgu celo blir.a gla ne ccsfe s solnčno lego, primerea za penzijonist», rokodelca kakor tudi majhnega trgovca, se pod rgodnimi pogoji prostovoljno proda. Natančneje se izve pri i>. Ferdinandu Hsrzcg, trgovcu v I.ju iomeru	u;i
Prdoega učenca iz poštene hiio sprejme takoj Egger, čev jarski mojster, Stolni trg 14, Maribor.
1153
Hiša v Mariboru
(Melje), pripravna za vsako obrt z devetimi stanovanji, z lepi« vrtom in njivo, se pod jako ugodnimi p'goii takoj proda. Vei sa Izve pri lastnik , Maribor, Khjsi-gasse 8, 1. radstropie	lo7 i
Pohištvo
razpošilja na vse strani trgovina s pohištvom
Kari Preis.
Maribor, Stolni trg 6,
lepe postelje na valjar, nastavne postelje 15 K, kuhinjska oprava uredalčne omare 28 K mize 9 K stoli K 2'60, trde, polirane po stelje 24 K, polirane mize 28 K, toiletno ogledalo 15 K, spalni divani, otomani, 30 K, jedilne mize na poteg 84 K, uaijati stoli 9 K, vse vrste lesnega in tapeciranega pohištva, posebni oddelek pohištva iz železa in medenine. Edini štajers. izdelek. Izvirne tovarniške cene. Žičaste podloge 8 K, matrace 6 K, že iezne postelje z ograjo 16 K, postelje iz medenine 68 K, emaj
lirane postelje 40 K. Slobodno na ogled, Sloboden nakup.
Ceniki zastonj in franko.
^lUPILT^
v VSAKE VRSTE
K. K A K N E R
D GRAVER „<v
ts§, Hralstt ^ '
Štefan Kaufman
trgovina i železnino
v Radgoni
priporoča svojo veliko zalogo v lepo pozlačenih nagrobnih kri-žer po jako nizki
ceni. 801
Dekle, zdravo močno, zanesljivo in pridno, ki ima veselje do kuhinje in zna nekai kuhati, s*, lahko uči v kuhinji v mojj hiši, se za eno Ifto t*koj sprojcp«. Karulina Švar-šnik, Majšpeig pri Ptujski gori.
1202
Žeiiitna ponudba.
Pošten mladenič, sredije starosti, ina fez 3(00 kron prihranka, se želi poročiti s ptSteno mladenko aH pa vdovo brez otrok, ki ima svoje po^e tvo, trgovino ali pa krčmo. Naslov FF. poštnolež če OplotDica.	1206
Strojnik, 'benetn tudi kurjač išče službe. Razume vsa popravila, elektriko in motorje Nastop takoj. Ponudbe I^. Jenk > pri g. Ilentscbl M«ribor, Duchatschgasse. 1208
I I I I I I I I
drílniki za krmo
izdelani v posebni novozidani tovarni za Alfa brzoparilnike.
! Patentirana iznajdba!
Kakor iz enega hosa vliti, zelo priprosti.nad vse trpežni in praktični parilniki sedajnosti.
posnema !nik, model i9ii
! Najostreje posnemanje!
! 20 let nepoškodovan ! 1,600.000^ je v rabi ?	950 odlikovanj i.t.d.
Delniška družba Alfa separator Dunaj XII/3.

mtf&
Silir.Fonftana ml. Maribor
Tegefthftffova cesta
kupuje in izmenja vse deželne pridelke po naj-1016	višjih cenah.
Pozor
trgovci!
Ne zamudite prilike si ogledali trgovske prostore ki so se skoz 35 iet na trgovskem polju dobro obnesli, ležijo tik farne cerkve ob glavni cesti prometnega trga na Spod. Štajerskem in se oddajo takoj v najem. Več pojasnila pod »Trgovec« na uredništvo tega lista.	1186
V korist m vsakemu
in si prihrani veliko denarja, c e kupuje vse kar rabi v slovenski trgovini
J. N. Šoštaric: Maribor
Gosposka ufšcas $tev. 5.
Ker dobi samo pri tej tvrdki najboljše blago za moške in ženske obleke, vsakovrstno platno za rjuhe in drugo perilo, druk, saten, cefir, zgotovljene obleke, srajce za moške, ženske in dečke, velika izbera kravat, ovratnikov, nogavic, dežnikov, naramnic itd.	623
Cene veiiSco nižje kakor drugod.
Stem
Tomaževa žlindra ,Zvezdna znamka'
je za travn'ke, ¡sašnika, dateljišča in njive za krmo, že več desetletij naj boljše in nsjcenej e fosforovo kislo gnoj lo
Tomaževa žlindra „zvezdna zn:mka': z iša pridelek ¡n upliva zbolj»ajoče na kakov, st.
Tomaževa žlindra se v jeseni ali po zimi natrosi na zemljo, a je tudi za tiomladao setev velikega uspeha. Tomaževa žl.ndra se pošilja samo v plombiranih vrečah, z navedbo vsebine in varstve o znamko in se dobiva v prodajalnah, kjer so razobešeni n-ši plakati.
Tovarne za Tomaževo Žlindro BereJ*!
Pred aon.rejenlm blagom se svari.
Rastna tovarna o ur vrvici
Dobro blago točna postrežba
Edina siov. trgovina z žeiezaiao
si hoče prihraniti denar
ii69 kupni« fse v slov. trgotiai
Ivan Veselic & drug
v 0 možu, podruz ica Veli a a nedelja.
Največja zaloga uiancfaktoroega blaga, kakor *u\na, drnka, hlaievine, platna itd. Vsa vrsie špec.rije, na.fiaejse mcke. Kave itd Največja zaloga vse vrste ieleznuie, kakor tudi vsi okosi z* mizarje in stavbe po aajniždh tovarniških cenah. — Kupuje zrnje, kakor pšenico, rž, fižol itd. potem jajca, euhe gobe, peratair.o vedno po najboljših dnevnih cenah.
K štev. 45222
II. 5467
RAZGLAS.
Štajerski deželni odbor je sklenil prirediti tudi lela 1913 staine viničarske tečaje, da se vzgoje temeljito izobraženi viničarji za delo v amenkansksh vinogradih in drevesnic h v gnojenju in sajenju sa-donosnikov in sicer priredi te-le tečaje:
1.	na deželni sadje- in vmorejski šoli v Ma-rboru.
2.	na deželni viničarski šoli v Silberbergu pri Lipoici,
3.	na deželni viničarski šoli v Zg. Radgoni,
4.	na deželni viničarski šoli v Skalcah pri Konjicah.
Ti tečaji se žačnejo 15. februarja in se končajo s 1. decembrom 1913.
V	Mariboru se sprejme......14
V	Gor. Racgoni se sprejme.....16
V	Lipnici se sprejme.......26
V Skalcah pri Konjicah.......12
posestniških in viničarsk h sinov.
Ti dobiva o na našbtih zavodih stanovanje, popolno hrano in vrh tega mesečno plačo 8 K.
Izobrazba v teh kurzih je v prvi vrsti praktična, teoretična le v toliko, kolikor je to potrebno za vzorne in samostojne viničarje.
Na koncu tečaja dobi vsak udeleženec izpričevalo o svoji porabnosti
Za sprejem v te tečaje morajo prosilci vložiti koleka proste prošnje najkasneje do 6. jan. 1913 na štaj. deželni odbor.
V	tej prošnji se mora izrečno povedati, v katero naštetih šol želi prosilec vstopiti in je treba priložiti:
1. dokaz, da je prosilec star 16 let,
2 spričevalo poštenega obnašanja, katero mora potrditi župnik,
3.	zdravniško spričevalo, da je prosilec prost vsake nalezljive bolezni.
4.	šolsko odpustnico iz ljudske šole.
Pri vstopn se morajo prosilci zavezati, da ostanejo od 15. februarja do 1. decembra 1913 nepretrgoma v tečaju in da slušajo vse izobrazbo zadevajoče naredbe deželnih strokovnjakov.
V	Gradcu, 18. o-.tobra 1912.
1189 Od Sta!. deželnega odbora.
Vabilo 11 a
izredni občni zbor
Hranilnice in posojilnice na Polzeli
registrovane zadruge z neom. zavezo, ki se bode vršil dne 18 novembra 191 i ob 3. nri popoldne v hranilničnih prostor h
DNEVNI RED:
1.	Dopolnilna volitev 1 člana v načebtvo.
2.	Premembn pr&ul.
3.	Slučajnosti
Ako bi ta občui zbor ob napo voda ve«» času ne bil sklepčen, vrši se uro pozneje na stem mesta in z istim dnevnim redom drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov.	1205
Zahvala.
Podpisana rcdbina Princ se tem potom naj-
iskreneje zahvaljuj« vsast, ki so Spremili našega r-ad vse ljubljenega moža, cčeta. oziroma brata g.
Ivana Princ,
kovaškega mojstra, po-iestulka, občinskega ed-bornka itd.
dne 30 oktobra na zadnjem potu. Posebno iskrena hvala pa veleč. gg. dušnima pastirjema, predvsem g. župniku Evaldu V.-ačko za ganljiv nagrobni go vor, pevskima zboru za žalcstinke, sorodni «.om, zastopnikom ob;<i<~:skega odbora C rknica in Št. I;j, zastopnikom narodnih draštev, vsem sosedom in znancem! Vr*em Bog plati!
Ohranite vsi, našega ijnbijetifga Ivana v tra-nem spominu i a molite z&uj !
V Cirknici pri Št. I!ju v Slov. gor., 31. okt.
19! 2.
1191	Žalujoča rodbina Princ,
1			I
			
Mmzmm
Serrav&ilovo
železnato kina-vino
Higien. razstava Dunaj 1906: Državna od-:: lika in častni diplom k zlati kolajni ::
Krepiico sredstvr. slabotne, malo-krvne in rekonva-scpnte. Povzroča voljo do jedi, utrjuje živce in popravi kri. Iiboren okus. Nad 7000 zdravniških s »ričeval.
^c. kr. dvorni dobavitelj
Triesie-Bsrcabc
Kupi se v lekarnah v steklenicah po pol litra & K 2'60 in 445	po 1 liter & K 4 80.
zglas.
V splošni bolniSnici v. C e 1 j u je na internem kirurgičnem oddelku prosto mesto sekundarnega zdravnika. S tem mestom je zvezama letna remunera>-cija v znesku 900 K, kakor tudi Še posebna doklada. letnih 600 K, prosta oskrb, kakor tudi stanovanje v zavodu, katerega se mora zdravnik, poslužiti. Vsled tega ima sekundarni zdravnik, ako službovanje zadovolji, pravico do doklad po 200 K letno, in sicer po 5 in 5 let.
Ponudniki morajo svoje prošnje, ki so opremljene s kolekom 1 K, katerim je priložena doktorska diploma, kakor tudi personalne akte, vložiti najpozneje do 15. novembra 1912 pri Štajerskem deželnem odboru.
Gradec, dne 21. oktobra 1912.	1190
Od Stal. deželnega odbora. Zahvala.
Okrajni živinozdravnik g. Teodor Štrasser v Ormožu mi je pretečena leta ozdravil več živine. Letos me je pa zadela huda usoda, ker je dobila ena moja najdražja kobila v kopito zadnje noge nevarno bolezen — raka tako, da so mi drugi gg. živino-zdravniki rekli, da ni pomoči. Gospod Štrasser pa se je potrudil, izrezal raka iz kopita in v par tednih je ozdravela kobila tako, da jo lahko rabim za vsako težko vožnjo. Dolžnost me veže, da se tukaj gospodu Strasserju javno in najprijaznejše za 'to uslugo za-hvalim ter ga vsakemu živinorejcu z mirno vestjo najtopleje priporočam.	1196
Z velespoštoa-anjem
Blaž Sob,
posestnik v Sodincih pri Vel. Nedelji.
Stran g.
SLOVENSKI ÖOSPÖDÄR.
7» novembra 1012.
obrotnil
človeštvi
Prepotrebno za vsak zaprti prostor, kjer se ljudje vzdržujejo, je avtomat, delujoči
Si
aparat la odpravo
ki se je v tu- in inozemstvu izborno obnesel. Proračuni zastonj.	Zastopniki se iščejo.
„Titania"- delavnice» Wels 209.
Zgornje Avstrijsko.
Pisarna Nj c. kr. visokosti, prevzv. g. nadvojvoda Rajnerja: Z visokim dovoljenjem se Vam rado volje naznanja, da so vsi tri, za sobane njih cesarske in kraljevske visokosti prevzv. g nadvojvoda Rajnerja, poslani „Titsnia" »parati ?a odpravo mokrote se ztlo iz rstno obnesli in svoj namen popolnima dosežejo.	J. öohlecmer, nadvojvod, hišni inšpektor.
f • * • * ,
I

i'--/:-''
■■■P^'M
Koroška <esta 5 MARIBOR
lastna hiša
ima najboljše stroje, črkostavne stroje z lastnim električnim obratom, najnovejše črke in moderne obrobke ter se priporoča, da napravi vse v nje stroko spadajoče reči kakor:
časnike, knjige, brošure, računske sklepe, zadružna in društvena pravila, nadalje za posojilniške, občinske, šolske, župnijske in druge urade uradne zavitke z natisom in glave pri pismih, kakor tudi za obrtnike in trgovce, krčmarje, društva in zasebnike: pisma, ovitke, okrožnice, račune, opomine, men-jice, cenike, jedilnike, vabila, plesne rede, vsprejemnice, zaročna naznanila in pisma, vizitnice in na-pisnice, plakate in naznanilne cedulje itd.
Diplome za častne občane in ude društev v primerni velikosti in olepšavi. Parte in žalostinke v najlepši opravi.
Vsa naročila se najhitreje in ceno izvršujejo.
Pošte, hren. it 25010
tiskarne sv. Cirila
priporoča svojo bogato zalogo vseh tiskovin potrebnih za župne, Šolske in občinske urade, za posojilnice, odvetnike, notaije, društva in zasebnike. Priporoča tudi pisalne potrebščine, kakor, črnilo, peresa, svinčniki, radirke, ravnila, tintnike itd. Raznovrstni papir, kan-celijski, pisemski v zavitkih, kasetah, papir za sekirice (notni papir). — Trgovske knjige v raznih velikostih. Spominske knjige (Poesie). Knjige za slike (Photographie-Album) itd. — Istotako se priporočajo raznovrstni molitveniki kakor:
Venec pobožnih molitev in sv. pesmi, Sveto opravilo, Malo sv. opravilo, Hodi za Kristusom, Hoja za Marijo, Marija žalostna mati, Družbine ali Dekliške bukvice, Ključek nebeški, Prijatelj otroški, Večna molitev na čast presv. R. Telesu, Šmarnice jeruzalemskega romarja, Ordo providendi. Premišljevanje o življenju našega Gospoda Jezusa Kristusa, Duhovni vrtec ali molitvenik za katol. mladež, Marija, mati dobrega sveta, Vrtec sv. devištva itd. — V zalogi ima tudi raznovrstne druge knjige n. pr. : Katekizem o zakonu, Katoliška liturgika, Pobožni ministrant, Občna metafizika, Razlaga velikega katekizma, A. M. Slomšeka zbrani spisi, Obrednik za organiste, mali ročni Officium defunetorum, Sv. birma, Marijino življenje in druge. — Dobe se tudi križi, stenski, nikljasti leseni razne velikosti in cene. — Svetinjice iz aluminija, Srca Jez. in Mar., Naše ljube Gospé, Čistega Spočetja. Posebno se priporočajo svetinjice, ki se lahko nosijo namesto raznih škapuliijev, kakor tudi za Marijine družbe. Rožni venci, leseni in koščeni, kokus, biserni in srebrni po raznih cenah ; tudi križci za rožne vence.
■ m
i
Delniška glavnica 8 milijonov kron.
Podružnica
jubljanske kreditne
y Celju
Rezervni zaklad 800.000 kron.
anke
sprejema vSOf$e na vložne knjižice in jih obrestuje po od dne vloge do dne dviga brez vsacega odbitka.
CI
2
0
Vloge na tekofi rs lun obrestuje naikulantneie.
Nabavite si:
izdelka in najboljše kakovosti; vczn8 plahte
nosilce, okovje, strešno lejenko, čre-paljke, vodovodne cevi, štedilnike, stavbene potrebščine, mlfttilnice za roko in na vitelj (gepelj), vitle, in vse drage poljedeijske stroje in rodje najboljšega in vse drage predmete železniške stroke
40 klavirjev m harmonijev
boljboljši pianini), Stelzh*mer in Hdrgtl (amer. barm.\ vseh vrst glasbeni ga orodja, strun in muzikalij ima v veliki A 83.'&1.42»«® s» 5 sodno zapris.strokovnjak ■ | . aSs^Š ¡5 m om m izbiri izključno in t dinole M« sESlT tS&fiielj in učitelj , Glasb Matice'
Kongresni trg št. 15 (.Zvezda", nasproti nunske cerkve). Svarim pred nakupom event. falzifik*t v ali tlabega ^.^f1 ■. ■3j| ..; '■) blaga, zlasti ker dobi pri "j x | „ ...
— meni vsakdo na obrok' po	""
¿ESgf-s^iiČT5:	prvovisten instrument gori imenovanih
.^^^^^^sČ^T.fe% slovirih tvrdk z resnično lOletno garancijo. (¿"'VC. _ '„¿¿j : ^' Kdor si izposodi pri m n' klavir, p stane
tudi lastnik istega dečim je dosegla na-Ml	^ jemščina višino kupnine I Velikanska za-
^ f?f| bF ^r.loga najb violin, harmonik, citer, tam-{	- burit: iid po najnižjih cenah. Zamenjava
:	; najugodnejša. Uglaševsnje in popravila
! v	" I	točno in ce. no.	968
LISTEK.
Kraljevič Marko.
(Po Er. Hubado).
Jugoslovanskim narodom se je priljubil med vsemi junaki najbolj kraljevič Marko; njegovo ime slavi pesem od Triglava do Črnega morja pa do grškega zaliva. On je postal prav naroden junak, katerega je okrasila domišljija narodova z vsemi pred-nostmi, kolikor si jih le more domisliti o svojem ljubljencu, Njemu še dandanes pripisujejo mnogo tega, kar se je rešilo v poverju iz Časov poganskih.
Da je bil kraljevič Marko nekdaj Slovencem v isti meri znan, kakor še dandanes Srbom in Bolgarom, dokazujejo nam narodne pesmi slovenske, katere so se še ohranile med nami. V mnogem oziru pa ga je izpodrinil drug junak, katerega se je ohranilo srce slovensko tem bolj, čim večjega pomena je postalo njegovo delovanje za naše pokrajine. Kralj Matjaž, o katerem narod pripoveduje, da So bili za njega „zlati časi", vrinil se je na njegovo mesto; kajti ta je bil v srednjem veku večje važnosti za blagor naše domovine. Srbi pa so verno ohranili spomin Markov, ker jim je bil ob Času turške bede in tujega nasilstva vzvišen vzor boritelja za narod, za pravico, za resnico in vero. Kdor je le enkrat Čul slepca tožnim glasom pevajočega o tem junaku, slišal je iz glasa njegovega vso žalost in vso bedo, katera je trla srce nesrečnemu ljudstvu do naših časov. On mu je bil tolažnik, on je hrabril mladino v boju proti sovražniku. Kedar je po albanskih gorah v revni koči zadonela pesem o Marku, kako je tiral TurČina, kako je branil vdove in sirote, tedaj so se iskrile mladeniču oči, trdneje se je handžara oklepala roka, in marsikdo je prisegal ob taki priliki, da bode postal in ostal zvest branitelj nar rodu in veri. Kakor so nekdaj Spartanci popevali Tir-tejeve {Tirtej je bil grški pesnik, ki je zlagal Spar-tancem bojne pesmi.) pesmi v, boju za dom, tako so korakali Srbi, pevajoči pesmi o Marku, v boj za zlato svobodo.
Marko, sin Vukašina (Vukašin je bil srbski kralj, tekmec kralju Urošu, kateremu je vzel po mnogih bojih leta 1866 oblast čez Srbijo, Leta 1371 je bil Vukašin v bitki ob Marici od Turkov premagan in ubit.) in Jevrosime, porodil se je v Skadru (Skutari) na Bojani. Pred rojstvom njegovim se je sanjalo materi, da je porodila zmaja, kateri je sekal Turkom glave. Največji srbski junaki so se zbrali pri njegovem krstu in mu nadeli ime Marko.
Komaj mladenič doraste, pošlje ga že oče na pašo z živino, jedi pa mu ne da seboj, češ, da bi se vadil zgodaj trpeti lakoto. Drugi pastirji so se rogali slabotnemu dečku; namesto njih je moral vračati čredo, oni so se pa veselili; joj njemu, Če se je kaj obotavljal, marsikatero gorko je pretrpel od svojih tovar rišov, TrdosrČneži mu niso privoščili niti trde skorje kruha. Qbjokan in obupan zbeži torej od neusmiljenih drugov in tava po planini sem ter tje. Kar zapazi na trati, kamor je najhuje pripekalo solnce, mlado dete, speče v vročini. Do srca se mu usmili revče; hitro steče v gozd, nalomi košatih vej in jih potakne v zemljo okoli spečega otroka, da mu napravi hladne sence. Sam pa sede pod drevo ter premišlja o hudobnih pastirjih in o svoji Živini. Kar pride na trato vila s planine. Ko zapazi mati svoje dete, speče v hladni senci, razveseli se in pravi pri sebi: „Ko bi vedela, kdo je napravil senco mojemu sinku, dala bi mu, kar bi hotel!" Med tem zapazi Marka in zve od njeg,a, da je on dobrotnik otrokov.
„Kaj pa hočeš za to, da si napravil senco mojemu sinku?"
„Ej, sestra, kaj bi te prosil, saj mi ne moreš dati, česar bi rad!"
lae oelega svete.
Grozna nesreča v železnem plavžu. V Kneut-tingnu na Nemškem je zalilo tekoče železo 7 delavcev, ki so bili takoj mrtvi.
Pomračenje meseca. Na dan, ko so Srbija, Grška in Bolgarija napovedale vojno Turčiji, so videli v Belem gradu pomračenje meseca. Ta nebeški pojav tolmačijo za znak zmage nad polumescem; ob tej priliki so oživele stare pravljice o znamenjih, ki so se pokazala ob začetku kake velike vojne,
Albanci so izborni strelci, tako s& dognali te dni tudi v bolnišnici v Belem gradu. Cela vrsta vojar kov je ranjenih v levo roko. To se je zgodilo tako: Srbski vojaki so za okopi držali ležeč puško naprej z levo roko in Albanci so streljali na te roke in tudi res ranili obilo vojakov v levo roko.
Koliko ljudi so poklali in pobili Turld tekom enega stoletja? Nek list navaja strašne Čine Turkov tekom enega stoletja: 50.000 ljudi so ubili in poklali na otoku Kios, 10.000 vKurdistanu, 11,000 naLibanu, 10.000 v Bolgariji, 300.000 Armencev. To znaša381.000 oseb, ki so bile žrtve mohamedanskega zverinstva.
Bolni ruski carjevič. Tajni svetnik Petrov, u-čitelj carjeviča, objavlja podatke o pouku, ki ga vži. va carjevič in ki se je pričel v preteklem letu. Učni načrt je napravila carinja, ki posvečuje vse svoje proste ure vzgoji svojega sina in ki ga v angleščini sama poučuje. Učitelji in vzgojitelji spremljajo carsko družino na vseh njenih potovanjih. Carjevič ima le junija in julija počitnice. Pouk se prične vsak dan med 9. in 10. uro zjutraj in tralja k večjemu 3 ure. Carjevič je zelo pazljiv, pouka željen učepec in kaže
„No, kaj pa hočeš? Le povej mi!«
Revež je mislil vedno le na pastirje, kateri so ga tepli tako neusmiljeno; zato reče, da bi bil rad tako močen, da bi ga pastirji ne mogli več strahovati.
„Ako nočeš drugega, ti lahko pomorem", odgovori vila. Naio mu da piti mleka in pravi: „Poskusi, ali moreš vzdigniti ta-le kamen". Blizu drevesa je ležal kamen, težak 20 stotov, Marko zgrabi kamen, ali ne gane ga Še. Vila mu da torej v drugo mleka. Marko se napije in vzdigne kamen. Ali še v tretje mu da vila mleka, in Marko vrže kamen tako daleč, da ni mogel videti več, kam je padel. Vesela njegove moči, mu da hvaležna mati še mleka za požirek. (Ta pravljica je tudi med Slovenci marsikje razširjena.) Nato ga pelje na vilinski dvor in mu reče, naj si izbere konja, kskoršnega si hoče. Marko pa ne vzame k.ar prvega, temveč si jih izbira. Prvega prime za rep in ga potegne iz hleva. Tako jih poskuša več. Naposled zagleda šarca, konja mršavega, pisanega. Poskusi tudi njega. Ali konj se upre na noge in obstoji kakor priklenjen, ,še ganiti iga ne more mladenič. Vesel vzklikne Marko: „Ta bo za-me, tega mi daj!" Vila mu ga da, a potem ga še pelje v orožarnico, podari mu popolno bojno opravo, sabljo damašč/anko in dve bodali, pa reče: „Ako ti bo kdaj huda pela, le pokliči me, vilo iz planine, pomagala ti bodem!"
Lepo se zahvali dečko, pa jaha domov. Oče in mati sta ga bila vesela, vendar pa je moral še po živino. Ko pride do pastirjev, ga začno zmerjati in ga hočejo biti; Marko pa zgrabi prvega potolče ž njim druge ter žene svojo živino domov.
Komaj je imel 12 let, jaha z bratom Andrejem na Kunar-planino. Tri dni se potikata okrog brez jedi in pijače, da že ni mogel Andrej trpeti več lakote in žeje ter je šel v krčmo, da si kupi jela in pila. Tam ga pa upijani Roša harambaša iji ga ubije. Marko Čaka brata 3 dni na planini. Ker ga pa le ni, gre v krčmo in pokonča harambašo in 60 njegovih tovarišev.
Kasneje ga pošlje oče V Prizren (Prizren je bi- -lo nekdaj glavno mesto starega srbskega kraljestva; mesto so Srbi dne 30. oktobra t. 1, zopet zavzeli) na carjev dvor, da se priuči junaškemu obnašanju. Bil je bistra glava, nauči se vsega, kar treba junaku. Z junaštvom in svojim razumom se' prikupi carju Dušanu, in ta si ga izbere za pisarja. Pisal je „knjige ca-rostavne" (od cesarja sestavljene) in vedel za vse na-redbe carjeve.
Dolgo je gospodoval car Djtlšan Silni. Ko pa zboli, pozove žena carjeva Vukašina in vso gospodo v Prizren, da zvedo zadnjo oporoko carjevo. Vladiika Nedeljk.o izpove Dušana, in ta pokliče Vukašina k sebi in reče: „Tebi, Vukašin, priporočam narod in vojvode, tebi priporočam svojega sinila Uroša. Ima komaj 40 dni. Namesto njega vladaj ti, da &Oraste, potem pa mu izroči carstvo!" To so bile zadnje besede mogočnega carja.
Vladal je tedaj Vukašin. Kmalu pa se ga loti želja, da bi sam postal car. Ko Uroš dorasfte, potegnejo se nekateri vojvode zanj. Ali greh je prelivati kri; zato pripravijo Vukašina i.n njegova brata, goj-ka in UgljeŠo, katera sta tudi carstvo terjala za-se, in Uroša, naj se zbero na Kosovem polju, da se dogovore, Čegavo je carstvo.
Na določeni dan se zbero na Kosovem polju poleg cerkve Samodreže štirje tabori: Vukašinov, Goj-kov, Uglješev in Urošev, Ker se ne morejo pogoditi, dogovore se, da bodo poslali poslance v Prizren po vladiko Nedeljka, kateri je izpovedal in obhajal umirajočega Dušana; on jim naj pove, čegavo je carstvo. Nedeljko pa odgovori: „Carja nisem vprašal o car-stvu, ampak le o grehih njegovih. Pojdite v grad Pri-lip k Marku; on je pisal knjige carostavne, torej ve, čegavo je carstvo. On bo povedal resnico, ker se ne boji nikogar razun Boga istinitega."
posebno zanimanje za nove povesti in legende pravoslavnih svetnikov, nadalje za ruske junaške pripovedke in za junaško čine ruskega naroda. Telesno vzgojo carjevičevo vodi car sam. Carjevič se udeležuje vaj vojaške mladeniške brambe, katerih se udeležujejo sinovi vojakov kot tovariši carjevičevi. Ob prostem času se carjevič sprehaja, vozi kolo, nabira jagode in gobe, po zimi sanjka, Povsod ga spremlja njegova strežnica. Za carjevičevo zdravje skrbita 2 telesna zdravnika.
Legenda o sv. Sofiji, Sedaj, ko se vrši vojna štirih balkanskih držav proti Turčiji, je oživela zopet legenda ali pravljica o sv. Sofiji. V trenotku, ko je dne 29. maja 1453. Mohamed prijahal v baziliko sv, Sofije v Carigradu, je bral duhovnik mašo. V cerkvi je nastalo kričanje, duhovnik, ni mogel dokončati maše, marveč je vzel sveto posodo in knjige ter odšel pri stranskih vratih. Turški vojaki so planili za njim, ali kjer so bila vrata, je nastal zid, duhovnik je izginil in vojaki ga niso mogli zasledovati. Kadar bo vrnjena sveta Sofija krščanstvu, pravijo Grki, ta-krat se oni zid odpre, mašnik bo stopil k oltarju in bral bo mašo do konca. Pa je še druga: Dve velikanski sveči sta postavljeni ob strani „mirhaba" (glavnega molišča v mošeji) in gorita ob velikih svečanostih. Pravijo, da kadar sveči popolnoma dogorita v notranjosti, postane sveta Sofija zopet krščanska. Radi tega pa je nastavljen poseben Čuvaj, ki Čuva, da sveči ne opešata. Morda le opešata in morda le pride o-ni duhovnik iz zidu dokončat mašo.
Sedem let je že zaprt, pa noče povedati svojega imena. V Bruslju v Bolgiji iinajo zaprtega nekega Človeka, ki noče povedati kdo je, in tudi druga-če ni bilo še mogoče dognati njegovega imena. Te
Pokličejo Marka. Pred odhodom ga Še opominja maii: „Ne govori krivo niti za očeta, niti za strica. Boljo ti je izgubiti glavo, nego ogrešiti dušo svojo!" Sin vzame knjige carostavne, sede na šarca in jaha. na Kosovo.	„
Oče in strica mu obetata carstvo, ako bi govoril njim na ljubo; toda Marko ne pogleda nobenega, temveč ide k Urošu. Drugo jutro se zbere gospoda, k mašil po maši pa prečita Marko knjige in razsodi: „Carstvo je UroŠevo! Od očeta je ostalo sinu, njemu je car sporočil carstvo, ko je umiral."
Razkačen na te besede skoči Vukašin na noge, potegne handžar izza p,asa in hoče posekati sina. Sinu pa se ne spodobi, bojevati se z očetom, in Marko beži pred njim okoli cerkve, Trikrat priteče okoli, kar začuje glas iz cerkve: „Beži v cerkev, da ne pogineš od očeta za pravico božjo!" Vrata se odpro sama in se zopet zapro za njim. Vukašin pa maline v svoji jezi po vratih, in glej čudo, pocedi se kri. Prestra*-šen zavpije oče: ,,,Joj, sina sem umoril!" Iz cerkve pa se čuje glas: „Marka nisi posekal, ampak angelja božjega."
To razljuti Vukašina še bolj, on preklinja ljuto svojega sina-: „Sin Marko, naj te Bog ubije, da ti ne da ni groba ni poroda, da ne pustiš svoje duše, dokler ne postaneš sluga turškega carja!" (Tafko kolne oče, car Uroš pa ga blagoslavlja: „Marko, Bog ti po-mogel! Naj ti bode lice svetlo med modrijani, naj seka v boju sablja tvoja, da na svetu ne to boljšega junaka, da se bo spominjalo tvoje ime, dokler bo sijalo solnce in svetil mesec!"
Tako je bil razsodil Marko, čegavo je carstvo. Nad njim pa se je izpolnila kletev očetova in Urošev blagoslov. (Uroš je vladal od leta 135i5 do 1366 staro Srbijo.)
Po strašnem dogodku pred cerkvijo se razide gospoda, Marko pa se vrne na svoj grad Prilip. Ma.-ti ga tolaži in se veseli, da se je tako moško potegoval za pravico. Ali sina ne trpi dolgo doma. Kletev ga žene po svetu, kakor pripoveduje narodna slovenska. pesem, da si skovati sabljo, s katero je presekal kovaču nakovalo, in buzdovan, (Buzdovan pomeni lesen bat.) težak 12 stotov, pa gre po svetu.
Kmalu zasluje njegovo ime. Reveži so ga blagoslavljali, kajti pomagal je rad, komur je le mogel; varoval in branil je vdove in sirote. Turki pa so se ga zbali, ako so le čuli ime njegovo, kajti on ni pripuščal zatirati nikogar.
Izmed srbskih junakov se je priljubil najbolj Milošu ObliČu. Bila sta ppbratima. Nekdaj jezdita črez Miroč-planino. Marku se je dremalo. Prosi tedaj Miloša, naj bi zapel. Ali pobratim se; boji vile Ravi-jojle, katera mu je zažugala, da ga usmrti, ako ga sliši peti po planini. A Marko mu reče: ..¡Zapoj, po-bratime; dokler imam šarca- in buzdovan, ne stori ti vila nič hudega!" Miloš zapoje o starih junakih, kako so junačili, kako so stavili samostane, ustanavljali zadušbine (zadušnice) za dušo svojo. Marku se omili pesem, nagne se na sedlo, pa zaspi. Vila čuje Miloša in jame odpevati. A Miloš ima lepše grlo od vile same. Zato se razljuti Ravijojla, in ustreli Milošu puščico ravno v belo grlo. „joj mi, pobratime!" vzklikne Junak in pade s konja. Marko se vzbudi, vidi ranjenega junaka, pa izpodbode šarca za vilo. Po 3 kopja na visoko, po 4 kopja daleč je skakal konj, kmalu sta bila blizu Ravijojle. Da bi se rešila, vzleti pod oblake; ali Marko zavihti biizdovn^ in jo zadene ravno med pleča, da pade na zemljo, Reva začne junaka bratimiti (imenovati brata) in ga prosi, naj jo pusti živo, Češ, da hoče nabrati trave, da izleči Miloša, Ip res, komaj položi Ravijojla ranjencu nabrane trave na rano, oživi Miloš; še lepše mu je grlo in Še bolj trdo mu je srce nego poprej. Od tega časa je bila vila Ravijojla Markova posestrima-
(Koneo prihodnjič.)
dni je stal zopet pred sodnikom. Sodnik ga je vprašal z nova, kdo je in s čim se peča in odkod je doma. Ali neznanec je odgovoril, da ne pove, kdo je. Sodnik ga je obsodil na 6 mesecev ječe. Neznanec je odšel ves zadovoljen v ječo.
23 oseb utonilo. V Hoszumezo na Ogrskem se je hotelo 30 oseb prepeljati v Čolnu čez reko Tiso. Čoln se je sredi reke prevrnil in vsi so padli v vodo, 7 o-seb se je rešilo, dočim so ostale utonile.
Nesreča na lovu. Iz Budjejovic na Češkem poročajo: Na nekem velikem lovu, ki se ga je udeležil tudi knez Liechtenstein, je streljal knez z lovskega voza. Konji so se splašili in osebe, ki so bile v vozu, so padle z-voza. Knez Liechtenstein in voznik sta bila lahko, gozdar Gregorec pa težko ranjen.
Ce hoče mesar prevariti odvetnika! Neki pariški mesarski mojster je opazil, da mu je neki tajtinsti pes ukradel par vabljivih klobas, ki jih' je razložil mojster pred svojo prodajalnico. Ko je pes klobase požrl, se je mirno pridružil svojemu gospodu, ki je pa kmalu nato šel v bližnjo hišo. Mojster je šel takoj za njim in izvedel, da je lastnik psa odvetnik ter ga zaprosil za pravni nasvet. Razvil se je sledeči razgovor: „Povejte mi, gospod odvetnik, ali je lastnik psa obvezan povrniti Škodo, ki jo napravi njegov pes?" — „Seveda, moj dragi," — ,„No, potem pa prosim za 5 frankov. Vaš pes mi je ravnokar ukradel za 5 frankov klobas." — Z izrazom, napol kislim, napol sladkim, je izročil odvetnik mesarju 5 frankov. Mesarski mojster je odšel popolnoma zadovoljen, da je tako lahko vjel odvetnika. Toda kdo popiše njegovo začudenje, ko dobi čez par tednov od svojega pravnega zastopnika ra^ čun ža pravni svet v znesku 20 frankov. — Kdor se zadnji smeje, se najboljše smeje.
Bolezni na nogah,
rane, odprt« noge, tudi pri ženskah, ozdravi v vsakem eJu-Čsjn, tndi edaj, če do zdaj še ni nič pomagalo,
div Lisfovo mazilo,
1 lonček 2 K 50 vin. franko, če se pošlje znesek naprej, po povzetju R0 vin. več. Razpošilja K&rl Illek, kemik, Sternberg, Moravsko.	630
Cementno strešno ""•s
za moške in volneno za ženske obleke 83 zadnje mode, razpošilja najceneje Jugoslovanska razpoliijalns
Stermecki v Celju it. 300«
Vzorci in cenik čez tisoč Btaari z slikami poštnine proBto. |
zajamčeno trpežne izdeluje oskrbništvo grajščine Pakenstein Cena za 1000 kemdov (rudeča barva) 90 K,) bela barva) 80 K. Natančneja pojasnila daje
Franc Klantnik,
879	organist, Šmartno, p. Rečička vas na Paki.
Prva južnoštajer. kamnoseška industrijska družba v Celju Nova «1,11, zraven slov« šole.
Velika zaloga nagrobnih spomenikov iz različnih vrst marmorja, granita in sienita. — Izdelovanje vseh monumentalnih in stavbenih del iz »90&OO tu- in inozemskega materijala s strojnim obratom.
Plošče za pohištvo iz raznobarvnega marmorja. Najnižje cene. Kuiantni plač. pogoji.
Veletrgovina s ipecerijo deželnimi pridelki
in x
Anton Kolenc
GraSka ulica št. 2M,
M» debate!

*JSSr>.a9« Pozor Slovenci!
Toča® solidna ¿osfreibn,
IVyssfi»» s «sokn ¡3 dež. pridalo

Ivani

Celje, Graška cesta 21.
Slavna slov. s&loga, velikaaska izbira kranjskega vrvarssegs feiaga, kakor: štrang, nji d, vrvi, štrikov za perilo, mrež x» seno in otroške postelje itd. — Glavna slov. zaloga suhih in oljnatih barv, čopičev, firseša in lakov. Zaloga na grobnih in voščenih sveč itd.	98
Zaloga	HS drčb 9	Zaloga
»-sakovrsteib semen	rudninskih vodft.
Kapljice za svinje-'. "T^T""""
Gospod A. H., Sv. Križ, piše: Hvafa Vam za priposlano zdravilo: Svinjske kapljice ta rdečico: Uspeh vrlo po voljni I
Gospod Janez K. piše: Prav dobro pomagalo l
raestnsi lekarna pri o. kr. orhi Maribor, O-lavni trg štev. 15. 450
rrdzeiijeizgovorpri ker Vam nuduia-
saaža zgoraj imenovana veletrgovina v vsakem ozirn hogaio in zelo povedano zalogo z vedno svežim Špecerijskim blagom, tako da zamere popolnoma ostreči zahtevam oenj, gospodov trgovcev proti vsaki konkurenci, o Sem ur se lahko vsakdo sam preprida, 5e tndi z najmanjšim poizkusom in prosim za mnogobro-jen obisk, Veleftastitim gospodom duhovnikom pomi-dim vošžene kakor tudi drugo vrste sveš ter olje in kadilo za cerkve.
Kupujem tudi vsakovrstne deželne in druge pridelke, kakor: oves, pženioo, suhe gobo, fižol, seno, orehe, vinski kamen itd., sploh vso po najviSJih Snovnih oenah. Kupim tudi vsakovrstne vreSe ter petrolejske in druge sode.
Cenjenim kmetovalcem naznanjam, da imam v aslogi vsakoivrstna poljska in vrtna semena zanesljiva kaljivosti, kakor pravo francosko lucerno, doma-lo doteljo, travo, ter 6ebulj6eic, fižol in krompir m sadit, bel, rumen ali rožen. Za krmljenje Živine pa imam v zalogi riževo moko in otrobe v ceni dS B dn Ifi K per 100 kg.
PoStna naročila se izvrlujejo s obratno poltoj
Denaria ni,
draginja je vedno večja, zaslužek na majhea. Ako hočete z maum trudom gotovo 10 da 20 K na daa zaslužiti,
pošljite za pojasnilo v pismu pet ¿saatnk po 10 vinarjev in
svoj natančen naslov na:
Josip Oatič, Ilirska Bistrica,
Kranjsko.
1166
Edina štajerska nar&dna steklarska
Maa debelo I	lr|Ovini	lia drobno I
Franc Strupi, Celje
Graška @esta
priporoča po najnižjih cenah svojo bogato zalogo steklene in porcelanaste posode, svetilk, ogledal, vsakovrstnih šip in okvirjev za podobe.
Prevzetje vseh steklavskih del pri cerkvah in priv. stavbah. Najsolidnejša in točna postrežba.
Šolske potrebščine
1
kakor zvezke, svinčnike, peres-	t LdStna Zdi OH S
nike, peresa, kamenčke, tablice,	I jjudskošolskih zvezkov, risank,
radirke, gobe, črnilo, torbice,	|	, . ,
barve, čopiče, b<r,ene kreie	| nsaln,h skladov ler V3eh tls"
itd. ima v največji izberi na	| kovin za urade-.......
zalogi tvrdka	t
18.
Zaloga raznega papirja.
Goričar & Leskovšek | Celje, Graška ces^a 7. |
f Zvezna trgovina
Goričar & Loskovšek Celje, Rotovska ulica št. 2.
Znamenje pravega Franckovega pridatka za kavo je kavni mlinček. - Nahajajo se pa tudi ponaredbe. - Tedaj pozor pri nakupu!
Pravi :Franck: izdeluje se iz najboljših sirovin.
===== Tovarna v Zagrebu. =—
v
si im 119/94574
Spodnještajerska ljnd
osoiilnica v Maribora
rejljrtrovana zadruga z a.om.|.no zavezo.
Stolna ulica štev. 6 (med glavnim trgom in stolno cerkvijo).
Hranilne vloge
Be sprejemajo od vsakega in se obrestujfjo: navadne po 41/,0/« proti tri mesečni odpovedi po 43 ,°/0. Obresti se pripisujejo h kapitalu 1. januarja in 1 julija vsacega leta. Hranilne knjižice Be sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje k»j prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštno hranilne položnice na razpolago <fcek konto 97.078). Rentni davek plača posi j inii a sama.
Posojila, se dajejo
le članom in sicer: na vknjižbo proti pupilarni varnosti po 5°/o, na vknjižbo Bploh po 57»%i na vknjižbo in poroštvo po 58/«% 'n na osebni kredit po 6°/0. Nadalje izpoBojuje na zastavo vredne stnih papirjev. Dolgove pri drugih denarnih zavodih prevzame posojilnica v svojo last proti povrnitve gotovih stroškov, ki pa nikdar ne presegajo 7 K. Prošnje za vknjižbo dela posojilnica brezplačno, stranka plača le koleke.
Uradne ure
so VHako Bredo in četrtek od 9. do 12. ure dopold. in vsako soboto od 8. do 12. ure dopoldne, izvzemši praznike. V uradnih urah se sprejema in izplačuje denar.
Po jasnila se dajejo
in pr šnje sprejemajo vsak delavnik od 8. do 13. uri dopoldne in od 2. do 6. ure popoldne.
Posojilnica ima tudi na razpolago domače hranilne nabiralnike.

Prilega „Sfiouenskemsi Gospodarju4' it. 45.
V nedeljo, 13. oktobra, je, da proslavi Slomškov spomin, zboroval v Mariboru občni zbor naše narodnoobrambne »Slovenske Straže«, z njo skupaj pa je zborovala njena mati »Slovenska krščansko-60cialna zveza«. V par urah se je razvilo pred nami ogromno dela stotin in stotin požrtvovalnih delavcev, dela, pred katerim mora imeti respekt tudi nasprotnik. Naša organizacija je ta dan pokazala, da je njeno narodnoobrambno delo edino praktično in trajne vrednosti, pokazala je, kako dviga slovensko ljudstvo do večje zavednosti in izobrazbe. Ob zvestem skupnem delu matere »Slovenske krščansko-socialne zveze« in njene hčerke »Slovenske Straže« so nam zagotovljeni tudi nadaljnji uspehi.
Na skupščini je bilo navzočih nad 200 delegatov z vseh slovenskih zemelj.
Predsednik državni in deželni poslanec prof. J a r c otvori občni, zbor in kon-statira sklepčnost. Pozdravlja vse udelež-nike, ki so iz vseh krajev slovenske domovine v tako obilnem številu prihiteli, da slišijo, kaj je »Slovenska Straža« storila v preteklem letu in da se pomenijo o nadalj-nem narodno - obrambnem delu. Lansko leto je zborovala »Slovenska Straža« v Celovcu, letos, v Slomškovem letu, pa je sklicalo vodstvo glavni zbor v Maribor, kjer je deloval, umrl in kjer leži v grobu naš nepozabni apostol Anton Martin Slomšek.
Pozdrav Štajercev.
Dr. Jos. Leskovar pozdravlja vse navzoče v imenu mariborske podružnice »Slovenske Straže« in v imenu štajerskih Slovencev. Izreka zahvalo, da se letos vrši
skupščina v Mariboru. Zbrani so vsi stanovi, te združuje ena misel, kako naprej se braniti proti divjim napadom sovražnikov. Tla, na katerih se vrši občni zbor, so zgodovinska tla. V Mariboru je ognjišče slovenskega literarnega delovanja. V Mariboru je deloval Anton Martin Slomšek, kateremu se je zahvaliti, da je Spodnja Štajerska ostala slovenska. Naš namen mora biti, da navdamo vse ljudstvo s Slomškovim duhom. Prepričan sem, da bo Slomškov duh med nami in da bo Slomšek izprosil od Najvišjega blagoslov našemu delovanju. (Burno odobravanje.)
Predsednik Jarc se zahvali za pozdrav. Nato predlaga, naj bi se vršila skupna debata o predsedstvenem, blagajniškem in tajniškem poročilu, kar se sprejme brez ugovora.
PREDSEDSTVENO POROČILO.
Predsednik državni in deželni poslanec Jarc poroča:
Na lanskem občnem zboru je zaključilo predsedstvo svoje poročilo s pozivom slovenskemu ljudstvu, naj zbira vojščake in orožje. Danes lahko poudarjamo z zadovoljstvom, da ta klic kljub težkim gospodarskim krizam, v katerih se nahajamo, ni estal glas vpijočega v puščavi. Slovensko ljudstvo je pomnožilo armado vojšča-kov, ki hočejo v boj za brate, ki so bili doslej zapuščeni. Vedno globlje prodira v vse sloje našega ljudstva zavest, da mora vsak Slovenec vse, kar trpe naši bratje in sestre na meji krivic in nasilja, občutiti, kakor da ga boli rana na lastnem telesu. Zlasti se slovenska mladina — in to poudarjam s posebnim veseljem — zbira v
vedno večjem številu pod zastavo »Slovenske Straže«, in kmečki fant in kmečka dekle, delavec in delavka sta postala naša najmarljivejša borivca in osramotila marsikaterega inteligenta, ki še gleda naše delo postrani.
Slovensko ljudstvo je v preteklem letu še v večji meri kakor prvo leto dokazalo svojo požrtvovalnost, ki se kaže najbolj v številkah, o katerih bo poročal naš blagajnik. Ker so naši dohodki stalno napredovali, je bilo »Straži« mogoče, na vseh poljih nadaljevati započeto delo. V ospredju je bila tudi v pretečenem letu po-vzdiga ljudske izobrazbe. Analfabet in človek, ki sploh nima duševnih potreb, sta prva, ki vtoneta v tuji povodnji. V tej zavesti smo storili vse, kar smo mogli, da širimo pravo izobrazbo med ljudstvom v obmejnih krajih. Za knjižnice smo izdali 2000 K 94 vin. Njih število se je pomnožilo za 12, tako da »Slovenska Straža« danes vzdržuje 92 knjižnic, večina jih je na Koroškem, nekaj na Štajerskem — zlasti tudi v industrialnih krajih Gornje Štajerske — in na Kočevskem. Pozabili pa tudi nismo svojih bratov na Beneškem in preko Mure. S časopisjem smo preskrbeli 576 slovenskih hiš — 250 več kakor lani — in izdali v ta namen 3420 K 25 vin. — 1757 K več kakor lani. Sad tega dela je že očividen, S slovenskim časopisjem se je začelo — kakor posnemamo iz došlih poročil in nenadoma nastalega zanimanja — novo narodno življenje celo po krajih, o katerih smo mislili, da so za Slovenstvo za vselej izgubljeni. Podpor izobraževalnim društvom, za gledališke odre in domove na meji smo izdali 4507 K 79 vin., sicer
manj kakor lani, čemur pa je vzrok to, da se je zlasti prvo leto izplačalo več najnujnejših podpor. Podpirali smo tudi delo naših Orlov za mejo, uverjeni, da se nam ne bo več treba bati za mejo, ako dosežemo vsaj od daleč idealni cilj smotrene orlovske organizacije ob celi meji. Kolikor Orlov ob meji, toliko neustrašenih stražnikov! Vsi stroški za ljudsko izobrazbo v širšem smislu so znašali torej okrog 10.000 kron, za naše skromne razmere dosti velika, pa še bolj plodonosno naložena svota!
Lep napredek smemo tudi zapisati na šolskem polju. Otroških vrtcev vzdržujemo troje: Sv. Križ pri. Trstu, Velenje in Devin (z večjo podporo). V kratkem se pa otvorijo še otroški vrtci v Pod-gori in Ločniku pri Gorici, v Šoštanju in dvoje ali troje njih tik Trsta. Stroškov za otroške vrtce je bilo 5089 K 25 vin. Našim narodnim nasprotnikom so v šolske namene na razpolago ogromne svote. Tekmovati ž njimi v korupciji, ki jo širijo takorekoč s kupovanjem otrok in staršev, ne moremo in ne maramo! Pač pa smo smatrali za svojo dolžnost, vršiti karitativ-no delo za slovenske otroke ubogih slovenskih staršev. Zato smo prispevali za šolarske potrebščine mnogim obmejnim šolam deloma v denarju, deloma šolskih knjig, za šolarske kuhinje, za božičnice in Miklavževe večere in dvema občinama dovolili brezobrestno posojilo za šolske stavbe. Vsi sem spadajoči izdatki so znašali 7798 K 74 vin. V tej svoti je pa všteta tudi še svota, ki smo jo izdali, da omogočimo na Koroškem otvoritev dveh gospodinjskih šol, »Slovensko Stražo« čaka v tem oziru v bodočnosti delo, ki je za ohra-
m

[bra!
Prof glasni dobitek v ©rednosti 5600 M:
Kompletna Sina opraoa za tri sebe in hufrinjo, obstoječa iz spalne opraoe, jedilnice, satanske garniture, gîasooirja in kuhinjske oprane, aH
5-61/2 HP. bencin-mofor, mlatilnica z tioa-kratnim čiščenjem, slamoreznica.
Kal ie prui dobitek? Kaj
Drugi gl&onl dobitek o ©rednosti mm K:
1 glasooir ali 1 nagon sortlranih umetnih gKoji aii 1 garnitura za košnjo (stroj za koSnjjo, stroj za obračanje, brana).
Ostali dobitki:
eh dobitkov ie 1554.
Ka) sta tretii in četrti dobitek?
Tretji in četrti glaoni dobitek © vrednosti po sob K:
Oprana za spalno sobo za doe osebi ali i gepelj z ml&falnfeo ali 1 stroj za koSnjo.
§s> vredni 93.000 K, in sicer:
Beset dobitkou © «rednosti po too H. Štirideset dobitka» © ©rednosti po so K. Sto dobitkoo o vrednosti po 20 K. Doesto
dobitku © »rednosti po to K. 1200 dobitkoo o »rednosti po s K.
Ena srečka samo eno kroni!
^ier srečk „Slo©. Straže" ne dobite o prodajalna!!, pilite po srečke na našlo©: Fl&arsia hSIoV* Straži6 is Unbljanl.
mm .nanMmnw»ma£&*ll £mmj$< MK>.KHwin S mm «WW«S60¥»Wi»S«M CT	m $ B TS <H {•>* t? 0
tdtev SlovensfVa največjega: pomena'. Vzgojimo iz slovenskih deklet vrle slovenske gospodinje In brez strahu bomo lahko zrli naprej. Zavedajoč se važnosti te akcije, bom stavil in utemeljil danes še poseben predlog. — Najtrdnejše delo za naš narodni napredek je smotreno delo za povzdigo našega kmečkega gospodarstva. Kar se je doslej doseglo pri nas in drugod v tem oziru, moramo največ pripisati razvoju zadružništva. Da vzgoji zavedne voditelje naših zadrug in z vzgojnim vplivom zadružne misli utrdi tudi narodno misel, je omogočila »Slovenska Straža« s svojo podporo četvero koroškim mladeničem obisk »Zadružne šole« v Ljubljani. Podpora v ta namen bo odslej stalna točka med izdatki »Slovenske Straže«. Revnih srednješolcev iz obmejnih krajev tudi nismo pozabili I Poleg večjih podpor »Dijaškemu domu« v Celovcu, ki je prejel od nas 1500 K, in »Učiteljskemu domu« v Celovcu — podpora 200 K — smo podpirali dva koroška gimnazijca v Ljubljani. Tudi več obmejnih akademikov je bilo deležnih naše pomoči. Vse dijaške podpore so znesle 1628 K 26 vin. Priznavam, da je bilo doslej še premalo, kar smo storili za organizacijo delavstva po tujih industrialnih krajih in za varstvo izseljencev. So pa to naloge, ki se jim »Slovenska Straža« ne bo mogla in ne smela izogniti, ampak treba bo zanje žrtvovati, kar bo sploh mogoče.
V svojem programu ima »Straža« zlasti tudi študiranje meje. Pretečeno leto smo proučili natančneje polovico Kočevskega in razmere med ogrskimi Slovenci. Začeto delo se bo nadaljevalo od leta do leta.
Svota vseh podpor je znesla 25.768 K 23 vin,, za 6587 K 21 vin. več kakor lani. Odpade pa od te svote na Štajersko 7129 K 36 vin., na Koroško 10.253 K 44 vin., na Primorsko 6024 K 59 vin., na K r a n j s k o 948 K 60 vin., na druge dežele 619 K 24 vin. in na splošne podpore 793 K. Od svojega početka do danes je izdala »Slovenska Straža« podpor v narodno-obram-bene namene: 54.091 K 53 vin.
Glede poslovanja predsedstva pri razdeljevanju podpor je ireba poudariti, da je za rešitev vsake prošnje odločilna izjava dotičnega pokrajinskega pododbora. Tako je v delovanju »Straže« združena avtonomija s centralizmom.
Pri prodaji in nakupovanju slovenske zemljiške posesti smo posredovali, kolikor je bilo mogoče. Žal, da so vsled splošne denarne krize tudi razmere pri hipotečnni kupčiji kritične in da vsled tega za marsikateri lep kos naše zemlje ni bilo mogoče dobiti pripravnega kupca.
Za izvršitev sklepov lanskega občnega zbora za varstvo domačije smo izvedli pripravljalne korake in nameravamo izdati o tem poljuden spis s slikami, Slavnost narodnih noš, nameravana za letošnje poletje, se je za sedaj odložila, ker se je preložil tabor jugoslovanske mladine na poznejši čas.
Troje ciljev si mora po mnenju predsedstva staviti »Straža« za bližnjo bodočnost. Govori in piše se mnogo o problemu malega naroda z ozirom na zadnje ljudsko štetje. Izseljevanja iz agrarnega ozemlja v industrialno ne bomo ustavili. Poizkušati kaj takega, bi bila utopija. To je pojav, ki se kaže kakor pri nas tudi pri velikih narodih. V velikem delu Češke, ki je pretežno agrarnega značaja, pada od štetja do štetja število prebivalstva, ravno tako tudi v nemških alpskih deželah. S temi razmerami in s tem razvojem nam je treba računati kot danim in zato zastaviti vse sile, da ljudstvo, ki se izseljuje, ne odpade kot trhla veja. Brigali smo se doslej premalo za našo narodno diaspozo v gornještajer-skih industrialnih krajih, V Gradcu je temelj organizaciji naših ljudij položen, naše delo nas bo vodilo sedaj dalje k drugim zapuščenim bratom in sestram. Na tej poti pa se bo pokazalo brez dvoma eno: da bo težko ohraniti tistega, ki je odšel z doma brez zavesti, da je zvezan s svojim ljudstvom in navezan na svojo domačijo. Skrb za šoli odraslo mladino ob meji je zato naša druga velika naloga. Organizacija fantov in deklet ob vsej meji bo podlaga bodočemu delu. Tretje, česar ne smemo pozabiti in za kar dela »Siid-marka« ravno sedaj s polnim parom, je skrb za obrtni naraščaj, za slovenske vajence, pomočnike in mojstre po obmejnih krajih, »Straža« je že doslej storila v tem oziru marsikaj, a sistematično delo se še ni začelo.
Konečno še beseda nasprotnikom! Njih kritike se ne bojimo in jo lahko prenesemo! Kdor ima oči in sploh hoče gledati, lahko vidi, kaj je storila »Slovenska Straža« v prvih dveh letih! V očeh naših nasprotnikov bo seveda vse naše delo strankarsko — klerikalno. To nas ne moti. Vemo dobro, da bi bilo slabo znamenje za nas, ko bi od ljudi, ki mečejo nune iz svojih šol, zidanih z denarjem vseh Slovencev, želi priznanje in pohvalo, »Slovenska Straža« ne bo bobnala v svet vseh podrob-
Kaftl fo bi se reklo razkrivati neprimerno
močnejšemu sovražniku svoje še slabotne postojanke 1 Tiho in vztrajno pojdemo dalje po poti, ki jo izpoznavarno za pravo. V Slomškovem spominu so se združili letos vsi, kar jih je med Slovenci dobro-mislečih, vanje oprta bo tudi »Slovenska Straža« vršila svoje ljudsko delo v zmislu načel Slomškovih!
TAJNIKOVO POROČILO,
Tajnik Ivan Š t e f e je podal naslednje poročilo: Predsedstveno poročilo Vam je podalo vpogled v raznovrstno delo, ki smo je vršili preteklo leto v »Slovenski Straži«. Zapisnik »Slovenske Straže« o sejah njenega odbora, bi bil s predsedsivenim poročilom v glavnih potezah večinoma izčrpan, stotin in stotin podrobnosti, ki spadajo v poglavja, katera je omenjalo predsedstveno poročilo, pa tu ne bom navajal, ker marsikje, kjer je »Slovenska Straža« s 1000 kronami izvršila uspešno delo, bi lahko bogatejši nasprotnik to delo pokvaril z 10.000 ali več kronami. Vsakemu članu so zapisniki na vpogled, vse podružnice se lahko na ta način pouče tudi o vseh podrobnostih. Poudarjam, da je previdno delo »Slovenske Straže« nas vodilo na vseh poljih do najlepših uspehov, za kar imajo nemalo zaslugo pokrajinski odbori: štajerski, koroški, primorski pododbor, v katerih sede najodličnejši Vaši zaupniki, po katerih nasvetih je »Slovenska Straža« vedno reševala došle vloge.
Kakor ste razvideli iz predsedstve-nega poročila, zastavlja »Slovenska Straža« svoje delo večinoma tam, kjer neha s svojim delom šola, »Slovenska Straža« je tako izpopolnila veliko vrzel v naši narodni organizaciji. S tem, da je »Slovenska Straža« krepka opora izobraževalnemu in gospodarskemu organizatoričnemu delu ob mejah tudi preko slovenskih mej, izvršuje svoje načelo: da našega narodnega sovražnika nikdar ne bomo premagali z denarjem, ampak s tem, da dvignemo skrite zaklade duha vsega našega naroda, da dvignemo našemu narodu izobrazbo in njegovo gospodarsko moč. Mislim, da je delo za rešitev rojakov v tujini nekoliko več vredno kot pa n. pr. tekma za kako sokolsko prvenstvo. Kako visoko pojmuje naše liberalno časopisje vrednost pravega narodnoobrambnega dela, priča dejstvo, da je to časopisje enega sokolskega tekmovalca letos bolj slavilo, da je imelo zanj več prostora kot pa za Antona Martina Slomška, ki je rešil tisoče in tisoče Slovencev, Če kedaj, se je pri proslavi Antona Martina Slomška videla malen-kosinost naših nasprotnikov, »Slovenski Straži« pa ostanejo vodilo Slomškove besede: »Povzdigujte Slovencem bistre glave, naj bodo vrli sini Slave!« Anton Martin Slomšek je začrtal »Slovenski Straži« pot z besedami: »Le bistrimo si glave, ne dremajmo zaspani, drugim narodom prodani.« Tako bodo najboljši, neprodiren ščit v našem narodnem boju: gospodarska moč, izobraženost, poštenost in zavednost narodova in tako bode proti vsem naklepom »Schulvereina« in »Siidmarke« odgovarjal narod z besedami Antona Martina Slomška: »Z denarjem se poštenja ne kupi!«
S tega stališča smo delali tudi v preteklem, drugem letu obstoja »Slovenske Straže«, v katerem je imelo načelstvo 22 sej, glavni odbor se je pa sešel v Ljubljani petkrat.
Obširne naloge so te seje naložile naši društveni pisarni, v kateri imamo enega knjigovodjo, ki rešuje obenem tudi došlo pošto, enega pomožnega uradnika, eno pomožno uradnico ter enega slugo. Izdatek na plačah se je od lani na letos znižal. Poudarjam, da je dosedanji napredek »Slovenske Straže« bil mogoč le s pisarno, kajti brez take pisarne bi bila rešitev, vpisovanje vsak dan naraščajoče dnevne pošte, red v različnih zalogah, ki so v oskrbi »Slovenske Straže«, rešitev najrazličnejših naročil in beleženje, kar »Slovenska Straža« sprejme in izda, nemogoče, četudi večina odbornikov po svojih uradnih urah vsak dan popolnoma brezplačno dela za »Slovensko Stražo«, Pisarna se je zadnji čas tako uredila — mnogo zaslug ima za to tudi deželni oficijal g, Šelko, ki je stavil svoje moči brezplačno na razpolago, za kar mu bodi tu izrečena srčna zahvala — da je pisarna kos tudi veliki akciji, naši loteriji, tako da za to loterijo ni bilo treba nič pomnožiti osobja. Sedaj naj se pa pogleda ob takih prilikah v druge narodnoobrambne pisarne, ki imajo naravnost ogromne pisarne, >Schul-verein« je imel takrat, ko je beležil 10,000 pisarniških številk, osem uradnikov, danes obsega pisarna njegova celo poslopje in nad 50 uradnikov. Če hočemo napredovati, nam je pisarna prva potreba. Poglejmo samo »Družbo sv. Cirila in Metoda«, ki samo za enega potovalnega učitelja izda 4000 K, kolikor nas naša pisarna komaj skupaj velja. Če je bila ob velikem delu kaka pritožba, bomo v bodoče skušali doseči rekord-pisarno brez pritožb. Zdi se mi, da moramo odpraviti kuverte r> firmo
Pisarna je prejela v preteklem Ielu 2321 pisem, razposlala je 13.498 pošiljatev.
V loterijski zadevi je prejela pisarna 416 pisem, odposlala je pa 1434 odpošilja-tev, promet je torej bil 17.669 točk.
Imeli smo zvezo z Jugoslovansko Strokovno Zvezo, z Rafaelovo družbo, in pri tem delu smo opazili, kako nujno potrebno bi bilo, če bi iz teh društev in iz »Slovenske Straže« napravili centralno pisarno, ki bi bila na razpolago tudi vsem našim pokrajinskim »Slovenskim krščan-sko-socialnim zvezam«. Tako bi bil mogoč točen pregled, mogoča rešitev iniciativnih predlogov raznih odborov, taka pisarna bi bila v korist našim ljudem v tujini in tako tudi domovini, tako bi posegli tudi v žalostne amerikanske razmere, kjer se širi svobodomiselno gibanje in kamor se naše delo tudi mora obrniti, ako se hočemo obvarovati svobodomiselne kuge iz Amerike,
Središče dela je sedaj loterija. Izdanih je doslej 40.000 srečk (od teh na Štajersko 7000, Primorsko 2000, Koroško 3500, ostalo je vzela Kranjska). Upamo, da v prihodnjih dneh do 18. novembra vsak somišljenik in vsaka somišljenica stori med svojimi krogi svojo agitačno dolžnost, da oddamo vsaj še enkrat toliko srečk! Vsak godovnik, vsaka godovnica naj za godovna darila dobiva samo srečke »Slovenske Straže«!
Omeniti mi je tudi, da je pisarna po navodilih odbora izvrševala vso agitacijo za »Slovensko Stražo« po časopisju, in ta agitacija, kakor ste vi deli iz naših časopisov, ni bila majhna. Iskrena hvala vsem tistim časopisom, ki so nam bili na razpolago, naj bodo tudi nadalje naše najuspešnejše orožje. »Slovenska Straža« je izdajala »Narodnoobrambni Vestnik«, ki je mnogo pripomogel, da je prodrla misel »Slovenske Straže« v najširše sloje,
S pomočjo časopisja je bilo tudi mogoče, da se je »Slovenski Straži« sijajno posrečila Slomškova proslava, ki je dvignila nanovo zavest tisočem in tisočem Slovencem, Če bi »Slovenska Straža« letos ne napravila drugega, kakor da je s posebno izdajo svojega »Narodnoobrambnega Vestnika« opozorila vse Slovence na 50-letnico smrti slovenskega apostola Antona Martina Slomška in združila ljudstvo in mladino v proslavi njegovih naukov, je storila veliko narodno-izobraževalno delo. »Slovenska Straža« je ob tej priliki založila tudi stvari, potrebne za proslavo, razposlala je slavnostne govore, načrte slav-nosti, založila je prekrasne Slomškove razglednice, posebno velik uspeh pa je imela s Slomškovimi podobicami za šolsko mladino, katerih je razdeljenih med šolsko mladino 30.000 izvodov in še vedno prihajajo nova naročila. S Slomškovo proslavo je »Slovenska Straža« najbolj podčrtala svoj program.
Z veseljem morem poročati, da zanimanje za »Slovensko Stražo« ne pada, kakor so nekateri pričakovali, ampak narašča. Na Kranjskem se je ustanovilo v preteklem poslovnem letu šest novih podružnic, na Štajerskem dve novi podružnici, na Koroškem dve novi, na Goriškem nobena nova, na Tržaškem nobena nova in v Istri nobena nova podružnica.
Podružnic imajo: Kranjska: 109 podružnic, 16 ustanovnih, 75 lOkronskih, 5267 rednih in 1529 podpornih članov. — Štajerska: 54 podružnic, 5 ustanovnih, 43 lOkronskih, 2435 rednih in 678 podpornih članov. — Koroška: 15 podružnic, 3 ustanovne, 7 lOkronskih, 672 rednih, 214 podpornih članov. — Goriška: 16 podružnic, 2 ustanovna, 9 lOkronskih, 648 rednih, 189 podpornih članov. — Tržaška: 5 podružnic, 1 ustanovnega, 2 lOkronska, 312 rednih in 54 podpornih članov, — Istra: 2 podružnici in 68 rednih članov. — Imamo tedaj 211 podružnic; podružnice štejejo 27 ustanovnih, 126 lOkronskih, 9402 redna in 2664 podpornih članov; skupaj 12.229 članov (lani 10.354).
K temu bi bilo prišteti člane onih podružnic, ki niso poslale izkaza. Letos ima poleg tega centrala 70 ustanovnikov (lani 66), tako da je letos skupno število članov 12.299.
Če vpoštevamo, da smo imeli letos na vsej črti občinske volitve, ki so našim ljudem naložile velike stroške, in če vpoštevamo splošno draginjo, smo lahko veseli, da smo kljub temu napredovali. Krepko voljo imamo delati dalje. Ogromno je še naše polje, kjer lahko napredujemo, pričeli smo komaj in že smo v drugem letu dosegli toliko dohodkov, kakor jih je imela »Družba sv. Cirila in Metoda« šele po 18. letu svojega obstanka. Če vpoštevamo pri tem, da naši somišljeniki vzdržujejo ob meji ogromno zavodov, ki so prave naše narodno obmejne trdnjave, če vpoštevamo našo narodno obrambo, ki se vrši v goriškem »Šolskem Domu«, goriškem »Slovenskem sirotišču«, v koroških šolskih društvih, v skrbi za dijaštvo in v naših izobraževalnih društvih, če omenjam najglavnejšo našo narodnoobrainbno trdnjavo »Družbo
ogromno ljudsko delo, tedaj stojimo > narodnoobrambnem delu ogromno pred našimi liberalnimi nasprotniki, in v za. vesti tega dela skoro nikdar ne reagiramo na njihove vsakdanje psovke. Le to vprašam nasprotnike: Ali ni pomembnejši vinar našega kmeta in delavca za narodnoobrambne namene, kakor pa 1000 kron katere daruje »za narod« kak liberalen napuhnež zvečer ob vinu v gostilni, doči® je prej cel dan ljudstvo odiral? Ali je s tem povrnjeno narodu ono, kar mu je vzel? Koliko takih narodnjakov se na Sloven-skem narodno šopiri, do čim narod pre-ganjajo z njegove grude!
Mi pa, tovariši in tovarišice, premi!, ljujmo, kaj in kako storiti, da se naša »Slovenska Straža« osorej zopet še bolj okrepi. Kaj je treba storiti?
1 Naše podružnice naj imajo vsak mesec seje, nastavijo naj zaupnike ali rs-upnice v vsaki vasi, ki naj pazijo posebno na to, katera prodajalna še nima ali noče imeti našega blaga. Agitatorji naj o tem ljudstvo primerno pouče.
2.	Ko pridejo Mohorjeve knjige, naj vsak da poverjeniku dar za »Slovensko Stražo«, čim več, tem bolje. Najboljše bi bilo, da bi ob tej priliki mnogo članov Mohorjeve dražbe darovalo po 50 vinarjev —-tam, kjer bo vsaj 25 takih članov, se lahko ustanovi iz teh članov podružnica »Slovenske Straže«, ki bi letno udnino pobirala skupno s članarino za Mohorjevo družbo. Možje in fantje — pol litra vina ali liter vsak na leto manj, pa tistih 50 vinarjev ali kronico »Slovenski Straži«, pa bodete imeli zavest, da ste storili neka) za rešitev svoje domovine! Dekleta, nekoliko manj lišpa — pa bo ▼ vsaki župniji cvetela podružnica »Slovenske Straže«! Če se čč. gg, poverjeniki Mohorjeve dražbe in naši zavedni somišljeniki in somišljenice po tem navodilu žrtvujejo — naraste lahka število članov »Slovenske Straže« ▼ «nem letu vsaj na 40,000, če ne več. Naj poverjeniki Družbe st. Mohorja in vsi mi na t« način počastimo spomin ustanovitelja Družbe sMohor)« An» tona Martina Slomška!
3.	Ob tej priliki naj tudi vsa neSa županstva in vsi naši gospodarski zavodi iz-roče darove za »Slovensko Stražo«. Naša županstva in druge naše pisarne in posamezniki naj redno rabijo narodni kolek »Slovenske Straže«!
4.	Vsi posnemafmo tisti Štajerski ubogi ženici, ki sta se v svojih oporoke!) spomnili »Slovenske Straže«! Vsak izmed nas naj v svoji oporoki misli na »Slovensko Stražo«, ker tako bo tudi po smrti njegovo delo imelo trajen uspehi. Slava blagopokojnemu Josipu vitezu Gorupu in blagopokojnemu kanoniku Jakobu Bohincu! Ta dva plemenita moža, ki sta umrla v preteklem letu, sta te v tvojih oporokah spomnila »Slovenske Straže«, prvi s 1000 K, iz oporoke drugega gospoda smo pa dobili 356 K 70 vin. S! ava njujinem spominu!
5.	»Slovenska Straža« izda fcnflBofl
»Miklavžev večer in Silvestrov večer t
društvih«. Povsod prirejajte take večere — povsod dobite nekaj Miklavževih in novoletnih darov »Slovenski Straži«.
6.	Nabiralnike »Slovenske Straže«, katerih je sedaj zunaj 283, nekoliko živahnejše rabite. Pri vsaki priliki naj stopi kda okoli gostov z nabiralnikom. Posebno oh porokah, krstih itd. naj naši ljudje proslave ta dogodek z darovi »Slovenske Straže«. Nabiralnikov imamo še v zalogi 111, Hitro jih razdelite po domovini!
7.	Posebno važno je zavarovanje za doživetje, za slučaj smrti, za doto itd, Pišite vedno pisarni »Slovenske Straže« po nasvete. Tako dobite dobre, poštene zavarovalnice, »Slovenska Straža« pa dobi tiste odstotke, ki jih sicer brez korist! vzamejo agentje. Tu lahko dobimo velike vsote za »Slovensko Stražo«, Občujte ob takih prilikah samo s »Slovensko Stražo«!
6.	Naša večja omizja, tarokisti, pisarne itd, nabirajte v posameznih mestib do 100 kron. Za vsakih 100 kron dobi omizje, oziroma pisarna umetniško častno diplomo,
7,	Vsako leto prilože naši listi položnice »Slovenske Straže« — izpolnite vse položnice in jih odpošljite!
Kar bo »Slovenska Straža« dobila od naroda, dala bo vse domovini!
Treba je zastaviti vse naše moči za napredek »Slovenske Straže«, kajti vsa znamenja naših domačih in tujih nasprotnikov kažejo, da če bi »Slovenske Straže« ne bilo, bi jo bilo treba ustanoviti. Pojdimo v prihodnjem letu za »Slovensko Stražo« z veseljem na delo, kajti Slomšek sam pravi: Kar se z veseljem, s celim srcein prične, se tudi lahko in srečno dovrši-Z delom in žrtvami »Slovenski Straži« se lahko prepričamo, da ni lepšega, kot služiti domovini!
Po poročilu tajnika, ki je bilo soglasno sprejeto, je pozval predsednik navzoče, ¿a počaste spomin umrlih dobrotnikov »Slovenske Straže« s tem, da se dvignejo s sedežev. Ves zbor se je dvignil in tako
Blagajnik Anton Volta je poročal:
Slavna skupščina! Splošna draginja, slaba letina, razne vremenske in druge nezgode, ki so obiskale lani in letos našo domovino, so nas upravičeno navdajale s Strahom, da bodo dohodki »Slovenske Straže« letos padli. Ali ta strah je bil prazen. Slovensko ljudstvo, čeprav po večini ubogo, je že od nekdaj znano kot zelo radodarno, in priskočilo je tudi v preteklem poslovnem letu našim obmejnim bratom z obilnim darom na pomoč. Sporočiti Vam imam veselo vest, da so se letos dohodki »Slovenske Straže« znatno pomnožili. Dosegli smo lepo svoto 61.337 K 26 vin. proti lanskim 55.503 K 31 vin. Ako še vpošte-vamo dejstvo, da je bilo med lanskimi dohodki nad 12.000 K ustanovnine, katere je letos samo 900 K, se moramo naravnost čuditi, da je letošnji prirastek tako velik.
Kako se je pa nabral ta denar?
V prvi vrsti moramo omeniti naše podružnice, ki so poslale 12.190 K 69 vin. prispevkov. Seveda bi se ta svota še zelo povišala, ako bi prišteli vse zneske, katere so poslale za razno društveno blago. Nekaj podružnic sicer ni poslalo nič prispevkov, vendar pa moramo na splošno podružnice pohvaliti, da so izvršile, kolikor je bilo v njih moči, svojo dolžnost. Ako razdelimo omenjeno svoto po deželah, vidimo, da so prispevale kranjske podružnice 5182 K 25 vin., štajerske 4484 K 72 vin., koroške 1078 K 99 vin,, primorske 1444 K 73 vin.
Glavni vir dohodkov »Slovenske Straže« so in morajo biti podružnice. Zavedati bi se morale, da je v njihovih rokah napredovanje in nazadovanje »Slovenske Straže« in s tem tudi usoda obmejnih bratov. Zato pa kličemo vsem podružnicam, posebno pa tistim, ki se pretečeno leto niso odzvale: Skušajte izravnati prihodnje leto z obilimi prispevki to, kar ste pretečeno leto zamudile. Nabirajte nove člane in ne odnehajte preje, dokler ne bo nobene slovenske hiše brez člana »Slovenske Straže«.
Ustanovniki so preteklo leto pristopili štirje, ki so vplačali 550 K. Zadnji obroki ustanovnikov prejšnega leta so znašali 350 K, tako, da smo letos prejeli 900 K ustanovnine. Skupno štejemo sedaj 70 ustanovnikov, lepo število, pri katerem pa ne smemo ostati. Zato prosimo vse premožnejše slovenske kroge, da se spominjajo ubogih bratov na meji in pristopijo kot ustanovniki »Slovenske Straže«.
Darov se je nabralo 9048 K 99 vin., In sicer je prispevala Kranjska 4607 K
44	vin,, Štajerska 2786 K 21 vin., Koroška 923 K 59 vin,, Primorska 558 K 66 vin,, drugi kraji 173 K 09 vin.
Zapuščin je prejela »Slov, Straža« v preteklem letu 1356 K 70 vin. Slava tem vrlim rodoljubom, ki so se še zadnji hip spomnili trpečih bratov ob meji. Naj bi temu lepemu vzgledu sledilo še obilo rodoljubnih src.
Posebno pohvalo pa zaslužijo naši vrli Mohorjani in čč, gg. poverjeniki. Zbrali so v pretečenem letu 3830 K 54 vin. Ako računamo, da je daroval vsak Mohorjan povprečno po 10 vinarjev, dobimo, da se je v pretečenem letu odzvalo naši prošnji nad 38 tisoč, t. j. skoro polovico Mohorjanov. Srčno prosimo čč. gg. poverjenike, naj tudi letos blagovolijo zastaviti vse svoje moči, da se bo omenjena svota v prihodnjem letu še znatno zvišala.
Članarine iz tistih krajev, kjer še ni podružnic, smo prejeli 219 K, dohodkov iz nabiralnikov je bilo 1142 K 13 vin,, dohodki predavanj 738 K 88 vin., Slomškov sklad za uboge obmejne dijake znaša do danes 250 K, nabiralnikov je bilo plačanih za 200 K, obresti od naloženega denarja znašajo 153 K 85 vin.
Kaj pa društveno blago? Papirja smo prodali pretečeno leto za 5430 K 26 vin., kolkov za 1380 K 48 vin., razglednic za 3718 K 38 vin., računskih listkov za 179 K
45	vin., slik za 661 K 78 vin., raznega blaga za 765 K 10 vin. Skupno se je prodalo društvenega blaga za 12.135 K 45 vin. Društveno blago bi lahko neslo »Slovenski Straži« še dosti večje dohodke, ako bi se seveda bolj rabilo. Širite tedaj to blago. Posebno naj se splošno vpelje raba narodnega kolka — pa društvenih razglednic.
Provizije od raznega blaga, ki se prodaja v korist »Slovenske Straže«, od zavarovanja in drugega smo dobili 8644 K 41 vin., in sicer od vžigalic, cikorije, drož, mila, sveč, zavarovanja, tkanin, čistila »Sava« in turških srečk. Iz te velike vsote vidimo, koliko se lahko nabere za »Slovensko Stražo«, ne da bi posameznik kaj čutil na svojem žepu. Zato pa kupujte le tisto blago, ki se prodaja v korist »Obmejnim Slovencem«, zavarujte se edino le po »Slovenski Straži«. Ako bomo vsi v tem oziru storili svojo dolžnost, se bo provizija ne samo podvojila, ampak potrojila.
Prehodnih dohodkov je bilo 2817 K 7 vin, Ako k tem dohodkom prištejemo še prebitek lanskega leta, ki je znašal 7709 K 55 vin., dobimo vsoto 61.337 K 26 vin.
Kaj pa izdatki?
Podpor se je izplačalo 25.768 K 23 v,
¿a tiskovino, nkražnir" lisiint» nnHrninir'
lt"d. smo izdali 1674 K 95 vin., »Narodno-obrambni Vestnik« 903 K 45 vin., nabiralniki so stali 1800 K, za društveno blago smo izdali 4558 K 70 vin., in sicer za papir 1105 K 56 vin., za kolke 638 K 15 vin., za razglednice 2205 K 38 vin., za slike 609 K 61 vin. Inventarja se je nakupilo za 480 K. — Stroški predavanj so znašali 452 K 14 vin.
Uprava je stala: Pisarniške potrebščine 143 K, potni stroški 491 K 50 vin., stanarina 850 K, manipulacijski stroški poštne hranilnice 129 K 87 vin., poštnina 1270 K 95 vin., plače 4690 K.
Raznih stroškov je bilo še 2137 K 61 vin., prehodnih izdatkov pa 2510 K 70 vin. — Vseh izdatkov skupaj je bilo 47.851 K 10 vin.
Društveno premoženje znaša: Prebitek pretečenega poslovnega leta 13.476 kron 16 vin., inventar 5044 K 94 vin., nabiralniki 1867 K 80 vin,, zaloga papirja, razglednic, kolkov in drugega blaga 6472 kron 92 vin., dolžniki 1338 K 46 vin, — Skupaj tedaj 28.200 K 28 vin. Lani je znašalo društveno premoženje 24,401 K 52 v,, letos se je tedaj zvišalo za 3798 K 76 vin.
Slavna skupščina I
To so številke, katere se Vam imel kot blagajnik podati, K svojemu poročilu nimam ničesar druzega dodati, kot edino le prošnjo, da nam tudi prihodnje leto ostanejo zvesti vsi dosedanji prijatelji «Slovenske Straže«, in da bi se njim pridružilo še veliko število, drugih. Le tedaj, ako bodo vsi zavedni Slovenci in Slovenke storili svojo narodno dolžnost, bo mogla »Slovenska Straža« uspešno delovati v ogroženih krajih. Na krov tedaj vsi, ki ste edini v ljubezni do svojega materinega jezika in ki se zavedate, da je naša sveta dolžnost čuvati in ohraniti lepo našo domovino!
Končam z besedami, katere je izrekel na smrtni postelji naš slavni vladika Ant, Martin Slomšek:
»Ni treba, da živim, treba pa je, da izpolnim svoje dolžnosti!«
Sledimo vsi nauku Slomškovemu: »Pomagajmo pošteno in iz vseh moči k sreči domovine!«
K biagajnikovemu poročilu pripomni predsednik prof. Jarc, da pri teh dohodkih niso všteti dohodki efektne loterije. Za lo- ' terijo se bo svoječasno podal poseben račun,
POROČILO NADZORSTVA.
V	imenu nadzorstva je poročal gosp. Ivan Kregar, da je nadzorstvo natančno pregledalo vse knjige in blagajno ter našlo vse v najlepšem redu. Zato predlaga na-čelstvu absolutorij.
DEBATA,
Predsednik Jarc otvori debato in da besedo dr, Brejcu.
KOROŠKI SLOVENCI O NAŠEM DELU.
V	imenu koroških Slovencev se je oglasil g. dr. Brejc, ki je izvajal:
Ker iz celega poročila izhaja, da je »Slovenska Straža« obračala na Koroško posebno veliko pozornost, zato smo ji Korošci dolžni iskreno zahvalo.
Korošci smo še vedno tega prepričanja, da se bo na koroških tleh odločil boj za obstanek slovenskega naroda. Nemški most do Adrije ni prazna, orato-rična fraza; v njem se marveč izraža politični in gospodarski cilj Nemcev. Amerika je za Nemce izgubljena, zato se obračajo proti jugu. Iščejo ventila preko tistih dežel, ki leže med njimi in med morjem na jugu. To omenim radi tega, da razumemo, zakaj Nemci s tako vehemenco težijo proti jugu. Ta boj torej ni zgolj iz-rodek bolnega nemškonacionalnega šovinizma, marveč ima globlje vzroke in radi tega tudi ni prehoden. Zato je pametno in nujno potrebno, da obrača »Slovenska Straža« večji del svojih dohodkov in svojega dela na Koroško, na tista tla, kjer se bo odločila usoda slovenskega naroda.
Zadnje čase smo doživeli časnikarsko polemiko, če na Koroškem res nazadujemo, in kdo je kriv tega nazadovanja? Če koroški Slovenci nazadujejo, ni krivo, ker sem jaz prišel na Koroško in prinesel »klerikalizem« tja. Ta razvoj se je pričel, odkar imamo splošni ljudskošolski zakon; torej v času, ko Slovenske Ljudske Stranke še ni bilo nikjer, zlasti pa ne na Koroškem. Pač pa moramo reči, da družba sv. Cirila in Metoda ni storila svoje dolžnosti. To danes javno povem in sem pripravljen to svojo trditev povsodi zagovarjati. Koliko je Ciril Metodova družba storila za Koroško, kažejo številke. V roki imam družbin koledar za leto 1912, Iz bilance za leto 1909. posnemam, da je v tem letu družba izdala 174.000 kron, med tem za šentrupertsko šolo na Koroškem jedva celih 7000 kron! Poglejte tudi številke za leto 1912. V tem letu je družba izdala za šolstvo v Trstu 103.000 kron, na Goriškem 43.000 K, na Štajerskem 26.000 kron. na Koroškem 18.000 K, med temi je samo kakih 8000 K rednih izdatkov, drugo gre na račun nameravane nove šolske stavbe Vodičjivasi. Te številke govore
n vnfmi Ciril Mpfnrlnvp Hrir/lir» 7a Irnrnckn
□□□□□□□□□□□□□□□□□□□nDannaanaaannnnDnDnnannDOCDcnDcncnnaE?»
v korist obmejnim Slovencem veljajo pri nakupu
enega zaboja z vsebino 5000 škatljic.........K 52 —
pet zabojev z vsebino 25.000 škatljic..........50 —
pri glavni zalogi: C. M?.nardi, Ljubljana.
Tu se dobiva tudi mj." ¡ejše perilno
milo v korist obmejnim Slovencem.
Slovenci, Slovenke — v vseh proda}alra!i odločno zahtevajte samo te vžigalice in to milo!	„Slovenska Straža."
narodno pozicijo! In potem liberalna ba-harija o uspehih v Trstu in na Goriškem, in tak hinavski jamer o nazadovanju na severni meji! Poglejte nasprotno »Slovensko Stražo«, ki, kakor kaže letni račun, daje skoraj polovico vseh podpor ravno na Koroško, ki je tega najbolj potrebna.
Tisti, ki tako slabo brani Koroško in Štajersko, nima pravice metati kamenja na druge. Nujno potrebna za Koroško je mladinska organizacija. Liberalci na tem polju niso nič napravili. Skrbeti je treba, da se preobrne sedanji šolski sistem. Družba sv. Cirila in Metoda ni nič storila v tem oziru. Šele mi smo pričeli ruvati in dosegli smo pri upravnem in državnem sodišču ugodne razsodbe, Ako bi se bilo tako pričelo v prejšnjih časih, ko nemški fanatizem še ni bil tako razpaljen, bi danes na Koroškem ne imeli javnih ljudskih šol manj, nego jih je bilo pred 40 leti.
Liberalci vidijo samo številke ljudskega štetja. Ker so se po teh Slovenci skrčili — ergo nazadujejo. Njim nasprotna stranka je doma na Kranjskem v večini — ergo je ta kriva nazadovanja — na Koroškem!
Pribijem, da je »Slovenska Straža« strankarska organizacija, kakor so liberalci proglasili družbo sv. Cirila in Metoda za svojo strankarsko organizacijo. Vse, kar »Slovenska Straža« stori, je delo Slovenske Ljudske Stranke. Edino le od Slovenske Ljudske Stranke je pričakovati spas slovenskega ljudstva. Sicer pa denar še ni vse. Denar sam ne bo rešil. Boj se bo odločil v tem, če smo mi v stanu predru-gačiti sedanjo etično in moralično podlago našega ljudstva na Koroškem, podlago, ki je delo večstoletnega zgodovinskega razvoja, če bomo v stanu prenoviti tiste temelje, na katerih sedaj ljudstvo propada, Potem šele bomo rešili slovenski narod na Koroškem. V tem pogledu pa je nujno potrebna mladinska organizacija.
Priporočam tedaj »Slovenski Straži«, naj obrača svojo pozornost v prvi vrsti šolstvu, takoj za tem pa mladinski organizaciji.
Župnik Janez Kalan priporoča, naj bi »Slovenska Straža« ne samo z materijalnimi, ampak tudi z moralnimi sredstvi še bolj budila narodno zavest. Posvetila pa naj bi tudi vso pozornost največjemu sovražniku slovenskega naroda — alkoholu.
Dr. Ogrizek želi, naj bi »Slovenska Straža« tudi v bodoče vpoštevala želje graških Slovencev in jih po možnosti še bolj podpirala.
Predsednik »Zarje«, jurist Remec, pozdravlja občni zbor v imenu slovenskih katoliških narodnih akademikov in zagotavlja »Slovenski Straži« pomoč dijaštva.
VOLITEV ODBORA.
Na predlog urednika 'Kemperla se soglasno izvoli za bodoče leto sledeči
odbor:
Za Kranjsko: državni in deželni poslanec Ev. Jarc, profesor in kanonik dr. Svetina, profesor dr. V. Šarabon, tajnik Jugoslovanske Strokovne Zveze Vinko Zabukovec, stolni vikar Luka Smolnikar, Ant. Volta, Fran Jež, Fran Terseglav, urednik, Ivan Štefe, urednik.
Za Štajersko: šentiljski župan Franc Ihaler, župnik Doberšek, profesor dr, Hohnjec, nadrevizor Vlad. Pušenjak, župnik Gomilšek, državni in deželni poslanec dr, Verstovšek.
Za Koroško: dr. L. Ehrlich", Fr. Smo-dej, dr. V. Rožič.
Za Goriško: državni poslanec Fon, Ciril Vuga, kurat v Podgori.
Za Tržaško: Anton Čok, kaplan pri
Mnvpm cv Antnnii ir Trcln
V	nadozrstvo so bili izvoljeni: prelat Andrej Kalan, velepodjetnik Ivan Lonča-rič, dekan Anton Koblar, Ivan Kregar.
V	razsodišče so bili izvoljeni: dr. V. Pegan, dr. Josip Dermastia, dr. Fran Dolšak.
IZPREMEMBA PRAVIL.
Na predlog predsednika Jarca se iz-premene društvena pravila v toliko, da bosta odslej mesto enega dva podpredsednika, katerih eden mora bivati stalno v Ljubljani.
POTOVALNE UČITELJICE ZA GOSPODINJSTVO.
Predsednik Jarc predlaga: Občni zbor pooblasti predsedstvo, da nastavi potovalne učiteljice za gospodinjstvo, posebno na Koroškem. V svrho izobrazbe takih učiteljic naj se razpišejo štipendije.
Odveč bi bilo utemeljevati ta predlog. Jasno kot beli dan je, da uprav na Koroškem potrebujemo dobrih slovenskih gospodinj. Dokler nimamo teh, ne smemo pričakovati boljše bodočnosti za slovenski narod na Koroškem.
Predlog se sprejme z velikim odobravanjem.
Ker se nihče več ne oglasi k besedi, se predsednik zahvali navzočim, da so se v tako obilnem številu udeležili občnega zbora, z zanimanjem sledili posameznim poročilom in vztrajali do konca ter s pozivom, naj bi tudi v bodoče zastavili vse svoje moči v prid »Slovenske Straže«, zaključi zborovanje.
NAŠA IZOBRAŽEVALNA ORGANIZACIJA.
Nato so prišla na dnevni red poročila o naši izobraževalni organizaciji, ki se vrši v Slovenskih krščansko-socialnih zvezah, __ Poročila je otvoril predsednik S. K, S. Z. državni in deželni poslanec dr. Jan, dr. Ev. Krek, ki je izvajal;
Veliko važnost in skrb je treba polagati našemu gospodinjstvu. Pridne, skrbne in varčne gospodinje so velikanskega pomena za boljšo bodočnost našega ljudstva, Takih gospodinj pa je treba vzgojiti. Zato predlagam, naj se po vseh naših izobraževalnih društvih ustanove gospodinjski odseki. Pisal sem o tem že v »Domači gospodinji«. Decembrova številka bo prinesla pravila za te odseke. Tudi naši obrtni organizaciji moramo posvetiti naše moči. Nikdar se ne more doseči, da bi bili obrtniki po deželi združeni v kakem društvu v mestu. Za obrtnike ni nič preskrbljenega, Pomoči, skupnega dela je treba tudi obrtnikom po malih krajih. Napredek v obrtni izobrazbi, pa tudi v komercionel-nem vprašanju se bo pokazal le, če bo malo obrtništvo v masi umevalo svojo nalogo. To delo naj bi prevzela naša izobraževalna društva. Zato predlagam, naj se ustanove povsec1 ' di obrtni odseki. V teh naj bi se organ. ii v prvi vrsti mojstri, pa tudi pomočniki in vajenci. Še ena stvar mi je pri srcu. Alkoholizem napreduje. To stoji. Posebno hudo napredovanje obstoji v tem, da se daje delavcem za malico žganje in sploh alkohol. Zato pa kličem: Zopet nazaj k mleku in hruševi vodi! V tem smislu je treba agitirati. Naj bi se pridobili člani naših organizacij za to, da se zavežejo, če bodo kje delali, da ne bodo vzeli za malico alkoholne pijače, in če so gospodarji, da ne bodo dali delavcem pijače za malico. Ob sedanjem času naj se pa povsod pripravljajo po društvih predavanja o zvezi Slovencev s Hrvati. Vprašanje te zveze mora sloneti na prepričanju, da mi po naravi in zgodovini spadamo skupaj s Hrvati. Zato treba vzgoje. Dalje naj bi se vršila predavanja o Balkanu. Naše ljudstvo mora biti o tem dobro poučeno in pripravljeno. Izpre-
mtttflka ti o >» Mr» ItAvrtrlu c/x n/t f »m ntev inirv^U!
brez nas. Izobraževalna organizacija je pa poklicana, poučiti ljudstvo, da v usodnem trenutku ve, kje ima mesto slovenski narod.
Sledila so nato poročila posameznih pokrajinskih Slov. kršč. sociclnih zvez:
Kranjska.
Društev je v Zvezi 194 s približno 21.526 člani; društvenih ali javnih knjižnic, ki so članom na razpolago, je 178, ki vsebujejo okroglo 44.300 knjig; pevskih zborov je v Zvezi 98 s 1950 pevci in pevkami; tamburaških zborov je 46 s 546 tamburaši in tamburašinjami; gledaliških odsekov je 118, priredili so nad 600 predstav, pevski odseki pa nad 60 koncertov; »Čebelico« ima 62 društev; društvenih zastav je 48; dozidan je pa že 43. društveni dom; za skioptična predavanja pa se je nabavilo skioptikone že 11 društev. Predavanj je bilo okolu 3000.
V	svoje okrilje smo sprejeli tudi Slovensko dijaško zvezo, ki ima svoje prostore sedaj v Ljudskem Domu z nami.
Kot centrala pa je vršila Zveza svojo nalogo tudi v tem letu v obširnem delokrogu. Za vsako dekanijo se je izvolil poročevalec, ki mu je bila skrb predvsem, da poživi društveno gibanje v odmenjeni mu dekaniji. Uspeh se je pokazal v tem, da se je ustanovilo 26 novih društev.
Po Veliki noči smo priredili štiridnevni socialni kurz za voditelje društev vse Slovenije. Odzvalo se jih je nad 60.
Po deželi se ni vršilo letos nič kul-turno-poučnih tečajev v naši režiji, ker je iste prevzel deželni odbor kranjski. Mi smo pa pošiljali h kurzom le svoje govornike, da smo bili primerno zastopani.
Lanske jeseni se je priredil za režiserje dobro obiskani kurz, v centrali pa smo imeli celo zimo dramatično šolo, ki je vzgajala člane v zmislu dramatične umetnosti. Dramatični odsek Ljudski oder je priredil 32 predstav.
Naš načrt za prihodnje leto je zlasti organizacija žen in deklet, slovenskih mater in gospodinj, zato dbor S. K. S. Z. v Ljubljani predlaga: skupščina skleni:
Prihodnja skupščina S. K. S. Z. naj se vrši v Celovcu s celodnevnim programom, ki imej namen, urediti zlasti organizacijo našega slovenskega ženstva.
Ta predlog je bil soglasno sprejet.
Štajerska.
V	S, K. S. Z. je sedaj včlanjenih 151 društev; ob lanskem občnem zboru je štela štajerska Zveza 133 društev, prirastka torej za 18 novih društev, Mladeniških zvez imamo 57, dekliških pa 70, torej skupno 127 zvez. Od lanskega občnega zbora se je osnovalo 11 mladeniških in 18 dekliških zvez. Orlovska organizacija na Štajerskem napreduje od dne do dne, S. K, S. Z. ima nad 15.000 članov.
Govorili so na raznih prireditvah S. K. S. Z., in sicer: dr. Hohnjec 60krat, dr. Korošec 32krat, Žebot 31krat, dr. Leskovar 14krat, dr. Medved devetkrat, Kemperle 12krat, dr. Kovačič štirikrat, dr. Lukman trikrat, dr. Verstovšek šestkrat, dr, Jerovšek enkrat, Zaje osemkrat, Gomilšek lOkrat.
V	pretečenem društvenem letu je bilo 5 odborovih sej in občni zbor v Braslov-čah dne 23. junija t. 1. S. K, S. Z. je priredila 11 podučnih tečajev, in sicer: v Škalah, v Novicerkvi, pri Sv. Križu tik Slatine, v Petrovčah, v Dramljah, pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju, v Galiciji, v Ormožu, v Šmarji pri Jelšah in na Oljski gori. — Na novo se je ustanovil Orel v Središču, na Teharjih, v Hočah, v Slivnici, v Makolah in v Galiciji; pripravlja se pa pri Sv. Lovrencu nad Mariborom, pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju, v Ljutomeru in v Št. Lenartu v Slovenskih goricah.
S. K. S. Z. je tudi pospeševala ustanovitev podružnic »Slovenske Straže« s tem, da je dajala navodila in pošiljala govornike na ustanovne shode.
Centralna knjižnica. Centralne knjižnice se je posluževalo 421 izposojevalcev, kateri so si izposodili 4880 knjig različne vsebine, ponajveč mladinskih knjižic. Centralna knjižnica je štela lanskega leta 6800 knjig; darovalo se ji je 400 knjig; nakupila se je 101 knjiga; šteje torej 7301 knjigo. Od teh se je poslalo v narodno ogrožene kraje 435 knjig. Ostane torej v centralni knjižnici še 6866 knjig.
S, K. S. Z, tudi veliko deluje v narod-
noobrambnem smislu z razširjanjem slovenskih knjig in časnikov po narodno ogroženih krajih; samih časnikov razpošilja v te kraje okoli 500 iztisov.
Primorska.
S. K. S. Z. za Primorsko ima 92 društev, ki imajo povprečno po 50 članov. Društvo kot tako je priredilo po deželi do 50 predavanj. Vsako društvo ima svojo knjižnico. Tamburaških zborov bo kakih 5; orlovskih odsekov čez 30, Orlov čez 500. Predavanj je bilo do 300.
Koroška.
Pri S. K. S, Z, je včlanjenih 40 društev, društvenikov je 2000, vsako društvo ima malo knjižnico, razun tega je 70 mladinskih knjižnic, tamburaških odsekov je 7, predavanj 140, orlovskih odsekov 5, ženskih shodov 12, ženska socialna tečaja 2, socialni kurzi 3.
Vsa poročila so izkazala krasen napredek naše izobraževalne organizacije. Slovenska krščansko-socialna zveza šteje skupno 477 društev, članov 43.126, predavanj je bilo v preteklem letu 3650. Predsednik dr. Krek se je z zadovoljstvom ozrl na to delo in izrekel zahvalo vsem narodnim delavcem.
Pri slučajnostih so se čule mnoge iniciativne besede, katere bodo odbori gotovo upoštevali. Posebno živahno je bila izražena želja koroških Slovencev po centralni pisarni ter je predsednik dr. Krek izjavil v splošno zadovoljstvo, da so prvi koraki za centralno pisarno že storjeni.
Odbore izvolijo pokrajinske Slovenske krščansko-socialne zveze na svojih občnih zborih.
Za sklep kratek zgodovinsk spomin. Ko je mogočni perzijski kralj C i r pred bitko svoje vojake podučeval, kako se morajo ravnati, če hočejo zmagati, jim je dejal: »Vsak izmed vas naj ravna tako, kakor bi bilo vse le od njega odvisno, in naša zmaga bo gotova.«
BRZOJAVNI POZDRAVI.
Dunaj. Prevažnemu narodnoobramb-nemu delu želi največjega uspeha Slovenska Dijaška Zveza.
Šmarje pri Jelšah. Procvitaj »Straža« naša, razširi se tako, da štajerskih podružnic še letos bode sto! — Župnik Gomilšek.
Velikovec. Žal zadržan se udeležili letnega občnega zbora, pošiljam iskrene pozdrave. Dal ljubi Bog, da »Slovenska Straža« pridobi vedno več udov in dobrotnikov. — Župnik Treiber,
Maria Enzersdorf. Bog blagoslovi delovanje prevažne »Slovenske Straže«! Spominu velikega vladike Slomška slava! — Pukl.
Trst, Nepričakovano zadržan se udeležiti zborovanja pozdravljam zbor v imenu tržaških somišljenikov, želeč »Slovenski Straži« obilo uspehov in radodarnih podpornikov. — Čok.
Spominjajte se pri vseh prireditvah, pri vseli veselih in žalostnih dogodkih „Slovenske Straže"!
/. afeg „Slsraske Straže"? .*.
Kadar rabite kak gramofon ali gramofonske plošče, pišite na „Slovensko Stražo" v LjnbljanL — „Slovenska Straža" posredn|e ceneje kot agentje, ki hodijo po deželi, in ste pri tem zagotovljeni,
da dobite dobro blago.
P
D t
ms'
mi
KmelsKa posojilnica — Ljabijana —
Žirokoaia pri ivslro-ogrski HaiT
Telefon št 185
pri ogT. poštni hran. št. 19.804
mt
mi
ljubljanske okolice v Ljubljani
r. z. t n. z.
obrestuje hranilne vloge po %°i
Stanje hranilnih vlog:
lalsef milijonov kron
r. premoženje i 20,500.000
Rezervni zaklad nad
i 700.000
Popolnoma farno nalolen denar!
Delniška glavnica K 8,000.000	LSubilana, SSr§tar|@TO lSlK€3 It» 2	Reiervni fond 800.000 kron
Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici, Celju in v poletnih mesecih agencija v Gradežu
Sprejema vloge na knjižice ter jih obrestuje od dne vloge po čistih
Kupuje in prodaja ■Vre in vrednostne papirje vseh vrst po dnevnem kurzu
Na tekočem računu plača sedaj
Pri 30 ali 60 dnevni odpovedi pa po dogovoru