RAZPISANE VOLITVE SAMOUPRAVNIH ORGANOV Centralni delavski svet je v mesecu maju 1970 na predlog družbeno političnih organizacij razpisal volitve novih članov samoupravnih organov našega podjetja. Volitve v samoupravne organe v Cinkarni bodo dne 15. junija 1970 od 5. do 18. ure. V imenu kolektiva bodo od 15. junija dalje s podjetjem upravljali: 45-članski centralni delavski svet in štirje 21-članski delavski sveti sektorjev in strokovnih služb. Novi člani samoupravnih organov bodo izvoljeni za dobo treh let. Delavski sveti sektorjev so: — delavski svet metalurškega sektorja; v ta sektor spadajo tudi predelovalni obrati; — delavski svet kemijskega sektorja. V ta sektor spadajo obrati anorganske in organske kemije, umetna gnojila in zaščitna sredstva ter kemični obrat v Mozirju. Osnovnih razlogov za negativen finančni rezultat je več. Dispariteta med cenami surovin in ostalega reprodukcijskega materiala na eni strani in cenami izdelkov na drugi strani. Cene surovin stalno naraščajo; najmočneje so porasle cene cinkovih koncentratov, porasle so gene embalaži, celotnega re-promateriala iz panoge 114, lesa, svinca, bakra, medtem so bile cene cinku in izdelkom iz cinka povečane medtem le za 3 °/o. Izvozni instrumenti so ostali nespremenjeni, zaradi česar se izguba pri izvozu veča vzporedno s podražitvami reprodukcijskega materiala. Povečanje cene metala na domačem tržišču za 3 % ne bo v letnem merilu pokrilo niti 50 % povečanja transportnih stroškov. Slabši izkoristek kapacitet zaradi pomanjkanja osnovnih surovin kot so: cinkovi koncentrati, svinec, baker in barit, ki jih na domačem tržišču primanjkuje, medtem so uvozne cene izredno visoke ter jih domače plafonirane cene izdelkov ne prenesejo. Na slabši izkoristek kapacitet so vplivali tudi remonti. —< delavski svet vzdrževalnega sektorja. V tem sektorju so obrati : mehanična in elektro-delavnica, gradbeni oddelek, merilni oddelek, priprava dela in strojna energetika. — delavski svet strokovnih služb. Ta svet sestavljajo člani iz: komercialnega sektorja in skladišč, transportnega oddel- Novi predpisi, izdani v zvezi s splošno nelikvidnostjo in pomanjkanje obratnih sredstev (posledica še nepokrite izgube iz leta 1969) so onemogočili uvoz surovin, ki jih na domačem tržišču ni, zaradi česar ni bilo mogoče povečevati proizvodnje nekaterih akumulativnih kemičnih proizvodov. Nepopolno pokrivanje režijskih stroškov ter zakonskih in pogodbenih obveznosti zaradi slabšega izkoristka kapacitet. Razlika v ceni materiala predstavlja adekvatnf odpis od letne kvote 900.000 dinarjev, kot razlike v ceni prodanega materiala iz leta 1968 v breme poslovnega sklada podjetja. V breme dohodka je izkazano adekvatno pokritje izgube podjetja po zaključnem računu 1969 po obstoječih predpisih, čeprav je v sanacijskem programu predvideno, da se izguba v vi-”'ni 12,290.260 dinarjev pokrije iz kredita Republiških skupnih rezerv, z odplačilnim rokom 15 let in moratorijem v letih 1970 do 1972. Odbitni postavki iz prejšnjih dveh odstavkov bosta definitivno obračunani po sprejetju ustreznih sklepov. ka, kadrovsko splošnega sektorja in pomožnih služb ter kuhinje toplega obroka, plansko analitske službe, organizacijske službe, investicijsko razvojnega sektorja s konstrukcijskim birojem, celotnega oddelka tehnične kontrole in celotnega grafičnega oddelka. Podjetje je prešlo s 1. januarjem na obračun po direct co-sting metodi. V postavki odstopanja od planiranih cen so zajeta odstopanja od cen materiala in del fiksnih stroškov, ki predstavljajo razliko do planske lastne cene na zalogo polproizvodov in gotovih proizvodov per 1. januar 1970. (Nadaljevanje na Z. strani) Nadalje je centralni delavski svet imenoval volilno komisijo, ki bo vodila volitve. V volilno komisijo je imenoval naslednje člane: predsednik volilne komisije je tovariš Stjepan Sinček, dipl. njj;., člana komisije pa sta ^tovariš Leopold Slapnik, dq>T. politolog in tovariš Drago Murovič, tajnik organov upravljanja. Tovariš Ivan Lužar pa je imenovan za namestnika članov komisije. Centralni delavski svet je imenoval tudi komisijo za volilne imenike. V tej komisiji so: tovariš Franjo Tovornik, pravnik kot predsednik in člana komisije tovarišica Mira Bauman in tovariš Jože Jordan. Letos bomo volili na osmih voliščih, ki bodo: — Volišče št. 1 bo v sindikalni dvorani. Na tem volišču volijo delavci metalurškega sektorja iz naslednjih obratov: talilnica, plinarna, keramika, stara PiK, sekundarna proizvodnja ainka, cinkovo belilo t'r tehnični in administrativni dtlavci teh obratov. _ - - Volišče št. 2 bo v prostorih obratovodstva nove PiK. Na tem volišču volijo delavci iz obratov: nova PiK in rafina-cije cinka ter tehnični in administrativni delavci teh obratov. — Volišče št. 3 bo v mojster-ski pisarni valjarne. iNa tem volišču volijo delavci predelovalnih obratov: valjarna, čašice, žica, zamak legure, žlebovi, cevi ter tehnični in administrativni delavci teh obratov. — Volišče št. 4 bo v prostorih obratovodstva anorganske kemije. Na tem volišču volijo delavci iz obratov anorganske in organske kemije, obrat za (Nadaljevanje na 2. strani) iiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiir i = § i I CENTRALNI DELAVSKI SVET I I POTRDIL SKLEPE 0 SANACIJI I I PODJETJA I i i Centralni delavski svet Cinkarne Celje je na svoji | E 26. redni seji dne 4. junija 1970 obravnaval sklepe in pri- | E poročila skupščine občine Celje, ki se nanašajo na sana- = E cijo podjetja in so pogoj za dodelitev kredita, namenje- | S nega za kritje izgube prikazane v zaključnem računu = | podjetja za 1969. leto. Po daljši razpravi je centralni delavski svet v celoti | | sprejel vse sklepe skupščine občine Celje, kakor tudi 1 = priporočila o potrebah po notranjih naporih za saniranje | | podjetja. Podrobneje bomo o sanaciji podjetja poročali na- | | knadno. LETO XVII. CELJE, 15. JUNIJA 1970 ŠTEVILKA 6 KAKO SMO POSLOVALI V PRVEM TRIMESEČJU Cinkarna je prvo četrtletje leta 1970 končala z izgubo v višini 5,597.243,11 dinarjev. Izguba, ki znaša po obračunu za to razdobje 2,304.696,63 dinarjev, se povečuje za naslednje obveznosti iz dohodka: za stanovanjski prispevek 360.387,76 din, za razlike v ceni materiala (I. trimesečje) 225.000,00 din. za kritje izgube ZR-1969 422.637,60 din, za kritje izgube okrepčevalnice 1970 54.054,22 din, odstop od plan. cen zalog I. I .1970 2,230.466,90 din. Izguba skupaj znaša 5,597.213,11 din. f Civilna zaščita v novem zakonu o narodni obrambi (Nadaljevanje) — preskrba ogroženega in prizadetega prebivalstva, — zatemnitev, — maskiranje, — radiacijsko-kemijsko-bi-ološka zaščita, — zaščita pred rušenjem, požari in eksplozijami, — prva zdravniška in veterinarska pomoč, asanacija tal, — ukrepi za ohranitev reda in varnosti. URBANISTIČNI UKREPI Pri načrtovanju in graditvi je treba uveljavljati urbanistične zaščitne ukrepe, katerih namen je: — izogniti se preveliki koncentraciji prebivalstva in industrijskih objektov; — izogniti se neugodni razmestitvi objektov, ki so posebej važni za narodno obrambo; — zagotoviti ugoden razpored zaklonišč za prebivalstvo in materialne dobrine; — preprečiti graditev na področjih, ki bi utegnila biti poplavljena, če bi sovražnik porušil bližnje jezove. Za uveljavitev urbanističnih zaščitnih ukrepov so odgovorni organi in organizacije, pristojni za sestavljanje, uveljavljanje in izpolnjevanje urbanističnih in prostornih načrtov. ZAKLONIŠČA Graditev zaklonišč in njihova organizirana uporaba je eden najvažnejših ukrepov za zaščito ljudi in materialnih dobrin. Znano je, da so v drugi svetovni vojni milijoni ostali živi samo zaradi v naglici zgrajenih zaklonišč, čeprav najbolj provizoričnih. Kaj vse lahko služi kot zaklonišče? Predvsem seveda namembno zgrajena zaklonišča v stanovanjskih hišah in delovnih organizacijah, kakor tudi javna zaklonišča. Za zaklonišča se lahko prila-gode tudi kletni in drugi primerni prostori, komunalni objekti itd. Tudi rove in zemljanke je mogoče uporabiti za solidno zaščito pred mnogimi vojnimi nevarnostmi, prav tako pa tudi primerne naravne objekte kakor so: zalivi, skalnate votline, rudniški jaški itd. ODGOVORNOST ZA REŠEVANJE PREBIVALSTVA IN MATERIALNIH DOBRIN Vsaka delovna organizacija je dolžna zagotoviti reševanje svojih članov in premoženja bodisi da zgradi zaklonišča ali prilagodi v te 'namene kletne in druge primerne gradbene prostore ali naravne objekte. 4 CINKARNAR Delovna organizacija lahko zgradi tudi zaklonišča v rovih, če je dana za to možnost oziroma prostor. Vsak investitor, ki gradi v mestu novo stanovanjsko ali poslovno poslopje, je dolžan zgraditi zaklonišče. Zgraditev zaklonišča je obvezna tudi v drugih naseljenih krajih, če občinska skupščina presodi, da bi bili taki kraji lahko cilj zračnih napadov v vojni in sklene, da se tudi tam zgrade zaklonišča. Z republiškimi predpisi se določi gornja meja prispevkov, z občinskim pa odstotek skupne cene gradbenega objekta, ki ga je treba porabiti za zgraditev zaklonišča. Če investitor ne zgradi zaklonišča v poslopju, ki ga gradi, je dolžan ustrezno vsoto vplačati v poseben občinski sklad, namenjen za zgraditev zaklonišč. Občine zagotavljajo zgraditev javnih zaklonišč. Družbeno politične skupnosti od občine do federacije so dolžne graditi zaklonišča za svoje službe in organe, ki bi delovali med vojno. One so dolžne zgraditi zaklonišča tudi za shranitev blagovnih rezerv. DOVOLJENJE ZA ZGRADITEV ZAKLONIŠČA Občina planira zgraditev zaklonišč na svojem območju in odloča, da se za več poslopij zgradi skupno zaklonišče, ali pa da se skupna zaklonišča grade ločeno na praznem prostoru. DEL STANARINE ZA ZGRADITEV ZAKLONIŠČ V občini se ustanovi sklad za zgraditev zaklonišč. V ta sklad se stekajo sredstva od dela zakupnine stanovanjskih poslopij, prispevka investitorjev stanovanjskih in poslovnih poslopij (če se zaklonišče ne gradi v novem objektu) in zakupnina od zaklonišč, ki se v mirnem času oddajo v zakup. Zakon ne določa dela zakupnine od poslovnih in stanovanjskih poslopij, ki se bo porabil za zgradiev zaklonišč, temveč prepusti republikam, da določijo njegovo zgornjo mejo, občinam pa, da v teh mej uh s svojimi predpisi določijo višino tega dela zakupnine. OBVEZNOSTI LASTNIKOV POSLOPIJ Vsi lastniki stanovanjskih in drugih poslopij, v katerih so kletni in drugi za preureditev v zaklonišča primerni prostori, so dolžni dovoliti takšne preureditve. EVAKUACIJA Po koncepciji vseljudske vojne sposobnosti občani branijo ozemlje in ostanejo na njem tudi, kadar je okupirano, da bi nadaljevali boj proti osvajalcu. Isto pravilo velja tudi za državne organe in vodstva, kar ne izključuje možnost, da spremene svoja mesta v skladu z vojnim položajem. Evakuirati je mogoče samo najmlajše, bolne in onemogle. Če se evakuacija odredi, je obvezna za vse, na katere se nanaša. Praviloma gre evakuacija iz mest in ogroženih področij na manj ogrožena področja ali rejone, ki imajo ugodnejše pogoje za zaščito. KDO IN KAJ ODREDI EVAKUACIJO Evakuacija se lahko odredi za primer neposredne vojne nevarnosti in med vojno. Družbeno politične skupnosti odredijo evakuacjo v okviru svojega območja. Evakuacijo z območja, kjer se bijejo boji, odredi komandant divizije. NALOGE OBČINE IN DELOVNE ORGANIZACIJE Občinska skupščina sprejme načrt evakuacije z občinskega ozemlja. Občina je dolžna prek svojih organov organizirati e-vakuacijo prebivalstva, svojih služb in delovnih organizacij s svojega ; področja ter organizirati in voditi nastanitev in preskrbo prebivalstva, služb, delovnih organizacij in materialnih dobrin, ki se evakuirajo na njeno področje. Delovna organizacija je dolžna pripraviti vse za svojo evakuacijo in kadar se evakuacija odredi, jo tudi neposredno organizirati in izpeljati. Zakon o narodni obrambi nalaga dolžnost, da v nastanitvi in preskrbi evakuiranega prebivalstva in premoženja sodelujejo vsi občani, delovne organizacije, občinske službe ter družbeno politične organizacije. PRESKRBA PRIZADETEGA IN OGROŽENEGA PREBIVALSTVA Kot poseben zaščitni ukrep je predvidena preskrba prizadetega in ogroženega prebivalstva. Za prizadete veljajo poškodovani občani, ki so ranjeni, ki so dobili opekline in podobne poškodbe. Za ogrožene veljajo vsi, ki ostanejo brez strehe nad glavo, brez hrane in posteljnine, ki morajo zapustiti svoje domove, da bi se ognili neposredni nevarnosti požara, rušenja, epidemij, delovanja sovražnikovega letalstva in podobno. Pod preskrbo prizadetega in ogroženega prebivalstva je razumeti začasno nastanitev, prehrano, preskrbo z obleko in posteljnino in potrebno nego prizadetih. Preskrbo organizira občina. Občina ima pravico v ta namen razglasiti potrebno mobilizacijo ljudi in sredstev, uporabiti posamezne prostore ali odrediti gospodinjstvu, koliko nepreskrbljenih mora sprejeti in spraviti pod streho v svojem stanovanju ter ukreniti vse drugo, kar je potrebno v danih razmerah. Ukrepe glede preskrbe so dolžni storiti vsi občani in vse delovne organizacije, ustanove in službe, ki jim je to naročeno. Delovna organizacija OBVEZNOST DELOVNIH ORGANIZACIJ »Delovne organizacije imajo pravico in dolžnost, da sodelujejo v obrambi dežele, in v ta namen opravljajo ustrezne priprave na področju narodne obrambe, predvidene s tem zakonom.« (Iz zakona o narodni obrambi) Delovna organizacija ima pravico in dolžnost, da se na najboljši možni način pripravi ne samo za nadaljevanje svoje redne dejavnosti, marveč za obrambo v vojni. To je samoupravna pravica delovne organizacije, ker je od tega odvisen njen obstanek. To je hkrati tudi njena dolžnost, ker razpolaga z družbenim premoženjem, ki ne sme biti prepuščeno vojni stihiji. Končno ima delovna organizacija pravico, ne samo da se na najboljši možni način pripravi na samoobrambo in proizvodnjo v vojni, marveč tudi pravico, da neposredno sodeluje v pripravah in obrambi občine ali širše družbenopolitične skupnosti. Glavna naloga vsake delovne organizacije v vojni je. da nadaljuje opravljanje svoje redne dejavnosti. To pa ni tudi edina niti najvažnejša naloga ob vseh priložnosti. Delovna organizacija je tudi dolžna storiti potrebne ukrepe, da bi se zaščitna pred sovražnikovimi akcijami. Razumljivo je, da je nemogoče doseči popolno zaščito pred vojnimi akcijami, lahko pa se zavaruje pred odvečnimi izgubami, kar je ob dobri organizaciji dosegljivo tudi s skromnimi sredstvi. Zaradi svoje neposredne obrambe je delovna organizacija — sama ali združena s sosedi — dolžna vzpostaviti oborožene skupine, straže, patrulje itd. ali oborožene enotc-dclav-ske čete, bataljone, protiletalske baterije itd. (Dalje prihodnjič) NESREČE PRI DELU • NESREČE PRI DELU • NESREČE PRI DELU • NESREČE PRI DELU Mešalec (na sliki), ki ga je skonstruiral Milan Kocjan, dipl. inz., sc je zelo dobro izkazal Glavni vzrok naraščanja števila poškodb pri delu je ponov- kel po dlani. Branko KRUSlČ je pokrival kanal z železno ploščo, pri tem pu je plošča zdrsnila in mu stisnila sredinec leve roke. Dušan KOSIČ je dobil pri nakladanju cinkovih plošč palec desne roke med plošče, le-te so mu ga poškodovale — stisnile. y Janez VOLASKO je nerodno stopil preko tira ter si izpahnil levo nogo v kolenu. Franc BUKVIČ je pri premeščanju bobnov s cinkovim prahom dobil palec reve roke med bobne ter si ga poškodoval. Karl PETEK je hotel pri čiščenju kondenzatorja odstraniti železna vratca, ki pa so mu zdrsnila ter ga udarila po kazalcu desne roke. Peter BUKVIČ je pomagal žerjavistu čistiti bunker za tre-bež. Ko je žerjavist spravljal z grebalom trebež na kup se ponesrečenec, ki je med tem pre-metval trebež od zidu, ni odmaknil ter ga je grebalo pritisnilo k zidu. Zaradi obojestranskega opuščanja varnostnih predpisov je ponesrečencu laže stisnilo prsni koš. Jože MIRNIK se je udaril po prstu leve roke, ko je čistil mrežo pod mešalno napravo. V RAFINACIJI Tomo VLJAKOVIČ se je pri vlečenju cinka iz rafinacijske peči poškropil s tekočim cinkom po nogi. Stanko PETEK je jemal surovi cink iz kupa ter ga nalagal na saržirni voziček. Pri tem je ena plošča iz kupa zdrsnila ter mu padla na stopalo desne noge. V KERAMIKI Jože PRAVICA se je pri premeščanju železne plošče pred tempersko pečjo poškodoval po nogi, ker mu je plošča padla na njo. V VALJARNI Draško VIGUJEVIČ si je pretegnil mišičevje na vratu, ko je V mesecu marcu je opaziti naraščanje pogostnosti, kakor tudi resnosti poškodb pri delu. To je najbolj razvidno iz tabele: Primerjava doseženih rezultatov za celotno podjetje Poprečno število zaposlenih Število poškodb pri delu Število izgubljenih dni število poškodb na 100 zaposlenih Število izgubljenih dni na 1 zaposl. Število izgubljenih dni na 1 poškodbo Število poškodb na poti Število izgubljenih dni Skupaj vseh poškodb Skupaj izgubljenih dni Primerjava doseženih rezultatov, 2094 2034 2007 377 24 26 6498 416 525 18 14,1 15,5 17,1 17,3 20,2 3,08 2,5 3,1 61 3 3 1817 70 119 458 27 29 8315 486 644 posameznih sektorjih Poprečno število zaposlenih število poškodb pri delu število izgubljenih dni Število poškodb na 100 zaposlenih Število izgubljenih dni na 1 zaposl. Število izgubljenih dni na 1 poškodbo Število poškodb na poti Število izgubljenih dni Skupaj vseh poškodb Skupaj vseh izgubljenih dni 719 558 279 451 26 17 1 2 6 26 289 61 66 109 525 28,4 2,2 8,6 16 15,5 4,80 1,31 2,8 2,9 3,15 17,- 61,- 33 18,1 20,2 2 — — 1 3 107 — — 12 119 19 1 2 7 29 396 61 66 121 644 Iz primerjave rezultatov v posameznih enotah je razvidno, da je bilo največ poškodb v metalurgiji. Za metalurgijo slede vzdrževalni obrati. arjem pri izstopih polovico in vstopih štirikrat večja. PRI DELU SO SE POŠKODOVALI V TALILNICI Boris STEPANOVSKY je pri saržiranju slabo polnil retorte. Zaradi tega je vroča sarža puhnila ter ponesrečenca opekla po vratu. Smail SINANOVIČ je vlekel vroči prah iz kanala destilacijske peči ter se z njim opekel po stopalu leve noge. Ignac PLANJSEK je pri vlivanju cinka z vlivalno žlico zadel z ročajem v voziček. Pri tem mu je pljusknil cink iz žlice v čevelj ter ga opekel po stopalu desne noge. Zeko KAMERI je prijel vroče strgalo z golo roko ter se ope- no naraščanje fluktuacije, ki je \ nag( elektro delavnici popravljajo tudi elektromotorje; na sliki: v primerjavi z mesecem febru- delavec vstavlja navitje v stator z vzvodom odpiral valje. Martin VODEB se je pri zvijanju cinkovih plošč urezal v mezinec leve roke, ena izmed plošč je imela oster rob. Jože JEČE je spodrsnil, ko je nalagal pakete s platinami, pri tem sp rib lažje porezal po prstih -et&sne roke na ostrih robovih platin. Vsako leto so učenci elektro stroke nekaj časa na praksi v podjetju. Na sliki: Anton Špes, učenec II. letnika elektro stroke V KEMIJI Ljubo VASILJEVIČ je pri hoji po mokrih stopnicah k ponvam spodrsnil ter se udaril po desni nogi nad stopalom. Karel LESEK je kot izmeno-vodja preizkušal delovanje reduktorja in mešalca. Pri tem je dal preddelavcu napačen znak, le-ta je vklopil mešalec. Izmeno-vodja si je odrgnil prste na levi roki. V ELEKTRO SLUŽBI Ivan SMOLE se je peljal s kolesom iz elektro delavnice v obrat nove žveplene kisline, ker se mu je pri tem zlomila os na sprednjem kolesu je padel ter se poškodoval po levi strani obraza. V STROJNI SLUŽBI Anton SITAR je pri rezanju navojev na stružnici dobil podplutbe po roki, ker mu je vijak glave zgrabil rokav desne roke. Rokav je bil ohlapen, ker ni bil zapet. (Nadaljevanje na 8. strani) CINK&RN&R 5 ZAKAJ MANJ KRVODAJALCEV Prvo letošnjo krvodajalsko 9. maja. Prijavilo se je 78 kandi krvi iz zdravstvenih razlogov. Z hvalo za darovano kri in prizna sebičnost objavljamo imena krv je v oklepuju število odvzemov. METALURGIJA: 21 odvzemov. Talilnica: Konrad Šalamon (10), Jože Antlej (10), Nikola Milojevič (13), Gabriel Zupanc (6), Matija Kuserbanj (4), Jure Stubičar (3), Stane Kajtna (30), Joviča Kriškovič (1). Keramika: Franc Voršnik Mm IttMt GLOBUS Novembra 1970 bo v Stockholmu mednarodni kongres o problemih industrijskih odpadnih voda. kjer bo imelo predavanja 30 ekspertov in znanstvenikov iz 10 držav. Pokroviteljstvo nad kongresom sta prevzela Švedsko industrijsko združenje in Mednarodna unija za čisto in uporabno kemijo (IUPAC). akcijo smo izvedli v soboto, dne datov. Le eden ni mogel oddati brali smo 24.120 cm3 krvi. V zanje za njihovo humanost in ne-odajalcev. Poleg vsakega imena (12). Oto Cocej (h), Miha Plan-ko (10). Plinarna: Jakob Novak (23), Djordje Njomtato (1), Ivan Kunstek (6), Jože Šenkiš (3). V PONEDELJEK 15. JUNIJA BOMO VOLILI NOVE ČLANE SAMOUPRAVNIH ORGANOV Pražarna in kislina: Ladislav Trebičnik (45), Ivan Strmšek (12), Zvonimir Glas (7), Alojz Podgrajšek (1). Rafinacija: Marjan Dečman (2), Sabidj Jusufovič (1). PREDELOVALNI OBRATI: 17 odvzemov Valjarna: Miha Poznič (7), Simo Petkovški (21), Anton Rupert (12), Anton Pungartnik (5), Ludvik Petek (10), Ivan Brglez (14), Tomo Žolgar (15), Martin Šoštarič (3), Ivan Košič (1), Slavko Kalafatič (11), Jože First (4), Ivan Vočanec (2), Roman Weinmiiller (11), Marjan Templak (10), Franc Bož-nik (5), Milan Olivari (3), Lazar Radič (1). Regresiranje letovanj (Nadaljevanje s 3. strani) Istočasno želimo opozoriti interesente — letovalce še na spremembe, ki so v zadnjih dneh nastale v Počitniškem domu (depandansi), Cinkarne v Logarski dolini. Cinkarna je namreč oddala depandanso zaradi neeko-nomičnosti in nepovezave celote s počitniškim domom »Rinka« v Solčavi ter visokih cen penzi-onskih uslug itd. v najem Planinskemu društvu Celje. S tem se bo v prihodnje deloma spremenil tudi sistem uporabljanja depandanse tako, da bomo cin-karnarji vezani na določene pogoje. Tu pride v poštev fiksna rezervacija naših potreb letovanja, ki smo jo dolžni do 20. junija 1970 posredovati upravi Planinskega društva v Logarski dolini. Zato prosimo interesente, da prijavijo svoje potrebe letovanja v navedenem času pri referentu za rekreacijo v kadrovsko splošnem sektorju. Cene navedenih penzionov so na podlagi sklenjene pogodbe za cinkarnarje še vedno ugodne, in sicer: — sezonski penzion za odrasle 32,00 diin in otroci do 10 let z ležiščem 25,00 din, — izvensezonski penzion za odrasle 30,00 din in otroci do 10 let z ležiščem 22,00 din. Enake so tudi cene v domu »Rinka« v Solčavi. Turistična taksa 0,50 din dnevno ni vračunana v ceni penziona. To velja za vse cinkarnarje in njihove ožje družinske člane, ki bodo letovali tri ali več dni. Vsi ti letovalci pa morajo imeti napotnice Cinkarne, ker poteka v tem primeru tudii obračunavanje med Cinkarno in Planinskim društvom, oziroma »Rinko«, razen turistične takse. Taka pogodbena klavzula pa velja za depandanso ne samo za poletne mesece, temveč do kraja koledarskega leta 1970. Za cinkarnarje, ki bi morebiti koristili eno ali dvodnevno bivanje v našem domu (depandansi) v Logarski dolini, pa velja pogodbeno določilo predhodne in neposredne rezervacije v domu Planinskega društva v Logarski dolini. V tem primeru pa letovalci plačajo vse svoje stroške upravi Planinskega društva, vendar pod enakimi pogoji cen. kakor je zgoraj navedeno. Stane Kralj KEMIJA: 6 odvzemov Umetna gnojila: Karl Feguš (21), Stanko Glažar (4), Ivan Kovačec (8), Ljubo Umičevič (12) , Jože Hrovatin (12). Barvila in barve: Martin Mlakar (8). VZDRŽEVALNI OBRATI: 17 odvzemov Strojni obrat: Dušan Glažer (2), Boris Del Negro (23), Jože Tratnik (6), Andrej Gombač (4) , Marjan Cimerman (12), Franc Cafuta (1). Elektro obrat: Slavko Turnšek (8), Ivan Podergajs (Z), Ivan Smole (3), Milan Seničar (5) , Franc Crepinšek (8). Gradbeni obrat: Alojz Žnidar (13) , Martin Šalej (16), Jernej Bajde (1), Ludvik Trnovšek (12), Edi Jurhar (28). Energetika: Janez Bevk (3). INVESTICIJSKO RAZVOJNI SEKTOR: 2 odvzema Grafika: Irena Jelovšek (3). Pompe Anica (10). KADROVSKO SPLOŠNI SEKTOR: 7 odvzemov Martina Umek (1), Ivana Baj- de (6), Ivo Svetličič (5), Ivan Špes (27), Anica Korošec (10), Anica Gliha (11), Poldka Sed-minek (7). KOMERCIALNI SEKTOR: 6 odvzemov in 1 zdravniško odklonjen Skladišča: Stanko Rep (2). Transport: Avgust Jerič (4), Pero Štefanec (7), Ivan Trobiš (10), Stanko Arnšek (4), Jože Motoh (15). Zbiranje krvi smo organizirali zaradi neodložljivih potreb transfuzijske postaje prav v kritičnem času, ki ga preživlja naše podjetje. Pričakovali smo, da te težave ne bodo vplivale na človekoljubno zavest naših starih zvestih krvodajalcev. Res je bil odziv nekoliko manjši, kot običajno. Pogrešali pa smo le priliv novincev, medtem pa so stari krvodajalci prišli skoraj polnoštevilno. V mesecu oktobru bomo organizirali drugo zbiranje krvi. Z gotovostjo pričakujemo, da bo takrat odziv krvodajalcev večji in da bomo nadoknadili primanjkljaj krvi. NOVICE IZ CELJSKEGA GLEDALIŠČA Juro Kislinger se nam predstavlja s svojim tretjim gledališkim delom, z znanstveno fantastično dramo Pregnani iz raja. V svojih prejšnjih delih Na slepem tiru in Izletu je posegel v življenje jugoslovanskih vojnih zločincev in v življenje sodobne družine. Pregnani iz raja pa posegajo v zanimivo snov, v tisočletno zgodovino človeštva po možni svetovni atomski katastrofi, ki jo je preživela le peščica ljudi in ki so v podzemlju ustvarili novo civilizacijo. Prof. Franjo Puncer, avtor ideje, po kateri je Juro Kislinger napisal dramo, je v gledališkem listu obširno nakazal vse možne posledice take katastrole, opozoril pa je tudi na počasni razpad naše vrste, opozoril na nevarnosti, ki nam grozijo zaradi vse večje tehnizacije in nezmožnosti, da bi se lahko prilagodili napredku, ki smo ga sami izumili. Uvrstitev Kislinger jeve nove drame v naš letošnji repertoar je nedvomno narekovala skrb za domačo dramsko tvornost. Zadnja leta je namreč prav v Celju čutiti pomanjkanje domačih novitet. Zato je krst vsakega domačega dela dogodek, mimo katerega ne moremo samo s pavšalno ugotovitvijo, da smo storili svojo dolžnost. Pod to dolžnostjo razumemo tudi postavitev na oder, ki naj bo vselej adekvatna ustvarjalnemu naporu avtorja. Slovensko gledališče lahko prosperira in ohrani svojo eksistenco samo ob slovenski dramatiki. Ker je snov, ki jo obravnava Juro Kislinger, izčrpno zajeta v našem gledališkem listu, bomo v tej številki navedli le nekaj inlormativnih podatkov. Avtor ideje, po kateri je Kislinger napisal svojo dramo, je Franjo Puncer, pro-lesor biologije na celjski gimnaziji. Režiser je Franci Križaj, scenograt Avgust Lavrenčič, kostumi so delo Vide Zupan-Bekčičeve, glasbo je napisal Darijan Božič, lektor je bila Majda Križajeva. Nastopili so Marija Goršičeva, Marjanca Kro-šlova, Janez Bermež, Pavle Jeršin, Branko Grubar, Sandi Krošl, Jana Smidova, Bogomir Veras in drugi. ZGODBA O GOREČEM SKAVTU IN PREISKOVALNEM ZAPORU Kako se je nedeljski izlet končal šele v ponedeljek Najraje sem gledal vojne filme, nosil taborniške srajce, bral pustolovske romane in si želel, da bi prišlo do nove vojne. Vendar, oprostite prosim, ne zaradi političnih nagibov, pač pa zato, da bi lahko napadel policijsko postajo, ulovil dvajset Nemcev in nosil redenike z municijo okrog pasu. Verjetno so bile podobne želje last mladine petdesetih let, ko še nismo poznali električnih vlakov in počitnic na morju, pač pa mitraljeze in puške narejene iz posušenih sončnic. Za vsakim vogalom so otroci kričali: »Bum, bum! Mrtev!« in se igrali partizane in Nemce. Ker sem našel na podstrešju vojaško torbico, sem imel v teh igrah običajno položaj komandanta. Ko pa sem odpotoval na šolanje v Maribor, se je zame končalo obdobje lesenih pušk in nabojev iz valovite lepenke. Taborniške srajce pa sem še vedno rad nosil. Bila je sončna nedelja, ko sva se s prijateljem odpravila na sprehod. Ker je bilo časa na pretek, v internatu pa premalo prostora za razgibavanje, sva jo mahnila proti severu. Na stari specialki, ki je bila last taborniške organizacije, sva začrtala pot. vzela kompas in se napotila gledat, kako izgleda meja. Sodila sva dobri dve uri s tempom dolgonosih liudi. ko je pričel sošolec sitnariti, da ga bolijo noge, kljub temu, da nisem bil navdušen, da prečepim ostanek dneva med zidovi internata, sem zaradi obzirnosti predlagal povratek; ustavila sva se, pogledala na karti prehojeno pot in se obrnila. »Hej, stojta vidva!« je nekdo kričal iz grmovja nad cesto. Obstala sva in po bregu je pri-capljala miniaturna izdaja graničarja, z avtomatom uperjenim v naju. »Osebne izkaznice!« je skušal biti pogumen. »Se nimava,« je odgovoril sošolec, ki je malo bolje obvladal srbski jezik. Pokazala sva mu mladinske izkaznice. Prijel ju je in počasi, natančno bral, pri tem pa pustil avtomat, da mu je malomarno visel čez ramo. Ko sem opazil, kako mu trepečejo roke, sem se spomnil prizorov iz vojnih filmov. Samo korak stopim naprej, z levico zagrabim za orožje, z desnico pa treščim preplašenega vojaka pod brado. Vendar nisem ničesar storil. Ko je graničar temeljito prebral vse še bolj močno zresnil, stopil ko-podatke, je izkaznice spravil, se rak nazaj in zavpil: »Ro- ke gor! Naprej marš!« Z vzdignjenimi rokami sva se vzpenjala po kozji stezi proti karavli m ker so mi roke že otrpnile, sem jih sklenil in naslonil na vrat. »Dvigni roke!« je zakričal spremljevalec in takrat sem si zaželel, da bi prišli čim prej na cilj. »Le kako bi se iz takšne situacije rešil kapetan Leši?« sem premišljeval. V karavli je bilo prvo slavje, ko sva primarširala z dvignjenimi rokami na dvorišče. Iz spalnice so se valili vojaki, odpirala so se okna in vse do vodnikove pisarne so naju spremljali glasni komentarji. Vodnik naju je preiskal, popisal odvzete stvari in bolj, ko nama je hotel dokazati, da sva hotela preko meje, vztrajneje sva mu pripovedovala zgodbo o nedeljskem izletu. Po slovensko, seveda. Takrat se mi je vsa dogodivščina še zdela zabavna in v tem dogodku sem videl temo, katero bomo obdelali danes zvečer v spalnici internata. Zato sem se drznil razdraženo nagovoriti vodnika: »Pokličite milico, da se bomo lahko dokončno pogovorili.« Poklical je dva vojaka, jima predal zemljevid, nama pa nataknil lisice in naju predal v njuno varstvo. Ko sem slišal repetiranje puške, me je postalo prvič strah. Vso pot v dolino sem premišljeval, kako naju lahko vojaka ustrelita, trdeč, da sva hotela pobegniti, za naerado pa dobita nekaj dni dopusta. Ko smo se spuščali po kozji stezi, je hodil stražar tako tesno za mano, da mi je nekajkrat stopil na peto. Končno smo prišli do ceste in se ustavili pri osamljeni kmetiji. »Kaj sta naredila?« ju je spraševala kmetica. »Tako mlada, pa že barabi...« Na srečo ni bilo treba dolgo čakati, ko je prišla marica. Tako sva v enem popoldnevu dobila že druge varuhe. Tokrat v plavih uniformah. Na postaji Ljudske milice naju je zasliševal že rahlo osivel komandir. Zopet sva mu povedala zgodbico o nedeljskem izletu in ga skušala prepričati, da je vse skupaj tragična pomota, ki je nastala zaradi prevelike zavzetosti naših graničarjev. »Lažeta!« je zakričal, vstal in se nama počasi približeval? Minila me je sleherna predrznost, ko sem se za hip spomnil vseh tistih zgodb o policijskih gumi-jevkah^ ki krožijo med narodom. Spregovoril je s strogim glasom: »Resnico hočem, fanta!« Se enkrat sva mu povedala zgodbo o pokvarjenemu izletu in tokrat nama je verjel. Verjetno zaradi najinih tresočih rok in trepetajočega glasu. »Domov pojdeta,« nama je dejal in poklical mari-co. Ko sva skozi lino skušala prepoznati znane ulice, se je avto ustavil. Miličnika sta izstopila, nekaj časa govorila z moškim, ki po glasu sodeč ni bil vratar internata, potem pa odprla vrata in naju obstopila. Pred sabo sem videl velika železna vrata, visok zid in prijaznega policaja, ki naju je vabil noter: »Le naprej fanta.« Pobral nama je vezalke in pas. Na veliko vrečo je napisal najini imeni in naju povabil naj greva z njim. »Saj ni tako strašno,« naju je tolažil, »v našem preiskovalnem zaporu.« Odklepale so se ključavnice, rožljali so ključi, odpirala železna vrata vse dotlej, dokler naju ni namestil v prostorni celici. »Zdaj pa spat," se je poslovil in zapahnil težka vrata. Bila sva zaprta. Zleknila sva se na lesen pograd in šepetaj e jadikovala o brezupni situaciji. Najini sosedi so tiho enakomerno dihali, le jetnik, ob steni v kotu je govoril sam zase nekaj po nemško. O polnoči so se vrata odprla in v celico je vstopil elegantno oblečen možakar. »Kaj sta pa vidva storila?« naju je vprašal, ko se je nameščal na pogradu. Povedala sva mu zgodbo o nedeljskem izletu. »Sta prvič v zaporu?« je bil radoveden. »Da, prvič.« Jutri vaju bodo naibrž spustili,« naju je potolažil. »Kje pa!« se je oglasil mlad fant: »Jaz sem za prvi upbeg obsedel štirinajst dni. In kdo vama bo sploh verjel? Bi si pa že lahko izmislila boljšo pravljico.« »Tiho bodi!« se je za naju potegnil starejši jetnik: »Za to tatvino dobiš najmanj dve leti. Saj si ti izvršil tisti vlom v Ptuju?« »To ni nič. Jaz sem preživel v zaporih več kot deset let,« je zaključil razgovor elegantni gospod. Utihnili smo in skušali zaspati. Ker sem se bal zatisniti oči zaradi sosedov, me je zmanjkalo šele proti jutru. Z leve in desne sem čul enakomerno smrčanje, le nekdo v kotu se je venomer premetaval in nekajkrat zavzdihnil sam zase: »Mein Gott, mein Gott!« Že pred sedmo me je paznik odpeljal na zaslišanje. Vsak zase sva ponovila dogodke preteklega dne in možakar je bil videti kar zadovoljen. Ko nama je rekel, da preveriva vsebino vrečke z najinimi denarnicami, vezalkami in pasom, se mi je vzbudilo rahlo upanje: »Morda pa naju bodo res spustili?« »Lahko gresta!« nama je dejal in pokimal čuvaju. Pred celico smo se ustavili. »Poberita svoje stvari, fanta!« naju je vzpodbudil. Na pogradu sem pobral vetemi jopič in zmagoslavno pogledal po jetnikih. »Pa je le zmagala resnica,« sem bil važen. Elegantni jetnik mi je stisnil roko in me mimogrede prosil: »Povej moji ženi, da me ne bo na kosilo in da me naj pride obiskat.« Skrbelo naju je, kako se bova izmazala v internatu in kako bova opravičila v šoli zamujene ure. Do izhoda naju je spremljal prijateljski čuvaj in preden nama je pdprl železna vrata, naju y je> -še' pobaral: »Saj sem vama rekel, da ne bo tako hudo!« Ne spomnim se sicer, kakšni občutki so me spremljali, ko sem si ogledoval s soncem obsijano mesto, vem le, da so bili kratkotrajni. Pred seboj sem namreč zagledal ravnatelja, kako gleda na sosednji strehi jato golobov. »Zdravo!« sva plaho pozdravila. Obrnil se je. Pogledal naju je strogo, potem pa se mu je obraz razlezel v glasen smeh: Fanta, sta mi jo zagodla! Zdaj pa le brž v moj atvo in takoj k pouku!« Po poti sva mu povedala vse o najini avanturi. Namesto izbruha besa se je le smejal. »To vaju bo že izučilo,« je pripomnil in takrat sem se spomnil, da bo že n'ekaj resnice v govoricah, da sem pri profesorjih dobro zapisan. Tisto popoldne smo dve uri pouka porabili za pogovor o včerajšnjih dogodkih. Po svoje sem sicer lahko ponosen, ko sem pripovedoval še bolj dramatizirano zgodbo o pokvarjenem izletu, na daljše sprehode pa od takrat vseeno več ne hodim. In nikoli več ne oblečem taborniške srajce, da bi se z zemljevidom igral pustolovca in popotnika. Lahko bi se zopet našel nekdo, ki bi takšne igre ne razumel. M. Drev ZAHVALA Iskreno se vam zahvaljujem za vašo pomoč in sočustvovanje ob smrti moža in očeta Alberta Tomana žena Ela Toman z družino! ZAHVALA Ob smrti našega dragega moža in očeta JAKOBA SOLINCA se zahvaljujemo vsem, ki ste mu darovali vence in cvetje ter ga spremili na njegovi zadnji poti. Zena Štefka S sinovoma Jožetom in Jakobom KARNAR 7 NESREČE PRI DELU • NESREČE PRI DELU • NESREČE PRI DELU • NESREČE PRI DELU (Nadaljevanje s 5. strani) Marjan KOLAR je po piljenju utora za zagozdo, pihnil, da bi odstranil opilke, pri tem je dobil opilek v levo oko. Zdravko LUZAR je udaril z desno roko po podvozju prikolice ker mu je pri demontaži vzmeti zdrsnil matični ključ. Poškodoval si je roko. mu je pri premikanju cevnega fasadnega odra popustila spojka in ga pri padcu udarila po roki. Slavko DRASKOVIC si je pri sekanju samotne opeke poškodoval oko, ko mu je drobec križnega kladiva odskočil v oko. V TEHNIČNI KONTROLI V GRADBENEM ODDELKU Anton MLAKAR si je poškodoval levo roko v zapestju, ko Slavko GALJOT je pri končni kontroli proizvodnje cinkove žice utrpel poškodbo kazalca desne roke. M ornim mk KNII2NICE Blatzinger K.: Manuskript-Vorbe-reitung fur Schreibsatz. Stuttgart-Schmiden 1968. S. 655.2 Dajčič M., D. Pavič: Sudske i administrativne takse, arbitražne i advokatske tarife. Zagreb 1970. S. 336.28 Jovanovič M. M.: Utvrdivanje šolske spreme. (Propisi o rangu ško-la, tečajeva, kurseva i ispita.) Zagreb 1970. S. 37 Liitze-Strebel: Handbuch fiir Kleinoffsetdruck. 3. Aufl. Fellbach bei Stuttgart 1965. S. 655.34 Obrada podataka u radnim organizacijama. Zagreb 1969. S. 658.5:681.3 Organizacija elektronske obrade podataka. I—II. Zagreb 1970. S. 658.5: 681.3 Periodični obračun. Utvrdivanje rezultata poslovanja u privredi i ustanovama. I—II. Zagreb 1969. S. 657.36 Itittvveger: Die Offsettechnik. Schmiden bei Stuttgart 1966. S. 655.34 Samoupravna organizacija podu-zika. I. A-H. Ljubljana 1970. S. 413 zeča. Zagreb 1969. S. 658.5 Slovar slovenskega knjižnega je-Slovenski jezikovni priročnik za tehnike Ljubljana 1969. S. 486.3 Toroman NI. M.: Odmeravanje naknadne štete u gradanskom pravu. Beograd 1969. S. 347.5 Wahrig G.: Deutsches VVorter- buch. Giitersloh 1968. S. 413 Završni račun za 1969. godinu. Utvrdivanje rezultata poslovanja u privredi i ustanovama. I—II. Zagreb 1970. S. 657.37 Zokalj M.: FORTRAN IV. Beo- grad 1969. S. 681.32 Aluminium. Diisseldorf American Dyestuff Reporter. Nevv York Analyticai Chemistriy. VVashington Antriebstechnik. Mainz Izdaja Cinkarna, metalur-ško-kemična industrija, Celje. Urejuje uredniški odbor. Odgovorni urednik Zlatko Sentjurc. Glasilo izhaja vsakega 15. v mesecu. Prispevke sprejemamo do 28. v mesecu. Rokopisov in slik ne vračamo. Naslov: Uredništvo glasila »Cinkar-nar« Cinkarna, Celje. Telefon 39-81, interna 22. Tisk in klišeji GP -Celjski tisk« Celje British Printer. London Brown Boveri Mitteilungen. Baden (Schvveiz) Chemical Engincering. New York Chemiker Zeitung. Heidelberg Chemische Industrie. Diisseldorf Chemische Rundschau. Solothurn Chimie actualites. Pariš Cvetnye metally. Moskva Deutsche Bauzeitschrift. Giitersloh Der Druckspiegel. Stuttgart ETZ Elektrotechnische Zeitschrift. Ausg. A, B. Berlin Europa-Chemie. Diisseldorf ECN European Chemical News. London Farbe und Lack. Hannover Fordern und Heben. Mainz Industriai Minerals. London Iron Age Metalworking International. Philadelphia Journal of Chromatography. Amsterdam Journal of Metals. New York The Journal of the Institute of Metals. London Konstruktion. Berlin Lakokrasočnye materialy i ih pri-menenie. Moskva I.ead and Zine Statistics. New York Mclliand Textilberichte. Heidelberg Metali. Berlin La metallurgia italiana. Milano Montanvvissenschaftlichc Literatur-berichte. Leipzig Nitrogen. Redhill Offsetpraxis. Schmieden bei Stuttgart Packung und Transport im Chemie-hetrieb. Diisseldorf Papier und Druck. Leipzig Poligrafija. Moskva Der Polygraph. Frankfurt am Main Refcrativnyj žurnal. Himija. Moskva Rcferativnyj žurnal. Mctallurgija. Moskva Rudy i metale niezelazne. Katowice Der Siebdruck. Liibeck Strassen- und Tiefbau. Heidelberg Technik in Polen. Warszawa VDI Zeitschrift. Diisseldorf Zeitschrift fiir Erzbergbau und Me-tallhiittenwesen. Stuttgart Zeitschrift fiir Metallkunde. Stuttgart Automatika. Zagreb Elektrotehničar. Zagreb Elektrotehniški vestnik. Ljubljana Hemijska industrija. Beograd Jugoslovenska i inostrana dokumentacija zaštite na radu. Niš Kemija u industriji. Zagreb Metode i tehnike organizacije Zagreb Moderna organizacija. Kranj Nova proizvodnja. Ljubljana Kudarsko-metalurški zbornik. Ljubljana NPK Stručnt informativni bilten. Beograd Stampa i papir. Zagreb Tekstil. Zagreb Zaštlta materijala. Beograd V mesecu aprilu se je ponovno zmanjšalo število poškodb pri delu. K temu je največ prispeval metalurški sektor, ki ima v tem mesecu eno poškodbo manj kot v preteklem mesecu. Primerjava doseženih rezultatov Poprečje Marec April 1969 1970 1970 Poprečno število zaposlenih 2094 2007 2021 Število poškodb pri delu 377 26 23 Število izgubljenih dni 6498 525 332 Število poškodb na 100 zaposlenih 18 15,5 13,7 Število izgubljenih dni na 1 poškodbo 17,1 20,2 14,5 Število izgubljenih dni na 1 zaposl. 3,08 3,1 1,97 Število poškodb na poti 61 3 2 Število izgubljenih dni 1817 119 39 Skupaj vseh poškodb 458 29 25 Skupaj izgubljenih dni 8315 644 371 Primerjava doseženih rezultatov v sektorjih a 4 i rt is Meta lurgi. o X Vzdri vanje rt a £ a I Poprečno število zaposlenih 741 291 473 516 2021 Število poškodb pri delu 9 4 8 2 23 Število izgubljenih dni 131 52 118 31 332 Število poškodb na 100 zaposlenih 14,5 16,5 20 4,7 13,7 Poprečno število izgubljenih dni na 1 zaposlenega 2,1 2,1 3 0,7 1,9 Poprečno število izgubljenih dni na 1 poškodbo 14,6 13 14,7 15,5 14,S Število poškodb na poti 1 — 1 — 2 Število izgubljenih dni 26 — 13 — 39 Skupaj vseh poškodb 10 4 9 2 25 Skupaj vseh izgubljenih dni 157 52 131 31 371 Iz primerjave rezultatov je prahom poškodoval dva prsta razvidno, da je število poškodb desne roke. pri delu naraslo, predvsem v Štefan KORAŽIJA je vlival vzdrževalnem sektorju in delno tudi v kemijskem. V MESECU APRILU SO SE PRI DELU POŠKODOVALI V FRAŽARNIIN ŽVEPLENI KISLINI Josip HOHNJEC je izpraznje-val poletino iz suhega elektro filtra v japaner. Pri tem se je nenadoma vsul vroč praženec iz sten filtra v japaner in njemu za vrat ter pod obleko. Praženec je opekel ponesrečenca po vratu in prsih. V TALILNICI cink v model, pri tem ni opazil, da je model vlažen; zaradi tega je cink brizgnil iz modela in opekel delavca po veki desnega očesa. Ponesrečenec ni imel pravilno nameščenega ščitnika za obraz. Jože KOREZ je polnil destilacijsko peč z vlažno šaržo, pri tem mu je para vrgla vročo šaržo iz retorte v trebuh ter ga lažje opekla. Feliks PULKO se je pri čiščenju retort udaril s kavljem po palcu desne roke. Kameri ZENA je odpiral z vročim drogom pokrov kanala za ogorke in se je pri tem opekel po gležnju leve noge. Antonu LEBANU je pri kontroli skupnega kondenzatorja spodrsnilo; udaril se je med noge, ko se je pri padcu vsedel na elektromotor. Mustafa RAMA je pri delitvi čistilcev zadel ob drugi čistilec; udaril se je po prstu desne roke. Bejtuš LJUTOLI si je pri nakladanju bobnov s cinkovim V STROJNI SLUŽBI Stane JANČIČ si je poškodoval roko pri demontaži polžastega kolesa. Dani STRAŠEK je pri hoji po obratu dobil tujek v oko. Karel ZDOLŠEK se je na poti v garderobo udaril z glavo v cev pleskarskega odra. (Dalje prihodnjič) Vrednost točke V MAJU (ZA CELOTNO PODJETJE) 1,00 din