/
LETO III.
Conto corrente con la Posta.
GOR1Z1A-GOR1CA, cine 34. aprila 1924
Siev. 17
«IVOVA DOBA"
i/.hnja vsnko sredo pop R o k op i s i se pošiljajo
na uredništvo v Dorici, via Pavla St. 17
H
*
Oglasi se računajo po dogovoru. Rokopisi se ne vračajo
Telef. IV. 12
(L’ERA NUOVAHfe
'[H • '
—U

—
Naročila, oglasi in reklamacije je pošiljali izključno upravi .Nove Dobe.
m GORICI, Via CICONI N. 7.
Celolelna naroč. L. 12 Pollelna .	„ 6
Četrtletna „	.3
*
Cena oglasom trgovcev-obrtnikov za vsak i mm. višine v širini 1 kolone L. 0.90: za osmrtnice, vabila itd- pa L. 0.60. Večkratni, inserati po dogovoru.
m
• W'!
•-
Hf
Jpgovska politika


Tržu.ški narodnjaki so trgovci in tako ni čudno, da mi je ondotno bivanje mate« rialno škodovalo ....
(Izidor Cankar — Obiski, str. 158, Anton Verovšek.)
Gori omenjene besede je položil znani slovenski pisatelj Izidor Cankar v usta prvemu slovenskemu gledal iškemu igralcu Antonu Verovsku, ko mu je isti pripovedoval o svojem gostovanju v Trstu.'»Nikamor nisem sel s takim vese* Ijem kakor v Trst, toda nikjer tudi ni* sem bil tako globoko razočaran« pravi Verovšek se na drugem mestu.
Nam pa, ki poznamo tržaški in go* riški ambijent od mladih nog, se nam Verovskova ogorčenost nad tržaškimi b lov enei ne zdi prav nič čudnega. Saj niso delali težkoč edino Verovsku, am* pak jih delajo še dandanes vsemu slo* venskemu narodu, ki biva v mejah itali* janske države in ki se zaveda svojega italijanskega državljanstva in mora radi tega poslušati vedna prcubacivanja o »izdajalstvu«. Mi smo citirali Cankarja le z ozirom na novo tržaško-gorisko po* litiko, ki se je napotila po novih tirih do rešitve onih večnih vprašanj, v kate* re je njihova vera neomajna. Te deli* katne zadeve lipove politike, čujte ljud* je božji, se rešijo potom
TRGOVSKE POLITIKE.

od dežele, država od države odvisna te* ga ne bomo tajili, toda z mirno vestjo 'ahko trdimo, da je trgovska mentalite* la najmanj pripravna za nekako vza* jemno »kompenetracijo«, o kateri san* jajo naši tržaški in goriški politiki. Baš, ker tega ne razumete,
Politica commerciai^ *
- Km* M.
i
.-.j
',l[\
Že več tednov sem govoriči tržaška »Edinost« o italijansko-jugoslovanski trgovski zbornici, koje ustanove se je tudi dejanski vdeležilo nekaj slovenskih tržaškin odvetnikov, ki so posegli pri ustanovni seji z besedo vmes. Tudi ju* goslovanski časopisi so pobrali zauevo kot interesanten dogodek in marljivo prepisovali tržaške članke, ker iz itali* jansko*jugoslovenske trgovske zbornice se baje porode novi blagoslovi, ki rešijo potapljajoči čoln slovenskih iiparjev. Nehoté smo se spomnili tudi francoske* ga reka, »La politique sont les affaires«, t. j. »politika je kšeft«. K.šeiti sprijazni* jo ljudi, ker jih prisilijo k občevanju in ker morajo' rabiti trgovci najsiajše vabe, obljube in hvalisanja, da spravijo svoj »kšeft« na varno. Naši .tržaški in goriški lipovci, ki so sojpokazali vedno* za dobre bankirje ia ker razpolagajo še danes z mnogoštev^fiimi zadružnimi in drugimi hranilnicam??, so zopet pokazali, da ima* jo večjo duševno sorodstvo za »kšefte« kakor pa za one ideale, o katerih nepre* nehoma pridigajo v svojih listih. Zadnje v trgovino, evo Vam, konjsko tka izza plašča narodnjaka, ki iteptane pravice«.
tA IDEOLOGIJA razodc' a kako pomanjkljiva je duševna izobraženost naših Thiiikiihcev, kako tes* no je njih duševno obzorje,1 ako mislijo, da se dà spajati politika z mednarodni* mi trgovskimi dogbVdrir
Ne bilo bi jim fojba šole v Parizu in ne vem kje, da bi motali razumeti, da so bile pred-vsem trgovske pogodbe pr* vi povod svetovnih vojen in vsakovrstnih diplomatičnih zapetljajev, da leži v trgovstvu izrazit egoističen čut, ki ne pozna nobene kreposti in ne more vslcd tega niti od dalekq ocenjevati onega du* ševnega poleta, kf je potreben, da.člo* veška duša-uveljavi svoje notranje vrednosti.
Da trgovina obstoja in mora obsto* jati, dokler je človek od človeka, dežela
MORATE PROPASTI
in z vami ves slovenski živelj, ki bo dirjal za vami, ker svojo politiko zidate na egoizem in ne na velikodušnosti. Kakor ste pripravljeni pokazati vsak hip svoj egoizem in ne poznaste Kristusovih naukov, ki jih vedno »malomarno« imenu* jete, tako vas ho uničil egoizem, kojega ste se oklenili kot svojega spasitelja.
Radi tega ne morete razumeti, da ima lahko slovenski in italijanski narod v isti državi skupne cilje in da v vresni* čenju teh skupnih ciljev, ki gredo' od vzpostavitve države do vzpostavitve najpopolnejše človeške indi vidu alitete, ki se mora osvoboditi tiranije mase, leži naš spas in bodočnost.
Kakova je vaša morala, so pokazalo Eaš zadnje volitve, kjer ste se posluževali najpcdlcjšcga duševnega nasilja, da ste zmogli ostati vsaj navidezno na po* vrš ju.
Politica commerciale
I patrioti triestini sono dei commercianti e perciò non ò curioso che la dimora costi mi danneggiò materialmente .... (Isidoro Cankar. — Interviste, pag. 158, Antonio Verovšek.)
Le suddete parole le fece pronun* citare il noto pubblicista sloveno Isidoro Cankar al primo attore teatrale sloveno Antonio Verovšek in una intervista, nel* la quale Verovšek racconta delle sue recite a Trieste.
»Mai«, disse pure fra. altro, »mi sono recato in qualche luogo con maggior contentezza, ma neppure esiste luogo donde fossi partito più disilluso«.
A noi che conosciamo bene Tarn* hiente triestino e goriziano da piccolo in su l indignazione di Verovšek contro gli Sloveni triestini non ci.sembra affat* to strana non avendo loro creato delle diificoltà unicamente a Verovšek, male continuano a creare a tutto il popolo sio* veno che risiede entro i confini dello Sta to italiano ed è conscio della sua citta* dinanza italiana, per la quale, cosa deve sopportare il rimprovero del tradimen* to. Abbiamo citato Cankar soltanto con riguardo alla nuova politica triestino*go-jiziana, che si avviò verso nuovi oriz* zonti per trovare la soluzione di quei problemi eterni, nei quali essi conserva* no »la fede inconcussa«. 1 problemi deli* cari del ramoscello di tiglio, o fratelli, verranno risolti mediante
LA POLITICA COMMERCIALE.
L' già da alcune settimane che l’»E* din.ost« discute sulla, camera di commer* cjo italo-*jugoslava, a cui seduta inaugu*
tale.presenziarono pure alcuni avvocati sloveni che avevano perfino interloquito.
Anche i giornali jugoslavi ne fecero oggetto di massimo interesse copiando diligentemente gli articoli de]|’»Edi-nost«, poiché secondo loro sono d’atten* dorsi nuovi benefici per salvare la bar* ca del tiglio che sta per affondarsi. In-
volontariamente ci ricordammo del prò* verbio francese »La politique sont Ics affaires«, cioè: »la politica consiste dagli affari«. Affarismo puro, con una parola. Gli affari accorrimunano la gente e ere* ano queU’ambiente ipocrita nel quale, per portare gli affari a buon punto, ab* bondano le dolci prommesse e compii* menti. I nostri croi del tiglio di Trieste e Gorizia che hanno fatto sempre una buona figura di banchieri e disponendo ancora sempre di numerose Casse ed isti tuzioni bancarie, hanno nuovamente di* mostrato di avere una maggiore affinità spirituale per gli affari che non per tjuegli ideali di cui non cessano a parla* re nei loro giornali. Ma la fiducia nel commercio rivela la castità dei loro sen* rimonti nazionali che infine si riassumono in una
IDEOLOGIA COMMERCIALE*
che rivela pure il grado dell’educazione spirituale dei nostri intellettuali e la ii* strettezza mentale di coloro che ritengono possibile l’accoppiamento delia poli* tiča’ nazionale coi problemi commerciali ai ipaoie internazionale.
Non sarebbe stato necessario di ire* quentaie le scuole economiche di Bangi o chi sa quali per comprendere che il .commercio è stato sempre la prima cau* sa di guerre mondiali e di innumerevoli incidenti diplomatici, clic nel commercio preuomina cioè il puro senso egoistico che certamente non conosce certe virtù c che per conseguenza non è in grado ui apprezzare nemmeno lontanamente ciucila serecnità ed elevazione morale che si rende necessaria, aftinchè l'anima umana possa valorizzare le proprie virtù.
Che il commercio esista e debba esi* stere fino a tanto che l’uomo dipende dall’uomo, il paese dal paese e uno Stato dall’altro non lo neghiamo, con coscienza tranquilla possiamo però asserire che la mentalità commerciale si presta poc* diissimo per quella cosidetta »mutua compenetrazione«, che sognano i nostri politicanti di Gorizia e Trieste.
Proprio, perchè non arrivate a coni* prendere ciò
Naše ljudstvo je bilo dne 21. aprila svedok slavjem, ki so se vršila po raznih mestih in vaseh, ne da bi jim kdo raztolmačil pomen teh slavnosti.
Da podamo našim čitateljcm sliko tegi pristno rimskega slavja- posnema* mo govor, ki ga je držal prof. Masi, kot politični tajnik tržaške fašistovske zve* ze, na dan 21. aprila u dvorani Dante. h
RIMSKI DUH.
DOVETE SOCCOMBERE
o con voi tutto quell’elemento sloveno che vi seguirà costruendo voi la propria politica suH’ogoismó e non sulla generosità. Come siete sempre disposti di esibire il vostro egoismo e non cono* scete la dottrina del Cristo che la citato sempre abusivamente, cosi perirete per questo vostro stesso egoismo che avete proclamato vostro redentore.
Gli è perciò che non potete coni* prendere la possibilità che tanto il popolo sloveno quanto quello italiano pos* sano perseguire delle idealità comuni che vanno dalla ristaurazione dello Stato fino al 1 istauro dell’Uomo, la cui li* Iterazione dal concetto schiacciante della Massa ha iniziato il fascismo. In ciò unicamente consiste la nostra sai* vezza ed il nostro avvenire.
Quale sia la vostra moralità, hanno rivelato proprio le ultime elezioni, in occasione delle quali si siete serviti del* le più basse violenze morali, affinchè possiate rimanere almeno apparente* mente alla superficie.
»Rim«, je rekel, »združuje v sebi vse skušnje narodov, ki so mu bili v zgodovini starejši. Kmiski božič so ustanovili naši pradedje in ga obhajali vsako stoletje enkrat, la praznik prihaja od legende o trojancu tneja, ki je mesto pazdrte Troje vzpostavil Rim in pov* zdignil častje boginje Venere; to bi se bilo baje zgodilo okolu leta 725 pred is-r. r. torej v dobi, ko je bilo mesto t roja do tal porušeno. V resnici pa, ako prekoračimo dobo rimskih konzu* jlov, zadenemo na obhajanje tega praz» nuca v dobi cesarja Avgusta, ko je imel ta praznik pomen slavja rimskih oče* tov, ki so bili trdno prepričani, da .je Rim poklican vladati vse druge*
Rimska vlada je trajala nad 130T lèi. edino s pomočjo zavesti te višUfife^^jfP^ loge na svetu; in to cesarstvo živi še ži vo v naših srcih.
Kako pa je mogel rimski narod sko* zi toliko let obvladati svet? Ni mogoče zapopasti tega značaja drugače kakor le primerjaj e ga z drugimi narodi. Do* bro je razjasniti tudi problem homerič-ne dobe. Grki so mislih, da naravne si* le, predstavljene po titanih, so bile kao* tiene sile, ki so jih znali brzdati le bogovi.


RIMSKA PRAVICA.
»Osoda določa človeku umreti — čemu torej nadejati si višjih nalog.« Ta* ko so mislili Grki in so bili premagani po Rimljanih, ki so prekoračili fatali* stični pojni življenja in ki so pred vsemi Bogovi dali prednosti Boginji Rima. Domovine in države, o koji so imeli vedno najizrazitejši pojm. 'tako je po* stal liktorski sveženj mnogo stoletij pred Knstom simbol itaEske uj edin j eno* sti. Ta državna misel je imela svojo re* ligijozno vsebino. Drugi narodi so si predstavljali bogove kot simbol neiz* prosnosti, za Rimljane pa je bila rim* ska boginja, sveto in misterijozno ime, ki je napolnjevalo njihovo dušo. Tako je prišlo do pojmovanja, da dobro ali slabo za Rimljana je pomenilo vedno le zmago ali poraz Rima. Rimska zmaga je bila vedno dokaz in nagrada kre* posti; zvestobe in rimske volje. Kar ni bilo Riniu usluženo, če ni bilo slabo, je bilo vsaj odveč, ničvredno in barbarsko. To je heroičen pojm življenja.
Rimljani niso ne prosili ne dovoljevali umiljenja; saj so si ga odrekli sa* mi sebi. Neljubljeni, strahoviti, obso* vraženi, neizprosni Rim je nadel vsemu svetu svojo voljo in njegov mir je trium-firai nad egoizmom in strastmi člo* veka.
Našim ljudem v premišljevanje.
Mi smo bili prepričani in 6. april je dokazal resničnost naših trditev, da nismo sami in da imamo naše ljudi za se* boj — kljub lažem naših nasprotni* kov: V vsaki slovenski vasi so bili o ni glasovi za državno listo, katcrj nam hoče in more zagot sko in moralno pomo« časih.	g
Višek političi***^"*^ a
mo, kar želimo! pustimOj dan j a kriva pota; znajmo svoje zj stranke b
ski dr*
in nelo-cozvani »slo* v imenu »ljudstva« de* jin udanostne izjave Nj. E. Rim, dočim pri nas vsakega pristaša njegove stranke zaznamujejo kot izdajalca in brezznačajneža, katere* ga se bode sramoval ne le lastni sin, am pak tudi vnuk in pravnuk (tako pive »Gor. Straža«). — To je njih lojalnost!
Toda njih čanče Jvredne kakega živinskega mešetarja). so le zadnje pe* srni, so Le glas potapljajočega se v svoji lastni zaslepljenosti.
Toda dolgo ne bo več zvonil njih hinavski, našemu ugledu in našim koristim toliko škodljivi zvon; ljudje jih zapušča* jo — sliši se že smrtno zvonenje k po* grebu njih hinavske in sebične politike, ki je na njih korist slovenski celokupno* sti v rfaši državi toliko škodovala.
Dovolj ■ bodi blatenja naših ljudi, naših pristašev, ker naša ideja se vsak dan bolj zajeda v naše ljudstvo, ki izpregleduje, trezno in pametno misli. Bodi'dovolj hinavščine: Udanostne iz* jave in klečeplazenje v Rimu — doma p’a istim osebam najhujše psovke.
Ljudje izpregledujejo in prihajajo v naše vrste, in pride dan ko bodo ostali slabi in sebični pastirji brez svojih ovac, ki so jim do sedaj na svojo škodo slepo sledile. In ker se tem laži*voditeljem udi* XÌ nogami — blatijo; toda do vremena!«
ski »voditelji« so obljubljali spljencem gore in doline — a izpolnili nobene obljube, ker niso imeli zaupanja pri centralni oblasti s svojo hinavsko prekomejno politiko. Mi ne obljubljamo ničesar; a odkrito reče* mo, da država in vlada nam bo dala svo* jo pomoč, če bomo napram njej izpolnjevali svoje dolžnosti kot lojalni držav* ljani. A žal, na tem polju smo do sedaj Slovenci dosti zagrešili po krivdi svojih slabih pastirjev — »oče, odpusti jim, saj ne vedo kaj delajo!« Te besede veljajo danes za nas. Sedaj smo spregledali in smo zapustili svoja kriva pota. Po zaslu* gi svojih lastnih »prvakov« bridko obču* tirno težo svojih zmot! In mi, ki hočemo spraviti svoje ljudi na pravo pot gospodarskega in kulturnega proevita rodne dežele, hočemo ustvariti mirno sožitje in skupno sporazumevanje naših ljudi z ve* likim in kulturnim italijanskim narodom, ki se sreča in živi skupno z nami v tej Italiji, dragi in sveti zemlji; ker nočemo životariti v praznih iluzijah in sužnjiti nikomur, smo zaznamovani kot izdajalci svojih lastnih ljudi, kot brezznačajneži. Mi, ki hočemo blagostanje svoje rodne zemlje, smo njeni izdajalci, oni krivi po* litiki, ki nam škodujejo in nas spravlja* jo ob vgled pri vladi in pri ital. narodu, so idealni rodoljubi (v svojo lastno ko*
. rist seveda!)
Pustimo jim njih obrekovanje in prazno besedičenje — mi se zavedamo svojih poštenih, nesebičnih namenov, t.’ j..doseči po edino pametni in pošteni poti zvestih državljanov gospodarsko in kulturno-blagostanje svoje rodne dežele, ki tvori enotni in bistveni del Italije.
Ko bo prenehalo vse blatenje Vlade in Države; * ko bo izginila predvojna psihoza mržnje do Italije, ki jo je sejala bivša Avstrija in jo še skrb* no neguje današnja politika zastop* nikov našega ljudstva; ko bo oblastvo v Rimu prepričano o slov. lojalnosti na*, pram Državi in Vladi, si lahko obetamo, da bodo naše prošnje uslišane in da bo* de oašim zahtevam ugodeno!
Slovenci! edino tem potom doseže*
Dopisi.
! 17 KOBARIDA.
Obhajanje rimskega Božica. Po ini' rrja+m tukajšne sekcije državne stranke se je obhajala obletnica rimskega božica v strogem slavju z ozirom na po* sebne krajevne razmere.
Dolg sprevod se je podal na vojaš* ko pokopališče, da položi ob vznožje spomenika lavorjev venec, okrašen z državno trikoloro.
Na čelu sprevoda je korakala idei* ,,ska godba, ki je zaporedoma svirala fa* šistovsko himno z drugimi državnimi himnami, za godbo so korakali člani on* dotne fašistovske sekcije, med katerimi smo zapazili tudi precejšnjo število Slo* vencev, njim so sledile krajevne oblasti in župani sosednih občin. Sprevod je za* ključila množica ljudi vseh stanov, za* stopnikov fašistovskih sekcij iz Žage in Tolmina. -Sprevod se je pomikal preko kobariškega trga do vojaškega pokopališča, kjer je vojaški kaplan Don Grassi daroval sv. mašo in po dokončanem sve* tem opravilu držal vznešen patrijotičen .•ugovor, v katerem je posebno poudai* j al domoljubje in pomen delovnega praznika.
Po končanem slavju se je sprevod zopet uvrstil in prehodil glavnejše ulice kobariškega trga in se konečno razšel pred sedežem državne fašistovske stran ke.
Iz Pivke. Namenil sem se tudi jaz vam opisat zadnje državnozborske vo* litve. Živimo v mali občini, ki šteje ko* maj kakih sto volilcev. Naše ljudstvo tu* kaj pa je v politiki še zelo nezavedno, ker se z njo skoraj niti ne ukvarja. Ko smo nekateri od nas ljudi poučili, za kaj se gre pri teh volitvah, nam je bilo v na* ši mali občini zagotovljeno kakih 6u glasov.
Ali zadnji čas nam je posegel vmes neki gostilničar, ki ga nočemo imenovati, da se nam ne poreče, da smo »den up* cijanti«, ter pričel agitirati za lipo ter z raznimi lažmi govoril ljudem, da je bil v Istri, kamor je šel po vino ter da so tam fašisti -res komandirali, ali sedaj, da jim že vračajo ter da jih niti pes več ne po* voha, ter da morajo sedaj iti ven iz Is* tre. Ker ima mož gostilno ter mu ljudje tudi dolgujejo, je nam s tem mnogo pokvaril. Sicer pa smo obdržali tudi tukaj svojo postojanko, kajti kljub zmedeno* sti volilcev, je mala a trdna skupina de-setorice mož volila za državno stranko, v katero stavljamo sedaj vse naše za* upanje.
Iz Rihemberga nam poročajo, da »lipa« dan na dan poganja prepire. — V nedeljo, dne 20. t. m. sta se Vozila mlade* niča Harej in Vodopivec iz Domberga na dvokolesih prir no po cesti iz Rihem* berka proti domu.
Pri Birsih ju vstavi gruča volilcev »lipe« iz Cvetroža prav po tolovajsko', ju pretepe z gorjačami ter jima razbijejo tudi nove bicikle, tako da trpita napade* na ogromno škodo okoli 1500 lir.
Dosedaj so orožniki izsledili in izro* čili sodniji enega teh razbojnikov, ki sta ga napadena osebno spoznala, dasiravno je bila noč temna, medtem ko so ostali, kakih deset po številu, zbežali preko polja v Cvetrož takoj po izvršitvi zlo* čina.
Zopet ena lepa cvetka iz vrta kr. kat. izobraževalnega društva,	L ukaj
gosp. Sever in drugi imate predpodobo vašega hujskanja. Le dalje na tej poti! Kmalu bomo dospeli do vašega zaželje* nega cilja!
VIPAVA.
Kakor povsod po Vipavski dolini izvršile so se tudi pri nas volitve v naj* lepšem redu in brez nikakega nasilstva. Za fašistovsko listo oddanih je bilo 73
glasov in dva neveljavna skupno toraj 75. Ako se pomisli s kakimi argumenti so delovali naši nasprotniki, je to za Vi* pavo zadostno število.
75 poštenih in znčajnih mož «se ni ustrašilo groženj in zasmehovanj »Go* riške Straže«, »Novic«, «Malega lista«, »Edinosti«, ter drugih jugoslovenskih časopisov tu in onkraj meje. Znano vam je gospod urednik, kolikor blata in gnojnice je izlilo nam nasprotno čašo* pisje na naše ljudi. Niti grobov in kosti naših mater in očetov niso pustili v miru. Ven iz grobov so klicali proklet* stvo na nas in na naše otroke; od črne zemlje so zahtevali naj bi se odprla ter nas požrla; nebo so klicali na pomoč, naj pošlje svoje strele ter ubije izdajalce »njih« domovine. Po vsej tej gonji, ka* toro so naperili proti nam, upam gospod urednik, da se ne bodete čudili, ako naši glasovi niso prekoračili števila 75.
Pomisliti moramo pri tem, da je bil to prvi naš naskok na Jugoslovensko iredentistično stranko ter da smo že ob tej prvi priložnosti odnesli lepo število glasov za državno stranko, katere na* men je tudi med slovensko ljudstvo za* nesti idejo pobratimstva. Danes stojijo pred nami osramočeni tisti ljudje, ka* teri so klicali rad nas ogenj iz nebes, samo zategadelj, ker smo hoteli s tem da oddamo svoje glasove vladni stran* ki, privesti nas po zaslugi jugosloven* škili iredentistov ubogi in izmučeni na* rod do boljše bodočnosti. Ta narod vam je 6. aprila dokazal, da se ne pusti več vladati po par iredentističnih doktor* jih, ampak da se hoče vladati sam pod okriljem velike in mogočne Mussolinije* ve stranke. In tudi mi vam danes kličejo pustite v miru in roke stran od na* roda, kateri vam je z glasovnico v roki dokazal, da noče imeti nič skupnega z vašimi iredentističnimi idejami, ter da p oče brez vaših umazanih rok sodelo* vati z vlado ter prinesti kamen za zgrad-)bo velike in skupne domovine.
Mi vam prepovedujemo imenovati se več voditelje slovenskega naroda v (Italiji že z ozirom na to, da ste dobili pri volitvah komaj nekaj nad četrtino ,slovensko * hrvaških glasov. Dobrobit slovenskega naroda nam nalaga dolž* nost, da ta četrtina pojde rapidno na* vzdol. To se bo v kratkem zgodilo. Slo* vensko ljudstvo v Italiji je že začelo u* videvati, kedo so pravzaprav njegovi lesnični prijatelji ter začelo hrbet obra* čati ljudem, kateri niso imeli do sedaj druge naloge, kot da so ob tem ubogem in utrujenem narodu brezskrbno živeli. Ni nas požrla zemlja, niso nas zadele strele iz neba in tudi ene solze niso po* točile naše matere in naši očetje v mir* nih grobovih, kakor ste si vi želeli; pač pa smo danes ponosni na to, da smo oddali naše glasove državni stranki. Za nami stoji danes skoraj celokupno prebivalstvo države.
Približno 5 miljonov glasov je do* bila naša stranka, dočim stoji za vami komaj četrtina zapeljanega slovenskega ljudstva. Capito! Gospodje okrog »Go* riške Straže», »Edinosti« in drugih slov. časopisov ali ste res mislili, da bodete večno za nos vlekli slovensko ljudstvo? Ali uvidevate sedaj, da vas je to ljudstvo, katerega narodnost ste hoteli v zakup vzeti, odločno povedalo, da niste vredni zaupanja, katerega ste si po kri* vici lastili. Narod je začel uvidevati da za življenje ne zadostuje samo par na* rodnih fraz, ampak da mu je potreba tudi kruha, kajti le narod, kateri bode gospodarsko dobro stal, se ne bode nik* dar potujčil. Ako pa hoče slovenski na* rod gospodarsko se ohraniti, je v prvi vrsti potreba, da zapusti pota iredentiz* ma, ter da se priključi k veliki in močni džravni stranki, katera edina je v stanu mu pomagati. Ako bo pa slovenski na* rod sledil politiki nekaterih jugosloven* skih advokatov, potem je prav gotovo, da se bode gospodarsko in narodno po* gabil.
Zato pa kličemo, danes vsem Slovencem, kateri so dobre volje: zapusti* te pota dosedanjih vaših pogubonosnih
\
voditeljev ter oklenite se z vsem srcem stranke, katera ne želi ne va* šega gospodarskega kakor tudi kulturnega pogina. Ko bode Italija uvidela, da hočemo in da je naša iskrena želja, osta* ti lojalni državljani ter izpolnjevati vse dolžnosti, katere nam nova Domovina nalaga, dala nam bo tudi vse pravice, ki nam kot vrednim državljanom po božjem in človeškem pravu gredo.
Žalostno vlogo sta pri sedanjih vo* litvah igrala slapenski in loški župan. Prvi se je ves čas volivne agitacije hlinii našim zaupnikom ter se delal velikega fašista; zraven tega pa je zahrbtno upli* val kot župan na volilce; da volijo ko* muniste; drugi pa je pripravljal svojim občanom lipov čaj brez cukra.
Veselo dejstvo za nas je tudi, da je vas Podkraj, katera stoji skoraj pred vrati Jugoslavije, oddala za našo stran* ko 35 glasov, kar je nadvse pričako* vanje razveseljivo, ako se pomisli, da šteje vasica le malo duš ter da ni bilo od naše strani nikake agitacije v Podkraju. Pač pa je ljudstvu samo ob sebi uvidelo, da si le potom naše stranke lahko iz* boljša svoj gospodarski položaj.
Vsem volilcem v Podkraju pa kli* čemo: brez strahu naprej po začrtani poti!
Grgar. — Bal sem se izdati našo občino. Nisem hotel informirati ljudi, da tudi tukaj se dobé ljudje ki sploh ni* so vredni da živijo v naši mirni kotlini. Toda ko sem čital več številk našega lista, ko sem prečital več člankov in ko sem spoznal, da tudi v drugih občinah se dobijo elementi, ki niso vredni da se jim izdč potrdilo italijanskega držav* ljanstva, sem se odločil, ter povem, da tudi pri nas ni vse v redu.
Predvsem se mi zdi smešen oni plitvi članek v »Goriški Straži« z dne 10. t. m. Ni vredno, da bi mi to prizade* lo niti trcnotek nezadovoljstva, toda, da očistim mojega prijatelja pred onimi ki mislijo, da kar stoji zapisano v »Go* riški Straži« je vse sveto in nedotakljivo, vam povem, da sedaj se motite. Ako greste ob 9. včasih tudi ob 10. uri zvečer mimo občinske pisarne in po* trkate na zaprto okno, vam zagotovim, da devetdesetkrat pristo, se vam oglasita oba. In to je tudi razvidno, kajti čeprav nepoznani sodijo sedanij tek ob* činske pisarne, vam zagotovim, da če vprašate našega g. župana če je že kedaj plačal kako globo radi neizpol* njenega pisarniškega dela, vam gotovo odgovori »odkar imam 'tega tajnika — še nikdar.«
Kar se pa tiče onega priimka »vino* pivci« ti »falirani študentič« ali ti ki misliš, da si inžinir, ne da bi še videl šole od znotraj, potrkaj se na prsi in reci »mea culpa — mca culpa«, žalostno, toda ta priimek se pristoja meni.
Ti si se gasil žejo z rumeno kap* ljico ko si opazoval podlost pJÉe obči* ne, ko si videl, da maša državna lista, šteje 10 glasov več kot pa iinalmo članov vpisanih v državni strank. Si grizeš ustnice ko vidiš, da ponos in zavednost Grgarcev raste, ker ti bi hotel, da bi ljudje mislili vedno tako plitvo in z udanostjo in vero v lipovo vejo, da bi sé pod njo zbirali v tvoji gostilni ff. da bi jim ti čital velevažne članke, ^elevaž* nega in svetov moznanega Ga laži) čašo* piša »Goriške Stražice« (tiskana na »špehovem« papirju )
Hudajužna. — Furlanski izseljeniš* ki urad v Vidmu je bil doznal, da se je tuk. Črvi peča! z izseljenci. Spričo tega se je te dni podala kompetentna komisija v Hudojužno in Podbrdo, kjer je iztaknila krivca in sokrivce. Dobile so se falsificirane delovne pogodbe, ki so že lansko leto bile neveljavne. Mož je nadalje pobiral od izseljencev predujme in ob potovanju bi mu, imeli izseljenci še naknadno doplačati, kar je po izse* ljeniških odredbah strogo prepovedano.
Povrhu te špekulacije je zgornji vršil ta posel brez vsakega dovoljenja. Tem potom svarimo, da se nihče ne loti 'tega posla, če ni pooblaščen za to, kaj*
ti v nasprotnem slučaju ga lahko zadene občutna kazen z zaporom in z visokimi globami.
Vse zgoraj omenjene ponarejene delavne pogodbe so se sekvestrirale in odposlale na pristojno mesto. Še dobro je, da niso izseljenci odpotovali z istimi ponarejenimi pogodbami, ker drugače bi bili gotovo na ital.*francoski meji za* vrnjeni in vtaknjeni v luknjo.
Z Grahovega. Tukajšnji gostilni« čar g. Rutar Anton je na Velikonočni
pondeljek poslal 'svojega hlapca Štruk» lja z vozom v Nemški Rut, da je peljal gor mpko, dol pa žaganice. Nazaj gre« de je sicer že' nekoliko uvinjen fant za-voril kolesa toda slaba zavora ni držala. Voz je zagnal konja z vso silo ter Štru* kelj je bliskoma padel pod voz tako, da mu je šlo> kolo črez trebuh. Ostal je na mestu mrtev. Kmalu nato je prihitel naš kar ab. maršal na lice mesta, da poizve prave uzroke nesreče. Neprevidnost je stala fanta življenje.
-------------------------------Or—ìt
ZA IZSELJENCE
Pogoji ža izseljence v raznih državah.
Generalni komisarijat za izseljevanje v Rimu je do zadnjega časa potom naših izseljeniških uradov, naših zaupni« kov in konzolatov zbral podatke v posa« meznih državah, ki se nanašajo na po« goje za naše izseljence. Iz teh se po-snemije sledeče:
Albanija. — Slabi financijelni po« goji. Drago življenje. — Za zdaj je pri« seljeavnje odsvetovati.
Avstrija Nemška. — Brezposelnost je skoro ponehala. — Pogoji priseljen« cev vobče zboljšani.
Belgija. — Delno povpraševanje po rudarjih, ker so se premogokopi razširili in deloma pomnožili. Vzpostavljanje po« slopij se nahaja v krizi.
Bolgarija. — Politični in ekonomski razlogi odsvetujejo priseljevanje.
Čehoslovaška. — Brezposelnost je znatna. Nikaka možnost za dobavo dela.
Dansko. — Vlada precejšna eko* nomska in financijelna kriza. Priselje« vanje je ovirano tudi po lokalni organi« zaciji delavcev.
Estonija. — Kraj ni pripraven za naše izseljence.
Finlandija. — Našim izseljencem je nemožna dobava dela.
Francija. — Za naše izselj'ence je delovni trg dober. Plača precej visoka. Povpraševanje po gozdarjih (sekačih in tesačih), oglarjih, opekat jih, kmetskih delavcih, obdelovalcih kamenja za tlakovanje cest in podajačih (manovalih). Treba pa je delavne pogodbe, da se lah« ko naseli y Francijo.
Nemčija. — Ekonomski in industrij« ski pogoji slabi. Odsvetuje se kakršno sibodi priseljevanje naših delavnih moči.
Angleška « Irlandija. — Industrijska kriza vlada vse na splošno. Močna brezposelnost. Lokalna organizacija de« lavstva ovira priseljevanje tujih delav« nih moči.
Grčija. — Ekonomski in politični pogoji negotovi. Odsvetuje se priselje« vanje^
slavij a. — Ekonomska in finan«
Naše priseij&Y$pj9ikni po ivtori

čega delavstva ven«
Nizozemsko. — Gospodarska kri-precejšna. Nikako povpraševanje jvcih. Konkurenca od strani Nem« ?lika.
so. — Vlada gospodarska in Jeri za, vsled česar je precej« xost. Težko je zaposliti na-
AZIJA.
Afganistan. — Za sedaj zapošlje« nje naših inženerjev in zdravnikov. Od« potovalo je že 15 inženerjev in 20 zdrav« nikov, ki bodo gotovo v kratkem pripra« vili pot tudi drugemu delavstvu.
Arabija. (Hegiaz.) — Težka zapo« selnost nemusulmanskega delavstva.
Kitajsko. — Financijelna in trgovin« ska kriza. Kraj ni pripraven za naše izseljence.
Japonsko. — Gospodarska kriza; povrhu pa država sama razpolaga z ne« popisnim številom izseljencev.
Sirija. — Gospodarska kriza. Do« mačih delavnih moči je v izobilju, lavstva. Domače delavstvo je sovražno proti kakršnemukoli priseljencu.
Švica. —-N Pogoji priseljencev niso najbolj cvetoči. Strokovnim delavcem dela vlada ovire.
Turčija. — Gospodarsko « financi« jelna kriza zabranjuje vsako naseljevanje našega delavstva.
Ogrska. — Notranji politično « go« spodarski položaj odsvetuje naselitev našega delavstva.
AFRIKA.
Abisinija. — Trg jc udoben m malo trgovi« •no. Nepriproven kraj za nase delavstvo.
Egipet. — Splošna kriza. Za sedaj nikako povpraševanje po delavnih močeh.
Maroko. — Financijelni, trgovinski in indu« strijski pogoji kritični. Odsvetuje sc priselje» vanje.
Tunizija. — Kakor zgoraj. Naše delavstvo ne pride v vpoštev.
Istotako velja za južno Afriko.
AMERIKA.
Argentinija. — Splošni pogoji stalni in pre» cej dobri v poslednjem času. Poljedelci in sploh kmetski delavci dobe kaj lahko delo. Plača raz« rneromn dobra.
Brazilija. — Splošni (financijelni, trgovinski in industrijski) pogoji neizpremenjeni. Povpra« Sevanje po delavstvu se omejuje bolj na doma« čine.
Kanada. — Pogoji vobče dobri. Povpraše* vanje po kmetskem delavstvu jc precejšnje. To« da priseljevanje delavstva iz tujih držav je moč« no ovilrano po tozadevnih kanadskih postavah ter bojkotirano po domačih delavskih organizacijah.
•.Cile. — Splošni pogoji stanovitni in razme» .roma dobri; toda domačih delavnih moči je v iz« j obilici s skromnimi zahtevami.
Peru. — Pogoji vobče neugodni. Odsvetuje se vsaktero priseljevanje.
Združene Države. — Splošni pogoji (financi« lstrijski, agrarni) dobri. Toda znnaa na» tava zabranjuje priseljevanje naše«
_____ sploh iz vseh drugih držav.
V zadnjem čas’.' je senat v VVašingtonu omejil število
AVSTRALIJA
narih delavcev na ..okrog 4uun
SIRAL1JA L\ NOVA ZEL
I"
liti se /:imorejo "c -agMrn
Priseljevan. stavami. Niy«<1iti
ANDI J A. vnimi po« li delavci,
Gospodarsko « fi= jo za naše priseljen« sevanja po našem
trg je v naj« zabranjeno cateresibodi na*
Pri
naneijelifl oo. Nobeni delavstvu.
Romunija5 večji krizi. Zra1 priseljevanje dela^ rodnosti.
Rusija. — Pogoji niso še dobri za priseljevanje našega delavstva, ker je rusko delavstvo mestoma še vedno brez* poselno.
Španija. — Pogoji vobče so povoljni za naše priseljence, toda do sedaj ni še nikakega povpraševanja po tujem delav* stvu.
Švedsko. — Brezposelnost je občut* pa. Nemožna je zaposelnost našega de-
katerim je že vnaprej zagotovljeno delo.
NK. Prieodnjič bomo priobčilfsplošiM navo« j djjirglede prošnje in dokumentov, ki jih morajo izseljenci preskrbeti pred izselitvijo; nadalje gle« de vojaške službe in drugo.
Ilozoi reii parnikov za irniente.
16.—30. aprila.
Severna Amerika:
Odhodi iz Genove:
24.	aprila. — »Giuseppe Verdi« (Transatlantic It.) — Napoli, Palermo, Azori, New York.
30. aprila — »America« (Nav. gen. It.) — Napoli, Mesina, Fayal, Boston, Halifaks.
Južna Amerika.
25.	aprila. — »Conte Rosso« (Lloyd Sabaudo). — Barcelona, Rio Janeiro, Santos, Buenos Aires.
26.	aprila. — »Tomaso di Savoia« (Lloyd Sabaudo.) — Barcelona, Rio Ja*
neiro, Santos, Montevideo, Buenos Aires.
28.	aprila. — »Dtjca d’Aosta« (Nav. gen. It.) — Barcelona, Rio Janeiro, San* tos, Montevideo, Buenos Aires.
29.	aprila, — »Valdivia« (Transport Mar. a Vapeur.) — Marsilja, Dakar, Rio Janeiro, Montevideo, Buenos Aires.
Dohodi v Genovo.
»Cesare Battisti« (Transatl. II.) pri«
( čakovan iz Buenos Ayres v Genovo 27. aprila.
»Colombo« (Nav. gen. It.) iz Fila« delfije pričakovan v Genovi 29. aprila.
«PATENTIRANE PLOVNE DRUŽBE,
za Prevažanje izseljencev.
1.	-Navigazione Generale Italiana, Via Balbi,. Genova.
2.	Transatlantica Italiana, Via Balbi, Genova.
3.	La Veloce — Via Babi, Genova.
4.	Lloyd Sabaudo — Piazza della Meridiana, Genova.
5.	Lloyd Latino — Via S. Luca 8., Genova,
6.	Siculo * Americana — Napoli.
7.	Societe Generale de Transports Marittimes — Via S. Luca 8, Genova.
8.	Cosulich — Trst.
9.	Anhor Line — Napoli.
10.	White Star Line, Piazza Nunziata, Genova,
11.	Fabre Line — Napoli.
ZNIŽANA VOŽNJA ZA IZSE.
LJENCE.
Izseljencem, ki imajo namen poto« vati v ostalo Evropo ali v Ameriko, je dovoljena za pot tja in nazaj precejšnja znižana vožnja na železnicah. Znižana vožnja se imenuje olajšava. Tozadevne prošnje se morajo vlagati na kvestu o, in kjer teh ni, na županstvo. (Furlanski izseljenci, seveda tudi Slovenci, dobijo poziv od Furlanskega izseljeniškega u« rada).
Za vožnjo nazaj je izseljencem, četudi potujejo sami, dovoljena znižana vožnja. Vzorci prošenj izdajajo kr. kon« zulati, izseljeniška nadzorstva, ki so v izseljeniških lukah, ali pa tudi oblastva na meji.
Znižana vožnja za tja ali pa za na« zaj velja samo za III. razred osebnih vlakov ne pa brzovlakov; včasih se dogo* dijo katere izjeme radi voznega reda.
Najvažnejši dokument izseljenca je potni list.
Izseljenci, ki potujejo v Ameriko, imajo pravico do znižane vožnje za 40%; če je daljava večja tudi 60%.
Pogoj za znižano je ta, da morajo izseljenci potovati v skupinah po najmanj 10 odraslih oseb, moških ali ženskih skupaj.
Otroci, ki so dopolnili 7 let se srna? -trajo za odrasle. Če pa skupina izseljen* cev ne dosega števila deset, se večkrat izplača plačati znižano vožnjo za 10 oseb kot plačati vsak posameznik na» vadno vožnjo.
Znižana vožnja je dovoljena tudi izseljencem ki potujejo v Kraljestvo ali v ostalo Evropo, imenuje se olajšava XI. Ta olajšava jim dovoljuje znižano vožnjo od 50—75 odstotkov, če potujejo v -skupinah najmanj po 5 oseb. (Tudi v tem slučaju se smatrajo otroci po 7 letih za odrasle.)
Delavci, ki potujejo sami na lastne stroške in gredo za nekaj časa v Inozein* stvo, v Evropo ali v dežele krog Sredo* zemskega morja, dobijo tudi znižano vožnjo, ki se imenuje olajšava XX, in sicer enako olajšavi X (40—60 odstotkov.) Morajo pa imeti razen voznega lista po> sebno izkaznico, ki velja za 1 leto in sta* ne eno liro. Omenjena izkaznica je o-sebna in velja za štiri vožnje:	za dva«
kratno vožnjo tja in nazaj. Izkaznica ni veljavna za drugega; ni potrebna za otroke pod 12 leti.
Olajšave štev. XI. in XX, niso ve« ljavne za izseljence, ki gredo v Ameriko; kdor bi se tega posluževal, mesto štev. X., bo strogo kaznovan.
Bilo bi zelo koristno, da bi bila ve* ljavna znižana vožnja od 50—75 odstot* ■ kov za vse izseljence, čeprav potujejo sami. Za to se briga prav pridno Komi
sarjat in upamo, da bo zadevo ugodno rešil.
Izseljenec, ki se vrača v domovino in se hoče poslužiti znižane vožnje, naj se javi pri Konzulatu, Izseljeniškemu nadzorstvu ali pa pri obmejnemu poli* eijskemu oblastvu, kjer mora izpolniti za to namenjen vzorec prošnje.
V tujih deželah znižana vožnja ni stalna; za posebna rokodelstva je v ve« ljavi, za druga pa ne, O tem bomo še govorili.
Za izseljence, ki gredo v Francijo.
Glavni izseljeniški komisarjat nam poroča:
Naznanja se potom dopisa franco* skega ministrstva za javna dela, da delavci, ki imajo tozadevno dovoljenje, se smejo vrniti na Francosko izključno le preko Modane in Venti miglia.
Torej vrnitev preko Švice ni mo* goča.
Vsem županom in občinskim komi« sarjem v Furlaniji.
Ugotovilo se je, da mnoga župan« stva izdajajo nabornikom listine nabor« ne obveznosti (atto di sottomissione), ki niso veljavne po obstoječih vladnih predpisih. Veljavni so le novi vzorci štev. 11 glede naborov v inozemstvu, štev. kataloga 1065. Prosi se, da se žu« panstva ravnajo po temu predpisu.
Ravnatelj Dr. G. Lucchini.
Dnevne vesti.
Državni podtajnik za notranje po* sle Acerbo povzdignjen v baronski stan. Glasom vesti iz Rima, je bila na* darjena požrtvovalnost in odločnost dr« žavnega tajnika s tem, da ga je imeno* val kralj baronom. Acerbo si je izbral lepo geslo: »In urbes acerbus.«
Mussolini proglašen za rimskega meščana. Na velikonočni pondeljek je senator Cremonesi, kr. komisar mesta Rima, v imenu zastopnikov mesta Rima proglasil Mussolinija za rimskega me* ščana.
Eleonora Duse najslavnejša sodobna gledališka igralka, rodom Benečan* ka, je po kratki bolezni umrla v Ameri« ki, v mestu Pittsburg. Imela je 65 let. Kot igralka je dosegla slavo kakor pred nedavnim umrla Sarah Bernhardt.
Kot ljudje tega poklica sploh, tako je imela tudi Duše svoje burno življe* nje. Rodila se je kot revica na potu. Prepotovala je ves svet in živela dolgo časa v prijateljskih odnošajih z Gabri* jelom D’Annunzio. Smrt jo je doletela v Ameriki. Sicer pa prepeljejo truplo domov v Italijo, ker poslednja želja ve* like igralke je bila ta, da bi bila poko* pana v svoji domovini. Treba je še kon« ecm povedati, da je Duše gostovala v Gorici leta 1902 in dala tukaj tri pred« stave.
GOZDNA RAZSTAVA V TOLMINU VLADA DOVOLILA 20.000 L. POD« PORE.
Videm, 19. aprila.
Doznalo se je, da je vlada dovolila 20.000 L. podpore, na prošnjo odbora Gozdne razstave, ki se bo vršila v krat* kem v Tolminu. Velikega pomena je, da je ta prva svoje vrste in se bo vršila v slovenskem delu dežele. Odbor je do sedaj nabral 30.000 L. s podporo vred in upa, da je bo nabral še več s pomočjo furlanskih zavodov. Pričakuje se, da bo ta razstava krasno uspela.
Praznovanje rimskega Božiča po Vipavskem sc je vršilo povsod dostojno. Ljudstvo se zaveda svojih dolžnosti nap ram državi. Notirali smo izborno s poneslo razsvetljavo v Sv. Križu na Vipavskem.
Črnice.
V odgovor na „Goriško stražo št. 31 z dne 17./4./20 podpisani prosi, da bi mu dali odgovor na sledeče vprašanje: „lmate li še kaj nam povedati, da Vam lahko potem odgovorimo ?“ Pogum ! Dokaze !
Dr. JASN1Č LOJZE.
Izjava.
Z ozirom na dopis» .z Vrhpolja, ob* javljen v »Goriški Straži«, z dne 14. apri« la t. 1., izjavljam sledeče:
Podpisani se je res.nahajal v sprem« stvu z g. dr. Dclpina na dan volitev v Vrhpolju, to pa ne radi kakih groženj, ampak radi tega, da je pripomogel, da je pet naših somišljenikov izpolnilo svo« jo državljansko dolžnost, za katero jih je hotela slavna vrhpoljska komisija opehariti.
Dopisnika »Goriške Straže« pa ime« nujem tem potom, ako vztraja pri tem, da se je v Vrhpolju od naše strani zgo« dilo najmanjše nasilje ali sploh izrekla kaka grožnja ‘n apna m komisiji ali na» pram predsedniku volilne komisije, čisto navadnega lopova. Rabim pri tem najmilejši izraz, ter g.a pozivam, ako ima po» gum, da se pod svoj lopovski dopis tudi podpiše.
Glede odpadništva pa izjavljam, da sem ponosen na to, da pripadam stranki, katera je dobila pri volitvah 5 milijonov glasov in šteje tudi med slovenci že 10 tisoč pristašev.
Vipava, dne IH. aprila 1024.
Uredništvo odgovarja le toliko, kolikdr za« hteva tiskovni zakon.
Tiska »Narodna tiskarna«
Izdaja ko ns ovci j »Nove Dobe«. Odgovorni urednik: Jožef Sokol
Klili
Izvršuje električne napeljave, vodovode,
ognjišča za gasitd. - V bogati zalogi veliko izbero električnih kuhinj in peči po kot kurenčnih cena k. — Priporoča se IV. M1ZZ0.V, Gorica Verdi št. 33 Istotam se sprejemajo naročila za po-nikelovanje in pobakrenje vsakovrstnih predmetov kakor kosi biciklov, šivalnih strojev itd. kar se izvršuje v lastni tovarni za ponikelovanje.
RESTAURANT »»PRI BELEM ZAJCU'
GORICA, Via Monache Shajališče okoličanov in meščanov
Toči prvovrstna pristna vipavska, briška vina in teran. Izborna domača CKNE ZMERNE	. kuhinja,	CENE ZMERNE
Shramba za kolesa. H’ev. — Si li videl „Belega Zajca11 v Gorici? Oglej si ga ! Videl boš, da vojna furija ga ni najmanj poškodovala.
Zato pa lastniku ponujajo precej tisočakov za ,,Belega Zajca11.
Restavrater J. MOLAR
^VV
> :
(VVVVWVVVVVVVVWVVVVVVVVVVVVVVVV^
VOJAKI - novinci!	♦♦♦ *
> -
♦
♦
I
NOVO OSKRBNIŠTVO!	NOVO ŽIVLJENJE!
•Slavnemu občinstvu iz mesta in z dežele naznanjam, da sem prevzel in oskrbujem staroznano Restavracijo
„PRI KARZINI • JU“
v GORICI, Corso Verdi št. I (nastproti semenišča
Popolnoma na novo prenovljena gostilna nudi meščanom in deželanom najboljšo postrežbo s pristnimi briškimi, vipavskimi in kraškimi vini, z gorkimi in mrzlimi jedili, ki so dnevno sproti pripravljena.
Deželanom je udoben hlev z dvoriščem na razpolago.
Popotnikom se priporočajo snažne in zdrave spalne sohe za prenočevanje. Postrežba točna in solidna!	Konkurenčne cene!
J. Čibej,
k
>
1
♦
♦
♦
♦
Bliža se 23. april, ko boste vpoklicani v vojaško službo. Jako dobro vam bo došla
Priročna Knjižica za slovenske vojake v Italiji,
iz katere so boste naučili zraven pravilne uporabe italijanščine, dudi povelja in imena vsega onega, ki boste rabili v svojem vsakdanjem življenju Kuj žico dobite v NARODNI KN.I1GAHN1 v GORICI - ulici CARDUCCI štev. 7 ter pri založniku V Bandelju Gorica, Via T, Citoni št. 7 Ne zamudite prilike! Kajti človek b:ez znanja jezika je mrtva stvar!
♦
♦
♦
♦
H
♦ ♦
♦♦♦♦
fAAAA.AAAAAAAAAAAA.AAAA.AA^AAA.AAAA.AA^
t
Hi
t
Hi
C
Hi
Velika trgovina z jestvinami in kolonijalnim blagom, vina
in likerjev.
Na drobno!	Na debelo!
Telefon, št. 6,
JOSIP GALLEUSIG
v Št. Petru pri Gorici v lastni hiši.
Zaloga moke, otrobi, žita itd. Velika izbira na novo došlih najboljše vrste umetnih gnojil, kakor tudi vseh potrebščin za vin gradnike.
Cene vsega blaga brez konkurence!
Vsak naj se osebno prepriča v moji trgovini!
*
*
IH
»
$
*
%
S
Anonimno Zadružniško Društvo Delovnega Sindikata Mense
I. Zadružriški Restavrant
Gorica - Piazza Vittorio štev. IG - Tolefort štev. 200
Popolnoma na novo prenovljen lokal — Zgornje dvorane za večerne zabave.
Posebno shajališče odličnih oseb iz mesta in dežele - Vrt g kegljiščem.
Ob četrtkih in sobotah ob 20 30 uri večerni koncerti.
Prvovrstna kuhinja !	Izborna domača vina r
Jedila in pijače absolutno po konkurenčnih cenah! Poskusile! 8e boste pi euri Quii t
______ f 1 ™
-~r~y~7^1 v""
Hranilnica v Vidmu (Cassa di Risparmio di Udine)
iu ■
• • U1
Zavod je Oli ustanovljen leta 1876.
Ilranilničo prtmozenje znaša 8.699,838.88 L. Zavod je do 31 decembra 11)23 izdal v dobrode ne namene 3.384,203 22 L j||||
Garancijske nloge znašajo 109*402,611.84 L*
Podružnica v Gorici.


•—r " ", .

Začasni sedež lira na Corso Vitt. Emanuele lil. št. 19 v pritličju (pod Hipotečnim zavodom).
OPERACIJE ;
Hranilne vloge i prinašalcu knjižice ali na ime ter potom tekočega računa s čekom obrestuje po 3 % Posojila : na vknjižbo z amortizacijo (do .30 let) tfaje po 6"/0. Agrarna posojila: kmetom in agrarskim vdruženjem (na menice) po 5°/0 ter naslednjim kategorijam : L za obnovitev in obdelovanje zemljišča ; 2. zamakup semen, gnojil, žvepla, vitrijola itd.; 3. za razdelanje zemljišča (vinogradov, sadovnjakov, mrv itd.) za prenovljenje zemljišč (pašnikov v vinograde itd.); za izboljšanje zemljišč (pripravo za namakanje, osušenje itd.) (Posojila I. kategorije se izvršujejo največ za euo leto; ona 2. kategorije za pet let; vsa la posojila se dajajo na menice brez vknjižbe, ki se redno obnavljajo s pravočasnim naznanilom.)
Navadna posojila: za zgradbo, popravo in dozidavo mestnih in podeželnih poslopij; za subvencijo male obrti in trgovine itd. po 6% do 6*/.,
Nakup beneških obligacij na vojno odškodnino po najvišjih dnevnih cenah.
Predujmi (zastava) na Beneške obligacije vojne odškodnine se daje do 60% nominalne vrednosti. Vojni oškodovanec kot imetnik obligacij in jih lahko dvigne kadar hoče proti povrnitvi izdanega mu zastavnega posojila (60 °/0). Izvršujeje se vse druge operacije, ki jih dovoljuje štatut.