/»Satfczszrt & peMSatMŽrf.
■ •V •
Wa*ni£g
Letnik X.
V Ljubljani, dne 11. oktobra 1930.
29. štev.
Skupna akcija za izboljšanje položaja
Razmere so nanesle tako, da je ostal naj- j težavnejši in najnapornejši stan drž. name- j ščencev nenagrajen. Vlada je uvidela težki-položaj poedinih vrst svojih uslužbencev, pa jim priskočila na pomoč s tem, da jim je priznala posebne doklade na službo. Poleg učiteljstva smo menda poštarji ostali edini brez teh doklad. Strokovne organizacije p. t. t. uslužbencev širom naše države so se trudile na vso moč in z vsemi dovoljenimi sredstvi, da bi priborile svojemu članstvu in vobče svojemu stanu enakopravnost z drugimi državnimi nameščenci. .No, vsi njihovi napori so bili doslej zaman.
Po tem porazu so začele poedine poštne organizacije v dravski banovini čedalje bolj uvidevati, da je bil poleg drugih — nemara finančnih — razlogov našega neuspeha kriv gotovo tudi razlog, ker nismo nastopali poštarji enotno, ampak smo korakali ločeno in razcepljeni v boj za naše pravice.
Poleg glavne zahteve — nov uradniški zakon z znatnim materialnim izboljšanjem in posebne doklade — teže eno ali drugo kategorijo poštarjev, ali pa vse, še druge stvari, za katere se tudi bori ena ali druga organizacija že dolgo, a brez uspeha. To žalostno stanje, v katerem pokazuje bilanca vseh naših organizacij tako velik primanjkljaj, je privedlo voditelje teh organizacij do enotnega nastopa pri sestavitvi in predložitvi spomenice, katero so podpisale Oblastna organizacija p. t. t. uslužbencev, Maturantsko društvo poštnih uradnikov in Društvo prometnih poštnih uradnikov. Spomenica se glasi:
Gospodu Peri Živkoviću
predsedniku kraljevske vlade, notranjemu ministru, divizijskemu generalu in častnemu adjutantu Nj. Vel. kralja v
Beogradu.
Velespoštovani gospod ministrski predsednik!
Predstavniki poštno-telegrafskih-telefon-skih uslužbencev si usojamo obrniti se na Vas, gospod min. predsednik, da Vas po brezuspešnih prošnjah in vlogah, ki so jih poslali pristojnim činiteljem, zaprosijo za Vašo blagohotno pomoč pri reševanju materialnega in moralnega položaja p. t. t. uslužbencev.
Kraljevska vlada je uvidela,'’da zavisi izboljšanje državne uprave samo od tega, ako se onim, ki izvršujejo posle državne uprave, poboljša materialni in socialni položaj. Zaradi tega je izboljšala v lanskem in tekočem letu v vseh resorih državne uprave, skupno z reorganizacijo njih službe in ustroja, tudi službene razmere in osebne prejemke uradnikom I., II. in III. kategorije, a v prometnem resoru tudi zvaničnikom in služiteljem.
Vlada je šla še dalje in je začela urejati službene prilike in osebne prejemke uradnikom II. kategorije posebno s tem, da je odprla v II. kategoriji poleg najvišje položajne 1. skupine še skupino l.a, kako bi mogli uradniki doseči tudi to skupino, in s tem, da je odobrila uradnikom 1., 2. in 3. skupine II. kategorije posebne službene doklade v višini 600, 450 in 300 Din. Na ta način se koristijo s tem doslej deloma ali v celoti: 1. uslužbenci vseh kategorij ministrstva za promet:
| 2. uradniki finančne uprave; 3. uradniki mi-| nistrstva notranjih del; 4. uradniki ministrskega predsedništva; 5. uradniki trgovinskega ministrstva; 6. uradniki gozdarske stroke; 7. uradniki socialne in zdravstvene stroke; 8. uradniki v prosvetnem resoru; 9. uradniki monopolske uprave.
Poštni, telegrafski in telefonski uslužbenci so s polno pravico in nado pričakovali, da se bo ob priliki reorganizacije njhove stroke, slično kakor uslužbencem drugih resorov, tudi njim izboljšal materialni položaj, ker niso niti najmanj dvomili, da se bo ž njimi drugače postopalo kakor z uslužbenci ostalih državnih ustanov in oblastev. Toda s presenečenjem in grenkim čuvstvom zapostavljanja so uvideli, da se z zakonom o ustroju gradbenega ministrstva niti malo ni izboljšalo njihovo materijalno stanje ter da so ostali p. t. t. uslužbenci od vseh važnejših resorov državne uprave vse do danes edini, katerim se ne dajejo nikakršna poboljšanja.
P. t. t. uslužbenci ne morejo razumeti, iz katerega razloga se ž njimi drugače postopa kakor z uslužbenci ostalih resorov. Ni dvoma, da je njim treba izboljšati materialne razmere prav tako kakor drugim, ker žive pod ravno tako težkimi življenjskimi pogoji kakor ostali državni uslužbenci. A v po-pogledu na značaj njihove službe se lahko brez ipretiravamja reče, da je p. t. t. služba kot prometna panoga državne uprave ena od najtežjih in najnapornejših, kar jih je v državni upravi. Poštno-telegrafsko-telefonski uslužbenci morajo opravljati službo ob vsakem času, ponoči in podnevi, ob nedeljah in praznikih, v mrazu in vročini, na železnicah in parobrodih — z veliko odgovornostjo. Dobro opravljena p. t. služba donaša mnogo k napredku države na narodno-gospodarskem in kulturnem polju, a njena funkcija je ena od najvažnejših v aparatu celokupne državne uprave.
Ker vse naše prošnje in vloge doslej niso imele zaželjenega uspeha, nam preostane edina pot, da se s polno zaupanja v pravičnost in intencije kraljevske vlade obračamo na Vas, gospod ministrski predsednik, ter Vam predložimo naslednjo prošnjo:
1.	) Da izvolite ukreniti, kako bi se prenehalo z zapostavljanjem p. t. t. stroke in njenih uslužbencev ter da se odstrani nepravičnost, ki se je storila p. t. t. uslužbencem s tem, da niso dobili specialnih doklad, in da se sploh preneha z neenakim tretiranjem državnih uslužbencev posameznih resorov. To bi se dalo doseči edino na ta način, da se čim prej sprejme in uveljavi novi uradniški zakon, s katerim bi bili enakopravno, objektivno in pravično urejeni pravni, socialni, materialni in moralni odnošaji državnih uslužbencev po značaju in težavnosti službe, in ki bi državne uslužbence trajno in popolnoma osigurah
2.	) Da se v primeru, ako bi bile skorajšnjemu uveljavljenju novega uradniškega zakona napoti kake težkoče, priznajo s posebnim zakonom specialne doklade za službo tudi p. t. t. uslužbencem, podobno kakor se dajejo uslužbencem prometnega ministrstva odnosno uslužbencem ostalih državnih ustanov in oblasti.
3.	) Da se tudi za p. t. stroko odpre v II. kategoriji poleg 1. skupine še l.a skupina s prejemki uradnikov 5. skupine I. kategorije,
p. 1.1. nameščencev.
kakor se je to že storilo tudi v resoru finančne uprave.
4.	) Da se popravijo pogreške, ki so se prizadele uradnikom II. kategorije ob priliki dosedanjih napredovanj ter da se oni uradniki, ki so po pomoti uprave doslej izostali od napredovanja, unapredijo še pred sprejetjem novega uradniškega zakona tako, kakor je to predložila organizacija in direkcija pošte in telegrafa, ker bi se s tem izognilo krivici, da se prizadetim uradnikom zaradi dosedanjih nepravičnosti napravi pri prevajanju na novi uradniški zakon zopet nova krivica.
5.	Da se računa vojaška služba tudi za napredovanje v položajne skupine, ker ni pravično, da se kaznujejo oni, ki so pri vojakih, posebno za časa vojne, stavljali svoje življenje na razpolago domovini in kralju, s tem, da se jim vojaška služba ne računa za napredovanja po položajih.
6.	Da se prevedejo zvaničniki in služitelji, kateri imajo za to predpisano šolsko izobrazbo, v III. kategorijo.
7.	Da se istočasno, kadar se sprejme novi uradniški zakon, popravi tudi materialni položaj pogodbenih poštarjev, tako kakor je to ponovno predlagala in zaprosila organizacija.
To so glavne želje in prošnje p. t. t. uslužbencev, za katere so se doslej leta in leta borili brez uspeha in ki jih polagajo ob tej priliki v Vaše roke, gospod ministrski predsednik, s polno zaupanja in nade, da to pot ne bodo ostale brez odziva.
Istočasno pa, ko se Vam, gospod ministrski predsednik, p. t. uslužbenci usojajo predložiti svoje prošnje in želje, Vas prosijo, da.izvolite sprejeti v vednost tudi izraze udanosti in zahvale vseh poštno-telegrafskih in telefonskih uslužbencev z njihovo izjavo, da bodo uslužbenci te delikatne ustanove delali strpljivo in požrtvovalno z ljubeznijo, gorečnostjo in popolnim razumevanjem in-tencij kraljevske vlade za dobrobit in srečo domovine in visokega kraljevskega doma.
V Ljubljani, dne 25. septembra 1930.
To je po dolgih letih zopet enkrat skupna akcija slovenskih poštarjev za dobrobit vsega p. t. t. osebja. Upajmo, da bo obrodila boljše sadove, nego dosedanji razcepljeni napori posameznih organizacij. Upajmo tudi, da ni to zadnja skupna akcija, ampak da je prvi korak k splošnemu iztreznjenju, pomir-jenju in zbližanju vseh poštarjev. Saj našo razcepljenost in razdvojenost dražje plačujemo kot katerikoli stan državnega usluž-benstva. Cas je, da krenemo vsi na eno pot, na pot edinstvene organizacije!
Po zaključku lista je prejela OPIO od Saveza p. t. t. uslužbencev v 'Beogradu naslednjo brzojavko:
»(Ministarstvo Gradjevina piše preporučeno pismo Savezu sledeče sadržine: U vezi Vaše molbe broj 185 od 29. iIX. kao i u vezi Vaših raznih molba izveštava se iSavez, da (Ministarstvo Gradjevina nastojava na torne, da se materialni položaj p. t. t. službenika poboljša i izjednači sa službenicima drugih struka. — Pomočnik ministarstva iRatajac.
Obdavčenje pogodbenih poštarjev.
m.
Iz opisanega službenega razmerja pog. poštarjev in iz ocene njihovih prejemkov je na prvi pogled jasno, da pogodbeni poštarji nikakor ne spadajo med davčne obvezance po čl. 42. zakona o neposrednih davkih, ker nimajo s temi davčnimi zavezanci ničesar skupnega niti po samih črkah niti v prene* senem smislu pojmovanja njihovega opra* vila in poklica. Ne glede na to pa so davčni zavezanci, ki so zavezani davku na doho* dek od podjetij, obratov in poklicev po čl. 42. zakona o neposrednih davkih, našteti v cit. členu taksativno, in je zato izklju* čeno vsako dvoumno tolmačenje, kateri so ti davčni zavezanci. Med temi zavezanci po* godbeni poštarji niso navedeni niti di* rektno, niti jih ni mogoče uvrstiti mednje po kakršnem koli svobodnem tolmačenju smisla in besedila zakona.
Po čl. 42. zakona o neposrednih davkih se dele davčni zavezanci v tri skupine. V prvi so večja industrijska, rudniška, trgov* ska in tem podobna podjetja in obrati, rped katere pogodbeni poštarji kot državni uslužbenci, četudi so s pogodbo nastavljeni, ne morejo spadati, ker njihovi posli in po* klic ne merijo za dosezanjem dobička v smislu zakonske interpretacije. Razen tega so davčni zavezanci te skupine v zakonu jasno in taksativno našteti in definirani. — V drugo skupino spadajo poklici oseb, ki so samostojno drugim na službo za odškod* nino, z izključno ali pretežno uporabo last* ne duševne moči. Po tej definiciji bi bilo sicer mogoče uvrstiti v to skupino tudi po* godbene poštarje, ako bi zakon pod točko 1 a) in b), 2 a) in b), 3. in 4. zopet v taksa* tivni in čisto določni interpretaciji ne ozna* čeval davčnih zavezancev te skupine. Po* godbeni poštarji tudi v tej skupini niso na* vedeni in jih ni mogoče uvrstiti semkaj drugače, razen s samovoljnim in prisilnim tolmačenjem in z nepravilno uporabo za* konskega besedila in smisla. Razen tega pa jih izključuje od uvrstitve v to skupino tudi značaj njihovega posla in službenega raz* merja, še bolj pa njihovi prejemki, ki ne vzdrže nobene primere z zaslužkom davčnih zavezancev, naštetih v tej skupini, kakor so n. pr. odvetniki, pravni zastopniki, javni beležniki (notarji), zdravniki, arhitekti, inže* njerji, merilci, geodeti, veterinarji, carinski posredniki itd. V tretjo skupino spadajo poklici oseb, ki so samostojno drugim na službo za odškodnino, z izključno ali pre* težno uporabo lastne telesne moči. Tudi v to skupino pogodbeni poštarji kot poklic z uporabo izključno duševne moči, po zakon* ski definiciji nC morejo biti uvrščeni.
Iz tega izhaja nedvomno, da pogodbeni poštarji na noben način ne spadajo v kate* rokoli gori navedenih skupin davčnih zave* zancev po čl. 42. zakona o neposrednih dav* kih. Njihova sedanja uvrstitev je torej pro* tivna zakonu in krivična po svojih posledi* cah, Jd nalagajo na skromne, bedne prejem* ke pogodbenih poštarjev davke, kakršnim so zavezani poklici najbolje situiranih in najodličnejših socialnih stopenj. Te posle* dice se javljajo še posebno katastrofalno za uboge pogodbene poštarje v dejstvu, da pla* čujejo po tej napačni in protizakoniti uvr* stitvi poleg dohodninskega in dopolnilnega davka po čl. 59. zakona o neposrednih dav* kih še visoke avtonomne davščine in dokla* de (občinske, banovinske, cestne in celo prispevek za trgovsko zbornico, s katero nimajo prav nobenega stika). Te doklade so ponekod prav občutne. Na ta način so torej bedni prejemki pogodbenih poštarjev, ki znašajo mesečno borih 400—700 Din, ob* davčeni z 12%, ponekod pa celo s 15 %. Brezdvomno so tako pogodbeni poštarji
najhuje in najnepravičneje obdavčeni poklic v naši državi.
Da je uvrstitev pogodbenih poštarjev med davčne zavezance po čl. 42. zakona o neposrednih davkih nepravilna, je razvidno že iz odmere dopolnilnega davka v smislu čl. 59. zakona o neposrednih davkih, ker za dopolnilni davek glede na davčne predmete pri pogodbenih poštarjih ni nobene podlage. Kajti nevzdržno je, da bi plačevali državni pogodbeni poštarji še davek na promet državnih ustanov.
Sumimo, da je prišlo do takega pogreš* nega in nepravilnega tolmačenja samo za* radi nepoznanja službenega razmerja, posla in poklica pogodbenih poštarjev. Bojimo se, da je generalna direkcija davkov zamenjala ali pa celo istovetila pogodbene poštarje z zakupci sploh, ali pa jih morda smatrala naravnost za podjetnike poštnih voženj, ki so imenovani med davčnimi zavezanci prve skupine pod točko 6. čl. 42 zakona o nepo* srednih davkih, in da je bila ta zamenjava usodna za tolmačenje, po katerem so pogod* beni poštarji obdavčeni po čl. 59. zakona o neposrednih davkih.
IV.
Po svojih bednih prejemkih, pa tudi po značaju njihovega službenega razmerja, po* sla in poklica bi pogodbeni poštarji najbolj spadali pod točko 2. ali pa 3. čl. 46. zakona o neposrednih davkih ter bili tako oproščeni pridobninskega davka. Ako bi pa uporaba tega člena zanje ne bila mogoča, potem pa prosimo, da se pogodbeni poštarji dravske banovine kot kontraktualni državni usluž* benci, ki prejemajo za svojo službo od države nagrado v smislu in ob pogojih pra* vilnika o pogodbenih državnih poštah, treti* rajo glede obdavčenja tako kakor njihovi tovariši, ostali državni kontraktualni usiuž* benci, t. j. da se jih podvrže davčnim ob* veznostim v smislu člena 127. zakona o uradnikih in ostalih državnih uslužbencih, odnosno da se jih uvrsti med osebe, ki so po čl. 89. zakona o neposrednih davkih zavezane uslužbenskemu davku. Zakaj, po* godbeni poštarji spadajo brezdvomno — ako se ne more uporabiti zanje čl. 46. za* kona o neposrednih davkih — edinole in samo med davčne zavezance po čl. 89. za* kona o neposrednih davkih, ki določa, da je uslužbenskemu davku zavezan vsak do* hodek iz nesamostojnega dela in poklica, ki izvira iz območja kraljevine bodisi nepo* sredno iz službenega razmerja, bodisi iz pravice, ki je dana z zvanjem in položajem, če dejanski ni zavezan davku na dohodek podjetij, obratov in poklicev (čl. 42., čl. 55., točka 4.), odnosno davku na dobiček pod* jetij, zavezanih javnemu polaganju računov (čl. 82., točka 7. in 8.), ne glede na to, ali sta delo in poklic trajnega ali prehodnega značaja. Da prejemki pogodbenih poštarjev dejansko niso zavezani davku na dohodek podjetij, obratov in poklicev po čl. 42. za* kona o neposrednih davkih, smo dokazali v III. poglavju pričujoče vloge. Iz definicije in besedila čl. 89. zakona o neposrednih dav* kih, iz obrazložitve službenega razmerja, posla, poklica in dohodkov v II. poglavju pričujoče vloge, pa je nedvomno razvidno, da so podvrženi pogodbeni poštarji edinole uslužbenskemu davku.
Podpisana organizacija najvljudneje pro* si, da se popravi krivica, ki sc je bila storila pogodbenim poštarjem dravske direkcije po* šte in telegrafa zaradi napačnega tolmačenja in nepoznanja njihovega službenega raz* merja, in da se najbednejši in najpotreb* nejši uslužbenci države tretirajo primerno njihovemu poklicu, položaju in bornim pre* jemkom ter v smislu tolmačenj te vloge.
V Ljubljani, dne 12. septembra 1930.
Kako je
z odtegljaji za nabav-Ijalne zadruge?
Po »tUčiteltiskem tovarišu« posnemamo, da je prosvetno ministrstvo z odlokom šcev. 1S.940 od 22. maja 1930 vrnilo nekaj prošenj učnega osohja, da se ukinejo odtegljaji za zvezo nabavljalnih zadrug, ter sporočilo, da se je v tej zadevi obrnilo na ministrstvo pravde. To je s štev. 44.715 od 18. maja 1930 odgovorilo, da je vprašanje ukinitve odtegljajev še sporno vzlic rešenju ministrstva pravde štev. 100.598 — 1929, ker tega stališča še ni osvojilo finančno ministrstvo. Da sc to vprašanje končno reši, pride pred ekonomsko-finančni komite ministrov, ki bo zadevo definitivno uredil. Ostale prošnje je prosvetno miinistirstvo vrnilo is pristavkom, da bi ibilo treba event. ponovno vložene prošnje kolkovabi in vsako zase predložiti po uradni poti s posebnim poročilom ministrstvu v nadaljnje poslovanje. Kdor želi dobiti pismeno rešenje, mora kolkovati prošnje še z 20 Din.
Zagrebški »Naš Glas« pa poroča, da je glede odtegovanja 10 in 5 Din za nabavljal-ne zadruge izdalo finančno ministrstvo pod štev. 446.777/11930 naslednjo rešitev:
»Določba čl. 14. uredbe o izpremembah in dopolnitvah uredbe o nabavljalnih zadrugah drž. uslužbencev od 1. 1920., ki odreja odtegovanje po 10, oziroma 5 Din mesečno od prejemkov drž. uslužbencev za račun zveze nabavljalnih zadrug, je še vedno v veljavi in (dokler se ta določba ne izpremeni ali razveljavi po rednem postopku, po kakršnem je bila tudi sprejeta, se ima odbijanje 10 oziroma 5 Din mesečno od prejemkov drž. uslužbencev vršiti nepretrgano še dalje. Kot začetni rok tega zadržavanja se jemlje
1.	junij 1928.«
Šato:
O začetnikih in drugo.
(Težka šola. Vojaška služba. Službene obleke. Ekvivalent.)
Najtežja šola vztrajnosti in doslednosti v teh časih je nedvomno služba začetnikov. Samopreskrba! Življenje! Kdor ni odličen matematik, je tukaj nemogoč, ne izhaja. A poleg tega še: »askeza«, odrekanje in tiho žrtvovanje samega sebe. Sola, ki ni šala. V tujem kraju, pri tujih ljudeh še celo ne. Saj je še v domačem kraju, pri domačih in po domače, prav težka. O ko bi mogel vsak vsaj prva leta službe biti pri domačih, v domačem kraju.
Skoro vsak je bil vojak. Saj je ravno do-služena vojaška služba pogoj, da je bil sprejet v državno službo. Šteti bi jo bilo treba vsem brez izjeme v aktivno državno službo, pa se ne. Postavljeno je glede tega toliko pogoje/ da prideti komaj dve tretjini upravičencev do cilja, a drugi — obvise. Tako je v naši stroki, ki je visoko aktivna.
Precej težko zadeva nižje uslužbence zadnji odlok o službenih oblekah, ki jih bo treba vračati. Novo obleko je doslej vsak varoval do zadnje možnosti, da je bila čim dalje časa uporabna za nedelje in praznike, ker je imel za vsakdanjo1 rabo prejšnjo obleko na razpolago. Sedaj pa to ne bo mogoče in izgled in ugled bo zopet padel. Obleka sama ne stori človeka, izkazi in popači ga pa lahko...
Težaven položaj imajo tudi uradniški zvaničniki (ce) in služitelji (ce). Ker do službene obleke nimajo pravice, morajo sami skrbeti za vso obleko. Tako so kljub težki in odgovorni uradniški službi, ki jo vrše, najslabše plačani, oziroma v islabšem stanju ko navadni zvaničniki in služitelji. Ekvivalent v tej ali oni obliki bi bil nujno potreben.
Kakšen
naj bo poštni dom?
Preden se začne kaj snovati, se mora podstaviti cilj — v kakšno svrho naj služi snujoče se podjetje. Taka je navada povsod: pri listu, društvu, podjetju. Ker je zadruga ^Poštni dom« tudi neke vrste podjetje, ne bo napačno, če nas mnogo javno opiše svoje mnenje. Čmi več, tem bolje. Padlo je že nekaj predlogov o tem vprašanju, ali bore malo za stan, ki šteje v dravski banovini okoli 1800 uslužbencev. To dokazuje, da se poštarji premalo brigamo za sebe in svoj dom! Ker je debata in kritika o tako važnem problemu kakor je poštni dom, res nujno potrebna, zato se zgeniite predvsem podeželski poštarji. Za vas naj se v prvi vrsti ta dom tudi zida!
Moje mnenje o poštnem domu je sledeče:
Poštni dom mora biti reprezentantna nova zgradba! V njej naj bi bili:
I.	V prizemlju:
a)	Trgovski lokali, in sicer trgovina s knjigami, papirjem in pisarniškimi potrebščinami, ki bo zalagala vse pošte v banovimi po najnižjih cenah s potrebščinami (za sedaj pog. pošte), a privatnikom prodajala kolikor to dopušča zadružni zakon. Ker bo imela v podeželskih poštarjih zanesljive odjemalce in marljive zastopnike, bo njeno poslovanje lahko in sigurno.
b)	Poštna hranilnica in posojilnica, ki bo sprejemala tudi najmanjše vloge in dajala posojila v sorazmerju z vlogami. S smotre-no propagando, tudi med občinstvom (plakate v prostor za stranke), se da tu mnogo doseči. Dokaz poštna hranilnica.
c)	Trgovski lokal, ki se naj da za prvo v podnajem, pozneje pa naj služi za name-ščenje male ali lastne tiskarne.
I. nadstropje.
1.	) Pisarne vseh poštnih organizacij in ustanov.
2.	) Dvorana za zborovanja im zabave.
3.) Čitalnica im knjižnica, ki bo izposoje-
vala knjige proti nizki pristojbini vsem p. 1.1. uslužbencem - članom tudi v najoddaljnejše kraje po pošti.
Ker bo to delo v povzdigo stroke, v napredek in izobrazbo uslužbencev, je upau na dovoljenje poštninske prostosti vsaj za knjige. Za osnivanje knjižnice pa naj pokloni vsak član po možnosti več ali vsaj eno knjigo; nadaljnje knjige bi kupovali iz izposo-jevalnime. Glavna uredništva listov naj se naprosijo, da odstopijo za to kulturno matico po en izvod lista kot nagrado poštarjem, ki vrše glavno kolportažo njihovega lista.
Naloži naj se zbirka vseh jugoslovanskih znamk, poštnih zgradb in njenih uslužbencev v dravski banovini. To naj bo naš mu-
zej, po možnosti v posebni majhni sobici, ki naj bo tapecirana z rabljenimi poštnimi znamkami nižjih vrednot.
4.) Nekaj sobic naj bo urejenih za prenočevanje poštnih uslužbencev z dežele, kadar pridejo v Ljubljano.
II. nadstropje.
Vsi drugi prostori v zgradbi naj se uporabijo za dijaški poštni konvikt. To bo imelo nepregledne koristi posebno za poštne uslužbence z dežele, ki niso danes nič kaj navdušeni za poštni dom. S tem domom bo vsakemu poedinemu poštnemu uslužbencu na deželi omogočeno, dati svojega otroka izobraziti — šolati, celo na univerzi, a ne ko danes, ko mora večina otrok poštnih uslužbencev, čeprav talentiranih, ostati v temi — brez večje izobrazbe, vsled česar more vedno in povsod zasesti samo podrejena mesta.
Če tako zamisel izvedemo, bo to res poštni dom, kateri bo bleščeč spomenik naše
POŠTARJI — člani nabav I Ijalne zadruge dobe KARO* čevlje, Maribor, Koroška cesta 19, na mesečne obroke; cene znižane!
stanovske zavesti in dokaz kulturne višine poštarjev dravske banovine.	i
Vem, da je to velika naloga, toda če vsi napnemo svoje moči, jo lahko izvedemo. Zato vsi na delo — do zmage. Zidati pa, ko bo denar, — pa če prav šele čez 5 ali 10 let.
Izdatki za zidanje poštnega doma pa naj se krijejo iz naslednjih dohodkov: 1.) Prispevki članstva. 2.) Dohodki iz dražb rabljenih znamk. 3.) Dohodki od poštne trafike. 4.) Zbirka iz'denarnih nabiralnikov, ki naj se namestijo v prostorih za stranke pri po-edinih poštah (darovi letoviščarjev). 5.) Iz dobička od poštnih zabav, ki naj se prirejajo vsaj enkrat na leto v krajih, kjer je mnogo poštnih nameščencev.	F. Ž.
Objave OPO.
SESTANEK OPO V BREŽICAH.
Za pošte na Posavju (ob progi Zidani most - Brežice) priredi OPO društveni sestanek, ki se bo vršil v nedeljo, dne 12. oktobra 1930 ob 15. uri v IBrdžicah, v prostorih restavracije pri kolodvoru. Na sestanku bo ! poročal tov. Jakše o splošni situaciji v orga- I nizaciji. Glavni namen sestanka je izvolitev ! okrožnega poverjenika OPO za Posavje. Zato pride na sestanek tudi pristojni glavni poverjenik ORG tov.Savelli iz Celja. Baje je članstvo na teh poštah nekam mlačno in apatično za organizacijsko delo, zbog česar si še do danes mi moglo izbrati okrožnega poverjenika za to okrožje. Upamo in pričakujemo, da bo ičlanstvo s polnoštevilno udeležbo na sestanku dokazalo, da je boljše in zavednejše, nego gre glas o njem.
ZBIRKA PROSTOVOLJNIH PRISPEVKOV.
Na poziv OtPO od 1. septembra 1930 glede prispevkov za neimenovano v bedi se nahajajočo tovarišico so se odzvali sledeči tovarišil(ice) im darovali: po 50 Dim pošta Kranj; po 30 Din pošta Šoštanj; po 20 Din Kert Josip, Dravograd; 'Šraj Janko, Lesce; Brumec Franjo, Cankova; Gorečan Ivan, Vojnik; Tušek Anton, Podčetrtek; po 10 Din Semen Mara, Povše Mila, Belar ilva, Neimenovana, Vehovar IZdenka, Kokalj Nina, Ciuha Pavla, Kratochwill Ana, Šibovec Štefanija, Csomka Jožica in Modrijan Ivan, vsi na pošti Ljubljana 1; štine Alojz, Maribor i in Tavčer Slavka, Limbuš; po 5 Din Gostinčar Metka in Stupar, Ljubljana 1.
V ta namen nabrani znesek 320 Din smo izročili prizadeti članici. Vsem darovalcem, ki so po svojih močeh skušali olajšati bedni položaj tovarišice, najiskrenejša hvala. Obžalujemo, da ni bil odziv večji. Posebno od onih, ki imajo razen plače še lastno premoženje, bi upravičeno pričakovali, da dajo mal dar od svojega obilja. Kaj je njim par dese-takov, svoji bedni kolegici bi pa pripomogli vsaj do kritja enodnevnih izdatkov za hrano.
BROŠURA »O REORGANIZACIJI PTT.
STROKE«.
Za ponatis referata i»iO reorganizaciji ptt. stroke« se je prijavilo tako malo število članov, da se ne izplača izdati ga v posebni brošuri. Prosimo one, ki so se prijavili, naj vzamejo v vednost, da zaradi premajhnega zanimanja ostalega članstva brošure ne bomo dali natisniti.
Tz Internacionale P. T. T.
PETLETNI NACRT FRANCIJE
Francoska vlada je pozvala p. t. t. upravo, da- naj sestavi svoje predloge glede izvedbe petletnega načrta, ki se bodo predložili višjemu svetu p. t. t. stroke. Delo naj bo razdeljeno na pet poglavij:
1.	Tehnični program. Gre za velika dela, ki naj vse tri panoge stroke (pošto, telegraf in telefon) tako izoblikujejo in preurede, da bo Francija vzdržala primero z najbolje urejenimi tujimi državami.
2.	Strokovni program. Z modernizacijo in obnovo prostorov in materiala naj bi se doseglo boljše funkcioniranje službe in olajšave za občinstvo. Skuša naj se doseči napredno
| uvajanje mehaniziranja.
3.	Personalni program. Pogoji za nastavitev. Izobrazba in kategorizacija osobja. Prizadevanja, da se vzbudi v strokovnem osobju ljubezen do stanu in da se podžge službena
i ambicija. Izbera predstojnikov.
4.	Socialni program. Ustanovitev okrepče-I valnic, pršnih kopeli in obratnih kuhenj. Boj ; proti tuberkulozi. Stanovanja za p. t. t. osobje, i posebno stanovanja za mlade deklice, ki so ' premeščene z dežele v Pariz ali druga večja
mesta, torej za one, ki so prisiljene, da morajo živeti ločeno od svojih rodbin.
5.	Finančni program. Izračunanje proračunskih bremen.
I^rasne damske plašče in obleke, zimske suknje za gospode, trenchcoate in obleke
kupite dobro in najceneje pri
Fran Lukič, Ljubljana
Stritarjeva ulica * * * IV. V. VI. * VIII.
PLAČE ITALIJANSKIH POŠTARJEV
Z veljavo od 1. julija so se zvišale plače italijanskim p. t. t. uslužbencem tako-le:
m. činovni razred: generalni direktor
55.000	lir na leto (začetna plača 42.000, aktivi-tetna doklada 13.000 lir).
IV.	činovni razred: direktor poizkusne ustanove 48.000 lir.
V.	činovni razred: obratni šefi 36.000 do
38.000	lir.
VI.	činovni razred: divizijski šefi in centralni višji inšpektorji 29.000 do 32.000 lir.
VIL činovni razred: sekcijski šefi, centralni inšpektorji, računski ravnatelji 24.000 do
26.000	lir.
VIII.	činovni razred: inšpektorji, višji računski uradniki, upravniki I. razreda 18.100 do 21.700 lir.
IX.	činovni razred: inšpektorji, upravniki H. razreda 15.200 do 19.700 lir (napredovanja vsaka 4 leta).
X.	in XI. činovni razred: inšpektorski elevi, uradniki, višji mehaniki 12.200 do 16.600 lir.
XII. in XIII. činovni razred: mlajši uradniki, mehaniki, adjunkti 7400 do 8.800 lir.
Pismonoše i. dr. I. razreda 10.600 do 10.900 lir; pismonoše i. dr. II. razreda 8.600 lir. do 10.350 lir; višji služitelji 6.600 do 8.550 lir; služitelji 4.350 do 6.350 lir na leto.
Prejemki sestoje iz osnove plače, ki se zvišuje vsaka 3 ali 4 leta, in iz aktivitetne doklade, ki ostane v posameznih razredih vedno ista. V I. in II. činovnem razredu ni pri pošti nobenega položaja. Gornji zneski se razumejo v lirah in letno. Ena lira je vredna okrog 3 dinarje našega denarja.
To in ono.
Izgledi za napredovanje. Miniotnstvo za grad» nje je zaprosilo finančno miiinistnstrvo za naiknatd* ni kredit v znesku 8 mi I ij on ov Din. Izgladi so dobri, zato se v ministrstvu zopet pripravlja ukaz za napredovanje onih uslužbencev, ki zad< njič niso dobili skupine. Direkcija jc tudi pred« ložila ministrstvu ponovno nujno prošnjo,, da se prevedejo kvalificirani zvaničnikii in skižiifeTji v III. kategorijo.
»Naša Pošta«, strokovni list za pošto, tele« graf, telefon in radio, ki izhaja v Beogradu pod lastništvom in uredništvom gg. dr. P. Soča in M. Vujadinoviča, prinaša v svojem oktoberskem zvezku sledečo zanimivo vsebino: Sodobni za« kon. — Zgradbe za pošte. — Personalno vpra« sanje. — P. t. udruženje. — Vesti iz ministrstva.
—	Tuje pošte. — Mednarodna uradniška zveza.
—	Knjige in Listi. — Odzivi. — Odgovori. —
»Naša Pošta« v drugi etapi. — -j- Djoka Bego« vič. — Oglasi. — Nekaj zanimivih stvari i,z te številke prinese v prevodu tudi naš list, čim bo dopuščal prostor. Časopis »Naša Pošta« toplo priporočamo. Stane za vse leto 40 Din, za pol leta 20 Din. Naroča se pri upravi časopisa »Naša Pošta«, Beograd, Bafkanska ulica 9.
Zamenjava službe. Tovarišica — uradniška zvaničnica pri pošti na Gorenjskem, želi -zame« mjati službo s tov. v Ljubljani ali v bližini Ljub« Ijane. Cenjene ponudbe poslati na piošto Bohinj« ska Bistrica.
Gospodarska zadruga poštnih nameščencev
v Ljubljani sprejme uslužbenca, ki bi v svojem prostem času žagal na elektromotorni žagi bu« kova drva za kurjavo. Prošnje haj se oddajo do 20. t. m. v pisarni zadruge. Prednost imajo člani zadruge. Ostali pogoji se zvedo ob vsakokratnih uradnih urah zadruge v njeni pisarni.
Poštnim uslužbencem, kakor tudi ostalemu cenjenemu občinstvu sporočam, da sem s 15. septembrom
preselil
svoje poslovne prostore iz Kolodvorske ulice na
Krekov trg
štev. 10
(nasproti Mestnega doma)
V zvezi s tem sem znatno razširil svojo trgovino ter bom odslej vodil poleg priznanih znamk (PHOENIX in ILIRIJA) šivalnih strojev ter »ANKER« koles in vseh v to stroko spadajočih posameznih delov tudi OTROŠKE VOZIČKE od priproste do najfinejše (inozemske) izdelave. — Geslo pa mi bo ostalo kakor do sedaj: Dobro blago za solidno ceno.
JOSIP KVEDER, Ljubljana, Krekov trg 10
Razširjajte,Poštni Glasnik!1
Vedno v veliki izbiri češko, kakor tudi angleško blago iz priznanih prvovrstnih tovarn kupite v
manufakturni trgovini
Piše h er & l>rug, Celje
Kral)a Petra centa 22.
Fotografske aparate
na obroke. Fotomatenjal vedno v zalogi.
Fotografiramo vse. —■..."m
Slike za legitimacije takoj. Družinske slike.
Foto - flayer «„8p„9ka
Priporočam svojo bogato zalogo raznovrstnih damskih in otroških oblek po najnovejšem dunajskem kroju. — V zalogi perilo, predpasniki, nogavice, rokavice, kravate itd. — Največja zaloga potovalnih kovčegov, aktovk in ročnih torbic. Cene nizke! Dobro blago !
Friderik Vidic, Celje
Največjo izbero vsakovrstnega usnja m čevljarskih potrebščin
priporoča
Franc Erjavec
Ljubljana, Stari trg št. 11.
NEOBVEZNO!
Poselite nas — ali pa zahtevajie zastopnika;
Naicene|ša zaloga manufakturneica blaga
_ na obroke _
Poštni nameščenci
poseben popast.
UMMleHiova 8
Manufaktura, Tr ench coate,
krzno kakor sploh vse oblačilne predmete nudi po zmernih cenah tudi na odplačilo tvrdka
Id. Ornik, Maribor
Koroška centa 9
Naše cene in naši plačilni pogoji omogočijo, da si more vsakdo nabaviti
moderen radiji ki aparat
Obrnite se takoj na nas
RADIO LJUBLJANA
MARIBOR,	LJUBLJANA,
Aleksandrova 44.	Miklošičeva 5.
m
KONFEKCIJA
JAKOB LAH
Maribor, Glavni trg 2
¥
Velika izbira
oblek, klobukov, perila itd. po Izredno nizkih cenah I
^MTOIEi) (ŠEKLOM
priporoča veliko Izbiro usnja In čevljarske potrebščine
(!J(U)(3IL.!)^GM
Sv. Petra cesta štev. 16 filiala: Prešernova ulica št. 16
Izhaja 1., 11. in 21 v mesecu. Naročnina na leto 24 Din, ozir. 12 Din za pol leta. Oglasi po dogovoru. Čekovni račun št. 11.834. Rokopise je pošiljati uredništvu »Poštnega glasnika« v Ljubljani, Pred Prulami 1. Reklamacije, oglase in drugo pa na upravo lista S”. Jakoba trg 2. Za »Konsoroij Poštnega glasnika« izdaja in urejuje Jožko Jakie v Ljubljani. — Za »Narodno tiskarno« Fran Jezeršek v Ljubljani.