Razgied. — Djakovski škof dr. Ivan Krapac je v soboto ponoči nenadotna umrl v Z->grebu, kamor se je pred kratkim vrnil \z Rogaške Slatine, kjer se je zdravil. Dosegel je starost 73 let. Rojen je bil v Karlovcu leta 1843. Po gimnazijskih študijah v Karlovcu, Reki in Zagrebu je vstopil v zagrebško semenišče in je bil 1. 1866. posvečen v mašnika. Po daljšem službovanju v raznih župah je bil premeščen v Zagreb, kjer je bil imenovan za ravnatelja nadškofijskega semenišča. Leta 1890. je postal stolni kanonik, leta 1903 je pa bil posvečen za škofa belgrajskega in stnederevskega in tiato itnenovan za generalnega vikarja zagrebškega kapitlia in pomožnega škofa zsgrebškega nadškofa. — Za djakovskega (sremsko bosenskega) škofa je bil itnenovan 7. aprila leta 1910., celih šest iet po smrti svojega prednika, velikega domoljuba in dobrotnika hrvatskega in tudi slovenskega naroda, slavnega Josipa Jurija Strosmayerja. Mesto djakovskega škofa je bio tohko časa nezascdeno, ker vlada z ozirom na spore med hrvatsk'mi strankami ni raogla dobiti primernega naslednika Strosmayerju. Banoval je tedaj na Hrvatskem grcf Khuen Hedervary, ki je želel spraviti na to mesto svojega moža, ki ga je odkril v tedanjem zagrebškem pomožnem škofu dr. Krapcu, kateri je bil pristaš vladne ,,narodne" stranke, ki je bila drugače znana pod imcnom nmadžaronske". Dr. Krapac je bil izvo!jen kot član stranke v tretjem zagrebškem okraju v hrvatski sabor. Opozicija je kandidirala na mesto djakovskega škofa Strosmayerjevega pomožnega škofa dr. Vor. ška, a prodrl je kandidat grofa Khuen He. dervaryja dr. Krapac Kot Strosmayerjev jia. slednik se dr. Krapac ni bavil dosti s poli. tiko, dasiravno je bil kot škof član hrvatskega sabora in msgnatske zbornice, pač pa je veliko storil za duhovništvo v svoji škofiji in je tudi izdatno podpiral razne kulturne in narodno-gospodarske naprave. V spomin 501etnice svojega mašništva, ki bi jo bil praznoval letos, je namenil znatne vsote v prosvetne in dobrodelne svrhe. — Pokojnikovo truplo so prepeljali v Djakovo. — Zanimlv dan v hrvatskl zgodo.lnl je dan 13. junija. Tega dne 1. 1579. se je začelo po nadvojvodi Karlu dozidavati mesto Karlovac. Tega dne 1 1878. je dobila monarhija mandat za zasedenje Bosne in Hercegovine. Tega dne 1. 1292. se je osebno napotil v Zagreb Andreja II. Benečan, da bi pridobil Hrvate zase. Dan je bil dolg 15 ur in 33 minut. — BolniŠka blagajnica za dljake na Danskem. Dijaški svet v Kodanju — to je centralna oblast dijakov — je sklenil, da ustanovi bolniško blagajnico za dijake na vseučilišču in raznih visokih šolah v glavnem mestu Danske. Doslej se je mladim dijakom, došlim iz province v Kodanj, precej trda godila, če so oboleli. Vsak dijak, ki more dokazati, da ima manj nego 1800 K letno na razpolago, bo sprejet v to blagajnico proti letnemu prispevku 9 kron. — Novl bankovd. Dne 24. julija 1916 prišli so v promet nbvi desetkronski bankovci z datumom 2. januarja 1915. Dosedanji desetkronski bankovci se bodo vzeli iz prometa, a tozadevne določbe se razglase pozneje. — Tragedlja učlteljice v Belgradu. V Skanderbegovi ulici v Belgradu se je čula 12. t. m. o polnoči strašna eksplozija. Stanovalci hiše št. 17, zbujeni zaradi detonacije, so videli, kako bežijo skozi nočni mrak po dvorišču štiri osebe popolnoma v plamenu s strašnim krikom. Poizkušali so pogasiti te žive plamene, pa brez uspeha. Učiteljica Leposava Jevtičeva je hotela odpotovati v Lešnico na svoje mesto. Med stvarmi, ki so bile pripravljene za na pot, je bil tudi pctrolej. Ko je Jevtičeva v družbi dveh žensk zaprla posodo, polno petroleja, so jo pečatile s toplim voskom. Ta toplota pa je provzročila eksplozijo, in štiri ženskke so postale žrtev eksplozije. — Sedemdesetletnlco svojega rojstva je praznoval v Pragi slavni češki historik vseučiliški profesor dvcrni svetnik Jaroslav Goll. Prcfesor Goll je igral svoj čas odlično znanstveno vlogo v takozvanem rokopisner.i boju. Češki listi slavijo jubilantovo zaslužuo življensko delo za kulturo in napredek češkega naroda. Dvorni svetnik Goll je tudi član gosposke zbornice. — Salandra, dekan juridlčne fakultete v Rimu. Bivši italijanski ministrski predsednik Salandra se je zopet poprijel svojega prvotnega poklica in je postal profesor na juridični fakulteti v Rimu. Fakulteta ga je zdaj izvolila za dekana, a samo z 11 proti 10 glasom. — Ruskl jezlk na Angleškem. Trgovska zbornica v Berminghamu je določila ietnih 24.000 K za pouk ruskega jezika na ondotnem vseučilišču. — Otroci v bombardiranem mestu. Navzllc neprestanem bombardiranju je v mestu Reitnsu še 19.983 oseb civilnega prebivalstva, in sicer 10.012 žensk, 5861 moških in 4110 otrok. Vsi ti ljudje prebivajo v kleteh in tudi šolski pouk se vrši v kleteh. Otroci so se glasom poročil v časopisih precej privadili bombardiranja in se med poukom nič preveč ne menijo za pokanje topov. Da bi se otroški živci bolj privadili na te razmere, jim dajejo učitelji primerne naloge, kakor na primer: Popis današnjega obstreljavanja. — Učinki granat na javna poslopja. Itd. — Razpuščeno češko društvo. Češko namestništvo je razpustilo »česky Svaz Footballovy«. — Disciplinirani angleški profesor. Docent za logiko in matematiko na Trinatitis Koleg Cambridge Bertram Russel, brat Earla Russela, je bil zaradi nastopa proti obrambi države odpuščen iz službe. — Vojaška uprava za Polisko Šolsko Matico. Vrhovno armadno poveljstvo je vojaškemu guvernerju v Lublinu v svrho pospeševanja Solstva v avstrijskem okupacijskem ozemlju zaukazalo,, da naj izdatno podpira pod rusko vlado zatrto poljsko šolsko društvo »Polska Micierz Szkolna«, in sicer naj to društvo oživi kot samostojno organizacijo. Vojaška uprava naj na vse mogoče načine podpira podružnice in posamezne člane. Skrbi naj za pristop novih članov, in dalje je rečeno dobesedno: »Posebno pa bi odgovarjalo našemu razmerju do poljskega naroda, da tudi civilni in vojaški organi c. in kr. vojaške uprave pristopijo društvu kot podporni člani. Posamezne podružnice je treba čimprej združiti v popolnoma samostojni centrali v Lublinu, odkoder se bo društvo viodilo. Med svetovalci šolskih oblasti naj bo vedno tudi zastopnik Poljske Šolske Matice.« — V ruskih šolah prenehajo s poukom nemškega jezika. Trgovci v Moskvi so sklenili, da bodo zahtevali, naj se v vseh šolah preneha s poukom nemškega iezika in uvede naj se pouk angleščine. Iz Francije je došla vest, da je v 12 francoskih licejih uveden ruski jezik kot obvezni predmet. — Profesor Mečnikov t- V Parizu je umii slavni profesor Ilija Mečnikov, nredstojnik Pasterjevega zav.oda, v 72. letu svoje starostr. Profesor Mečnikov je bil rojen v- guberniji Harkov ter je bil v mladih letih profesor na univerzi v Odesi. Leta 1890. se je preselil stalno v Pariz. •— »Schulverein« na južnem Tirolskern. »Grazer Tagbiatt« z dne 16. iulija poroča o občnem zboru poživljene podružnice nemškega »Schulvereina« v Tridentu na iužnem Tirolskem. Železniški postajenačelnik Rossler je poudarjal, da bo po vojni na južnem Tirolskem dosti polja za nemško narodno delo. Sedanji čas je samo priprava za kasnejše smotrno delovanje. Poleg »Schulvereina« bo imela važno vprašanje naseljevanja in vladi bodo morali predložiti nemško zahtevo, da vso zemljo in posest, ki jo bo država vzela pobeglim Italijanom, porabi za naseljevanje in da se nernškim kmetom in obrtnikom, ki so krvaveli za domovino, ustvari nove domove na zemlji, ki jim ni tuja. — Najboljši angteški oficirji. Angleški oficir, ki se je mnogo let bavil z vežbanjeni vojakov, je bil vprašan, iz katerega civilnega stanu se dado vzgojiti najboljši oiicirji. Rekel je: Najboljši oficirji so igralci, ti znajo zapovedi izrekati s primernim poudarkom, niso plašni in ne pridejo nikdar v zadrego in 50 sploh najbolj vase zaljubljeni. Najboljši podčastniki so učitelji, največ težav pri izvežbanju pa je z ljudmi trgovskega stanu, ki so pač inteligentni, pa se ne znajo prilagoditi. — Urnrl je v Pragi znani češki publicist Josip Pelcl v starosti 54. let. Pred dvajsetimi leti je izdajal tedensko revijo »Rozhledy«, pri kateri so sodelovali mnogi odlični češki pisatelji in politiki. Pozneje se je popolnoma; posvetil prevajalskemu delu. Prevedel in izdal je v češkem jeziku Spencerja, Carnegia, Bucklea, Ingrama, Schopenhauerja in druge odlične tuje znanstvenike, zlasti filozofe. Pelcr je obvladal vse važnejše evropejske jezike. — Židovsko učiteljstvo na Pruskem. Prusko naučno ministrstvo je te dni ugodilo prošnji neke židiovske učiteljice za sprejem med suplentinje. Vendar je pa ministrstvo v svojem odloku izrečno pripomnilo, da velja sprejem v smislu neke ministerialne naredbe ki izjemoma in samo za čas vojne, dokler ni na razpolago krščanske učne osebe. — Za preložitev šolskih počitnic. V dunajskem občinskern svetu je bil vložen predlog, da naj bi se s prihodnjim šolskkn letom končale ljudske in meščanske šole s 1. julijem, začele pa s 1. septembrom. Tako urejene počitnice imajo že na Hrvaškem. — Invalidska šola za vrtnarstvo v Zagrebu. Izmed dvajset različnih tečajev, ki so otvorjeni na invalidski šoli za naobrazbo viojnih invalidov v Zagrebu, se lahko označi za najzanimivejšo šolo za vrtnarstvo. Za sedaj je vpisanih 25 učencev. Pouk se vrši v botaničnem vrtu, trajal pa bo leto dni. Voditelj je vseučilišni profesior dr. Vale Vovk, učitelj je nadzornik vrta V. Durhanek. Invalidi se vadijo v vsern potrebnem, učili pa se bodo tudi v vinogradarstvu. Vrtnarskemu tečaju se pridružita še tečaja za svilorejo in čebelorejo: