r I i ) l 3 1 3 tš ■ 1 1 : t. ' E I r Ne obnova str, 6 t 'V '1 11 fi ^1' '1 1 ■ ampak selitev vojašnice Nissan sunny vas čaka Muska SoMa, 11. fetouarja 1993 • lato KLV • ŠL 6 • Cena 75 Sn Tam okrog teta 1000 je grof Alojz Datthyani na vsem svojem posestvu okrog Dolenjega Senika zaradi požarne varnosti in varstva gozdov prepovedal gradnjo lesenih hiš. Ukazal je, naj gradijo iz opeke ali gline, svojim tlačanom je zategadelj dovolil porabiti več slame, da so jo mešali z glino, i Odsihmal, tako je zapisal narodopisec Joief Košič, je bilo v tistem slovenskem koncu Čedalje več zidanih in nabitih hiš. Na hribovitih predelih, kjer ni bito stiske z lesom, so hiše v času Količevega etnografskega zapisovanja še naprej v glavnem graditi iz lesa in jih obmetali ter zamazali z ilovico. Na ravnini, kjer je bito že takrat malo gozdov, gradnja ni bila poceni, pa so ljudje vendarle, sledeč sosednjim Štajercem, gradili bolj razkošno, večja gumna in širše pre- Hiše so bile potemtakem ponekod večje, drugod manjše, j kot so še vedno, toda bit je neki stavbni in kulturni red. Hiše ' »plemičarjev«, tako Košič, so bite vedno bele, skupna značilnost onih manjših pa je bila, da so bile zgrajene v obliki črke L. na ključ, in imele so podstenje, »preklite«, sobe, kleti. Prebivalci ravnine so biti po Košičevem pričevanju v tistih časih bolj bledi, vsi so imeli dolge lase in so si jih Česali nazaj, razen tistih ob Muri, ki so si jih strigli. Prebivalci hribovitih delov so bili videti bolj »zdravi in čili, ker živijo v zdravem podnebju«. Prodajamo Jim svoje sledi! i 1 I f e ,1 o o ’ o' li t a a f' n , I, y Bi i ! I ^Hlentinovo str. 8 II 1/ L-ii L r I '1 ' >3* * r' I 3/L 5*1 f . f, tli r r ' ''.ll- I v ,1 1 -1 1 n 'f' f 4 I f 'J IL' <1 ■s O © i ?! O c« C -C © - S 2enske so nosile peče in »tajhiče«, moški klubuke in telovnike pa suknene torbe ob strani, nekoč so si ženske povsod, naposled pa samo še na soboškem gospostvu, zavijale okrog pasu rdeče, modre in zelene suknene trakove; jedli so krapce, »hajdinjače«, gibanice, žgance, koruzni močnik, kumarično solato, piti so vino in »žganico«; najboljše vino so pridelovati okrog Svetega Benedikta, na Kukeču, Bokračih, Fokovcih, Tešanovcih in Vršiču; poročali so se po pravilih šeg, zdravili in umirali prav tako; imeli so svoja verovanja, običaje in obrti, častili so zdravilne izvire vode in se včasih prav nebrzdano veselili. Tako je bito nekoč v Prekmurju, ko se Še nihče razen kakšnega narodopisen ne bi spomnil, da bi hodit opazovat iivljenje in šege nekih prekmurskih ljudi, kaj šele, da bi prišel in preskusil, kako se živi v njihovem podnebju, ob | njihovi prehrani in njihovih običajih. Takrat ni bilo turizma. Zdaj je turizem na pohodu k svojemu vrhuncu. Blagi turizem, ekološki turizem, kulturni turizem, družbeno odgovoren turizem. Turizem je, kjer Se ni, pa postaja, nosilna pridobitna dejavnost. iČe bi dandanes tod na levem in des- nem bregu Mure Uveli tako kot na začetku devetnajstega j stoletja, hi sicer prišli radovedneži in etnologi, ki pa se ne bi vrnili kot turisti, dokler se ne bi popravili higienski standardi tri uvedle druge civilizacijske reči. Kopni turizem živi danes, razen od termalnih voda in smučišč, od ohranjenega okolja in od p re Žitko v, od sledi z ljubeznijo in kulturno skrbjo ohranjenega ljudskega Življe- O tem, kako se to dela, se bo v petek, 12. februarja, ob 5 20. uri govorilo v kavami soboškega hotela Zvezda rta ekološkem forumu z aaslovom ETNOLOGIJA IN TURIZEM. (Po forumu bo kabaret z Mileno Zupančič, Silvom Terškom in Mihom Dovžanom. Kako se že to dela? ŠTEFAN SMEJ Keralu z novim lastnikom Ptepočasiio vračanje iiremoženja V str. 5 SM-Of KM&TVA - fWTfei>ow rVElIKA IZBIRA POHIŠTVA ULM POMUTVA, NUMUII [Prešernova 1, tel. (062) 22228 ! UUM NBMNJ, MAmint > L Ruška 104, tel.: (062) 39718 Portreti novih nogometašev pri prvoligašeh VREME šport Do konca tedna bo suho in hladno. Zjutraj so možne megle Vestnikov koledar 11. februar, četrtek, Marija 12, februar, petek, Eva 13. februar, sobota, Katarina POLUOOfaSKRBA trgovina MARIBOR tel.; (062) 303984 trgovina M. SOBOTA tel.: (069) 21048 Vse za spomladanska dela v vinogradih in sadovnjakih! 14. februar, nedelja, Valentin 15. februar, ponedeljek, Georg 16, februar, torek, Julijana 17. februar, sreda, Silvin Pregovor Valentin prinese ključe do korenin. 1 U LdB stran 2 vestnik, 11 februarja jjf v aktualno okoli nas c PO SLOVENIJI ■ OTOCeC - Zunanja ministra Slovenije in Hrvaške Lojze Peterle in Zdenko Škrabalo sta se pogovarjala o reševanju odprtih vprašanj med državama in se dogovorila za sestanek vladnih delegacij obeh držav na najvišji ravni, V pogovorih sta dosegla visoko stopnjo soglasja. Sklenjeno je bilo, da se sedanji odnosi poglobijo v obojestranskem interesu. ■ LJUBLJANA - Predsednik Socialistične internacionale Pi-erre Maurov je bil na dvodnevnem obisku v Sloveniji. Pogovarjal se je s predstavniki Socialdemokratske stranke. Demokratske stranke. Liberalnodemokratske stranke in strankami Združene liste. Ugledni gost je obiskal tudi Makedonijo. ■ LJUBLJANA - Predsednika republike Milana Kučana je obiskal indijski veleposlanik pri nas Bakshi, ki je izročil poverilna pisma. Pogovarjala sta se tudi o možnostih gospodarskega in drugega sodelovanja med državama. ■ LJUBLJANA - V Cankarjevem domu je bila okrogla miza z naslovom Nacionalizem, kriza neodvisnega novinarstva. Udeležili so se je novinarji iz držav in območij nekdanje Jugoslavije, Madžarske, Italije in Avstrije ter predstavniki nekaterih mednarodnih organizacij, kot so Unesco, Svet Evrofte in Urad za človekove pravice. ■ LJUBLJANA - Slovenska vlada je sprejela predlog proračuna za družbene dejavnosti in izhodiščno plačo v negospodarskih dejavnostih izenačila s plačami zaposlenih v državnih upravi. Tako je odpadla tudi splošna stavka delavcev iz vzgoje in izobraževanja, ker so bila pogajanja med vlado in šolskim sindikatom uspešna. ■ LJUBLJANA - Republika Slovenija je vzpostavila diplomatske odnose s Filipini in Venezuelo. Obe državi bosta predvidoma pokrivali Slovenijo s svojih veleposlaništev na Dunaju. ■ LJUBLJANA - Na obisku v Sloveniji se je mudil namestnik britanskega ministra za industrijo in trgovino Edward Leight, ki ga je sprejel tudi zunanji minister Lojze Peterle. Na novinarski konferenci je med drugim poudaril, da bo po vrnitvi domov britanskim poslovnežem povedal, da je Slovenija stabilna in mirna država z razvijajočim se gospodarstvom. PO SVETU ■ SARAJEVO - Italijanski zunanji minister Emilto Colombo je obiskal BiH. Sprejel pa ga je tudi predsednik predsedstva BiH Alija Izetbegovič, s katerim se je pogovarjal o reševanju balkanske krize, hkrati pa je gostitelja seznanil s sklepom italijanske vlade o vzpostavitvi diplomatskih odnosov. ■ NEVV YORK - Diplomate na East Riverju so močno presenetile kadrovske spremembe v vrhu svetovne organizacije. Generalni sekretar Butros Gali je namreč imenoval nove Šefe za področja mirovnih operacij, političnih zadev in urada ZN v Ženevi, NajodločilnejSa je nedvomno zamenjava Britanca Marracka Gouldinga, enega od podsekretarjev, odgovornega za mirovne operacije. Nasledil ga bo ganski diplomat Kofi Annan. ■ VATIKAN - Papež Janez Pavel 11, se je že desetič mudil na afriški turneji. Prva postaja njegovega 57, pastoralnega potovanja v tujino je bila zahodnoafriSka država Benin, nato pa je obiskal Se Ugando in Sudan. ■ KAIRO - Organizacija islamske konference je zahtevala, naj varnostni svet OZN zavrne mirovni sporazum za BiH, ki sta ga predlagala Vanče in Owen, ter odpravi embargo na pošiljanje orožja v to državo. Pismo so poslali petim stalnim Članicam varnostnega sveta. ■ BEOGRAD - Formirali so nov parlament t.i. ZRJ. Parlament katerem je 138 poslancev, in je sestavljen iz državnega zbora, vi . sicer 108 iz Srbije in 30 iz Črne gore, ter zbora republik, v katerem imata obe republiki po 20 poslancev. Predsednik državnega zbora je postal nekdanji srbski premier Radovan Božovič, predsednik zlKira republik pa Črnogorec Miloš Radulovič. ■ MOGADIŠ -- Tri tedne po podpisu sporazuma o premjrju so znova izbruhnili spopadi med sprtimi stranmi. Pripadniki nekdanjega diktatorja Barreja skušajo kljub navzočnosti mirovnih sil OZN prevzeti nadzor nad strateškimi točkami v državi, ■ MINSK - Parlament nekdanje sovjetske republike Belorusije je z veliko večino glasov odpravil prepoved komunistične partije, ki sojo sprejeli 1991, po iajalovljenem poskusu državnega udara proti takratnemu sovjetskerhu voditelju Gorbačovu. ■ STRASBOURG - Predsednik Sveta Evrope Martinez je slovenski delegaciji na 44. zasedanju te skupščine zatrdil, da bo Slovenija postala enakopravna članica Sveta Evrope na majskem zasedanju. ■ SKOPJE - Makedonski predsednik Kiro Gligorov je sprejel pismo britanskega zunanjega ministra Hurda. V njem ga je ta v imenu Velike Britanije. Francije in Španije obvestil, da so te tri države predlagale, naj Makedonijo sprejmejo v OZN, in sicer pod začasnim imenom Nekdanje jugoslovanska republika Makedonija. ■ KOBENHAVN - Danski parlament je odločil, da bo nov referendum o ratifikaciji maastrichtskega sporazuma 18. maja. Na prvem referendumu junija lani so s 50,7 odstotka glasov sporazum zavrnili. ■ VVASHINGTON - Kot prvi visoki predstavnik Evropske skupnosti, odkar je prevzel dolžnosti novi ameriški predsednik Clinton, se je v ZDA mudi! nemški zunanji minister Klaus Kinkel. Pogovarjala sta se zlasti o razmerah na območju nekdanje Jugoslavije in reševanju krize v BiH. ■ SKOPJE - Eden od razlogov, da smo prvi priznali Makedonijo. je ta, da Bolgarija nima pretenzij do Makedonije, je na tiskovni konferenci v Skopju povedal bolgarski predsednik Željo Želev. ■ RIM - Italijanska poslanska zbornica je zavrnila nezaupnico vladi premiera Amata, ki jo je predlagala Stranka demokratične levice. 321 poslancev je glasovalo za premiera Amata, 255 jih je bilo proti, 8 pa se jih je vzdržalo. ■ NEW YORK - Varnostni svet OZN je sprejel resolucijo, ki zahteva napotitev 750 vojakov in raznega osebja na mejno območje med Irakom in Kuvajtom. Resolucija pooblašča omenjene enote, da v primeru kakršnegakoli nasilja lahko uporabijo silo. ■ MUNCHEN - Tu je potekala konferenca o mednarodni varnosti, na kateri so se pogovarjali tudi o možnostih za rešitev balkanske krize, prihodnjih nalogah zveze Nato, skrčenju Števila nemške vojske in odnosih z Rusijo. ■ ZAGREB - V nedeljo so bile na Hrvaškem volitve v županij-ski zbor hrvaškega parlamenta. Nadzorovale so jih delegacije mednarodnih opazovalcev. Okrog 3,6 milijona volivcev je izvolilo 63 poslancev, 5 pa jih je določil predsednik Tudman, Hrvaška je razdeljena na 21 upravnih enot, ki imajo določeno stopnjo avtonomije in tudi lokalno oblast. Mir v slepi ulici? Na sedežu svetovne organizacije v New Yorku so se v okviru mirovnih prizadevanj za rešitev krize na tleh nekdanje Jugoslavije nadaljevali ločeni pogovori predstavnikov mednarodne skupnosti s predstavniki vseh treh sprtih strani v BiH, Kot je znano, vlada v Sarajevu nasprotuje načrtu, saj ta po njenem nagrajuje agresijo, poleg lega pa naj bi tudi zmanjšal moč osrednje vlade. Tako je predsednik BiH Alija Izetbegovič povedal, da se bo vojna v njegovi državi nadaljevala, če bo varnostni svet OZN sprejel mirovni načrt, ki sta ga predlagala Vanče in Owen. Ob tej priložnosti se jima je zahvalil za njun trud, hkrati pa je menil, da sta šla predaleč v popuščanju Srbom in da sta bolj kot BiH reševala konferenco o (ej državi. »Tisti, ki bodo v varnostnem svetu glasovali za mirovni načrt,« bodo po mnenju Izetbegoviča »dejansko podprli krvave dokaze etničnega čiščenja in nadaljevanje vojne!« Sicer pa je podprl načelo razdelitve svoje pokrajine na KI pokrajin, zavrnil pa je predlagano razdelitev. Ni se mogoče izogniti vtisu, da je ženevska mirovna konferenca o BiH, ki se zdaj nadaljuje v New Yorku, v slepi ulici. Enotno mnenje vseh opazovalcev je, da se kljub pogovorom ne bo ničesar premaknilo. dokler nova ameriška administracija ne bo sprejela oziroma oblikovala svojega stališča do BiH ter do Vance-ovega in Ownovega načrta za prihodnjo ureditev te države. Pri tem napovedujejo, da Clintonova administracija v svojih stališčih sicer že nekoliko popušča, vendar pa naj bi objavila nekaj bistvenih pripomb na načrt Vancea in Owna. Po zadnjih podatkih Washingtori »Ajn folk, ajn • • • « ne podpira mirovnega načrta, hkrati pa upa, da bo Moskva sprejela drugo različico, ki bi bila bolj sprejemljiva. ZDA skušajo za svoj načrt ogreti tudi Rusijo in jo celo vključiti v mirovna prizadevanja. Menda je Clinton že pozval Jelcina, naj se mu pridruži v naporih za rešitev krize v BiH. New York Times zagotavlja, da je ameriška administracija zaenkrat odstopila od možnosti vojaškega posega in da se bo osredotočila na bistvene popravke Vance-ovega i n Ownovega načrta. V Washingtonu zahtevajo od obeh glavnih pogajalcev, da pokažeta bistveno večji posluh za življenjske interese Muslimanov v BiH oziroma da se Srbija odreče ozemelj, ki so jih zasedli z agresijo in etničnim čiščenjem. Voditelj srbskih skrajnežev Radovan Karadžič je zaenkrat vsaj na zunaj pokazal konstruktiven ton. vendar pa je iz srbskih krogov slišati, daje Karadžič sicer pripravljen na zamenjavo določenih ozemelj z Muslimani, vendar pod no** / nim pogojem ne bo odstopi* zahteve, da morajo zadržali’ 1 verni koridor, ki bi Srbevfi f povezoval s Srbijo, čepra'’ tem območju živijo prei^^ Muslimani in Hrvati. Edii*' zaenkrat sprejemajo Vani^ načrt, so Hrvati, ki so se *■ stvu znašli v novem zave® štvu s Srbi. Zunanji mints* BiH Haris Silajdžič je na vorih v ameriškem kongres«'’ javil, da njegova vlada m P pravljena sprejeti Vanceo«< načrta, saj bi pomenil liki* cijo neodvisne države ® s čimer bi si Muslimani p<*i šali smrtno obsodbo. Zanii* Sl nt H) m v s« •) n ik ni vs se je, da se velik del ameriSk^^ nosti strinja z njegovimi t« tvami, čeprav Vanče in ' Owen trdita prav naspn®, S’ češ da bodo srbski s sprejetjem njunega i^ v bistvu kaznovani, saj morali zapustiti večji del * at 6j Itn pc N, ta ne vojni. Toda dokler ameriški JJc sednik Clinton ne bo w svojega načrta ozirom^ melj, ki so jih zasedli pomb na Vanceov in mirovni načrt, bo konferenca v bistvu mi N*' dk MILAN h Vznemirjenost na slovenski politični sceni ob nastanku in relativno hitrem vzponu Slovenske nacionalne stranke je bila pričakovana, kakor je logičen tudi nastanek te e k sk luži vi stične, po vzorcih iz drugih okolij skrajno desničarske stranke. Največ, seveda napačno razumljenih spodbud je novi stranki prinesla slovenska osamosvojitev, katere neizbežna vsebina je bilo kajpak slovenstvo. To je moralo biti toliko izrazitejše, ker se nova država ni rodila pod zastavo internacionalizma, nasprotnega pola nacionalizma, temveč je »dete« čisto evropskega kova, prvič porojeno s francosko meščansko revolucijo, katere dvestoletnice smo se spominjali pred nekaj leti. Vsa vojna klanja 19. in 20. stoletja na evropski celini, so nosila v sebi nacionalizem; ta je bil vzrok, povod ali celo vsebina. Slovenci smo iz vsega tega potegnili bolj malo koristnega tudi po volji »narodovega duha«, utelešenega s naših vodiieljih vse od sredine preteklega stoletja. Tu bi morati iskati tudi razloge, da ta del monarhije, ležeč ob pomembni magistrali Dunaj-Trst, ni niti malo postal tisto, kar sta postali Moravska in Češka, Kam šele so nas zgodovinski tokovi prinesli potem, pove nazoren podatek, da je bil Maribor v kraljevini SHS drugo najmočnejše industrijsko mesto v državi! Dežele s slovenskim življem so se v monarhiji »ponašale« z osemdesetimi, v poznejši kraljevini z blizu sedemdesetimi odstotki kmečkega prebivalstva. Danes - kaze pa, da vedno manj - si zamišljamo drugo Švico. Takšna nerealna predpostavljanja so seveda idealno testo tudi za ekstremizme nacionalističnega kova, ki sicer zdravo narodnostno občutje silijo čez rob dovoljenega in tudi okusnega, S suverenostjo smo sprejeli pravila igre, ki so Jih sestavili drugi. Smo skoraj v položaju kot tista zakonca, ki sta poklicala sosede, da bi pomagali zgladiti njune medsebojne odnose. In Se kako nam Je pri tem popolnoma Jasno, da bi moral marsikateri od pripravljalcev pravil igre pomesti tudi pred lastnim pragom. Evropa Je polna problemov, povezanih z osnovnimi človečanskimi pravicami, ki Jih prav ta Evropa precej rigorozno postavlja nam, kot nekakšen prag za vstop v skupnost evrojrskih in skupnost narodov sveta. Več kot očitneje, da smo si in si Se delamo težave kar sami z napihnjeno in vase zaverovano samohvalo. Nič ni dobro, če se sklepajo zakoni. V katerih je eden od zakoncev »južnjak«, kajti ti imajo vse slabo že v genih, slišimo tu in tam. Nasproti takšnim pogruntacijain Je nacionalizem kar nedolžna zadeva; m že smrdi po rasizmu. Človeku se zdi nesmiselno, kako drugače in samo po sebi umevno, da raste neki narod iz lastnih korenin. Toda, ali naivna nevednost ali politična mahinacija in poza. nas privedejo do drugačnega in nesprejemljivega »spoznanja« o »čistosti« korenin nekega ljudstva oziroma naroda. Proučevalci te tematike najbrž ne bi upali dati roke v ogenj za trditev, da Je več kot dvajset odstotkov Slovencev takih, ki v petih ali več stoletjih niso ■ dobili kake druge, »tuje« krvne, torej genske primesi. In že to praviloma v hribovitih predelih, ki so bili v vseh pogledih odmaknjeni od sveta in njegovih vplivov. Skoraj nelagodno Je človekovo počutje. razlagati pred vstopom v novo tisočletje o Turkih, o tujih vojskah, o večji možnosti gibanja človeka od konca 18. stoletja in s tem tudi svobodnejšega združevanja, o obmejnosti Slovenije, razlagati to prosvetljenemu in Se kakšnemu Slovencu. Res, skoraj nesmiselno. Ni seveda tudi dvoma, da je treba obdržati neko kritično, vendar razumno distanco do teh vprašanj. Vsaj sedaj pa kaže, da Je o tem treba Javno govoriti predvsem zaradi nekaterih znamenj, ki so doslej pricurljale iz okopov Slovenske nacionalne stranke. Videno pod drobnogledom: nastanek vsake nove države Je veliko bolj zapleten proces kot kuri znesti Jajce. Niso še tako odmaknjeni, s svojimi posledicami vred, tisti časi, ko se Je reklo: »ajn folk« in tako naprej. J. M. Vse glasnejši štajerski Slovenci Pokg koroških Slovencev živi v Avstriji ge ^tajerEbka slovenska manjšina, ki v zadnjem času vse glasneje opozarja na vojc probleme štajerski Slovenc* so desetletja Životarili v senci dveh velikih manjšin: koroških Slovencev in gradiš-čar*skih Hrvatov, Pri tem sc je celo pozabljalo na zgodovinsko dejstvo, da imajo 5iajerski Slovenci svoje častno mesto tudi v avstrijski državni pogodbi iz Jeta 1955. Po tej plati lorej 5e zdaleč ne bi smeli bili odrinjeni na skrajni rob avstrijske manjšinske pohtike. Da se zadeve spreminjajo oziroma prebujajo, je poskrbela skupina mladih intelektualcev, ki so najprej ustanovili slovensko društvo, nato pa pripravili nekaj odmevnih akcij. Pri tem so se povezah z graško univerzo ii* drugimi sorodnimi odprtimi institucijami, hkrati pa preko političnih kanalov priiisniJi na de- želne in zvezne oblasti. Zanimivo je. da doslej niso imeli kakSnega pomembnejšega sovražnika, ki bi skrbel za njihovo asimilacijo, koi se je to v vlogi koroškega Heimatdiensia dogajalo na Koroškem. Pokazalo se je, da asimilacija grozi predvsem pasivnim in neorganiziranim manjšinam, boj za obstoj oziroma samobitnost pa je pogostokrai celo pozitivna vrednota. Kakorkoli Že. Štajerski Slovenci so sklenili prekiniti svoj lasten propad in izginotje. Ob tem pa nihče ne govori o številu kajti natančnih solističnih jkj-daikov enostavno ni. Toda število samo jx> sebi sploh oi pomembno, pravijo, kajti evropska inanjšinska praksa uveljavlja vse druge pomembnejše kriterije, kot so zgodovinske, geografske, kulturne in druge. M1LAN JERŠE Si »Tam gor in tii dol« v Porabju spet burijo duhove novi zapleti okrog železisi^ rvezave med Slovenijo in Madžarsko, j' Tisti, ki smo kolikor toliko pozorno spremljali dogodl^^? I ____________ ' povezave med Slovenijo in Madžarsko, vesti o železnici, vemo, da so se na začetku strokoVI* pogovarjali o treh različicah. Prva je bita proga med SoboMi. 'rva je ona proga meo 3ow-. Gornjega Senika. Kot drug«ji l nje proge HodoS-Bajanseu)'®; <. Monoštrom prek Martinja in <_____________________ prišla v poštev obnova nekdanje proge HodoS-Bajanseit)'® kot tretja povezava med Lendavo in Redi če m. Kot smo čez čas zvedeli iz časopisa, so se strokovAL i odločili za prvo različico, torej za železniško povezavo J Soboto in Monoštrom, , Resnici na ljubo pa moramo povedati, da smo v tistetn^ nekajkrat čutili tihe očitke, češ slovenska vlada podpira E različico zaradi slovenske manjšine v Porabju. Na te ■ kj očitke je reagiral predsednik Zveze Slovencev 27. febra? 1992 v časopisu Porabje, kjer je zapisal naslednje: »Če se obe vladi odločili za prvo različico (Murska Sobota-f«!^ štet), tega ne bosta naredili iz političnih razlogov in ne porabskih Slovencev. , Če se bosta obe vladi odločili za tretjo različico -Rčdies), tega ne bosta storili zaradi Madžarov v Prekitt''^ Pri tako veliki naložbi bodo odločali stroka in investitofJ'' »h Ih cfei Ni Nt s* Itn Ni tl Poudaril je Še to: । »Nisem prepričan, da bomo porabskt Slovenci veselh^; bodo drveči tovorni vlaki uničevali tišino naše lepe in j- toj. pokrajine. Torej ima železnica tudi negativne posledic^’, bodo drveči tovorni vlaki uničevali tišino naše lepe in končal predsednik Slovenske zveze. Prav zaradi tega je sodelavce Slovenske zveze članek v madžarskem časopisu Vasvarmegye. Članek objavljen pred dobrim mesecem. Avtor članka, ki se pozabil podpisati, je očital sodelavcem Slovenske zveze, . so zavajali ljudi na Gornjem in Dolnjem Seniku ter v PS! PO, t?J ■n li- sh, vasi. Piše namreč, da so takrat, koso nagovarjali ljudi- sta, Ijali, da bo tu vozil potniški vlak, neke vrste »gorička sta in da bodo lahko poceni potovali od Monoštra do Sohš>*‘i ^ai Sodelavci zveze trdijo, da so od začetka nevtralni, nagovarjali ne za in nc proti železnici, kajti to se jim zd’ pošteno. Mislijo namreč, da če bi poleg strokovnjak^j nekdo moral odločali o železnici, so to lahko le pref^ L omenjenih vasi, kjer naj bi Sla proga. Resnici na ljubo pa moramo povedati, da prebivale^'to, hče ni samoupravnih organov omenjenih naselij nihče n[ -nihče ni seznanil z načrti. Kljub temu da si je Zveza - takrat, ko je opazila, kakšne govorice se Sirijo -naj bi pristojni organi in strokovnjaki seznanili javnost ' - itt 'no je večkrat opozorila tako župana v Monoštru kot tudi nika županijske skupščine. Do tega Žal ni prišlo, tudi j: žarskem časopisju ut bilo dovolj informacij o železniški^’' zavi. Nadaljevanje zgodbe smo zvedeli od župana Senika, ki je takrat - ko je videl, da so zadeve pfeš^ej/^GlojJ da zastonj Čaka, da ga bo kdo od pristojnih uradno obisk se vsaj pisno obrnil nanj - sklical zbor občanov. Na večina občanov proti železniški progi. Na tej os nori 3 potem samoupravni organ odločil, da ne bo podpiral h železniške proge. Prometnemu ministru R Madžarske si’? । šali pismo. Posledica pisma je bila, da so jih 12 ■'jjkoi obiskali strokovnjaki prometnega ministrstva in Mad^ državnih železnic. Po mnenju seniSkega župana bi TO I ■ i'rt “F Ca t* T 11 t L Cb nfl lzi/>r 11 <1 » zs a J o jV A a- rt T C O Ir fa 1 ' železnico zgradili tam, kjer je načrtovana, razsekala :n P 'n Senik in uničila del doline, ki je precej gosto naseljena^; ■ drvečih tovornih vlakov bi bil zaradi ozke doline uezh^hia Strokovnjaki so se zahvalili za informacije in odšli, n« '■ ; vedeli odgovoriti na večkrat postavljeno vprašanje: tivnega naj bi prinesla pokrajini železnica s tovornim Kr'’* totn? Tu nekje smo tačas. , Nauk zgodbe pa bi lahko bil: »Čeprav živimo v P demokratičnem sistemu, so metode precej podobne P.di, '■ov 'k Temu namreč, da se »tam Jior« odločijo za nekaj. p pa pozabijo vprašati ljudi »tu dol«, ki jih stvar najUoB dene. Cez čas pa opazijo, da je proti veiru težko... In tu naj postavimo tri pike, kakor bomo verjetno še'j opazili tri pike v zgodbi o železnici, preden bomo P piko na i. 'Oti "it 4’ Marijai'" PiOr ‘hir £ ^gslnik, 11. februarja 1993 stran 3 aktualno doma c ll iS Bij 1 fi čl rt S iH' Zbor združenega dela SO Murska Sobota končno sklepčen Poslancev niso ogrele niti razprave KlT I^I m-r iitL združenega __________ iihčitie Murska Sobota delu »lursita doooia St) se ,Šolsko’ stavko so odpovedali Učitelji dosegli enakopravnost Delavci v šolah, dijaških domovih, spremljajočih zavodih in v vrtcih ugotavljajo, da so bili lani opeharjeni pri plačah, ker so jim osnovo za izračun znižali za 20 odstotkov, čeprav je kolektivna pogodba dopuščala takšen izjemen ukrep za največ 3 mesece. Morda bi to še nekako preboleli, če ne bi vlada Republike Slovenije zagotovila ob koncu lanskega leta izplačila razlik plač v državnih organih (policija itd,), nanje pa pozabila. Mar naj dobijo delavci v vzgojno- izobraževalnih ustanovah le tisto, kar pač ostane po poravnavi vseh drugih najnujnejših izdatkov? Doslej so že nakajkrat poskušali uveljaviti svoje pravice s stavkami, vendar so bili pri tem premalo odločni in enotni. Prejšnji teden pa so mislili zares. Članstvo Sindikata delavcev v vzgoji, izobraževanju in raziskovalnih dejavnosti Slovenije se je v minulih dneh skoraj soglasno izreklo za splošno stavko z osnovno zahtevo, da mora biti januarska osnova za določitev izhodiščne plače 26.526,00 tolarjev bruto tet daje potrebno tudi zanje zagotoviti sredstva za poračun premalo izplačanih plač, kot je bilo že ugodeno drugim delavcem v državni upravi. Niso terjali torej nič več in nič manj kot samo enakopraven položaj. Slišali pa smo lahko dokaj številne kritike na račun njihovih zahtev, češ da imajo učitelji že tako in tako previsoke plače. Izplačila med 38,000 do 45.000 tolarjev za osnovnošolske učitelje (profesorjem je prišlo nekaj tisočakov več) pa najbrž niso bila previsoka. Če so se primerjali s sebi enakimi po izobrazbi, so bili skoraj na dnu lestvice. Res pa je, da si prav vsi pedagoški delavci niso zaslužili takšnih prejemkov, V mislih imamo tiste, ki slabo delajo. Po drugi strani pa bi morali nekatere za njihova prizadevanja precej bolje nagraditi. 4 prihodnjih sej občinskega parlamenta temeljito razpravljali tudi o zdravstvu. Če želimo nekatere zadeve premakniti z mrtve točke. Precej hitreje pa so končali razpravo o srednjeročnem programu naložb v šolstvu v letih 1993-1996. čeprav so soglašali s sklepi s prejšnjega skupnega zasedanja družbenopolitičnega zbora in zbora krajevnih skupnosti, po katerih so odložili sprejem tega dokumenta, dokler izvršni svet ne prouči vseh predlogov. Sicer pa je strokovni delavec Jože Stvarnik navedel, da bi vse evidentirane potrebe lahko uresničili Šele v dveh naslednjih petletkah, če bi naložbe izvajali s takim tempom kol doslej. Zaskrbljuje tud) podatek, po katerem imajo le v osmih osnovnih šolah v soboški občini ustrezno telovadnico, ki je izrednega pomena za psihofizični razvoj otrok. Povsod drugje, to je v ostiih 22 centralnih in podružničnih osnovnih šolah, pa se morajo pri organiziratrju telesne vzgoje znajti po svoje, MILAN JERŠE mi sl j ati občani, ki jim nov davčni sistem pobere skorajda vse. Podpredsednik občinske vlade Janki) Halb je opozoril, da samoprispevek, ki je po njegovem mnenju že preživela oblika zbiranja denarja, ne more biti nadomestek za proračun, ampak je pomembna soudeležba občanov. Dr. Anton Campiin pa ni bil zadovoljen z deležem, ki je v občinskem proračunu namenjem za zdravstvo. Pripomnil je, da občina kot ustanoviteljica osnovnega zdravstva namenja najmanj denarja ravno zanj. Predsednik ZZD Alojz Režonja pa se je razhudil, rekoč, da trgovci niso nekakšna socialna ustanova, ampak je treba pomisliti tudi na to, da so v prostorih Sajonare in Kemikalij, ki naj bi jih preuredili v drugo mestno lekarno, zaposleni ljudje, za usodo katerih jim ne more biti vseeno. Zato je predlagal strpen dialog med izvršnim svetom in Potrošnikom. Za slednje se je zavzel tudi predsednik SO Andrej Gerenčer. ki je predlagal, da bi na eni mletki. se je vprašala, ali bo morala izhod poiskati v tem, da bo vhodna vrata zaprla z »latami«. Ludvik Nemec, prav tako iz Murske Sobote, je med drugim predstavil stališča mestnih krajevnih skupnosti. Te so očitno zadovoljne, ker je občinski izvršni svet upošteval strokovna mnenja o nujnosti sanacije druge osemletke v mestu. Zato naj bi storili vse. da bi prebivalci Murske Sobote s samoprispevkom zbrali denar in prispevali svoj delež k Čimprejšnji uresničitvi te naložbe. Omenil pa je tudi še nekatere druge želje, kot so obnova prve osemletke, širitev mestnega pokopališča ter ogrevanje stanovanj in blokov z geotermalno vodo. In ker bo 50 milijonov tolarjev očitno premalo, se je zavzel za večji delež denarne »pogače« iz občinskega proračuna. Po mnenju Irme Benko pa bi potreben denar za osnovno šolstvo, ki je navsezadnje obvezno, morala zagotoviti država, ne pa da morajo o dodatnem zbiranju denarja raz- znova sestali; tokrat Ir ibi. ,__ "* * “ '•»'fataii; TOKTai sreču, du Jb „ *^^rial.*,L, P 'eliki !|(fc,EA ii. rili iciiL: 1 ■■ stju, Ml je bilti I ''J"dvorani kljub kar v plaščih, To pa „ • nrtitilo nekaterih vztraj-, kp so skušali očitno . mk «hmI|O m bckoJii^ oareti premrzle noge til U 0 S) iinsk,^^^‘ osnutek odloka o ob-■ proračunu za letos, ki sta že smo :ifTn 'Piejel^ oba druga zbora, Ker 'J DO e u P 6 s; Sl h v v, nem prehodu, da začini® neje sodelovati. In katet’^ strstva si lahko pripišejo'^ t za razmere na niejnelfj I "Tj, (0* hodu Dolga vas? To st> trt* strstvo za promet in Republiška uprava ts Ministrstvo za tlnanccj* spada carina), Minislty kmetijstvo, gozdarstvo li hrano, Minislrslvo tf stv« in .socialno vat*** končno tudi Minislrsl**’ tranjc zadeve. BERNARDA ______ Število potnikov in tovornjakov na nekaterih _ prehodih Carinarnice Gornja Kadgona v letu 1992: MEJNI PREHOD Gornja Radguna Gedcrovci Petišovci Središče ob Dravi Dolga vas Oimož Lendava - žel. post Kuzma Martinjc Franc Jakob o prodajalni Borovo v Murski Soboti Borovo ostane Borovo Franc Jakob je že 31 let zaposlen v Borovu v Murski Soboti, eni od 54 slovenskih trgovin, ki so ostale po enem najmočne^ih izdelovalcev in prodajalcev obutve v nekdanji Jugoslaviji. Tako on kot tudi 12 njegovih sodelavcev bi radi v miru dočakali upokojitev. Po uničenju tovarne obutve v Borovu, po vojni na Hrvaškem in po spremenjenih odnosih na jugoslovanskem trgu seje moralo tudi podjetje Borovo reorganizirati. 54 podjetij v Sloveniji je združenih v okviru Borovo Trade v Celju. Franc Jakob, poslovodja v prodajaalni Rorova v Murski Soboti, je odgovoril na nekaj vprašanj. V kakšnem stanju Je proizvodna in trgovska mreža Horova? »Tovarna v Borovu v občini Vukovar je za Hrvaško povsem izgubljena, saj je v srbskih rokah, tako da od tam ne dobimo nobenega para obutve. Oni so del tovarne usposobiti za svoje potrebe, tam je bilo tudi še veliko blaga.,. vse to smo morali tam pustiti in nam manjka. Tam noben Hrvat ne more priti zraven, .zato natančno niti ne vemo, kako je. Zdaj imamo Se tovarni v LiStici in Dolnjem Mi-holcu, kjer delajo zelo iskano obu- tev Borosana; to dobivamo v glav-' n^m FM-jalz in^z^v^rtilz a PrvlOi« rT/sV\ir*lrt nem prek uvoznika. Potem dobimo Se koojteracijsko blago iz tovarne Okus Virovitica, potem pa od raznih dobaviteljev, ki jih je več kot 50. Največkrat gre za kompenzacijske posle; na primer v Uteksu Slo- Sle sedaj Jionkurenčni? Ste iz~ brali kakšen poseben razvojni program? »Konkurenčni smo v večini primerov. Naš cilj Je zadovoljiti vse ljudi na tem področju, tako kmečkega človeka in delavca kot tttdi tiste, ki iščejo modnejšo in dražjo obutev. To je naš cilj, tudi prej, ko smo bili v Borovu, smo imeli vse vrste čevljev, kajti pn nas Je še vedno največ srednjega sloja prebivalcev, ti pokupijo največ.« Se prodajalni Borova v Murski Soboti obeta kakšna obnova, preureditev. Zgornje prostore uporabljate sedaj za skladišče, kar Je škoda? V enem delu Je sicer prodajalna, večina pa Je prazna? »Vsak dan iščemo rešitev, da bi zmanjšali skladiščni prostor lu zgo- raj in uvedli neko novost pn pro-venj Gradec, kjer delajo podplate daji, To je sedaj Se vse v razsikova- in dobijo za kompenzacijo, blago, mi potem od njih to kupujemo, nato Misel Nova Gorica, Koto Ko-teks-Tobus, Terma Val. Nekaj blaga Je od tukaj, nekaj pa iz Italije. Zdaj srno dobili tudi obuiev Adidas. tako da imamo izbiro kar precej veliko. Nogavice dobimo iz Tkanine Celje, drugo Se s pomočjo Adriakomerca, Kopra, Zaščite Zagorje, Benefita Novo mesto in drugih. To ni le zamenjava blaga, ampak mi od večine teh podjetij blago kupujemo.« Kupujete tudi izdelke šlo venskih lovam Planike in Peka? »Pri Planiki in Peku veČ ne naročamo. ker bi bili izdelki, kupljeni pri njih, dražji. Ne moremo si privoščiti, da bi bili enaki izdelki pri nas dražji kot pri njih, saj jih nobena stranka pri nas ne bi kupila.« Ste pa v prejšnjih mesecih imeli tudi njihove izdelke? »Prej smo imel; tudi njihove izdelke tn cene so bile približno enake, tu in tani smo bili cclp cenejši.« nju, poskušamo z enim in drugim. Zdaj prodajamo tu zgoraj tudi J r> POTNIKI -1 926 «72 2 853 211 2 738 147 2 4A6 143 1 652 184 1 676 456 6 548 1 117 Od« 48 750 jope, verjetno pa se bo Se našlo kaj primernega in sorodnega prodaji čevljev. Prejšnje leto avgusta smo tu zgoraj odprli oddelek, ki je še danes, prej je bilo to prazno oziroma je bilo zasedeno z blagom, saj je naša tovarna Še delala in smo dobivali ogromno blaga. Zdaj na- ročamo blago sproti, vsak se rad razbremeni prevelikih zalog, cilj je naročiti manjšo količino in to čim prej prodati. Zaenkrat je zimska obutev Se spodaj, v prihodnje pa bomo začeli z veliko prodajo zimske obutve, ki bo ostala vsem prodajalnam Borova, po občutno znižanih cenah. Tako prodajajo še Ta intervju ni nastal zaradi (ali na zahtevo) direktorja Borovo Trade iz Celja Zlatka Kolarja. Na njegovo posredovanje niti ne bi reagirali- Ker pa nam je poslovodja trgovine Borovo v Murski Soboti sporočil, da so ga obtožili za lažno informiranje in da noče imeti po tridesetih letih kakšnih koli problemov, smo se odločili, da opravimo to na profesionalni način: s kasetofonom in fotoaparatom. Vseeno pa moramo zapisati nekaj besed o žaljivem obnašanju g,Kolarja. Pri nas nismo navajenih takšnih emocionalno- nacionalnih izpadov. Hrvaška podjetja v Murski Soboti srno pač obiskali in obdelali kot zaokroženo temo, podobno kot obdelujemo vsaka druga podjetja. Če bi spremljali naš tednik, bi videli, da pišemo kritično tudi o drugih. Dejstvo je, da ste imeli Se v lanskem letu probleme z nabavo blaga, da ste prodajali obutev Planike in Peka (dražje kot v njihovih trgovinah) in da je velika Škoda, ker Je v zgornjem nadstropju namesto prodajnega skladiščni prostor. Neizkoriščen prostorje vaš problem in ne naš, imate prav; naša pravica in dolžnost pa Je, da na take probleme opozarjanto. Kako ste lahko prišli na mi,sel. da imamo zaradi lega kaj »proti Borovu, proti Vukovarju m proti Hrvaški«? In še tale neokusna primerjava: na eni strani so vam vse uničili Četniki in Srbi, na drugi pa vam delamo probleme Slovenci. Če že trdne, da je Borovo Trade povsem novo tn slovensko podjetje, bi se kot direktor tega slovenskega podjetja lahko naučili vsaj nekaj slovenskih besedi TOVDRNJAKI-VAG(^ ^slf* il p rt d Sl 11 It n li Sl 13 1 »|f >'■ d n 1271» t .W 10* 13 n / v Celju in Velenju, na^'.! pa za ves severovzhodni nije, kajti pri nas se tak^ff j, stvari zelo dobro prodaja]^ prostore imamo za kaj bolj primerne,« Koliko sle delavci z načrti dražbe in sodelujete pri odločanja- »Ja zdaj... natančno Sanja nisem razumel. delovanje pri nabavi ' M kako?« Tudi to, pa koliko "Tj njajo z načrti o prihodiv^p^ zirantnli ati pa se g' z vami le o poslovnih j »Ja z nabavo blag« .1® 7 imamo svoje komerciali** pajo pogodbe z doliK*^'-'' nerji. S lem da lahko ' predlaganih vzorcih izh"*J*u za svojo trgovino, kaj čili. Za naprej, glede r!®® dela in podobno, vam vedel povedati, kaju 1 imeli takšnega sestatn^jfc ** o tem razpravljali, tično Se v povojih, ta zacija Borovo Trade praktično Sele eno leto- I nem za širitev program^’ l Sanje standarda ljudi, “(k' yt zaupale, da se ponovno dvignilo na -it »Po teh podatkih. imamo, in po rczultau’I’||i»jj segamo, smo prepričanj r tudi pri nas na bolje. že kaže pri prometu 1” meta drugih pr nobenih zapleios rij' P r 7 d* ' »Zdaj, kolikor sn’^ j o tem. pa tudi pO direktorja je bilo nobene bojazni, da t" T ...k* A«* a^zvrlJI* Tudi mi trdno vcruFi. bomo ostali praznil'" nekdo izkoriščal in r’ j kale, o tein Se m bild i( o C k h b> tr 0. HLKNAHP-* ’ C i ir I ruarja 1993 stran 5 gospodarstvo Natečajna razvojna politika lendavske vlade de! *vnjh'^ugolavljal, da lanskoletno sulinanciranje novih D Pl 114 ei# 4 4« iHu ■ h ™ prineslo pričakovanih rezultatov, uto ju ui r# b-iLišii^-• ™ P/’* posrednega pospeševanja z-u|iiKtli»vriiip iii razvoja, Razpi- . ► ► ---■ l'*'! ali pripravili s« namreč tri natečaje. Trv i ra,:gi' ft i* pridobitev la razvoj malega ftitpodAI-Mr-a, /JI th-iLU bodo lubku zaprosili »hresf ( h porabili pa ga bodo bnlAii »ainu zn plačilu visokih _ (Obrestna mera ne sme presegati IS odshjlkuafl ■BjelugH bančnega proračuna hudo subvencionirali del obrtsii Š4u takrat, k« bu sredsifv ‘»brlnikt ali Puspjila. h irnj'/■ i''w“n.una hon« ^ul *fcd,i„jemalBc banki jtoravnal V . ir pridobitev tega de- vse svoje obveznosti. '' (J fU ' ““ |-'i JkJtJl.J IIL v iCgtl O v* 11 Či/Jt v' j? nemalo drugih dolo-lAiO '-ll. Takrv 4r. ® dl! tako da' ifeitin a menimo, da prevelike r s lega naslova sko- ’T ra. nusJO\, čr ^*9rda I,„ ;,,, razpis za stalne it’ bo 5lrU''^iLe-ta iejf 5amp» ”i!- Partnerstvo s tistimi po- ril servisiTJ^' opravljajo Im be za r-( in druge storl- 'rinif posploševanje in čelo- ■'fl veznosr[-®“ gospodarstva. Ob- id) '^nif pa bo naložil izvršni svet do partnerjev, niso zanemarljive, saj bodo izvajalcem dajali potrebne informacije, sofinancirali dogovorjeni obseg storitev in izobraževanje kadrov, prednost pa bodo imeli tudi pri pridobitvi poslovnih prostorov. Izvršni svet se je torej v razpisu zavezal s številnimi obveznostmi, medtem ko razpis za partnerje ne zahteva skorajda ničesar. razen S veznnti-j 1- uo- i.N ' S' Jih je v tem razpisu 13'j ejO' opravljanjc svojega dela še naprej. Še posebej je to očitno, če primer- jamo ta razpis s tistim za pridobitev sredstev za razvoj malega gospodarstva. Partnerji izvršnega sveta ali svetovalne službe potemtakem s tem, ko podpišejo pogodbo, samo pridobijo in s svojim delom, tistim, ki ga bodo imeli plačanega iz proračuna, sploh ne prevzemajo nobenega tveganja. Izvršni svet v razpisu z ničemer ne pogojuje, da mora biti njihovo svetovalno delo tudi uspešno, niti ne opredeljuje, kaj je to uspešno svetovalno delo. V tretjem razpisu se je lendavska vlada odločila, da bodo iz proračuna plačali tudi del šolnine za usposabljanje podjetnikov In strokovnjakov trženja, zunanje trgovine, kmetijstva in turizma. Izvršni svet ni postavljal posebnih pogojev (menedžerjem bo plačal le del šolnine). razen seveda, da od šolajo- čega se občana lendavske občine pričakujejo, da uspešno konča izobraževanje. Sicer pa se ni bati, da bi bilo za dodatno izobraževanje preveliko zanimanje, čeprav še posebej za lendavsko občino šolajočih se nikoli ne bi smelo biti preveč Vsi trije natečaji lendavskega izvršnega sveta veljajo vse leto, prav tako pa je dobro, da jih vlada ni posebej omejila s sredstvi in si je pustila možnosti za odločitve po presoji, odvisno pač od potreb in zanimanja. Dopolnilno šolanje in delo svetovalnih služb bodo plačevali z denarjem razvojnega programa demografsko ogroženega območja, obrtniki in podjetniki pa bodo občinski denar dobili iz sredstev za pospeševanje zaposlovanja v malem gospodarstvu. MAJDA HORVAT O Keralu z novim lastnikom ts' ikT J. >■(< . r ■(V ij' il sif podaljšala rok podjetnikom - Za ekološko sanacijo lipovske tne baze - 84 odpisov dohodnine Na novo zaposlili 77 delavcev toka so do o '1 ' Jila za =■■■■71. S PRjcli 37 vingja najetje poso-i rSiiijetiiišiv-n.in cihiifii-Portpisotn pogodbe--------------------- razvni Prosilci J«, 2 Pogodbe pa so se ™'huleoa ‘Jd konca delavceV p skupno 112 zahtA, trije zmanjšali delavip^^' zaposlili '^jemalec n' "®i posoji- zaposlili skupno 112 J *^jernaier r,' posoji- eft vsakega na <■' ''^“Oola^jev P*" 9d tJredvu^^ ugotavljajo, da delavcev zaposlili le |1D ''^‘ije od.il otistotka. Naj- Ul "“■-H nove V delavcem niso i« sledijo ■ primera). To pomeni, da bodo morali spričo prejetih po.sojil v teh podjetjih in ustanovah zaposliti še 32 delavcev. Kot poglavitne vzroke za neizpolnjene obveznosti navajajo slabši gospodarski položaj, zmanjšan obseg prodaje in nedokončane naložbe. Zato so se na seji soboške vlade odločili, da rok za izpolnitev teh obveznosti podaljšajo do konca marca letos. 11^ t 'PAV. .vi- -r.s ic islv ' 0'1‘^’otka, Naj- rX:,fi^P«litve), primeri) pa tr- je ostalo storitvene dejav- m zdravstvo (2 Clani izvršnega sveta v Murski Soboti so tudi podprli zanimiv predlog Cestnega podjetja, ki bo od republiškega ministrstva za varstvo okolja in urejanje prostora skušalo pridobiti 30-odstotni delež za E milijonov 3(X) tisoč tolarjev vredno naložbo, in sicer za ekolo- ško sanacijo asfaltne baze v Lipovcih. V ta namen so že pripravili vso potrebno dokumentacijo, zato se nadejajo, da bodo dobili dokaj ugodno posojilo, ki bi ga lahko odplačali v osmih letih. Preostalih 70 Odstotkov denarja pa naj bi zagotovili v murskosoboškem Cestnem podjetju. Zelena luč je bila prižgana tudi za poročilo o uresničitvi finančnega načrta zimske službe v .sezoni 1991/92. Izvajalec, to je Cestno podjetje, je namreč predložil predračun, kije znašal nekaj čez 9 milijonov SIT. Pri tem so upoštevali le posipavanje in soljenje cest, kajti zaradi mile zime snega ni bilo potrebno phižiti. navali Se predloge za odpis dohodnine za leto 1991 (skupni znesek znaSa blizu 2S7 tisoč tolarjev). Soglašali so s predlogom Uprave za družbene prihodke, da se ugodi 84 prošnjam zavezancev, ki so v 25 primerih ostali brez zaposlitve in nimajo nobenega vira za preživljanje. 16 upokojencem z minimalno pokojnino, 6 mladoletnikom ozirom# otrokom, ki so ostali brez staršev in prejemajo rejnino ali mesečno pokojnino, in 37 po.santezni- koin. katerih bruto izplačani osebni dohodek v letu 1991 ni presegal sto tisoč tolarjev. Zavrnili pa so 13 prošenj zavezancev, ker odpis dohodnine ne bi ogrozil njiho- V nadaljevanju seje pa so obrav- vega preživljanja. MILAN JERŠE i denacionalizjticijske zagate ^Prepočasno vračanje premoženja imajo teviine zahtevke za vrnitev podr-' ■ ihk 1'9’ pri rc zbirajo ločeno v treh občinskih sekretari- -“"h Predvsem*'^'^«'’-’’' Posameznih zadev pomagajo ludi drugi upravni ■ nn. la notranje zuifeve, ko gre za ugotavljanja ’ .Al.,?*’)** činiDret 1’® 'r* geodetsko upravo in druge. Na b rtatin VI? “sfreznih podriLov, patTuhaih za ■tuSuvIccv 'ffin 'r'^*‘' strank ni' l>a se postopki močno zavleče/i-, ker M) iv,-* ‘ ^rivdt za i 'b je treba u«irt‘?viti dejansko stanje. latu ae hs tfj ' 'l® bi ob dioi"*'''*'^ naprtili zgolj uprmniin delavcem, ki si prizade-■“ - atnem delu Čimprej pri.šli do želenih podatkov, a ir!« n« sl slrank '"'oodod le mlin Prel ''1^" « P''ejeli'i7” Sobota imnjii tevilne zahtevke za vrnitev podr- Kuzmi za v gospodarstvo , Ptedpisanein zahtevkov za vrni' vopoinc ^l^‘’^'‘?/upoinc sp bile le -fin rešn '^'^' ,*^'’Prilniti poz- 10, medtem ko m' eno zadevo. ■.f ''Ik J *^ot kaže. zn vrnitev mlina ''^ndarle primer »glas A f^Sen, nt«iev .»glas e saj C(liz?^'’^9 z poravnavo, kar Ma ■ ° Učnaciona- ,P9 je bilo v nva Ku- 1'rei ^“Pisan - saj v zemljiški pravni natslednik. nova ilrdnit' * katero bo . vnesen avtoma- jc Sif. lifiio, nuil pn je Si(- ''"He ^3 ‘5 JLj it'_ fl/' Za Za • -'’i‘r|ij “^^^hdvD, 1(0 jg sodišče we doku- zaradi uvedbe stečaja ustavilo postopek. Gre za naslednico lesno industrijo Platana, ki je kasneje prevzela omenjeno žago. Po starem jugoslovanskem zakonu o stečaju namreč ni možno izločiti iz stečajne mase posameznih delov objekta. Pred tem jc stečajni senat že prodal del te žage. Sicer v sekretariatu za gospodarstvo pravijo, da imajo največ dela z dopolnjevanjem nepopolnih vlog, da bi jih pripravili vsaj za obravnavo. Nek/ zadev, kot so kulturni spomeniki m zaščitene zgradbe, so morali odstopili republiškemu ministrstvu za kulturo, tri pa so predali sekretariatu za notranje zadeve, kjer morajo ugotoviti državljanstvo strank Ob dobrem sodelovanju z geodetsko službo pa jih najbolj moti, da nimajo zaposlenega delavca, ki bi lahko sproti reševal posamezne zadeve. Pnpttinih le malo vlog Sekretariat za varstvo okolja m urejanje prostora pa je doslej prejel 59 zahtevkov za vrnitev stavbnih zemljišč, poslovnih zgradb in pro- štorov ter stanovanjskih zgradb. Od tega je bilo popolnih le 23 zahtevkov, 16 vlog je bilo vrnjenih, med njimi pa sojih 6 poslali upravnemu organu, odgovornemu za državljanstva. Poleg tega so morali 4 zahtevke zavreči, ker prosilci niso bili upravičenci po denacionalizacijskem zakonu. Pet primerov so odstopili ministrstvu za kmetijstvo, enega pa pristojnemu so-di.šču. Preostale vloge pa bo treba še dopolniti. Vrnjeni le trije poslovni telefoni ^Li kil ■ ■ >,1«, 'I V LABrn “'“iš’' •M"' L'i luiuto ruzaciiii na vet cmp. viomj oziroma kakšna K bib njihova po vojni jr bib na vrsii elektrifikacija. TMkii ■*^fni vriH d^s^^ill ? i'^lplrtriVi''k Prm-m (se ic zaČeb doba po drujk] vojni bi hhko ruž:(klili na več etap, vsaka pa '^asi pil KC ve in ’He2a VM1 iirt:i:i|i2 elektriko. Potem seje načela doba trneti svoj vodovod in večina ga res tudi ima, Republiški razvojni sklad j« prodal prvo pomursko podjetju, ki je bilo pod njegovim okriljem. Podjetnik Jože Tompa iz Velike Polane, lastnik Lekopa, je z republiškim skladom za razvoj v petek, 29. januarja, podpisal pogodbo o nakupu Kerala. Kupnina za podjetje Je 150 tisoč mark, vendar bo, ker je podjetje dobil s posojili vred, moral odplačati še milijon mark posojila. Največji upnik je Ljubljanska banka - Pomurka banka. Ali je sklad dobro prodal, ali je podjetnik sklenil dobro kupčijo? Na vprašanje bo mogoče odgovoriti čez čas, kajti sedaj so lahko le ocene in predvidevanja. Dobro pa je. da so s prodajo zadevo Keral premaknili z mrtve točke, da podjetje več ne lebdi v praznem prostoru in brez vizije za jutrišnji dan, Jože Tompa je že takrat, ko je javno povedal, da se zanima za Keral in ga ima namem tudi kupiti, zagotavljal, da bo obdržal proizvodni program in tudi zaposlene delavce. To jamstvo daje tudi sedaj, ko je postal lastnik podjetja. »Danes, ko je pogodba podpisana, oziroma Le kop daje garancijo za to firmo, vam Se nekrat povem, da bomo hišice iz gline delali naprej, Mi smo podpisali pogodbo s skladom, kateremu jamčimo, da bomo imeli zaposlenih trideset delavcev, torej jamčimo za njihovo zaposlitev, in Še, da bomo najmanj tri leta izdelovali te izdelke. Tu ni bilo nobenih špekulacij, Mi smo proizvodno podjetje in smo podjetje prevzeli zaradi proizvodnje in ne zaradi česa drugega Novi lastnik Kerala je torej podpisal nakupno pogodbo, dal jamstvo za zaposlitve, pa čeprav so v času, ko so čakali na odločitev sklada o kupcu, redno zaposlili deset delavcev, ki so prej delali pogodbeno. fn v kakšnem stanju jc novi lastnik našel ali prevzel podjetje? »Ne bi komentiral, v kakšnem stanju je bilo podjetje, dejal bi le, da je bilo pač v takšnem, kot da bi se prodajalo že štiri mesece. Sicer vam pa veliko pove Že to, daje po mesecu in pol spet zazvonil telefon. Neverjetno je, da je firma, ki izdeluje blago, ki se mora prodajati po Evropi, lahko tako dolgo in na tak način odrezana od sveta,« Da milijona mark nima v žepu noben uspešen podjetnik, je že večkrat povedal Jože Tompa, »Mi imamo v Veliki Polani nepremičnine, ki so jamstvo banki, da bo Lekop v tem znesku dobil posojilo. Mi smo za to, da delamo, banka pa, da ima denar.« V Keralu pa so po stavki ves Čas delali, saj je dobilo podjetje najverjetneje od republiškega sklada dva milijona, da so poravnali nekatere obveznosti in so si zaposleni izplačevali višje plače. Ali bodo plače za delavce tudi vnaprej? »Če bi mislil, da plač ne bo, potem firme ne bi jemal in se obvezal, da bom vodil proizvodnjo vsaj tri leta. Za tri leta pa res ne bi plačeval ljudi.« Seveda pa bo nekaj Časa moral Lekop sofinancirati Keral tudi pri plačah. Strojev pa niso ustavili niti ob predaji podjetja novemu lastniku, saj kupcev za izdelke le niso povsem izgubili. Prodajali pa jih bodo lahko tudi v trgovskem centru sredi Lendave, kot si ga je zamislil podjetnik Stjepan Sakač, lastnik družinsklega podjetja Ing-gra, ki se je prav tako prijavil na natečaj za nakup Kerala. »Normalno je, da sem jaz prvi za to, da se ta center tu v Lendavi razvija, še posebej sedaj, ko smo mi vključeni vanj. Neumen bi bil, če ne bi bil poslovno zainteresiran, da Ing-gra uspe narediti ts center. Medijski prah, ta se bo dvigovalo tudi Vtiaprej, pa čeprav mi tega nismo vajeni. Ni pa v redu, da potem enačimo Sakač in Tompa, to sta dve firmi, to je rivalstvo dveh firm, pa Čeprav se midva s Sakačem lepo pozdravljava in verjamem, da se ne bova grdo gledala.« Tompa je imenoval tudi novega direktorja Kerala, Miroslava Pečaniča, ki je napovedal, da bodo poskušali narediti vzorno firmo, »Upam, da bomo še pred novim letom lahko dali v javnost podatke, da je podjetje uspelo in da so vsi problemi mimo,« je veianci, to je KG Rakičan in Gozdno gospodarstvo Murska Sobota, so že imeli informativne sestanke, na katerih so jih seznanili z zahtevki. V prvi vrsti gre za vračanje zemljišč v naravi, kot je npr. velik kompleks v TeSanovcih. Vsega skupaj je okrog 1700 hektarjev zemljišč in gozdov, ki bi jih morali v približno enakem razmerju vrniti razlaSčancem. Doslej jim je uspelo ugodno rešiti 8 vlog, preostalih 22 pa so morali zavrniti, ker prosilci niso urpavičeni do zemljišča. Največkrat se je v tej vlogi pojavlja! družbeni sektor, celo vasi, čeprav je jasno, da so upravičenci lahko le civilnopravne in fizične osebe. Največ težav z identifikacijo zemljišč Največji problem imajo zaradi identifikacije zemljišča. Del starega katastra je bil namreč med drugi svetovno vojno prenesen v Sžombathely, zato nimajo ustreznih podatkov. Kako zamudno je identificirati vsako od teh parcel, si ni težko predstavljati. Ne preostaja jim nič drugega, kot da se na terenu neposredno seznanijo z dejanskim stanjem, ponovno izmerijo optimitično dejal Jože Tompa M H Kdo je Lendavcan in kdo ni? prostori Doslej so v lem sekretariatu izdali 3 odločbe za vrnitev poslovnih prostorov v naravi in 4 za stavbna zemljišča. V tem Času so razpisali tudi ustne obravnave za vrnitev Še treh poslovnih prostorov. Postopki lečejo in pričakovati je, da bodo prosilci dobili te prostore v naravi. V drugih primerih so se odločili za izplačilo odškodnine v obveznicah, pri čemer pa še čakajo na ustanovitev slŠvenskega odškodninskega sklada, ki bi zadeve postavil na pravo mesto. Ker jc bilo v Murski Soboti porušenih veliko starih zgradb, je precej takih zahtevkov. Poleg tega je ob glavni Slovenski ulici veliko objektov, ki sodijo med kulturne spomenike, kar pa seveda ni v pristojnosti sekretariata za varstvo okolja in urejanje prostora. Tam pravijo, da- si prizadevajo skleniti čim več poravnav s strankami, kajti marsikaj morajo počakati tudi na podatke iz stare zemljiške knjige, ki jih dobijo največkrat v dveh tednih, ne pa v osmih mesecih, kot v nekaterih slovenskih občinah, Hkrati pa morajo počakati Se na ocenitev posameznih stavb, pri Čemer se nekateri zavezanci ne strinjajo z zneskom, ker menijo, da so v objekt vložili več, kot jc njegova ocenjena vrednost. 1*M zahtevkov za vrnitev kmetijskih zemljišč Največ zahtevkov za vrnitev nacionaliziranega premoženja pa je doslej razumljivo dobil sekretariat Zadnja »afera'.i Sakač in polemika okoli nje je v Lendavi povzročila nebroj »zaupnih« in manj zaupnih, večjih ali manjših uličnih, pisarniških in gostinskih razprav na temo, kdo pravzaprav je lendavčan in kdo to ni. Podjetniku Sakaču je bilo namreč očitano da je, (Čeprav živi v Lendavi že več kot 3(1 let) prišlek, to pa je izzvenelo tako, da imajo vsi tisti ki niso »le n da v tam« manj pravic Če pobrskamo po statističnih podatkih, je tik po drugi svetovni vojni v Lendavi živelo okoli 1000 prebivalcev. Če torej vzamemo to Številko kot mejo za priznavanje avtohtonosti, potem je nekaj nad 4000 prebivalcev, kolikor se je v Lendavo naselilo doslej, prišlekov, ki da naj bi imeli manj pravic. Polemike so šle Se dalje, za vogali se ugotavlja, kdo je večji in kdo manjSi lendavčan. Seveda je vse to velika neumnost in polemika o tem vnaša med ljudi nezaupanje. Nekoč je menda bilo drugače, pomembnost nekega meščana se je merila po tem, koliko je dal za razvoj svojega kraja, materialno ali duhovno. Vsak tisti, ki pa je imel svojo mesto le za odskočno desko v Sirni svet in potem pozabil na svoje korenine, si pač ne zasluži da hi ga častili Kdor kbii pa za mesto v katerem živi daje kar zmore. Se več se trudi da bi ga olepšal in obogatil pa je in bo zapisan v kroniko mesta. Vse ostalo je natolcevanje in kot so rekli stan ljudje nevoščljivost. Vprašanje denarja, koliko ga je in od kod je pa je druga zgodba in Če jo že načenjamo, bi se morali vprašati odkod denar, za zemljišča in pridobijo podpise prizadetih Potem pa morajo Se nove zemljiške izmere primerjati in uskladiti z letom 1953, ko je bila nacionalizacija. Precej preglavic jim povzročajo tudi negativne odločbe o državljanstvu, saj je veliko upravičencev umrlo in tedaj Se niso bili vpisani v državljansko knjigo, iskanje teh podatkov, kar opravljajo delavci sekretariata za notranje zadeve, pa je precej zamudno. Veliko pričakujejo od odškodninskega sklada Ogromno vlog mora zaradi najrazličnejših razlogov čakati, ker še ni ustanovljen odškodninski sklad, in vlagateljem zahtevkov izdajajo delne odločbe. Prav zato pa je največ nejevolje vlagateljev, ker za zdaj ne morejo dobiti priznanje odškodninskega sklada, onemogočen pa je tudi nakup zemljišč iz kmetijskega sklada. In ker posamezniki ne morejo dobiti vrnjenega ničesar v naravi, so upravičene zahteve za pripravo sprememb zakona s tega področja. MILAN JERŠE slehernega ki danes ustanavlja podjetje. JD »Sindikalna« revizija lastninjenja Iz sindikalnih vrst je prišla tudi pubuda za revizij« zakona u lastninskem preublik«vanju podjetij. Tako ima vsako podjetje, sindikat ali skupina delavcev pravico, da v skladu z zakonom o lastninskem preoblikovanju podjetij do S. aprila 1993 vloži pobudo za reviziio postopka lastninjenja. To naj bi se zgodilo v vseh tistih primerih ko obstaja utemeljen sum, daje prišlo do oškodovanja družbene lastnine. Sicer pa je treba pobudo za postopek revizije vložiti pri republiškem družbenem pravobranilstvu f«™....-—- n-- ■ *. i-tSr : liG PriLI' »•. -J *k.'LJij'ruu lil vi-n-iJJU L- ni vZi l"'®' Sledila je doba asblnranja 1 y Itti ne pelje anfalinu cesta g Nj ta je b. zasiavili cilj, da bi v vsaki vasi imeli vsaj po en ' uresničil- Na osrednje lekfonsko <5 ........................ ........................................ naročnikov v Goricah pri Lendavi, Čentibi. J > p.?^'P«3Vez-inc Benici, Tako ima res sleherna vas v občim Z-' program je uresničen z denarjem, ki so trf DiJ??^''Cibčii,nu wrrHipnAMvk>. prostovoljnim deloin, z de- h. ‘'^I^Jntblcimi nrofa^iinKlrimi tTAd^ifvi ter sredstvi repu- irei Insi tJ' ''^mih " '■v.l liti ' iiiJ, ■' '■ obeinskj J ‘l-enri!^;^ “'''"'J' mi proračunskimi sredstvi ter sredstvi repu-icfc • •••' l'ili?|Ci gospodarski razvoj ogroženih ob- nire.7i' llcfki Vx kaže, du ic na obzorju nova doba. V-w kaŽL. da jc ■' JIH kabeJtikc icIcvizije, fci nekaierih vaseh že JD za kmetijstvo. Do sredine min lega tedna so naSteli kar 194 raznih vlog. Žal pa ugotavljajo, da je skoraj vsak drugi zahtevek nepopoln, zato so od strank zahtevali, da jih u- ustrezno dopolnijo. Z glavnimi za- samoupravljanja. V predlogu je potrebno navus« le pobud« za revizij« p«M„pUa zaradi ^risv« postopka pa ni treba predložiti nobene dokumentacije. P« preteku zakonskega roka, ta je d« S. aprila letos, poteče?« vse moznust) za revizij« p«stopka. «\rnic — M. JFkSE stran 6 vestnik, 11. februarjajj® sociala, šolstvo, zdravstvo I Po prvem polletju na Srednji zdravstveni šoli M. Sobota Danes bi se tolkli •t Vprašanja in ogovori o vodenju ter gradnji ] zbirnega centra v Vidoncih po glavi Republiška uprava za zaščito in reševanje je z odredbo določila usta n a v-tja nje oziroma odpiranje begunskih zbirnih centrov in prav tako jih je z odredbo sredi oktobra ukinila. O tem so bili obveščeni vsi štabi civilne zaščite, ukaz pa Je pomenil, da naj bi vodenje zbirnih centrov prevzele druge naše nekrizne ali »civilne« inštitucije. Civilno zaščito so torej 5e ne tako dolgo nazaj je nad Srednjo zdravstveno šolo Murska Sobota že skoraj visel Domoklejev meč, saj ji Je prelila nevarnost, da bo morala zapreti vrata. Iz nepojasnjenih razlogov je namreč vpis učencev naenkrat močno upadel, da Jih Je bilo dovolj komaj za en oddelek. Če bi se to nadaljevalo, bi se Šola .razpolovila’ in polovica delavcev bi bila preveč. Zaradi zmanjšanega vpisa pa so se že začeli otepati z nemajhno izgubo. Zato je bilo slišati kar precej glasov (tudi v Pomurju), da bi zdravstveno šolo ukinili ali pa bi kvegemu la program prenesli v okvir nekoč ,vsestranskega’ Srednješolskega cenira tehniško-pedagoške usmeritve Murska Sobota, v njihovo stavbo pa bi kazalo preseliti gimnazijo oziroma tedaj še naravoslovno-matematično usmeritev. In če bi to res storili, bi se najbrž marsikdo danes tolkel po glavi. Res je sicer, da v Pomurju ne potrebujemo toliko maturantov, kot jih konča Srednjo zdravstveno šolo Murska Sobota (2 ali 3 oddelki), toda za katere srednješolske programe pri nas pa je mogoče reči, da ne dajejo presežkov. Če imamo v mislih zaposlovanje le v Pomurju? Samo neko kratko obdobje je bilo takšno, da je večina mladih dobila službe v svojih poklicnih usmeritvah, zdravstveni tehniki pa so se morali prekvalificirati (zaposlovali v tovarni Mura in drugje), če niso hoteli zdoma. V Ljubljani razrešili vodenja zbirnih centrov. Občinski izvršni sveti so potem imenovali nove upravljalce zbirnih centrov in običajno so to nalogo zaupali centrom za socialno delo, vse pristojnosti za begunce in zbirne centre pa je sčasoma prevzel Urad za priseljevanje in begunce. bo, ko bo končana, skoraj za polovico nižja, s tem da so bila opravljena še dela na Hodušu, Domanj-ševcih, Beltincih, zgrajen vodovod (2900m) v Vidoncih z vodnim zbiralnikom. 500 metrov vodovoda pošiljke humanitarne pomeči-Ni velikega zanimanja, da bi* drug razlagal tovornjake: P i; N s k( v tega pa so bili praviloma | do sedaj, ko je kdo drug pre'^ ___Tudi' v DomanJŠevcih, sofinancirana poSiljke, zapleti na meji. T®' Zakaj it jt naenkras tako pavtiaia zanittuatjt: za vpis na Srednja zdravstvena iolo Murska Sabata? Kose, d« se ja ipremenii odnos okolja. Viasih so nekateri zelo poudarjali, je zdravstvenih delavcev preveč m s tem so vplivali tudi ua odločanje mladik za ta poklie. Toda presežki so bili tudi pri drt^ik kadrih, vendar se o tem rti govorilo. To pa je sicer eden od najdraijijt sfedajeioiskih programov. Ko je bil govor o racionaJizaetji, Je bila omenjana tudi zdravstvena Solu. Na srečo se je zanjo odločno borita pndvsem občina Morska Sobota, id je pokrivala tudi izgubo, drugim pa kot da je bilo vseeno. in drugih večjih slovenskih mestih pa so jih še kar potrebovali. In prav je, da jih nismo pošiljali tja v glavnem kot nekvalificirano delovno silo, kar velja tudi za tujino, kjer so naše kadre prav tako radi sprejemali. V kakšnem položaju je šola danes? Najkrajši odgovor je: V dokaj dobrem! Lani so imeli toliko prijav za vpis v 1. letnik, da so zaprosili za dodaten 3. oddelek, republiško ministrstvo za šolstvo in šport jim ga je tudi odobrilo. Kljub vsemu pa so morali sprejeti sklep o omejitvi vpisa, oziroma odkloniti okrog 20 učencev, ki so dosegli slabše učne rezultate v osnovni šoli (preverjanje znanja v 8. razredu, splošni uspeh) Tudi za novo šolsko leto kaže (namere osmošolcev), da bo dovolj prijav za vpis 3 prve letnike. In kako so končali letošnje prvo polletje? »Dosegli smo pričakovane cilje, ki smo si jih zastavili. Šolsko leto na naši šoli je Še vedno razdeljeno na 4 semestre oziroma ocenjevalna obdobja, ker se za prehod na 3 semestre še nismo dovolj dobro pripravili, ne bi pa želeli, da je to samo lepotni popravek. Najprej je treba pripraviti učitelje, da bodo zares spremenili metode dela in da bodo to tudi dokazovali pri delu z učenci. Njim je potrebno dati trajnejše in bolj uporabno znanje. Ob polletju smo dosegli okrog 75-odstotni povprečni učni uspeh, en prvi letnik pa celo lOO-odstotnega, Najslabši pa so bili 4. letniki. Pred dvema letoma smo uvedli novost, da ima vsak učitelj vsak teden govorilno uro za svoj predmet. Starši dokaj redno prihajajo (okrog 70 odstotkov), in to od boljših ter slabših učencev. Nekateri pridejo tudi zato, da bi se pogovorili, kako doseči boljšo oceno. Rezultati so vidni, zmanjšuje se število učencev, ki bi imeli po 2, 3 in več nezadostnih ocen. Te govorilne ure so bistveno pripomogle k izboljšanju učnega uspeha in večji Begunski zbirni center v Ko-njišču v radgonski občini in lendavskega v Lendavskih Goricah ne vodijo več občinski štabi civilne zaščite; ljutomerski v Veržeju in soboški v Vidoncih in DomanjSevcih pa so Se vedno pred vodstvom občinskega štaba civilne zaščite, vendar so vodenje ljutomerskega zbirnega centra zaupali zaposlenemu v okviru javnih del. Zakaj tudi soboška občina vodenja zbirnega centra ni prenesla na druge inštitucije? Brigita Bavčar, predsednica odbora za begunce soboške skupščine, je dejala, da so na odboru proučevali to možnost in prišli do sklepa, da je obstoječa oblika organiziranja najprimernejša, in sicer da koordinacijo vodi odbor za begunce, izvajalec pa je še naprej štab za civilno zaščito. To so posredovali tudi Uradu za priseljevanje in begunce v Ljubljano, kjer so to obliko organiziranja vodenja centrov potrdili in priznali kot primerno, saj sopo Sloveniji različne oblike vodenja in so nekateri centri še vedno v okviru štabov civilne zaščite. Drugih ali novih navodil za vodenje pa iz Ljubljane niso dobili. Kljub temu je na januarski seji odbora za begunce, po tem ko so govorili o konfliktih v centru v Vidoncih, predsednica odbora Brigita Bavčar direktorju centra za socialno delo Janezu Srešu zastavila vprašanje, ali ne bi oni prevzeli vodenja centra, vendar je odgovori!, da zaenkrat za to še ni potrebe. Na občinski štab civilne zaščite sem pisno (po predlogu načelnika občinskega štaba civilne zaščite Slavka Javka) naslovila vprašanja O vodenju zbirnega centra v Vidon- cih ter gradnji doma, na katera so pripravili pisne odgovore. - V Ljubljani na Uradu za priseljevanje in begunce so imeli 14, decembra podatek, daje v zbirnem centru v Vidoncih 437 beguncev. Ali se to število ujema s številom beguncev, ki ste jih imeli ta dan v zbirnem centru, oziroma ste kdaj Uradu in drugim inštitucijam v Ljubljani sporočali večjo številko, kot ste imeli beguncev? Tak podatek za ta dan iz zbirnega centra ni bil posredovan, to je precej star podatek, saj smo imeli 15, 12. 2992 evidentiranih 312 beguncev. - Zakaj ste izdali navodilo, da sme poročati o številu beguncev v zbirnem centru tudi na Urad v Ljubljano samo vodja centra? Neki organ ali službo lahko predstavlja navzven le odgovorna oseba in ne vsak zunanji ali honorarni sodelavec, vsaj v civilni zaščiti imamo tako prakso. - Koliko denarja ste odbili za delo centra in od kod? Kakšna je dejanska poraba za begunca? V obdobju od 27. 4 do 31. 12, 1992 znaša celotni strošek na dan za begunce 462,43 SIT. Republika Slovenile je za delo z begunci v letu 1992 povrnila 62,906.457,55 SIT. - Kakšna je predračunska vrednost novogradnje, kateri so viri sredstev in kaj je bilo darovano iz tujine (tudi ocenjena vrednost darovanega) ter kdo je vodja gradnje? Predračuni in ponudbe za idejni projekt so poslani Uradu za begunce, ki dejansko finančno skrbi za izvajanje vsega dela z begunci. Ocenjena vrednost naložbe je okrog 82.350.000,00 SIT, vendar ureditev črpališč na Hodušu in cest ter tlakovanje ceste v Vidoncih, ureditev kuhinje in starega objekta, sanacija Šole v Beltincih ipd. Občina je določila strokovnjaka za nadzor nad gradnjo objekta ter predstavnika odbora za begunce, ki je usklajeval potrebno pri gradnji, v okviru javnih del je bil začasno nameščen delavec, ki je dejansko bil vodja gradnje. Posamezne etape gradnje pa so voditi najugodnejši izvajalci posameznih del. Cena kvadratnega metra objekta z vsemi inštalacijami, razen fasade, znaša 610 DEM za objekt B, za objekt A pa 660 mark za kvadratni meter. Natančne podatke bo možno dobiti po predaji objektov in zaključnem računu. “ Kateri obrtniki opravljajo izvajalska dela? Izvajalci del so Anton Madjar, Janez Benko, Klemenčič, Janez Fras, Milan Fras, Alojz Haužar, Weindorfer, Cestno podjetje Murska Sobota, Izidor Filip, Ivan Lac-kovič, Drago Nemec. Jože Novak. Viktor Dervarič, Mizarstvo Beltinci, Projektivni biro, Trishop, liči ILltJln I vornjak iz Madžarske, to pc* ste organizirali v vaši hiši, J* rali raztovoriti pripadniki C2'’ J® od vas ni bilo nikogar. ® - Ima nad poslanim blag”® ™ se zbira v skladišču civilne j popoln pregled še kdo drug civilne zaščite? , p Prevzem papirjev s seznars slane pomoči ima 00 RK ir* * Karitas, ki skupaj s Cenh^'-soclalno delo pretežno delita^ P pomoči potrebnim. CZ je er tivni izvajalec. - Stoli in šolske klopi. »' P v učilnici v Vidoncih, so So mar te ali take poslali v Avstrije? Da. - Peč za centralno v Vidoncih ni tista, ki je * v lil kiaid., iki |v b za begunski center. Zakaj J^’: 111. .la za da tOi «(■ fe Pom-grad, Chemo, PotroSnik, Kerna, in kje je darovana? |^j| Ker je imela premajhno . VOSI (25 KW). po projektu I' P trebna najmanj 150 KW,je* namestili. Darovana je Še last občine, in ker je rs'’” bomo poskušali z izvajalce!’'^ . najti način, da jo prevzame. -obračuna po dejanski vredn<; MAJDA HO*' t V; : 8; i' Tu t ; po Če ne doma, pa služba v tujini Prišlo je tudi do neposrednega sodelovanja z zdravstveno urga- Miinchnu. Oni investirajo nizaciju v Miinchnu. Oni investirajo v nadstandardno upremo za praktični pouk. Določeniriu številu učencev pa zagotavljajo tudi zaposlitev v njihovih zdravstvenih ustanovah. To je letno okrog IS maturantov. Odhajajo in večina jih je še kar zadovoljna. Nekateri bi sicer raje delali v bolnišnicah in manj v raznih domovih, kjer pa so vege potrebe. Za to šolsko leto so jim obljubili, da jim bodo priskrbeli dodatno opremo za pouk fizike, in sicer predvsem z aparaturami, ki pri nas še niso standardne. Tako bodo učenci lahko opravljali tudi razna raziskovalna dela. Konkretne obveze, da bi morali toliko in toliko učencev napotiti k njim, pa nimajo. V Miinchnu pa bi radi vedeli, koliko jih bo pripravljenih priti v službo k njim. O tem se morajo odločiti dijaki ob koncu tretjega ali v začetku 4. letnika. Ni lahko iti zdoma, loda bolje je imeti službo kot pa biti nezaposlen. Slovenija je tudi premajhna, da bi lahko dobili vsi delo doma. povezanosti staršev s šolo, tako da nimamo večjih vzgojnih problemov, Če pa starši ne prihajajo in bi bilo tu nujno, jim pošljemo pisno povabilo na pogovor,« nam je povedala ravnateljica šole Darinka Škrjanec. - Kako pa uresničujete priporočila Ministrstva za šolstvo in šport Republike Slovenije o preverjanju in ocenjevanju znanja? »Učitelji imajo navodilo, da učencev ne smejo preobremenjevati. Vemo, kolikšna je človeška zmogljivost. Če gremo čeznjo, naredimo več škode kot koristi. Načeloma so spraševanja napovedana, ne pa vedno Včasih je treba sproti preverjati znanje, da lahko učitelj nadaljuje s snovjo. Učenec mora imeti temelje, da bo lahko razumel nadaljnjo snov. To je različno od predmeta do predmeta. Če neko poglavje nima neposredne zveze z nadaljnjo snovjo, je lahko samo napovedano spraševanje. Dogovorimo pa se, do kdaj naj bi si učenci popravili nezadostne ocene v tej ali oni redovalni konferenci. To se vpiše tudi v dnevnik. Sola postavi rok. Neznanje bi namreč učencem delalo prevelike težave pri nadaljnjem puku. To je dogovor z učenci... Zadovoljni so tudi, ker se izboljšuje uspeh učencev, ki se vpisujejo. Čedalje večje tudi odličnjakov. Povprečna ocena je 3.8. To je prav, kajti tudi zdravstveni program je dokaj zahteven. Maturanti pa lahko z uspehom nadaljujejo študij na večini univerz, in to brez sprejemnega izpita, če ni preveč prijav. To je celotno naravoslovje in zdravstvo. Vpisujejo se na višjo zdravstveno Solo, študirajo tudi psihologijo, kemijo, biologijo, telesno vzgojo, veterino idr. Okrog 40 odstotkov jih nadaljuje študij. 20 % išče takojšnjo zaposlitev doma, okrog 15 % se jih odloči za Nemčijo, Avstrijo ali druge države, nekateri pa čakajo doma na zaposlitev v svoji stroki. Vse to govori v prid temu, da Pomurje zares potrebuje tudi zdravstveno šolo JOŽE GRAJ - Kdo je oziroma bo lastnik nove stavbe in v kakšne namene bo rabila, ko se bodo begunci izselili? Objekt je last občine Murska Sobota, Predvideva se, da bo uporabljen za vzgojo mladine za življenje v naravi, za potrebe usposabljanja struktur zaščite in reševanja, za kinologe, tabornike, radioamaterje ipd, - V kolikšnem deležu j« pri stroških gradnje udeležen lastnik nove zgradbe? Občina je v obdobju do 31, 12. 1992 zagotovila začasno kreditiranje v višini 7.025.881,85 SIT. - Zakaj na meji v glavnem samo delavci civilne zaščite prevzemajo ■----------u Republiška priznanja po pri Uti zasebnikom Na skromni slovesnosti J voj delavcem - zasebnikom i^ . delavcem - zasebnikom skosoboške občine za uspešno delo v sindikatu republiška priznanja. pO; tj, republiška priznanja, Sj jih Jože Časar, Andrej in Dragu Mesarič. jiPrc "(j Sobota rešuje urbanistični problem severnega dela mesta Ne obnova, ampak selitev vojašnice Sedanja lokacija vojašnice je bila skrajno neprimerna že v preteklosti; napačno načrtovanje v bližini mesta, zdravstvenih in kopaliških objektov je bilo najbolj očitno med l.i. slovensko vojno, vojašnica pa bi poslala še bolj problematična v prihodnosti, saj bi onemogočala nadaljnjo urbanistično širitev mesta proti severu. Ker je Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije odločilo, da bodo vojašnico v Murski Soboti obdržali in obnovili za motorizirano enoto teritorialne obrambe, se je Izvršni svet odločil, da bo ukrepal hitro in učinkovito. Če se že troši državni denar, je bolje, da se troši na našem območju. tako da imajo od tega koristi tudi pomurska podjetja in občine - po tej najbolj enostavni logiki in pod pogojem, da ne bo šlo za okolju škodljivo dejavnost, je murskosoboški izvršni svet poslal v začetku leta 1992 slovenski vladi pobudo, da se vojašnica preseli. Ne le da bi z obnovo vojaških objektov onemogočili nadaljnji razvoj mesta proti severu, ampak bi morali najprej rešiti komunalno urejenost tamkajšnjega vojaškega območja - vojska JA si je namreč lastila razne pravice, tudi to, da je imela svoje kanalizacijsko in vodovodno omrežje. Ministrstvo je pobudo soboške vlade sprejelo, predlagano novo lokacijo so si pred kratkim tudi ogledali in bili z njo zadovoljni. Edini pogoj je. da z gradnjo novih objektov na novem prostoru ne bodo imeli večjih stroškov, kot če bi obnavljali sedanje objekte Seveda bo zaradi tega občina nekoliko oškodovana, vendar pa bo v zameno dobila eno najboljših lokacij, kjer se bo v prihodnosti uredil rekreacij s k o-in formativni center. dve različici, ki ju bomo obravnavali. Dejstvo je, da je to kmetijsko zemljišče in da je to poseg v prostor, saj mi niti nimamo drugačnih zemljišč! Toda zemljišče, kjer bo vojašnica, je že bilo namenjeno za pozidavo, tam kjer pa bo poligon - proti Noršincem - pa so manj kakovostna zemljišča.« Kako bo s plačilom spremembe namembnosti zemljišča, je še pre-uranjeno govoriti, saj mora biti najprej izbrana ena od predlaganih različic, Ivan Obal, predsednik Iz- vršnega sveta SO ,Murska Sobota, pa je povedal: <>Pomembno je, da smo dobili najboljšo lokacijo v mestu Sobota, res najboljšo. Res je, da te stvari dela sklad, toda v tem primeru se mi pogovarjamo o zamenjavi: da bi mi njim na novi lokaciji zagotovili toliko zemljišča, kolikor ga oni dajo nam v mestu. S to zamenjavo pa bomo v Soboti rešili vrsto urbanističnih problemov. V tem trenutku imamo severni del mesta popolnoma zaprt, torej ni ne komunikacijskih in ne rekreacijskih poveza ' sprehajalnih poti. Vse gre po Kop, 'ški ulici in nazaj. Torej smo upravičeno zelo zainteresirani, da sc ta del mesta nameni za uporabo meščanom. Pridobljeni prostor bomo namenili rekreacijsko-turističnemu centru, kajti rekreacijski center nam nič ne pomeni, če ga ne bodo uporabljali tudi turisti. Toplo vodo, ki jo že 1 2 d, .tlje tz slei pfe 'i(42 tljet del Pr uporabljamo za ogre' v bazenu, bomo še dodatfl*’^^. bili, temu dodali teniška, k-jr,? ška in nogometna igriy'^’. smiselno uredili in povezah' li.-^roi V mestu Murska kreSejo mnenja; večina ^to), tvijo vojašnice strinja, n®, i; * T »J v T * I • *, SO nasploh proti vsakrS^^j S r 11 L', Crt, i mrr, , RT ’ .J V Murski Soboti. Tem 'P* jj jajo zagovorniki realneg^J-f na preteklost in prihodc^ji imeli že pred dvema Ifi'' ,t murju kakšno motorizir^^iu rV A , e ■■ Lr rf~h^ I d Lr n n M ne bi tankovske enote močno pritiskale pra'' mejne prehode; nikoli jJJ bo čez deset ali dvajset :■ naš sovražnik u*41 ravv I . Kakott*-’'^^ ■a nnsOrO“lj mora biti (kajti za naspr*’*^' danes prepozno), naj h? „■ moteče! BERNARDA |(S * •» Pomurski svobodni sindikati sredi obsežne akcije Delavcem razliko denarnih i nadomestil h- 1 i Silvo Podlesek, odgovoren za varstvo okolja in urejanje prostora pri soboški vladi, je povedal: »Izvršni svet je podpisal pogodbo z Zavodom za ekonomiko in urbanizem o izdelavi zazidalnega načrta, ki delno vključuje tudi izbiro lokacije; oni sami se o tem pogovarjajo s strokovno službo ministrstva za obrambo. Pripravili bodo Te dni poteka pri območni organizaciji Zveze svobodnih sindikatov Pomurja obsežna akcija za uveljavljanje razlike denarnih nadomestil brezposelnim, ki jo je spodbudila odločitev Ustavnega sodišča Republike Slovenije. Brezposelni, ki so med 16, febru-aijem 1991 in 3(1. novembrom 1992 prejemali denarna nadonie. stila, so namreč upravičeni do poračuna zaradi prenizko izplačanih nadomestil. Ustavno sodišče je ugotovilo, da so bila v omenjenem obdobju izplačana denarna nadomestila neusklii- jena z določili zakona o zaposlovanju in zavarovanju za čas hrez- pttseinusti. Vsi ušknduvanei lahko pri pristojnem zavodu za zaposlovanje uveljavijo to pravico, pri čemer morajo izpolniti zahtevek, za katerega so poskrbeli v svobodnih sindikatih. Koi smo zvedeli, je v Pomurju takih delavcev, ki so zaiadi ugotovljenih trajnih presezkos' ali stečajev podjetij izgubili delovno mesto, približno 34(KI. Največ jih je v murskosoboški občini, in sicer okrog 12CMI. sledijo pa lendavska in gornjeradgonska (po l" j? 900) ter ljutomerska dbč'’’^i'j hližno 4(K1 takimi delavc- pa mora vsak med nejc v šestih mesecih p'' Ustavnega sodišča ■ |p Slovenije vložiti zahtevč^ji^ močni enoti zavoda za nje. Kdor tega v pre*’"^, roku ne bo storil, ne hh d' čen ijt> poračuna Zato pomurski iia^ kati pozivajo vse lakc se čiinprej oghviijo n;' mestih bil tlnjo zahtevek- 1 MILA^'^ 1 stran 7 I vestnik, n. februarja 1993 nasveti ■ —l^ll ‘ Dogajanja na Ljubljanski borzi a । razumijivo. saj je biio.za kar 721I2 padel iz 27(K) na 2533 pri 836 lotih ! ' • »-.« ar, ri:,„ prometa. prometa, naslednji dan neznatno »-i-v.rnn večie padce te- narasel na 2538 (80 lotov), v iett-tek porasel na 2704 pn 430 lotih prometa, v petek pa ponovno pa- \ del- tokrat na 2621 (430 lotov). Delnica NIKA je v začetku tedna še padala, da bi sredi tedna ponovno začela naraščati. Tako je 2. 2- padla iz 36072 na 35992 pn 170 lotih prometa, v sredo na 34912 pri 6 lotih prometa. V četrtek se je iijcn trend padanja, obrnil v trend naraščanja, tako je narasla na 35720 (86 loiovj, v petek pa na 36(XX) (20 lotov). Delnica Rogaška prednostna je 2. 2. padla iz 2809 na 2755 pri prometu 40 lotov, v sredo je bil prijavljen aj ' ---------- moje ._ tanje ktajSe za en dan. tako da se bo pričelo s torkom 2. 2. in končalo s petkom S. 2. in ne s ponedelj-kom, tako kot je običajno, saj je bil ll* v ponedeljek 8. 2. 1993 praznik. K večje padce te Tokrai beležimo vecje puuaa -čajev pri manj likvidnih obveznicah, kot sta obveznici Juteks in katerima je trgovanje bolj Lek 1. i 1S> VvrŠčena kotacija I. dSi iibveznice <» T. obveznico RSL 1 je bil v tem ul ledtiu dokaj velik promet, tako kot 2,1 je Z3 10 obveznico že običajno, razen v torek 2- 2, ko je bilo s to <» redkO- Tako se je po daljšem času 4. 2. trgovalo z obveznico Juteks, njen tečaj pa je pade! glede na tečaj 18. I. Zii kar 4,0 odstotne točke iz 104,0 tta 100,00, prometa pa je bilo za 20 lotov. )v. -------- 2. 2, 93 je bi! pnič po 22. L iS*' Ostale dni " opravljen tudi promet z 20 loti ob- (* ’4kc da veznice Lek l po tečaju 105,0. kar ^'•tov, v (,g, predstavlja padec za kar 6-0 odstoi- nn is 16997 lotov. K>ek (tečaj 22. L je C.i .. ,(1, obveznico le 1410 lotov prometa. lotov, v petek pa že 16997 lotov, pl' Enotni tečaj re obveznice je nihal jS k la 0.1 odstotno točko od 116.0 io bil namreč na z 12 111.0). l*' ” I y\f}- )il' čo IIG.L 'vv.,v ... Enotni tečaj obveznice Lek 2 je Hi P'"'sose eibaii v dalj časa stabilen in sicer gt sicer od ij, 7 '< mm tednu pa jc hiiv ;c "ICO RSL I fpn k-i'uico le za 20lotov prometa 2. 2.. 5. h premeti a n ’ da zdai n' '~ 115,0, tako i to ibveznt'"’';?’ žaostaja davčne ni»,«, , podK^,. TnSolosi,. » °STs«‘3'('i:SiTii«?»’„= jSie. .»I idhta ^,»-.1, J v? J 2, ? ->0 zapaaia, raxo oo je lecajnicj nv jv t* dispanzersko dejavnost s po- U71 ± Jotov, boste več zasledili, X H! Ion obvez^ vrednost 50 ECU. Ker se te delnice dj-o^ia gin^Lrtioaije če te deiavno- »<'. T “‘Otov in v P“ j®^TamJ^ni^vthaU^ ^ganfz rane v osnovni aplikacijski posel 3. 2. po tečaju "č^:'^^:ko^S zd™. dejavnost... ^kon i • in sicer p omet uuada tudi z obveznico so se prodajale po tečajih od 16500 zdtavstvenem varstvu m zdrav- g'" Ptisel e bu še ta da^ je bT2 2 9o 21000, enotni tečaj pa se jc izo- P, , “ I’" aplikacijski. ■ ----- '-'- 'uHnisca dne izbire ginekologa v bolnis- -i-i nnve pa natančno, kje. To- ' um z Obveznico RSL 2 ( j(' opravljen promet ie 4. 2 ''■'tričtnu kotadja ll r obveznice pose tako po . Stabil- nosi nice iTiv-v---' I -aplikacijski posel »4."' Promet upada Občina prijavljen s 4 loti te obveznico m loti obvez- .. .---jje lotih prometa, --------, 15959 (147 lotov), v četrtek pa 15917 (60 lotov}, V petek je tečaj ponovno narasel in sicer na 16657 pri 618 lotih prometa. ■ « — na borzi začele kotirati na na 4. 2. so na borzi cialista s pokojnine, se morajo prostovoljno treona niipcjunvM j i j žoravscveno zavarovan pn deJoda- pijo m necova ko na donu uszrC' , v i • i v^-sirv; es hoaa. ^o 2300516^, hIj sklsniti zen »nalog«. Zato je brez napol- nice mogoče m le h ginekologu. Losjovolino ker te ta lahko izbrani zdravnik, pa Prostovoljno tudi k psihiatru - aii za fiziotera- iti le h ginekologu lahko iib«n. zdravnik^ pa v zdravstvenem deloda- individualno zdravstveno zavaro- Upokojenci, ki so sklenili skupinsko prostiivoljno zdravstveno zavarovanje in so ugotovili, da jim od pokojnine premije niso odtegniti, ..iiiasiti na enotah Za- Soao,. p!) od «,3 do 93,7, tako da sc je jenotni izoblikoval na 93,51. . Uka litrtutija II -delnice Tudi la teden se je trgovalo Ic ' Lek v KQtac»v j'* eTiow’i Tečaj pa je ,F 14017 na 15000 (» 2.2. porasel TONČKA BOŽiNO'*’’'^ dispanzer za ženske. ■ ČANG-ŠLANG shujševalni caj GINGER čaj za moško vitalnost tečaj 28. D-. bilo za 120 totuv- na Enotni v sredo je bil ' ■ 36 loti učaj obveznice 2 2. narasel za *■ __________; 1"? 0.3 l l (80 lotov), nii-. . na 15303 pri 565 lotih četrtek pa na 15779 Siten i® Kel? aplikacijski posel z 10 loti te [delnice 1 PC UČaju 153(X)- tTg - ubveznice Ijan!) jc 2. 2. naiusci ____________ stolne točke (99,4) pri 12 lotih prometa, naslednji dan pa padel na 99,3 pri 22 lotih prometa. V četrtek in petek so bili prijavljeni le aplikacijski posli skupno s 106 lot. pro-- - "",»,r,if,rn lečaju 99,4. meta po enotnem teiaP Obveznica rahlo padla tiiovni tečaj obveznice GoicibC C “■ *■ ra kar L2 odstotn’ i«ki (99,4) pfi prometa. stedij It ^3 9 7 odstotne točke l®*iT), to je bilo le za 69 lotov , 'dptometa, V četnek je enotni tečaj čm 9f’''^4niee neaiHitio padel na j|’'*'U pri 832 ioiili prunaei^. v petch jST? pHUAlio (Xli3el ja kar 0 f'' ‘'d* ^/Vetne jieaiHiriD padel ma l f*'. J ''1 i«ke padel j-j kat 0,6 cd- na W,4. kat ,e tudi BO 2. \-i. 89.1 na P”, sredo m četrtei. nm n D. 45 61000 Ijubljana P’P’ -(061)301-573 l (061) Zavili (068) 46-568 d.0.0. ■ l a J KING-KONG TAR-GARD antinikotinski cigaretni ustnik lotih prometa, v srcGu ... — sta bila prijavljena aplikacijska po- lAK*vcm>- . sla 1(1 sicer v sredo z 51 loti te UPORABO ZDRAVJE je VaSE NAntv,-obveznice po tečaj« 88.1. v Četrtek BOGASTVO - se strinjate? Trne, nehajte kaditi’ ,,, J „o u I. Ce pn se vam w zdi nemogoče, se zaSčitue, TAR-pa s 14 loti po tečaju 88,8 V petek ® -a o- tečaj te obs-eznice padel na taR-GA RD je japonski izdelek, ki je osvojil svti. "Bvez- ' -roaisjo uDorabo, ki od- v e«.i bCMKi in KZ fcCOOO Maribor pa je tečaj te oovt-ziua-88.0 pri ,58 lotih prometa. nico Rogaška 2 je bil prijiivljen ,1. 2, aplikacijski posel za 16 lotov po 48.2, kar pomeni, da je *■,— . 1 istem nivoju, v četrtek je rahlo padel na 48,(1 pri 12 lotih prometa, v petek pa je bil prijavljen aplikacijski pose! z i lotom te obveznice po lečaju 46,8. 7. obveznicama " - -* govna in YuJou la T, obvez- 3, TAR-GARlžje, . . Majhno varovalo ia„ siti , trajno uporabo.^ nico tečaju ostala na prometa. za 16 P,’^ KogaSka teden n’ bia-bilo M,,.. Strani izcigaretneg.i dima do97% škodljivih snovi. Deluje po fizikalnih zakonih " ---iv-.n nima filtra - zato dg.ireii ne odvzt dima aen ne odvzame .odinamike m nima . arome in ie ttaP« /i značilni »kadil-S'*S' .S’.’" ije bolezenske ’r gW«»WlWfS«ari» _______ KING-KONG, LJUBITE SE BREZ SKRBI! Vse svetovne raziskave so pokazale, da kljub nevarnosti aidsa ni prave prodaje kondomov, čaprav so ti Se vedno najboljši varuh pred lo hudo boleznijo, ZAKAJ? Zato ker kupca v r,hntavljanju. .'ONO, ker; zadrega izgine (ne kot pri klasičnem kupovanju v kioskih ali trgovinah) ' je vedno pri roki ‘ pri nakupu KING-KONGA lahko veliko rAK-Mc,— — iki kaSelj«. preprečuje nastajanje oblog na zobeh in iiajpomembnejše: pokazale, da v veliki men preprečuje bolezensnc pruu„,^_____ spremembe no pljučih Prt naročilu doteie poleg prisilijo k obotavljanju. Bleganinega črnega usimka TAR-GARD Se pro- -j.^ sferijt izginejo, če kupne KINO-KONG, ker: , pri katerem bo.ste laliko opazovali nje- zagotavlja vam popolno anonimnost * kondom je or, o»n-oiduM«iSi ritn prihranite Ne verjamete? Poskusite! KD FOJ KtoNtrsi ULi KING-KONG je komplet .SO kondomov v- raztopini .,. Kompler vam pošljemo po pošti na naslov, če p« ' --maslo naslova pa posl restante. f zornega, po * ^TofiLcU^ETAR-OAKO vžigalnika: Prosti trg - delnice > je 2. 2. narasla iz J na prometa pa je biJo 30 lotov, naslednjega dne je , ' enak pri prometu Delnica Dadas je 19893 na 20113- p"" za „„ ostal ujca tečaj enak pri piui.,-,_ četrtek pa je ponovno -------- la na 20297 (58 lotov). j V petek je bil s to delnico prijavljen j aplikacijski posel z ' čaj« 20250. Tečaj delnice 20 lotov, v rahlo narasla na 1 lotom po te- 699 Sl'f -*■ iTl' struiiki " NAROČILNICA ' (me in priimek: I Utica ih kk tudi ta teden MK Založba je nihal- Tako le 2- Poštna št in kraj ^feOAanstaU - Nova banKa d• ji uami do uspeha IjKOiKlUGJtOHG 1050161N6ER , ' liDseiURtjAflO I t kwt«e-šLM« ! ! '' svon'^^*^^^^'’7 ~ Nova banka, d.d., Ljubljana r,.- poslovni enoti v M. Soboti. Lendavska 11, vsa vrste bančnih storitev, obča '^oni, obrtnikom 'm ' *^9Odno menjavo in pO" - ^ibrtnikom in drugim moznos ^ipvanja preko žiro računa ^E-LOVHi ČAS. ’*5aK dfip, ocj B. do 16. in 0*^ oh 8. do 11. ure. iTiožnost po Naročilnico pošljite na naslov: i ! Ožirio, p.p, 61000 Ljubljana | i jniur . ,-,hi meda; popularni medenjaki!!! fiun.j,.— _ . naslov, če pa zaradi sosianovalcev tega ne želite, imamo rešitev, napišite svoje ime in priimek, namesto naslova pa pua,---------; šievilko in mest«. S tem bo vse rešeno, vaš KING-KONG vas bo j čakal sedem dni na poš« Plačate po povzeiju. Enrbalaža je navtralna. ^.j. _ ■ ČANG-ŠLANG JE ČAJ ZA ZMANJŠANJE TELESNE TEŽE. Med najpomembnejšimi boleznimi so tiste, ki so povezane s preveliko telesno težo Vitki ljudje so bolj zdravi, krepkejši, lepši in uspeSnejSi Naredite prvi korak: popijte skodelico ČANG-ŠLANGA! Mnogi pripravki za hujšanje (vitaminski napiiki, tablete...) in razne diete so pomagali pri zmanjšanju telesne teže, idealne teže pa niso ohranili. CANG-SLANG je drugačen Pripravljen je iz naravnih sestavin'po siarodavm kit^ski recepiun. Povzroča zmanjšanje apetita, izgubo sala, zmanjšuje telesno teio. Nekdanji kitajski velikaši so pili CANG-ŠLANG. da so uhranffi zdravo, prožno ■ in aibeiiost. Ke učinkuje.ee je ČANG-SLANC na kitajskem ohranil do danes - ‘"Dfl ieij v eni 51 čaja - dovolj, da vam uspe! Vsak dan pred obrokom popijte skr raztopile Naj bo vaše geslo; ZDRAVJE. VITKOST, USPEH. GINGER, ZA DOLGO IN SREČNO UUBEZEN KUPUJEJO ŽENSKE - PIJEJO Muais« v.,, sestavljen po stari kitajski recepturi, ki se je ohranila dolga stoletja. Že stan Kitajci so ga pili, da so ohranili vitkost do I poznih let. Pitje čaja je na Kitajskem obred - kmalu boste razumeli zakaj Mnviidilo: vrečko s čajem prelijte s pol litra vrele vode in pustite da se ohladi Vrečko odcedite m zavrzite Čaj poljubno - — d;;,, ga dvakrat na dan; zjutraj m pozno popoldne (ne zvtitr) po 2,5 dJ (polovico -J - . čaj deluj« potopno, ljig ne oko tržišče ll DEKLETA, POZORI Vsa velika svetovna podjetja imaio svois Dcsir.i.-„.„ . ima malo Cindy Crasvford. NINA RlCCl Iman. YVES SAINT LALIRENT Isabelo Rosellmi Piad^ette DiiKuv 11,.-dekle, ki ga ho predstavljajo v rekUirmih spolih na TV in časopisih (v oglasih, na nashrvn h straneh, v intervjujih ipd ). Dekle mora izpolnjevan naslednje pugujc: lep in zdras' videz * zammiv .eiship * uglajeno srJenje • privlačnost * očatljivosi * psihološlta 'I pripravljenost za breme stalusa znane osebnosti * pripravljenost za profesionalnr, upcaslianje delovnih obveznosti Vsa dekleta, ki jih to zanima, naj polijejo dve fotograliji {obraz i« lelnl sfim vrč psutetki na naslov DŽiilo.d.ci.ct..pp 45,61000 Ljubljana, j Poleg dekleta, ki bo predstavljalo podjetje Džirlo. ’ S deklet, ki bodo članice skupine DEK U lAUŽlRI.O Opravljala bodo ----------v-n-ke storitve za najbolj znana podjetja v ■- ..,;s -uranskih cbžuvah Slovenip- Avstfip ' i ■ ■ ■ . Nem6j»* Španiji n I manekenske storitve za IZBOR VSEH JžbKbET OPRAVI 1. i,ASTNIK podjetja G 1 :ečangšla^a obvestilo za POZORNOSTI« -akciie »NAS MALi februaria 93. Rezullati akcije - — •93 in v NEDELJSKEM ^^:JeVNIKV 2L februarja džirlo osebno bodo objavljeni v DELL) in SLOVENSKIH NOVICAH dne 19. februarja ! k i stran 8 vestnik, 11. februarjalj ko se ptički ženijo Valentinovo • Valentinovo • Valentinovo • Valentinovo • Valentinovo * Valentinovo • Valentinovo • Valentinovo • Valentinovo • Valentinovo •Valentinovo • valentinj’! I C Valentinovo je dan zaljubljencev -je dan za zaljubljence - je dan za tiste, ki hočejo pokazati, da Se vedno ljubijo -je dan za tiste, ki hočejo začeti ljubiti... Rože, ta pohlevna bitja, so govorica ljubečih. So besede ljubezni v tujih ustih. Rože so ženskega spola, zato se vedno dajejo za druge, vedno se žrtvujejo. Alije pravično, da se v imenu človeške ljubezni tako lomastijo rože? Kot na primer za Valentinovo. Tudi če ni pravično - iz ljubezni je! Kaj pa je ljubezen? Je smrt, kije najskrivnostnejša ljubezen. Smrt in ljubezen sta enako močni. — !Naj torej umirajo Še rože! Rado se reče, da rože vse povedo, toda saj vi vendar nočete povedati vsega! Ker bi potem morali samo še ponavljati ali pa molčati. Tako pa imate rože, ne veste pa, kaj bi napisali na listek, ki ga boste položili mednje, fšaj vam nekoliko pomagamo, potem se boste že tudi sami Česa lažje spomnili! Polobla v laseh Pusti me, naj dolgo, dolgo vdihujem vonj tvojih las, M potonem vanje z obrazom kakor žejni v vodo pri izviru in J’ z roko razgrnem kakor dišeč robček, da se spomini raztresef v zrak. Če bi vedela, kaj vse vidim. Čudni in sliStm v tvojih L al Prva ljubezen je podobna prvemu snegu, redko kdaj ostane. Finski pregovor Prve ljubezni so kakor prvi zobje: izpadejo brez bolečine in prepuste prostor novim. Moja duša potuje z dišavami kakor duše drugih ljudi z glast*lf . V tvojih laseh so sanje, polne jamborov in jader, in Ših* morja, katerih pena me nosi proti blagim podnebjem; tani S prostor lepši in globji, ozračje pa odišavljeno z vonjem saot*| listja in človeške kože, 1 tt V žgočem ognjišču tvojih las vdihujem vonj tobaka, pom^^t V 01 Dumas mf. to nega z opijem in sladkorjem; v noči tvojih las gledam^ r| neskončnosti tropske sinjine; na s pubom poraslih brego^J^. I Prva ljubezen ne ubija; umreš od zadnje. Hamerling Čar prve ljubezni je v tem, da ne ve, da bo nekega dne popolnoma izginila. 1 nesKoncnosti iropisKe sinjine n« s punorn pjorasiiri tvojih las se omamljam z vonji, sestavljenimi iz žgane srt»: L. moSusa in kokosovega olja, ' J t, Ch. BaudelJi’' Prva ljubezen je slajša od čebeljega medu. Disreali Ljubezen je kot vožnja z avtom: startaš hitro, voziš prehitro, zavir^^. ko je že prepozno. Dagestanski izrek Prva ljubezen je nevarna samo, kadar je obenem tudi zadnja. ljubezen je v večnem boju z monogamijo. s< pf de i (e ol izi Nušič Prva, pa čeprav otroška ljubezen je vredna več od vseh kasnejših. Jenko V prvi ljubezni ženska ljubi ljubimca, v vseh naslednjih pa ljubezen. La Rochefoucauld V ljubezni so privlačni samo začetki. Ne čudim se, da ljudi veseli, če lahko začenjajo znova. UUkTdMU Če presojamo ljubezen po njenih učinkih, vidimo, da ima na te .................................................... KbP sovraštva kot prijateljstva. La ftochek Ljubezen je nečimernost in samovšečnost, od začetka do D, ui Ljubezen na zemlji je ustvarila mati. De Ligne Za primitivne narave je ljubezen mogoče telesna potreba. ljudem pa je ljubezen najbolj neobhodno doživetje v vsem stvars^ Petrarca Vsako delo, ki ni zasnovano iz ljubezni, nosi v sebi klico smrti in se bliža svoji pogubi. Najzgovornejši govor ljubezni je molk. E. Titan Biti moder in ljubiti, tega ne zmore noben človek. Tarchetti Ljubezen ima dve hčeri: dobroto in potrpežljivost. ShakeSf^ Pestalozzi Nekega modreca so vprašali, katera doživeta ura je najpomembnejša, kdo je najpomembnejši človek, ki ga sreča, in katero delo je najbolj nujno. Odgovor se je glasil: Najpomembnejša ura je vedno sedanjost, najpomembnejši človek je vedno (a, ki mu pravkar stoji nasproti, najnujnejše Ljubezen je najbolj prepredena oblika sebičnosti. Ljubezen se rodi, živi in umira v očeh. Jackson Na cesti sem srečal nekega zelo revnega moškega, ki je bil zalj^ Njegov klobuk je bit star, njegov plašč ponošen; v čevlje mU!^. voda. Toda skozi njegovo duša so plavale zvezde. delo pa je vedno ljubezen. Omnia vincit amor. Ljubezen vse premaga. Mojster Eckhart Vergil ljubezen je končni smoter svetovne zgodovine, je amen vesolja. Novatis Ljubezen nosi dušo, tako kot noge nosijo telo. Katarina Stenska Samo tisti je nekaj, ki ljubi. Ne bdi in ne ljubiti, je isto. ■- Ludwig Feuerbach Nobena ženska ne more hkrati ljubiti svojih otrok in vseh štirih strani sveta. Toda moški lahko. Jean Paul Ljubiti, pomeni trpeti. Za ljubezen se odtočiš samo, ko si prisiljen. Kar pomeni: io samo moraš, hočeš pa ne. Goethe V ljubezni je vedno tudi nekaj blaznosti. V blaznosti je vedno tudi nekaj pameti. Nietzsche Kar se naredi v ljubezni, je vedno onkraj dobrega in zlega. Nietzsche Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe. Galačanom 5, 14 V resnični ljubezni duša ljubi telo. Ljubezen je sreča, ki jo dajemo drug drugemu. Francoski pregovor Sand Brez ljubezni je človek samo mrtvec na dopustu. * Remargue ■ X k eJI v * f Shakespeare Ljubezen je od vseh strasti najmočnejša in istočasrto napada srce, glavo in razum. Hugo Prva ljubezen je lep cvet, ki ga gledamo toliko rajši, kolikor bolj nehvaležna je zemlja, iz katere poganja. Kadar je Človek zaljubljen, takrat zbogom razsodnost. Tisti, ki te spravlja v jok, ta tudi ljubi. Balzac La Fontaine Albanska narodna modrost V ljubezni ja toliko bolečine, kolikor ja školjk v morju. Ovidij Valentinovo je in ni mi dobro Sv. Valentin Je svetnik, čigar ime se prevaja kot Zdravka. Valen/inava, dan ka fa sveM/k goduje^ pti OT zadnje čase tudi pri nas praznuje kat dan zaiJt/Mjeneev, Dan, »ka ie ptički žertij^. /n dan, ki je prt nas laka priročen. Ija cvei/ičarji zttsfužija 7''’’ ukinjajo. Ime mi Je Vaientina. Moji starši sa že dalga pred lem, ka se je ta zdaj pazneje avederti praznik aveijavif mtJivp praznovali Vaientinava - stikala sem pa grmovju in iskala ostanke ptičjih poročnih gostij. Pozneje sa mi kupoval/ prve primorske mimoze in dntžinski prijatelj mi je nekoč paslal po evetličarki iz vojske šapek arhidej.. Takrat mi je hila deset let in bila Je lepo. Zdaj seprihfižuje vn/eni/nr?!’«? ;n m/ je slaho. Večni lepa^ Vsaj meni ne, Tako pravijo: vsemu tisiemu^ čemur se človek hoče izogniti, nameni praznik. V nscfaijff/em življenju zenski še vedno odreka enakovrednost moškemu - /mamo ptr kenddr dan ko »one« .tpo/ prazn/jt. — dd, neJta/ no moč hljlm večni mir in pokoja mi smo z njimi opravili, sty imamo dan mrtvih — »don, Ao jZo^oAo p spomnrmo naših predragih pokojnikov, hla, bla OfFOc/, nod/oj?a^ Af pa neftoč vseeno v ^odo6ne» nor^ malne, opravljive, malenkostne in dvolične ohčane na///m Ao —, damo /rm Aar c:«/ teden ikakšno leto vmes pa celo cel mesecK JLA - ni$nto /cf posebej marali, ko Je še obstajala. Saj, konec koncev - imela je svoj t^dan ŠLA«. Kakorkoli. Tudi čustva imamo. Torej »dan čvstev^f? Pa naj bo - »dan zaljubljencev«! hio, pa smo opravili! Nič ne de, če ime zveni ceneno - m/ « poznamo/ A/a/ce dvolični smo vsi skupaj, pa si zdaj vseeno priznajmo: tako po tiho nam je cenenost pravzaprav všeč! Pn ^rčJtr/ prap --. iJjpčiim plodovom. Zarodi zgodaj, rodi tEdCiii. sicer so predrobni. Zori sredi ! I .,- ....■ ■^»^■11. rjIVUJ »U pi CUJ VliiJ I I . i-jamovko, vzdrži do srede oktobra, v hladilnici (Se nadaljuje) 1 mn brez škode I lahko najdalj časa hrani............... dje debel, podolgovato sickieničasto hruškaste J tfbf* L SEHpeiAL CELfi LETo, 25AJ PA - _ 1 Vlado Smodiš, inž. agr. r § a oranje vinogradniki opravljajo tudi zato, da zaorjejo organska ah mineralna gnojila. V novejših raziskavah je bilo ugotovljeno, da ( firJinip 7n ?^vT^pr^^ pošljite najkasneje do 17. februarja na naš naslov, ki je objavljen v Vestnikovem kolofonu, in pripišite »Ali veste«. Ljubezen in sovraštv rt J Berem Časopis. Naletim na zelo aktualne teme za današnji čas: s PADI V BOSNI IN HERCEGOVINI SE NADAUUJEJO, EDEN OD, NAJVEČHH NAPADOV NA SARAJEVO, LAKOTA V SOMAlJJ'' TERJA VSAK DAN VEČ ŽRTEV... >. »Al; je res, da se sedaj ie sami med seboj morimo?r pomislim. Misliei^ da smo sami na tem svetu, širnem vesolju, osončju. Morda je vse ta t ampak so tudi druga osončja in tudi lam kdo živi. Zaradi vojn in hiEriJ mnogo ljudi na lem svetu sploh ne ve, kaj pomeni beseda LJUBE2pi Pobijajo se in sploh rte vedo, zakaj se ubijajo, mislijo, da jim je pravnukinj« I J r . 43 - I ’ ■ ,, Moje želje Skoraj bo zazvonilo. Tovariška nas že postavtja v vrsto. Vsi smo lačni, zato smo nemimi. Končno zazvoni in vsi smo mimo in veselo odšli v jedOnko, 1^ nas je čakala topla malka. V jedilnici je bila tišina, kajti vsi smo občudovaK na novo posUkano steno. Ko smo se najedli in za sabo pospravili lončke, smo odšli k ari telesne v^oje. Tovarišica nam je povedala, naj jo počakamo v telovadnici. Te težko pričakovane novice ano se zelo razveselili, kajti že dolgo časa nismo bili v telovadnid. Tam ano tek-BMtvali in se pomerjali v družabnih igrah. Ura telovadbe se je prehitra končala in morali smo nazaj v svojo ačUnica, kjer smo se zopet učUi. Spet zazvoni, vendar to ni bil šolski zvonec, ampak meja budilka. Ko se zbadim, takoj odhii tim k mand in povem o svojih sanjah. Mama pa se samo zamiki in mi čez nekaj časa žalostno odgovori; »Da, Miljana, to bi bilo lepo, preveč lepo.« Žalostna se odpravim v našo staro, poibrajočo se šolo, kjer me ne Čaka jedilnica, ktv šele telovadnica. MlIUANA SLEKOVEC, 5.r. OS MALA NEDELJA Oznaka osebe še preden odpre vrata, čutim. da prihaja ona. Tolikšna življenjska sila in moč jo obdajata. Prvo, kar pri njej vedno opazim, so njene oči. Tako živahne in iskrive so! Odločnost in vztrajnost sijeta iz njih. Njen (Araz pa je v.pravctn nasprotju z njimi. Tudi sama je takšna. So trenutki, ko je polna miline in dobrote, včasih pa postane stroga in zadirčna. Takrat se je malo bojim in jo pustim, da obvelja vse, kar ona jjove. Hitro jo mineta ta njena strogost in zadirčnost in spet se prikaže nasmešek na njenih okroglih licih, So dnevi, ko mi je naj, boljša prijateljica, ko mi je skoraj več kot mati. To je moja sestrična Renata. Stara je 25 let. Je profesorica nemščine na OS Bogojina. Je poročena in mati dveinpolietne hčerke Neve. Stanuje v Turnišču, v Renkovcih pa gradi novo hišo. Imam jo zelo rada in nameravam stopati po njenih stopinjah. NATALUA DAČIČ, 7.r. Dvojezična OŠ Dobrovnik vsakodnevna služba. Ljudje pa ne umirajo samo zaradi vojn, ampak zaradi lakote, ki je najbolj prizadela ljudi v Somaliji. Zaradi podhranjeiii>*k je tam umrlo že na stotine ljudi, med njimi največ otrok. Ti otroci splok^^l vedo, kaj je to veselje, sreča in ljubezen, saj pred očmi vedno vidijo sovraštvo. Seveda pa je še več vzrokov za sovraštvo; med te lahko tudi umore, katerih je vsako leto več, najštevilnejši pa so v ameriškem Chichago. Zaradi vseh teh grozot ljudje več ne točimo besedi LJUBEZtf in SOVRAŠTVO in mislimo, da med njima ni nikakršne razlike. I Martina Lukač, S OŠ H,. M. Soi^j I Svinčnik in radirka Na pisalni mizi sla se srečala svinčnik in radirka. Začela sla se vesd* pt^uvaijati, a nista vedela, da sta si nasprotnika. Ko sta se prep**'' nala, sla se začela prepirab*. SVINČNIK; »Mene imajo otroci radi, ker pišejo, tebe pa nintaju, čeprav si lepa bela.« , RADIRKA: »Z menoj otroci radirgjo, s teboj pa ne morejo, ia "j hočem, tudi tebe lahko zradiram. To se pravi, da sem več vredna fa z menoj lahko rišgj****i ti.« SVINČNIK; »O, tega pa mi ne boš naredila, če jaz hočem, le popišem,« RADIRKA; »Zdaj mi je pa dovolj.« . (Radirka skoči na svinčnik in mu zlomi jedro. Tudi svinčnik se in radirko sune s psalne mize.) | RADIRKA; »Prosim te, svinčnik, pomag^ mi, da zlezmn na F*" sabio mizo!« (Svinčnik se Je usmili.) SVINČNIK; »Potegnem te na pisalno mizo, če mi narediš uslite*’'^. RADIRKA: »Kakšno pa?« > SVINČNIK: »Da mi ne boš več nagajala.« (Svinčnik jo potegne na pisalno mizo.) RADIRKA; »Hvala ti. Mislim, da sva enakovredna.« SVINČNIK: »Res, oba potrebujejo. Ko so otroci površni in napišejo, jim pomaga radirka, potem pa spet potrebujejo mene, ponovno napišejo« (Takrat sta se svinčnik in radirka sporazumeta in postala sta AGROOSKRBA MARIBOR p4>. Vodovodna 7, telefon; (062) 301-781 Vam ponuja po konkurenčnih cenah: 1 - kmetijsko mehanizacijo — rezervne dele za kmetijsko mehanizacij,o - t R — semena - reprodukcijski material, krmila, gnojila - škropiva - drobno orodje ter drugo I I I J 'l i 1 I I I 1 I t P ita ve”'. J, EK,Ui prijatelja v naših peresnicah in šolskih klopeh). . - DAMIR RECEK, M - BONDIOLI & PAVESI Z PONUJA: Ponujamo kompletni program firme Vicon - Nizozemska: - trosilnike gnojil z nihajno cevjo — trosilnike gpojil s širino trošenja 12 do 24 m — diskaste kosilnice — rezalnike silaže - okrogle in štirioglate balarje »balirke« za seno in slamo - rotacijske brarte — pnevmatske sejalnice — ves preostali program (škropilnice, silažna linija itn.) - REZERVNE DELE VlCON in SERVISIRANJE ■ lO P f’n K Ite V( :Ži ti ;hi /A?’- 1 ■1"/ ' i t Ir A.s-I ll 11 ‘J ' j >ti k ■3 'e :ij . iri .J d, rt ''J' a) Vse vrste kardanov za krnetijstvo, industrijske kardane in vse rezervne del^ kardane J b) Kompletni program hidravličnih komponent za kmetijstvo in druge dej^'' ■ sti: — cilindre, jeklene in gumijaste cevi za hidravliko - vse vrste Črpalk — hidromotorje — razvodnike - priključke vseh vrst Ponujamo posamezne komponente^in kompletne inštalacije. Sodelujem^ konstruiranju, ponujamo tehnične rešitve ll Zastopamo vse izdelovalce kmetijskih strojev Nizozemske, združene v c) Program reduktorjev za kmetijske stroje in drugo strojegradnjo s GREENLAND S «?3|“ ZtrmouET Organiziramo prodajo RABL|ENIH KMETIJSKIH STROJEV IZ UVOZA AGROOSKRBA MARIBOR z 62000 MARIBOR, VODOVODNA 7 ŽIRO RAČUN 51800-601-14931 • TEL: (062)301-781 • TE LEK: 33413 • TELEFAK: (062) I 1 19S I t- februarja 1993 stran 11 . -{' : , . . '.r ' kultura ) fd' os Lili rii' s d* nčfl ■A* 'S S.* I I d* o »*> *) Branko Šomen: To ni Amerika Glasovi, večernice in fantazije ZA ZELENI JEZIK-28 1 bodo T^iikivt tudi zagotovo pisali i;„i,.,,“ ° tem, kakšno ^^"tazijo Prtekinje, “pS"ekU so imele n p Prekmurke . ’^®]^9nurci ob koncu dru- USOČlctia. jujj. strnili izsledke, se bo cenovno T^prusatijo. ki jih bo ZannrL,.,.< , -T, ■" J" . glasilo: Ali ”?*.‘ip>čna Pomurka i.. sta in Pomu- najbolj »padala« - - hi v lem Ijubeicii- Prlekijo od očitno za I ztiat^it oziru delili Prekmurja, saj gre Mure, tnurskem. P ^^^upnem »po- „ . r. ' 'atjiL le povezana 'Stanimo Poni 11, je Privlačnost "''a na spBi . t pa pojav, Ali dru- popularna oseba J radio '?bira soboški ' nark ” njegovih novi- nark. j** pl' k?' fe ^anio oh tt P“®' D strani razlikovanje, ki zadeva vprašanje erotičnega vpliva, ki ga ima poklicna proizvajalka glasov na osebe istega ali nasprotnega spola. Kakor je očitno, to razlikovanje tukaj ni TO N( AMERIKA /: ..feanai... potrebno niti pomembno, saj za tako za eterično erotično razmerje (direktorja Kuhariča, ki je moška osebnost leta, je večina glasovalk gotovo samo slišala govoriti, ne pa tudi videla - vendar je to druga tema). Dejstvo je, da najbolj priljubljene Pomurke niso dejavne na političnem ali dobrodelnem področju, da na javnost ne delujejo v nobenem drugem smislu kot samo glasovno, Radijskemu poslušalstvu se, na primer, ne predstavljajo kot vzorne gospodinje ali matere (pri čemer se seveda noče namigovati, da to niso). Ker pa je torej, kakor smo re- kli, popularnost povezana z erotičnim učinkom, ki ga ima popularna oseba na ljudi, bo potencialna raziskava o ljubezenski fantaziji Pomurk in Pomorcev končala nekje v bližini trditve, da gre pri njih za zelo glasovno doživljanje ljubezni, v tistem znanem smislu, ČeS samo slišim jo, pa sem že ves lomljen leži hrvaški Američan, povojni emigrant. Polomil se je zaradi kalifornijskih jagod, ki jih je prinesel nečakinji svojega ameriškega prijatelja Vinci ja, po rodu Prekmurca. Vsekakor zelo bizaren razlog za zlom noge: Michael (po ameriško) oziroma Mišo (po hrvaško), tako je Hrvatu ime, se izstopajoč iz letala spomni na jagode, ki jih je pozabil, zasukne se, da bi jih vzel, toda letališka lestev je že'odmaknjena, pade in se polomi. Mirna, tako pa je ime Vinci-jevi nečakinji, pride po jagode, seslja jih, da se ji cedi po obleki, zaradi česar se naposled sleče; že prej pa je razgaljenemu Hrvatu, ki nenehno prosi pivo, pomagala oblačiti spodnjice ob straniščni Školjki, Hrvat ji v polteni vročini pripoveduje svojo življenjsko svojo (Zapisovanje števnikov z besedo / Ne zivljen()ski, ampak življenjski) Obe besedili, ki smo ju z oblikoslovno-besedoslovno-skladenj- i skega zornega kota razčlenili v prejšnjem članku, to je volilno navodilo Slovenskih krščanskih demokratov in predstavitev kandi- V žensko osebnost leta glasu- prevzetja). ■ ............... Branko Sdmen je v svoji naj- jejo tako moški kot ženske in prav lahko bi bilo tudi pokazati, da je mehanizem, ki deluje pri izbiri za moško osebnost leta, enak, da gre prav novejši knjigi z naslovom To ni Amerika, knjiga je izšla nedavno v zbirki Murske večernice, za glavno žensko osebo naredil novinarko Mirno J Namesto koga roža cveti •*'S^N*o'*‘J.’StS- VSAKO UUDSTVO IMA SVOJO ZG< *iI^^OSEN iL kulturo, na KAR MORA BI' IMA SVOJO ZGO- i-* 'IT^^OSEN iL kulturo, na KAR MORA BITI GENPo . njegova DOLŽNOST JE, DA TO OHRA-PRAV prihajajo ZA NJIM. VENDAR I ir\t 1,^. ' ’ s J JA J. ■ J ___________________ _ POVl>{o\E'*,’’O^^AMO IN CENIMO KULTURO, ZGO- 2hAl>j-sw^ ■-'N hlArtM TT?XTTA KT-r? OAliiZ-. > * (--1^X71—^ A ■5sA?.g 'A U i-■■■■■■ ■■'JV ni IXLj 1 l_)INV*» ZIVUENJA, ne samo LASTNEGA TUDI DRUGIH. KAJTI LE TAKO pravi PRIJATEUI in BOMO SPOŠTO- "iJnA 'hisliTn DRUGEGA! bile izhodišče za naš projekt, s katerim smo na 1^^9716110^^v ■’’^9iovali kulturni praznik. 8. februar. Projekt smo '■^^tianu našega sodobnega pisatelja Ferija La-|.'*''®sniF 92 p-^ cveti, za katerega je dobil nagrado Tratita 'satelj v romanu opisuje življenje Romov. Prav ta J^tTv. Vsak^^ hlizu, saj našo šolo obiskuje precej učencev 1^’7 pa tak srečujemo, skupaj preživimo veliko časa, ® malo vemo o njihovi kulturi, zgodovini, načinu Tal-. ■ ■ ■ z Murskega vala. Ne glede na to, če je bila taka pisateljeva izbira zavestna ali pa globoko intuitivna, je dejstvo, da je posrečena: za junakinjo povesti, katere bralni krog se nekako prekriva z oddajnim področjem murskega vala, izbrati prav mu rs kovalo vsko novinarko. Zgodba se dogaja večji del v nekem vročem zagrebškem podstrešnem stanovanju ob lanskih hrvaških volitvah, V njem ves poten in rahlo po- zgodbo - dokler Mirna ne zdrsne z njega »kot zadovoljna, sita kaplja, pripravljena zvrtati železo, zdoibsti les, kaj Sele zrelo moško telo...« Mišo do končne ozdravitve potem nekaj časa preživi tudi pri njej v Soboti, v stanovanju, blizu katerega rastejo divji kostanji. Po uvodnih stavkih pripovedi bi lahko sodili,da je pisatelj Šomen najprej nameraval pisati neko seriozno in konsistentno zgodbo, zgodbo o »krščanskem odpuščanju, svetovljanski strpnosti in prostozidarski toleranci«. Zasuk, ki ga je naredil, je vsekakor zanimiv in obenem koristen za neko prihodnjo raziskavo. O tem, kakSne so bile ljubezenske fantazije Pomurcev ob koncu drugega tisočletja, ŠTEFAN SMEJ Kocbekovi dnevniki fe učenci predmetne stopnje podali v trime-Jn občutljive tematike. V okviru pouka in interes-zbirali in analizirali. Šli smo med Rome ■ ,-«tira]j kraifl Korejci-Vanča vas, brskali smo po literaturi, I L de|0 prinašali različen material... Im16 ■ fe tC(iv’^x^”‘^'. vkijuccvaii, SUJ je oiiu raiiiiiiivu in B illih''^ fe^gačnr^-^^v^fe' so bili zadržani zaradi svoje dom-I ^Mjenie''^ zaupali, misleč, da hočemo razgaliti I. y ^jihovo drugač prizadevamo si, da bi razu- bila sklepna prireditev v petek. 5. febru-kulturno prireditev: najprej smo uživali radi vključevali, saj je bilo zanimivo in Cankarjeva založba je po Kocbekovih dnevnikih iz leta 1945 in 1946. zdaj izdala knjigo dnevnikov, ki zajemajo naslednje, torej 1947 leto. Gre za obdobje, ko je ta pomembna kulturna in politična osebnost naše polpretekle zgodovine vedno manj posegala v neposredno politično dogajanje in vse bolj postajala kulturnik v ožjem pomenu te besede. Dnevniki, napisani popolnoma dokumentarno, so kljub nekaterim pomislekom (ah je vse, kar je zapisano, res dovolj pomembno za objavo in ali niso nekatere stvari preveč intimne) objavljeni v celoti in brez kakršnihkoli uredniških posegov. Tako se Kocbek pokaže v polni luči, kar pa ima za posledico tudi nekoliko spremenjeno oziroma dopolnjeno podobo - , ; o njem in tako postaja avtor dnevnikov za nekatere, ki so ga v zadnjih letih narti zaupali, misleč, da hočemo razgaliti uporabljali za dnevnopolitične spopade neuporaben. •fPrlrn nrnirri --------najp^vj »»a. ■ I ®''sobci^. ■ smo si ogledali razstavo, ki je ' kUp?'®'* sttio bit; ''P* ’'™ naših učencev in učiteljev. 'j fioff.i'*,''Agilni so 11 sklepne prireditve udeležili tudi gosti. ia > fihni in predstave se kor vrstijo, NiSri ‘ ' "■ Kovneev pevski zhir so dobiti i nagrade, ie ~ Bewt »ago Knkar in soboške oblake koUnnie - TOlo sceeai^ pcekmurskai doktorjev znanosti ie tlogodfoi.,. Zato liTedlaga^;^ serono »»fedlko «»rte6wm, in vab^ in iLflvplce kulhPft, du ReilL /a k«k. proiz- Liitunti srrfl it 1 stran 12 vestnik, 11. februarja ne zgodi se vsak dan t ■- ! "Tjfi'- -j ?:;i- -■", ■ > Lastnilc mehanične delavnice Aldo Maritnni iz Cervignana v Italiji je iz B150 izpušnih cevi v osmih mesecih naredil kopijo Fordovega avtomobila - model T, ki je v dvajsetih in v začetku tridesetih let dobesedno preplavi) Združene države Amerike. Avtomobilu je na koncu s Čopičem dodal še srebrni blesk. Vsa štiri avtomobilska vrata in pokrov na motorju je mogoče odpreti. Ptič v Jokohami Na Japonskem imajo kar naprej različne festivale za otroke in mladino. Eden od teh je Hit-moji in na njem se v Jokohami, ki je danes že zlita s Tokiom in je pravzaprav pristaniški dei prestolnice, zbere vsako leto veliko mladine. Mladi se- stavljajo »žive v slike« in za ponazo- riTAV ttalfrt .■ rirev tako ogrom- nega ptiča, ki ga je ' fotoreporter posnel IZ zraka. je po* trebno na stotine sodelujočih, množica pisanih plastičnih plošč in več tednov dolge vaje. K; Tou, ka je že pred svečnico! Jez na hidroelektrarni Peniča počo ! trej mejstaj, je za nas nej tak nevarno kak za tiste lidij na sinjskon polji, sfere lejko 500 miljono! kuhikof vode zatje, či pregrada do kraja pouči. Za nas je bole nevarno, ka nas je te nouvi gripozni beteg zaodo, pa je zaj že dva kedna soboška »Pateka« tak nabilo puna, ka Patekaroši nanč na delo pa z dela nemrejo iti. Bela je pravo, ka naj bi Boug dau, ka bi šteri od tej pregnjejši fukcionaro! vrastvo niico, pa bi mogo v toj gužvi čakali ka na red pride, pa naj bi vido, ka rejsan v Soboti eŠče edno Pateko nticamo. Ovak z lejpof rečjouf toga nišče nikomi na nikšoj skupščini nemre dopovedali. No pa tiidi ta nevola se pomali rejši, kak so se že mnoug^, samo morejo funkcionari zbeležati. Tmok Velka stvar je v ton, ka je gospodni papež Janči Pavel driijgi odišo v Afriko, v Benin, Ugando, pa Kartum. Tou je lipou od njega, naj na stara lejta malo svejt pogledne. Bela de se na stara lejta tiidi okoli vozo. Liki Beleki se ne vijdi, ka je papež nevolo napravo zavolo kondomof. Te zaj po eejlon svejti na sakon kiijkli odavlejo, zavolo borbe prouti Aidsi. Papež je pa prej zaj v Afriki prouti kondomon gučo, zavolo toga, ka so tej z ednin tiidi kontracepcijsko sredstvo. Un pa pravi, ka je kontracepcija isto kak uboj človeka. Zaj je pa Bela skrb doubo, ka naj ga ne obsodijo za morilca. Jes pa tildi malo »cvikan«, pa vas pozdravlan, brat Džouži I i OVEN BIK DVOJČKA RAK Ona: Ne razmišljaj toliko o globini in pomenu nekega prijateljstva. ampak iivi raje lako, koi ii narekuje tvoje srce Nasprotnik, ki ti greni življenje, te samo podžiga v prizadevanjih, da bi čimprej dosegla svoj cilj. On: Čeprav se ti bo od začetka dozdevalo, da si zašel v popolnoma slepo ulico, pa se bo kmalu pokazalo, da m tako Glede jMsIovne strategije, za katero si se odločil, pa še ne bo kakšnih večjih rezultatov. Ona: Morala se boš sprijazniti z dejstvom, da ne moreš spremeniti navad svojega partnerja. Toda verjetno je ravno to tisto, kar te na njem najbolj privlači. Še vedno pa boš razmišljala rudi o nekom drugem. On: Zaradi stvari, ki si jih naredil, te nekdo občuduje, ker pa Sl priznal tudi svoje napake, je to le še dopolnilo tvoj dober vtis. Sprejmi povabilo, saj se ti obeta nekaj, kar doslej Se nisi doživel. Le tako naprej! Ona: V začetku prihodnjega tedna se ti obeta prijeten pogovor. izvedela pa boš precej več kot pa običajne čenče. Partner se bo znašel v precejšnji zadregi, kar boS izkoristila in ga še bolj priklenila nase. On: Začel boš premišljevati na povsem nov način, kar te bo pnvedlo do prav osupljivih rezultatov Toda nikar ne stoj odprtih ust. ampak zagrizi v vabo, dokler je Se topla Nekdo se bo opekel, toda to vsekakor ne boš ti Ona: Sprejela boš zanimivo povabilo, saj si od njega obetaš veliko več, kot pa se zdi na prvi pogled. Prijateljičina informacija ti bo docela ižbistrifa trenutno situacijo, ki nikakor ni slaba On: Tako kot vedno ti bo tudi tokrat uspelo najti kompromis med poslovnostjo in ljubeznijo Ostali se bodo sicer Čudili, kako ti to sploh uspeva, li pa si boš mislil svoje in se če naprej prav imenitno zabaval. Mini humoreska Zgodba o idiotih Nekoč sem se peljal z avto-: busom, ob merii je sedel star mož, ki se mu je videlo, da od življenja ne pričakuje ničesar več. »Vse življenje sem hitel, pa nisem nikamor prišel,« je । rekel. ' Potem je nadaljeval: »Človek se rodi kot idiot, večino življenja preživi kot idiot, mnogi tudi umrejo kot idioti .« , Zgodbo je končal: »Le redkim uspe, da se tega znebijo, potrebno pa je veliko truda in ogromno žrtvovanja. Ponavadi pride rezultat prepozno, človeku nič več ne koristi.- Večja varnost Na tretji četrtek notem letu je Elektrotehniško društvo Maribor pripravilo seminar o vzdrževanju električnih inštalacij in postrojev, katerega namen je bil, seznaniG udeležence z novim Pravilnikom o varstvu pri delu pred nevarnostjo električnega toka. Ta pravilnik obvezuje organizacije in delodajalce, da redno izvajajo nadzore, vzdrževanja in preglede električnih inštalacij in postrojev, 2 rednim vzdrževanjem električne opreme želimo zagotoviti visoko obratovalno pripravljenost in varnost ljudi in imetja ter zmanjšanje požarnega rizika. kar zahteva visoko usposobljenost ljudi, ki taka dela opravljajo. Udeleženci tega koristnega Lirečanja smo lahko ii prve roke dobil?dobrodošle nasvete in priporočila e organizaciji '2drževanja v podjetjih v luči novega Pravilnika o varstvo pri delu pred nevar- nosijo električnega toka, ki ga je izdala ministrica ta delo in je bil obelodanjen v Uradnem listu RS št. 29. 12. junija 1992. Beseda je j»leg tega tekla še o pomožnih virih električne energije, napravah za kompenzacijo jalove energije ter električnih napravah in inštalacijah, ki delujejo v prostorih pod posebnimi pogoji.* Nakazana je bila problematika računalniško podprtega vzdrževanja opreme, predstavnik firme BELMET iz Ljubljane pa jc demonstriral uporabo merilnih instrumentov tovarne NORMA ki so namenjeni merjenju karakterističnih lastnosti električnega omrežja, porabnikov in ozemljil. Za vse liste, ki jih še posebej skrbi onesnaževanje okolja, pa bi bila zanimiva predvsem razprava okoli problema shranjevanja in uničevanja kondenzatorjev, ki vsebujejo strupene polikloriranc bifenile (PCB). Ravnanje s lemi odpadki predpisuje Pravilnik o varstvenih ukrepih, ki jc bil objavljen v Uradnem listu SRS št, 13. 12. aprila 1985 in še velja. Za vse tiste, ki imajo večje količine odpadkov s PCB-jem naj dodam še informacijo, da podjetje C & G iz Ljubljane poskrbi za odvoz takih kondenzatorjev v Francijo in njihovo uničenje, po opravljenem poslu pa izda posebno potrdilo o uničenju. Ker je te elemente nekaj časa izdelovala tudi tovarna Iskra iz Semiča (od leta 1982 niso več v prodaji), jih je pn nas še veliko v uporabi predvsem v kompenzacijskih napravah, uličnih svetilkah in pri raznih motorjih. V zvezi s tem lahko pričakujemo, da bo njihovo odstranjevanje oziroma zamenjava trajala še najmanj nekaj let. Zagotavljanje ustrezne varnosti pri delu z električnimi napravami je bilo nasploh rdeča nit predavanj kjer se jc zvrstilo kar osem govornikov z različnimi temami. Poleg drugega so bila podana tudi praktična znanja in nasveti za vzdrževalce e le ki ro inštalacij in postrojev in vodje elektrode lavni c. Seveda je pomembno, da so z novostmi seznanjeni ravno omenjeni strokovnjaki, ki lahko s svojim delom bistveno prispevajo k izboljšanju stanja na tem področju pri nas. Elektrotehniško društvo je že napovedalo naslednje srečanje, ki bo namenjeno v« t! 1 Iskanje življenja na l itanii. Asteroidi so že večkrat ogrožali življenje na Zemlji. Če bi*' zaleteli vanjo, bi se s ozračju dvignil prah, ki hi za več let prept«^, prodiranje sončnih žarkov na Zemljo. Znanstveniki, ki se uk**.! jajo s Saturnovim največjim satelitom Titanom, pa menijo, asteroid, ki bi treščil nanj, temu mrzlemu nebesnemu prinesel življenje. Astronomi že nekaj Časa vedo, da so na Tita*^ takšne razmere, ki omogočajo razvoj življenja. Na njege’^. površju in ozračju je veliko ogljikovih organskih molekul, 1"^ temelj življenja na Zemlji. In podobno kot na Zemlji je polovica Titanovega površja prekrita z vodo. Vendar je pri temf'; raturi minus ISO stopinj Celzija ves Saturnov satelit trdno ianW njen. Potrebna sta torej tekoča voda in razvoj bolj zatnol**;’ molekul, iz katerih bi se lahko razvilo življenje. Znanstvenika s cornellske univerze menita, da bi steroid sel Titanu potrebno vročino, ki bi odtajala nekaj njegovega 1^ Če bi v Saturnovo luno trčili asteroidi, bi se kraterji napfU z vodo in nastala bi jezera. Znanstveniki ne pričakujejo, v teh jezerih že našli živa bitja. Če pa tekoča voda na Titanu potem je morda njegovo površje veliko primernejše za itH'i življenja, kot so znanstveniki doslej domnevali. Počakati pa a morali do leta 2005, ko bodo zvedeli, kakšne so resnične raz^t na Titanu, Takrat bosta namreč NASA in Evropska izstrelili vesoljsko ladjo, ki naj bi raziskala Titanovo površje. J To je Buda! naSeiA Buča je velik, pravijo njegovi oboževalci. Toda v naSeff Pi meru je Buda velik v pravem pomenu besede, saj je visok j metrov. Budov kip iz jekla in brona, ki ga vidite na posnetku, je v vrtu Jodo, šestdeset kilometrov vzhodno od To*"jl v Vsak dan obišče ta vrt na desettisoče Japoncev in turistov. i k ,7 Tilit- .J.' Borut Kkpcc obravnavanju podobnih tem in bo predvidoma v Radencih. I I kork nasproti in mu tako olajSaj delo. Odkrila bot povsem novega in nepričakovanega. zvezde vam kažejo »I■■■ Mvpi iš.urkU*(ll1Cgcl. On' Izlei li ho prinesel dolgo pričakovano sprosiiiev. tla novih mo^i za dosesianie ciliev Puschmi uiniilrio Družina Lavender iz Brisbana v Avstraliji je bila na počitnicah na Moreton Islandu v (juesnslandu. Spali so v prikolici. Triletni Calan se je neke noči prebudil, ker mu je nekaj ukleščilo glavo. Tako na glas je zakričal, da je pošast za hip odnehala. Skoraj dva metra dolg piton se je ovijal okrog drobnega telesca in se pripravljal, da znova razpre Čeljusti. Mati Naretle je planila s postelje in zvlekla pitona od otroka. Domačini so menili, daje kača zamenjala dečka z vombatom, vrečaijetn, kije pitonova najljubša hrana. LEV DEVICA koristici na področju, kjer kori^tr sploh ne partnerjeve ljubosumnosti? TEHTNICA ■Y.-. t d 'ij R [ J I Ona' Prihodnost, ki je pred teboj, je vse prepolna mamljivih obetov, zato se ti ne bo noben problem odreči sivi preteklosti Srečala boš nekoga, ki te bo presenetljivo hitro navezal nase, česar pa se sploh ne boš branila. On: Nikar ne nasedaj na navidezno hladnost določene osebe, saj je vse skupaj le dobra tn premišljena igra. Odlično boš investiral, vendar pa boS z rezultati vseeno le delno zadovoljen Toda vse se bo kaj kmalu razjasnilo Ona: Z ljubosumnostjo ne boš dosegla prav ničesar, pa četudi te bo nekdo prepričeval popolnoma nasprotno Raje se prepusti trenutnemu utripu in si privošči tudi tisto, čemur si se ponavadi izmikala. Uspelo ti bol On: Kritično obdobje je sicer za teboj, vendar pa bi ti sploh ne škodilo, če bi še vedno pazil na svoje besede. Na delovnem mestu se ti ne piJe ničesar dobrega, zato se raje potrudi, da ti ostane vsai to, kar imaš. Ona: Bodi malce manj zaverovana v svoje navidezne s|X)Sob-nosti, saj jih vidiš le ti. Realnejši pogled bi ti utegnil celo On: Vse boš postavil os kocko in čakal, kako se bo celotna zadeva razvila. V resnici pa bo to le zunanja fasada za nekaj veliko večjega Poskusi se obvladati in stvar vsaj še nekaj Časa pusiiii v tajnosti. Ona: Zmagoslavje ki ga boš uprizorila, bo šlo tvojim prijateljem močno v nos In čeprav Še vedno ne boš mogla razumeti, da ti je uspelo, bodo rezdliati govorili kar sami zase. Seveda pa ti previdnost ne bo škodila On. Moral se boš pošteno potruditi, da boš dosegel tisto, kar Škorpijon hi tako rad imel. Upaš sicer lahko, vendar pa vedi, da se bodo tvoji upi uresničili dokaj počasi. -^■1.». .. ■■jutvij vv, tc. fjaij Lzi^d ptjzuriIV opazuje, a si vse PI 2av€rovana v svoje delo, da tu lo ludi spregledala Stopi kofk nasnrAii in mn tJiVn u,n! Ona: Prijatelj te Je dalj časa pozorno opazuje . a Sl STRELEC dala novih moči za doseganje ciljev Puschiio ugodne -pisalo prav na ljubezenskem področju, saj se il obeia 5€ boi Šc dolgo spominjal. » Ona: Ce ne bo5 vsaj malce pohiiela, le bc prehiiel si mu 2e dalj časa irn v peti Prijatelji le bodo sicer p podpirali, vendar pa lo mogoče ne bo dovolj. Kon^^ lahko pričakuješ obisk. |S' ■ f - / I On: Prou koncu Ledna se ti obeta prijetno presenečenja^ (vojem fiiiančnem planu kozorog h iiiL.i ne skrbi preveč. Ssij jc njegovo nezadovoijsivo Je prcikana igra p . Ona: Čeprav bo vse skupaj izgkdalo 5e tako nedoUt’^;]!^ ! nekdo to razlagal popolnoma naf._,„,. namig si bo predsiavljal kot odkrito ponudbo Seved^ ' morebitna ve^a odvisna predvsem ud tebe. On: Nekomu ne bo čisto prav, ko bo zvedel, kako prodal SVOJO, vendar prvotno njegovo zamisel J^e lahko storiš jc. da pohuiš in čim prej pobereš vsaj zaslužka... ali pa še kaj več. Ona: Sorodstvo ti bo povzročilo kopico zapletov. -bodo potrebni, a se bo5 vseeno morah ukvariati pričakuje^. Pazi se VODNAR RIBI bo dokaj maniksdraici □ oiuo se TAKO nccioi'^''’,„jp : ipaCno. Iti 5c tako i Lllll navideznimi problemi k On: Sodelavec ii lxi prcdhua] zanimivo kL.. ______■ . ■/ * . r- . .jn n' .J>1 lahko zagotovi sigurnejšo tinaučno priliodnou' Seveda za lo potrebna določena odrekanja, ki bodo posegi.' tvoje intimno pKiročie. I Ij stran 13 vestnik, 11. februarja 1993 23 vsakogai* nekaj J» iij I stanovanje dobro JE 1 VEJJET! 1 Kako ravnati 1 Prge« - dimljeni sir 1 se posuše, jih zavijte v alu folijo ali celofan ter do ..- uporabe hranite v hladilniku. Če sira ne zavijete, začinjene se bo Jiitro izsušil, izgubil kakovost in se drobil pri rezanju. »Prge« lahko postrežete ob kuhanem dimljenem jeziku, domači .šunki, koruznem ' — ctnmačeaa, po možnosti črnega 10 litrov polnomastnega 1,4 odstotka sira). m a Potiebujemo: 8 do knn-jega mleka, l žličko soli t tri četrt žličke mlete sladke ali blago z ozeblinami iM 3B0 1»' is «1*1 1^1 f piipnKe (1 odstotek količine svežega sira). 'dritKif. plastična ali emajlirana 10- do 12“litr' skapcMKla, 2 platneni cedili, čista deska 50 krat 3(1 cent,metrov. dve daljši vrvici- platnena rica za kruh z ravnim dnom. a koša- vina. kruhu in kozarcu domačega, po Prevedel Milan JerSe in mrazu otrok Na snegu ... kmalu ozebe. Nezavarovani izpostavljeni deli telesa, koc na j nrimer orstt na rokah in na no- I primer prsti na roK in I ti' ’> u^esa naj- r--- gah, brada, nos in usesa najprej pordečijo, nato postanejo modrikasto rc,.. ' malo kasneje sivo sti, nazadnje pa skoraj brez barve. okorni, skelijo in otip je slabši ravnati «1^ - ------------------jhi anom. fte^^edite sveže kravje mleko v plastično ali -majiiijiiio posodo in ga pustite pokritega pri ^'u temperaturi, da se zasin, Zasirjenje pri ^uuiii itmpcrdiuii iidja č",.sg dva dni. Dobljeni strdek spontano izloča sirotko, zato je sirjenje počasnij, j-)j. jjj tuLocjunje pt.wpe!Lili. dajte poNodo s k; j,-, ^ecreicte do 50 stopinj. ?majiiiflii(> posodo in ga Iti sobni temperaturi traja okrog - šitvTCe /■J več ječ AL^ Tvjtfi s TtTLo vohu/ rdeče barve, še modro lisa- čisto bledi. Prsti so i« 41 s strdkom v pečico, ki jo segrejete y s iininom V pecico, 1.1 JO sc- 1*1 ali pil -, večj'! posodo s toplo vodo. -(h grehe pri temperaturi 30 stopmi- za _ 1 SN r-ardelite na dva dela m izlijtc v prir ) stične cedilo. IMcejii naj se v .. okrca X1 suipinj Strdek pustite v obešen 1» tah. dokler ni povsem odcejen. Svežr v vttjo posodo, dodajte sol m .vudgi ' prcmešaiic. (In nastane gladka masa. ■' potem razdelite na kupčke, težke o„nree«. It T>UAIkkTt€MC^t’k^ t< kot običajno. Kako ravnati v obešenih vreči- - fkeeMoe bB ■poEAhMIOtč aiov. i^ katerih oblikujete stožce Nato jih položite ' oziroma »prge«. SOt-i iW PATF-ite msi’’. IZ Kaiertn ooiiKujetc MUZ.I.V , ®to jih položite na desko in pustite pri sobni ^'^fCFRiiiri dii sc površina posuši (en dan), de- (f, pa obesite nad štedilnik. Naslednji dan 1? V sušilnici in jih dimite ob enako- kuijenju dva dni zaporedoma. Dimljene v U m j’k do uporabe hranite ten'r' (('Rtatc sušilnice, naj bo sir v ple-i< -p ? '^^^rici v zračnem prostoru in pokrit z gazo. 11 ® '(pravljene suSitc na zraku 2 do 3 dni. Ko - 12.se LAVI* smse-etč 12 S!k> KOI uvivL*j.,,-z ozeblimi deli telesa? Včasih je veljalo, da je najboljša in najhicrejša pomoč na- i tiranje z mrzlim snegom. Sedaj pa zdravniki svarijo, da nikar. Otrok, ki mu z ostrim in mr-' zlim snegom drgnemo ozeble ■ , seveda joka in se prito- , zuje. N'ič nenavadnega, kajti ledeni kristali poškodujejo ob- j čutljivo kožo. Skozi ranice na ‘ Cjo v organizem klice, pride nato do kožnega Natiranje s snegom ■ r>t If 1KN3V. Otrok, ki mu z roke žuje. Nič koži vdrejo pogosto vnetja. V Natiranje in bira vlago kožno maščobo. odstranjuje kožo Še bolj phladi. Mnogo bolje je, da si da otrok roke pod toplo pazduho, noge pa mu ovijemo s toplo odejo. Otroku damo piti vročo in močno oslajeno pijačo - čaj ali mleko. To ga najhitreje ogreje in prežene Rfiipčine iz ozeblih udov. t - I ^oža v mrazu najboljša zaš- [ tiio . -i. Občutljiva { suha koža je pozimi še bolj f Maščoba je čita proti mrazu ogrož^^^ in kot normalna se zime f bolečine iz Plesen rriaščob-a varuje .pred mrazom dejo, . in zadržiiie vlaon v Icoži, da v zraku Zadržuje vlago v koži, da tzhlapcv-.i Opažamo, da je koža pozimi mnogo bolj muhasta kot pokii. Vzrokov je ''IFt Koža ima v toplih mese- Zadostno zaščitno plast in potu. V mrazu pa se strdi, I ■■ Naravna rudi potimo se manp I zaščitna plast je ,4 i I 11 ■Jg...,— tanjša, koža je občutljivejša, mastna. Pravzaprav Če zunanje temperature pa- veselijo ljudje z mastno kožo, ' jo, pade tudi količina vlage I ie zrak ,c lUUI rsv----- - Čim bolj pa je zrak več vode izhlapi iz na papirju odstranimo lesa pa jo preie-z mešanico iz enakih delov s terpsntinoni- z % lahko krasijo samo drage umetniške Nikjer ne piše, da stene lahko KrasijL/ i>vednosii zanimiva, saj gre za snov, ki so jo umetniki skozi zgtjdovino umetnosti sila rad« upodabljali m oh n|ej sproščali vso širno domiš||ijo Akvila je kajpada ostal v okviru sretinieveške stereoiipnost« in si seveda ni mogel privolili slikanju akia kake brhke mladenke kol sla le-te ptjz-nt-je kot Suzane upcKlohila Tiiiioretto (ok l^fibjin Remhrandl (1637 m J647) Poiem kcf se v prvem pa’su konča Suzanina legenda je poslikava v tej vrsii teže prepoznan J jiva. Zgol| v fragmentih se je še namreč (^hranil motiv kralju, pred katerega so pripel|ali nekega svel-nika. Po lep skromni povednosti prizora -■ ■■ Tip .■ r- |l e- A X ■ ■ ?■ s. ■> F I 1 Turanče, severna Sieno ladje, Suianino lenenria. Janez Akvilo l)))W se zn vsebinsko razlago poTiuja nešteto rešitev, loda ne dovolj gotovih, da hi upodobitev prepričljivo iltislriralc V drugi vtsii severne stene ladje v Turnišču je na levi sirani upodobljenih več dogodkov iz legende sv. Kaiarine Aleksandrijske. Prvo scena le v srednjem veku izjemno popularne svetnice kaže, kako v Aleksandriji prestolujoči lenaril cesar Maksiminian II. svetnico, mistično zaročenko Kristusijvo, obsodi na smrt. V drugi je videti klečečo devico z rokami, sklenjenimi v molitvi, ki je pravkar prestala mučeniSivo oa zobčastem kolesu flo je rudi redni ainhut. ki jo spremlja na številnih upodobitvah), pred njo pa rEibelj vihti meč, s katerim ji bo odsekal glavo. Brez dvoma je poslednja scena iz lur* niške upodobitve Katarinine legende najbolj ekspresivna. V skorajda nagne- kbiil KGlIiptl/ICIII fC T ksift-rt?; -SC .» ženo KniurinOs okoli kutere " angeli. Gre za prizor Pokopa Aleksandrijske na gori Hind' mično je. da je slikar drnm.iiatSt’ j(i poknpii dosegel z nekakšne razmestitvijo likov, ki jo odlično 11^)3 itjii njuje poti goro Sinaj upodobil':'' mjfe zauuSiiicc v kiiietiruli 5 reduciranimi sredstvi, ki l'*^ijwi kvečjemu bistvene pote/c '37' cev, je ekspresivni učinek stopnjevan. Purlubi seveda j značilna barvna-plastična nius'^^^"i( ii<*'-ri je značilna za niuisna Akvilo, Tlim likovnirn pondar|u>ni Je -nani. vsekakor pa odličen inoji'^^^ jsiniočnik uspel nsivariii paifT^" ilustracijo svriničine le^eiide. (Nadjljeviuife ^sl^ik, ir februarja 1993 stran 15 13 r ■»c kronika [ H I ( 5 I? ^i^tapci m meja Čigavih je tisoč »kavbojk«? nkaMkV‘ 'Vlji llaaU pi.F*!** trditev ‘ trgovske, a, kut kaže, tudi tihotapske poti. To Kadoutu^ referent z uddelka za prekrške Carinarnice Gornja gonu ic-,aai Salinovič, nanizal nekaj konkretnih zgledov. Med srajcami tudi hlače pripel,ai II. -^il ir. A t^-Himjak ,z Skop,!, ki A V dokumentih je P Piula ■■ uuKumentin je t.-ISUsrajc, katerih podjetij ^5“ ljubljansko zasebno PO SvX'.n'’ boj k e/ turih tpolet; -- — ii džinsa, ki pa [>ji| imenom »kav- Imele bJdi našitke <^lii Diesel, Leviš nikRine. Voz-2,,o tem dodat- "^rti tovoru ("o "“^1 mimol , seveda lahko dvo- 111 Velik ■'"J'- Ifci Zli P^^lornesečtiT^to .ne več nič. udi uvoz- ni mo j . Zasebni Jhlinov iz Madžarske .podjetnik F. V. iz Tri- P’’’ Lendavi je uvažal dveh ton mandarin, za katere je imel šofer tovorni list. Razlika med »deklarirano« in dejansko težo je bila zaradi 3.500 kilogramov kuhinjske soli. 80 kilogramov klobas, 183 kilogramov dimljenega mesa in (da bo mera polna) 273 kilogramov fig! Sko. Torej zunaj uradnih mejnih prehodov. Čeznjo tihotapijo v Slovenijo zlasti koruzo in umetna gnojila. Doslej so odkrili vsakega po 60 ton. Tudi hrvaški pujski če sto romajo na našo stran. Šufer s pištolo za pasom teti dajo pred tem »vsekati« v motor in šasijo številke, kot so zapisane v prometnem dovoljenju. Cariniki z mejnega prehoda na Tratah so samo v enem tednu odkrili pet tihotapcev avtomobilov. Pri tem pa se jim ni bilo treba preveč truditi, kajti »uvoženi« avti so imeli le slovenske registrske tablice, številke v prometnih dovoljenjih in na motorjih oziroma šasijah Trčenje v Cankaijevi ulici Štefan Kouter iz Murske Sobote, ki seje peljal s kombiniranim vozilom po Cankarjevi ulici v Murski Soboti, je nenadoma zapeljal na levo stran vozišča, zato je njegov avto čelno trčil v osebni avto, s katerim se je iz nasprotne smeri pripeljal Matjaž Dervarič iz Murske Sobote. V trčenj’u se je Kouter hudo poškodoval in so ga prepeljali v bolnico, na obeh avtih pa je škode za 450,000 tolarjev. Usodno prehitevanje v Ščavnici Makedonski državljan Zvonko Danev se je peljal z osebnim avtom po magistralni cesti Gornja Radgona-Mari bor. Zunaj naselja Spodnja Ščavnica je pričel prehitevati kolono vozil in naletel na Nadomestni deli za »jugece« Trgovanje s Srbijo je mednarodno prepovedano, vendar tega mnogi ne upoštevajo, o čemer lahko vsak dan slišimo oziroma beremo. Zasebni podjetnik A. A. z Bleda ima trgovino z nadomestnimi deli za avtomobile. Pri nas je Se vedno v prometu veliko Zastavi-nih vozil, delov zanje pa primanjkuje, Mož je sedel v avtobus, ki vozi med Ljubljano in Beogradom, nakupil množico nadomestnih delov za »jugece«, jih zložil v potovalko in druge torbe ter srečno pripotoval na mejni prehod v Dolgi ■1Č( fef.- ! _______________i I*' j'*' j* pustil na območju Porouija nemški Prlek iz ““jbEodn -j’ bodo dali ljubljanski av(o-muto zvezi, kijih ho prodala “ '‘tjseinu kupcu. Foto: Š. S, 1 100 peči na petrolej. '‘a petrolej. Odštel' 1,?! ° razvidno, da je za šdela f.'"“rk. Carinikom se svojih „ ^1"“ p- ' ■ Jel. 71.'j 1'^0 r ■ 'cjšnje ■ ----- davka. ■ ■ ■■- mark. Carinikom cena prenizka, pa so pri ■■m kolegih povpra-peči dejansko stanejo. vasi, Tam so tihotapsko blago (150 različnih delov) našli in zasegli, povrh pa je sodnik za carinske prekrške tihotapca Se kaznoval z denarno kaznijo. vsoto. sodnik plačilo zatfi za peči faradi i iir. c 'Mgniti plačilu pre-catme m prometnega ga prijavili. Carinski Piščancev za 2 toni preveč !’^kr(ke ^'^•»nica 1, Cniiu. rt,.' i m dejanske ' ISO.tKM prekrška. mil je odmeril vre d n o- tolarjev kazni I'^ pokazala več tte preštevajo kade' c ,3. oklepe vlade; zaradi gtispudar- skv Ul niiii ■< morajo upoštevati carinske 'žejnih *lUg, žnaiin prepovedano karkoli izvažali štiri desetle^a Beneških fantov zvonik rajo slovenska podjetja tja poslati nekaj »oprijemljivega«, da lahko dobijo Blago, ki je pravzaprav že zdavnaj plačano. Ko so se pred leti odnosi s Srbijo ohladili, se je gospodarsko sodelovanje nadaljevalo s pomočjo bosanskih podjetij; sedaj so posredniki madžarska in makedonska podjetja. Prav tako naši Ansambel Antona Birtiča - Beneški fantje - od leve proti desni; Anton Birtič, France Podviz, Ivan Erzetič, Maks Čušin in Joško Nanut. pteiid^ Hkrati pa se delavci na "Ihtnači^r J‘**-'*®J*’ '■"aiicu. Zašla ■ tnorehiti celo sosedu ali oseh^^ dll I! . s ? ie arto je hil hvIo tistih, ki imajo '* in ki nujno potrebujejo re- cariniki petkrat na dan zavrnejo makedonske tovornjake, ki prevažajo .srbsko blago. Tudi v takih prt- * 4 «1 n,i ILUjlHJ poireiJUJCJO r*?’ njUKUt »Vf pivvniojv .'(■oanM x».w, . nizkiiji^ l?”''c‘ga vozila ne morej« privijščiti merih Se ni vse dorečeno; Janez Sever, upravnik hrideiL'‘oliko za Carinarnice Gornja Radgona, je povedal: »Na sam,, živino, da bi si lahko kupil nov primer ko so v Ljubljani policisti odkrili.,, ne, Mi *'kadi«, r da bi »sodeloval v gospodarski vso dokumentacijo pošljemo v Ljubljano, Postopek ^•‘tške na ,^I”*‘"‘''’i. da zagovaijamo carinske je strašno dolg. Mi moramo napisati ovadbo tožil-da lu ' *’®’'«“'anje«), ampak želimo le sivo, dokler se (o ne reši, je blago na kamionu. Nas “kteniiv Mada ob sprejemanju dolo- . - . ' . '7'. - ,- ' fri^^žketi '.In “Puštevall tudi posledice in sama namenjeno tja. Ve^o količino konfekcije smo us- “li si L lahko dobili nadomestno kladiŠčili v BTC^o v Murski Soboti. Na koncu, ŠL?. “ --------- ------ tožilec vso zadevo pošlje v Celje, ker je pač blago ko I irts t>a ho Ansambel Antona Birtiča - Beneški fantje - delujemo od 1952. leta, torej več kot 40 let. Za seboj imamo pot. ki ni bila vselej lahka, saj smo naleteli pri svojem poslanstvu tudi na ovire in spletke. Bili pa so tudi pravi podvigi in uspehi v narodnem osveSčanj'u Beneških Slovencev. Našo glasbo so vzljubili tudi Prekmurci! Prvič smo nastopili 1958. leta in gostovali v dvoranah, šolah in gostiščih. Vselej so nas sprejeli s toplino, kulturno in čuteče z narodno manjšinsko problematiko. Najbolj sveži občutki z decembrskega gostovanja na javni radijski oddaji Mur^ skega vala zaigrajmo in zapojmo po domače. pa so 1 nove struje, V nasprotnem ho smo se že ,preganjali' po vsej .Sloveniji, je tožilec TJ ^'Fel predvsem mali človek, črna odstopil od pregona, jaz pa sem dobil račun za spet Veselo cvetela. skladiščenje blaga v vrednosti 38 tisoč tolagev.« Tem gospodarskim prestopkom podjetij pa lahko dodamo še ene; zviti zasebni podjetniki so ugotovili. da je bolje plačati kazen za pobeg z meje kol carino. Na primer na mejnem prehodu Dolga vas izpolni uvoznik le enotno carinsko listino, nato pa nove stroje. V nasprotnem bo Med I' - -'^1 Oblito '■"tmtkih predjiisov pa niso le na' Pcidietio '* ”'^**'fci, ampak tudi velika in priz- tUi ^brskaj, *** njimi so (udi Saj jta sT".’.''*‘'lil' izvedeti - kar seveda ni - - ... bi hii ®"Ito s kralicattii navede malega cariniki pošljejo blago na tovornjaku na carinjenje IJljj, z”. P''?’'! da se tako omeni prav vse - - . ... -r Kore prevažajo s;^''ha Ml n Na Carinarnici Gornja tisoč tolarjev, vmes pa lahko že pridno nadaljuje P*1.. - ■ v:-— mei J ^“^^“•'■‘'•tit-srbske ali madžarsko- •J Maribor. Ljubljano ali Kranj. Tam se podjetnik ne javi. Po dolgotrajnem postopku plača kazen dva V S •n«' ■8 «' i' Hvala vam, dragi Prekmurci! Anton Birtič Mečana 12 Mezzana 33049 S. Pietro Nat. UD Italija Pred 70. leti so se krajani Čentibe odločili za gradnjo vaškega zvonika. Po toliko ktih ga je načel zob časa in krajevna skupnost Čentiba se je odločita za njeno obnovo. Ob pomoči delavcev gradbenega podjetja ING RA iz Lendave, so krajani obnovili tako zunanjost, kot notranjost zvonika,,ki je posvečen sv. Mariji. .Prav je. da obnavljamo sekralne sjx>menike. ki so naša zgodovinska vrednost. Tekst in foto' J. Ž. Turnišče Cene pujskov s proizvodnjo. Če hi se držal predpisov, bi moral najprej nekaj dni čakati v vrsti, plačati pet tisočakov s -. - resmč' PUčnejo naša podjetja kaj špediterju in nato Se carino. binj ’ boipj podporo Srbije ali Črne Je to kaj nenormalnega^ Smo lahko zgroženi ali lijrnčui dobiti le blago, ki je vsaj razočarani nad našimi podjetniki’’Sopač pred- In ker i. dobiti le blago, ki je nuirift nr7a tuniD ■■■ S* nujno potrebujejo za svojo JC v teh republikah tačas veliko vsem poslovneži in ne politiki! BERNARDA B, PEČEK Prejšnji četrtek so rejci pujskov na sejem pripeljali 27 živali Pujski so bilI stari od 7 do 10 tednov, tehtali so od 15 do 20 kilogramov Prodali sojih 14. cena za par je bita od^.OOOdo 12.(MK) tolarjev. Seje m pujskov je vsak četrtek ob 7.(10, živali pa morajo imeti veliavne [wtne Ume vestnik, 11. februarja 1993j stran 16 šport Nove oblike in izboljšanje strokovnega dela Nogomet Češka reprezentanca v Soboti Nogometne okrepitve Peter Breznik Nova okrepitev Mure iz Murske Sf V soboški občini, kjer je zelo razvita športno-rekreacijska dejavno st. so uspeli prek različnih klubov in društev uveljaviti različne oblike dela, s katerimi zadovoljujejo potrebe občanov po gibanju, igri, razvedrilu in spru- stitvi. V športne dejavnosti so vključene vse .starostne kategorije občanov, Tudi za letos je Športna zveza Murska Sobota pripravila pester in bogat program šport n o-rekreacijski h dejavnosti, ki naj bi prispevale k izboljšanju psihorizičnih lastnosti, skrbi za zdravje in koristni izrabi prostega časa. Dejavnosti bodo potekale predvsem na štirih področjih: športni rekreaciji, šolskem športu, športu invalidov ter kakovostnem in vrhunskem Športu. Pestra dejavnost v sobo- Ški občini je razdeljena na dvajset športnih panog, ki se zelo razlikujejo, različne pa so tudi tekmovalne in materialne razmere. Zaradi razvejenosti športne dejavnosti ni mogoče financirati vseh programov, zaradi česar su potrebni tržnust in pokrovitelji za ekipe in posameznike, ki sodelujejo na najvišjih državnih in mednarodnih tekmovanjih. Pri tem pa morajo amaterski športni delavci vlagati velike napore, da zagotavljajo sredstva za društvene in klubske prostore. Zalo je nujnu, da se te zadeve sistematsko obravnavajo, zaradi Česar v soboški občini tudi dajejo podporo sprejemu Nacionalnega programa športa In Zakona o športu. Pravo vrednotenje športa pa je potrebno tudi v du-mačem ukolju, kar jim ob podpori soboškega izvršnega sveta tudi uspeva. Pričakujejo, da bodu rezultati sodelovanja se boljši. Po programu Športne zveze v Murski Soboti bodo skušali doseči osnovne cilje špurine dejavnosti s povečanjem števila aktivnih udeležencev v Športu, s pripravo nuvih oblik dela, izboljšanjem strokovnega dela in vzgojo lastnega kadra, najracionalnejšo organiziranostjo, tudi na profesionalnem področju, s kakovostnimi dosežki ter zgraditvijo in vzdrževanjem Športnih objektov v občini. K športni rekreaciji si bodo prizadevali pritegniti zaposlene in udtasle, invalidom bodo omogočili sodelovanje v različnih športnih panogah, za predšolske in šoloobvezne otroke bodo organizirali tekmovanja za športno značko. Šolska in občinska prvenstva, za srednješolsko mladino bodo organizirali tekmovanja po izbranih športnih panogah, podpirali kakovostni šport in skrbeti za načrtno vzgojo mladih športnikov. Dosežki v kakovostnem in vrhunskem športu 50 tudi merilo za kategorizacijo športnikov glede na kriterije V posameznih Športnih panogah. V soboški občini pa tudi nameravajo proučiti kakovostni in vrhunski šport ter določiti mejo, kako daleč lahko financirajo dejavnosti. Feri Maučec I Z * -Tli- ■< % J iL I Jlzz-fišJ "II Odbojkarice Ijutomera. Stojijo od leve: ^ubee, Novak, Treppo, Rudolf, Kuhar, Vrbitjak in Zadravec. Čepijo: Hošpel, Sukič, SmtariČ in Zidar. (N. Š. - D. T.) Branko Žnidarič - sekretar Športne zveze Ljutomer Lani igemni dosežki - Kako pa je s športnimi objekti’’ »Največja pridobitev za ljutomersko občino je gotovo športna 1 dvorana pri osnovni šoli Ivana j tJVVJailu pil Cankarja, odprta v začetku lan- skega leta, kjer so treningi, tekmovanja in druge prireditve. Za rekreativne namene pa je še zme- raj zelo dobro izkoriščena dvo- CMJ b.Vr-IV V* VI,/ v CJU u v rana Partizana, kjer so s finančno I pomočjo izvršnega sveta obnovili ostrešje, letos pa naj bi prenovili Tekmovalni šport je v ljutomerski občini lam zagotovo dosegel vrhunec. Tudi starejši ljubitelji športa v prleški metropoli se ne bodo spomnili tako sijajnih hipodrom. Se notranji del zgradbe. Delno je bil obnovljen tudi štadion v Ljutomeru. ki bo dobil dokončen videz v naslednjem obdobju, saj je že pripravljena skica kompleksne ureditve športno-rekreativnega centra, kjer so ob stadionu še V okviru priprav na spomladanski del prvenstva v prvi državni ligi bodo nogometaši Mure v nedeljo, 14. februarja 1993. ob 14.30 na igrišču Mure v Murski Soboti odigrali prijateljsko tekmo z mlado reprezentanco Češke (do 21 let). Za tekmo je med ljubitelji nogometa veliko zanimanje in tudi pričakujejo lep obisk. Tekmo bo vodil Tvold iz Kranja. Ritmična gimnastika bote Star je 22 let. Z nogometom začel ukvarjati z osmim letom pri borskem Železničarju, kjer je tudi igf. za mladince in člane. V članskem m®'. Stvu Železničarja je igral Sest let in eden najboljših igralcev. Igral je uli*-V obrambi kot napadu, v moštvu pa je™ ie tiil Pil ■luA tudi eden najboljših strelcev. V mini ( stopnem roku je prišel k soboški M”' , čeprav so se zanj potegovali tudi nekateri drugi klubi, zlasti Maribor Branik Pri Muri so ga dobro sprejeli tako stvo kluba kot igralci. Z dosedanjim lom v novem okolju je zadovolji, Meni, daje Mura moštvo, ki ima velih pristašev in vse možnosti, da doseže ■ Ijeni cilj, I dosežkov v kegljanju, kasaštvu, odbojki, judu in še kje, kot so bili lanski. O uspehih Ljutomerčanov v minulem letu, o prireditvah. športnih objektih in načrtih za letos smo se pogovarjali s sekretarjem Športne zveze Ljutomer Brankom Žnidaričem. »Zares se lahko pohvalimo z izjemnimi uspehi naših tekmovalcev. Kegljač Harrv Steržaj je na SP v Bratislavi s slovensko reprezen- bazen in teniška igrišča. Lani pa je bilo dokončano tudi teniško igrišče v Stročji vasi. V sklepni etapi pa je kotn- pleks teniških igrišč v Veržeju, prenovljena bodo Še nekatera asfaltna igrišča (Križevci, Mala Nedelja in morda še kje), tekaško stezo pri OŠ Križevci pa že gradijo.« - In letošnji načrti? »Predvsem želimo ohraniti doseženo raven v tekmovalnem tanco osvoji! zlato in bronasto športu, hkrati pa nameniti po-medaljo ter bil s 997 podrtimi sebno pozornost razvojnim keglji najboljši posameznik. Od- ........ sebno pozornost usmeritvam mladih, saj se opaža. me ven je bil tudi nastop Marka Ja je s pionirskimi in mladin-Slaviča ml. na amaterskem sve- ...................... tovnem kasaškem prvenstvu. njegov klubski tovariš Jožko Sa-gaj pa je na domačih hipodromih skimi selekcijami premalo narejenega. Odbojkarji si bodo poskušali priigrati toliko željeno prvo mesto v drugi državni ligi in pobral največ lovorik, med dru- zaigrati v najelitnejši državni ligi, gim je s konjem leta Durasom Na organizacijskem področju pa zmagal na drugem kasaškem čer- bomo prizadevali biti gostitelji biju in maratonu. Judoist Aleš ■ • • ■ Vrbančič se je udeležil mladin- skega svetovnega večjih mednarodnih turnirjev in ene kvalifikacijske tekme ženske prvenstva reprezentance za EP. Najuspeš-V Argentini, odbojkarji so suve- nejši konjeniški klub v Sloveniji, reno osvojili naslov jesenskega kK Ljutomer, bo obnovil hipo-prvaka v drugi državni ligi z ide- drom in zgradil tribune za gle-alnimi možnostmi za napredova- jaJce. saj kasaštvo privablja nje v prvo državno ligo. Ob tem vedno več gledalcev Iluzorno pa ne gre pozabili, da so bili Ljuto- je pričakovati športni podvig na-merčani prireditelji predstavi- tekmovalcev iz lanskega leta, tvene odbojkarske tekme žen- Najpomembnejše pa Je. da je skih reprezentanc Slovenije in Ljutomer s svojimi dosežki že Avstrije ter prvega državnega znan evropski in svetovni športni pokala v športnem ribolovu ob javnosti..! Gajševskem jezeru.« Niko Šoštarič Uspeh Praprotnikove Na Vrhniki je bilo prvo kvalifikacijsko tekmovanje za državno prvenstvo mlajših pionirk A. Med 28. tekmovalkami je bila tudi Ana Piaprotnik, članica ŠRG Murska Sobota in dosegla lep uspeh. Zasedla je namreč 17. mesto, čeprav trenira Šele od septembra lanskega leta. Njena uvrstitev pa bi lahko bila boljša, saj so ob slabi organizaciji »svoje opravdi« tudi sodniki. Lendava potrebuje sodobnejše kegljišče Vlado Miloševič Nova okrepitev Potrošnika iz Belti-nec. Star je 24 let. Z nogometom se je začel ukvarjati kot pionir pri ljubljanski Iliriji, kjer je tudi igral za mladinsko in Člansko moštvo. Potem je odšel k ljubljanski Olimpiji, čeprav Se ni bil star 18 let. Nato je igral za prvoligaša Reko, potem pa zopet za Olimpijo in Ilirijo. Nazadnje je nastopal za Ljubljano in postal slaven Po jesenskem delu prvenstva v prvi državni ligi so ga namreč bralci Ekipe in Dnevnika ter trenerji v Sport-skih novostih izbrali za najboljšega nogometaša prve državne lige. Za novo okolje si je izbral Beltince, kjer se dobro počuti in napoveduje zanesljiv obstanek Potrošnika v prvi ligi. Tega, kdo bo izpadel, pa ne napoveduje. Štefan Savel Kegljaški šport ima v Lendavi dolgoletno tradicijo, saj je bil kegljaški klub Nafta ustanovljen že leta 1955. Lendavski kegljači so izmenično tekmovali v Sloveniji m Hrvaški. Po ustanovitvi kluba so najprej tekmovali v Sloveniji, potem pa so se predvsem zaradi pomanjkanja sredstev vključili v tek- movanja varaždinsko-čakovske lige. Po osamosvojitvi Slovenije so sicer imeli možnost Še naprej tekmovati na Hrvaškem, vendar zunaj konkurence, s čimer pa niso zadovoljni. Sedaj pa tekmujejo v Območni kegljaški skupnosti za Podravje Maribor. Več o lendavskih kegljačih in kegljavkah smo se pogovarjali s predsednikom kluba Ivanom Krambergerjem. T ■ LL ,1- L “ Na nedavnem občnem zboru kluba ste ocenjevali vaše delo. Kakšna je bila ocena ? »■V lanskem letu smo skupaj s Kegljaškim klubom Radenska ustanovili pomursko kegljaško ligo, ki je štela šest ekip V tej rekreacijski ligi smo zasedli prvo mesto. Po sprejemu našega kluba v Kegljaško zvezo Slovenije julija lani smo se vključili v tekmovanje Območne kegljaške skupnosti za Podravje Maribor. Po kvalifikacijah. odigranih je bilo pet kol, smo zasedli tretje mesto in se tako uvrstili v prvo mariborsko območno ligo. Na tekmovanju pa je bil Dušan Peric najboljši tekmovalec s povprečjem 858,6 podrtih kegljev. Milan Žalik je bil deseti, Jože Horvat pa osemnajsti. Z rezultati, ki smo jih dosegli, smo zadovoljni. Zadovoljni pa smo tudi z rezultati ženske ekipe, ki se je prav tako vključila v mariborsko območno ligo,« - V Lendavi imate tristezno kegljišče, ki pa ni primerno za tekmovanja. poleg tega pa je v zelo slabem stanju. Kakšne so možnosti, da bi v Lendavi dobili sodobnejše kegljišče? »Res je žalostno, da imamo v Pomurju, kjer imamo svetovne prvake ter nosilce medalj s svetovnih in evropskih prvenstev, le kegljišče v Radencih, V Lendavi sicer imamo 3-stezno kegljišče, ki pa je v zelo slabem stanju, saj ni potrebnih sredstev za vzdrževanje. Poleg tega pa ne ustreza tekmovalnim predpisom. O tej problematiki smo veliko govorili na zadnjem občnem zboru kluba in prišli do ugotovitve, da bi Lendava morala imeti sodobnejše kegljišče. Dogovorili smo se za širšo akcijo, s katero bi zagotovili potrebna sredstva za Širitev in posodobitev kegljišča v Lendavi. Uredili naj bi 4-stezno kegljišče, na katerem bi bila lahko ligaška tekmovanja. Tako smo začeli razmišljati sedaj, ko se je delavski svet pri Nafti odločil, da da kompleks dvorane Nafte in s tem tudi kegljišče v najem najboljšemu ponudniku Pričakujemo, da bomo v prizadevanjih za širitev kegljišča dobili potrebno podporo Športne zveze Lendava, Kegljaške zveze Slovenije in Nafte. Moram povedati, da smo gradnjo kegljišča v Lendavi načrtovali že pri gradnji hotela Lipa, pa tudi pri gradnji prizidka, vendar je za kegljišče vselej zmanjkalo denarja,« -Kakšne pa so vaše želje oziroma načrti v prihodnje ? "Želimo st, da bi bila moška ekipa v mariborski območni ligi meč vodilnimi, za kar ima vse možnosti, saj je to že dokazala na kvalifikacijah, ter da bi se tudi ženska ekipa uvrstila v prvo območno mariborsko ligo. Želimo si tudi, da bi Nova okrepitev Nafte iz Lend^j Star je 35 let. Z nogometom se je ■ ukvarjati kot pionir pri soboški nadaljeval pa pri mladinskem in % skem moštvu. Za prvo moštvo Mnr^r igral osem let, Potem je nadaljeval nn!,, metno kariero v sosednji Avstriji in J?.’ za klube Feldbach. Fering. Laafel" f Jennersdorf. Igral je v obrambi in * padu ter bil med najboljšimi .■ K lendavski Nafti je prišel, ker mefi^ ji lahko pomaga obstati v ligi. mladanskim delom prvenstva v prv' žaviii ligi je optimist. Zaveda se. dS;’ obstanek težak, saj ligo zapuščajo ’ moštva, vendar upa, da bodo zbrali v klub pritegnili več mladih, ki pa ne kažejo prevelikega zanimanja.« Feri Maučec Razvrstitev športnih panog in klubov Pri Športni zvezi v Murski Soboti so razporedili športne panoge in' idube v občini. V prvo skupino so razvrščeni; namizni tenis (NTK Potrošnik Murska Sobota) in kajak kanu (BO Mura Krog) kot posamezna športa ter nogomet (Muta Murska Sobota in Potrošnik Beltinci), rokomet (Pomurka Bakovci') in odbojka (Vtgros Pomurje Murska Sobota) kot moštveni športi. V drugo skupino spadajo; atletika (AK Pomuije Murska Sobota) judo (Judo klub Murska Sobota), rokoborba (RK Murska Sobota), strektvo (SD Kolomana Flisarja Tišina), ritmična gimnastika (Klub ritmične gimnastike Murska Sobota), karate (Karate klub Murska Sobota), kolesarstvo (Kolesarski klub Tropovci) kot posamični športi 'ter rokomet (Ro k umetni klub Krog in Rokometni klub Polet Murska Sobota), nogomet (Nogometni klub Ižakovci in Nogometni klub Ro-gaŠuvci), košarka (Košarkarski klub Pomurje Murska Sobota), ženski rokomet (Ženski rokometni klub Bakovci) in hokej na travi (Hokejski klub Lipovci - Pomutjc) kot moštveni športi, V tretjo skupino pa so bde razvrščene naslednje športne panoge in ■ klubi; tenis (TenSki klub Morska Sobota), Šah (Šahovsko društvo Radenska - Pomurie Murska Suho tal, kegljanje (Kegljaški klub Radenska), karate (Karate klub .Mura ken) kot posamični šport) ter odbojka (OdbojkaMki klub Beltinci, Odbojkatski klub Puconci in Odbojkarski klub Pomuije Murska Sobota) in rokomet (Rokometni klub Mladinec Murski Črnci) kot moštvena športa. liko moči in dosegli cilj. Goran Gutalj Nova okrepitev Mure iz Murske Sobote, Star je 23 let. Nogomet je začel Igrati kot pionir pri sarajevskem prvoligašu Železničarju, igral je tudi pri mladincih in članih. Je izrazit napadalec in strelec. Vojne ražmere v Bosni in Hercegovini so ga zanesle v Mursko Soboto, kjer želi igrati nogomet. V novem okolju je zelo zadovoljen, tudi z delom trenerja Bojana Prašnikarja. Upa, da bo pokazal svoje strelske sposobno.sti in zadovoljil Številne gledalce, ki zelo vestno spremljajo soboško moštvo, Meni, da ima Mura kakovosten igralski kader, kr bi si zaslužil uvrstitev na evropsko pokalno tekmovanje in da se bo to tudi uresničilo. »/1 I I Nugumetnu moštvu Hotize. Stojijo od leve; M. Žižek (te n er), špils*‘_^il J, Horvat, Lackovič, P. Huzjan, Cigan, I. Žižek in 8. Žižek (predse^ Čepijo; J, Huzjan, K, Horvat, Ribarič, D. Hozjan, Cipot, Kustec. koš in Žalik. Manjka: L. Horvat. Foto. F. It. Sah Prvo mesto osvojil D. Harf, Odigrano je bilo zadnje kolo odprtega prvenstva Radenske v šahu. Rezultati 9. kola: Gabor : D. Hari 0:1, B, Hari : Kova^ (j Ružič : Radosavljevič 1:0, A. Marič : Kos 0:1, Režonja : Cvetko : Studnička remi, Glavač ; T Marič 1:0, Šarkanj : Kclenien Marič : Lanjšček 1:0, Havaši : Stroki 1:0 m Vučko : Brunčičremi. 7’,= vrstni red: D. Hari 7. A. Kos, B Hari in Ružič po 6, Radost’*’' Gabor in Benko po 5.5 točke. Maraton treh src J Organizacijski odbor je razpisal XIII MnralOn treh src. Športno-rekreacijsko prireditev v Pomurju ki bo v soboto, 29. F Na programu bodo maraton (42km|. mali maraton (21 km), grini^v (lOkiii). maraton pionirjev (8(Klml. maraton cicibanov (5(Hlni) if f^i' ski pohod na Kapelo (6km). Maratonci bodo tekmovali v kategorijah- V.si stari dob let sc lahko udeležijo pohoda, roicni od ' 1985 lahko sodelujejo 11:1 maratonu pionirjev, rojeni 19^3 in m,nralonu cicibanov, U letni na malem maratonu ter 18-lcini in maratonu lako kot prejšnje leto bo tudi tokrat tekaška proga med Slovenijo m Avstrijo. Letos bodo dobili najboljši tekači tud' v nagrade. J stran 17 vestnik, 11 Jebruarja 1993 »t •a l r I Košarka OBonAi nAi ' I MCflN ■ n r »T^va-- • I '1 I I Šport d Vodijo veterani Sobote F.iiiel jc dingi (Jel imen^iva v pomurski hsii-o-riac^ki lig/. Tkd/ gram .sta bili dve kolt. Izida; Lindau ■ Sobota veterani 57:80 in Po- Pomurka brez možnosti za obstanek? Čeprav se je komaj zinlfl drafsi dislprvvittiia r-pr.i il'zZrt»irl moški rokatneliii figi, so rokometaši Bo- iiiijhtilrZ^Z':' igf^lLd ^iisleria Ceprin ir at (kifo vtr izJfnbJjeno, pti ic piirir.- vendarle p^lstj[ iliir,i{r jsosk'. (rfjHfcrN 145». ... ' f . 1- r . JI. mi/rte iz Bahovec koi ediai pomuciki predstavnik dice V^innut da bi smilt trt ne iM)ro !> !-'j v 'i. fo t-'. I ( I ! ( J dvorani » Radcneih je bil(» iJvhi*nle rept. . 1 , 2^3®’ Švica in Slovenija. Po ritakevapjo jc »’"«S“'VJ?JXmance |e l^a premočan nasprotnik, saj jc iiRttbUa c" sam n«. Vse rep e , f Slovenija premagala s 410 tet se lako uvrstila v pr»u . / 5j>iniznoteniški> ' ! Čehovin, C- - • M ■ Slovenijo so tekmovale: ralotui Frelih, Polona ®t*eania tj*Petra Uermaslija in Andreja Ojsteršek Urh. SohfLt? J tadi mednarodni sodnik Rihard Kolmanič b Murske e mednatodni sednifc ,,,„anitivali športn' delava Sobote, Prvo tovrstno tekmovanje so odheno R -mLo in bili delež"" >z radgonske občine skupaj s pokzoviieijent K a(,moats. ' ftid f<-‘d Pnuianj vtedstovnikuv vseh repcezentsne »n tuo K s murje (ml.) ■ IPC Sebeborci 57:6'- ■ Tekma Bank di Stil • Ruden ,- i veterani je bila preložena. Sobota v. IPC Sebeborci Radenska v. Pomurje ml. Ranco di Stil Lindau 65 1 458:350 U 6 4 2 375:333 10 34 1369:275 9 62 4351:405 8 5 23 332:380 7 6 0 6 300:442 6 (OKI Nogomet Mura: Gidos 3:1 Tekma je bila na Tišini. Strelci: Emeršič, Omerovič in Taneski za Muro ter Bukovec za Gidos. Koper: Nafta 1:1 Nogometaši Nafte so povedli * pjttni polčasu t golom Heret-gu, Gostitelji so izenačiti v dnigera pol-ČaMi, tJipniJltnoi, aji-TFioei --.v — .— . pokroviteljem Radensko in bili deležni I Foto: Nataša Johnov skorajda brez možnosti za ohsitinei 1 šjgi. 7 navi’-« igralcem Džapom in trenerjem Praljo je bilo priča ^vati, da bodo Bakovčani v drugem delu prvenstva nadomestili zamujeno iz prvega dela prvenstva in st zagotovili obstanek v tigi, kar je bila tudi želja vodstva kluba in ljubiteljev rokometa. Toda že prva pripravili na srečanje j zadnjo Dobovo, so igralci dva dni bojkotirali trening, nato pa napovedati »štrajki, če lo sploh lahko tako imenujemo. Dpravni odbor je naio oceni! stanje in razttrtino ukrepat. Igralca Džapa. ki je pred kratkim prišel v klub, je izkl/uči! tgnilce Matoviča, Meolica in flolpiiiniču pu tekma s Presadom je pokazala, da igra Pomurke m predlagal za disciplinski postopek. V klubu menijo, „.T mviei Ib bi raaoiatfiala obstanek v lisi, saj so na da za nezadovoljstvo nekaterih igralcev ni bilo pra- na raviti, ib bi zilgola-ifjala obstanek v ligi, saj so na domačem parketu komajda iztržili točko. Vseeno pa ie bito nekaj upanja po nepričakovani osvojitvi točke kluba. Po porazu z zadrijo Dobovo pu so si rokome-v Ajdovščini. O marsičem pa je vendarle razjasnilo taši Pomurke praktično zapraviti vse rnoznosit za ■ ■ - ■ ' " ’ ■ obstanek v ligi. Sicer pa to več niti nt presenetilo vega ^'zrpfca /n da j Km 5£7n?o ugledu I f 'J ji tenis Mura : Rudar (V) 2:2 Na pripravah v Novi Gurict je Mura odigrala prijateljsko tekmo z vetenjskim Kudatjem in igrala neodločeno. Strelca za Muro sta bila K. Cener in Breznik. srečanie z Gorenjem v Murski Soboti, ko Ba.kovčani niso prikazali pričakovane igre, bili pa so tudi premalo psihično priprovljent za tako pomembno srečanie. Nekateri rokometaši so igrati daleč izpod svojimi zmožnosti, manjkata pa jun je ludc borbenost, Vji upi, da bi s tako pomembnega srečanja vendarle iztržili vsaj točko, pa sa padli v vodo po izključitvi najodgovornejše v klubu, ki že razmišljajo o moštvu, ki bo tekmovalo v drugi državni ligi. Z uvrstitvijo 1' nižji lekmovalnt razred pa bo vsekakor prikrajšanih veliko ljubiteljev rokometa v Pomurju. Feri .Mmičtit fi I. DOL - moški Salonit Pionir Kamnik Olimpija Fužinar VIGROS P. Bfud PROM Šempeter Granil 14 14 0 42:6 28 14 11 3 34:13 22 14 11 3 35:14 22 14 9 5 32:13 18 14 7 7 26 25 14 14 7 7 23.28 14 14 5 9 24:29 10 14 3 11 13:34 6 14 2 12 8:37 4 14 1 13 8:41 2 II. DOL - moški Prva državna odbojkarska liga j Pričakovana poraza jli air if 5 . '-5 a ir Zimske dižavne priprave 'ina udeifini, odpovedala. Tako je sodeloval le Kotnec; Lasan n V kon? udeležb« zaredi« študija, Rihtarič pa ‘”'‘■^‘•2" PTeRJedni turnir, na katerem je K.imoc ' *' <»* priprave ®*®dinsko reprezentanc«, ki jih je vodil ilrz hl^4*" « Murske Sobote. Sodeloval pa je tud. igrakc P'*=K*edneni turniiju je zasedel četrt« mest«, kar j j '■ Sonniju s Italiji «1 bile šeste mladinske igre Alpe Jadran, na katerih ’'"1c1hT;,"( JPoredtt tl tekTO' in slovenska reprezentanca, ki jo jc vodil Mirko < '.'nget j 'B«>' H* slovenska reprezentanca, ki j srebrni kolajni, kar je lep uspeh. *‘®*efeni k" **®**«*i<* bo v Mariboru drugi državni Tl>P-P,,.. "* •>'> naslonil., »_________________ I nedeljo bo v Mariboru drugi državni TŠ)P-turnir članov, na 1' ______________________«enkO*R> ^t*’' 't* P«."?" ”” nastopilo sedem Fomurcev. , Nekateri Potnurti si tar Rihtarič, Komne in Lasan 5ž A izboljšanje JRGso potrditev d..brih rezultatov s prvega turnirja, UWR I '»lOltMov. (MU) ^^''^Istvo J^erbija SD Jova Jurkoviča in Ljutomer bila ciiRtrPms 'I šestem kolu prvenstva v drug. so 1; pomurska derbija. Sretame nted ck’pc Ljutonter^a ■ T zmago Ljutomera s 536 kroC-'' ■ ^ 2,., sD S i^kmovali; Robntk 557, Šp.nJUf 549 m vidTu ^1 521, Svetec 544 m Sbanit 528 ^^ago s in SD Pomurka pa se je končalo z zmag . v aa 4 Sl.-..--- — ■ I i( Ssr Ir,,., ■ ".7 * viiiuma pa seje Koncaio i uHiagu oijviv,.. --- Jl ČL ' KocEau®ekipo SD Jova JurKoviča so tekmovali' O Kocbek kedjjj 55,, '61 in Stergar 544 krogov, za Pomurko pa Kreft 544 in iz Slov. ?'"■ SD Štefana Kjvača iz Turnišča pa je premagala 577 Bistrice s 1666.1521 krogi. Za Tutnilče sir tekmovali; ' i^^škovič 55g ,pj Maučec ,5.11 krogov. (US. FS, FK) i! 'o 9^nčani in Pomurka v občinski strelski ligi Murska Sobota za 1., r zinaoaii, v občinski streisKi iigi . ® ®k’pi SD Gančani s 1429 krogi pred SD KFTišina, ? Hat,- r.7L"'''J416 kroBov Mprf n,i«,meTniki .sta bila najboljša Balažič Fi ? krogov“'Med poMmeiniki^sta bila n“jWa z* f^«-K-ani,t 367 krogi pred Makarijem (Pomurka), 3« ^1 petem i-rsi.. w,^rt.nr-, 7?.. m T J? iviunm ijvtit 1,^«- . „ 'liA.-.- ® krogov točkami pred Noršinci. 72, in Peift^"',' i’4ina) 1 gf^^^ibczno pa Makari (Pomurka) s 1836 krogi pred j® tekL ,; I Balašfcom (Noršinci), 1823 krogov. n„i. "'»la Pnm..;, '' občinski pionirski .strelski ligi Murska Sobota - - col) in 1 ’ n lekini,,.,;. _ . i l Pfed^V'’ krogov P‘'®d Graničarjem (Cankova), 590 l *'er^iu„_,. vil posanicznikih ie bil najboljši Balaško s 185 krc 'J (S kh, ^^fOEOV ,------ ^'^tn E L ^Jčm. t7o' P^^i^^^^^nikih.je bil najboljši Balaško s 185 krogi kodi PnTnt),+"’ (vsi Pomurka), 171 krogov. Po ^otnhni točkami pred Graničarjem. 16, in Tišino, 834 krogi pred Kerčmarjem, S57. in Y®nšovci in Tibaut v kr^hurnega praznika Je hilu v Crenitocih s(r»4Ao (Lt ^1 wn ^''as Drti I . ”'vm> .šnlami ii lundavske oln-inc je zmagal.i uS C’- Ntau, s «'• I” Jurnisčem, 474 kmsi.v, l>r. 4, ■**« pa je zmagala 'iuk-sflrjL^va v iu kroti rtoi It- l , 1-,I KfWU'’’' .,.1, m »lazciojv« HU ,1' Turnišče in Gruškovnjak n; , zmag«™ P 7*17,v thilinl jc hllii 4. Kiltu nbčinvkt jtrUskv.';«*- Potrošnik : Železničar 0:0 Na tekmi, ki se je končala brez golov, so imeli Ueltinčani več prito- nosti za gol, ki pa jih niso izkoristili. Gostje so zadeli vratnico. Omladinac : Gidos 3:3 Nogonn^taŠi Turnišča so gostovali v Novem selu in igrali z Omla-dincem neodločeno. Strelci za Gi-d1 Če nam boste pisali, bo prihodnjič na tem mestu nen" j zgodba, ki nam jo boste vi povedali! S. SOP^;: pa.sme škotski ovčar, V skupnem seštevku z vseh tekmovanj pa je zasedel odlično šesto mesto. Ob letošnji obletnici načrtujejo vrli člani bakovskega kinološkega društva vrsto prireditev in slovesnosti, Zaslužnim članom so že podelili priznanja za dolgoletno aktivno delovanje v društvu. Nagrajenci so: Alojz Bočkaj za uspehe pri delu in organiz,aciji tekmovanj. nja zunanjosti psov pri le’žba omogoča nadaljojd psov, zato vabijo k Franc Norčič za tekmovalne uspehe in Koman Koheger za uspešno vodenje tečajev in Šolanje psov ter firma lUM za pokroviteljstvo. Poleg tega bodo 4. aprila organizatorji prvega letošnjega ocenieva- .«1 lastnike psov, Ti se lahko Jjfl v društvo vsako nedeljo oo na vadišču v Bahovcih, Šolanje psov. Kinološko Bakovci pa bo 23. maja on-^ tor državnega tekmovanjn plini agility, s katero gate izkušnje, saj so bih/Cj^f teh tekmovanj v nekdanji > 'p viji. J udi to tekmovanje, rem pričakujejo udeležbo^ Gf vse Slovenije, bo ihi vadiSo«^/ vega društva v Bakovci!*. kor gre za prireditev, ki > .,f kazalo zamuditi. MILAP* L.* a J Zggtnik, 11, februarja 1993 stran 19 II* orel os* A f* ip’ nf. id' ■1)1 i# sf ift J« dl. d* ■ilk .1 il 1)» h ii I' i utrip, pisma, reklame PRVIČ NA NAŠEM TRZISCU mineralno - VITAMINSKE MEŠANICE, PRILAGOJENE NAČINU PREHRANE za krave molznice IVRMnwN 1 eksteniiima reja 4 PISMA, MNENJA, STMJS&I... 2<*^vni obrok seno, travna silaža in Irava * nnerno gnojenih površin, ** ptsMtSene krave in breje telice dodatek doma pripravljenemu mofnemu krmilu iz koruze za poletni Eas 5 dodatek doma ptipravlieneinu krmilu iz pesnih rezancev za poletni čas koruzna silaža, serto in '*'l»o*«sko krmilo ®**ok silirana koruza 6 dodatek doma pripravljenciMi popolnemu močnemu krmilu za mleko Še enkrat Razkrije Rada bi vam opisala svoje ogorčenje, svojo bo! in razmišljanja o dogodkih, ki se še vedno dogajajo pri nas. Res imamo zdaj slovensko mašo ob nedeljah in praznikih, tudi dobrega slovenskega (upnika smo dobili. Ko je imel prvič slovensko mašo v naši uboboZani in hladni cerkvi, so mi tekle solze kar same od sebe. Moja misel je bila - končno, po tolikih letih. Pred cerkvijo smo si ob praznikih ganjeni želeli le eno. mir boiji r naši fari. Upanje na skorajšnjo rešitev našega problema je bilo med nami. In kar me zdaj pri celi stvari najbolj boli, je dejstvo, da nam še vedno gospod Slaviček ukazuje in dela razprtije med farani. Tujec pri nas še vedno poslavlja svoje pogoje, od kod si jemlje pravico? Zakaj še vedno služi po dve hrvaški maši ob nedeljah in praznikih, in to za peščico vernikov, ki jim je tuji jezik lepši od materinega. Ukazuje odstraniti sestro Vido, ki je toliko dobrega storila za nas. Odkar ona poučuje vero-naiik, so naši otroci spel našli tisto, kar jim je vsa ta leta pri gospodu Slavičku tako primanjkovalo. Našli so toplino in ljubezen do Boga, do sočloveka. Mogoče pa je prav to zanj najbolj boleče. Zanima me tudi, zakaj mu gospod škof Kramberger ustreže v vsaki njegovi samovolji in v isti sapi zatrjuje, da se bo kmalu vse uredilo. Zakaj gospod nadškof Kuharič vedno znova izjavlja, da oni nikomur ne jemljejo Razkritja, ker je to že itak njihovo. Tako spet enkrat naše upanje ugaša, narod pa trpi naprej, vsak na svoj način. Vem, da mi Vi na moja za prašiče Kmvimin osnovni obrok žitno irnie •optimalno izkoriščanje doma pridelane krme •večja proizvodnja •boljše zdravstveno stanje VEČJA GOSPODARNOST RM lek Ijubliana volerina kL£j d,0.0, Sokolska 19, 62000 MARIBOR Tel. + Fax; 062/104764, Tel. 102331 RUSKI TRAKTORJI f^ONOVNO NA TRŽIŠČU ^PoŠtovani kupci, ponovno se vam ponuja priložnost, kupite ruske traktorje tip LTZ 55 in T 40, ki so '^^''ejeni za ameriško, kanadsko in finsko tržišče, tip T 40: (55KM), zračno hlaje-bidL. nareien rii^lnv iSai Itrov mnfnr :-^“-l'CnlValan.ri«iniFSI a aO I' It. '■U f’ t i. enoletna 'Garancija IN PRVI SERVIS ZASTONJ. M 1, tip LTZ 55: moč motorja 40.5 KW (55 KM), zračno hlajenje po licenci narejen dizlov Deutzev motor, hidravlični volan, dvojni pogon. CENA s 5% prometnim davkom 14.600,00 DEM SERVIS IN REZERVNI DELI ZAGOTOVLJENI. r Pokličite in prepričali se boste, da gre k za traktorje, ki imajo dolgo življenjsko dobo, in povrnita. naložbo, ki se vam bo hitro dobava TAKOJ! Številna vprašanja ne morete odgovoriti, vem pa tudi to. da pri nas ne bo prej miru, dokler se gospod Slaviček ne odstrani iz našega kraja. Za la dan Živimo in molimo. Vsi, ki ste enakih misli, upajte in motile z rtami, mogoče bo le pomagalo. Kajti gospod Slaviček se na žalost še ne poslavlja, ni še končal svojega vbožjega poslanstvai pri nas. Bog ve, ali kdaj razmišlja o svojem zgrešenem poklicu. Na koncu bi se rada zahvalila vsem pri Vestniku za objektivno poročanje o problemih našega kraja in vam zaželela dosti uspehov, Hralka iz Kazkrižja živina je bila v Celje pripeljana s štirimi kamioni. Ker so omenjeni zapiski klanja na štirih polah, je sklepati, da je bda za vsak kamion posebna pota. Iz omenjenih zapisnikov je ugotoviti, da je bito izmed 47 zaklanih govedi kar 9 brez številke, iz sega pa še, da so za 9 govedi izmišljeni podatki o klavnosti kakor tudi o klasi. Povrnimo se k predmetni tetici. Kdor se količkaj spoz.na na kvaliteto in teh pri nalaganju ni manjkalo, se zgraža nad tako nizko klavnostjo. 46% k la vnosi oziroma izplena se doseže pri količkaj dobn amortizirani kravi. Vprašljiva je tudi klasa I. Najnižji procent klavnosti, ki bi normalno moral biti, je 36%. V tem primeru je lastnik - kmet oškodovan za 37kg mesa, kar znese 13.452 SIT. Ce k temu prištejemo še 7.000 SIT, ocenjeno v nižji razred verjetno na račun nizkega izplena, je to 20.432 SIT. Kakšna je usoda drugih osmih kmetov, katerih živina je prav tako bila zaklana brez številke, ni znano. Nizki procent ktav-nosti ugotavljamo pri živini, ki se kolje v klavnicah širom Slovenije. Kmetje na to javno opozarjajo. Vprašujejo se, zakaj Panonka živine uslužnostno ne kolje v Pomurkini klavnici. Pri Panonki odgovarjajo, da kupec - v lem primeru M 13 - zahteva klanje v drugih klavnicah. Morda pa je opisani primer odgovor - zakaj, ker se kaj podobnega v Pomurkini klavnici ne more in ne sme dogoditi. Zato kmetje zaskrbljeni in ogorčeni pričakujejo, kar se ho zgodilo s Pomurko. Ogorčeni obsojajo tiste, ki so jo do tega pripeljali, kakor tudi počasen pristop k razreševanju problematike v Mesni industriji. Kmetje pričakujemo odgovor na to pismo. Karel Franko, Puconci Kmet pa Radgončanu in uredništvu časnika Vestnik Je že tako, da je anonimnost »vrtina« in stanje duha, ki pač ne prenese javnosti in prav tako odgovornosti za javno besedo. Tako pričujoče pismo naslavljamo uredništvu uglednega časnika Vestnik, kot odmev na zadnje Radgonske mehurčke, objavljene v 4. št. Vestnika, stran 24, 28. januarja 1993. O mrtvih in njihovih zadnjih počivališčih v Radencih vse najbolje, sicer pa zakaj sc ne bi raje posvetili živim, O socializmu in socialističnih direktorjih: ali ni ravno Radgona, večen kotel političnih in siceršnjih zdrah zgled tipičnega boljševizma, politične in siceršnje ksenofobije in vsega kar pač spominja na gluho ložo slovenske politike, O delavcih in zaposlenih v Radenski; kako potem, da je Radenska še vedno kadrovski rezervat za občino, ki to sicer še bo, vendar mnogo manjša in bo takrat skupaj z Radgončanom lahko na večne Čase premlevala svoje frustracije. Spremembe - ves Čas se je Radenska spreminjala in se lx), bodite v to prepričani, spreminjala Še v naprej - o tem dovolj zgovorno priča njen včeraj, danes in jutri. Prihodnost je na strani podjetnih in pogumnih - ne pa anonimnežev, ki iz krtove luknje gledajo v ta majhni vrt in ga pač opazujejo po svojih željah in dometih - intelektualnih in siceršnjih. Sploh pa voščimo vse najbolje in sporočamo, da gremo naprej. Obilo zabave ter prijetnih uric ob pisanju Vam voščimo’ Pa lepo pozdravljeni! Informativna služba Radenske MILAN VERDEV Je to malomarnost ali goljufija Kmetijska zadruga ABC Pomuricii le ane 21. 12. 1992 na odkupni postaji v Puconcih prevzela telico. Mi potrdilo a odkupu živine No. 011262 evidentirana s Št. 0626. Telica je bila skupaj s 47. drugimi odpeljana v Celje in zaklana dne 22. 12. 199d za podjetje M 13. V zapisniku ali seznamu, kakorkoli bomo to listino imenovali, ki ga vodi Inspect Ljubljana, r katerem bi moralo vsako zaklano govedo oziroma že pred zakolom imeti svojo številko - v tem primeru 0626, te Številke m. Potrdilo o odkupu pa je vendar bilo izpolnjeno z naslednjimi Številkami: klas L, % klavnosti 46.00, bruto 606. neto 376. izplen 263, cena 236,00, Znesek 62.340,00. Poslavlja se vprašanje: Odkod so vzeti ti podatki, ko pa številke 0626 sploh ni v klavnih zapisnikih Z veseljem sem Šel 23. 12. 1990 na plebiscit in opravil svojo državljansko dolžnost, za katero so me zavezovali že rodovi pred menoj. To je dolžnost, da bo naša dežela postala samostojna država, sem z veseljem izpolnil. Imeti samostojno 'državo pomeni prevzeti vso odgovornost na svoja pleča in pošteno nositi in deliti vsa bremena in to vsi sloji; kmet, delavec, izobraženec, politik... Omenil sem že, da je potrebno to breme porazdeliti enakopravno. Pri tem pa je zaškripalo’ Vsaj za kmete lahko trdim, da je breme odgovornosti nepošteno porazdeljeno. Mislim, da velja enako za večino delavcev. Tako kmet kol delavec morata nositi naj večje breme. Mislim, da država kmetu nalaga prevelika bremena. Tudi najnižji sloj delavstva je v enakem položaju. Vsem je jasno, da mora kmet pridelovati hrano pod polno lastno ceno - na primer mleko za 83%, meso in pšenico za okrog 75%, idr. Jasno je vsakomur, da država preko kmeta vzdržuje socialni mir. Znano je tudi, da mora naš delavec plačevati ogromne prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in da so njegovi dohodki oz. plače med najbolj obremenjenimi na svetu. Znano je tudi, da se razmerja plač med najvišjinii in najnižjimi nenormalno povečujejo, pa čeprav se mnoge firme zaradi slabega dela najbolj odgovornih oz. menedžerjev v velikih izgubah, v mnogih primerih pa celo v stečaju. Kdo jim daje to pravico, da si pridobivajo takšne nezaslužene plače? Nadalje se sprašujem, kdo daje tem menedžerjetn pravico, da lahko istočasno ustanavljajo sporedne firme in si prek teh pridobivajo nenormalno premoženje v privatno last?, matične firme pa spravljajo v stečaj, delavce pa pošiljajo na cesto. Zanimiva je tudi primerjava glede plač v sosednji Avstriji, kjer delavec zaslaži okrog 15 do 19 tisoč šilingov, naš delavec pa kvečjemu 20 do 35 tisoč SIT. Zanimiva bi bila primerjava razmerij med avstrijskim delavcem in menedžerjem oz. našim delavcem in menedžerjem ter seveda med pokojninami. Prav gotovo sindikati na zapadu ne bi mirno gledali nenormalnih rajmerij. Naš sindikat, angel varuh pravic delavstva, pa nemo opazuje težavno življenje delavcev. Enako se je dogajalo že prejšnji vladi, mislim, da sedanja ne bo nič boljša, da ni upoštevala upravičenih zahtev kmetov. Nenormalne obresti in dolgi ciklus obrata kapitala so večino kmetov spravile na kolena. Zraven tega nas je prizadela Še suša. Razumevanja za naše težave ni bilo. To dokazuje tudi nekontrolirani uvoz mesa, vina, pšenice... Sprašujem se, ali se bo sploh splačalo Se orati in sejati letošnjo pomlad?! Če ne bo vsaj minimalno zagotovljenih osnovnih pogojev kmetovanja, verjetno ne bomo imeli druge izbire, kot da bomo na vse te težave odgovorili s protestnimi shodi in drugimi pritiski na vlado. Saj nimamo druge izbire. Živine pozimi ne moremo nehati krmiti, krave je pa potrebno dnevno dvakrat pomolsti. Kmetje se zavedamo, da je težko predvsem v govedoreji obnoviti oz. na novo privezati čredo, če jo enkrat prodaš. Osnova za drugačno delo je drugačno mišljenje in delovanje vlade in parlamenta. Bomo kmetje in delavci dočakali kaj takega? Štefko Jože Ivanci 33 varstroj razpisuje JAVNO DRAŽBO Zi) prodajo staiiovaDj, i« sicer: / VARJENJE IN REZANJE 69220 Lendava, Industrijska 4, telefon; «69 75 271 1. dvosrdrnega stanovanja v Lendavi, Župančičeva 6; - velikost 61,3« mL izklicna cena 4.6(H).(KIII,«« SIT; 2. dvostritnega sfanrtvanja v l.etidasi, Trg ljudske pravice - velikost 4«,5« m’, izklicna cena SIT. Dražba bo 19. februarja 1993 ob 12. uri v sejni sobi podjetj; Varstroj iia Industrijski 4a v Lendavi. .a Stanovanja si lahko ogledale uro pred dražbo. Interesenti za nakup stanovaiijit' morajo pred začetkom tltažlrc položiti varščino v višini l(l’)ti izkitene eenc stanovanja. I i stran 20 vestnik, 11. februarja Ijjj S ŠKAFAR Bra lonci 94 teiWt2m RENAULT PONUDBA IZ NAŠEGA AVTOMOBILSKEGA SALONA; STORITVE V DELAVNICI: s O. I j ... ,, .j I Q W; 5^’S- fww - vsa vozila iz programa RENAULT cz=>n S' t <■ 'i 6Ž5?i i tl ■ ’■ ■ 3 J O. L„. S 1 - v zalogi RENAULT R5 TOP-FUN (dobava takoj) - za vsa druga RENAULTOVA vozila dobava v najkrajšem času - servisiranje RENAULTOVIH vozil z originalnimi rezervnimi deli - avtokozmetika in vsa dodatna oprema - možnost nakupa na 2-letno posojilo - montaža gum - uravnoteženje gum - testiranje vozil - strokovno svetovanja Vsi kupci vozil v našem avtosalonu imajo prvi servis in material brezplačen, prav tako pa tudi servis, delo in material pri 1O.GOO,OO kilometrih. AKUSTIKA BREZPI A <>*/f MAL! OGLAS! 062/25-795 _ O' ®uelle mišiiiH rtx>g/rccX vy/O5^ I iA ' .A^ J. Shj«8ei ™ ®ycfe L^jvlK -■ V Cvetkovi ulici 17 v Murski Soboti je odprta nova prodajalna OUELLE, katero upravljajo: Gorenje-drobnoprodaja in CTI, d o. o., Aleksander Verzel iz Gornje Radgone PRODAJAMO IZDELKE BLAGOVNE ZNAMKE UNIVERSUM: - barvne televizorje - videorekorderje - glasbene stolpe - radiotranzistorje - avtoradie - ure budilke - fotoaparate - elektronske priključke - žepne računalnike NAKUPNI POGOJI: ta« -30% polog in plačilo razlike s petimi čeki - prodaja na posojilo na 6 mesecev in brez obresti, pogoja sta: • 30% polog in osnovna vrednost odkupa nad 15 tisoč SIT Mti*!®! VSE SERVISNE STORITVE V GARANCIJSKEM ROKU IN ZUNAJ NJEGA OPRAVLJA GORENJE SERVIS Trgovina (Sueile Murska Sobota, Cvetkova ulica 17, tel.: 32095 Odprto od 8. do 12. in od 13. do 17., ob sobotah od 8. do 12, ure. Agromehanika POSLOVNI CENTER, Primorska 9 MARIttO**' telefon; 062/38-9H« Ponujamo 10% popust za: , UGODNO! - Kmetijska mehanizacija OLT (možnost plačila na 3 obroke brez obresti) - umetna gnojila - semenska koruza TORNAR, d.o.o. Jusa Kramarja 33, Črenšovci telefon: 70 762 metalko TaTjarti*' i ( m* 1^1 ■ Vestnik p a " v - pršilnike za vinogradnike in sadjarje s sistemom za znianjS^^i J porabe Škropiva ! - škropilnice za poljedelce z mehaničnim finim regulatorjeiti i । z elektronskim regulatorjem "J - visokotlačne agregate lastne izdelave za pranje avtomobilo'^ 4 strojev J Priporoča se Agromehanikd; MARIBOR! ' SATING Stereo satelitski sistem s 136 programi s kojšnjo montažo, 645 DEM - vse iz uvoz^' V zalogi tudi drugi modeli. Servis zagotovljen! Mekicar. M. Sobota, tel: 23 433 c. KARNEVAL V BENETKAH > PRIPELJE SVET DO VAS ,c<' Našemite se tudi vi - najlepSo masko čaka nagrada! PRIČAKUJEMO VAS NA »VESELEM AVTOBUSU«! M- t. Tudi letos bomo šli in se zabavali! Kje? V BENETKAH! Ulice, pulne veselih in pisanih mask, pustno razpoloženje, ki te že, ko se po dolgem mostu na kolih pelješ do mesta na vodi, letos bo tradicionalni karneval pravo doživetje! PRIJAVNICA za izlet PUSTNI KARNEVAL V BENETKAH Podpisani . . Naslov i Telefon .. .. Prijavljam poleg sebe Se . oseb Podpis Brez te prijavnice je izlet 10% dražji. !i' j ? Ll d / J I / I tu ttZ3 §s o: ku m2 ^£L K io 00 (Q !MO ‘*’tA DC Ss. g 3 2 O (A < 2 Ul > Q iffl!-iBil FiPitini g;^- . s o p:?b 7- 2e^<:i^S.g ^^■rfN7^:2.^gKSs& iHfflfli®. iii?®sMH “27 S,-ZR7-c g S 1-X iSBiljS ^siSpTŠTiSš-Sl ,šiowh|w t cr- £ s s t: SS £'3 2 X CA > S K 2 s o s Š < Vi tc. < 'N Cl < S > £ S Oiffl I siiHl«! "7IŠ5SŠ lllSil ° gž S "I S'5 ;š" 1S7 C I t= .H, B ?7^7'7 ;S ...!>•,:nw Fheifi}!! -^£7^^Xi|77| 5 ■II-£ Sfri t I 2 ^1 o«f s . -..-j lilHili!!«!! |iiif!:l Oiffiiii; llKi!Si;ffi,li!!iisii silfiKi« |šiišSHSKti»;j|;rjsi;t£;!. ■ ?Ž.= J3 i s-«'S §«=£■;;; g a,R ■ SS-5^ 5; ?Š£-SS> Sg^MPII ^esS «. šiiviB;"’' • ihi ■S □ ..Jhoii looai ■ siSiSiš|s»tl fOPMhl > X □ ■teli & K > < 8 ..7ši3SMp HllfliJ 7- s . 'OtS I s 2 O (0 S Ul :> O iB!«-«! ai-"!S IrgiHi®! iH-H-iijš i;i! Bi I iHS !MiW Ih^OS?! {jiiliti ?9i7iwiiii filijltilh X g g '::;?; ' I iii ex « fj I > I ■" ct: I w CZ) -i X H Vi > < > !37'?^;sscL šj-53^irpš 2K-ql?r gSs 'sv o < ^s afjEffihii I iJif Ky|!:i® n — 00 I ijsn > 3-; cc ifeiKip? imiiiiote 1 > S g T i^l'PSs;ši»š2 ^=i:'«Š7};Šs’?8 2^g 6-J2 7^<’ti^ssgigsgp H .iiaHiisKSulMaihiai K“««ra liiaHiSiriS ■asfi-Rfl IflK-iffiBiliSii Is «llilii lilij sS^sšSvIRs^^si^ig £. < 2 X H (0 < > I MB CD 7-<-'-s (3 5rg|=^1 ip ■'■ c S CK) S s I C o ■2. § ISiR lil 7!8§^ ^:72Žg g- 277^’' t -■ f! Siilffifi o ' , in 1 > u X a\ 1 i 11. februarja 1993 stran 21 a 8 1 i i I I 1 I I t* as Q (O s* □ XX laj-tuui x>o X S X b Ote BB .W' ^JL^diKL! ■ Jt’ T^-.';'^:.'. 7 ■ .jJjj iJite s I ;o ii-r- ^71 5 r N s :^ “ .ti. K, •■ <1 f*i f \ gs aiiuiBhBoaHH H■il« ®*’M!:i77|’^ 'isžžs|l ?S':isS?s>:i5S3 !f7«7ž ,.! iiiKŠHS iiršii MBhiiai" Mjflfflisiit UH* FP«:i}iK4aiffiiii"fiffi J«B..rii3ffl!»f# ui UliiiiKsnihiSpaišiifiJSSs-jflHiflšir'"'" ■Ss -2^Q“'' "27^ŠP 8 IlriF?ifl fbihy?i? ■S a s°- = < „ .- ,s iilb 88® ? s I J 2£ 7^ pSS £■£ ™.5 < □ •z S o -I Vi < z UJ o w e 2 Z UJ o co & ■ -.8 7 F Šia s 24 8 ?l|«5|£s||3il -* X. _ .. rt I O J ' I 9 I ._ I o 1 X E — C/J IS JjEa 9 ' S-| 5 w si 5 5 I S s s )■? i«®i} Mi fb?l?lW ==’rKKii lilHi« "Kil 01 ? X iaffliffl iasi Jj.ZisS^l: ;s55|’s:3 ^hn»-2i£-t ™2'-SH77gs WiB !|H!!iO »I i n^žvSi 7'2 iSisRi:«! I ««;!“>« ihi«® ! miB“!i a HSiK ’;:« iMSfIiaE! SS2g'i ■-gc;2-732 > X ikjU 881;? iiMiS sgfS^7|s27i?^^s:-'?Šc7S3S27^*gSpjes HIHffith« 3HŠJ?siS«GffJ < X < > S 5 ® 47. r < cl I Q I I I cK.n Cu < 1 h*'^ fpi <-t r> p »8 Cl S O S Š2 i2 S Č I 03 I S; Vi X < *N O < > Hi7i?fiiii«i]i aHy0biM77. nOlavJžTlišh^ > lis?iih; I==l &■ 'n iBfii Ififfli-iliS SiiKl I ifOrjiiflniK . I ^7 š-7^^'7l^£-O757l T-l. 3 hiosag ;i«.pa IPjB®!! ’WB“> - ajiSii i«H«J5!’ X ' S lOlOiKIs IjOr °28g^g - p X SS8S :iBBH!=ni |«BWBv ■5 e ;2' o h?ltp|=i iK^S 7 s 7=17 iHitl ftilfllTJbtž < X < -N Q < S > p! X ilHgiHi 2g§-|3g|2! -=O- I w-='c;2O. S: ;ihi O\ I 2|g.o=:¥t:“?S^ jshiOlOi 11711 s I < (A X fflOB Ui'^O^|7 g JI , ?T ' BT” J-iTS755šž^,3^ 715 n K Vi 5 □ S > !S1 "fo S S p! X s ;iy7'7:!.7Hd Sihnfflar 8^5 Š7 ŽMiuOHf ^Z 5V^ . o stran 22 vestnik, 11 .februarja motoma vozila VVABTBURG KARAVAN, UKW F 102, nevozna. wartburg, poltovorno vozilo TRANS, letnik 1985. vozno, prodam. Domajinci 32. tel.: 40 169. m 1123 ZASTAVO 101 letnik 1977. registrirano do oktobra, prodam. Spodnji Kamenščak 12. Ljutomer. m2486 126 P. letnik 1987. prevodnih 38.(MK) km. prodam. .Murski Črnci 18. mlllS OPEL ASCONO 1.6 X letnik, 1986. dobro ohranjeno, ugodno prodam. Cena 9900 DEM. 'Tel.: 72 104. m4635 VW 1300 prodam. Ka(?ca 96, popoldan. m-4631 OPEL CORSO dizel, letnik 1989, prodam. Tel.: 76 683 m4628 ODKUPIM UVOZNO PKA- VICO ZA RABLJEN AVTO. Tel.: gl 879. ra2487 GOLF, letnik 1980, prenovljen, registriran do oktobra. prodam. Tel.: 82 526. 012489 PEUGEOT SOS SR, letnik 1988, dobro ohranjen, garaži ra n. prodam za 16.500 DEM. Tel.; 87 388. 012492 ZASTAVO KOMBI s kasonom 850 AT. letnik 1982. prodam po ugodni cent- Tel.: 70 429. m 1094 AVTO SIMCA CHRVSLER 130« GT. letnik 1978, in enega za rezervne dele, za 1.500 DEM, aparat Putomat za pranje strojev z vročo vodo za 900 DEM, trosilnik umetnega gnoja, potreben popravila, za 200 DEM, večjo starejšo stružnico za 2600 DEM prodam. Tel.: 49 173. ml 106 ZASTAVO 101 GTL 55. letnik 1986. prodam. Grah. Gradišče 62 a, tel.; 46 349. m 1073 VW JETTO, september 1989. prodam. Tel.: 23 418, ml091 DIANO, letnik 1977, registrirano do 8. 4. prodam za 4.500 ATS. Mojstrska 2, M. Sobota, m 1108 MAZDO 323 F 1.6 i, staro dve leti, registrirano do januarja 1994, prodam. Motovilci 51. p, Grad. mll09 GS 1.3. registriran do 11. 7. 1993, in enega za dele prodam. Šipoš, Mlajtinci 47. tel,: 22 906, dopoldan, ml 112 ŠKODO 12« DL, letnk 1990, registrirano do februarja 1994. prodam. Cena po dogovoru. Rankovci 14. mlHl LADO RIVO 13««. letnik 1989, ugodno prodam. Tel.: 53 120 ali ' Motovilci 60, po 16. uri. nil114 MOTORNO KOLO APN 6 S, novo, prenosni čmo-beli televizor, rabljen, hladilnik in zamrzovalnik Živali v enem mlll5 delu prodam- tel.: 26 136, •MALE PUJSKE prodam. Gradišče 4. ml084 NESNICE, MLADE JARČICE, PASME HISEX. rjase, stare 3 mesece. cepljene, prodajamo po zelo ugodni ceni. Akcijska prodaja. Vsak, ki kupi 10 jarčič. dobi eno zastonj- Naročila sprejemajo in dajejo vse inlorraacije v gostilni Libija Horvata. Nemčavci, tel.; 24 393. ali v gostilni Železen. Bez-novci. tel,: 49 025. mpp PUJSKE, stare 9 tednov, prodam. Lipovci 51, m 1080 MALE PUJSKE, 120 do 130 kosov. težke 20 do 25 kg. kupim. Plačilo takoj v DEM. Tel,: 9949 703 l« 04340, do 12, ute, m3473 TELIČKO za nadaljno rejo, staro 7 tednov, prodam. Horvat Jože, Kobilje 50. m-pp PUJSKE prodam. Zvezna 23, Rakičan ali tel,: 23 421. m 1093 NESNICE, MLADE JARČICE, PASME HISEX, rjave, Starc 3 mesece, cepljene, prodajamo po zelo ugodni ceni. Akcijska prodaja. Vsak, ki kupi 10 jarčic. dobi eno zastonj. Naročila sprejemajo in dajejo vse informacije v gostilni Ajiice Benčec. Bakovci, tel.:43 070, mpp STRO,I za pranje avtomobila, 100 barov, prodam, Gradišče 4. ml084 PEČ za centralno kurjavo TAM STADLER. 56.000 kal, prodam. Horvat, Selo 98 a. mik delo Nenavaden plavalec T » I SLUŠNI APARATI SIEMENS ________ tudi v P0MUDJ2 TRITON 3000, trikanalni AGC, računalniško programiran po vašem avdio-gramu... Ugodne cene slušnih apara- r tov« test in možnost manjših popravit pri vašem audioteh-niku. i SIEMENS ■ Vsak četrta od 9. do 13. ure ABA OPTIKA MURSKA SOBOTA Lendavska 8 Telefon: 21 703 SIEMENS Inf. ob sredah: tel. (062) 513698 od 19. do 20. ure GOLF JX BENCIN, letnik 1989, prodam. Puconci 187. m 1101 RENAULT S KAMPUS, letnik 1991. prevoženih 25.(X)0 km. registriran. prodam za 12.(KK) DEM. Tel.: 21 695. ml 104 VESTNIK ZASTAVO 128, letnik 1985. dobro ohranjeno, reigistrirano do avgusta. prodam. Tel.: 24 697. m 1092 GOLF JGL 82. bencin, odlično ohranjen, prevoženih 50,000 km, prodam. Tel,: 24 306. ml087 JUGO 45 KORAL, letnik 1990, prodam. Cena po dogovoru. Alojz Gumilar. Petanjci 48, tel,: 46 113. m 1081 APN 6, APN 4 m nov Samsungov stolp ugodno prodam- Tel.; 81 304. m2485 kmetijska mehanizacija PODRAHLJALNIK prodam. Matjan Bedok, Danfcovci 56, Mačkovci . m 1065 posesti HIŠO v Prlekiji z tnalo zemlje, mo-lokultivator. pletivo (žica) in kredenco. staro, prodam, Cankova 19 b-ml069 MEŠANI GOZD na Goričkem ugodno prodam za 6.0(M) DEM. Tel.; 21 855. nnllI7 V RAJtLNCIll NAPRODAJ vpeljana trgovina, 70 mZ. Tel.: 21 855. ml 117 VINOGRAD. 50 atov, v Tešanov-cih na Jelovškovem bregu, prodam. Tel.; 46 074, m343 1 HA ORNE ZEMLJE v Rankov-cih, blizu vasi, prodam. Cena po dogovoru, Vanča vas 47, m343 STARO HIŠO (lahko za rušenje), bolj na samem, v Prekmutju. najraje na Goričkem, ali parcelo s Šte- MOTOKULTTVATOR HONDA vilito kupim. Informacije dobite na 300. malo rabljen, ugodno prodam. Tel.: 43 234, popoldan. m 1075 upravi Vestnika, m-123 ■VINOGRAD v Lendavskih goricah, 450 trsov, rizling in šipon, prodam. Franc Horvat. Cvetna 10, PRIKLJUČKE, plug, koso in drugo za traktor TV 420 ali 523 in Turnišče (novo naselje) -- - - mlim traktor TV 732, letnik 1986, prodam, VeČeslavci 124, Rogaiovci, nil076 PLUG. dvobrazdni. VINOGRAD s kletjo, 11 arov, na brajdah, v Lendavi. Brodarsko na- 12-colni. in drobilnik s 24 kladivi po ugodni ceni prodam. Huber. Gornji Slaveči 79. ml088 SAMONAKLADALNO PRIKOLICO, 19 m2, prodam. Nedelica 72, m 1068 ŽITNI KOMBANJ EPPLE MOBIL 1240, z obema adapterjema, nujno prodam. Krog. Murska ulica 16, tel,: 26 275, Jnlll9 oltov, selje (spodaj), prodam. Trnje 101. 1111083 V ČERNELAVCIH prodam vrstno hišo Marles, skoraj dokon. čano. kopalno kad, novo, in kabino za tuš, modro, Kolpasan. Tel,'. 042 813 494, m 1079 meSan gozd. 51 arov, blizu Salamenec. ugodno prodam. Tomšičeva 25. M. SolKita. tel.; 32 419. ml071 STANOVANJSKO PRAVICO za dvosobno stanovanje odkupim. Tel,: 22 818, m 1085 Izdaja podjetje za Intermiranie Murska Sobota Časopisni svet: dr. Jože Bademjak, štelan Cigut, Zlatko Eriih, mag. Dalibor Geder, Cilka Jakelj, Rajko Stupar, dr. Aleksander Šiftar razno Uredništvo: Inna Benko (direktorica in glavna urednica), Janez Votek (odgovorni urednik), Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika), Bernarda Balažič-Peček, Jani Dominko, Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jerše, Feri Maučec, Štefan Smej, Štefan Sobočan (novinarji), Ksenija šomen (tehnična urednica), Nataša Juhnov (fotografinja), Nevenka Emri (lektorica). Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Slovenska 41, Telefoni: novinagi in odgovorni urednik 21-383, 21-064 in 33-019. glawia urednica in direktorica 22-403. računovodstvo in tajništvo 21-363 in 21-064. GPS (tizerjje) 22-403, telefaks 22-419, Nenatočenih rokopisov ki fotografij ne vračamo. Naročnina za t. tnmesečje 1993 je 900.00 SIT. celotetna naročnina 3.800 SIT, za naročnike v tujini 100 DEM letno. Tekoči račun pri SDK Murska Sobota: 51900-603-30005. Devizni račun pri Abanki Ljubljana 50100-620-00112-5049512. Tisk: Tiskarna Ljudske pravice, Ljubljana. Na podlagi mnenja Ministrstva za informiranje Si. 16/16 z dne 30.1. 1992 se šleje tednik Vestnik med proizvode intomialivnoga značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje pelodslr^lnt davek od prometa proizvodov. PreUk! Preklicujem veljavnost spričevala o zaključnem izpitu, izdanega pod Št. 72 na SŠGT Radenci. Edi Dominko. Babinci 22. Ljutomer. ml074 PreUk! Preklicujem neresnične besede, ki sem jih izrekel o Stefanu Zadravcu iz Upe. Alojz Matjašec. Lipa, ml082 GNOJ. star dve leti, prodam, fanovci 58, p, Fokovci, m 1095 BTV SABA STEREO, t s 20, ekran 70 cm. teletekst, prodam. Tel.: 43 234. popoldan. m 1075 POLETNO GUMO TIGAK agencija za irženje Vodja agencije: Renaia Bakan — Ficko Propagandisti Nataša Praprotnik, Franček Šlefanec, Robert Petš OblikovaJec Endre Gonter Oeiavnosl svetovanje, stiki z javnostjo In pubfleikeia (izdelava vseh vrst informacij za javno medije.' liskovne konference, pokroviteljstva, ptolokol). oglaševanje w me- dijih (oglasi v tiskanih medijih, radijski in televizijski spoti in telopi, plakab, lepaki, letaki), publikacije (izdelava vseh vrsi prospektov, oMkovanje, lektoriranje in prevajanje), grafično oblikovan)« (obUkovanje celostnih podob in posameznih komunikacijskih sporočil), fotograllranje, organbF ranje prireditev Naslov agencije: Slovenska 41. M. Sebota Telefoni; 21 363. 21 064. 22403 Telefaks 22419 145-13 in rabljeno navadno kitaro kupim. Tel.: 22 279. • 1111107 SUHE PLOHE, jesen, hrast, bukev, kupim. Tel.; 26 159. m 1097 AEG TERMOAKUMULACIJSKO PEČ. primemo za poslovne prostore, in peč na olje Emo prodam, Sodna ul, 23, tel,: 31 530. ml HO BUČNO OLJE prodam. Nemčavci 35 c, tel.: 26 746, 1111098 TROSED IN DVOSED prodam Alojz Kralj, Jakobovo naselje 34, M, Sobota, tel : 26 576 ml099 UREJENIM, KOMUNIKATIVNIM, PRIDNIM IN AMBICIOZNIM ponujamo zelo zanimivo delo na terenu. Zainteresirani naj pokličejo med 9. in 10. uro na tel,: 31 530. ml 123 RUTINIRANEGA BOBNARJA, po možnosti vokalista, iščemo Tominc. tel.: 75 700. m4630 IŠČEMO PREVAJALCA ZA nemško-slovenski jezik iz Lendae ali okolice. Ponudbe pošljite na naslov: Ervin ’Wagner, Grossbauetstrasse 13. Feldkirchen A-8073, Avstrija. m4736 STAREJŠO ŽENSKO za varstvo otrok na domu sprejmem. Hrana in stanovanje preskrbljena. Drugo po dogovoru. Štefan Bagar. Ze-navlje. Petrovci. nilMč AVSTRIJSKA FIRMA vabi sode lavce za območje Slovenije, Zaslužek zelo ugoden. Tel.: 79 196. nil072 KUHAR s pomočnico prevzame vse delo v gostilniški kuhinji, najraje v novoodprlem lokalu. Naslov v upravi lista. mllOO ZAPOSLIMO komercialiste za prodajo stavbnega pohiStva, Pogoj: srednja šola. Vloge z dokazili pošljite na na- slov: Inles, predstavništvo. d.o.o.. Lenari, Nikova ulica 9. 62330 Lenart, AVTOBUSNI PROMET MURSKA SOBOTA, d.o.o. zaposli sprevodnika s prebivališčem v Lendavi ali Dobrovniku oz. okolici ter s 3-letno poklicno Solo. Plačilo dobro. Informacije po tel.: 21 459, int. 22 ■ storitve ? .J o r 135Tn sr !r> MSSrt Guslje Moravskih Tuplic su imeli v minulih dneh nenavadno krmili s« labode. Vse kaže, da je tudi te velike ptice, ki .smo jik J občudovaJi predvsem v jezerih, pritegnila topla moravska voda.^| termalna voda, ta je zanje prevroča. Z^lavali so v t.i. oliiapri bazenu, kjer v zimskem času ni plavalcev. . ,........ J_____,.... labod, pa priče zatijujcjv, da so opazili dva laboda tudi v Muri ia večjih vodnih površinah v Pomurju. So v te kraje zašli po pomoti, bodo tukaj ustvarili novo domovanje. Nimamo nič proti, kajti če hu^ vode za nreživelie štorkeli in labodov, iv ho hidi za našo notrebe Z^lavali 5« T t.i. tHnaP^i . Čeprav je na posnetku sa^ vode za preživetje štorkelj in labodov, je bo tudi za naše potrebe bbp Polo: Nataša I Kje si, ljubi mož in čragi oče, kje tvoj mili je obraz ia n oja skrbna roka, ti skrbela je za nos. ZAHVALA V 72. letu starosti nas je zapustil dragi oče in sl ari oče Franc GJergJek iz Borejec 4V Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki sre ga pospremili ra njegovi zadnji poti, mu darovali vence in cvetje ter nam izrekli sožalF Posebna hvala gospodu duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpeli žalustinke. gasilskemu društvu in govorniku za pusiovilnc beseete ! I I I IZDELUJEMO! Predsetvenike, kombinirane brane različnih širin - štiri in tri delne, brane z mrvilniki ali brez njih, rezervoarje za kurilno olje - 2000 in 3(XI01 oz. po naročilu. Anica-Alojz Prelog, Veržej, tel.: 87 463. m 1096 EMAJLIRAMO OBRABLJENE KOPALNE KADI v vseh barvah Garancija. Tel,: 69 152. m774 Vsem ie enkrat - iskrena hvala! Zabejuči: žena Marija, sin Feri z žene Marijo, sin Karc4 z ženo Blanko k* vnuki Drago, Dalja in Dejan <1 Kot ranjena ptica fri klicala v nebo. v srcu boli, boli, ker tebe, ljubi rrio^. nebo naj iuva zvezdico tvojo, ali jaz čutim tiho lalost svojo, V SPOMIN na 10. februar 1992. ko je prenehala plemenito srce dragega b)l' I GOSPODINJE! če vam zamrzovalna skrinja toči ali ledeni, pokličite IZOLACIJSKI SERVIS F. HAJDINJAK. Gornji Slaveči 6. Kuzma, tel-: 55071 Popravilo z garancijo na vašem domu. srečanja VDOVA, 60 let. brez obveznosti, srednje visoka, z lastno pokojnino in hišo želi spoznati kulturnega samskega moškega, dobrega po srcu, starega do 65 let. zaželjen avto in slika. Alkoholiki izključeni. Če si sam in osamljen, potem piši in pošlji svoj naslov na upravo lista pod šifro; PRIDI, ČAKAM TE, M-AM Vsak četrtek Vestnik ■i' ■ - Jožeta Gaborja iz M. Črnec Hvala vsem, ki se ustavljate ob njegovem grobu, prin^^^'^ cvetje til prižigate sveče ali se vsaj z lepo mislijo spomnite na«J' Žalujoči: vsa, ki srno ga imeli radi ;Sii Nili zbogom nisi rekel niti roke stisnil mi, smrt le vzela je prerano, a v najinem srcu za vedno boi ostal. Nepričakovano m brez slovesa nas jr * letu za vedno zapustil dragi brat, sifi’ ZAHVALA bratranec n 1 i Peter Sapac iz Gederovec 2 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom. prijaieljem m znancem, ki so dragega pokojnika v tako velikem pospremili na njegovi zadnji poli, mu darovali vence in cvelje ter izrekli sožalje, (jbenem sc zahvaljujemu g duhovniku za pogrebni nb -pevcem za odpete žalostinke, govorniku ob odprtem grobu za . poslovilne besede in gasilcem iz Oederovec Vsem še enkrat - i’'^ hvala’ ŽslBjoat Marjeta« iHČak Znii, Jn drti|tu j i S f j vestnjk, 11. februarja 1993 stran 23 a HI Mura pa valovi... Brezbrižno v nov dan hiu. a sreče nikdar vrnila ne bol V SPOMIN DanijUj Roku in Tajdi Nemoremo verjeti, da bomo igrali brez tebe, Dani, na naših vajah ne bo več smeha tvojih otrok tn ko bomo Tajde in Roka. spet vzeli glasbila v roke, vedite, da bomo mislili na vas! SKUPINA NOVA LEGIJA Posodi, Zemlja, svoje mi naročje za ljube, ki so nemirni mir iskali. Objemi jih mehko, mehkeje, pa jih zazibaj, da jim bo lepo, kot bi prt meni spali. HVALA vsem, ki ste moje najdražje 4 7/1' J Danija^ Tajdo in Roka pospremili na njihovi zadnji poti. Radenci, Bogojina, 31. januarja 1993 Žena in mamica R V VaSj Vsi so venci ve/li, le to; vedno bo zeleni... Kruta, nikoli razumljiva usoda nam je iztrgala našega dragega Danija Kermana • ternjegnva niijdražja Tajdo in Roka pot se je končala, pred n o sc je prav ® za vedno se bo nadaljevala v naših žalostnih. potrtih srcih! Sodelavci in prijatelji iz M-SHOPA IN SKUPINE MAGNET v SPOMIN Mineva eno leto, odkar nas je zapustila nepozabna hčerka Mimica Štuhec in hu d veH’ "'“'h-in žalostno ic nb tvojem ranmi^ gfo polno lepih spominov nate, ko 'm Iskrena hvala vsem, ki se je spommi prižigate sveče. najdraqa mama in ata ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta in dedija Franca Hartmana iz Beltince se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za tolažilne besede in Jepe misli v osebno in pisno izraženih sožaljih, za darovano cvetje in sv. maSe. Posebej se zahvaljujemo g. kaplanu za izrečene ganljive besede slovesa in opravljen pogrebni obred ter pevcem za odpete žalostinke. Zdlujoči: žena Marija ter hčerki Ivanka in Mira z dnižinama B K J J!Ž.. v SPOMIN Tih in boleč je spomin na 15, februar, ko mineva leto žalosti, odkar nas je zapustila naša draga žena, mamica, tašča in babica Marija Kolarič iz Bogojine Iskrena hvala vsem, ki ste na njen grob prinašali cvetje, prižigali sveče in molili Boga za njeno dušo. Žalujoči vsi, ki smo jo imeli neizmerno radi R m .3 5« V 43. letu nas je pobudi in kratki bolezni zapustil dragi sin, brat, stric in bratranec Franc Legen elektroinženir iz Noršinec Z žalostjo se i sr eno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti ter darovali toliko cvetja in za sv. maše. Zahvaljujemo se tudi osebju Kliničnega centra Ljubljana, sodelavcem tovarne Iskra tčr planinskemu, alpinističnemu in jamarskemu društvu - vsem iz Ljubljane, Hvala tudi g. župniku in pevcem za lep cerkveni obred in petje. Globoko žalujoči vsi, ki smo ga imeli radi ZAHVALA V 78. letu starosti nas je tiho in brez slovesa zapustil dragi oče, tast, dedek in pradedek Jože Franc iz Črenšovec Jusa Kramarja 51 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste ga v tako velikem Številu Spremljali na njegovi zadnji poti. Hala za darovane vence in cvetje ter izrečena sožalja. Posebna zahala tudi članom GD Črenšovej, pevcem za odpete žalostinke, govornikoma za be-------------------------’’ 1^1«! 90 nocAkiAnn nnmnA sede slovesa ter sosedi Mileni in Olgi za nesebično pomoč v najtežjih trenutkih. Se enkrat hvala vsem, ki ste z dobro mislijo počastili njegov spomin. Za njtni žalujejo; hčerka Anica z mitžcm Ignaceni, hčerka Marija z možem Jargenom, vnuki Jasna, Zlatku, Veronika, Andreas z ženo Marion, Branku z Barbaru in pravnukinja Nina O/r, jtuAo boH ko ifiibc i»amo izgubit. Skrb, delo in irpSjefije, v\'Oje je bilo iivljenje, bolečine prestala, zdaj bot t' grobu mirno spalo. zahvala v 75- letu starosti nas je zapustila Marija Rezar iz Lukačevec 1 J 1 Z žalostjo V srcu se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom m sodelavcem, ki ste pokojnico pospremili na njeni zadnji poti, darovali vence, maše Posebna zahvala dr- KoloSevi, dr. Alojzu 5upke in za svete Horvatu in osebju iniernega oddelka bolnice v Murski Soboti Hvala g. župniku in pevcem Žalujoči vsi njeni MBBua Skrb, delo in trpljenje bito tvoje je življenje, nam ostaja zdaj praznina in velika bolečina. V 67, letu starosti nas je po težki in kratki bolezni za vedno zapustil naš dragi mož. oČe, dedek, pradedek in brat Janez Kuhar iz Prosenjakovce Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki so rajnega med njegovo boleznijo obiskovali, zdravili, tolažili, zanj molili ter se na pogrebu v molitvi in govorih zahvalili Bogu za dobroto, ki nam jo je razodeval po njem Iskrena hvala vsem sorodnikom, dobrim sosedom, botrini, znancem in prijateljem, ki so nam v najtežjih trenutkih priskočili na pomoč, nam izrekli sožalje, darovali vence, cvetje, za sveto maSo in ga v tako velikem Številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna hvala Splošni bolnici M Sobota, internemu oddelku, dr. Alojzu Horvatu, kolektivu Pletilstva Prosenjakovci. Društu upokojencev M. Sobota ter župnikoma Stanku Matjašecu in Francu Kodili za pogrebni obred, Hvala tudi pevcem za odpete žalostinke, govornikoma iz kolektiva Pletilstvo Prosenjakovci in Društva upokojenci M. Sobota. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči: žena Irena, sinova Franc in Jože z dnizinama, brat Franc iz Madžarske in drugo sorodstvo Ljubezen, delo in trpljenje bilo tvoje je žlvljerije, nam ostala je praznina in velika bolečina Le srce ve, kako boli, ko več te ni. ZAHVALA Ko naša srca še ne morejo doumeti, da našega moža, očeta, dedka in pradedka Viktorja Škafarja iz Lipovec ni več med nami, nimamo besed, s katerimi se želimo zahvaliti botrini, sosedom, znancem in prijateljem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poli, mu darovali cvetje in'za sv, maše, nam pa izrekli boleče sožalje. Hvala g. kaplanu za lepo opravljen verski obred in sv. mašo, moškemu in ženskemu pevskemu zboru ter govorniku Vaneku Sebjanu za lepo povedane poslovilne besede Hvala tudi osebju intenzivne nege internega oddelka m dr. Tobijevi za lajšanje bolečin §e enkrat hvala vsem, ki sle ga spoštovali imeli radi in mu v tako velikem številu izkazali zadnje slovo I Lipovci. 9. 1. 1993 Žalujoči vsi njegovi Solza ti/e iz oHi, tebe, dragi o£e, ni, zaprl trudne si oii, bolečino si prestal, zda; boi v grobu mirno spal. ZAHVALA V 85. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, oče. brat, stari oče in pradedek Herman Žohar iz Kuzme Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, botrini, znancem in prijateljem. Posebna hvala duhovniku Erniši za opravljen obred in pevcem za odpete žalostinke. Hvala osebju Zdravstvenega doma Grad, žalujoči; žena Emilija, .sin Herman in hčerka Marija z družinama, vnuki Herman, Renata, Angela in Renata z družinami, pravnuki Uroš, Boštjan in Denis ter sestra Marija in drugo sorodstvo V 80. letu starosti nas je zapustila draga mama, babica in prababica ZAHVALA Frančiška Šiško iz Dobrave Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in dobrim sosedom, ki so nam v najtežjih trenutkih vsestransko pomagali, drago pokojnico pospremili na njem zadnji poti, darovali vence in cvetje, za sv. maše m dobrodelne namene, nam pa izrekli sožalje. Posebna hvala g župniku za pogreb, pevcem, govorniku Janku za poslovilne besede ter dr. Ljubici Gašparac za dolgoletno zdravljenje. Dobrava, 27. 1. 1993 M. Sobota, 1. 2. 1993 Žalujoči vsi njeni £ ■KRI NI 2£HUt< Radgonski mehurčki »Ker nam velikokrat dvigneš krvni tlak, bi bilo “ Radencih in Radenski, Se bolj pa ga moti veliko bolje, če se sploh ne bi oglašal in bi sr vzel anonimnost oziroma psevdonim Radgončan. Dragi v roke rožni venec in molil za izboljšanje v Radgoni, gospod M, V,, ker delate v informativni službi, mo- Vidmu...« rate vedeti, da je velika razlika med anonimnim pismom in pismom, podpisanim s psevdonimom. Lendavski pereči Ker je bila v Vestniku objavljena fotografija, na kateri sta bili dve vsakodnevni grmadi crknjenih prašičev na farmi' v Nemščaku, je direktor Kmetijskega gospodarstva Rakičan Dragi F.B. iz Terbegovec 13, če bom upošteval Slednje pomeni: avtor je znan, vendar se njegovi tvoj nasvet in vzel v roke rožni venec, bom moral prispevki po dogovoru z uredništvom objavljajo pod najprej moliti za tvoje izboljšanje. Se sploh zavedaš, psevdonimom. Ker pa je za vas pomembneje, kaj vse si napisal v pismu? Takšnih grdih stvari in ' ’ ” ’ ... .......... »kdo« piše in ne »kaj« piše, ste se lotili zadeve z napačne stvari. Zakaj niste negirali vsebine pisa- obtožb, kot si jih ti napisal o našem gornjeradgon- . .... skem župniku, ki je v zadnjih letih veliko naredil za nja, in sicer da je generalni direktor H.Š. dal od- ; tovariš Mirko Horvat-Sovhozni i zahteval, da se mu poslej celoma naklada časopisa, to je trideset tisoč izvodov, pošilja v retušo. Vse poginule prasce bo zretuširal tako, da bodo kot živi, pririsal jim bo tudi manjkajoča bedra. Tovariš Horvat je tudi sicer zvest jeklenim stalinističnim nazorom. Tako je, zaskrbjen, da kateri od zaposlenih na njegovem gospodarstvu ne bi dobil Vesinikovega nagradnega nissana, saj bi se s lent kapitalistično izpridil, odpovedal vse izvode Vestnika, ki prihajajo na Njegovo gospostvo. Razen svojega, ker je seveda normalno, da hoče biti izžreban in - obveščen. našo faro, si jaz ne bi upal napisati niti o najhujšem stavko, ki je niso sprejeli? Ker niste mogli, ker je to sovražniku. .Mogoče je res. da imamo tudi v našem res! Sicer pa glede sprememb v Radenski, ki jih vi mestu kakšen »pornocenter«, vendar pa o njem na mko na veliko opevate, v Gornji Radgoni ne mo-skupščinskem zasedanju Še niso govorili; O vašem remo povedati nič dobrega. Radenska je v Gornji pa so (o tem so se lahko vsi prepričali tudi po Radgoni hotel Grozd, ki ni v jxinos vaši firmi niti kabelski televiziji), in to vaš jjoslanec. Torej si tega, našemu mestu! da imajo vaše žene težave z nočnim klubom in da bo ob Blaguškem jezeru nudistična plaža, nisem jaz izmislil. Tako. Pa sem skoraj večino prostora porabil za take nepomembne stvari. Jaz pa sem hotel ta teden pisati o kulturi, saj je vendar kulturni praznik. Noja . .. . , ” tako se dogaja kulturi vedno in povsod. Za kul- ■S 'I*?*!® PP Juriju in Radencih proti Rad-^ vedno zmanjka denarja in časa. Nekaj pa vse- rt k e Driijzsc)', »vs m rl »I lu »-i ... . ' . . _ goni? Privoščim jim, da bi dobili svojo občino in svojega župana, bomo videli, če jim bo kaj bolje. V teh dneh pred kulturnim praznikom so mi iz uredništva poslali Se eno zanimivo pismo gospoda M.V. iz Radenec. Očitno ga močno moti, če kdo eno lahko zapišem: zanima me, komu bomo v Gornji Radgoni podeljevali Kerenčičeve nagrade prihodnje teto, ko bodo imeli svoje občine tudi v Vidmu, Juriju, Radencih in še kje? v ponedeljek, ko so moji sosedje Sli v gozd sekat drva, sem jaz sklenil, da bom praznoval, s Čimer bom okolici dokazat, da sem sposoben presoditi, kdaj je treba delati in kdaj praznovati oziroma počivati. V roke sem vzel Vestnikovo prilogo o meščanskih stavbah v Prekmurju in Prlekiji. Sem velik lokalpa-triot (upam, da ne boste prebrali patron), zato sem si nataknil očala in si ogledoval le lendavske slike in prebiral tekste ob njih. Res, same javne hiše! Oprostite: znane hiše, da ne bi kdo pomislil, da mi kurbarija hodi po stari kmečki glavi. Tako zdaj vem, kakšne značilnosti ima posamezna stavba, kako so jo njam, kako je bilo z dolM po propadu prve Jug®” vije), potem ko pa sem da so si mnogi zgradili s IB i denarjem hiše, je bilo Žepi? pozno: nepovratnih sreds*? kot se lepo »po slovend? reče nevračanju dolgov- • enkrat ni bilo več. Tako ostal s svojim starim hi®'* na podnice, ki ga zdajjs^ predlagam za spomen^; varstvo oziroma- v varsPl za režim, kot je sicer zapisa' prej naštete meši stavbe: »Spomenik variti v celoti, neokrnjenosti ' virnosti. Dovoljeni so p' za njegovo vzdrževanje H]* lorizacijo njegovih spoi«^ Skih lastnosti,« Ker . »Radgončan« strokovnjaki ovrednotili, prej ostajam kmet, mi bodo dali Mirko Horvat-Sovhozni. ko je prebral Smejev zapis k fotografiji s skladovnico prašičjih trupel na farmi Nemščak: »To je še en dokaz za cioni-stično zaroto. Tudi Židje so jao-narejali fotodokumente, da bi očrnili vodstva koncentracijskih taborišč, ki so bita v resnici sanatoriji,« nnnne Cene sadja in zelenjave VRSTA TRŽNICA Po neki drugi verziji je tovariš Sovhozni, prebravSi Sme-jevo pisanje o tovarniških prašičih z majhnimi srci, ki da so zaradi tega pocrkali, izjavil; »Nisem vedel, da obstaja tudi poklic filozofska prašičja kardiologija«. Cene rabljenih avtomobilov Ponudba vozil na nedeljskem avtomobilskem sejmu v Murski Soboti je bila velika, tudi obiskovalcev ni manjkalo, žal pa sta bila (uradno) prodana le dva avta: jugo koral, letnik 1988, s prevoženimi 41.000 kilometri, za 4.000 DEM, in opel rekord caravan, letnik 1975, kije imel 150.000 prevoženih kilometrov, za katerega je prodajalec iztržil 1.500 DEM oziroma ustrezno tolarsko protivrednost. Odkar soboškega župana tajnica Ciea honorarnemu županu Andreju Gerenčerju pred po- membnimi nastopi ne poprav- lja več kravate in mu ne pobira las s suknjiča, je jasno, da je tudi ona kandidatka za soboško županjo. Doslej znani kandidati so torej, po abecednem vrstnem redu: Cica, mag. Zver Bavčarjeva, Rodna madžarska manjšina [ je spet enkrat pokazala večjo diplomatsko spretnost kol italijanska. Medtem ko Peterle in Jolka Milič Italijanu in Delovemu karikaturistu Francu Juriju ne dovolila, da bi bil slovenski veleposlanik v Argne-cini. češ da je Italijan, imajo Madžari naše krvi in zemlje v Pesti Fereneza Hajosa-Lendavskega. J Geograf Bela Sever in doktor moralke Karet Bedernjak sta pri Prezidiju prleSko-prekmur- ske republike vložila memoran- dum z naslovom »Prleški separatizem in njegove vinorodne korenine«. V njem sta navedla ; tudi naj učinkovitejše orožje za l njegovo zatiranje - to je trtna || bolezen peronojpora. Posebna ant isepa ra ti stična skupina, ki deluje pri Prezidiju, je z najboljšimi peronospornimi trosi (letnik 1850, ko je padel zadnji gorički trs) že v prleških goricah.. Rogašovski doktor teologije Recek je v zvezi s poskusi, da bi se Prlekija odcepila od Prekmurja. izjavil: »To so še zadnji poskusi zagovornikov mnogoboštva. da bi izpodrinili krščanstvo«. « * * »Pet tisoč žensk je več kot tristo šestdeset.« je ugotovil Fesa /smajlovič ter zapustil Ra-šiea-Beltinka se raj in odšel v Mura seraj. * « * Prijaznega gospoda, pisca zabavljivega soneta, ki se začenja »Vestnik vsak dan boljši, vedno slajši... -, v katerem । neskromno precenjuje pomen । pisanja novinarja Štefana, prosimo, da nam pošlje svoje polnokrvno ime. Potem bomo i puščico objavili. EESEtAlflKONJ. _______________I Znamka avtomobila Toyota Coroia Peugeot 405 GR Lada Niva Fiat Uno Renault 4 GTL AX !l TRG Škoda Favorit Lada Samara Renault Campus BMW 316 Alfa 33 Zastava 128 Jugo 45 Zastava 126 letnik prevož. km 1988 1988 1986 1990 1990 1988 1990 1990 1992 1988 1992 1990 1990 1990 58,000 52,000 48.000 51.000 34.000 82.000 28.000 22.000 3.700 72.000 10.000 15.000 18.000 15.400 cena 12.O00DEM 16.O00DEM 4.500 DEM 9.600DEM 6.700 DEM 8.600 DEM 8.500 DEM 9.000 DEM 13.500 DEM 18.000 DEM 18.000 DEM 6.400 DEM 5.200 DEM 320.000 SIT Jabolka Uandaiine Pomaranče Limone Banane Kivi Suhe slive Solata Čebula časen . Kotenje Zelja Jajca Oreh, jedrca 70,00 130,00 100,00 150,00 »,00 180,00 350,00 ISO,00 60,00 270,M 90,00 60,00 13,00 i3Wjn ZELENJAVA .POMURKA 65,M 100/10 »/» 130/10 115/10 175,» 210,00 180,00 1 45,M ' 270,» 80,» «5,M 12,00 1200,00 I kako jo je treba varovati. Res so to hiše, ki niso kar tako! In Čemu služijo? V eni izdelajo osnovno šolo vsi', četudi ne znajo pisati; v drugi te »zašijejo«. Če se postaviš proti postavi; v tretji ti dajo knjige, da si potem lahko pametnejši ali bolj nor; v četrti ti dajo sladoled in turški med; v peti te naučijo igranja na cimbale; v Sesti lahko spremeniš vero in postaneš Žid; v sedmi se lahko napijeS lendavčana in naješ bograča (tu sem tako in tako pogosto); v deveti se lahko naspiS (seveda. Če te stara ne opozarja na zakonske dolžnosti); v deseti (tu bom končal naštevanje), pa si lahko kupiš »kufer« in hajd z njim spet na delo v Avstrijo. Tako! Ti gospodje kulturniki (med njimi je tudi moj znanec Igralec) se, kot sem zdaj (u)videl, zelo zavzemajo, da stavbe, ki jih je dala naredili nekdanja lendavska gospoda, ne bi propadle. Iz zamaknjenosti med branjem pa sem se postavil na realna tla, ko je v mojem starem hlevu zamakala stara Šeka, Vse bolj se mi dozdeva, da se ne bo učakala preselitve v nov hlev, kajti dokler so dajali kmetijska posojila, se nisem opogumil, da bi ga vzel (dobro se namreč spomi- posojilo 2 li. ko il*^ moma vsaj zdaj, ko } večstrankarski sistem- . sem tudi med prvimi. se včlanili v Kmečko potem sem stopil h K(^ skim demokratom, sem se v Ljudsko stranka;' samo, da bi dobil denai^ V ponedeljek pa sem^ modro kuverto. Ne, ni poskusil podkupiti- . robe! Neznanec (mordaS prijetna (ne)znanka!} T predlaga, naj napišem sem (tudi razmnožicj lahko!), pošljem Ijiid®^ katere menim, da jejo srečo, potem pa kaj dni počakam, j zgodilo v naslednjih * dneh. Predlog dobrohaS sem uresniči! in v nefl5‘l;j bo zgodilo, kar se 'S mora. Tega dne zagoW'^ - -- - -C'- • . wz' prišla komisija, ki j vrednotila ffovefi T prevrednotila goveji T tudi zadružne komisij® kredita najbrž ne bo. v nedeljo Valentinovo^ ko se ptički ženijo. pomeni, da se bom spod o ve ga dne srečanj novo Ptičko? Bog ff bilo tako, saj sem po srcu Se mlad. I« ne zamudim nobene Barbare (Oh, kake co ^cikvdliTTI a zato se lepo zahvalim valki. Poljubček! r 5 je resničnost Nissan sunny Ste že poslali dopisnico s kuponom, ki vsak teden prinaša nagrado, vredno nekaj deset tisočakov? Ce doslej še niste sodelovati v naši nagradni igri Nissan sunny je resničnost, predlagamo, da se vključite zdaj, kajti na voljo imamo še nekaj lepih tedenskih nagrad, glavna nagrada (limuzina nissan sunny) pa seveda še čaka. Morda jo boste na javnem žrebanju, ki bo predvidoma marca, dobili prav vi! Predlagamo, da pošljete kupone, izrezane iz časopisa, z zaokroženim odgovorom na postavljeno vprašanje. Pri tedenskem žrebanju, ki je ob torkih, imajo enako možnost vsi bralci Vestnika, torej tisti, ki ga kupujejo sproti v trgovinah oziroma kioskih, v sklepnem žrebanju za avto pa bomo upoštevali le dopisnico oziroma kupone, ki jih bodo poslali redni naročniki. Da ne bi prišlo do nespctfazuma, predlagamo, da napišete na dopisnico enak 'de Velika ff Cene mineralnih gnojil Agromarket Panonka Vaga Tešanovci M. Sobota Skakovci Po Vestnikova nagradna igra NAROČILNICA KAN UREA NPK 15-15-15 NPK 8-26-26 NPK 7-20-30 NPK 0-18-18 NPKO-15-25+1+6 NPK 10-30-20 16.00 18.90 21.00 23,00 26.00 17,50 21,00 22,00 28.50 20.00 21.00 26.20 1 . 29.00 Podpisa ni------—— kraj ---------------- poštna številka (uročam VESTNIK. pošu uirca Naročnino bom poravnal po prejemu pokdnice. Vestnik, Slovenska 41, 6900U Murska Sobota PODPIS -T5 120 let tradicije - /o Pomurska banka L ll iH Vaša domača^b^ Menjalniški tečaj Pomurske banke 9. februaija 1993, tečaji veljajo <8*' 1993 od «0,00, Srednji lečaj Banke Slovenije velja od 6. febniarja 1993 od UO-VO- . I Tokrat smo imeli (zaradi vilko 3. kajti pravilen odgovor naslov, kot je na nalepki vašega Vestnika. ----------- ----- ----- ,------- i ■ ■ c rc !..»■- Veselilo nas bo, če bodo občasni bralci ponedeljkovega praznika) na vprašanje, koliko let jam- postali naši redni naročniki. V ta namen je žrebanje kupona številka stva tmajo avtc^obiii Nissan, treba izpolniti naročilnico in poslati na 7 v sredo. Pravilno ste odgo- je In leta. Tokrat le imel sretro upravo Vestnika voritl vsi, ki ste zaokrožili šte- naš dolgoletni naročnik Veselilo nas bo, če bodo občasni bralci ponedeljkovega Država E i zavarovalnica triglav območna enota M. Sobota NISSAN Kupon št. 8 d, d Katere bančne posle opravlja UBK UNVERZALNA BANKA v svoji poslovni enc>ti v Murski Soboti v Slomškovi ulici 25; 1. hranilne vloge na vpogled, 2, hranilne vloge na odpovedni rok, 3. depozitne posle, 4. menjalniške posle. 5. devizne depozite, 6, daje kratkoročna in dolgoročna posojila? Od naštetih poslov je treba obkrožiti vsaj tri, za katere menite, da jih opravlja UBK UNIVERZALNA BANKA. AVTOHIŠA MURSKA SOBOTA d. o. o. Frank Cuk iz Hrastja-Mote 72, 69242 Križevci pri Ljutomeru, ki je dobil velik paket Colorjevih premazov za les. Nagrado dobi na naši upravi. Postavljamo pa že naslednje vprašanje, oa katerega čakamo odgovor do torka, 16. februarja 1993. Kupone, prilepljene na dopisnico, pošljite na naslov: Uprava Vestnika, Slovenska 41,69000 Murska Sobota. Seveda pa lahko še pošljete tudi kupone iz prejšnjih številk, ki pa jih bomo dali v tx)ben za glavno žrebanje. ' Tja odlagamo tudi vse ku- li < UBK UNIVERZALNA BANKA d.d. pone na dopisnicah, ki niso izžrebani v tedenskem žre- banju. Veliko sreče! Avstrija Francija Nemčija Italija Švica ZDA Enota 1011 100 100 too 100 1 Banka Sknenijc 875,4765 1,821,9075’ 6,159,2547 6,6797 " 6,673,5525 102,0896 Nakup 870,0« 1,771,00 6.170,00 635 6.560,Uti W,20 14*4?- ** ■ NOV DELOVNI ČAS V NEKATERIH ENOTAH LB - Pomurske banke, d.d. Kuzma, Grad, Ktrgaševci, G. Petrovci, od 7.15 do !•*' sobotah od 8.00 do 11 .(K). j Apače, Videm ob Ščavnici, od 7.45 do 14.30, ob ih‘' 8.00 do 11