Cerkvene zadeve. Šolske sestre na Štajerskem. 5. rŠolske sestre" v Mariboru upeljane v jeseni 1. 1864. L. 1869 je ta podružnica ^matiške hiše" v Algersdorfu postala samostojna ,,mati8ka hiša" za lavantinsko škofijo. nZakon nature je tak rda iz malega rase veliko". Tega izreka našega velikega Koseskija se spominjam, ko premišljujem prvi začetek „801. sester" v Mari- boru. Res malo drevesce sprva je zdaj že precej lepo drevo. Okoli 1. 1860 se je nstanovila v Mariboru ndružba gospa" v pndporo in odrejo zapuščenih sirotic (Waisen-Institut des kath. FiauenTereines.) Dobrosrčne gospe so najele malo hišico nekoliko nlžje od sedajnega stanovališča ,,šol. sester" na levi strani ulice, ki pelje na mariborsko pokopališče. L. 1863*) pokliče rdružba gospa" 3 nšolske sestre" iz nmatiške hiše" v Algersdorfu in njim izroči odgojo otrok v sirotišnici. Ker se je število otiok vedno množilo, se je začela ,,druž- ba gospa" dogovarjati 8 ,,f?estrami" v Algersdorfu. da se ustanovi v Mariboru podružnica, kakor se je to že na več krajih zgodilo. A to ni bila lchka reč. C. k. namestnija je zapreke delala, eeš, da mora ndružba gospa" stalno poroštvo dati, odkod in kako se bodo ,,sestre" preživele in vzdržale. Tega se vč da ,,družba" pri svojih pičlib in slabib močeh ni zamogla storiti, a tudi ,,matiška hiša'1 tega ni tirjala, akoravno bi imela v tej zadevi prvo besedo. nMatiška hiaa" in ,,družba gospa" napravita gled6 vzdržnih stroškov pogodbo, **) in *) ,Slov. Gosp." 1. 1875. ** Oiiginal te pogodbojebil shraujen t arhiv Lav. škofije. odzdaj tudi c. kr. namestniŠtvo ni dalej nasprotovalo; 15. oktobra 1. 1864 so prevzele sestre siromašnico in ustanovile pnpolno podružnico. Da so zamogle poduk pri velikem številu otrok prevzeti, jim je prepustila velika dobrotnica ubogili blagorodaa gospa Schmiederer-jeva slednjo hišo na levej straui drevoreda, po kterem se piide na pokopališče. Lepo število otrok je obiskovalo solo nšol. sester" ne samo iz nižjih stanov, temuc tudi iz najodličnejših \m. Delovale so ,,šol. sestie" kot podružnica ^matiške hiše" v Algersdoifu do leta 1869. Sčasoma se je ta želi,a izrekla, da se ustaaovi samosvoja ,,matiška hisa" za lav. škofijo. Začele 80 se zarad tega razprave. Leta 1869 se je ločila podružnica od ,,matiške hiše"*, ia se je ustanovila kot samostalno ,,društvo šol. sester" v Maiiboru. V tem letu so kupile hišo, ktero so pred v uajem imele, s pomočjo dobrotnikov; stanovanje svoje so vedno bolj in bolj povečale z nakupoin druge sosedne biše. Lansko leto 80 dodelale prekrasno poslopje, da so dobile več prostora za otroke. Podružnic še mariborska nmatiška hiša", nima. Na koroškej južnej železniškej postaji imajo malo odgojevalnico za otroke, ki ae niso dorastli za šolo. nMatiška hiša" ima učilnico s 5 razredi združeno s obrtnijsko šolo. Društvo obstoji za zdaj iz 26 sester; mati prednica je č. Margavita Puher. 6. Podružnica GrObming. GiObming |e trg v lopi anižki dolini (Ennstbal) na zgornjem Stajerskem. Tudi tu so ršol. sestre" iz matiške hiše v Algersdorfu ustanovile podružnico 1. 1866. Z doToljenjem mil. sekovskega skofa so kupile bišo za bivanje in nčilnico. Sprva so odprle malo odgojilnico (peuzijonat) za deklice, kar pa so pozueje zopet opustile. *) Leta 1871. je dobila šola pravico javnosti. Poduk oskrbljujejo tu 4 sestre. (Dalje prih.) *) Odgojilnica — penzijonat, v kterom so deklice popolnoraa s hrano in s stanovanjem preskrbljeno v hiši „801. sester", je praviloina le v nmatiški hiši". Pri npodružnicah" so odgojilnice le izvanredno. Statuten Cap. VI. §¦ 10.