Izpod kupa smeti je prilezel Romček. Novi, čeprav le I» . enotedenski Prebivalec ;j deponije. Foto A. Pahulje V Sušju so simbolično zarezali v torto, ki je ponazarjala njihovo povsem novo zgrajeno x igrišče. In jo z velikim užitkom tudi pojedli. Foto A. Pahulje V tih Bistra Bistrica, ponos ribniškega mesta, cveti. A jo bodo očistili. So obljubili. Foto A. Pahulje Nasmejana obraza Miloša Petelina in Damijana Kromarja sta povsem razumljiva, če vemo, da so RIBNIŠKI TRIATLONCI NOVI DRŽAVNI PRVAKI! Foto Andreja Petelin Z V.- 1*11! , x : ■ SEI DOBRODELNA AKCIJA Prisluhnite vsi. Ki želite pomagati Svoj prispevek, ki ga želite nameniti boljšemu zdravju vseh občanov Ribnice, lahko nakažete na žiro račun Lions kluba Ribnica 51310 - 078 - 20250 s pripisom "Prisluhnili smo prošnji..." Sredstva, ki jih boste nakazali na žiro račun Lions klub Ribnica, boste lahko uveljavljali prihodnje leto kot olajšavo pri oddaji davčne napovedi za leto 2000. Dober glas naj seže v deveto vas -privoščimo si ultrazvok! {UOOA 55SŽ Hubert Kosler, predsednik Lions klub Ribnica Ribniški lionisti na drugem dobrodelnem plesu ZA ČLOVEKOLJUBNE NAMENE DOSLEJ ZBRALI 1, 7 MILIJONOV TOLARJEV Denar bo večidel namenjen za ultrazvok 28 lionistov, kolikor je sedaj članov ribniškega kluba, je resda pobudnik akcije za nakup ultrazvoka, toda ves zbrani denar z dobrodelnega plesa vendarle ne bo namenjen le aparaturi. Po lanskih izkušnjah, ko so pretežni del 2,5 mio SIT zbranih sredstev namenili za nakup refraktometra, so uvideli, da s tem rešijo le eno samo težavo, zato želijo ideje le snovati in človekoljubne projekte voditi ali usmerjati ter jih sofinancirati, da bi na tak način k darovanju spodbudili tudi druge ustanove. Obenem je strošek 6 milijonov tolarjev tudi za lioniste prevelik, zato so k pomoči po svojih močeh povabljeni prav vsi. Tako je skupina podjetnikov izrazila željo, da bi pripomogla z vsoto okrog 1 milijona tolarjev, nekaj nakazil na žiro račun Lions kluba kot koordinatorja akcije pa je prišlo tudi s strani občanov. Bolj malo sicer, a predsednik Hubert Kosler pričakuje, da bo željo in potrebo po nakupu moč uresničiti že v tem letu. Lionisti tako posebej za nakup ultrazvoka načrtujejo še velik koncert v jeseni, ki naj bi bil odprt za širšo javnost, medtem ko je bil dobrodelni ples 17. junija le za okrog 100 povabljencev. Končna vsota denarja, ki bo na razpolago v humanitarne namene, ni znana, ker donacije še vedno prihajajo na žiro račun (do 19. junija 600.000 SIT), je pa lionistom tisti večer v hotelu Valentin z vstopnino, srečelovom, vinom in aukcijo slike Jožeta Kumerja uspelo zbrati 1,1 mio SIT. Lionisti so sicer med letom že opravili nekaj darovanj, ki so bila očem javnosti skrita, kot na primer sofinanciranje pri nabavi računalnika za slabovidnega otroka iz Loškega Potoka ter sofinanciranje najema bazena za invalidne otroke, medtem ko je akcija za nakup ultrazvoka gotovo največja akcija letos ali največja človekoljubna za to področje doslej. ALENKA PAHULJE S prvim Juiyem bo mesto predsednice Lions kluba Ribnica prevzela Olga Tanko, zato Ji je klubske simbole na sami prireditvi predal sedanji predsednik Hubert Kosler. Tankova je sicer poznana kot odvetnica, v prejšnjem mandatu občinskega sveta kot njegova članica, v sedanjem pa je predsednica nadzornega odbora. ZA DOM OSTARELIH ZAINTERESIRANA LE RIBNICA Iz junijske vsebine: Za zdaj je Ribnica ostala sama v prizadevanju, da ustanovi fundacijo za gradnjo doma za ostarelih. Občine, ki so bile z njo v skupnem projektu vse od leta '98, ko se je še upalo na dom za 240 oseb, imajo sedaj drugačne vizije prihodnosti za svoje ostarele občane. Pismeni odgovor je sicer prišel le od Občine Sodražica, ki gradnje ne podpira, ker jo smatra za "neracionalno varianto". Sodražani se bodo tako raje posluževali organizirane nege na domu. Ustno zavrnitev so ribniškemu županu podali tudi iz Dobrepolja, kjer bodo poskušali za dom usposobiti objekt v propadanju. "Kljub odklonilnim stališčem sosednjih občin bomo poskusili projekt uresničiti," je prepričan Jože Tanko, saj računa na podjetnike in občane, ki bi del sredstev lahko prispevali, ker se "mnogi zavedajo težav, ki jih prinese starost." Natančnejši načrt dejavnosti bo pripravljen do jeseni, ko bodo opravljeni ponovni razgovori z nekaterimi institucijami, pravi župan, tako da še vedno ni jasno, koliko delovnih mest bi se lahko obetalo, kar je sicer pogosto vprašanje v javnosti. AP NA SOCIALNO STANOVANJE JE TREBA ČAKATI 00 3 LETA Letos trije prosilci več kot na predhodni listi Na februarski javni razpis ribniške občine za dodelitev socialnih stanovanj je prispelo 21 prijav. V dveh primerih komisija še vedno preverja podatke, tako da bo prednostna lista znana ob koncu tega meseca, in kolikor ne bo pritožb, bodo kmalu zatem že prve razporeditve v stanovanja in rešeni prvi štirje problemi, pravi župan. Ribniška občina ima namreč trenutno prosto enosobno socialno stanovanje; v bivši policijski postaji, kjer sejunija zaključuje obnova prostorov, pa bodo na razpolago tri dvosobna stanovanja, vsa neprofitnega tipa. Marca je občina v okviru delilne bilance z Loškim Potokom odkupila dve stanovanji, kjer že bivajo socialni upravičenci. Občina ima tako v lasti skoraj 100 stanovanj, večinoma neprofitnih, nekaj pa tudi socialnih. Od nove gradnje stanovanjskega bloka na Knafljevem trgu, kjer se predvideva 32 stanovanj, jih namerava Občina zakupiti pet do osem, vendar še ni jasno, koliko od njih bo ti. socialnega tipa. Vsi letošnji prosilci naj bi stanovanje dobili v roku treh let, toliko časa pa je nanj čakalo tudi 18 prosilcev s predhodne liste. AP DOGODKI MESECA str. 4, 5 Začela se bo obnova Šeškove ulice Sušje dobilo športno igrišče Malce drugačno odprtje: župan in ravnateljica sta zalučala prve žoge na igrišče. Vpis etažne lastnine v zemljiško knjigo je možen Nepreslišano str. 6 Bog ve, kaj bi z Romi - zdaj se selijo na deponijo in z nje Občinsko glasilo REŠETO izdaja Občina Ribnica. Uredniški odbor: Alenka Pahulje - odgov. urednica, Metka Tramte - članica. Lektorica: Tanja Debeljak. Trženje oglasnega prostora: Marko Modrej, GSM: 041-536-889 Tisk in prelom strani: KVM Grafika, Ribnica. Naklada: 3.050 izvodov. Škrabčev trg 40. 1310 Ribnica Tel.: 8369 765/8372 023 E-pošta: reseto@ribnica.si FAKS: 8361 091. 8369 765 Rok za oddalo gradiva: 6. iulii 2000 Izdala: 24, iulii 2000 Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost (Ur. list št. 89/98) sodi glasilo Rešeto med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8%. V primeru objave istih oglasov v drugih tiskovinah si pridržujemo pravico do avtorskega honorarja. Pridržujemo si pravico do nenapovedanega obiska tiskarskega škrata v našem glasilu. Oko vidi, uho sliši 7 POGOVOR 8 Janez Mate: Ribnica stopa po lastni, originalni razvojni poti ZABAVNE STRANI 20 RAZMIŠLJANJE 23 Vsak Ribničan mora imeti nekaj gozda, a kakšnega? ŠPORT 28 Triatlonci novi ekipni državni prvaki AKTUALNO V šestih letih je Občina podjetnikom podelila 61 kreditov v višini 322 milijonov tolarjev Podjetniki so se izkazali kot dobri kreditojemalci, ki se ne spuščajo v tveganja in premišljeno investirajo Letos seje za 100 milijonov tolarjev podjetniških kreditov, kolikor jih je razpisala Občina, javilo pet prosilcev, tako da bo razdeljenih le okrog 44 mio SIT. Glede na to, da obrestna mera znaša TOM +3 %, bo subvencija (refundacija obresti) Občine znašala še 3 milijone tolarjev, je na novinarski konferenci 9. junija povedal župan Jože Tanko. Strokovna služba je 3 sklepe že izdala in so v banki v fazi izvedbe, medtem ko se dve vlogi še dopolnjujeta, zato Občina tudi v prihodnje ne namerava ustanoviti garancijskega sklada, saj gredo vloge sedaj neposredno na banko in ne na vmesnega posrednika. Majhno število vlog župan pripisuje dejstvu, da se je zlato obdobje nakupa objektov in ostalih sredstev na Riku ter v kasarni končalo, in podjetniki kredite najemajo le še za obnovo tehnološkega parka ter razne izboljšave v poslovni dejavnosti. Kratkoročnih kreditov Občina letos ni več razpisala, ker so manj ugodni od bančnih, je pa župan pohvalil ribniške podjetnike kot dobre kreditojemalce, saj so obveznosti dokaj redno poravnavali, kar kaže na njihovo resnost in premišljeno investiranje. Z ene izmed novinarskih konferenc, ki jih župan sklicuje nekajkrat letno Foto AP VODOVOD OD KOTA DO BREŽ OBNOVLJEN LETA 2001, ŠEŠKOVA ULICA PA DO SEPTEMBRA Ob koncu junija bo podjetje SCT iz Novega mesta začelo obnavljati 350 metrov dolg odsek Šeškove ulice, ki poteka od Male Hrovače do stavbe bivše policijske postaje v Ribnici. Gre za podobno obnovo, kot je bila na Gorenjski cesti, je povedal ribniški župan Jože Tanko. Napeljani in obnovljeni bodo vodovod, javna razsvetljava in urejen enostranski pločnik. Celotna rekonstrukcija, ki naj bi občino stala 45 milijonov tolarjev, bo predvidoma končana do septembrskega ribniškega sejma. Obvoz bo urejen, dela na cestišču pa bodo potekala pod polovično zaporo, zaradi česar bo bolj obremenjena glavna cesta, kije bila pred kratkim na posameznih predelih prelita z novim asfaltom. Po končani rekonstrukciji, ki naj bi bila manj zahtevna, kot je bila tista na Gorenjski cesti, ostajajo v Ribni- ci sporna samo še štiri križišča. Ureditev le-teh je v pristojnosti Direkcije Republike Slovenije za ceste, zanjo pa se ribniška občina, ki bo v tem projektu sodelovala le kot soinvestitor, poteguje že več let. Poleg omenjene investicije je župan izpostavil tudi nadaljevanje gradnje vodovoda Kot-Jurjevi-ca-Breže in dejal, da bo celotna, 130 milijonov tolarjev vredna investicija, zaradi pomanjkanja proračunskih sredstev končana šele leta 2001. Kljub vsemu bo okrog 600 bližnjih prebivalcev letos dodatno oskrbljeno z vodo. Občina bo nad naseljem Kot zgradila dva rezervoarja, od katerih bo lahko vsak hranil po sto kubičnih metrov vode, in le-ta bosta zagotavljala 160 gospodinjstvom vodo tudi v primeru izpadov. ALENKA PAHULJE ŠE 0 INVESTICIJAH V TEKU Obnova ostrešja gradu poteka po načrtu, tako da bo velika večina del zaključenih do konca junija. Obnova športne dvorane bo finančno in tehnično najzahtevnejši projekt in naj bi se začel izvajati letos, predvidoma v septembru. Gradnja bo potekala še 2-3 leta. Trenutno so izdelani projekti za pridobitev gradbenega dovoljenja (PGD), oddana je vloga na Upravno enoto (UE), da izda gradbeno dovoljenje, istočasno pa Občina pridobiva tudi soglasja soglasodajalcev. V izdelavi je tudi investicijski program, ki ga mora Občina v skladu z zakonom o izvrševanju proračuna predložiti Ministrstvu za finance. REŠETO IZIDE 24. JULIJA Po 10 letih je Sušje dočakalo novo športno igrišče Razlog za tako dolgo pričakovanje varne športne vzgoje tudi v negotovi usodi domače podružnične šole Ta veseli in težko pričakovani dan je Sušjance na odprtju nove pridobitve, 10. junija, nagovorila vodja šole Marija Lovšin, ki letošnje šolsko leto, skupaj s še dvema učiteljicama, združuje 40 uka željnih otrok. Vodja šole Marija Lovšin se z vprašanjem obstoja šok ubada vseh 10 let, kolikor je v njej. To je pomembna številka, saj vseskozi zelo niha in ravno ta več kot desetletna mora o obstoju šole, ki ima premajhno število otrok, je bila po mnenju Lovšinove kriva, da seje tako zapletalo pri izgradnji novega igrišča. Pred dvema letoma so morali celo kombinirati razrede, letos pa je šola ostala brez drugošolčkov, ker je generacija odšla v Ribnico. Tudi letošnjo jesen se bo v prvi razred majhne podružnične šole vpisalo le 10 otrok, kar je šest manj, kot jih je letos. Sedaj imajo v šoli 3 oddelke namesto štirih in tako je bilo treba občinske strukture prepričevati, da je igrišče širšega pomena tudi za krajane in njiho- va druženja, za vadbe gasilcev ter da se zato vanj splača investirati. Tako so se lansko jesen le dogovorili za velikost igrišča, dokupili potrebno zemljo od treh lastnikov in gradnja igrišča, ki "ni moje, tvoje, ampak naše", kot piše pri njegovem vhodu, seje začela. Zdaj se v učiteljicah ne naseljuje več strah pred uhajanjem žoge na cesto in radoživim otroškim tekanjem za njo. Koliko časa bo v kraju še moč čutiti šolski utrip, pa je trenutno težko reči, meni vodja šole. Tiho upa na devetletko, ki bo povečala število oddelkov, in Lovšinova pričakuje, da se bo tudi pri njih uvajala prva triada. Da pa ta šola mora Tam, kjer je še lansko jesen, ko je občina začela 9, 5 milijona tolarjev vredno investicijo, rasel krompir in se je bohotil sadovnjak, sedaj v Sušju staro in mlado razveseljuje novo igrišče. 50 let stara šola mora sedaj dobiti še nova okna in lepo urejeno okolico, vse pa bo zaman, če ne bo njenega obstoja rešila devetletka. obstati, bi tako krajani kot učiteljice kot otroci vedeli povedati svoje besede podpore. Pred leti seje celo podpisovala peticija in starši so se zavezali, da bodo v skrajnem primeru odšli tudi na cesto, da bi tako ubranili šolo. V njej se odvijajo prireditve in druženja; starši se spominjajo, da so to šolo s prostovoljnim delom zgradili njihovi dedje in očetje; otroci so blizu doma in čutijo podeželski utrip. "Predvsem nas je tu manj in smo lahko bolj domači, otrokom lahko nudimo več znanja in utrjevanja snovi in mislim, da se otroci dobro počutijo," je prepričana Marija Lovšin. Rešena ena izmed težav stanovalcev blokovskih naselij Za vpis etažne lastnine ni več potrebno določiti funkcionalnega zemljišča Zemlja ostaja družbena last Vprašanje o mejah funkcionalnega zemljišča okrog stanovanjskih blokov se je tudi v Ribnici vleklo precej časa in tako onemogočalo lastnikom stanovanj na Prijateljevem in Knafljevem trgu, da bi svoja stanovanja vpisali v zemljiško knjigo. Občina je sicer pri podjetju STAN BI RO naročila lokacijsko dokumentacijo za določitev funkcionalnega zemljišča in občinski svet je na svoji 2. redni seji soglašal, da se od tlorisa stavb določi 3-3,5 metra zemljišča, je primer osvežil župan. Toda Upravna enota Ribnica je predlog občine Ribnica januarja lani zavrnila, na kar seje slednja pritožila na Ministrstvo za okolje in prostor, kije 24. januarja odločbo Upravne enote Ribnica odpravilo in ji jo vrnilo v ponovno odločanje. Ker so se podobne težave pri vpisu etažne lastnine v zemljiško knjigo vrstile tudi drugod po državi, je bil sprejet Zakon o posebnih pogojih za vpis lastninske pravice na posameznih delih stavbe v zemljiško knjigo. Tako za vpis etažne lastnine ni več potrebno določiti funkcionalnega zemljišča, zato je občina Ribnica 26.maja letos umaknila zahtevek in je Upravna enota 31. maja izdala sklep, da se celoten postopek ustavi, je povedal Jože Tanko. Stanovalci laho sedaj začno vpisovati svojo lastnino v zemljiško knjigo, Občina pa tako ostaja lastnik zemljišča okrog stanovanjskih blokov, kar navsezadnje pomeni, da ga vzdržuje in upravlja. Pogosta so bila tudi vprašanja stanovalcev, kdo neki bo obnovil bližnja otroška igrišča, kjer polomljena igrala onemogočajo prave prostočasne dejavnosti otrok. Župan je zagotovil, da se bo tudi zanje našla rešitev, zelenice pa tako ali drugače redno vzdržuje Komunala. S tem ko zemljišča ostajajo v družbeni lasti, občini ne bo potrebno sklepati kompromisa (ali lastnikom stanovanj) pri vzdrževanju ali dogradnji obstoječe infrastrukture ter zagotavljanju parkirnih prostorov, ki jih v blokovskih naseljih, tako kot zadnje mesece povsod v Ribnici, drastično primanjkuje. Načrtovana garažna hiša se sedaj kaže ne samo kot dobrodošla, marveč kot skrajno nujna rešitev, toda nekateri stanovalci že negodujejo nad tem, da bi morali svoje parkirno mesto plačevati. AP DOGODKI MESECA NEPRESLIŠANO RIBNICA NE PREMORE SALOMONSKE MODROSTI: Bog ve, kaj bi z Romi Iz tabora na deponijo, od tam med skregane rojake, od tam protestno pred občinska vrata Branko Hudorovič, ki že vse življenje živi na ribniških tleh, zahteva sedaj tudi stanovanje. Pa ne samo zase, ampak za vse svoje sorodstvo, ki šteje 20 oseb. Zaradi nesoglasij z Romi v Goriči vasi, kjertabori, seje vtednu okrog 25. maja z njimi preselil kar na deponijo. Iz protesta, in navsezadnjetja, kjersi z nabiranjem uporabnih, a odvrženih stvari, vsakodnevno zagotavlja svoj obstoj že 35 let. Dvaindvajsetega maja je napisal in oddal na občini dva predloga: da dobi stanovanje za 3 družine, in če občinska moč noče seči tako visoko, vsaj lokacijo z vodo in elektriko. In drugi, da občina in policija izženeta vse neprijavljene Rome iz Goriče vasi zato, da se bo on lahko vrnil tja, kjer je isti teden, ko seje z njimi stepel, zažgal svojo napol zidano barako. Ako temu ne bo ugodeno, bo o ignoranci ribniških občinskih struktur in okolja poročal nacionalnim medijem, junija pa s svojimi somišljeniki protestno taboril vsem na očeh, pred občinsko stavbo. Doslej, pravi, je to že njegov 30. poskus, da si zagotovi bolj dostojno lokacijo za bivanje. Občina oziroma župan pa je izčrpala vso domišljijo, ki bi zadovoljila skregane Rome in njim povsem nenaklonjene občane. Ko je še zadnjič iskal podporo svetnikov in okolja, da bi te neprilagojene nomade le nekako strnil na nekem urejenem prostoru, in se pri tem obesil na bilko obupa-ex begunski center-, so se vsi ali zgrozili ali obnemeli ali pa jasno dejali, da rešitve pač ni. Ko seje pred časom dogovarjal o ustreznem reševanju problematike tudi z Brankom, je le-ta protestno odšel s sestanka. Najnovejši zaplet, in ti se bodo bržkone še vrstili, ker se Branko kot predsednik ribniškega romskega društva pač mora zavzemati za pravice svojih članov, župan bolj kot ne označuje za poskus izsiljevanja. Trdi, da je Občina zainteresirana za reševanje romskih težav, vendar ne na način, kot si gaje zamislil Branko Hudorovič. V -v- S -f v' V ; a'' šJV V-. 1 4-~ N v Msm' Po pretepu vtaboru je Branko vzel svoji hčerki Rozalijo in Tanjo, njune ter svoje otroke (skupaj 8), ženo in mamo terse umaknil v bližnji gozdiček, ki obkroža deponijo v Mali gori. Za hiter umik iz enotedenskega životarjenja na deponiji ni bil krivsamo nadzor policistov, ki se je začel že v ranih dopoldanskih urah. Tri šoloobvezne otroke je Branko vsak dan vozil všolo neposredno iz raja odpadkov (kije, mimogrede, zelo lično urejen), tam gori pa seveda ni pitne vode, čeprav je Branko s seboj pripeljal tudi agregat, ker je vanj vložil polovico od 5800 nemških mark, kolikorje stal, je dejal Hudorovič. Drugo polovico je prispevala Občina. Povrh vsega se na deponiji širi vsakršna golazen in Brankoje po svojem mobilnem telefonu sporočil, daje "ena velika kača” podila njegove otroke. Gori je bilo močzalotiti nekaj, kar bi bilo podobno tako gadu kot modrasu. zameno za to, ker je v taboru v Goriči vasi sofinancirala nabavo cisterne za vodo in agregat v višini 50 %, pričakuje da bodo tudi "Romi sami naredili marsikaj za izboljšanje svojih bivalnih razmer, pa tudi za izboljšanje svojih medsebojnih odnosov in tudi odnosov do večinskega prebivalstva, ki njihove navade težko prenaša." Županu se zdi nesprejemljivo, daje Branko Hudorovič uničil svojo barako, ki je bila najbolje urejena v naselju in da po tem dejanju še zahteva od občine stanovanje ali pa komunalno opremljeno lokacijo. "Občina, tega na tak način ne more zagotoviti nobenemu svojemu občanu." Komandir PP, Mirko Ješelnik, pravi, daje proti Hudoroviču podana kazenska ovadba zaradi požiga, za izgon pa ne policija, ne Občina nimata nikaršnih zakonskih možnosti. Še z deponije jih niso izgnali, kjer je po občinskem odloku prepovedano bivati, a Romi očitno niso želeli tvegati novih razprtij z represivnim apratom in so se zaradi vsakodnevnega nadzora od tam dokaj hitro umaknili, pa čeprav v "osje gnezdo". Občina lahko neprijavljene osebe prijavi inšpekciji in policiji, največja težava Romov pa je, da na Upravni enoti ne morejo legalizirati svojega bivanja ravno zato, ker nimajo stalnega bivališča. Vsepovsod so na črno. Salomonova modrost se torej glasi? Tekst in foto ALENKA PAHULJE "l" y~ ača je lovila moje otroke po taboru, mi je telefoniral Branko Hudorovič tiste JL Ikutni meseca maja, ko je z družino bival na deponiji v Mali Gori. Ne bodi ga len, seje bilo treba odpraviti tjakaj. In res. Kaj je ležalo tam na poti, smo družno ugotovili z več pametnimi glavami. Ali gad ali modras. Menda je kača imela rožiček na glavi, preden ji ga je Branko v imenu varnega bivanja strl na glavi. Pa tudi če bi bil zaščiteni gož. Strah ima prevelike oči, da bi človek tisti hip, ko ugleda kačo, razmišljal še o tem, ali mu je nevarna ali ne. To velja tako za Rome kot za ostale domačine. Slednji so se kmalu zatem tudi uklonili temu prvobitnemu strahu in pokončali gada na poti k Sv. Ani, zato: Oči na pašo, ko špancirate po gozdu. Nekdaj, ko je bila Mala gora golo skalovje zaradi velikega požara, je bilo tam leglo kač. Tl JToški del "Občinarjev" ima prvikrat IVI svo^e službene drese in v njih je J. A. mala ekipa odigrala tudi svojo prvo tekmo - na odprtju igrišča pri podružnični šoli v Sušju. Levega sicer ni več v občinskih vrstah, ker se je posvetil zasebni dejavnosti, desni pa se po mnenju žensk "dobro drži". Fotografsko oko pač ni moglo zgrešiti župana v zelenih kratkih hlačkah... ickit bčina kot institucija je brez hišnika, I 1 občina kot občina pa ima kar nekaj svo-V_X jih upravnih stavb, ki jih je treba vzdrževati, in v absolutni večini ženske za pisalnimi mizami, ki naj bi po svoji naravi ne bile tako vešče tršega fizičnega dela. In občina ima v lasti skoraj 100 stanovanj. A objekti in vzdrževanje niso prepuščeni brezvladju, zatrjuje župan. Občina ima v ta namen zaposlena dva gradbena tehnika, ki skrbita za investicije, ki jih financira ali sofinancira občina Ribnica. Prav tako pa skrbita tudi za investicijsko vzdrževanje objektov v lasti občine. Za izvajanje del poskrbi fizična delovna sila Komunale, občasno pa tudi zunanji izvajalci. A včasih budnemu očesu le kaj uide. Kako ne bi, če pa s prizorišča trka policijskega vozila v občinsko stavbo na Gorenjski cesti ("frizerai") voznik kratko malo pobegne. prevzemom bistroja Čiček se je pojavil majhen zaplet, a so ga Ribničani hitro k-Z rešili. Namreč: kako preimenovati lokal, katerega ime se je tako dobro zasidralo v ribniški govorici... Pa je sedaj slišati, da se v Ribnici govori takole: "Pri ta trdem Čičku"(Trdan -Čiček) "Tk Ta parkirišču pred opuščenim hotelom naj bi zrasel letni vrt. Ribničani smo to JL T vest sprejeli z obema rokama, a zavoljo "druženja pod milim nebom" se bo treba odpovedati toliko in toliko parkirnim prostorom. f ^ godovina se ponavlja, vemo. Tako je neimenovana oseba namignila, da se m J Ribnici spet obeta javna hiša (kot je nekdaj že bila, smo zapisali). Zakaj v nočnem baru, ki naj bi zrasel tu nekje okoli, se bo marsikaj dogajalo. Če se ne bo tam, se bo pa v gornjih prostorih. Kje? Menda tam, kjer seje kar nekaj domačinov oziralo po lepoticah, ki so v času balkanske vojne vihre pribežale tudi na naš konec... BISTRICA BO ENKRAT LETOS SPET ČISTA Dva milijona je letos razpisanih sredstev za tiste, ki bodo čistili ribniške vodotoke. Posebej seje ta denar predvideval za Bistrico in župan pravi, da so obvezo, kot je bilo to pričakovati, prevzeli ribiči Ribiške družine Ribnica. Upa, da bodo pobuda Občine o varovanju in čiščenju vodotokov ter redne čistilne akcije ribičev vzbudile podoben pozitiven odziv, kot ga je akcija čiščenja divjih odlagališč. Ribiči naj bi se že lotili čiščenja najbolj onesnaženih delov Bistrice ob Gradu in Ribnice v Dolenji vasi. Naj-bolj zavzeto naj bi delo opravljali ravno na tistih predelih, ki so vsem nam in naključnim obiskovalcem povsem na očeh, čeprav tega na 18. ju-nijski dan, ko je nastala fotograf ja na naslovnici, ni bilo kaj dosti videti. Sicer pa tudi morje cveti... Rešeto Pripravila ALENKA PAHULJE OKO VIDI, UHO SLIŠI Janez Mate *0 V manj kot pol leta delovanja Področnega cen-O tra za razvoj gospodarstva je njegovdirektor O JanezMatevpetihobčinah,kollkorjihcenterin-O teresno pokriva, uspel vzpostaviti mrežo C sodelavcev in izgraditi informacijsko mrežo. O Zagotovil si je podporno okoljetako naZavodu " za zaposlovanje, v bankah, pri kmetijsko svetovalni službi kotskladih, kjer menda ždi precej razpoložljivega denarja, ki bi ga bil lahko deležen tudi naš konec. Ase vedno ostaja vkali začeto mrežno povezovanje podjetnikov. Mate trenutno preko razgovorov, skupinskih srečanj in anket išče njihove posamezne interese in jih poskuša združevati, da bi podjetnike tako lažje pripravil na neizbežno regionalno povezovanje in razvoj ter jih seznanil s konkurenčnimi zmožnostmi poslovanja v novodobni Evropi. Temeljne zadeve, ki bodo centru omogočile rast, bo uredil letos, pravi. Tiste, ki bodo užile večjo podporo določenih interesnih javnosti, se bodo lahko tudi hitreje razvijale, zato poskuša k sodelovanjuspodbuditi širše občinske skupnosti. Jeseni namerava zaradi obširnega dela zaposliti dodatno "polovično" delovno silo, svojeinformacije pa še vedno deli brezplačno. Za zdaj lahko, saj so se občine dogovorileza dvoletno financiranjecentra.nakarnaj bise le-ta bolj finančno osamosvojil in začel svoje usluge tržiti. Večina področnih centrov se namreč financira bodisi izprojektov, ki tečejo na tistem področju, ali iz uslug gospodarstvu (servisi, izdelave poslovnih načrtov, plačljivo svetovanje). Janez Mateje tako najprej poiskal tisti segment, kjerbi lahko dvignil raven kakovosti ribniškemu gospodarstvu - organiziranje poslo-vanjazuvedbo mednarodnih ISO standardov. Tuditujezačetektega.karbiželel nekočuživati: Ribnico kot mesto srečnih in zadovoljnih ljudi. "V občini ni skoraj nič kadrovskih štipendij. To ni dobro," ste mi pred kratkim sami dejali. Toda obdobje "rikoizma", kjer je nosilno podjetje slovelo celo v širšem slovenskem prostoru kot nadpovprečno pri podeljevanju štipendij, je davno tega minulo. Kdo bi pravzaprav lahko trenutno podeljeval štipendije, ko pa pri nas prevladujejo večidel samo zaposlitveni podjetniki ali t.i. "družinski"? Sta to morda le Inles in 1TPP, se upa na novo nastala podjetja? "Absolutno se od malega gospodarstva pričakuje, da bo, oziroma je že dalo nov zagon zaposlovanju, saj v zadnjih letih največ zaposlujejo samostojni podjetniki in družbe z omejeno odgovornostjo. Medtem so velike firme propadle, se lastninile ali se kako drugače spreminjale in zelo redko povečevale število zaposlenih." Številčno gledano, gre še vedno za zelo majhne cifre? "Nič več niso zanemarljive, ker je med podjetniki veliko takih, ki zaposlujejo več kot samo enega človeka, so pa seveda tudi takšna podjetja, ki bijih lahko imenovali "družinska". Mali podjetniki so torej uspeli v razmeroma kratkem času znižati drastično visoko raven brezposelnosti? "Prav gotovo. Projekti zaposlovanja so nenehno v teku in vsak mesec nastajajo nove samozaposlitve." Glede na to, da sta za vzorčni primer dobrega usposabljanja kadrov izbrana Motoman Robotec in Ristro za posvet o zaposlovanju v malem gospodarstvu, ali se štejeta kot najbolj perspektivni firmi v tem oziru? "Z organizacijo v podjetju Motoman Robotec sem malo bolje seznanjen, ker sodelujem z njimi in vem, da precej vlagajo v usposabljanje in izobraževanje, Ribnica stopa po lastni, originalni razvojni poti zato sem jih tudi izbral za sodelovanje na posvetu. Kar pa ne pomeni, da druge firme na to niso toliko pozorne ali da toliko ne zaposlujejo in usposabljajo." Kadrovskih štipendij ni na dnevnem redu? "Ta tematika redko pride nanj, ker podjetja menijo, da trg delovne sile obstaja in tam tudi jemljejo kadre. Tudi vse firme, o katerih govoriva, so nastale približno pred petimi leti in niso mogle načrtovati kadrovanja, ker njihov položaj še ni bil utrjen. Upam, da v obdobju naslednjih petih ali desetih let prihaja čas za načrtno delo s kadri. S lem ni mišljeno samo štipendiranje, ampak celovito upravljanje s človeškimi viri v okolju. Delavci morajo biti pri dein zadovoljni, če pa niso, jim je treba omogočili ali jih spodbuditi, da poiščejo kaj, kar jih bo zadovoljevalo. Dijaki in študentje morajo vedeti, da jih čakajo delovna mesta tudi doma... " Toda ravno to menda ni naloga centra - da je na strani brezposelnih in iskalcev zaposlitve... "To je ena osnovnih nalog centra! Ne po sindikalni liniji kar zadeva zaposlene delavce. Po podjetniški pa vsekakor. Celo novi programi zaposlovanja gredo v to smer, da se ne razvija in spodbuja samo segment pomoči brezposelnim, ampak tudi tistim, ki so že zaposleni in bi radi stopili na podjetniško pot. Na ta način bi lahko dobili prosta delovna mesta, kamor se bodo lahko umestili brezposelni." Kam jih pravzaprav usmerjate, na kakšen način poteka izmenjava informacij in svetovanja brezposelnim, za katerega ste tudi zadolženi? "Med drugim gre za iskanje in razvoj podjetniških idej, svetovanje o možnih oblikah gospodarskih družb, o tehničnih in izobrazbenih pogojih za določene dejavnosti, iskanje dodatnih finančnih virov, svetovanje o načinih trženja ipd. Cilj je vzpostaviti mrežno strukturo organiziranosti, da se bo na primer vedelo, katera so tista dela, ki jih sedaj podjetja naročajo drugje, čeprav je možnost za njihov razvoj v domačem okolju. Ali pa zanje sploh še ne vedo, pa bi jih potrebovala. Sama pomoč brezposelnim poteka v okvirih njihovih obiskov v naši informacijski pisarni. Omeniti moram vsaj eno prednost, ki jo Ribnica ima. V krogu treh minut (nekaj sto metrov) so locirani: Urad za delo, Območna obrtna zbornica, Upravna enota in Center za razvoj gospodarstva, tako da lahko vsi, ki iščejo pomoč ali določene informacije, le-te dobijo praktično na enem mestu. " Pomagali naj bi tudi pri razvoju blagovnih znamk. Tista s širšim pomenom za okolje je gotovo znamka za suho robo, a ta postopek se niti še dobro začel ni in bo precej zahteven. Kaj si pravzaprav lahko podjetnik obeta od pridobitve takšne ali drugačne blagovne znamke, koliko bi jim lahko koristila takšna znamka pri prodoru na trg, koliko gre le za papirniško nujo? "Zavedajo se teže tega in kar nekaj podjetij že ima svojo blagovno znamko. Sam pa menim, da je treba najprej temu okolju dati nov zagon, predvsem turizmu, kmetijstvu, delno pa tudi industriji. Šele tako se bo našlo nove produkte in nato plasiralo blagovne znamke. Le-ta namreč pomeni neko prepoznavnost in kakovost, ki za njo stoji. Priložnost bi lahko iskali v bio in alternativnem kmetijstvu, kije v razmahu po celem svetu...Ribnica naj bi dobila novo celostno podobo, kar je priložnost za turistično dejavnost... A vse to potrebuje svoj čas." Ste pri turizmu namignili na projekt "Po poteh dediščine"? Le-ta se namreč sedaj promovira kot morebitna zaščitna znamka turizma v naših krajih, kjer je do sedaj že vse kazalo, da se bo Ribnica počasi utopila v namišljenem prepričanju kot "za turizem neprosperitetne občine". Vidite v tem projektu vlečnega konja? "Vesel sem, da obstaja. Če drugega ne, že z vidika regionalizma v Sloveniji in evropskih tendenc, imajo taki projekti, ki so širšega pomena, največ možnosti za sofinanciranje. Zadnji razpisi že kažejo, da za določena razvojna sredstva lahko kandidirajo bodisi ti projekti bodisi regionalni ali pa podprojekti v okviru teh razvojnih projektov. Samo povezani lahko razvoj premikamo naprej. Tako si razvoj predstavlja Evropa, tako si ga moramo tudi mi. Bo pa potrebno ne eni strani še precej razvojnega dela na tem projektu, za nadaljevanje in uresničitev zastavljenih ciljev, na drugi strani pa ogromno aktivnosti, znanja in sredstev za uresničitev posameznih podprojektov. To lahko skupaj ustvari ustrezno podlago za razvoj turizma v našem okolju. " Kako si pa predstavljate regionalno povezovanje v industriji?V turizmu je le-to samo po sebi razumljivo... "Turizem je res že regionalno in globalno povezan. V industriji pa bo šlo za nove oblike povezovanja, razne grozdne organizacije, produkcijske verige, kooperacije. Šlo bo za interesno povezovanje. Dolgoročno se tako ustvarjajo partnerski razvojni odnosi, kjer se izpopolnjujeta in pridobivata tako kupec kot dobavitelj. Najbolj primerno obliko v našem okolju bo potrebno še poiskati. Mogoče bo to tehnološki park, kjer bodo podjetja razvijala vrhunsko tehnologijo in nova znanja. Več kovinskih firm na primer želi inovativni razvoj, a za vsako izmed njih je le-ta predrag. Tako združijo svoje moči in potenciale, prav tako pa tudi država sofinancira tovrstne projekte. Isto velja za lesni segment..." A je ribniško okolje zrelo za tako povezovanje in nastanek tehnoloških parkov? "Ta trenutek je to bolj regijsko naravnan projekt. Ker zahteva velika vlaganja in več močnih akterjev s področja industrije in storitev. Po izkušnjah v svetu pa majhnost ni ovira za izpeljavo tovrstnih idej." Toda kaj sploh smatrate pod regijo? Vi kot direktor centra zastopate drugo področje kot je tisto, kamor po novi slovenski razdelitvi sodi Ribnica - k Novemu mestu. "Ta rešitev je bila sprejeta zaradi evropske skupnosti in to zelo hitro. Ker je celotni regionalizem v bistvu šele na začetku, ne vemo zanesljivo, ali bo to dejansko pomenilo 13 regionalnih centrov v okvirih statističnih regij ali pa bodo morda na koncu obstajale le 3-4 večje regije, če upoštevamo maso populacij ca. 500.000 ljudi v eni regiji. Ostajamo pa na Dolenjskem, kot smo bili poprej. Ribnica ima dejansko le tri možnosti: ati je sama ali je v neki statistični regiji ali pa se povezuje v različne medobčinske, večregijske projekte. Ne gre za omejitev. Treba bo pač znotraj tega poiskati okolje s podobnimi razvojnimi problemi in sodelovati. Nekje bo to možno le na področju turizma, drugje v industriji, kmetijstvu...in Ribnica je aktivna v teh povezovalnih procesih." Koliko pa bo Ribnica lahko konkurenčna v takih večjih okoljih, če pa potrebuje nov zagon? O kakšnem zagonu govorite, kako naj bi se osvežila, in predvsem, v kolikšnem času je sposobna prave reorganizacije? "Vtem trenutku je stanje, v katerem smo, očitno optimalno. Podjetniki, občina in ostalo podporno okolje imajo svoje vizije, kako bi razvoj premaknili, in imam občutek, da se res premika. Niso pa seveda ti koraki veliki in nagli. Tudi sam bi želel, da bi bili vsi delodajalci in delavci že jutri srečni, da bi bita Ribnica bogata, še bolj kultivirana, obnovljena...Zastavili smo si nove cilje vsak zase in kot skupnost. Množičnega pohoda k skupni točki pa verjetno res ne bo. Ti časi so, kot kaže, minili." Bi nov zagon lahko dal tudi svež tuji kapital? Nekaj interesa tujih vlagateljev je že bilo. "Vsak kapital, ki prinese nov zagon v okolje, je dobrodošel. Zdravju škodljiva industrija seveda ne sodi sem, vsak ostali "zdrav "proizvodni program pa je seveda dobrodošel, in trdno sem prepričan, da občina ter ostalo podporno okolje omogočijo takemu podjetniku, da tu tudi ostane." Pa vendar nekateri podjetniki ravno ribniški občini očitajo bolj zaviralno vlogo pri razvoju gospodarstva: da še vedno nimamo urejene obrtne cone, da ni več novogradenj, da bi lahko znižala višino komunalnega prispevka... "Odgovor na to vprašanje pa že zadeva kritično maso posameznikov. Ko bi dovolj veliko število podjetnikov argumentirano zahtevalo podporo ali bolj ugodne pogoje od Občine, sem prepričan, da ne bi naleteli na gluha ušesa. Obrtne cone... V Ribnici imamo Inlesov in Rikov bazen, bazen kasarn, in v Lepovčah še četrto industrijsko cono. Niso idealni prototip obrtnih con in tehnoloških parkov, a vsaka izmed lokacij bolj ali manj zadovoljuje tisti krog podjetnikov, ki se tam nahaja... Nekdo, ki ni zadovoljen z odgovorom na svoje vprašanje ali nad reakcijo glede njegove zamisli, ne more domnevati, da se je ves svet zarotil proti njemu... Treba je prerasti kritiziranje. Prava kritika je namreč samo tista, ki ob kritiki da še rešitev." Mislite, da ta kritična masa še ni toliko usklajena, da bi se jemala kot relevantno? "Prebuja se. Vseskozije sicer prisotna,... a morda bi vsi radi idealna stanja, kipa jih ni." Toda podjetniki se glasno pritožujejo tudi nad iy silno zapleteno birokratsko potjo pri pridobivanju Q ustreznih dovoljenj in da je Ribnica v tem celo O specifična. Se kdaj kdo potoži tudi vam ah je mor- O da ta resnica vam povsem tuja? C! "Moje izkušnje so bile doslej zelo pozitivne, tisti, ki O imajo težave, pa se lahko obrnejo tudi na center. SO Slovenska zakonodaja je enaka za vse in Ribnica tukaj ne more biti izjema. Na nivoju države je sedaj y v obravnavi proti birokratski zakon, ki naj bi g poenostavil postopke in dokumentacijo. Uporabna (D dovoljenja so vezana tudi na prostorske plane in le- N te bi bilo treba pogosto spremeniti za opravljanje ga drugih dejavnosti, kar je težko izvedljivo. Zato «? pogrešam maketo Ribnice v prihodnosti, kjer bi bile vrisane nove zamisli. Čeprav menim, da tudi kritič- CD na masa glede nadaljnjega prostorskega urejanja že nastaja." Ko govorite o povezavah med podjetniki... mnogi so solisti..."zdumarji" na primer, med katerimi se nekateri celo tepejo za svoj prostor pod soncem. Kako torej povezati konkurenčne si podjetnike v isti branži? "Naveden primer je ena plat resnice. Po drugi strani so tudi "zdumarji" izjemno povezani. Cenovna politika je enaka za vse. Če drugega ne, velja tihi dogovor. Pravila igre imajo dogovorjena, organiziranost poslovanja je zelo podobna, nabavni in prodajni trg je znan. Podjetniški interes pa ima seveda vsak svoj. Kaj bi jih lahko povezalo?Morda res blagovna znamka, s katero bi lahko nastopali na tujem trg. A zaradi tega bi morali v celoti spremeniti obstoječo fllozofljo. Ne samo suhorobarji, tudi ostale firme so med seboj bolj ali manj povezane, ker sam preprosto ne obstajaš." Kakšna je potem sploh vloga centra v povezovanju, če sistem že deluje sam po sebi? Naj bi bil potemtakem le neka krovna institucija, ki jih bi usmerjala, ali pa bo samo ena od dodatnih institu-cionalnili organov, ki bo skrbela za gospodarski prostor? "Center je samo eden od mehanizmov, ki lahko pripomore k hitrejšemu ali kvalitetnejšemu razvoju gospodarstva. Ne more pa biti krovni nosilec in tisti, ki bi drža! niti v rokah. V povezovanju so gotove skrite mnoge kapacitete, med drugim se lahko prihrani določene stroške, lahko se racionalizira poslovanje, če primer razčlenim na kooperacijski mreži. Skupni nastopi na trgu bi lahko rešili dolgoletni ribniški problem na področju suhe robe, saj mnogi podjetniki sedaj ne morejo zbrati dovolj velikih količin za izvoz in so tako s prodajo vezani zgolj na odkup od ljudi. Taki mehanizmi povezovanja bi tako bili smiselni. En segment so na primer tudi trgovci. Zdaj je 20 majhnih ribniških trgovcev, ki vsak zase hodi vsako jutro v Ljubljano po blago. Če bi samo eden opravljal to delo zanje, bi bila nabava lahko cenejša. Okolje samo in branže imajo enake težave, zato bi center lahko pospešil povezovanje obojih v o reševanju le-teh, center bi lahko poiskal boljše oblike, 'e racionaliziral že obstoječe. To je segment obstoječega 5 gospodarstva. Na drugi strani imamo pa še neobsto- „ ječega, kamor sodijo vsi perspektivni programi v in- 5 dustriji, turizmu, kmetijstvu in naj bi jih šele razvijali. ’j=' Omeniti je potrebno še informiranost, kjer tudi vidim £ pomembno vlogo centra. Naj omenim le dve močni ic informacijski bazi: Gospodarske in Obrtne zbornice ro Janez Mate Nadaljevanje s strani 9 •y Slovenije, ki omogočajo veliko podporo gospodarstvu O in to možnost podjetniki premalo uporabljajo." O Tudi Vi delujete in živite 48 kilometrov stran od O Ljubljane. Torej bi morali deliti isto miselnost, kot ^ se je razpasla v Ribnici. "Ti kilometri so usodni, O Ribnica je obsojena na neko večno zaplankanost, 93 prehodno mesto, spalno naselje, samozadostnost." Zakaj ne more biti druge Domžale, Grosuplje, ko pa je nekdaj že bila v samem vrhu? Se lahko zavihti nazaj? "Mislim, da sevrača.Anev obliki, kot smo je bili vajeni, temveč v novi. Globalni razvoj Slovenije bo osredotočen na cestni križ in ostalo prometno infrastrukturo in ker je Ribnica izven njega, na njegove koristi ne more računati. Je pa razvoj gospodarstva v Ribnici v porastu in mislim, da bo še naraščal. Ri-ka pa ne bo več. Ali pa. Zgodovinskega mesta nekoga drugega sicer nikoli ne more nihče prevzeti, lahko pa deset manjših firm prevzame funkcijo enega velikega in imajo, recimo, 1000 zaposlenih. Lahko tudi poizkušamo posnemati različne slovenske občine, vendar menim, da so prave rešitve v inovativnosti in ne v posnemanju. Zaplankanost ni bila nikoli prava podoba Ribnice, saj že več stoletij krožimo po celi Evropi. Če omenimo, da je Ribničan delaven, vztrajen, iznajdljiv, da živi v zavidljivo kvalitetnem naravnem okolju, da ima vse več znanja in se povezuje s celim svetom, lahko govorimo o stopanju po lastni, originalni razvojni poti." Bi si upali predvideti, kaj bi lahko brstelo, cvetelo, prosperiralo v Ribnici prihodnosti, bilo nad sivim poprečjem,... ali pa je bolje, da imamo vsega po malem, da smo si malce samozadostni? "A bi morala imeti vlečnega konja? Še vedno verjamem, da je Ribnica mesto z dušo, in to se čuti. Če ne drugega, je to tisto, kar izstopa. Lahko bi bilo ribniško mestno jedro zaprto za promet. Na drugi strani vidim tehnološki ali razvojni park, ki bi ustrezal enemu segmentu industrije, Kočevje bo imelo drugega, Novo mesto tretjega...Če bomo uspeli vzpostaviti komunikacijo med sabo, potem bomo vsi imeli vse, le kakšna stvar bo pač pri sosedu." Da bi župani tako zlahka, pa naj bo ta poteza še tako smiselna, prepustili vlogo regijskega središča sosednji občini??? "Saj ne gre za prepuščanje centra. Centra ne boje že. Ljubljana. Jih bo še nekaj, a bodo le lokalni, kar so navsezadnje že občinski centri. Nočem razmišljati o tem, kdo bo močnejši, temveč kaj lahko skupaj naredimo." Vprašanje bi lahko postavila kasneje kot po komaj petih mesecih Vašega dela, ko ste šele vzpostavili mrežo podjetniškega centra, toda prvi indici prihodnosti so že tu, zatorej: še vedno imate sanje, na katere ste se oprli ob začetku svojega dela? "Še vedno. Te sanje v podjetniškem smislu pomenijo razvojno vizijo, ki je pogosto blizu sanjam. Vpodjetniškem smislu so te vizije največkrat tudi dosegljive." Bolje bi bilo konkretizirati podjetniško razvojno vizijo Ribnice... cilje. "Težko, ker je odvisna od mnogih drugih akterjev. To bi bila že mala znanost, ker si vsak sam kreira svojo prihodnost. Lahko pa povem svojo. Ribnica bi morala biti mesto srečnih in zadovoljnih ljudi, z ravno pravo mero pozitivne (samo) kritike, ki bi omogočala nenehen razvoj. Zdaj smo nekje na prvi polovici poti, v novo optimalno stanje pa bomo po mojem mnenju prešli v roku desetih let." Pogovarjala sem se Alenka Pahulje Foto A P TAM NEKJE morda LEŽI 2,4 mio DEM, A JIH NIHČE NE ZNA POBRATI Iz naslova strukturnih skladov in v imenu demografske ogroženosti bi si lahko naše področje pridobilo precej denarja, a je postopekza kandidiranje na razpisih prezahteven in se ga podjetniki nočejo poslužiti. 25 ribniških podjetnikov se je 12. junija že drugič v dveh mesecih zbralo na posvetu, tokrat na temo: Zaposlovanje v malem gospodarstvu. Področni center, ki ga od februaqa vodi Janez Mate, želi v lokalni koaliciji povezati vse potencialne lokalne delodajalce, ki iščejo ali bodo iskali novo delovno silo in napraviti ponudbo razpoložljivih uslug in storitev. Center bo tudi preko anket ugotavljal potrebe na trgu dela, usklajeval dejavnosti območne obrtne in gospodarske zbornice. Zavoda za zaposlovanje, bank, kmetijsko svetovalne službe in podjetnikov. Vsi navedeni so se tudi udeležili srečanja, na katerem je Mate poudaril, da se ribniški podjetniki še vedno premalo javljajo na razpise, in jih pozval k izdelavi skupnega projekta, ki bi lahko na ribniški konec pripeljal večja finančna sredstva. Za zdaj je prijavljenih sedem projektov v okviru področnega centra, ki pokriva pet občin, in v najboljšem primeru lahko vsak izmed njih dobi do 2 milijona tolarjev povratnih ali nepovratnih sredstev. Za natančno in zamudno zbiranje razpisne dokumentacije že sedaj skrbi področni center, ker je to mukotrpno delo in nepoznavanje postopka največja ovira za podjetja, da se ne odločajo kandidirati za visoke vsote razpisanih sredstev. Za zdaj redno in v predpisanih zneskih prihaja le denar z Zavoda za zaposlovanje kot povračilo prispevkov za brezposelne osebe. Razpisana sredstva pa semkaj bolj kapljajo kot ne, je dejal direktor centra, in za vsakršno večjo količino bo potrebno lobiranje, saj so sedaj večjih vsot deležni le državni pilotski projekti. Razvojne projekte, ki bi lahko pomagali tako gospodarstvu kot brezposelnim, je treba iskati v domačem okolju, največ možnosti pa nudijo industrija, kmetijstvo in turizem, je menil. Pri vsem sta velikega pomena izobraževanje in usposabljanje, o čemer je govoril tudi Hubert Kosler, direktor podjetij Motoman Robotec in Ristro, ki se ukvaqata s strojegradnjo. ALENKA PAHULJE NI VSE V ZNANJU, ODLOČILEN JE ČLOVEKOV ZNAČAJ, je udeležencem razlagal svoje izkušnje s področja vodenja, kadrovanja in upravljanja z ljudmi Hubert Kosler. "Previden je treba biti pri izbiri človeka, spodbujati je treba skupinsko delo, posameznikom zaupati, da bodo nalogo dobro opravili, in čc jo, jih pohvaliti za trud, " je menil. Strokovno izobraževanje in izpopolnjevanje morata biti nenehna, za sistematično organizacijo dela pa je najbolj priporočljiva uvedba mednarodnega standarda ISO 9001. Pri vsem tem pa se ne sme pozabiti na "kulturo podjetja", kamor sodijo tako zunanji videz podjetja, način komuniciranja kot odnosi znotraj firme. \>eUka alovendka turneja (egenbamik rockerjev: •petra J^ovaina, Zorana pre^ina, \>(a2ya kredlina de (e a.7. maja ustavita tubi v pibnicL ^ m ^ 'zlir‘r Res, da so tako glasbeni, kot politični, prehrambeni... okusi različni, toda v Ribnici ni jamstva za uspeh glasbenih koncertov, ne glede na imena oz. glasbeno zvrst. Vsi glasbeniki, ki obiščejo Ribnico, in teh v zadnjih letih res ni manjkalo, vedo povedati, daje Ribnica nekaj posebnega. Pri nas se počutijo izredno dobro, radi se vračajo, toda če so drugje dvorane polne, so v Ribnici razmeroma prazne. Če je drugje bolj klavrno, ni nujno, da bo tako tudi v Ribnici, obstaja pa verjetnost, da bo ravno obratno. Zanimivo. Sicer pa je uvodoma omenjena trojka pripravila v Ribnici spektakel na izredno visokem, profesionalnem nivoju. Pri tako izkušenih glasbenikih res "ni da ni". Obiskovalci, bilo jih je ca 800, so bili zelo navdušeni in po štirih urah koncertiranja jih dobesedno niso izpustili z odra. Skladbo Slovenija gre naprej so ponovili dvakrat (na zahtevo publike) in vsi skupaj so peli v en glas: "Ribnica gre naprej". Koliko je himna naše nogometne reprezentance pripomogla k uspehu naših junakov na Euru 2000! sedaj ne moremo pisati, kajti zaključek redakcije je bil pred pričetkom prvenstva, ki se sedaj že počasi izteka. Marsikdo je ob koncertu 3 x IN poudarjal, daje to čista potegavščina, da so glasbeniki naredili le neizvirno tržno potezo, igrajo itak le svoje stare uspešnice, samo da bi zaslužili, ponudili pa nič. Vendar, ali ne dela vsak zato, da zasluži? Pa tudi besede o neizvirni potegavščini so zelo abstraktne. Žal je pri nas še vedno največ ovrednoteno mehansko delo z rokami, intelektualno pa se nam zdi preveč lenobno, blefersko, da bi ga lahko ovrednotili. Pa ne gre tukaj samo za umetnost, temveč za vse oblike ustvarjalnega dela. Pa saj je za spremembo mišljenja še čas. Ko se bo v koreninah spremenilo razumevanje razvoja in sveta, bo tudi Evropa odprla svoja vrata. MARKO MODREJ Taglav’n so bili na odru . . obiskovalci pod njim . ... oboji pa lik pred začetkom obdobja sveta, ki se je začel vrteti v nasprotno smer - nogometno obsedenost. Foto Marko Modrej V "luštno" branje in ogled Z domačije PRI KOVAČU iz Praproč, te, dragi bralec (še posebej pa planince), prav prijazno pozdravljamo: Foto: Hišni arhiv kozel Johan, mama Minka, hčerka Pika, sin Mancel in pes Timi. NE SPREGLEJTE Lepovče 23, 1310 RIBNICA, SLOVENIJA Razširjamo svoje programe, prav tako pa tudi delovno skupino, zato vabimo k sodelovanju REFERENTA V IZVOZNEM-UVOZNEM ODDELKU Pogoji: - končana V. ali VI. stopnja izobrazbe ekonomske smeri -znanje nemškega jezika - obladovanje orodij v okolju Windows - delovne izkušnje na tovrstnem ali sorodnem področju dela VEČ SODELAVCEV - ELEKTRO IN STROJNIH MONTAŽERJEV Pogoji: - končana IV. ali V. stopnja izobrazbe elektro ali strojne smeri - zaželene delovne izkušnje Rok za prijavo 14 dni. Prošnje z dokazili pošljite na naslov: RISTRO D.O.O. Lepovče 23,1310 Ribnica PONOVNO NOVE TELEFONSKE ŠTEVILKE! Kličite: Rešeto 8369 765 Območna izpostava SLKD 8369 764 Krajevna skupnost 8369 763 ÄÖ VlADA RtPUKLIKE SttfVBXlJ* Urad za žensko politiko OSO 12 13 Vabljeni od ponedeljka do četrtka, od 10. do 12. ure. POPRAVEK V prejšnji številki smo na straneh 14 in 15 objavili Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča. V njem je tiskarski škrat zamešal podatek v 6. členu odloka, kjer so s točkami ovrednoteni komunalni objekti in naprave za individualno rabo. Pod d) je zapisano telefonsko omrežje, ki ne šteje O točk, temveč 10 točk. Za napako se opravičujemo. 5. JUB1LJENI TURISTIČNI RALLY OLDTIMERJEV Tokrat skozi zaprto goteniško področje Območni obrtni zbornici Ribnica in Kočevje organizirata v SOBOTO, 1. JULIJA 2000, že 5. jubilejni turistični rally oldtimerjev s startom v Ribnici (Marof) ob 11. uri in ciljem v Kočevju. Tokratna posebnostjo vožnja skozi nekoč zaprto območje Gotenice in Kočevske Reke. Prijave sprejemata zbornici na naslov: OOZ RIBNICA, Vrvarska 3, Ribnica, tel.: 061/861-556, Fax.: 061/860-449. Vabljeni vsi, saj bomo tudi letos poskrbeli za prijetno počutje. Pavel Hočevar sekretar OOZ Ribnica Prisrčen prizor z enega izmed ribniških rallyjev. Foto D. Mohar EKO OSVEŠČANJE UREJA SE POVODJE REKE KOLPE Prgišče kapljic za vsakogar Na območju reke Kolpe živi 45.000 prebivalcev v občinah Črnomelj, Kostel, Metlika in Osilnica ter zajema delno tudi Kočevje, Loški Potok, Ribnico in Semič. Zvodami upravlja Ministrstvo za okolje in prostor; Uprava RS za varstvo narave z izpostavama v Ljubljani in Novem mestu. Na območju je 6 večjih občinskih in medobčinskih vodovodov ter številni manjši lokalni vodovodi. Večji zajeti izviri so: Dobličica, Obrh, Rinža, Ribjek, Mirtoviški potok in Vinica. Vodovodno omrežje zagotavlja pitno vodo trem četrtinam prebivalstva povodja: v občini Metlika 97%, Črnomelj in Semič 65% ter Kočevje z Osilnico in Kostel 79%. Čistilne naprave so v Črnomlju, Gotenici, Kočevju, Krasincu, Metliki in Semiču. Reka Kolpa je zmerno obremenjena in sodi v 11. kakovostni razred. Po vtoku Lahinje seji kakovost poslabša v III.razred, medtem ko Rinža sodi v najslabši, IV. razred. Sodelujte s svojimi pogledi, mnenji, vedenjem in željami akcija akcija akcija akcija akcija akcija akcija akcija akcija UREJENA RIBNIŠKA DOLINA Ministrstvo za okolje in prostor izdeluje načrt gospodarjenja z vodami povodja Kolpe, kjer bodo podana izhodišča za prihodnje ravnanje, ki bodo upoštevala specifiko omenjenega področja, njegove naravovarstvene lastnosti ter razvojne potrebe in možnosti. Analizirala se bo količina, kakovost in dinamika vodnega režima, ekološko stanje vodnega okolja in raba vode. Sedanji glavni problemi so: • večje potrebe po pitni vodi od zagotovljenih, • številni nezavarovani vodni viri, • slaba kakovost Rinže, Kolpe po vtoku Lahinje in Krupe, • propadanje jezov in vodosilnih naprav, • nenadzorovane rekreacijsko-turistične dejavnosti ob Kolpi, • nenadzorovano poseganje v brežine rek, • manjša varnost nekaterih objektov pred poplavami, • velike potrebe po vodi za namakanje. K sodelovanju vabljeni: upravne in strokovne službe, posamezniki iz civilne družbe, nevladne organizacije. (Helena Matoz, MOP-Uprava RS za varstvo narave, Vojkova IB, Ljubljana,Tel.:01 1784442, e-pošta: helena.matoz@gov.si) REŠETU IZIDE 24. JULIJA GRADIVO ODDAJTE DD 6. JULIJA Že vrsto let poteka po vsej Sloveniji akcija "Moja dežela lepa in gostoljubna". Tudi v ribniški občini se ji že več let pridružujemo, in sicer pod nazivom "Urejena Ribniška dolina". Nosilec akcije je Občina Ribnica skupaj s Turistično informacijskim centrom (T1C). Za ocenjevanje bo tudi letos oblikovana strokovna komisija, ki bo na podlagi ogleda ocenila najbolj urejene stanovanjske hiše, domačije in vasi. Ogledi bodo potekali v drugi polovici meseca avgusta na podlagi prijav. Lani je komisija ugotovila, da je mnogo več lepih hiš in domačij, kot se jih je prijavilo. Zato vas vljudno vabimo, da se vas prijavi čimveč, saj bo le tako izbrana dejansko najlepša hiša oziroma domačija. Komisija lahko ocenjuje le na podlagi prijav, zato ne odlašajte in se prijavite, k temu pa vzpodbudite tudi svoje znance, sosede, prijatelje! Prijave pošljite na izpolnjeni prijavnici na naslov: T1C Ribnica, Škrabčev trg 40, 1310 Ribnica, kjer dobite tudi dodatne informacije, na tel. št. 83-69-335. Prijave zbiramo do 10. 08. 2000. Kriteriji ocenjevanja: - splošni videz hiše oz. domačije, - urejenost vrta, gospodarskega poslopja, -raznolikost rastlinja, - skladnost z okoljem... Podelitev nagrad bo konec septembra. Vse nagrade bodo praktične. Ob tej priložnosti bodo z diapozitivi prikazane zmagovalne in tudi druge hiše, domačije in vasi, podano bo poročilo komisije o poteku ocenjevanja in izvedeno bo strokovno predavanje. O nadaljnjem poteku akcije vas bomo sproti obveščali preko Rešeta in radia Univox. PRIJAVNICA ZA AKCIJO UREJENA RIBNIŠKA DOLINA Ime in priimek:___________________________________________________________ Naslov:___________________________________________________________________ Telefon:__________________________________________________________________ Prijavljam se na ocenjevanje (ustrezno obkrožite) L stanovanjske hiše z vrtom 2. domačije z dvoriščem Datum:_________________________________ Podpis:___________________________ Z m M •0 M m n p n ta* H n Pekarna Hm Ta dobri kruhek so spekle zlate roke in babičin recept po 00 JEZIKOVNI------------------------------------- TEČAJI ■ splošni in poslovni tečaji ■ slovnica v živi rabi ■ konverzacija ■ individualni pouk Informacije: LEKTOR, Brigitta Vesel s. p., tel./faks: 01/256 58 71 ali 041/561 734, e-pošta: lektor@email.si I m r— I s | ym\ i—% jezikovno I— ^ I ( 11-^ IZOBRAŽEVANJE. I— L— I VI V-Z I X PREVAJANJE TERMO Gornik Janko - s.p Tek :01/8364-531 Tek:01/8364-727 GSM:041/776-801 GSM:041/356-169 MONTAŽA PRODAJA SERVIS Starc Matjaž, s.p., Goriča vas 86, Ribnica tel.: 83 61 130, MBT: 0609-612-590 10 let GARANCIJE Garažna in industrijska avtomatska vrata na daljinsko upravljanje Protipožarna vrata od 41.000 SIT Notranja kovinska vrata 20.000 SIT Servis električnih strojev in naprav V M TEHMOlW^BT o.o.o. y u Podjetje za trgovino in servis šivalnih strojev SERVIS IN PRODAJA ŠIVALNIH STROJEV - šivalni stroj BROTHER 40.800.00 SIT - šivalni stroj OVERLOCK 4 nitni z diferencialom 69.990.00 SIT Škrabčev trg 48 tel.: 8360-300 62.990,00 SIT - videorekorder SAMSUNG 4 glave 34.900.00 SIT - GSM aparat MOTOROLA CD 930 45.900.00 SIT - GSM aparat SIMENS C 25 4.600.00 SIT + 12 x 1.600,00 SIT AKCIJA dodatna izbira avtoradijev KENW00D Avtoradio KDC-303 » bj.UU2L ‘b. « » 7 , CCD-TRV 27 E PAL 119.990,00 SIT Del. čas: pon. - pet.: 8.00 do 12.00 16.00 do 19.00 sobota: 8.00 do 12.00 TX - 25 MK1, 63 cm ekran digital 8 bit, GLINK funkcija TTX, nizka poraba eneregije 79.990,00 SIT f—MOŽNOST PLAČILA NA 6 OBROKOV puMej d.o.o. RIBNICA » industrijska čistila in razmastila • Visokotlačno pranje (300 barov, 98”C) in zaščita škarp. fasad, tlakov » Nizkotlačno peskanje naravnega in umetnega kamna PODJETJE zn TBGOUmO m STORITVE Gorita vas 18,1318 Ribnita tel./fa«: (01) 83 62 272 gsm: 041 642-713 Pisarna: Itlerharjeva 9, Ribnita Čiščenje kanalizacije od premera 5 do 30 cm. OPT/9C0 Tel.: 83 61 128^ZjL, Majnikova 1, Ribnica (poleg SANOLABORJA) Vam nudi: • očala na recept tudi brez jloplaäto • okvirft stekla, dodatki • športna sončna očala s kvalitetnimi steli In antireflebnim slojem, Id odtija bleščanje in voroje vaše oči • tekočino za leče BAUSH & 1MB (za vse mehke kontaktne bče v eni steklenički) POTR€ßUJ€T€ ZAŠČITO PA€D SKODUIVIMIUV ŽARKI? Delovni ins: ponedeljek od 81-12h,15=,-201 torek, četrtek od 811.-121,16h-18l' sreda, petek od 8‘ - M1, li1 - 18h sobota od 9‘ -1211 Serijska oprema: servo volan, 2x air bag, daljinsko-centralno zaklepanje, el. pomik stekel, ABS, 5 vrat, voznikov sedež nastavljiv po višini, volan nastavljiv po višini in globini, tonirana stekla, deljiva zadnja klop, spojler zadaj... NOVI LEON - LEVJA MOČ Možen kredit na položnice. Joras Center fr •—- |— g—| --|— Prodaja in servis vozil SEAT 1310 Ribnica, Slovenija Tel.: 01/8369-040, 8361-127, fax: 8369-045 BÄMBÄ NEPREMIČNINE Franc TANKO s p. Del. čas: od 10 -17, sob. 10 -13, Prečna 4a, Ribnica, Tel.: 83 62 101, GSM.: 041 643 004 PflODAMO HIŠE ■ Ribnica - Grič, dvostanovanjska hiša, dim. 12,5 X 8,5 m, vel pare. 880 ni, dve garaži, CK, SAT, TEL, EL, voda, kompletno dograjena, oprema po dogovore, cena 24.180.000,00 SIT ai 240.000 OEM. Možna amenjava a hišo ali vikend I km od morja na Iraški obal. • Kočevje • center, starejša stanovanjska hiša Ivilal, skandinavski način gradnje z anlmivo opremo, skupna površina 380 m', velikost parcele 1.000 m', primerna a reprezentančni objekt ali poslovni proslor, cena 24.400.000,00 SIT, ai 240.000 OEM. • Ribnica • Sajevec, stanovanjska stavba kr delavnica, brez fasade, KT, CK el voda, vel. parcele 2343m', krnel parcela ki gozd ca 14 ha, cena 25 mio SIT al 250.000 DEM. V najem oddamo tudi posl prostor in stanovanje, 98.000 SIT al 950 DEM/mesec. • Kočevje - center, starejša stanovanjska hiša, velkost parcele 1395 m', el, voda, takoj vseljiva, možna zamenjava za stanovanje v ljubljeni, cena 19,7 mio SIT 1188.000 DEMI - Sodražica • center, starejša stanovanjska hiša s poslovnim prostorom 37 m', trgovina In gosp. poslopje, vel pare 608 m, zemljišče 162 m', Was. ogrevanja, el, voda Cena za stan. hišo in posl proslor 12.3 mio SIT ai 117.000 DEM, cena za gosp. poslopje 6.8 mio SIT ai 65.000 OEM. VIKENDI: ■ Kolpa - Bosijiva Loka, stanovanlska hiša primerna za vikend, stara 15 lel takoj vset SAT. tel, voda, Was. ogrevanje, cena 8,5 mio SIT ai 85.000 DEM. • Ortnek • bivalni vikend 5 x 4 m in gradbena parcela ca 1342 m' z začelo novogradnjo Iprva plošča 10 x 12 ml s popolno gradbeno dokumentacijo, lopa lokacija, možna zamenjava za enosobno stan. v Ljubljani cona 9.950.000 SIT ai 99.500 DEM. ■ Vrhnika • Zaplana, manjši vikend ter šo dva objekta leden novogradnja, prva plošča) na lopi lokaciji vel. par. 1200 m, el voda, cena 12 m» SIT ai 120.000 DEM. ■ Sodražica • Globel starejša stanovanjska hišica z dvoriščem kr sadovnjakom, primerna za vikend, pogled na vasico Globel vel pare 609 m, d Cena 1,76 mio SIT al 17.000 DEM. POSLOVNI PROSTORI: • Ribnica - center, gosbnsW lokal 399 m': stanovanjsto del ca 150m', potreben adaptacije: mnogo pomožnih prostorov ca 300 m', lastni paridmi proslor 1200 m', zelenica 600 m', vrt ca 160 m : d, voda, klas. ogrevanje, cena 58 mio SIT ai 580.000 DEM. ■ Kočevja, industrijska cona, posl proslor 104,44 m v pritličju, III. gradb. laza, dokumentadja za razi. dejavnosti Cena 11.7 mio SITali 111.000 DEM. PARCELE • Pijava Gorica ■ nad gostilno Col gradbena parcela vel 1298 m', dokumenticp dobro urejena, cena za m' 7.500 SIT ai 75 DEM. - Ribnica • Dolenja vas, kmebj. pare ca 26 a, cena po dogovore • Ribnica • ob ribnikih, kmetij, pare In nekaj gozda, skupaj 11.744 m', prodamo v paketu, cena 550.000 SIT. DOAMOVNAJEM POSLOVNI PROSTORI: - Ribnica • center, poslovni prosto™ v nadstropju za mimo dejavnost oddamo, vel 45 m, CK voda, el, Id, dokumentadia urejena, cena po dogovore. • Kočevje ■ center, poslovni proslor v pritličju, 45 m, vsa inlraslniWura, dokumentacija urejena, cena 46.100 SIT ai 450 DEM mesečno, vseljivo tekni • Ribnica - strogi center, posl prostor, 35m', vsa intrastrektura v nadstropju, dokumentadja urejena, cena 40.100 SIT ali 400 DEM mesečno, vseljivo takoj. PRODAMO STANOVANJA • Ribnica - center, dvosobno stanovanje 60,83 m, 3. nadstropje, TEL KT, CK, vsdjrvo v 14 dneh, cona 8.1 mio SIT ai 77.000 DEM. - Ribnica • center, dvosobno stanovanje, 54,8 m, 3. nadstropje, TEL KT, CK, in garažo, velikost 16 m, cena 8.8 mio Sil ai 84.000 DEM. KUPIMO STANOVANJA ■ Ribnica • Prijateljev trg, za znanega kupca kupimo eno sobno stanovanje, gotovinsko plačilo. Pokličite nas in nam zaupajte svoje želje! FRIZERSKI SALON BYUTY Kolodvorska 9A (center ideal), Ribnica, tel:. 01 / 83 60 683 FRIZERSKI SALON V KOLODVORSKI ULICI (CENTER IDEAL)ODPRT VES DAN, 0D81- 19l, SOBOTA OD 8‘- IS" Lončarska 64, Dolenja vas Tel:. 01/83 64 660 Delovni čas: pon. ,tor„ sre., pel. od 13" -IDDO čel. od^-H1 sob.odS1-13‘ NOVO POLEG PRIČESKE, KI VAM JO UREDIMO, VAM PO VAŠI ŽELJI NUDIMO TUDI BREZPLAČNI MAKE UP. MOŽNOST PLAČILA S KREDITNO KARTICO KARANTA, EUROCARD PAN TRGOVINA ZIMZLEN Babič Stane, s.p. Knafljev trg 1310 Ribnica Tel:. 01/ B363 - 348 TRGOVINA BREG Breg 22 1310 Ribnica Tel:. 01/ 8361 379 UGODNE CENE, BOGATA PONUDBA... A SPLOH VESTE, KAJ STE ZAMUDILI, ČE MIMO TRGOVINE PAN STE ZAVILI ? ODGOVOR: NASLEDNJIČ ZAVIJTE K NAM! Pooblaščena trgovina v Ribnici tehnounion MARIJA MARKELJ, S.p. Gornje Lepovče 86, 1310 Ribnica POKLIČITE 83 61 714! V trgovini TEHNOUNION vam nudimo ugodne cene televizorjev, videorekorderjev, glasbenih stolpov znamke SONY in SHARP, gospodinjske aparate CANDY, MIELE, BLANCO (pomivalne, pralne, sušilne stroje, pečice, hladilnike, nape), gorska kolesa, sesalnike HOOVER, mikrovalovne pečice, pomivalna korita. NOVO PRODAJA GSM APARATOV DRUŽBE MOBITEL (MOBIREGLJA, MOBIKVAKAČ, MOBISOVA). sony. sharp BLANCO Miele fisp&da. KELOmat Casco Nobel Nobel Industrier O S ČT 5 '»9 Slo.g“ s o % Jh* 5) m gl. M ö- ■I lit 2? J. CX>_*.CLOO-Q_ cn ^ C*3 g o Q_ _ CD Z3 —* ° 2 —*• Q) J v ^ to oo ZT g- GO — 2 O ||l Bhk CT HI o ■■ S*** Bora 1.4 16V Uživam v udobju. h m Ss Pn Uk. T mm Že od 2.920.135 SIT RANPJEU ManovniK a, 1330 Kočevje teieton: ööi-4öö, 854-525, teletax: 855-240 t-man: aamjan.ranaelj@porscne.co.at ZELO UGODEN KREDIT IN LEASING ^ • (BmW SEIVB - SUIOPLBIAKrVO TEL: 01/83 ti 581, MOB.: J4M/HH88, GSM: MI/MH88 Nudimo vam: ■ polaganje talnih oblog: itisonov, toplih podov, PVC talnih oblog, vinflex, pinta, laminatov, parketov z brušenjem in lakiranjem - pleskanje in kitanje stenskih površin ter barvanje oken, vrat, opažev, žlebov - obnovitev fasad ■ redna in generalna čiščenja poslovnih ter stanovanjskih prostorov - globinsko čiščenje preprog, stolov in sedežnih garnitur - obnovitev marmorja in teraca ploščic (kristalizacija) UGODNE CENE NAŠIH STORITEV f s TIT h f DOBRA HRANA IN PIJAČA SE PRI URSNJAKU OBRAČA! SPBEJEmAIllO REZERUA1IJE ZA ZAHIJIHERE DRUŽBE, DBIEIRIEE, POROKE DELOVNI CAS: GOSTILNA: • poruod9h-15h • tor., sre., čet: od ^ - 22' • pet, sob^ od 9h - 24h • nedu od 10h - 15h • Tel.: 83 62 621 MESARUA: • pon.-pet: odT-ig“0 • sob.: od T” - 13h • ned.: od 8h-11h Tel.: 83 62126 , * >/ GO VINÄ v NO VI VASI '•* ‘. |vjta BLOKAH > z-.,. T- X v 798-075 ali 866-234 K š- ^IZOLACIJE Iv GRADBENIŠTVU •v. ■iS / • LES0CEMENTNE plošče - Navalit •Akuterm f • KOMBI plošče — Kombipor •Kombivol jf* STIROPOR različnih gostot ! - • NOVOTAL (lesnocementna plošča - stiropor) lONmOlAKAKCVOSn: a«H M FMM } Vi ^•NOVOGIPS (gips plošča - stiropor. ai 11 m I ■ k x\s - 7i f l Nova vas 56 f t 1385 Nova vas na Blokah Tel:061/866-234; Fax:798-011 E-mail: novolit@slol.net 'mf Web: http://www.novolit.si novolir, r' i v podjetje za proizvodnjo k j izolacijskih izdelkov d.d.^" k " 'X 1 ‘-v.i 4 S'-' , . ,»v. t..V-x s» **. • .s > L Delovni čas: vsak dan od 8.00 - 19.00, sobota od 8.00 ■ 12.00 RAZSTAVNO ■ PRODAJNA NUDIMO VAMi 1 izdelava fotografij v 1 uri @ fotografije dobite v albumih @ za dva ali več prinesenih filmov v razvijanje dobite barvni film @ film, kupljen pri nas, vam razvijemo brezplačno @ fotografiramo in snemamo poroke, rojstne dneve in druge svečanosti @ velika izbira fotoaparatov, albumov, okvirov ter drugega fotografskega materiala @ hitro in kakovostno okvirjanje fotografij, slik, gobelinov,... @ strokovno svetovanje pri fotografiranju in uporabi fotoaparata OD SEDAJ VSE NA ENEM MESTU e ZA VAS IN Z VAMI FOTO TONI Merharjeva 2, Ribnica, tel./fax: 01/8360 657 GSM:041 761-769 SAT s,p., elektrosistemi MONTAŽA IN SERVIS ANTEN (SAT 500 kanalov) RTV (izboljšava ali dograditev) A F*CP» KLIMATSKIH NAPRAV ti)YORK GARAŽNIH VRAT !ČŽŠŽ§ (Poslovni prostori in stanovanjske hiše) ŽE OD 85.000,00 SIT (Menjava obstoječih z novimi električnimi in daljinsko krmiljenimi) UGODNE CENE, PRIZNANI PROIZVAJALCI w—A«™» FEirRDgjir Fegro, d.o.o.. Cesta na Ugar 8, 1310 Ribnica Tel.: 01/8361-075 8361-082 Fax: 01/8361-075 • Železnina * Gradbeni materini • Kmetijska mehanizarija in rezervni deli • Razkladanje z dvigalom • lilažnnst dostave na dam UGODIM PODUDBfl KROVSKO KLEPARSKIH IZDELKOV: žlebovi, kljuke, odtočne tevi (potinkone, bakrene, nlu.l, ostali materiali DELOVm tHS: ponedeljek - petek: od T™ do 13h sobota: od 7l,m do 12h HRANILNO KREDITNA SLUŽBA RIBNICA p.o. Škrabčev trg 19,1310 Ribnica, tel.: 83 60 813 Našim varčevalcem nudimo celovito ponudbo: varčevanje po ugodnih obrestnih merah > ugodna dolgoročna in kratkoročna posojila možnost prejemanja pokojnine in ostalih osebnih prejemkov » vodenje žiro računov možnost plačevanja vseh vrst položnic » odkup in prodaja deviz • odkup in prodaja delnic Delovni čas vsak delovnik od 7.30 do 14.30 ure in ob sobotah od 8.00 do 11.00 ure • com« • tomm 4*4 ZE DO 1364.704,00 SIT ZE OD 1.550400,00 SIT ZE OO 2.162^85,00 SfT ZE OD 2.478.883,00 SfiT ZE OO 3^398.640.00 SIT - KREDIT DO 5 LET - LEASING - PRODAJA RABUENIH VOZIL - PRODAJA ORIGINALNIH REZERVNIH DELOV - PRODAJA DODATNE OPREME VotLs wagen gtc-t/p -URBAni^J ' SERVIS IN PRODAJAd.o.o " Gornje Lepovče 36,1310 Ribnica, tel.: 01/83 62 196, fax: 01/83 62 1 86 GRAFIT d.o.o. PODJETJE ZA vse vrste gradenj GRADBENIŠTVO gradnje na ključ IN TRGOVINO Prigorica 12 ^ ► adaptacije 1331 Dolenja vas —► zaključna dela Tel.: 01 / 0364 -701 hiša od temeljev do strehe Fax.: 01 / 8364 702 A vsa obrtniška dela PRIHAJA ČAS GRADBENIH DEL JAMSTVO ZA TA OGLAS SO ZADOVOUNE STRANKE Avtohiša „OD CUBEJ d.o.o., Grosuplje HVUnDfll ČUBEJ d.o.o., Grosuplje Pooblaščeni prodajalec in serviser Ljubljanska c. 66, 1290 Grosuplje Tel.: 01 / 7860 - 788 Fax.: 01 / 7860-789 1.7.2000 ODPIRAMO NOV SODOBEN PRODAJNO SERVISNI CENTER HYUNDAI Vse na enem mestu: Ü s -' j l*: • prodaja vozil HYUNDAI servis za vozila HYUNDAI (mehanična, kleparska in ličarska popravila) • servis za skuterje in motorna kolesa KYMCO • prodaja nadomestnih delov in dodatne opreme • prodaja akustike KENWOOD, SHARP • avto kozmetika, olja, akumulatorji, prtljažniki, alu. platišča • skuterji KYMCO, MALGUTI, TGB, HYUSONG, ITALJET • motorna kolesa TRIUMPH, MOTO GUZZI, KYMCO, RIEJU, GB • oprema za motoriste • sklepanje avtomobilskih zavarovanj • prodaja na kredit samo z osebno izkaznico, leasing V juliju posebne ugodnosti pri nakupu vozil HYUNDAI Avtohiša ČUBEJ d.o.o., ljubljanska c. 66, 1290 Grosuplje ZAGOTOVITE VAŠEMU VOZILU KVALITETNE SERVISNE STORITVE Delovni čas: od 9°° do 18°°, sobota od 8°° do 12°° HÜ MOTOMAN ta>38t|0)imT-2« ww.malomenreblsul, rmeililnfo®ffl6bieonreb6l«,il PRAVI PARTNER V SVETU ROBOTIZACIJE IN AVTOMATIZACIJE V INDUSTRIJI Povzetki razpisov, objavljenih v Uradnih listih RS JAVNI RAZPIS ZA SPODBUJANJE INTERNACIONALIZACIJE SLOVENSKIH PODJETIJ UL št. 39, str. 3758, Ministrstvo za gospodarske dejavnosti Vsebina: sofinanciranje dela stroškov podjetij pri pridobivanju strateških partnerjev in vzpostavljanju poslovnih povezav slovenskih podjetij s podjetji v tujini. Razpisana sredstva: 300 mio SIT. Rok za prijavo 23.06.2000. Dokumentacija in informacije: sedež ministrstva, Mateja Mešl, telefon: 061/132-22-66. JAVNI RAZPIS ZA IZBOR IZVAJALCEV PROGRAMA RAZVOJA PODJETNOSTI IN USTVARJALNOSTI MLADIH IN SOFINANCIRANJE STROŠKOV DODIPLOMSKEGA ŠTUDIJA UL št. 39, str. 3761, Pospeševalni center za malo gospodarstvo, ZRS za zaposlovanje in več ministrstev Vsebina: izbor izvajalcev Programa razvoja podjetnosti in ustvarjalnosti mladih za leti 2000 in 2001, sofinanciranje dodiplomskega študija na podjetniških šolah doma in v tujini (oboje v sklopu podprograma Akcijskega progama zaposlovanja za leti 2000-2001. Razpisana sredstva: 59,788 mio SIT. Rok za prijavo: 12.06.2000. Dokumentacija in informacije: Pospeševalni center za malo gospodarstvo, Ljubljana, Petra Drobne, telefon: 061/ 189-18-87. SPODBUJANJE PRIPRAVE PROJEKTOV MEDNARODEGA SODELOVANJA V LETU 2000 Uradni list: št. 44, str. 4280, Ministrstvo za gospodarske dejavnosti Namen: spodbujevanja vključevanja razvojnih inštitucij, svetovalnih podjetij, samostojnih podjetnikov in drugih pravnih subjektov k povečevanju kakovosti in obsega projektov za pridobivanje sredstev na mednarodnih razpisih. Rok prijave: do 21.06. in naslednja odpiranja vlog vsakega petega v mesecu. Okvirna višina sredstev: 120 mio SIT. Informacije in dokumentacija: Ministrstvo za gospodarske dejavnosti, Kotnikova 5/II, Ljubljana, tel. 178-32-63, Božica Matič. SUBVENCIONIRANJE STROŠKOV PROMOCIJSKE DEJAVNOSTI INFRASTRUKTURNIH RAZVOJNIH CENTROV IN ČLANOV INFRASTRUKTURNIH RAZVOJNIH CENTROV NA SEJEMSKIH PRIREDITVAH V TUJINI V LETU 2000 Uradni list: št. 44, str. 4282, Ministrstvo za znanost in tehnologijo Namen: sofinanciranje do 50% vrednosti promocijske dejavnosti infrastrukturnih centrov. Rok prijave: 20.06.2000. Okvirna višina sredstev: 4,5 mio SIT. ZBIRANJE ZAHTEVKOV ZA DODELITEV NEPOVRATNIH SREDSTEV IZ NASLOVA INTERVENCIJ Z.X CELOSTNO UREJANJE PODEŽELJA IN OBNOVO VASI ZA LETO 2000 Uradni list: št. 48, str. 4649, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja, Dunajska 160, Ljubljana Namen: 1. projekti CRPOV in 4. ukrepi prostorskega urejanja (razvoj infrastrukture)-za občine. 2. Ukrepi prostorskega urejanja - obnova vasi. Sredstva v višini 182 mio SIT so namnjena sofinanciranju izvedbenih projektov obnove vasi na osnovi izdelanega projekta razvoja podeželja. Upravičenci so občine in fizične osebe z območij, ki so vključena v CRPOV ali regionalne razvojne projekte. 3. Podpora ekonomski diverzifikaciji podeželja - alternativni dohodkovni viri. Namen: izgradnja turističnih kapacitet na kmetijah, investicije v predelavo kmetijskih pridelkov, naložbe v objekte za ohranjanje tradicionalnih obrti, povezanih s kmetijstvom, objekte za organizirano prodajo kmetijskih pridelkov, izdelava blagovnih znamk in promocije produktov podeželja v smislu investicijske naložbe. Upravičenci: občine za območja, vključena v CRPOV ali regionalne razvojne projekte, fizične osebe s področji, kjer so uvedeni projekti CRPOV. Rok prijave: 17.07.2000. Okvirna višina sredstev: 158 mio SIT. 5. Spodbujanje usposabljanja pašnikov. Upravičenci so fizične in pravne osebe, ki opravljajo kmetijsko in živilsko dejavnost. Razpisana sredstva so 120 mio SIT. Rok prijave 17.07.2000. 6. Namakanje in osuševanje kmetijskih zemljišč (izgradnja malih namakalnih sistemov in osuševanje). Višina sredstev 80 mio SIT za fizične in pravne osebe. 7. Podeželje in agrarne operacije - izdelava predhodnih analiz in investicijsko tehnične dokumentacije. Višina sredstev 10,6 mio SIT za fizične in pravne osebe. Informacije in dokumentacija: 478-9222,478-9223 in 478-9227 vsakdan od 9. -10. ure. Rok prijave za razpise: 17.07.2000. Tudi za občane!!! SUBVENCIJE GOSPODINJSTVOM ZA VGRADNJO ENERGETSKO UČINKOVITE ZASTEKLITVE IN OKEN Uradni list: št. 48, str. 4668, Ministrstvo za gospodarske dejavnosti, Agencija RS za učinkovito rabo energije, Dimičeva 12, Ljubljana. Namen: sofinanciranje za novogradnje in zamenjave starih oken z energetsko učinkovito zasteklitvijo. Odpiranja vlog: vsak drugi torek do konca leta 2000 ali do porabe sredstev - prvo odpiranje 27. junija. Okvirna višina sredstev: 21 mio SIT. Informacije: tel. 58-88-322,58-88451. SUBVENCIJE ZA NAPRAVO NASADOV ŠPARGUEVTN JAGOD UL št. 51, str. 4994, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Dunajska 56,58, Ljubljana. Razpisana sredstva: šparglji - 2,5 mio, ca 650.000/neto hektar, rok prijave 31.07.2000, jagode 20 mio SIT ca 400.000/neto hektar, rok za prijavo 11.09.2000. Dokumentacija in informacije glej Uradni list. VKLJUČEVANJE PODJETJI V PROJEKT: SPODBUJANJE UVAJANJA SISTEMA STALNIH IZBOLJŠAV V PODJETJIH PO METODI 20 KLJUČEV UL št. 51, str. 4999, Ministrstvo za gospodarske dejavnosti, Kotnikova 5/11, Ljubljana Vsebina: Razpisana sredstva: 400 mio SIT. Rok za prijavo 08.07.2000. Dokumentacija in informacije: na naslovu ministrstva, Mateja Mešl, tel. 178-32-93. Razpisi niso objavljeni v celotni obliki, temveč le povzetki, ki predstavljajo osnovno informacijo zainteresiranim. Vse celotne objave razpisov si lahko ogledate v ustreznih številkah Uradnih listov, ki so vam na razpolago tudi na sedežu Področnega centra za razvoj gospodarstva d.o.o., Ribnica, Škrabčev trg 40 (tel. 8369-753, GSM 041/436-233). IVIOIVITAŽA - /VIMOOLJŠEK PREGRADNE STENE - VISEČI STROPOV! Hrovača 6 1310 RIBNICA Mbt.: (041) 647 226 R16IPS Tel.: (061) 863 089 KNAUF (Armstrong Vrvarska 3, 1310 Ribnica, TEL: 01/83 60 367 Delovni čas: vsak dan od 9h do 19h sobota zaprto RAZPISI ZABAVNE STRANI JUHU HU, POČITNICE SO TU, se glasi marketinško geslo slovenske nacionalne turistične organizacije CPT, ki seje pred dvema letoma imenovalo tudi: Dobrodošli doma. V tej vročini, ki nas neusmiljeno napada že ves junij, seje res najbolje skriti v dnevni prostor in si reči: Dobrodošel doma,-pa še poceni je. Le meter stran, na balkonu, pa imamo še brezplačno savno. Resje ta vročina prav utrujajoča in tudi v tem uvodu vas ne mislimo prav nič dodatno utrujati, vam podajati dvomov za globok premislek ali kaj podobnega. Prepuščamo vas poletni melanholiji in vas vabimo na prav vse prireditve, ki se bodo v tem času odvijale v naši deželi lesnih proizvodov, kjer se boste lahko dodatno sprostili in si nabrali moči za hladnejše dni. Z vami bomo tudi naslednja dva meseca, in še bolj jeseni, ko se obetajo na teh straneh prav NORE (NOVE) spremembe s številnimi presenečenji (upam, da vam bodo vsaj toliko všeč, kot so nam ideje). Ne smemo spregledati tudi akcije Ribniški pušeljc, ki se vrača s septembrom in bo trajala do konca leta. Na koncu naj vas spomnim, da lahko rešitve kviza tudi pošljete na naše uredništvo, pa še nagrado lahko dobite. Sproščen, nogometno obarvan, s hladnimi napitki, jagodami, borovnicami osvežujoč pozdrav vsem dobro mislečim ljudem, kjerkoli že ste, želimo...Ml! MM kttpoNi Hux>o (N3E)toSNO Slovenci smo narod muzikantov. In dobrih glasbenikov je precej tudi v naši dolini. Veliko je takih, ki trobijo z oblastniki in šefi v isti rog, nekaj jih gode od zadovoljstva, večina pa tenko piska. Ribniška dolina Je bila, je In bo dežela suhe robe. Zdaj Imamo eno največjih skladišč lesenega zlata že v samem centru Ribnice. Od suhe robe je odvisna celo polloya. Kot edina pollcya v prostorih zasebne lasti bodo menda možje postave tudi prvi tako Imenovani BIO policaji Pištole bodo zamešali z grabyaml In metlami. Za nameček smo suhorobarsko obarvani še ml. Poglejte našo naslovnico. Menda je ideja oglasa o dobrih vilah prišla iz naših logov. Scenarist TV spota je sedel v Ljubljani pred bistrojem ob kavici ter opazoval zdomarje pri "kšeftu". In utrnila se mu je zamisel o dobrih vilah. Toda: zdomarji za denarno srečo ne potrebujejo srečke, temveč le lesene vile. KUPON ZA OBJAVO BREZPLAČNIH MALIH OGLASOV Besedilo:___ KUPON ZA NAGRADNO IGRO Rešitev:_____ Ime in priimek: Ulica:__________ Pošta:___ Pravilna rešitev iz 5. številke Rešeta je: DOBRODOŠLI - OBČINA RIBNICA Med pravilnimi rešitvami je žreb določil naslednje nagrade: 1. nagrado, radijsko čestitko, ki jo poklanja radio UN IVOX, prejme: AGATA PETELIN, Žlebič 9a, 1310 RIBNICA 2. nagrado, šolski kalkulator znamke SHARP, poklanja ga trgovina TEHNOUNION, Marija Markelj, s.p. Ribnica, prejme: TOMAŽ JALOVEC, Prijateljev trg 4, 1310 RIBNICA. 3. nagrado, darilni paket SEAT, ki ga poklanja JORAS center, pooblaščeni prodajalec in serviser vozil SEAT, Ribnica, prejme: MARIJA ČEŠAREK, Nemška vas 36, 1310 RIBNICA. 4. nagrado, 2 color filma, kiju poklanja FOTO TONI Ribnica, prejme: NEVA HENIGMAN, Grčarice 25, 1331 DOLENJA VAS. 5. nagrado, 2 vstopnici za kino, poklanja ju KINO RIBNICA, prejme: MARIJA KLJUN, Nemška vas 2, 1310 RIBNICA. Vsem nagrajencem iskreno čestitamo! Kupone za prevzem nagrad boste prejeli po pošti. Tel.: V primeru, da ne želite sodelovati pri vseh igrah, izpolnite svoj kupon, ostale lahko pustite prazne. Izpolnjeni list izrežite in ga v pismu pošljite na naslov: REŠETO, Škrabčevtrg40,1310 RIBNICA, najkasneje do 10. julija 2000. OPRAVIČILO V zadnji številki smo pomotoma zapisali, da bosta kot 3. nagrada podel-^ jeni vstopnici za rokometno tekmo. Pomladni del prvenstva je namreč končan. Lepo nagrado, bon v vrednosti 1.500 tolarjev, je tako prispevala GOSTILNA MIHELIČ. OPOZORILO Če kdo izmed nagrajencev kupona za prevzem nagrade ne prejme teden dni po izidu številke, v katerem so bili objavljeni izžrebanci, naj to nemudoma javi v uredništvo Rešeta. Vsem nagrajencem iskreno čestitamo! Kupone za prevzem nagrad boste prejeli po pošti. Na vsako vprašanje vam ponujamo več odgovorov in trditev, a le eno je pravilno. Črko pred pravilnim odgovorom vpišite v razpredelnico in dobili boste pravilno rešitev, povezano z obdobjem oz. časom, kije pred nami. 1. Skladatelj, dirigent Bojan Adamič seje rodil leta 1912 v... A-Ljubljani B- Ribnici C - Prigorici Zabavne strani pripravil in uredil Marko Modrej POČITNIŠKI KVIZ 13. Ribniški alpinist Aleš Žagar se ponovno odpravlja na dolgo pot in še en velik podvig slovenskega alpinizma. Pet-in šesttisočake gre osvajat v / na... D-Nizozemsko C-Peru D-Antile 2. Na sliki je start zanimive, težke tekme 7. maja 2000. Bilje start... R - najmlajših duatloncev O - tekaškega maratona P - slovenskih nogometašev proti Jugoslaviji 3. Program v ribniškem vrtcu, kije zelo kakovosten, se imenuje... S-Igrajmo se E - Korak za korakom T-Male počitnice 4. 23. junija je bil pri Novi Štifti letni koncert... V - Andreja Šifrerja Ž - kvinteta trobil "JAZZ B RASS" Z - komornega zbora "KUD GALLUS" 5. 5. aprila je v gostilni Mihelič potekala 5. salamijada na našem koncu. Salamijada je... Š - družabno srečanje priimkov Salama S - ocenjevanje salam U - dan odprtih vrat radia Salomon 6. PGD Dolenja vas praznuje leta 2002 visok jubilej. To je... K-130 let delovanja D -10 let aktivnih vaj E -100 let od nakupa prve lončene cisterne 7. Ribniško podjetje Motoman Robotec se ukvarja z... N - avtomatizacijo in robotizacijo v industriji G - organizacijo odprtih prvenstev robotov v gimnastiki H - robotizacijo v kolesarstvu 8. Na sliki so narodne noše izpred 40 let. Fotografija je nastala... S - pred uredništvom Rešeta Č - pred slovenskim parlamentom P-na Grmadi 9. Gradbeno podjetje Gramiz seje letos lotilo zahtevnega projekta, in sicer... O - obnove ribniškega gradu A - gradnje hokejske dvorane v Lipovcu F - selitve poslovnih prostorov k Sv. Ani 10. Zmagovalec letošnje 7. mednarodne kolesarske dirke Po Sloveniji, kije gostovala tudi v Ribnici, je bil... Č-Martin Derganc O - Damijan Kromar Š-Nande Šilc 11. 10. obletnico delovanja je v Dolenji vasi 17. junija praznovalo... Rešitve napišite na kupone in jih pošljite v kuverti ali na dopisnici najkasneje do 10. julija 2000. Med pravilnimi rešitvami bomo izžrebali 5 lepih nagrad. KINO IDEAL Kolodvorska 9/a JULIJ 2000 Mesec ameriških akcijskih uspešnici Sobota, 8-julij, ob 22.uri HURRICAN Am.akcijski biografski film-uspešnica Sobota, IS.julij, ob 22.uri GLADIATOR Am. zgodovinski spektakel-uspešnica Sobota, 22 .julij, ob 22.uri TRIJE KRALJI Am. akcijska uspešnica Sobota, 29. julij, ob 22. uri BREZGLAVI JEZDEC Am. akcijski film-uspešnica muli IM;LASI ] Počitnice na Pagu. Apartmaji po izredno ugodnih cenah. Informacije in rezervacije: Luka, teh: 00 385 53 661 954 Prodam poslovni prostor ca 45 m2, v strogem centru Ribnice, 1. nadstropje (Johanova hiša). Dokumentacija urejena, cena po dogovoru. Tel.:041-746 808,041-676 138 Študentka nemškega jezika inštruiram nemški jezik za osnovno in srednjo šolo. Informacije:Teh: 01 / 8361 -295, 041 / 991 -926 Prodam gostinski lokal v centru Ribnice. Teh: 031 - 662 091 E - Združenje čebelarjev Humec 1 - Športno društvo Lončar L - Društvo ljubiteljev kaktusov Kostevc 12. Gozdovi spet vabijo z raznoliko ponudbo gozdnih sadežev. V tem času je v njih največ borovnic. Te pa najbolj uspevajo... T - na Koroškem T - na Žukovem C-vSavinjski dolini Profesor nemškega jezika inštruiram nemški jezik za osnovne in srednje šole.Teh:01/ 8360-072 V bližini Ribnice kupim vseljivo stanovanjsko hišo. Z doplačilom menjam tudi za stanovanje. Teh: 041 / 564-623 Prodam CB postajo z mobilno anteno, primerno za tovorno vozilo. Možna montaža. Cena: 12.000,00 SIT. Teh: 041-565 164 V najem oddam dvosobno stanovanje v Ribnici, Knafljev trg. Tel.:041-509 549, 041 -830510 \____________________________________________________________V ZABAVNE STRANI KMETIJSKI NASVETI KMETIJSKI ZAVOD LJUBLJANA Enota Ribnica Škrabčev trg 19, 1310 Ribnica Telefon: 861 927 KROMPIRJEVA PLESEN (Phytophthora infestans de Bary) Kjub temu, da se s krompirjevo plesnijo srečujemo vsako leto, je ni vedno lahko prepoznati. Najbolj zanesljivo jo prepoznamo , če na spodnji strani lista pogledamo pego zjutraj, doklerje še rosa. Opazili bomo bel plesniv kolobar okrog pege, ki ga sestavljajo trosonosci s trosovniki.Bolezenska znamenja opazimo na listih, obolijo pa lahko tudi listni peclji, steblo, cvet, plodiči in seveda gomolji. Na zgornji strani listov so vidne rumenorjave pege brez izrazitih obrisov. Te hitro odmrejo in postanejo temnorjave ali tem-nosivkaste. Pege se naglo širijo. V ugodnih razmerah lahko bolezen uniči krompirjevo listje v manj kot tednu dni. Gliva okužuje tudi gomolje. Na lupini obolelih so sivorjave, nekoliko uleknjene pege. Pod njimi meso porjavi v obliki rjastih meglic brez jasnih obrisov. Sprva so pege majhne, postopoma pa se večajo in lahko zajamejo vso površino gomolja. To se rado dogaja pri zgodnjih sortah. V okuženih gomoljih začnejo odmirati tkiva, posledica pa je gnitje, pri katerem pogosto sodelujejo tudi razne gniloživke. Če so tla vlažna, se taki gomolji spremenijo v mehko kašasto gmo- to; tedaj govorimo o mokri gnilobi. Če pa se vreme otopli in tla osuše, se tudi okuženi gomolji osuše, zgrbančijo in otrde. Gliva torej okužuje zelene dele krompirja ali go-molje.Brez fungicidov bolezni ne moremo preprečevati, lahko pa s posrednimi ukrepi pripomoremo, da se pojavlja v manjšem obsegu.Cilj uporabe fungicidov je čim daljše ohranjanje zdravega nasada. Sadimo to odbrane, zdrave gomolje, ki so brez kovinskih peg na površini. Nasad naj ne bo pregost, da se v njem ne zadržuje preobilna vlaga.Če stroji to omogočajo, je ugodno, da sadimo na medvrstno razdaljo 75 cm ali celo več. Tako se bodo vrste strnile pozneje in razmere za razvoj plesni bodo manj ugodne. Tudi škropivo bo bolj enakomerno prekrilo vso rastlino. Večja medvrstna razdalja omogoča, da dobimo zadosti zemlje za oblikovanje grebenov. Dovolj debela plast zemlje (5 cm ali več) nad gomolji preprečuje okužbo gomoljev s sporami, ki se spirajo z okuženih listov v tla in povzročajo gnitje gomoljev že na polju. Ločeno sadimo zgodnje in pozne sorte, da se gliva ne prenaša s prvih na druge. Skrbimo za pester kolobar. Sadimo nakaljen krompir, da pridobimo čas, ko krompir lahko raste brez nevarnosti za okužbo. Poskrbimo za zatiranje plevela, da se vlaga ne zadržuje v nasadu. Pomembneje prvo zatiranje bolezni, kajti z njim predvsem preprečimo glivi, da bi se širila. Število škropljenj je odvisno od vremenskih razmer med rastno dobo in občutljivosti posajenih sort. Drugi pomemben dejavnik je upoštevanje pravih razmikov med škropljenji, šele na tretjem mestu je izbor fungicidov. Tudi samo z uporabo fungicidov z dotikalnim delovanjem je možno nadzorovati plesen, a je za to potrebno veliko število škropljenj in kakovosten nanos škropiva. V Sloveniji so fungicidi za krompirjevo plesen razvrščeni v tri skupine, glede na način delovanja. Dotikalni fungicidi delujejo to na mestu na rastlini, kamor jih nanesemo s škropljenjem, in del rastline, ki ni pokrit s fungicidom, ni zavarovan. Slabo poškropljeni deli rastlin in novo zrasli listi niso zavarovani. Ti fungicidi preprečujejo kalitev spor in s tem okužbo zdravih listov, a so popolnoma neučinkoviti proti sporam, ki so že kalile in prodrle v tkivo. Pripravki so naslednji: polyram DF, antracol, brestanid, dithane, pinozeb, bakreni dithane in drugi. Sistemični fungicidi se vpijejo v rastlino in niso podvrženi spiranju.Pri vstopu v rastlino se razporede v tkivu in tudi potujejo z vodnim tokom po njej. V veliko pomoč so nam v obdobju bujne rasti cime in v obdobjih z dolgotrajnim slabim vremenom. Pripravke iz te skupine smemo uporabiti to dvakrat v rastni dobi. Dobimo jih pod imenom: ridomil MZ gold, ridomil MZ, gal-benM.galben C. Fungicidi z lokalno sistemičnim delovanjem so tisti, ki po nanosu na list ne potujejo po rastlini, se pa razporedijo med celicami znotraj tkiva v listu. Ker ne potujejo po rastlini, tudi ne varujejo njenih novo zraslih delov. Pripravke dobimo pod imenom: acn> batMZ, antracol combi, equation pro. Slabe izkušnje lanskega leta nam narekujejo previdnost, kar pa ne pomeni, da moramo škropiti brezglavo. Obvestila o stanju glede plesni na posameznih območjih Slovenije, primeren čas za začetek uporabe sistemičnih pripravkov in kratka navodila za varstvo rastlin so na voljo na telefonskem odzivniku 9823. Pripravila Irena Šilc N a s s M < m z 0 N 1 S O g z PRED ODHODOM V TUJINO Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije pred poletno turistično sezono obvešča zavarovane osebe o postopkih ureditve zdravstvenega zavarovanja med začasnim bivanjem v tujini in o prilagojenem delu pristojnih služb Zavoda za nemoteno in pravočasno ureditev tovrstnih zavarovanj. Zavarovanim osebam, ki so obvezno zdravstveno zavarovane v Republiki Sloveniji, je v času začasnega bivanja v tujini zagotovljena pravica do nujnega zdravljenja. Način uveljavljanja te pravice je odvisen od tega, ali zavarovana oseba potrebuje storitve nujnega zdravljenja v državi, s katero je sklenjena meddržavna pogodba (konvencija), ali v državi, s katero meddržavna pogodba (konvencija) ni sklenjena. Vsem zavarovanim osebam za čas začasnega bivanja v državi Avstriji, Belgiji, Hrvaški, Italiji, Luksemburgu, Madžarski, Nemčiji, Nizozemski in Romuniji svetujemo, da si pred odhodom v določeno državo priskrbijo z meddržavno pogodbo dogovorjeni obrazec: Potrdilo o pravici do zdravstvenih storitev med začasnim bivanjem v drugi državi. Potrdilo lahko dobijo zavarovane osebe na vseh območnih enotah in izpostavah ZZZS, torej tam, kjer imajo urejeno obvezno zdravstveno zavarovanje. Uradne ure pristojnih služb Zavoda bodo v času turistične sezone nekoliko podaljšane in se bodo med posameznimi območnimi enotami razlikovale, o čemer bo zavarovane osebe obvestila območna enota ZZZS. Za pridobitev potrdila je potrebno predložiti potrjeno zdravstveno izkaznico ali veljavno kartico zdravstvenega zavarovanja in poravnati ceno potrdila, to je 150 SIT. Potrdilo se izda praviloma zavarovani osebi, in sicer največ za čas 3 mesecev. S tem potrdilom lahko zavarovane osebe v navedenih državah uveljavljajo pravico do nujnega zdravljenja, in sicer praviloma brez plačila pri zdravnikih ali zdravstvenih us- tanovah, ki so del javne (državne) zdravstvene mreže. Pri zasebnih zdravnikih ali na privatnih klinikah, ki nimajo pogodbe z državno zavarovalnico, pa bodo morali stroške poravnati sami in po vrnitvi uveljavljati povračilo teh stroškov na pristojni območni enoti ali izpostavi ZZZS. Za povračilo je potrebno predložiti dokumentirane račune, na podlagi katerih se po postopku, ki je določen z meddržavno pogodbo, opravi povračilo stroškov v višini, kot jo prizna tuji nosilec zavarovanja v kraju, kjer so bile storitve nudene. Da bi se izognil dolgemu čakanju oz. dolgim vrstam, je Zavod tudi letos omogočil možnost izdaje potrdil za večje skupine zavarovancev. V tem primeru predstavnik skupine prinese potrjene zdravstvene izkaznice ali veljavne kartice zdravstvenega zavarovanja in se dogovori o prevzemu izpolnjenih potrdil. Ta možnost je dana tako za primere organiziranih izletov oziroma letovanj kakor tudi delodajalcem za njihove delavce in družinske člane. Poleg tega pa Zavod za drugo polovico meseca junija načrtuje možnost, da zavarovane osebe naročijo potrdila preko spletne strani Zavoda (http://www.zzzs.si.), preučuje pa tudi možnost naročanja preko samopostrežnih terminalov, katere je Zavod v tem letu postavil na več kot 270 lokacij širom po Sloveniji, sicer predvsem z namenom potrjevanja kartic zdravstvenega zavarovanja. Razen navedenih držav so meddržavne pogodbe sklenjene še z državo Bolgarijo, Češko, Poljsko ter Veliko Britanijo in Severno Irsko, kjer zavarovane osebe pravico do nujnega zdravljenja uveljavljajo v javnih zdravstvenih zavodih na podlagi potnega lista in potrjene zdravstvene izkaznice ali veljavne kartice zdravstvenega zavarovanja. Tudi v tem primeru bodo morali stroške plačati sami, če bodo uveljavljali pravico do nujnega zdravljenja pri zasebnikih, ki niso del javne zdravstvene mreže. V primeru, da bo zavarovana oseba morala plačati zdravstvene storitve, lahko vloži zahtevek za povračilo na pristojno območno enoto oziroma izpostavo ZZZS, s tem da v upravičenem primeru stroške povrne nosilec zavarovanja tiste države, kjer je zavarovana oseba uveljavljala zdravstvene storitve. Pri uveljavljanju pravice do storitev nujnega zdravljenja v državi, s katero je sklenjena meddržavna pogodba, veljajo glede obsega, vrste in načina nudenja nujnih zdravstvenih storitev predpisi države, kjer so bile storitve opravljene. Za vse ostale države niso sklenjene meddržavne pogodbe, kar pomeni, da morajo zavarovane osebe, v primeru uveljavljanja storitev nujnega zdravljenja le-te plačati sami. Na podlagi dokumentiranega računa bo pristojna območna enota oziroma izpostava ZZZS opravila povračilo stroškov v višini ustreznega deleža po povprečni ceni teh storitev v Sloveniji. Marsikateri nevšečnosti se je moč izogniti tudi s sklenitvijo prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja z medicinsko asistenco v tujini, ki ga ponuja Vzajemna zdravstvena zavarovalnica in nekatere druge zavarovalnice. Tovrstna zavarovanja krijejo stroške nujnega zdravljenja v tujini brez neposrednega plačevanja storitev tako v zasebnih kot tudi v državnih zdravstvenih ustanovah in nudijo vrsto drugih praktičnih koristi (npr: prevoz zavarovanca do zdravstvene ustanove v tujini ali po potrebi v domovino, pravno pomoč, premagovanje jezikovnih ovir, pomoč svojcem...). Podrobnejše informacije o pravicah na osnovi meddržavnih pogodb lahko zavarovane osebe dobijo na vseh enotah Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije in na spletni strani Zavoda (http://www.zzzs.si.). Nekatere informacije zavarovanim osebam nudijo tudi pooblaščene turistične agencije. ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE SLOVENIJE POVSOD PO SVETU ENAKO MALOMAREN ODNOS DO GOZDA Čut za estetiko je možno močno izboljšati že s samim opazovanjem gozda. Tako preprosto je to. Preprosto zanimivo pa je tudi, da si slikarji in ostali umetniki, ki mnogi svoj umetniški dar izpovejo ravno preko odnosa do narave, ne upajo v gozd. "Večina jih je imela kar strah pred gozdom," je redkim poslušalcem zaupal Janez Konečnik, ki skupaj s kolegi vodi skupine. Zanj, ki je prepotoval Afriko, Južno in Severno Ameriko, so najlepši gozdovi ravno tisti na obrobju reke Kolpe, tam okrog Krokarja... Dejstva, da smo v "gozdu gostje in ne gospodarji", so se zavedali le prvotni prebivalci in nekdaj tudi naši predniki Začelo seje s tem, daje šestim obiskovalcem, ki so se konec majskega popoldneva le odločili prisluhniti temi "Gozdar v službi narave in človeka", predavatelj Janez Konečnik pojasnil, daje gozdar najprej v službi narave. Toda vseskozi se v njem poraja notranji konflikt, ker je med svojim delom prisiljen skrbeti za razvoj in celostno rast gozda, obenem pa ga grobo izkorišča s sekanjem prepotrebnega lesa. Gozdarji, ki so prvenstveno usmerjeni v dobro gospodarjenje z gozdovi, so pogosto medijsko zapostavljeni, zato sta kočevsko gozdarsko društvo in ribniška območna enota za gozdove v "tednu gozdov" omogočila ljudem spoznavanje njihovega dela. Bolje, kot gaje prikazal Konečnik, kije izvrsten fotograf, in je ljubezen do narave, ki jo gozdar mora gojiti, kazal preko svojih diapozitivov, bi ne mogli. Leti so dokazovali barvitost in pestrost življenja v raznolikem gozdu, kjer se lepota razkriva v tako drobcenih pomembnostih kot sta pajkova mreža in jutranja meglica. Mogočne slovenske gozdove nam zavidajo gozdarji z vsega sveta, je povedal Konečnik, ki je s fotoaparatom prepotoval njegov dobršen del, a tudi pri nas se soočamo z ničvrednim odnosom do gozda. "Ne zadošča, da v imenu "eko trenda" razglašamo svoje nasprotovanje požiganju gozdov v Amazoniji, ko pa je naše okolje ravno tako problematično," je dejal. Znanje o dobrem gospodarjenju z gozdom se ne prenaša več iz roda v rod, niti lastniki gozda večinoma ne poznajo več vsakega svojega drevesa toliko, da bi zanj izbrali pravi čas za posek. Mnogi privatni lastniki gozdov se dandanes niti ne posvetujejo s strokovnjaki, ko sekajo, ker je zanje gozd vreden le toliko, kolikor je od njega možno iztržiti, je poudaril Konečnik. A njegove dobronamerne besede je tudi tokrat slišalo le šest ljudi. ALENKA PAHULJE Razmišljanje... Zgodnje poletje je. Tisto obdobje leta, ko misli že uhajajo h kratkemu poletnemu oddihu. A delaje še preveč in na dopust bo potrebno še malo počakati. In zgodnje poletje je tako povezano z delom, pa s kratkimi izleti ali sprehodi v naravo. Da, narava je vedno tu, pri nas na dosegu roke. Iti v naravo, si spočiti misli in razbistriti duha, to je tisto "ta pravo ". Piše: mag. FRANC BUT Pa smo naredili kratek izlet, prejšnjo nedeljo. Kar v ribniško lepo okolico smo jo mahnili. Nismo bili edini, lep dan je vabil in Ribničani imajo radi naravo. Nič ni lepšega, kot ustaviti se nekje na travniku, v senci in malce pomali-cati, kaj popiti, tisto, kar si prinesel s seboj. Kar nekaj skupin nas je bilo na tistem travniku, tistega popoldneva. In vsi smo uživali v naravi, vsi smo malicali in vsi smo pili pijačo v plastenkah. Ko se je popoldan nagnil v večer, smo začeli odhajati, eden po eden. In mnogi so za sabo pustili marsikaj, kar v naravo ne sodi, plastične steklenice, vrečke, alu-folijo, papir in celo star radio. In tisti lepi travnik ob gozdu ni bil več tako lep kot prej, bilje podoben mnogim drugim po Sloveniji in v Ribnici. Čaka ästilne akcije, tistega dne, ko se bomo vsi trkali na prsi, kazoč svojo ekološko zavednost, ali pa zavednega lastnika tistega travnika, ki ne želi na svojem imeti packarije. Pa bi bilo tako malo potrebno! Samo pobrati in odnesti tisto, kar smo prinesli s seboj. Vsak Ribničan mora imeti tudi nekaj gozda, tako pravijo. Tako za hude čase ali pa za svojo rabo. Tako sva šla s tastom pogledat tisto malo našega gozda, predvsem katero drevo je še sosedovo in katero že na našem. Nisva srečala medveda, videla pa sva staro odsluženo katropa dva hladilnika, nekaj starih loncev in še kaj. Tako pod drevesi, blizu kamna, da bi bilo malce skrito. Verjetno je kdo pripeljal, da ne bi bilo v napoto doma. Pa tudi ta gozd ni bil več tako lep zaradi tiste stare katre. Veliko je zgodb, ki so gornjim podobne. Veliko jih opazimo, veliko jih slišimo, v kateri kdaj celo sami sodelujemo. Ekološka zavest, zavest odnosa do okolja, v katerem bivamo, je tista, na katero se moramo spomniti. Kaj nam pomeni okolje, ali nas skrbijo odpadki, pa pregrevanje ozračja in tanjšanje ozonske zaščitne plasti? Ali se sploh zavedamo, da je prostor, v katerem živimo, nam dan le v uporabo, "na posodo", da nismo njegovi gospodarji in da smo ga že zelo uničili? Skorajda vsi smo opustili kurjavo na drva in ogrevamo stanovanja in hiše na olje, bolj sodobno. Skoraj vsi imamo že po dva avtomobila, pa še kaj. Saj tukaj skoraj ne moremo veliko vplivati, razvoj je naredil svoje in ta razvoj hkrati ogroža naravo. Pa nas ne skrbi preveč, da smo v petdesetih letih okolje uničili bolj kot naši predniki preje v vseh stoletjih. Ne skrbimo preveč, za to še ni potrebe, pravimo. Res ne moremo veliko storiti kot posamezniki, pri globalnih vprašanjih. A veliko je že, če se tega zavedam, če o tem razmišljam in če storim tisto, kar lahko vendarle storim sam. Ne bomo več kurili plastičnih lončkov od jogurta, ne bomo več puščali za sabo odpadkov našega izleta v naravo, ne bomo starega hladilnika odpeljali v gozd, ne bomo ostanka škropiva izlili v kanalizacijo in ničesar več ne bomo vrgli skozi okno avtomobila, ko se vozimo. Kar veliko je mogoče postoriti. Več kot kaže na prvi pogled. Nobene potrebe več ni, da odpadkov ne bi odpeljali na uradno smetišče, ali v kontejner. Naša občina Ribnica je vendarle naredila dober korak naprej, z bolj urejenim sistemom odvoza odpadkov. In še nekaj bom storil sam. Svoji hčeri in sinu bom povedal, daje skrb za okolje vrednota. Da jima bo prišlo v meso in kri, da bosta to res verjela in tako čutila. Ker narava nam je dana le "na posodo", zato da bo ostala še drugim, ki prihajajo za nami. Da bosta tudi moja sin in hči razumela, da jima bo tisti skromni gozd na Mali gori dan zato, da ga enako pustita svojemu sinu in hčeri. EKO EKO EKO EKO EKO EKO EKO EKO EKO EKO EKO EKO EKO EKO EKO EKO EKO TURISTIČNE DROBTINICE Po poteh dediščine - Slovenske korenine KONEC JUNIJA ŽE ZAČETEK TRŽENJA Na razpolago bo tudi zaključno poročilo o preteklih dveh fazah Angleški strokovnjaki so opravili še zadnji nadzor na projektnem območju V Kočevju seje prve dni junija le odvila delavnica na temo oblikovanja turističnih pešpoti. Leto bi moral že meseca februarja voditi Marcus Grant, a gaje policija ravno tisti dan aretirala v hotelu Valentin zaradi suma večje davčne goljufije. Grant je v koprskem zaporu prebil dva tedna, a seje izkazalo, da gre za napačnega osumljenca. Zaradi zapletov, ki jih je pravzaprav povzročila tiralica angleškega Interpola, tako Grant ni bil prepričan, da bo svoje svetovalno delo v projektu lahko dokončal, saj ni dobil zagotovila, da ob prihodu v Slovenijo ne bo ponovno aretiran. Poleg tega je slovenske oblasti obdolžil nespoštovanja haaške konvencije, saj mu v času priprtja ni dovolila telefonirati ne družini ne odvetniku ne britanskemu konzulatu. Njegov obisk je sicer zadnji v vrsti več kot dve leti trajajočih obiskov angleških strokovnjakov na projektnem območju. Marcus Grant je svoje nasvete o oblikovanju pešpoti, trženju ekonomskega dobička, vključevanju ponudnikov storitev in uslug, kreiranju enostavne zloženke in primernem vzdrževanju poti predstavil tudi posameznim občinam, ki jih je obiskal v osmih dneh. V istem času, 9. in 10. junija, pa je v Novem mestu, kjer je središče podobnega projektnega območja, zaživelega še pred "našim", in ga imenujejo "Po poteh dediščine Dolenjske in Bele krajine", potekal razvojni forum. Smatra se ga za enega pomembnejših turističnih dogodkov leta, na njem pa so razpravljali tako slovenski kot angleški strokovnjaki, ki sodelujejo tudi v projektu občin od Cerknega do Osilnice, med njimi H. Goodwin in P. Nizette. Forum je trajnostni turizem propagiral kot okolju in ljudem prijazno obliko turističnega razvoja, udeležil pa se ga je tudi veleposlanik Združenega kraljestva David Lloyd. Odločilno in vodilno bo sedaj trženje turistične ponudbe Podjetje Hosting, d.o.o., ki ga je 14 občin - od Cerknega do Osilnice - na zadnji majski dan na koordinacijskem sestanku v Ljubljani potrdilo za vodjo trženja skupnega projekta “Po poteh dediščine”, bo najprej začelo oblikovati turistično ponudbo, prodajni katalog ter cenik za izbrane, tržno zanimive lokacije. Poleg 23 privlačnih točk bo v dodatnih t.i. paketih ponudbe zajeta tudi ostala turistična ponudba posameznih občin, vendar bodo le-te morale same urediti lokacije. To pomeni, da bo v njihovi skrbi celotna infrastruktura, najsi bodo parkirišča, pešpoti, in tudi restavrirale bodo objekte. Pri tem bodo lahko koristile tako pomoč upravljavskega združenja kot sredstva, ki jih bodo pridobile na razpisih. Marketinško podjetje Hosting, d.o.o. bo svojo strokovno pomoč nudilo dve leti in pol, nakar bo trženje pre- vzelo Združenje. Njegova najprimernejša oblika še vedno ni določena, bo pa opredeljena kot regionalna ali kot področna turistična organizacija. V tem času bo Hosting, d.o.o., ki ga vodi bivši državni sekretar za turizem, Peter Vesenjak, poleg že navedenih nalog usposobil tudi ponudnike turističnih programov na tem področju, izobraževal turistične vodiče in skrbel za razvoj turizma na kmetijah ter oblikoval prepoznavno blagovno znamko projekta. ALENKA PAHULJE Občina Ribnica, Turistično društvo Ribnica, Turistično informacijski centerin Območna obrtna zbornica Ribnica organizirajo 1. ROKODELSKI FESTIVALRIBNICA2000. Festival se bo odvijal včasu 5. Ribniškega semnja suhe robe in lončarstva, to bo v nedeljo, 3. septembra. Različne aktivnosti in prizadevanja občine in drugih institucij na področju turistične promocije Ribniške doline so porodile zamisel, da bi se v Ribnici enkrat letno zbrali vsi slovenski rokodelci. Pripravljalni odbor, sestavljen iz ljudi, zaposlenih v uvodu omenjenih institucijah, je na nekaj sestankih razpravljal o sami izvedbi rokodelskega festivala. Želja župana občine Ribnica, čigar ideja je tudi festival, je, naj bi se le-ta odvijal nekako v mesecu juniju. S tem bi dobili čez leto lepo razporejene prireditve (Ribniški semenj jeseni, pustni karneval pozimi, amaterska gledališča poleti). Zaradi prekratkega časa za dobro pripravo festivala je bila sprejeta odločitev, da se le ta organizira v času ribniškega semnja. S tem se bo lažje pridobilo rokodelske mojstre iz vse Slovenije, saj bodo zaradi zelo obiskanega semnja videli tudi komercialni interes - tu mislimo prodajo svojih izdelkov. Z organizacijo 1. Rokodelskega festivala bo lepo popestren sam ribniški semenj, kije že 25. po vrsti. Nedvomno bo to atrakcija za vse obiskovalce, saj imamo na posameznih področjih rokodelstva zelo malo mojstrov, a bodo ti na semnju demonstrirali svoje spretnosti. Celotni projekt vodi Območna obrtna zbornica Ribnica, ki tudi sprejema prijave udeležencev, suhorobarski in lončarski mojstri pa nastopajo na semnju na način kot do sedaj. PAVEL HOČEVAR Gradivo za objavo zbiramo do 6. julija v uredništvu Rešeta, Škrabčev trg 40. TEL. ŠT.: 8369 765 (Uredništvo) 8372 023 (Občino) Fax: 8369 765 E-mail: reseto@ribnica.si Zaželene so diskete (uporaba urejevalnika besedil WORD 6.0, pisava Times New Roman CE, velikost črk = 12 pik) in fotografije, pri katerih obvezno pripišite avtorja. Gradivo oddajte v navedenem roku. 1. Pisma bralcev: Dolžina naj ne presega 30 vrstic (1 vrstica=60 znakov). 2. Odgovori Dolžina ne sme biti daljša od teksta, na katerega je podan odgovor. 3. Ostali teksti: Dolžina ne sme presegati 45 vrstic (1 stran A4 format). Vse morebitne daljše tekste objavimo le po predhodnem dogovoru z uredništvom. Obvezno se podpišite s polnim naslovom, vključno s telefonsko številko in lastnoročnim podpisom. Ime, priimek in kraj bodo objavljeni, vsi ostali podatki pa zadržani v uredništvu. Anonimnih vsebin ne objavljamo! Teksti naj ustrezajo zahtevanim pogojeni. Uredništvo si pridržuje pravico do krajšanja. 1. ROKODELSKI FESTIVAL V RIBNICI Belokranjci pri izdelovanju pisanic in Idrijci pri izdelovanju čipk Mojstre domače in umetne obrti je Ribnica zbrala že ob srečanjih izseljencev, ko jih je na enega izmed njih prišlo okrog 50, Takrat je bila dana tudi pobuda, da se pripravi samostojna prireditev, toda letos bo rokodelski festival potekal v okviru ribniškega sejma. Festivala takšnega tipa, ki bo poskušal zbrati najboljše mojstre v domači in umetni obrti iz cele dežele, v Sloveniji še ni; so le bolj specifični, kot na primer idrijski čipkarski festival. Pri izboru bodo sodelovali tudi etnološki strokovnjaki, in če se bo ribniški rokodelski festival obnesel, bo prihodnje poletje postal samostojna prireditev. (Op.: ap) ZANIMIVOST Za veleposlanika Združenega kraljestva Davida Lloyda je bil obisk v kočevskih gozdovih, kjer je lahko opazoval živali v njihovem prvobitnem okolju, nepozabno doživetje. Tako vsaj pravi. Tu je bil prvič, čeprav v Sloveniji svoje delo opravlja že tretje leto. Navdušenje bil nad naravo, raznovrstnostjo živalskega sveta, predvsem pa zadovoljen, ker žival in človeka ne ločuje ograja. Osemčlanska skupinica, ki se je konec maja zbrala v Kočah pri Kočevski Reki, seje skupaj z lovci razpršila po prežah, da bi, bolj kot karkoli, lahko ugledala medveda. Uspelo je eni skupini, ambasadorju ne. Je pa zato slišal zavijanje volkov in videl divjo svinjo, o čemer je vzneseno pripovedoval tudi kolegom na junijskem posvetu o trajnostnem turizmu. Ta visoka angleška eminenca je namreč na fotolov v naše kraje prišla v okviru projekta "Po poteh dediščine", zato sta ga v Kočah sprejela tako ribniški župan kot kočevski podžupan Janez Černač. Dobra izkoriščena promocija tega dela Slovenije, bi lahko rekli. Zanimanje za tržno nišo kočevsko-ribniških gozdov bo očitno ostal medved, ambasador pa je obljubil, da bo semkaj pripeljal tudi svoje stanovske kolege. Tokrat je bilo z njim namreč kar pet otrok. BRITANSKI AMBASADOR ni videl medveda, zato pa videl divjo svinjo in slišal volkove Mala skupinica tik pred odhodom na preže - na ogled medveda! Foto Alenka Henigman AP TURISTIČNE DROBTINICE RAZNO (razno) DESET LET KARITAS NA SLOVENSKEM 1. maja je minilo deset let, karje bila po petinštiridesetih letih ponovno oživljena Slovenska Karitas. (SK) V naslednjih mesecih pa so bile ustanovljenešetri Škofijske Karitas (ŠK)-v Kopru, Ljubljani in Mariboru. Pravje, da sete obletnice spominjamo, saj je bilo to za Cerkev na Slovenskem izredno pomembno: začela je zjavno organiziranim karitativnim delovanjem, karje bilo vtotali-tarnem sistemu prepovedano. Okoliščine - poplave v novembru 1990, vojaška agresija v Sloveniji leta 1991, nato naval beguncev iz Hrvaške, kasneje še večji iz Bosne in Hercegovine, so pospešili ustanavljanje Župnijskih Karitas (ŽK). In v ta čas, v leto 1991, vpada tudi ustanovitev ŽK Ribnica in ŽK Dolenja vas. Prav begunci iz Hrvaške so povzročili, daje karitativno delo v naših župnijah zaživelo bolj, kot smo mogli pričakovati. Obe ŽK združujeta delo na tistih področjih, ki so skupna za obe župniji, reševanje stisk v svojih okoljih pa opravlja vsaka na svojem območju. Poslanstvo Karitas (izhaja iz latinske besede caritas, ki pomeni ljubezen) je ljubezen do bližnjega, ki se mora obračati posebno k ljudem v pomanjkanju, trpečim, bolnim, osamljenim, starim, nezaščitenim, zasvojenim, telesno in duševno prizadetim, beguncem, zapornikom..., zlasti če izpadejo iz sistemsko urejene državne pomoči. (Karitas z veliko začetnico pa je cerkveno organizirana ljubezen-poslanstvo služenja). Področje dela Karitas je tako silno obsežno. Stisk ljudi v današnjem času je nešteto. Revščina trka na vrata v vseh okoljih zaradi brezposelnosti, bolezni, nizkih plač. Stiske so tudi v medsebojnih odnosih, izgubljanju smisla življenja, pomanjkanju življenjskih vzorov, v nepravilnem ravnanju okolja, nerazumevanju, izločanju iz skupnosti itd. itd. Vemo, da vseh stisk ne bomo mogli nikoli odpraviti, pomembno pa je, da smo zanje občutljivi, jih pravočasno zaznamo in se jim odzivamo. Zato so v okviru SK, ŠK in ŽK osnovane najrazličnejše oblike konkretne pomoči družinam, otrokom, starim, bolnim, zasvojenim tudi s svetovalnicami, z domovi za ostarele, zasvojence, vrtci. Skrb je posvečena tudi strokovnemu izobraževanju in duhovni rasti prostovoljnih karitativnih sodelavcev. V tem desetletnem obdobju je Karitas na Slovenskem opravila izredno veliko delo, tako doma kot pri pomoči v vojni prizadetim na Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini, na Kosovu. Tudi naši ŽK skušata blažiti stiske v našem ožjem okolju, odzivamo pa se tudi na vse akcije, ki jih izvaja SK in ŠK Ljubljana. Upamo, da ste občani zaznali naša prizadevanja, zato se obračamo na vse ljudi dobre volje v naši občini, da bi nam pomagali, nas podprli in se odzvali prošnjam, ko se obračamo na vas za pomoč pri opravljanju svojega poslanstva. Pomoč za župnijsko Karitas lahko nakažete preko žiro računa: 51300-621-11006 05 1321110-110345. Vsak prvi ponedeljek v mesecu je eden od članov Karitas dežurni v pisarni Rdečega križa (Škrabčev trg 17). Če ste v stiski, se oglasite. Odbor ŽK Ribnica, z enoto Dolenja vas NOVA ŠTIFTA NAI BI LE DOBILA SV0I KAŽIPOT Verjetno gre res za skrajno nujo, kersedaj večinoma veliki in nerodni avtobusi vozijo pod Malo goro, namesto da bi zavili vžlebiču. Tisti vozniki, ki imajo bolj premetene vodiče, napako uvidijo že na bencinskem servisu, nakarjo naglo uberejo vsmeri, ki naj bi po občutku veljala za pravo. Tako pač ne gre. Praviloma se turisti ne bi smeli venomer izgubljati na poti do svetovno znane romarske cerkve in tudi krajani ne bi smeli biti prisiljeni vročno izdelovanje tabel, da ne bi po nepotrebnem izgubljali živcev zaradi gostote prometa, ki se po vijugastih cestah komaj zvrsti. Postavitev prometnih znakov ob glavnih cestah je sicerv pristojnosti Direkcije Republike Slovenijeza ceste, in ne Občini Ribnica ali Sodražica, na področju katere se nahaja toznanoromarskosredišče,pojasnjujeJože Tanko. Vendarle je bil zaradi vrste ustnih pripomb prebivalcev nadzorni službi, ki odreja postavitev prometne signalizacije, poslan dopis na DRSC.je dodal. Tam so obljubili, da bodo označbo za Novo Štifto po tolikih letih "turističnih brezpotij" vžlebiču le postavili. Za zdaj tam na novo stoji le tabla za Travno goro. Ko se človeku utrne misel, da bi bilo treba ponovno izeti barvice v roke in ročno namalati kažipot, se nenadoma pojavi obljuba: Da bo, da bo! Iz arhiva muzeja RIBNICA IN NJENO ŠOLSTVO Mali France je prišel v ribniško šolo po posredovanju svojega starega strica Jožefa Prešerna, tedanjega župnika na Kopanju pri Grosupljem, v jeseni 1810, torej že v času francoske okupacije naših krajev. Nastanili so ga pri tedanjem učitelju Antonu Krompholzu, v hišni št. 27, kjer je imela svoje prostore tudi šola. Najverjetneje je tu stanoval naš pesnik obe šolski leti pri učitelju, ki je bil trd Nemec in je bil poročen z ribniško domačinko, Marijo Ramorjevo. Dr. Anton Slodnjak v svojem obširnem opisu o Prešernu glede njegovega šolanja v Ribnici dostavlja, "da je bil Prešeren, zaveden od Krompholzovih otrok v nekakšno mladostno zablodo, daje bil pozneje vedno nejevoljen, če gaje kdo spomnil na Ribnico, in da seje baje še na smrtni postelji z bridkostjo spominjal tega kraja." Z ribniškim dekanom Valentinom Prešernom naš pesnik ni bil v sorodu. Šolstvo v Ribnici se je začelo s cerkveno inštitucijo. Visoko je bilo razvito že v začetku 15. stoletja zaradi tega, ker je bila dobro razvita cerkvena organizacija, to je naddiakonat, kije združeval župnije od Barja pa vse do Kolpe. Poleg samostanske šole v Stični in župnijske v Kranju je močno slovela šola v Ribnici. Ta pa ni bila navadna trivialna, ampak latinska šola, za izobrazbo duhovskega naraščaja, kije učence usposabljal za vseučilišče. V dobi reformacije je ta šola nekoliko oslabela. Sredi 17. stoletja so bili v Ribnici laiški učitelji. Šolstvo seje začelo dvigati v drugi polovici 18. stoletja, saj se je Marija Terezija z vso vnemo oprijela ljudske, do tedaj tako zanemarjene šole. Njeno delo je nadaljeval njen sin, cesar Jožef II., pri čemer so mu pomagali jožefinsko in janzenistično usmerjeni duhovniki, posebno pa dekani, ki so bili obenem okrajni šolski nadzorniki. Kakšno je bilo stanje v takratnih šolah po Kranjskem, nam ni kaj dosti znano. Na podeželju so imeli na Kranjskem redno šolo le trije kraji: Ribnica, Idrija in Komenda Sv. Petra pri Kamniku, kije bila zas- MOJIH 40 LET Dom na Grmadi V sklopu prireditev ob 40-letnici Doma na Grmadi bomo v soboto, 22. julija 2000, ob 20. uri odprli priložnostno razstavo pod naslovom Naj omenimo, daje bila v rojstnem času doma in potem še nekaj let zelo delavna fotografska sekcija turističnega društva "Grmada", kije priredila nekaj uspelih razstav. Tem je piko na "i" pritisnil naš pokojni član France Modic, ki vas še danes v domu na Grmadi razveseljuje s stalno razstavo. Ureditev razstave j e tudi tokrat pod taktirko ing. Tonija Andoljška. Nekaj zanimivih slik že imamo, želeli pa bi, da bi pri razstavi sodelovali tudi tisti, ki imate sliko kot spomin na Grmado. Prosimo vas, da nam sliko posodite za razstavo in jo do 15. julija 2000 odd-aste s kratkim komentarjem gospodu Toniju ali pa pošljete TD "Grmada", 1316 ORTNEK. Slike bo ocenila komisija društva in prve tri tudi nagradila. FRANCI ŠILC Izza šolskih klopi Kaj veš o prometu Ribnica je devetega maja gostila medobčinsko tekmovanje Kaj veš o prometu, ki ga je organiziral Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Občine Ribnica. Na tekmovanje so prišli še udeleženci iz sosednjih občin, in sicer iz Loškega Potoka in Sodražice. Iz Ribnice seje tekmovanja udeležilo pet učencev. Preden seje tekmovanje začelo, smo še malo poklepetali in nato odšli v razred, kjer smo reševali teste o prometu. Sledila je vožnja s kolesom ali motorjem.Vozili smo se po cesti in nato še po poligonu, ki je bil postavljen pred šolo. Po vsem tem smo imeli še malico in razglasitev zmagovalcev. Najboljši kolesarji so Tomaž Levka iz Ribnice, Danijel Pirc iz Sodražice in Simon Žurga iz Ribnice. Med tekmovalci s kolesom z motorjem pa so bili najboljši: Tomaž Oražem iz Sodražice, Gregor Novak iz Loškega Potoka in Blaž Marolt iz Sodražice. Prvouvrščena Tomaž Levka in Tomaž Oražem se bosta udeležila državnega tekmovanja Kaj veš o prometu. Simon Žurga, B.f OŠ dr. Franceta Prešerna Ribnica V ČASU PREŠERNA novana šele leta 1762. Gotovo pa je, da je v Ribnici šola obstajala že okoli leta 1400. Šola, kjer je Prešeren trgal hlače, je bila hiša s hišnim imenom "Pri šolmaštru" in stoji še danes ter je last gospe Albine Lovšin, po domače Štekličkova. Do leta 1931 je ohranila svojo prvotno podobo. Bila je enonadstropna hišica z majhnimi okenci, gotovo ena boljših v času stare Ribnice. Leta 1931 pa seje spremenila v mesnico in prodajalno mesnih izdelkov. Pozneje je služila še kot prodajalna kruha, čistilnica in sedaj cvetličarna. S tem je stara hiša učenosti dobila čisto materialne namene. (vsebina z razstave) Pripravila Polona Rigler Grm Prihodnjič se nadaljuje Stara župnijska cerkev v Ribnici, preden so jo 1866. porušili. RAZNO (razno) ŠPORTNI UTRINKI EKIPNO DRŽAVNO PRVENSTVO V TRIATLONU Ribnica |e novi ekipni državni prvak v TRIATLONI) Novi državni prvaki je postal TK-Ribnica v postavi Damijan Kromar, Miloš Petelin in Nikola Borič. 11. 6. 2000 "VOGRŠČEK 2000" Na progi 750m plavanja, 20km kolesarjenja in 5km teka seje potegovalo 9 ekip za naslovdržavnega prvaka. Že na samem začetku tekme seje pokazala možnost, da Ribničani lahko letos osvojimo najprestižnejšo lovoriko in odnesemo naslov ekipnega državnega prvaka v Ribnico. Odločilno smo štartali na zmago, karnam je na koncu tudi uspelo. Tekma je štela tudi za slovenski pokal. Zmagal je Damijan Žepič pred Erikom Močnikom in Damijanom Kromarjem. Na odlično 5. mesto pa seje uvrstil Miloš Petelin. Nad svojim uspehom je presenečen sam in tudi ostali tekmovalci v klubu. Na 8. mesto seje uvrstil tretji član ribniške ekipe, Nikola Borič. 3., 5. in 8. mesto pa je zadostovalo za osvojitev najvišje lovorike, naslov ekipnega državnega prvaka v triatlonu. Tako jeTK Ribnica premagal večnega rivala klub Novice Extreme. Naša druga ekipa RIBNICA 2 v postavi Matej Škufca, Mitja Dečman in Klemen Zevnikje zasedla odlično 4. mesto. Na malo krajši razdalji 400m plavanja, 8km kolesarjenja in 2km teka so se pomerili kadeti za naslov kadetskega državnega prvaka. Med njimi jez odličnim tekom zmagal Bojan Čebin pred Andrejem Remicem in Juretom Tankom, vsi člani TK- Ribnica. Spletna stran kluba: www.triatlon-klub-Ribnica.si Triatlonci v akciji Foto Andreja Petelin AQUATLON LJUBLJANA 2000 Aquatlona v Ljubljani, ki združuje dve disciplini, plavanje in tek, se je udeležilo 7 ribniških kadetov. To so Miha Zajc, Peter Pucelj, Bojan Čebin, Andrej Remic, Jure Tanko, Nejc Arko in Albert Pelaj. V precej mrzlem vremenu in neprijaznih okoliščinah je zmagal kadet Plavalnega kluba Ljubljana (žal nismo prejeli rezultatov), drugo mesto je osvojil Bojan Čebin, TK Ribnica, tretje mesto Andrej Remic, tudi TK Ribnica. Za uspeh jim čestitamo! ODLIČNA PREDSTAVA DAMIJANA KROMARJA V POREČU OSTALI NAŠI ZADOVOLJNI Naši triatlonci so tudi v Poreču pokazali, da so na sezono odlično pripravljeni tako v duatlonu kot v triatlonu. Za največ presenečenja je 27. maja poskrbel Damijan Kromar, ki je v močni konkurenci osvojil odlično L mesto in tako zasluženo slavil zmago. Damijan si je zmago privozil z odlično predstavo na kolesu in s tekom, v katerem je ugnal avstrijskega prvaka v triatlonu. Z zmago je bil Damijan zadovoljen, in poudaril je, daje na sezono odlično pripravljen. Poleg Damijana pa je sicer po slabši predstavi na kolesu vendar na odlični predstavi v plavanju presenetil Miloš Petelin. S časom Ih 07min 44s seje uvrstil na 11. mesto in si tako priboril točke. Ostala naša, Mitja Dečman in Matej Škufca, sta sicer z nastopom zadovoljna, vendar pravita, da njun čas šele prihaja. Za veterane je nastopil tudi Tone Žagar, ki pa je imel med tekmo močne krče in se ni mogel izkazati. Poleg članov so se letos preizkusili tudi trije kadeti: Andrej Remic, Jure Tanko in Bojan Čebin. Na isti razdalji kot člani so pokazali, da so iz pravega testa in se lahko počasi začnejo meriti z mladinci in tudi nekaterimi člani. Na startu je bilo 89 tekmovalcev iz štirih držav (Hrvaška, Slovenija, Italija, Madžarska). DUATLON BRDO PRI KRANJU Na Brdu pri Kranju je 3. junija potekal kratki duat-lon, 9km teka, 36km kolesarjenja in 5km teka. Tega duatlona sta se udeležila samo dva duatlonca: Matej Škufca in veteran Tone Žagar. V absolutni konkurenci je zmagal državni prvak Uroš Velepec, Matej Škufca pa seje uvrstil na odlično 5. mesto in na ta način izboljšal lanskoletni rezultat za dve mesti. Mateju se vidi, da mu duatloni zaenkrat bolj ustrezajo kot triatloni, kar se kaže na rezultatih. Vseh nastopajočih je bilo 40. Tone Žagar se je uvrstil na 18. mesto. Obema čestitamo. Pripis iz uredništva: Miloš včasih zelo nerad piše članke, pa ne zato, ker mu poleg študija vzamejo precej dragocenega časa, marveč predvsem zato, ker pri komentarjih le s težavo omenja svoje lastno ime, da ne bi vse skupaj izzvenelo kot samovšečnost. Mi pa pravimo takole: Vsa čast njemu in triatloncem, ki so postali državni prvaki, inšesreča, da znajo nekateri tudi sami ovrednotiti pomen svojega truda in deta. Vse čestitke! MILOŠ PETELIN Rešeto izide 24. julija. Gradivo zbiramo do 6. julija. ALEŠ JE ODPOTOVAL V PERUJSKE GORE Aleš Žagar, ki je lani smeri v Čopi nadel ime Ribnica Ekspress, kar si lahko dovoli le tisti, ki prvi prepleza kakšno smer, je 23. junija iz Gradca odletel v Peru, da bi se nato dva meseca vzpenjal po šesttisočakih in ponovno osvajal še neosvojeno. Za pot je uspel zbrati manj denaija, kot je upal, zato je skrčil opremo, ki jo je nameraval uporabljati na tem zahtevnem podvigu. Ko smo se sredi junija pogovaijali z njim, je imel v rokah vsaj vizo in letalsko vozovnico. Pravi, da se bo javljal domov, tako da bomo na tekočem, kaj neki se z njim tam gori dogaja. 5830 metrov visok Taulliraju, 5947 metrov visok Alpamayo, 6162 metrov visoka Ranapalca in 6634 metrov visoka Yerupaja-a vse bo ničvredno, če se ne vrneš domov, seje strinjal Aleš. Zato, srečno!!! AP ŠPORTNO PLEZANJE Državno prvenstvo "Slovenska Bistrica 2000" V tem slovenskem kraju je 27. maja potekala druga tekma za državno prvenstvo v športnem plezanju. Udeležila sta se jo tudi dva naša tekmovalca: Kristjan Pranjič, ki je v kategoriji starejših dečkov zasedel 5. mesto, in Tomi Lukič, ki seje med kadeti uvrstil na 4. mesto. Starejši dečki: 1. Miha Škof 2. Jure Mohar 2. Nejc Česen 5. Kristjan Pranjič Kadeti: 1. Anže Štremfelj 2. Andrej Trošt 3. Grega Cerjak 4. Tomi Lukič Že štirinajst dni kasneje, 10. junija, pa seje v Laškem odvijal veliki plezalski spektakel DRŽAVNO PRVENSTVO V BALVANSKEM PLEZANJU. Za vse tiste, ki ne veste, za kakšno vrsto plezanja gre, naj zapišem, daje to plezanje kratke smeri, t.i. balvani. Smeri so dolge le do pet metrov, zato se tekmovalci pri plezanju ne varujejo z vrvjo, temveč so pod njimi blazine. Vsak udeleženec rrtora preplezati 8 balvanov, čas pa je omejen. Na tej tekmi se je odlično izkazal Kristjan, ki je v kategoriji starejših dečkov osvojil 6. mesto, Tomi pa si je pri kadetih priplezal 8. mesto. Starejši dečki: L Nejc Česen (ŠPO Tržič) 2. Jure Mohar (AO Lj-Matica) 3. Matic Kozmus (PK Laško) 4. Jure Bornšek (ŠPO Celje) 5. Miha Škof (AO Lj-Matica) 6. Kristjan Pranjič (ŠPO Ribnica) Kadeti: L Blaž Rant (PK Škofja Loka) 2. Andrej Trošt (AO LJ-Matica) 3. Simon Margon (PK Divača) 8. Tomi Lukič (ŠPO Ribnica) ALEŠ ŽAGAR Plavanje NA REKI PREIZKUSILI VSE PLAVALNE TEHNIKE 11. 6. 2000, bazen Kantrida - Reka Ob proslavi sv. Vida, zaščitnika mesta Reke, je plavalni klub Primorje organiziral mednarodni plavalni miting "Primorje 2000". Med povabljenimi klubi je bila tudi Ribnica, ki se ga je udeležila z osmimi plavalci. Poleg slovenskih, hrvaških in italijanskih se je mitinga udeležilo tudi nekaj madžarskih klubov. Skupno število udeležencev tega mitinga je bilo preko 300 plavalcev. Štiri naše deklice in štirje dečki so prvič odplavali na tekmovanju mešano štafeto 8 x 50m (hrbtno, prsno, delfin, kravl). To so bili: Katarina Rajh, Rok Polajžar, Keyla Andolšek, Jon Lušin, Sara Oražem, Samo Jeranko, Rebeka Babnik in Mark Klarič. Čeprav smo se uvrstili na predzadnje mesto, smo bili zadovoljni, saj smo dokazali, da smo osvojili vse plavalne tehnike. Sledile so še discipline 100m prosto, 50m prsno, 50m delfin in 50m hrbtno, kjer je Rebeka Babnik dosegla najboljšo uvrstitev. Med 62 tekmovalkami seje uvrstila na 22. mesto z rezultatom 0:46,45. Konkurenca je bila zelo močna, in zato nismo mogli pričakovati visokih uvrstitev, pa tudi startna lista nam ni bila naklonjena, saj je bilo premalo odmora med posameznimi disciplinami.Kljub temu pa smo si pridobili nekaj dragocenih izkušenj. Omeniti velja še zelo gostoljuben sprejem, ki so ga pripravili reški športni delavci vsem nastopajočim klubom. DRAGO MARJANOVIČ JULIJ Datum: SOBOTA, NEDELJA, 15.-16.7.2000 Kam: na WATZMANN (2713 m), Nemčija Zahtevnost: ZELO ZAHTEVNA Trajanje: 5 urin 7 ur Vodja: Zdenka Mihelič Datum: SOBOTA, NEDELJA, 29.-30.7.2000 Kam: na Ledine, RINKE (2349 m), Češko kočo (100-letnicakoče) Zahtevnost: MANJ ZAHTEVNA (brez vzpona na Rinke), ZELO ZAHTEVNA (z vzponom) Trajanje: 8 urin 5 ur Vodja: Jože Andoljšek in Zvone Oberstar Za vsak pohod bodo izobešeni plakati z vsemi potrebnimi podatki (prijave, ura odhoda, cena, zborno mesto, prevoz....). NEKAJ NOVIČK: • V soboto, 3. junija, smo imeli z društvom prečudovit izlet na Košutnikov turn (2133 m). Na izletu nas je bilo 11 planincev. Prelep je bil razgled in občudovali smo Grintovce, Julijce in seveda tudi avstrijske gore. Spremljalo pa nas ni samo sonce in dobra volja, pač pa tudi ogromno lepega gorskega cvetja (Clusijev svišč, avrikelj, slečnik, pogačica, bavarski svišč...). • V soboto, 10. junija, smo šli na izlet tudi s planinskim krožkom OŠ dr. Franceta Prešerna v Ribnici. In sicer smo šli v Pekel pri Borovnici (do vseh slapov le višja stopnja), pa v muzej Bistra in v Iški Vintgar, kjer smo imeli ob vodi tudi super piknik. Povedat vam moram, da tudi PEKEL ni več tisto, kar je bil, saj so nas njegove lepote čisto prevzele! ZDENKA ŠPORTNI UTRINKI ŠPORTNI UTRINKI Košarkaški veterani tik pred začetkom tekme Foto Foto TONI Predsednik ŠD Lončar Toni Prus prejema plaketo Foto Oto Kostanjšek Tisti najbolj aktivni pri pripravi prireditve Foto Foto TONI ŠPORTNO DRUŠTVO LONČAR PRAZNOVALO 10 LET OBSTOJA Bilo je 10 uspešnih let, v katerih se je v samem centru Dolenje vasi marsikaj spremenilo. Kraj je dobil novo igrišče, ki so ga člani športnega društva LONČAR leta 1994 dodatno opremili z reflektorji, obnovili tribune in uredili okolico. Gre za najlepše igrišče v Ribniški dolini oz. bi lepšega lahko iskali precej daleč stran. Seveda pa je vedno tako, da so za uspešno delovanje društva potrebni entuziasti, ki jim ni odveč podariti marsikatero uro prostega časa in svojega denarja v dobro širše družbe. Če se glede imen motim, se vnaprej opravičujem, toda v pripravah na proslavo ob 10. obletnici, ki je bila 17. junija, jih je sodelovalo le 5, čeprav ima društvo preko 100 članov. Ob predsedniku društva Toniju Prusu so aktivno pripomogli k realizaciji projekta še člani upravnega odbora Danilo Hočevar, Peter Kočevar, Dušan Pogorelec ter Srečko Vrbinc. Res, da je bilo dejavnih še nekaj ljudi, toda oporni stebri so bili in so omenjeni člani. Sicer pa je v soboto lepo vreme privabilo precej sodelujočih športnih privržencev, saj je ŠD ob 10. obletnici organiziralo jubilejni turnir v malem nogometu, ki se ga je udeležilo 6 ekip: KMN Grafit - Dolenja vas, KMN Agaton - Ribnica, AG Kovinar-Kočevje, DIVJI JEZDECI - Ribnica, ŠMD TURJAK -Turjak ter KMN SODRAŽICA iz Sodražice. Poleg omenjenega turnirja so bile še tekme veteranov v malem nogometu, tekme v košarki, rokometu, balinanju. Tekmovanje je trajalo od 9. ure dopoldne, preko celega dne, do 19. ure. Ob 19. uri je sledila slavnostna proslava z govori predsednika ŠD Lončar Tonija Prusa. Orisal je kronologijo teh 10. let in se zahvalil vsem, ki so kakorkoli pripomogli k razvoju športa v naši dolini. Omenil je tudi, da je igrišče najbolj znano in obiskano daleč naokoli, saj tukaj poteka večina tekem MLMN in številni drugi turnirji, ker se lahko v Dolenji vasi tekme odvijajo tudi zvečer. Predsednik ŠZ Ribnica Benjamin Henigman je obujal spomine, kako se je tukaj kot otrok podil za žogo in da so najlepši spomini na to, kako so si otroci ukradli marsikateri trenutek za brcanje žoge, namesto da bi šli z vozom po seno. Sedaj pa je ravno na tem mestu zraslo lepo, sodobno športno igrišče. Župan občine Ribnica Jože Tanko je pohvalil delo društva in podprl prizadevanja krajanov pri uveljavljanju športa in kraja, za kar ima sam v celotni občini zadostno mero posluha. Po uvodnih govorih sta Tone Prus in Jože Tanko podelila priznanja in plakete številnim zaslužnim osebnostim in podjetjem, ki so pripomogli k razvoju društ- va v teh letih, pokale zmagovalnim ekipam, Peter Kočevar kot vodja tekmovanja in Danilo Henigman kot vodja prireditve pa sta udeležencem turnirja predala še spominske majice in lončene vrče. Precejšnja zahvala gre tudi vsem sponzorjem in donatorjem, ki so podprli društvo in omenjeni turnir, še zlasti Občini Ribnica, ŠZ Ribnica, ki je prispevala pokale, priznanja in plakete, Radiu Zeleni val in direktorju Borisu Peterki, ki je pokril stroške majic, ozvočenja ter nastopajočih na veselici (Bobri, Zlatko Dobrič, Saša), ki se je odvijala po proslavi do poznih ur, Gostišču Kramar iz Grosupljega, ki je poskrbelo, da udeleženci tekmovanj niso bili lačni, ter Lončarstvu Bojc, ki je darovalo lepe spominske vrče. Glede veselice ne bi bilo potrebno izgubljati besed. ŠD Lončar je organizacijo same veselice dobrodušno prepustilo PGD Dolenja vas, za kar se je javno zahvalil tudi predsednik PGD Anton Berkopec, saj zbirajo prepotrebna sredstva za novo cisterno. Toda ali je cisterna potrebna? Po bornem obisku domačinov sodeč, ne. Člani PGD so sprejeli ponujeno z odprtimi rokami, se potrudili glede organizacije, toda zanimanje okolice je bilo pičlo. Ali je temu res krivo vreme? Tisto soboto je bilo zvečer namreč precej hladno. Ali nogometni EURO 2000, ali pa splošno nezanimanje in malodušnost krajanov in širše občanov...? MARKO MODREJ REZULTATI TEKMOVANJA Mali nogomet 1. KMN Agaton 2. AG Kovinar 3. Divji jezdeci 4. ŠDM Turjak 5. KMN Grafit 6. KMN Sodražica Veterani - mali nogomet NK Ribnica-ŠD Lončar 4:1 Rokomet RK Inles Riko - RK Sodražica 14:10 Košarka ŠD Lončar-KK Ribnica 37:35 Metanje trojk Finale Franc Hegler-Janez Nosan 4:3 Balinanje zmagovalca Janez Henigman, Janez Rovan st. II. nadaljevanje 5. Bogato povojno ustvarjanje Po končani vojni je bil Bojan do upokojitve zaposlen v radijski in televizijski hiši. Pravi njegov umetniški vzpon se je začel takoj po vojni, ko je kot zrel in izkušen glasbenik razvijal slovensko zabavno glasbo in iskal vedno nove možnosti in poti. Njegovo velika zasluga je v tem, da se mu je posrečilo izoblikovati profesionalno glasbeno telo - Plesni orkester RTV Ljubljana - in ga tudi popeljati v evropski vrh. Adamičev opus je postal pojem za ustvarjalnost na področju zabavne glasbe po vsej bivši Jugoslaviji. Njegov umetniški opus, na katerega je bil lahko ponosen, je bil spodbuda mladim nadarjenim glasbenikom, za katere je imel vedno čas in posluh. S podelitve Viktorjev Arhiv STOP Bil je izvrsten pianist. Imel je nešteto samostojnih koncertov in koncertov s simfoničnim orkestrom, vendar pa je bil v partizanih ranjen tudi v roko, tako da je moral svojo klavirsko kariero predčasno zaključiti. Glasbena pot je Adamiča kot dirigenta pripeljala do gostovanja po vsem svetu, od Rusije do Brazilije. Pisal je prav vse zvrsti glasbe: od resne, komorne in folklorne, do samospevov, šansonov, popevk, lahke orkestralne glasbe, scenske glasbe za gledališča, glasbe za radijske igre, otroške igre, priredbe za mnoge pihalne orkestre, dolga leta pa je tudi sodeloval s svojim malim orkestrom pri Veselem toboganu. Še in še bi lahko naštevali njegova sodelovanja na glasbenem področju. Naj kot primer omenimo samo scensko glasbo za lutkovno predstavo Žogica Nogica, ki že od leta 1953 razveseljuje staro in mlado. Na koncu je potrebno dodati, da je Bojan Adamič napisal filmsko glasbo za več kot 220 filmov domače in tuje produkcije: angleške, BOJAN ADAMIČ (9.8.1912 -3.11.1995) ameriške, francoske, švedske, norveške, finske, italijanske, nemške in avstrijske; pa tudi za reklamne filme in televizijske nadaljevanke. Kdo se ne spominja znane Kekčeve pesmi v istoimenskem filmu! Napisal je glasbo za balet Moje ljubljeno mesto in leta 1994, kot eno svojih zadnjih del, opero Sneguljčica. Poleg tega je napisal tudi Requiem Frana Milčinskega - Ježka, ki pa še do danes ni doživel krstne praizvedbe. Že zelo bolan je v letu 1995 napisal svojo poslednjo glasbeno stvaritev za kratkomontažni film Neme podobe slovenskega filma. Bojan Adamič je bil dolgoletni dirigent plesnega orkestra RTV Ljubljana, nekaj let stalni gost-dirigent velikega orkestra Doma JLA v Beogradu pa tudi dirigent na raznih jugoslovanskih festivalih zabavne glasbe. Od 1980 je bil vodja glasbene produkcije RTV Ljubljana. Do konca življenja je bil radoveden kot majhen otrok, popolnoma predan glasbi, ne glede na to, za kakšne žanre ali oblike je šlo. Kot skladatelj in dirigent je v marsičem označil več kot pol stoletja slovenske glasbe in kulture nasploh. Nekaj, kar bi lahko imenovali slovenski jazz in zabavna glasba, seje počasi, a zanesljivo rojevalo pod njegovo dirigentsko palico, kot je ob skladateljevi smrti zapisal Ognjen Tvrtkovič. Številne nagrade, odlikovanja, priznanja, diplome in plakete - vseh je od leta 1955-1995 prejel 44 - so dokaz, daje bilo Bojanovo glasbeno ustvarjanje res plodovito, bogato, izvirno in predvsem slovensko, kar dokazuje Prešernova nagrada, ki so mu jo dodelili 1.1979. To je posebej poudarila tudi njegova devet let mlajša sestra, rojena v Ribnici, Antonija Adamič-Levart, ki je za Turistično društvo Ribnica kot organizatorja odkritja spominske plošče na rojstni hiši posredovala številne podatke o življenju in delu svojega brata. Njen pripis na koncu se glasi: "Če bi Bojan dočakal ta dan, ko bo njemu v čast odkrita spominska plošča v Ribnici, bi bilo to zanj največje priznanje, kar jih je kdajkoli prejel. Vedno je bil ponosen, da je bil rojen v Ribnici. Domaje imel ribniško zastavo, ki jo je ob raznih domačih slovesnostih vedno postavil na častno in dobro vidno mesto." Za osvetlitev Bojanovega življenja je še dodala, da je bil poleg glasbe in dobrih hitrih avtomobilov velik njegov konjiček fotografiranje, s katerim se je ukvarjal vse življenje od gimnazijskih let dalje. Neprecenljivo zbirko predstavljajo fotografije oz. diapozitivi pustnih mask, predvsem kurentov s Ptujskega polja. S to zanimivo zbirko o kurentih je bil dogovorjen z založbo za natis in izdajo, vendar mu to žal ni več uspelo. 6. Adamičev rod Glasbenik Karlo Adamič (1887-1945), rojen v Sodražici, je v najširšem obsegu raziskoval Adamičev rod. Zbral je rodovne podatke za okoli 400 let. V Turjaškem arhivu je bil v neki urbarijalni listini iz leta 1570 vpisan Adam kot turjaški svobodnjak iz vasi Adamovo pri Piše: Janez Debeljak Velikih Laščah. Od tu naj bi izhajale tri rodovne linije Adamičevih, ki se je vsaka po svoje razvijala in delovala v značilnih poklicnih sposobnostih. Prva linija je odšla z Adamovega za pridobit-ništvom v Dolino pri Trstu, kjer je razvijala trgovsko dejavnost in pomorsko posredništvo. Sredi 19. stol. je bil predstavnik te veje veletrgovec Franc Adamič. Druga veja je ostala na zemlji in je z Adamovega prešla na Spodnje Blato in Praproče pri Grosupljem, od koder izhaja ameriški pisatelj, esejist in publicist Louis Adamič. Tretja linija je glasbeno nadarjena. Iz te veje, ki se je razširila prek Ribnice in Sodražice na prostor med Ljubljano, Kranjem in Kamnikom, so izšli učitelj in glasbenik Fran Ser. Adamič, Eden od spomenikov v ribniškem parku kulturnikov je posvečen umetnikom, predvsem glasbenikom. Na njem sta odslej vklesana dva Adamiča. glasbenik in skladatelj Emil Adamič, organist in skladatelj Karlo Adamič, skladatelj in dirigent Bojan Adamič, pisatelj Anton Adamič, filmski scenarist in režiser Ernest ter Ivan Adamič, kije padel skupaj z Lundrom v proti-avstrijskih demonstracijah 1.1908 v Ljubljani. Bojanovi predniki so se uveljavili kot ljudski godci, cerkveni organisti, učitelji in seveda poklicni glasbeniki - odlični skladatelj Emil je Bojanov stric. Bojanov oče Anton seje vsestransko kulturno udejstvoval, med drugim je napisal tudi dve knjigi: Znanci, v katerih opisuje tudi dogodivščine v Ribnici, in Šola v predmestju, kjer je opis življenja v Ljubljani, predvsem v okolici fare sv. Petra. Vsi očetovi bratje in sestre, bilo jih je 11, so bili glasbeno nadarjeni. Konec V IMENU SPOMINA OKTET GALLUS Tako lepo je zazvenel človeški glas v župnijski cerkvi na dan, ki si ga je Oktet Gallus izvolil za obeleževanje svojih 25 let pevskega udejstvovanja. Prvič so njegovi člani na oder stopili leta 1975, takrat še pod imenom Oktet Donit, saj je nastal iz vrst sodraških fantov. Oktet naj bi ohranjal fantovske običaje, a njegov ustanovitelj Tone Lovrenčič je k sodelovanju povabil še pevce z vseh koncev Slovenije. Pisana druščina je ostala vse do danes, ko jo vodi priznani tenorist Marjan Trček. Od lani svežino in odlične glasove v oktet prinašata mladca, ki se izpopolnjujeta pri glasbenem pedagogu prof. Trčku. Program koncerta, ki je bil 16. junija, je bil ušesom zelo všečen in duši blag, bi lahko zapisali. Donele so mogočne pesmi ruskih skladateljev, tenkočutno uho so zaobjele pesmi J.P. Gallusa, da bi v drugem delu lahko vrsta obiskovalcev prisluhnila še slovenski pesmi. Za 15 let petja je jubilejno srebrno Gallusovo značko prejel Igor Žniderič, medtem ko sta si zlato za 26 let prislužila Darko Vesel in France Lušin. 25 let