Izhaja od meseca oktobra 1965
List, ki ga člani kolektiva dobijo brezplačno, izhaja enkrat meseč-
Leto izhajanja: XII
GLASILO DELAVCEV
december
T O S A M E 1,76
Netkano blago
naš novi proizvod
Z naglim razvojem tekstilne teh-H^ogije smo prišli do povsem no-Vln tehnoloških postopkov izdela-ye tekstilnih izdelkov. Novi tehnološki postopki izdelave tekstilij so Se naglo razširili predvsem zaradi
številnih prednosti, ki jih nova tehnologija nudi; te prednosti pa so predvsem hiter način izdelave, racionalno izkoriščenje surovin, nizka cena izdelkov in mnogostranska (Nadaljevanje na strani 3)
Uredniški odbor 76-77
Prejeli ste decembrsko številko 1 osame.
Že drugo desetletje jo prejemajo in vsakič z veseljem sežemo P° njej.
Za njeno izhajanje skrbi uredniki odbor, s prispevki s tega ali °nega področja pa skrbimo vsak Po svojih močeh.
Namen našega časopisa je, da nas obvešča o večjih dogodkih, ki ;0 Pomembni za naš kolektiv, nas z°bražuje, spoznava med seboj, fazvedri in še kaj bi lahko našteli.
Ker je »Tosama« naše glasilo, vas vabimo, da pišete o vsem, kar menite, da bi zanimalo vašega sodelavca. Novic smo vsi željni, en sam ne zmore dosti, vsi že veliko več. Pišite, z veseljem pričakujemo vsak članek!
In kdo bo v naslednjem letu skrbel, da bo »Tosama« čimprej v naših rokah?
Janez Drolc — član Marjan Štrukelj — član Francka Kerč — blagajnik
Marija Presekar — korektor
Tone Stare — fotograf
Franc Anžin — član
Maruša Murn — član
Janez Kerč — član
Jože Podpeskar — član
Majda Žagar — član
Franc Juhant — član
Vladka Berlec — glavni urednik.
Zakon o združenem delu so sestavili in sprejeli delovni ljudje
Zakon o združenem delu je v resnici nadaljevanje socialistične revolucije in osvobajanje dela in človeka. Zakon nakazuje rešitve za nove, bolj humane in resnične socialistične odnose v naši družbi, kjer ne bodo vladali ljudje nad ljudmi, temveč ljudje nad stvarmi.
Iz Delavske enotnosti STRAN 8
Uredništvo slovenske izdaje »Komunista« je priredilo letošnji teden Komunista s temo »Človek — Delo — Kultura!«
STRAN 5
Rak na jetrih, žolčniku in trebušni slinavki
dr. Marjan NAGLAS
Od 4064 bolnikov, pri katerih smo leta 1972 zdravniki v Sloveniji ugotovili, da so na novo zboleli za rakom, jih je 23 prizadel rak na jetrih, 69 na žolčniku, 88 pa rak na trebušni slinavki. Ti trije organi ležijo globoko v trebušni votlini in je zato znamenje obolenj na njih težko pravočasno poiskati. Zato se pri raku na teh organih še zlasti usodno zastavlja vprašanje: kako ga pravočasno odkriti?
Pri ugotavljanju seveda nismo brez moči, kajti rak, vsaj pri nas le redko kdaj napade sicer zdrava jetra, žolčnik ali trebušno slinavko. Najpogosteje se razraste po predhodnih boleznih, zato ga lahko domnevamo. Ob primerni skrbi za bolnika, ob pravilni bolnikovi zavzetosti za zdravje ga tudi pravočasno odkrijemo in ozdravimo.
Rak na jetrih se na primer najpogosteje razvije iz jeterne ciroze. Med predrakava stanja lahko štejemo tudi nekatera parazitarna o-bolenja jeter in kar za Slovenijo sicer ni značilno, pomanjkljivo prehrano. Primeri se tudi, da se rakavi zasevki vkradejo v jetra iz svojih prvotnih kotišč, denimo prebavnega traka, se pravi iz želodca in čreves ali pljuč, dojk ali od drugod.
Podobno velja za raka na žolčniku. Tudi ta ima svoje predhodnike, to so v 80P/t) žolčni kamni ali pa kronično vnetje žolčnika, ki pa je po navadi spet posledica kamnov.
Če zaslutimo raka, naj nas vodijo naslednja načela:
Prva znamenja še ne pomenijo raka, podobni simptomi se pojavljajo tudi pri drugih boleznih, pretiran strah je nepotreben in celo lahko škodljiv.
Kako lahko začutimo najzgodnejše pojave? Dve tretjini naših bolnikov sta jih začutili v obliki splošnih težav kot so slabost, bruhanje, napenjanje, zaprtje, tiščanje oziroma nejasne trebušne bolečine, hujšanje, zlatenica in zvišana temperatura. Vsa ta znamenja seveda niso značilna samo za raka. Pogosteje oznanjajo kakšno drugo bolezen prebavnih organov, za katero niso značilne zle tvorbe. Kljub temu moramo ob takšnih znamenjih takoj k zdravniku. Edino to lahko odkrije pravo naravo bolezni. Tu pa se zdravniki srečujemo s pojavom, ki nam nikakor ni ljub, nam znatno otežuje zdravljenje in le poglablja rakavo mračno slavo. Marsikdaj vprašamo bolnika, zgrešeni nad njegovim stanjem, zakaj je zanemarit svoje težave in ni prišel po pomoč ob prvih znamenjih, ki jih je čutil? Tako zvemo, da marsikdo ni hotel priti k nam le zato, ker se je bal pogledati resnici v oči. Le zaradi strahu, da je morebiti zbolel za rakom, zgubi odločnost in se prepusti usodi. Mnogi naši ljudje so namreč še zmeraj prepričani, da diagnoza rak pomeni — smrtno obsodbo.
To pa je zmota, včasih tragična zmota. Upanja za ozdravitev je mnogo več kot to mnogi mislijo. Če raka zgodaj odkrijemo in pravočasno zdravimo je lahko ozdravljiv.
V začetnem stadiju razvoja raka se sicer lahko pripeti, da ob prvem pregledu tudi specialist ne bo pravilno presodil njegovih znamenj. Lahko pa mu zaupamo, da bo bolnika ponovno preiskal vse dotlej, dokler ne bo zanesljivo razčistil, za kakšno obolenje gre. Vzrok za težavno ugotavljanje je v tem, da ima rak nešteto videzov. Njegov začetek je lahko zahrbten in počasen ali pa eksploziven, z naglim razsojem po organizmu. Na dojki ali na koži nam ga ni težavno odkriti. Mnogo bolj pa je ugotavljanje zapleteno in zahtevno pri prizadetosti skritih organov kot so trebušna slinavka, jetra in žolčnik. Na teh organih je potek razvoja raka dolgo neopazen: od prve rakave celice do tumorja. Ta je najprej majhen kot bucika glavice, potem pa postaja vse večji in večji, dokler naposled ne prizadene funkcije organov in začne povzročati težave. Prav zato se pri vseh predra-kavih stanjih kot so jetrna ciroza in druge bolezni, ki smo jih omenili, nujno potrebne skrbne preiskave. Le tako lahko raka odkrijemo na samem začetku, takrat, ko je še krajevno omejen in ga lahko korenito ozdravimo.
Poznamo tudi nekaj simptomov, ki nas lahko opozarjajo nanj. Tako opozorilo je npr. zvišana sedimentacija rdečih krviničk v krvi, prav tako povečana jetra ali žolčnik, ki
ju ob presikavi lahko otipljemo. Vendar je treba spet povedati, da je zvišana sedimentacija pogosta tudi pri raznih vnetjih in drugih boleznih. Povečana jetra pa so veliko bolj kot za raka značilna za vnetje jeter, ciroza, alkoholizem, srčna obolenja itd.
Ker se ta obolenja zahrbtno sprevržejo v raka, je potrebnih nekaj orientacijskih preiskav:	naj-
prej rentgensko slikanje žolčnika, želodca in dvanajsternika. Hkratne laboratorijske preiskave za analizo encimov krvi nam lahko zelo koristijo. Koristne so lahko tudi preiskave z radioizotopi. Te nam lahko pokažejo okvare na jetrih že, če je tumor velik dva centimetra. Napredek v ugotovljanju raka nam je prinesla citološka diagnostika. Jetra, žolčnik in trebušna slinavka izločajo po skupnih izvodilih v dvanajsternik sokove. Če dvanajsternik izperemo, lahko pod mikroskopom odkrijemo v teh sokovih od-luščene rakave celice. Najbolj za-neslijv diagnostični ukrep pa je, da s posebnim optičnim instrumentom pregledamo površino jeter, dele žolčnika, črevesa in sprednjo steno želodca. Pri tem lahko odščip-nemo tudi košček sumljivega tkiva, ki bi ga preiskali pod mikroskopom in ugotovili, ali gre za ra; ka ali ne. Rak je torej odkrit. Kaj sedaj ?
Najugodnejše orožje je nož, če z njim uspemo, da rakavo tkivo v celoti izrežemo. To pa je mogoče le takrat, kadar je rak še omejen in se še ni predaleč razširil v okolico. Kadar raka ni moč v celoti izrezati, nam nekatere možnosti nudi sodobno obsevalno zdravljenje-Raziskovalci po svetu pa se zdaj vse bolj ogrevajo za kemoterapijo, za zdravljenje z zdravili. Ta sredstva imajo vsekakor največjo bodočnost v zdravljenju raka, saj z njimi lahko napadamo rakave celice tam, kjer jim s kirurgijo in z obsevanjem ne moremo blizu.
Strah pred rakom je vsajen v vse nas. Nespametno pa je, če zapiramo oči pred njim in se nebogljeno vdamo v usodo. Še zmeraj premalo znano dejstvo je, da se proti tej bolezni lahko uspešno borimo, če le znamo dovolj skrbeti za svoje zdravje. Tudi za raka velja stara resnica, da je bolezen bolje preprečevati kot zdraviti. Tudi pri tako zavratnem raku kot je leta na jetrih, žolčniku in trebušni slinavki, lahko nekaj storimo za njegovo preprečevanje: ne pretiravajmo s pitjem alkoholnih pU3^’ skrbimo za zdravo in redno Pre' hrano ter se — če imamo žolčne kamne — čimprej odločimo za operacijo.
Netkano blago naš novi pro izvod
uporabnost tako izdelanih tekstilnih izdelkov.
Na tržišču se vse pogosteje po-javljajo izdelki iz nove vrste tekstila — netkano blago, ki se zara-ui syojih specifičnih lastnosti vse uspešneje uveljavljajo na vedno širšem področju potrošnje. Neomejen obseg uporabe pa imajo ti tekstilni izdelki na področju sanitetnih higienskih izdelkov za enkratno uporabo. Na področju progra-tna izdelkov za enkratno uporabo ;ma Tosama bogato tradicijo, saj ima v proizvodnem programu številne izdelke, ki so izdelani iz ne-tkanega blaga. V Tosami smo se ze nekaj let pripravljali na investicijo netkanega blaga, saj smo pri načrtovanju številnih novih izdelkov ugotavljali, da je netkano blago na področju sanitetnih izdelkov sedanja potreba in perspektivna Prihodnost. Pri programiranju novih izdelkov za enkratno uporabo, tako v zdravstvu kot široki potrošnji, je bilo treba v našem proizvodnem programu pripraviti izdelke tako, da bodo zaradi cenenosti in uporabnosti zanimivi in dostopni za obsežno domače tržišče.
Pri proučevanju programa izdelave netkanih blag smo prišli do Prepričanja, da je perspektiva netkanih blag v našem proizvodnem Programu prav tako kot drugod v svetu pomembna, čeprav so tu in tam možna razna odstopanja v potrošnji, kar pa ne bo imelo vpliva na trend povečanja tako splošne Potrošnje kot proizvodnje izdelkov 'z netkanega blaga. Netkano blago ic postalo močno konkurenčno klasičnim tekstilnim izdelkom in doniva z razvojem standarda vse večji pomen na področjih potrošnje, na katerih so postali klasični tekstilni izdelki predragi.
V..Tosami so trajale priprave za osvojitev tehnologije netkanih blag nekajletno obdobje, saj je bilo potrebno urediti osnovna vprašanja Proizvodnih prostorov, skladišč surovin in izdelkov. V program priprav je spadala ludi preskrba potrebne energije. Potrebno je bilo Preurediti in povečati zmogljivosti v kotlovnici in trasformatorski postaji.
Zahtevnoini proizvodnje netka-nm blag smo se zavedali že od vsega začetka, zato smo v tehničnih ln komercialnih službah predvideli nekatere nove sodelavce. Sodelav-C1 v tehnično razvojnem sektorju Se .do izključno ukvarjali s teh-nologijo netkanih blag. Saj smo csnično pred odgovorno nalogo, Posebno še če upoštevamo dejstvo, ua so v svetu znani številni proiz-VaJalci z bogatimi proizvodnimi iz-
kušnjami. Vendar smo trdno prepričani, da bomo naloge, ki so pred nami s skupnimi prizadevanji tudi uspešno rešili.
Pri osvajanju tehnologije netkanih blag smo v Tosami pripravili program tako daleč, da je bila izbrana tehnologija in najprimernejši dobavitelj opreme. Pri izbiri tehnologije smo se odločili za postopek, pri katerem bo uporabljena domača surovina — viskozno vlakno. Tehnična opremljenost linije pa je sestavljena tako, da je možno na liniji izdelovati netkana blaga v teži od 15 do 50 g/m2. V to kvaliteto netkanih blag sovpada naš sedanji program izdelave izdelkov iz netkanega blaga. Linija je sestavljena iz najsodobnejših strojev kar jih je trenutno znanih in uporabnih v te namene. Prednosti te linije pa so predvsem visoke proizvodne zmogljivosti in enostaven prehod na različne kvalitete izdelkov (različne teže g/m2).
Najsodobnejši dobavitelj opreme je bila izmed sedmih ponudnikov izbrana firma Hergeth, predvsem zaradi primerne tehnične o-
premljenosti linije, prav tako je firma sprejela tudi naše pogoje, kar je v zvezi z garancijo kvalitete izdelkov in opreme. Seveda pa je firma nudila tudi konkurenčno ceno. Firma Hergeth je znana kot izdelovalec tekstilnih strojev, v zadnjem času pa se intenzivno ukvarja z izgradnjo kompletnih linij za izdelavo netkanih blag.
V začektu decembra 1976 je bila podpisana pogodba s predstavniki firme Hergeth o dobavi kompletne linije za izdelavo netkanih blag, ki se v glavnem uporabljajo za sanitetne izdelke. Dobavni roki so predvideni v sredi prihodnjega leta, prav tako so določeni točni termini o montaži, primopredaji in garancijski pogoji.
Z osvojitvijo te tehnologije se Tosami odpirajo nove, široke možnosti za njeno uspešno nadaljno rast. Poleg tega pa osvajanje te proizvodnje daje naši celotni družbi pomembne prihranke, saj so se do sedaj trošili za uvoz netkanega blaga pomembna devizna sredstva.
Za tako pomembno investicijo, ki ima velike nadaljne možnosti razvoja v osvajanju najsodobnejših postopkov in dosežkov v tekstilni tehnologiji, je imela razumevanje tudi Domžalska banka, ki bo za izbrani projekt nudila delovni organizaciji potreben kredit.
Franc Peterlin, dipl. ing.
Pri podpisu pogodbe s predstavniki firme HERGETH
* * * * ****************** * * * * * * * * * * * * * * * * *- * **********
*
cf cecn&	|
in u&pe&n®
1977	I
*
VAM ŽELI	^
UREDNIŠKI ODBOR	*
********** ***************->^******«***************
Predlog gospodarskega načrta 1977
V drugi polovici novembra je bil dan v javno razpravo in potrditev prvi del gospodarskega načrta za prihodnje leto. Ta del zajema vse tiste sestavne plane, ki so bili do tedaj že predloženi oziroma izdelani in od katerih nekateri pomenijo obenem tudi izhodišča za izdelavo vseh preostalih planov, ki jih je potrebno še izdelati v okviru kompletnega gospodarskega načrta.
Tako vsebuje ta del predloženega materiala planirano razporeditev dnevnega fonda v prihodnjem letu s predračunom delovnih in plačanih ur, izdelan je predračun normiranih zaposlenih po poedinih oddelkih, predstavljena so izhodišča za plan osebnih dohodkov, planirano izobraževanje in varstvo pri delu, predočene so posebnosti proizvodnega in prodajnega plana za prihodnje leto ter prikazan količinski asortiman proizvodnega plana. Predočen je tudi plan reklamnih stroškov.
Gospodarskni načrt se sicer pripravlja za leto, v katerem naj bi tovarna polno zaživela v obliki novega konstituiranja, se pravi: deljena na obe TOZD in na delovno skupnost skupnih služb, vendar pa v času njegove izdelave še niso znani oziroma postavljeni kriteriji za kritje stroškov opravil skupnih služb od strani obeh TOZD, niti še ni deljeno premoženje na vse tri delovne komplekse. Gospodarski načrt se torej pripravlja le na podlagi nekaterih hipotez, domnev, ki pa se znajo ob postavljanju predpisov spremeniti in tako obstoja nevarnost načelnega odstopanja med planom in njegovo realizacijo.
Prav zaradi take situacije ni mogoče docela deliti gospodarski načrt na obe TOZD, sicer pa tudi ni za tak posel na razpolago zadostno število planskih kadrov. Tako se lahko zgodi, da plan ne bo naravnan tako kot se bo verjetno pokazala potreba v praksi spremljanja planov v prihodnjem letu. To bo njegova, že vnaprej napovedana pomankljivost.
Druga neprijetnost, ki nastopa med izdelavo gospodarskega načrta je trdno pričakovanje, da se bo že v začetku prihodnjega leta pomembno dvignila cena bombažu in preji, s čimer se bo, če že ne sočasno, pa v nekem časovnem presledku dvignila tudi cena izdelkov iz teh surovin. Stopnja dviga pa v tem trenutku še ni znana, zato postavljamo plan na sedanjem nivoju cen in ga bomo rebalansirali — popravljali — ko bodo spremembe znane. Na ta način se izognemo planskim improvizacijam. Če se na kratko zaustavimo pri poedinih predračunih in planskih izhodiščih,
potem naj v prvi vrsti omenim, da bomo prisiljeni v prihodnjem letu delno spremeniti princip delovnih sobot, ki smo jih doslej dosledno postavljali na prve sobote v mesecu. TOZD Elektro — Ljubljana — okolica je predložil koledar predvidenih remontov, ki je povezan z možnimi odpklopi toka in samo zato predvsem v prvih in zadnjih mesecih leta bili prisiljeni narediti nekaj sprememb.
Prav tako smo predstavili vsakoletno obvezno solidarnostno soboto iz julija v začetek leta, ker je tedaj večja prisotnost na delu, obenem pa tudi večja komercialna potreba po naših izdelkih.
V skladu s sprejetim stabilizacijskim programom in z zakonskimi predpisi se bodo obračunavali praznični dnevi v bodoče po 7 ur.
Glede osebnih dohodkov je predvideno, da naj bi višina kategorij ostala ista, povečal pa bi se stimulativni delež. Na podlagi stabilizacijskega programa naj bi se tudi stimulativni kriteriji bolj prilagodili soodvisnosti od ustvarjenega dohodka, torej realizaciji.
Predračun normiranega števila zaposlenih kaže, da bo potrebno za realizacijo 7 % povečanje zaposlenosti, največ v mikalnici in konfekciji (10-11 P/o). Jasno je, da je tolikšno povečanje potrebno doseči že v začetku leta, če se naj proizvodni in prodajni plan dosegata v postavljeni višini.
Posebnosti proizvodnega in prodajnega plana za prihodnje leto so pri tem naslednje:
— od letošnjega pričakovanega doseganja bosta višja za 9 do 10 %, pri čemer bo plan TOZD Saniteta višji za 13 %, od TOZD Filtri pa za 3%;
—	le tkalnica ovojev ima nižji proizvodni plan kot letos, vendar to le zaradi visokih letošnjih zalog, saj je prodajni plan tudi za ta asortiman višji od pričakovanega letošnjega doseganja. Ve; deti pa moramo, da je letošnji proizvodni plan tkalnice ovojev prekoračen ob izteku 10 mesecev že za 13%, prodaja pa zaostaja kar za 20 %;
—	ve celoti gledano je prodajni plan prihodnjega leta višji od proizvodnega plana za 2 %.
Tako postavljene planske cilje
smatramo za ugodne, vendar pa so med pripravo in obravnavo plana še vprašljive nekatere postavke. Predvsem še ni razčiščeno vprašanje oskrbe okoli 1.200.000 m manjkajoče količine gaze, ki bi bila potrebna, da zadovoljimo komercialne potrebe po nekaterih izdelkih. Zato leži velika odgovornost na prizadetih službah, da se oskrbimo s tkanino, da si ne bi po nepotrebnem reducirali naših prodajnih možnosti.
Prav tako ni povsem zagotovljena planirana prodaja cigaretnih fiL trov, saj se nekatere tobačne tovarne izmikajo prvotnim dogovorom, ker zlasti bosanski trg povezuje možnosti prodaje z odkupom na njihovem trgu.
Prav med obravnavo tega, prvega dela gospodarskega načrta, srno (Nadaljevanje na strani 6)
Dobili smo nov parni kotel
Takoj po izgradnji proizvodne hale za oddelek mikalnice so se v zimskem času pojavile težave s preskrbo pare, katere je v konicah Primanjkovalo. Predvsem je bilo to čutiti pri obeh sušilnih strojih, belilnih aparatih in sterilizatorju.
Ko pa je bila letos s podjetjem gradiš podpisana pogodba, da jim r OSAMA v zimskem času dobavlja ustrezno količino toplotne energije za nemoteno izvrševanje montaž-utn del pri gradnji nove proizvodne dvorane za tkalnice, smo vedeli, ua bosta stara kotla za vse potrebe daleč premajhna.
Začeli smo iskati proizvajalca, hi bi imel možnosti, da nam v krat-hem času (6 mesecev) dobavi kvaliteten hotel ustreznih kapacitet in dimenzij, ki bi nam pokril potrebo Po energiji v novi hali, ogrevanem delu skladišča, preurejenih prosto-?'h ekspedita, v upravnih prostorih m v proizvodnji.
Glede na vse zahteve in na ve-uhost obstoječe kotlovnice, smo se odločili za parni kotel s proizvodnjo 8000 kg pare na uro, proizvajalca Duro Dakovič iz Slavonskega “roda, ki so delani po licenci znane inozemske firme.
Potrebno je bilo mnogo telek-sov, telefonskih pogovorov in obiskov, da smo v začetku novembra Prejeli vest, da je kotel pri proizvajalcu pripravljen za odpremo. Ta-hoj smo odstranili stari kotel, po-''jsali stare in napravili nove temelje in pričeli z montažo. Ker je bT 1° že zimsko obdobje, smo morali Uvesti poseben režim v proizvodnji
in pri ogrevanju prostorov, da pomanjkanje pare pri uporabi enega kotla ni preveč vplivalo na obseg proizvodnje in počutje delavcev.
Monterji podjetja Duro Dakovič so ob vsestranski pomoči delavcev iz naših delavnic izvedli montažo kotla in spremljajočega postrojenja v rekordnem času brez dodatnih zastojev.
S starima kotloma smo proizvajali 6000 kg pare na uro, z enim
starim in novim pa bomo proizvedli 11.000 kg pare na uro. Praktičen primer nam pove, da bi s starima lahko v najhujši zimi ogrevali 100 velikih stanovanjskih hiš, z novim postrojenjem pa 190 enakih hiš. Sedaj se ne bo več dogajalo, da bi morali porabniki pare čakati eden na drugega, ampak bo vsak lahko prilagodil proizvodnjo glede na tehnološki proces in razpoložljivo delovno silo. Seveda pa kljub zadostnim količini toplotne energije oziroma pare, ne smemo le-te zapravljati po nepotrebnem, ampak z njo varčevati tako kot smo se naučili v letošnjem novembru med montažo novega kotla.
Kerč Miha
PRIREDITVE ob tednu komunista
Cilj akcije je bil predvsem pospešiti podružabljanje kulture na temelju njenega samoupravnega honcepta, poživila pa naj bi tudi tuejni boj na področju kulture. To na.l bi dosegli s širokim angaži-
ranjem kulturnih ustvarjalcev in z ustrezno mobilizacijo komunistov in delovnih ljudi.
Tudi naša delovna organizacija se je vključila v to akcijo. Povezala se je s krajevno skupnostjo Vir in skupno organizirala 23. novembra Kulturno prireditev v delavskem domu na Viru. Prireditev je bila res kvalitetna. Težko bi se bilo odločiti ali je bil uspešnejši pevski zbor iz Doba, ali recitatorska skupina iz Tosame, ali Mengeški mladi harmonikarji ali pa recitatorji iz Vira. Prav vsi so se potrudili, da so nudili prijetno doživetje maloštevilnim gledalcem.
Istočasno je bila otvoritev razstave likovnega društva »Petra Labode« Domžale.
Tudi v občinskem merilu smo praznovali ta praznik in praznik dneva republike. V komunalnem centru smo poslušali mešani pevski zbor in orkester pod vodstvom Tomaža Habeta. Med pesmimi pa smo slišali recitacije.
Vendar cilj akcije s lemo »Človek — delo — kultura« ni bil samo v tem, da se samo v tem tednu organizirajo kulturne prireditve. Glavni namen je bil, da s to akcijo postane delovni človek prevladujoč dejavnik razvoja in napredka kulture ter kulturne ustvarjalnosti.
Marjan Hafner
ZAHVALA
Ob smrti moje mame se zahvaljujemo vsem sodelavcem in sodelavkam za izrečeno sožalje, obenem se zahvaljujemo sindikalni organizaciji za denarno pomoč.
Račič Martin ter Zinka
ZAHVALA
Predstavnikom sindikalne organizacije podjetja se najiskreneje zahvaljujem za obisk in darilo v času moje bolezni.
Hribar Lojze
Naš razgovor
Kdaj so se pričele izdelovati plenice?
Že pred devetnajstimi leti smo začeli izdelovati plenice in tržiške tetra tkanine. Delo je bilo ročno in še zelo preprosto. Z izvlečenimi nitkami smo označevale dolžino plenic, s škarjami nastrigle in potem šivale plenice na zelo preprostih strojih na nožni pogon. Produktivnost je bila temu primerno zelo majhna, saj smo od šeste do osemnajste ure izdelale po štiri pakete plenic. Današnji razvoj in oprema pa omogoča izdelavo 45 paketov plenic v osmih urah.
V novi šivalnici šivajo predvsem delavke, ki so že zelo dolgo pri tem delu, zato me je zanimalo, kako se je v la tempo vživela sodelavka, ki je prišla iz tkalnice ovojev.
Delo pri izdelavi plenic se mi zdi zelo naporno, tempo je hiter. Predvsem starejše delavke se zelo težko skoncentrirajo na delo in sledijo taki hitrosti. Zdi se mi, da tako zamudno in naporno delo zahteva višjo oceno. V novi šivalnici se drugače počutim dobro in si želim, da bi se še naprej tako dobro razumela s sodelavkami.
V rubriki »Naš razgovor« smo v tej številki Tosame prepustili besedo delavkam v novi šivalnici. Brnenje strojev in neutruden tempo otežkočata dobro sporazumeva nje, vendar se je vseeno kmalu razvil živahen pogovor.
Kakšen je vaš prvi vtis o novem delovnem prostoru?
Prostori šivalnice v konfekciji niso več dovoljevali normalnega dela, zato je povsem pravilno, da so nam z novo šivalnico omogočili nemoten proces dela. Vsaka novost pa vsekakor sproži plaz prijetnih in neprijetnih vtisov.
Ali poteka delo v novi šivalnici nemoteno?
Delovni proces je enak kot prej, vendar nam nekatere pomanjkljivosti onemogočajo, da bi delo pri merno potekalo. Predvsem bi rade čimpreje garderobne omare, telefon, saj smo sedaj kar precej oddaljene od konfekcije. Tudi delovnih miz je še premalo in vsaka iz-
PREDLOG GOSPODARSKEGA NAČRTA 1977
(Nadaljevanje s 4. strani)
tudi poevčali kapacitete tkalnice o-vojev za široke ovoje. S tem pa bomo lahko predlog prodajnega plana povečali, saj ima komerciala večji interes za prodajo širokih o-vojev kot so bile sedanje možnosti.
Tudi kapacitete izdelave cik-cak vate se bodo v drugem polletju povečale, s čimer bo tudi ustreženo možnostim prodaje.
Prodajni pogoji naj bi bili ena ki kot letos, za izvoz pa je predvideno 15 % celotne planirane prodajne vrednosti, od tega 12% iz TOZD Filtri. Stroški reklame naj bi v prihodnjem letu nanesli manj kot 1 % od bruto realizacije TOZD
Saniteta, torej na tem področju tudi vraprej nismo razkošni.
Drugi del gospodarskega načrta, ki bo zajemal stroške, oblikovanja in delitev celotnega prihodka, bo oblikovan v decembru in tedaj bomo imeli zaokroženo sliko ° planskih ciljih, ki smo si jih postavili za prihodnje leto.
Toni Laznik, dipl. oec.
Pomagajte, gori!
Tak je bil nedaven klic iz tele-Ionske slušalke, namenjen dežurne-tnu gasilcu in vratarju. Kratka poteza nekoliko tresoče se roke, centralno tovarniško ozvočenje je bilo vključeno, še en gib roke in oglasila se je lokalna elektronska sirena — znak za požar in znak vsem, da se pripravijo na obrambo svoje imovine.
Iz vseh zvočnikov je bilo slišati obvestilo o požaru v kurilnici, nato pa se je odvijalo kot na filmskem platnu z neslutcno hitrostjo. Obveščeni so bili tudi gasilci GD Vir, ki so svojo nalogo izpolnili v celoti. Vse ekipe so svoje naloge pri reševanju imovine in ljudi opravile izredno hitro in učinkovito, da jim skoraj ni bilo moč sle-<-lui s spremno besedo, s katero naj bi širšemu krogu sodelavcev opisali potek in pomen vaje. To so naši gasilci in druge enote uprizorili v počastitev 25. obletnice IGD To-same in tridesete obletnice začetka delovanja gasilstva v Tosami. Vaja je bila kar prehitro končana,
so se vrinile vsemu navkljub.
Vaja je v celoti odlično uspela, vse ekipe so dokazale svojo strokovno usposobljenost in ne samo opravičile svoj obstoj in delo. Sicer si nismo želeli dokazov stro-
zbranim pa je po zaključku čestital in se zahvalil tov. direktor. Tov. Bizilj, ki je izdelal podroben načrt vaje je z očesom strokovnjaka ocenil vajo in opozoril na napake, ki
kovnosti v praksi. Nasprotno! Dosedanji doseženi uspehi in slavnostna vaja nam nehote vsiljujejo vprašanje, če smo res dovolj storili za gasilstvo, za civilno zaščito, za naš obstoj in uveljavitev.
Jubilej kot je tako visoka obletnica, ni vsak dan. Organizirana je bila skromna zakuska in podelitev plaket in priznanj pri Kav-ku v Moravčah. Med mladimi in starejšimi sem lahko videl najstarejše člane, ki niso več naši sodelavci, a so s srcem še vedno v gasilskih vrstah Tosame že 25 let in več. Negotova roka in tresoč glas sta nam najbolje pokazala kako mnogo jim je pomenilo vabilo v sredino, za katero so žrtvovali mnogo dni svojega življenja in prostega časa.
Da se opravičim pred samim seboj in drugimi ,radi rečemo: to je bilo včasih, danes pa je to drugače. Res nam je veliko olajšanega, življenje je lepše. Zato so pa toliko bolj vredni pohvale in spoštovanja tisti, katerim ni žal svojega ugodja žrtvovati za splošni blagor, za pomoč bližnjemu v nesreči.
Na pomoč!
Tone Stare
Koriščenje rednega letnega dopusta
pust izkoristiti v tekočem letu, raj zen v primeru, ko delavec nastopi letni dopust konec koledarskega leta. Ta primer naj bi bil izjema, zato se mora težiti, da se letni dopust izkoristi do konca tekočega leta.
Približuje se konec letošnjega leta in treba je izkoristiti redni let ni dopust.
Ker je dopusta po posameznih oddelkih oziroma službah še veliko,
naj še enkrat opozorimo na določila o koriščenju dopusta.
Zakon in naš samoupravni sporazum o medsebojnih razmerjih predpisujeta, da se mora letni do-
Nikakor pa ni dopustno, da bi se letni dopust prenašal v naslednje koledarsko leto mimo zakonskih določil.
A. F.
Poročilo o poslovanju občinske izobraževalne skupnosti za leto 1976
—	V obdobju, katero obravnava to poročilo je Občinska izobraževalna skupnost zagotavljala sredstva za nemoteno poslovanje Vzgojno varstvenega zavoda v okviru doseženega obsega razvoja,
—	organizirala je za vse šolske novince malo šolo v obsegu 100 ur pouka, na področju kjer ni v-zgojno varstvenih ustanov (Moravče, Brdo, Dob) pa celoletno malo šolo, ki vsaj delno nadomešča pomanjkanje vrtcev,
—	odprti so bili novi oddelki podaljšanega bivanja pri Osnovni šoli Janko Kersnik Brdo, ki zajema učence-vozače iz oddaljenih območij šolskega okoliša,
—	razvijali smo obrate šolske prehrane, posebno na šolah, ki imajo organizirano celodnevno o-snovno šolo. Kosilo prejema do sedaj že 1049 učencev, zajeti pa bodo v prihodnosti še vsi učenci,
—	za učence, ki stanujejo več kot 4 km od šole, so organizirani brezplačni avtobusni prevozi in to delno kriti z lastnimi sredstvi, delno pa na podlagi pogodb s podjetji Viator in SAP. V te prevoze so bili letos zajeti tudi učenci s področja Trzina, ki obiskujejo šolo v Mengšu in učenci iz ukinjene šole v Šent-gotardu, občina Zagorje, ki se vozijo v Blagovico oziroma na Brdo,
—	glasbena šola z nad 400 učenci je bila v tem obdobju financirana po merilih veljavnih za o-snovno šolo, s čimer je bila v celoti materialno izenačena z o-stalimi vzgojnoizobraževalnimi organizacijami v občini,
—	v testiranju šolskih novincev pred vstopom v 1. razred osnovne šole je bilo zajetih nad 50% celotne populacije. Na šolah, kjer so sistemizirana delovna mesta šolskih psihologov, so bili testirani vsi učenci, na drugih šolah pa samo tisti del, za katerega so dale predlog učiteljice, ki so oddelke male šole vodile,
—	sprejet je bil sklep, da se do leta 1980 na vseh popolnih osnovnih šolah sistemizira in tudi zasede vsaj po eno delovno mesto s področja šolskih svetovalnih služb (psiholog, pedagog, socialni delavec, logoped). Delovna mesta šolskih psihologov so že zasedena na osnovni šoli Šlan-drove brigade, Josip Broz Tito in osn. šoli Dob,
—	sodelovali smo z Delavsko uni-verjo Domžale in dopisno Delavsko univerzo Ljubljana pri organizaciji in financiranju izobraževanja odraslih na vseh nivojih, še posebej na stopnji osnovne šole. Občinska izobraževalna skupnost sofinancira tudi izdajanje Občinskega poročevalca,
—	organizirana je bila za vse učence četrtih razredov šola v naravi; zajetih je bilo 736 učencev,
—	v sodelovanju s kolektivi centralnih osnovnih šol smo pomagali pri ustanavljanju šolskih športnih in kulturnih društev ter nudili najnujneša sredstva. Prav tako smo kadrovsko okrepili komisijo, ki ima na skrbi razvoj usmerjenega izobraževanja,
—	organiziran je bil zbor, pogostitev in obdaritev najboljših učencev posameznih oddelkov,
—	s 1. januarjem 1976 smo začeli sami štipendirati kadre za pedagoške poklice, razpisali 30 štipendij za deficitarne poklice pri šolah naše občine in doslej odo brili 22 štipendij,
—	tudi v tem letu sodelujemo z zneskom 2.660.000,00 din v solidarnostnem programu za manj razvita obmejna področja in z zneskom 578.000,00 pri vzajem-
Sprejet zakon o združenem delu
(Nadaljevanje s 1. strani)
Tik pred praznikom republike 29. novembrom, je bil v Skupščini Jugoslavije v prisotnosti tovariša TITA in drugih najuglednejših predstavnikov našega družbenopolitičnega življenja, kakor tudi JLA,
Že dolgo vrsto let pri nas mladina praznuje prihod Novega leta in se istočasno poslavja od Starega leta na zelo prikupen in prijazen način. Prihod dolgobradega in sivolasega DEDKA MRAZA otroci
nem zbiranju sredstev za investicije v šolski prostor v okviru Izobraževalne skupnosti Slovenije,
—	nadaljujemo z razvojem dejav; nosti posebne osnovne šole, pri kateri so bili ustanovljeni oddelki delovnega usposabljanja,
—	sodelovali smo pri reševanju problematike gradnje podružnične osnovne šole Krašnja in za začetek gradnje zagotovili iz sredstev združene amortizacije znesek din 1.320.000,00,
—	tesno sodelovali z vsemi družbenopolitičnimi organizacijami in upravnimi službami v občini pri reševanju načelnih in konkretnih zadev z vseh področij vzgoje in izobraževanja, organizacije šolske mreže, kadrovskih problemov, financiranja itd.,
—	po temeljiti in poglobljeni javni razpravi sprejeli letni in srednjeročni program razvoja vzgoje in izobraževanja v občini za leto 1976 in za obdobje 1976-1980,
—	sprejeli predlog enotnih meril za financiranje solidarnostnega programa, veljavnih za vso republiko Slovenijo in merila za financiranje specifičnih oblik vzgojno izobraževalnega procesa v okviru dogovorjenega progra-ma.
V. V.
sprejet zakon o združenem delu. O tem zakonu smo razpravljali tudi mi na vseh družbenopolitičnih organizacijah in končno tudi na zborih, kjer smo se strinjali z osnutkom zakona. Zakon je doživel plo-biscito na podpoor delavskega razreda po vsej naši državi. S tem smo delavci dobili najbolj sistematski zakon, ki smo jih sprejeli, da bi uresničili ustavna načela v zvezi s konstruiranjem novih druz-beno-ekonomskih odnosov.
z velikim veseljem in nestrpnostjo pričakujejo, kajti ta dedek Mraz je prišel z namenom, da obdari m privošči vljudno, prisrčno in toplo besedo vsakemu izmed njih in kar je največ vredno ta dedek Mraz
Janez Drolc
cI)edeh /ncaz
prihaja, da jih obdari z igračkami sladkarijami, pač z vsemi tistim, har mlado otroško srce vneto pričakuje.
V srcih vseh mladih vlada prepričanje, da je vse kar jim podari dedek Mraz tisočkrat več vredno, kot pa tisto, kar lahko kupijo v trgovini, trgu ali kjer koli.
Tudi v »TOSAMO« bo dedek Mraz prišel konec leta z namenom, da obdari otroke vseh zaposlenih v kolektivu z vročo željo, da bi bili v prihodnjem letu zdravi, srečni in zadovoljni ter da bi s svojim zdra-yim smehom in pridnostjo doma ln v šoli bili v ponos staršem in celotni družbi, ki svoje proizvajalne sile usmerja po poti enakopravnosti in mirnodobskega sožitja.
pedek Mraz, ki v bujni domišljiji mladih nastopa kot vzor dobrega, prijaznega, zavestnega in poštenega človeka, pa obdari naše najmlajše le s tisto količino daril, kolikor smo v ta namen tudi odredili finančnih sredstev iz našega dohodka.
Dedek Mraz bo s pomočjo organizatorjev 00 sindikata in mladinske ekipe iz območne krajevne skupnosti priredil tudi malo igralsko predstavo vsem, ki se bodo tega dne našli v dvorani delavskega doma na Viru. Dedek Mraz bo tudi letos nadaljeval s svojim poslanstvom, ki ne pozna razlik med o-
troci in ki ve, da takšnih in podobnih razlik naši otroci ne poznajo in ne priznajo.
To je verjetno ena od bistvenih značilnosti vzgoje mladih, ki jo moramo še naprej graditi in dopolnjevati.
PRIDITE OTROCI! DEDEK MRAZ VAS VABI!
Obisk iz papirnice Količevo
V mesecu novembru nas je obiskal IOS iz Papirnice Količevo. Z zanimanjem so si ogledali našo proizvodnjo, katera je bila za njih nekaj posebnega. Med ogledom podjetja je bilo veliko vprašanj.
Po ogledu smo se vsedli v jedilnico, kjer smo nadaljevali razgovore in sicer je bilo težišče na novi organiziranosti sindikata pri nas. Ker se oni še niso na novo organizirali, je bilo za njih pomembno vprašanje, kako smo praktično rešili ustavna načela v delovanju sindikata.
Bilo je še veliko vprašanj na katera smo odgovarjali in tako izmenjali izkušnje, katere so zelo pomembne pri našem delu.
Na koncu smo se dogovorili za obisk našega sindikata v Papirnici Količevo.
Janez Drolc
Rozman Štefan, ing.
Šport - Šport - Šport - Šport
Športniki TOSAME počastili 29. november - Dan republike
Tudi letošnje leto so športniki J osame v okviru 29. novembra — dneva republike organizirali vrsto športnih tekmovanj. Med seboj so sc pomerili v streljanju, kegljanju, šahu, namiznem tenisu, nogometu 'oženjeni in neoženjeni) in vlečenju Vlvi (oženjeni in neoženjeni). Iz Programa tega tekmovanja mora-jrio organizirati še košarkaško te-knto v odbojki. Glavni cilj teh srebanj niso bil; ]e ci0bri rezultati, temveč množičnost, kateri skuša-'n? dandanes dati predvsem v špor-hti dejavnosti glavni poudarek.
Prepričani smo, da nam je to v vchki meri uspelo, čeprav smo po-hhem upali, da bodo tekmovanja Privabila še večje število članov našega kolektiva.
, Uvodoma sem omenil, da doseženi rezultati niso bili poglavitne-6a pomena, seveda pa vseeno ne noremo mimo njih, saj vemo, da
so nas naši športniki z njimi že mnogokrat prijetno presenetili tako na internih kot tudi na sindikalnih in celo na republiških (kegljači) tekmovanjih.
Strelsko tekmovanje je bilo organizirano dvakrat, ker prvič ni bilo možno na strelišče privabiti vseh, ki jim streljanje pomeni rekreacijo. V dvorani krajevne skupnosti na Viru se je 20. 10. in 4. 11. 1976 zbralo 19 strelcev in štiri strelke.
REZULTATI
Moški
1.	Kos Ivan
2.	Klopčič Stane in Kovič Janez
3.	Peterka Anton
Ženske:
1.	Žebovec Olga
2.	Kovič Marjeta	61 krogov
3.	Prosenc Darinka	37 krogov
Kegljaško tekmovanje, katero je bilo 13. 11. 1976 na kegljišču Re-povž v Domžalah, je bilo zanimivo kot vedno do sedaj, saj vemo, da je v naši delovni organizaciji veliko dobrih kegljačev, ki so nas že mnogokrat znali presenetiti. Moških je tokrat tekmovalo kar dvajset, tekmovanja v ženski konkurenci pa so se udeležile le tri ke-gljačice.
REZULTATI
100 lučajev — moški
1.	Hafner Marjan	439	kegljev
2.	Štrukelj Marjan	406	kegljev
3.	Kramberger Stane	404	keglje
100 lučajev — ženske
1.	Prosenc Darinka	338	kegljev
145 krogov
144 krogov 142 krogov
86 krogov
2.	Kveder Poldka	319 kegljev
3.	Žebovec Olga	253 kegljev
Namizni tenis do sedaj v tovarni še ni postal dovolj zanimiv, da bi ga lahko šteli med prioritetne športne panoge. Vendar lahko rečemo, da je v Tosami nekaj zelo dobrih tekmovalcev, ki so se v dosedanjem času v občinskem merilu že uveljavili z več ekipnimi uspehi. Z nekaterimi novimi sodelavci, ki so prišli v podjetje, pa izgle-da, da bo v bodoče mogoče te uspehe braniti. Imam občutek, da bo Tosamina ekipa še močnejša.
Srečanje je bilo zelo zanimivo vsled izenačenosti moči tekmovalcev. Sodelovalo je le malo število igralcev tega lepega športa, le šest tekmovalcev.
Po medsebojnih srečanjih je bil vrstni red naslednji:
1.	Stare Janez	z	razliko	5 : 0
2.	Hafner Marjan	z	razliko	4 : 1
3.	Štrukelj Marjan	z	razliko	3 : 2
Tekmovanje šahistov smo organizirali v prostorih tovarne. Tudi
v tej panogi udeležba ni bila ravno najboljša. Šest tekmovalcev je sodelovalo v medsebojnih srečanjih. Še posebej je treba omeniti udeležbo Julke Burja, ki je prav gotovo z osvojenim prvim mestom poskrbela za lepo presenečenje.
REZULTATI
1.	Burja Julka	5 točk
2.	Hafner Marjan	4 točke
3.	Anžin Franc	3 točke
Zelo slabo vreme in razmočeno nogometno igrišče sta bili gotovo glavni oviri srečanja med nogometnima moštvoma »oženjeni« in »ne-oženjeni«. Za to srečanje je v našem kolektivu še vedno veliko zanimanja, saj se je kljub slabim razmeram zbralo ob igrišču nekaj naših sodelavcev.
Tokrat je prav gotovo napravilo športno prireditev še zanimivejšo vlečenje vrvi. Vse podrobnosti o tem srečanju boste lahko prebrali v članku tov. Stareta.
Upamo lahko, da bomo uspeli organizirati še tekmovanje v košarki in odbojki in da bomo s tem počastili praznik in dosegli svoj namen v športni dejavnosti.
Verjetno pa bo vsemu, kar naši športniki tudi zaslužijo, dalo svoj pečat sklepna slovesnost, katero bomo organizirali 18. 12. 1976 v dvorani KS na Viru s podelitvijo priznanj in pokalov.
Škoda je, ker v tem članku ne morem povedati kaj se bo dogajalo na zadnjih dveh srečanjih. Vseeno pa se v imenu KOOS To-same že sedaj vsem nastopajočim najlepše zahvaljujem za sodelovanje. Vsem tistim, ki so dosegli najboljše rezultate iskreno čestitam z željo, da bi tudi v bodoče prihajali na taka tekmovanja in s tem pripomogli, da bi bilo tudi prihodnje leto takih srečanj dovolj.
Marjan Štrukelj
Zmagali smo
Tako so se veseli in izmučenih obrazev upravičeno pohvalili še »neopredeljeni« mladi nogometaši naše Tosame.
Od glave do peta blatni so se debelo uro podili za okroglim u-snjem, ki kar ni in ni hotelo v raz meroma velika nogometna vrata. Lepo vreme začinjeno z mrzlim vetrom, »nekaj tisoč gledalcev« o-premljenih z raznimi rekviziti, vse to nam je bilo garancija, da bomo vsi prišli na svoj račun. Rahel nasmeh nam je privabil na zmrznje-
na lica že pogled na delovanje dobre zakonske kuhinje, ki je na večini oženjenih kazala porazne posledice. »Ne samo na linijah, še bolj seje vse odražalo na »počasi zaokrogljenem rezultatu«, ki pa v našem času sploh ni več merilo dejanskega stanja«, so hiteli govoriti poraženci. »Kaj pa solidarnost tovariši, saj mladi so vendar naša bodočnost in lepa prihodnost, solidarnost pa naša sedanjost?«
Šalo na stran. Kar je — je. Ne-oženjeni so bili boljši nasprotnik
in so jih dostojen in enakovreden nasprotnik — oženjeni — bili samo prvi polčas, potem pa je zmanjkalo sape. Mladi pa so se takrat šele prav ogreli, sape in moči pa so 1-meli dovolj. Odličnim obrambam reprezentančnega vratarja Branka se stari lahko zahvalijo, da ni bilo še huje in golov še več.
Atkracija zase je bilo vlečenje vrvi. Janez, ki je privlekel debelo vrv in označil teren, je pojasnil, kako naj bi vsa stvar potekala. Pravočasno je tudi preprečil namero mladih, da bi svoj konec vrvi za ograjo, saj v tem primeru se je bilo bati, da bi jih oženjeni z °gr.^' jo vred vlačili po igrišču sem m tja. Brez kakšne posebne muke so oženjeni potegnili vrv in one, ki so viseli na njej na svojo stran in seveda zmagali. Čestitamo! V nogometu so zmagali seveda mladi, vendar naslednje leto imajo oženjeni spet možnost, da osvojijo pokal-Saj je še polno njih, ki slepo drvijo v zakonski jarem in tako je i' gralcev za zapostavljene zakonske može vedno dovolj.
Pa kaj rezultat, važno je bilo prijateljsko srečanje, čeprav začinjeno s kakšno kletvico. Važnejše je spoznanje, da nas je kljub »m0]1 dernim časom« še vedno mnogo, ki nismo samo pripravljeni glede na delovni čas brcati le žogo, temveč če bo treba tudi nesebično ponuditi svoje roke za dobrobit nas vseh, v službo naroda.
Tone Stare
Osebne vesti
POROČILI SO SE:
Okorn Peter, Urankar Srečo in Novak Štefko.
TKALNICA SENOŽEČE
ROJSTNI DAN PRAZNUJEJO:
od 16. 12. do 15. L 1977
FRANETIČ Emilija — čistilka blaga — 31. 12.
FERFILA Nada — natakarica — 25. 12.
GERZETIč Vida — natikalka — 20. 12.
GERžELJ Nada — tkalka — 18. 12.
ŠKERJANEC Zdenka — tkalka — 23. 12.
MARINŠEK Mirka — tkalka —
25. 12.
GOSTIŠA Nela — snovalka — 20.
12.
PERHAVC Jože — kurjač — 6. 1.
ŠKERJANC Magdalena — tkalka — 7. 1.
POčKAR Silva — tkalka — 14. 1.
IVANČIČ Marija — udevalka —
15. 1.
PRIŠLA v PODJETJE:
SUŠA Mirko in PEGAN Ada
TOSAMA DOMŽALE
Rojstni dan praznujejo od 12.12. 1976 do 11. 1. 1977:
Konfekcija
. ?. l. Ustar Magda, 16. 12. Bolhar ‘/}aJda, 18. 12. Cvetkovič Stanka, 28. J2. Lenček Štefka (Opaškar), 18.12. Venček Štefka (Miš), 3. 1. Lončar Afljana, 2. 1. Pogačar Marjeta, 27. ‘2. Prelesnik Julka, 10. 1. Rokavec ''era, 5. 1. Rokavec Tinca, 18. 12. Debevc Silva.
Mikalnica
r 25. 12. štrukelj Stane, 25. 12. Vapuder Ivanka, 8. 1. Dečman Pav-*a' 2. 1. Grilj Tončka, 2. 1. Gaber-, k Francka, 3. 1. Gaberšek Miha-efa, 31. 12. Kovič Ivanka, 10. 1. Lav-De Vera, 13. 12. Urankar Štefka, »U 12. Novak Ladislava, 8. 1. Pa-stebar Marjana, 31. 12. Prelovšek 21. 12. Pele Ivanka, 26.12. Urankar Ivanka, 28. 12. Žebovec Olga.
Belilnica
31. 12. Prenar Silvo.
Tkalnica ovojev
12. 12. Cerar Bernarda, 26. 12. Cerar Ivan, 1. 1. Govekar Verona, 26. 12. Kaplja Štefka, 11. 1. Kovič Janez, 25. 12. Križman Štefka, 11. 12. Miklavčič Fani, 17. 12. Ogorevc Ivanka, 19. 12. Pevec Ivanka, 24. 12. Pivk Francka, 1. 1. Pojbič Marija, 15. 12. Štrukelj Silva, 16. 12. Žužek Matilda.
Pripravljalnica
18. 12. Brodar Nežka, 18. 12. Cerar Ivanka, 7. 1. Lipovšek Miro, 4.
1.	Trdin Joži.
Avtomatska
22. 12. Kerč Janez, 4. 1. Lenček Pavla, 17. 12. Povirk Francka, 5.1. Tarič Mi lom ir, 23. 12. Tekavec Antonija, 20. 12. Teran Anton.
Filtri
29. 12. Armeni Ana, 22. 12. Ficko Anton, 12. 12. Kerč Štefka, 20. 12. Klopčič Ivanka, 16. 12. Merkužič Cveta, 29. 12. Ocvirk Antonija, 28. 12. Sitar Marija, 21. 12. Tratnik Majda.
Pomožni obrati
2.	1. Banko Janez, 23. 12. Hribar Jože, 18. 12. Svetlin Janez, 26. 12. Svetlin Štefan.
Komercialni sektor
2.	1. Rode Neli, 30. 12. Miš Janko,
3.	12. Planinc Nadja, 2. 1. Rovanšek Rudi, 23. 12. Rozman Štefan, 12. 12. Sedeljšak Franc, 9. 1. Zečič Ranko, 18. 12. Žigrai Jovan.
Uprava
1. 1. Dolgan Dušan, 13. 12. Florjančič Olga, 9. 1. Kovač Marinka.
PRIŠLA V PODJETJE:
Jančar Erika in Kocjančič Franc.
RODILA STA SE:

Jožici Kosar — sin, Zdenki Hafner — sin.
ŽREBANJE NAGRADNE KRIŽANKE
Uredništvo je prejelo 18 rešitev nagradne križanke, od katerih je bilo 10 pravilno rešenih.
Žreb, ki je bil tokrat v splošno-kadrovskem sektorju, je nagrade razdelil naslednjim trem reševal-kam križank:
1.	nagrada Olga Florjančič — iz finančnega sektorja
2.	nagrada Pavla Planinc — iz splošno kadrovskega sektorja
3.	nagrada Danica Merlin — iz računskega sektorja Izžrebanim čestitamo, ostalim
pa se zahvaljujemo za sodelovanje!
Izdaja: TOSAMA Domžale Urejuje uredniški odbor: Franc Anžin dipl, iur., Janez Drolc - KOOS sindikat, Franc Juhant — OOZK TOSAMA, Francka Kerč — blagajnik, Maruša Murn, Jože Podpe-skar dipl. ing., Marija Pre-sekar, Marj an Štrukelj, Maj da Žagar, Tone Stare - fotograf
Odgovorni urednik: Vladka Berlec Naklada: 1200 izvodov Tisk: Papirkonfekcija Krško