115054 1 Gozdna raca. — Že na str. 228. I. letnika „Lovca“ sem kratko omenil, da s.o dne 6. decembra 1910. ustrelili na kalih med Gornjo Šiško in med Kosezami lepega samca gozdne race, ki je menda iz lanskega gnezda. Nemec pravi tej raci Brautente radi njene krasne zunanjosti kar je posneto iz latinske ornitologične nomenklature, t. j. iz imen: Anas sponsa, Aix sponsa, Dendronessa sponsa, Lamp ronessa, sponsa, ki so jih rabili v navedenem sporedu v ornit. literaturi. Anglež jo je pa nazval po njenem najljubšem bivališču W o o d Duck, ker živi na sladkih vodah, najsi bodo že jezera, reke ali potoki, samo da jih obdaja popolnoma ali vsaj deloma gozd; tudi Nemec ji pravi Wald- ente. Po angleškem, ozir. nemškem izrazu prikrojeno je tudi slovensko ime', kakor kaže naslov tega spiska. Njena pradomovina je Severna Amerika, približno povedano Zdru¬ žene države Severne Amerike. Severne gnezdilke se selijo na zimo v južnejše kraje, race pa, ki gnezdijo v srednjih delih Severne Amerike, prezimujejo tudi tam. Našteti tu vse kraje, kjer so naleteli razni raz¬ iskovalci na to raco, bi bilo prezamudno in preutrudljivo, navesti hočem iz literature le ona mesta, kjer je o tem kaj omenjenega, in sicer pride v poštev „Journal ftir Ornithologie“ z nastopnimi letniki in temle stranmi: 1857, 226, 227; 1859, 170, 172, 220; 1861, 844; 1862, 207; 1871, 267, 278; 1875, 381, 382 in 1885, 147 in „Ornitholog. Monatschrift“ 1886, 151, (Illinois); 1903,45 (Wisconsin). Vse druge navedbe v teh dveh časopisih se tičejo ptičjih razstav, zooloških vrtov, javnih ali zasebnih zbirk, ali so pa ponovne navedbe ravnokar naštetih podatkov. Pripomniti moram, da je videl K. Pogge celo na Kineškem med drugo divjačino gozdne race, ki so visele na prodaj po prodajalnah on- dotnih trgovcev z divjačino. (Ornithologische Monatschrift 1904, str. 254). V Evropi je bila prva gozdna raca in sicer samec ustreljena dne 13. oktobra 1852 1 2 . tik Berlina na vodovju v kraljevem parku gradu Bellevue, kar opisuje obširno L. Martin v „Journal fiir Ornithologie" 1853, str. 156—158, raditega najdemo to mesto pozneje v ornitologični literaturi pogosto omenjeno. Nekaj let preje je dobil namreč zoološki vrt v Antvverpenu več parov starih gozdnih rac, ki so se prav izdatno množile tako, da so jih 1. 1860., kakor pripoveduje Baldamus (Journal fiir Ornithologie 1661, str. 151, našteli že 160. Odondod je potem 1 Z besedo „Brautente“, ozir. „Lampronessa sponsa“ se ni dalo v slovenščini nič narediti. Posvetoval sem se o tem z g. kustusom L. Pintarjem in prišla^ sva, pravzaprav prišel je on, do zaključka, da je najboljše ime „gozdna raca“. Ce pa kdo pove kak boljši in prikladnejši izraz, mu pa iz srca rada odstopiva prioriteto. Pisatelj. 2 V „novem“ Naumannu, X. str. 12, stoji menda vsled tiskovne hibe na¬ pačna letnica „1854“. 2 115054 dobil tudi zoološki vrt v Berolinu nekaj parov gozdnih rac, kjer jih goje dandanes v veliki množini. Na Nemškem so potem tekom let postrelili več gozdnih rac, ki so pobegnile iz zooloških vrtov, raznih nemških mest. Vsak tak slučaj je tudi po večkrat natančno zabeležen v ornito- logičnih in lovskih časopisih, ki vse tu naštevati bi bilo predolgotrajno. Tudi k nam v Avstro-Ogrsko se je zaletelo nekaj gozdnih rac. Vse te slučaje, ki so navedeni po raznih ornitologičnih in lovskih časnikih, sem zbral, ter jih podam cenjenim bralcem v nastopnem, razvrščene kronologično po kronovinah: Gornje Avstrijsko. A. Hodig, upravitelj c. kr. gozdov in domen je ustrelil med 1. in 4. decembrom 1. 1890. na severnem koncu Gmunden- skega jezera samca in samico. 3 Nižje Avstrijsko. V. pl. Grossbauer je z Zofijinega mostu opazoval dve gozdni raci, ki sta plavali po Donavskem kanalu navzgor 4 . Bilo je to pozimi. Natančnejšega časa ni nikjer navedenega. Najbrže je bilo de¬ cembra 1890. 1. ali pa januarja 1891. 1. Štajersko. Največ gozdnih rac se je zaletelo v sosedno deželo na Štajersko. Koncem decembra 1883 so videli na Muri pri Gradcu več teh rac; dne 25. decembra je opazoval lekarnar J. M. Hofmann 3 racmane in 3 race na Muri, ustrelili so krasnega racmana, 2 so pa obstrelili. 5 G. Viktor vitez Tschussi pl. Schmidhofenski, je ta članek priobčil in dostavil še, da so pred več leti na potoku Kamach ustrelili racmana iz trope regeljcev (Anas querquedula L.), pred 3—4 leti pa samico v lovišču Dobi. Dne 4. decembra 1890 je ustrelil c. kr. notar Homann pri Frohn- leitenu te vrste raco, 6 ki jo je podaril deželnemu muzeju. Hrvaško in Slavonija. Pri Begtežu, graščina Kutjevo pri Požegi, je bil ustreljen dne 29. novembra 1890 krasen racman, ki je zdaj v zoološkem narodnem muzeju v Zagrebu; v tem muzeju je še en racman, navedeno pa ni, kje in kdaj je bil ustreljen 7 . Kranjsko. Za našo deželo je gori navedeni racman prvi in edini primerljaj. Gosp. Ferdinand Schulz, ki je to ptico nagatil, trdi, da je ta racman mladič iz lanskega gnezda. Ker je ta gativec imel v rokah že na tisoče živali, mu z mirno vestjo prepustim sodbo o tem vprašanju. Izurjen, star gativec, kakor je g. Schulz, spozna na kosteh in na mesu neovrgljivo starost dotične živali. G. dr. Oton Heinroth, asistent na zoološkem vrtu v Berlinu in najboljši poznavalec gozdne race, ki sem mu o tej, pri nas ustreljeni 3 Mittheilungen des ornithologischen Vereines in Wien. „Die Schwalbe,“ XII. Jahrgang 1891, str. 43. 4 A. Hugo’s Jagdzeitung 1891, str. 74. 5 Mitteilungen des ornithologischen Vereines in Wien 1884, str. 30. 6 1. c. Journal fiir Ornithologie 1892. str. 124, in pa „Mittheilungen des naturwissenschaftlichen Vereines fiir Steiermark. Jahrgang 1890. Graz 1891. Str. LXXXV. 7 Glasnik hrvatskoga naravoslovnog društva 1902 str. 28. 3 raci sporočil in mu obenem javil Schulzovo trditev o njeni starosti, mi piše v pismu z dne 1. februarja 1911 tole: „Ihre Nachricht von dem Erlegen einer Brautente am 6. Dez. 1910 interessiert mich natiirlich sehr. Zugleich mochte ich aber fragen, woher sie wissen, d a fi es sich um einen jungen Vogel handelt, denn gesunde, im Anfang des Sommers bezgl. im Friihjahr erbriitete Tiere sind im Dezember vollstiindig aus- gefarbt und dann nur von einem sehr geiibten Sachkenner von alteren Stiicken zu unterscheiden. Bei weiblichen Enten ist das Alter wohl iiberhaupt kaum festzustellen, sobald sie ihr Jugendkleid vermausert haben. Im allgemeinen lege ich allen Jungenten, deren ich habhaft werden kann, Fufiringc an; jedoch werden auch immer einige in der Umgegend erbriitet, die dann natiirlich nicht in dieser Weise bezeichnet werden konnen. Ebenso sind die dreijahrigen und alteren Vogel im allgemeinen nicht beringt. Das Gefieder ist natiirlich bei ali unseren Brautenten — wir haben nur freifliegende — tadellos“. Ko sem mu ponovno sporočil, da vztraja g. Schulz pri svoji trditvi, mi je pisal g. dr. Oton Heinroth dne 9. februarja 1911: „Ich kann Sie nur noch einmal darauf aufmerksam machen, dafi die Feststellung des Alters bei bereits ausgefarbten Vogeln ungemein schwer ist, bezgl. in diesen Falle nur dann gelingt, wenn man schon sehr viele Brautenten, die durch Fussringe ihre Altersurkunde bei sich tragen, in der Hand gehabt hat. Ich habe immer die Erfahrung gemacht, (I a B Praparatoren zwar mit gr ob er Sicherheit das Alter eines Vogels angeben, dafi sie sich aber, wenn man die betreffenden Stiicke nach ihrem Geburtsdatum genau kennt, in sehr vielen Fallen griindlich irren.“ Oporekati seveda ne morem ne Schulzu ne dr. Heinrothu, vendar bi pritegnil Schulzovemu mnenju. Vsak izkušen gativec ve, da imajo mlade živali finejše meso in mehkejše kosti kakor stare. Resnici na ljubo pa moram poudariti, da slikar naše race v „novem“ Naumannu zvezek X., slika I., št. 5. ni prav dobro pogodil. Upam pa, da bomo to nesoglasje na ta ah oni način poravnali; glavna stvar je, da smo spol ugotovili. • Na vprašanje, od kod bi bile vse te race, ki so se k nam zaletele, je težko natanko odgovoriti; gotovo je le toliko, da so iz Nemčije, kjer jih imajo tudi na prostem. O tem mi je pisal g. dr. Heinroth dne 1. fe¬ bruarja tole: „Natiirlich ist es unmoglich, die Herkunft Ihres Stiickes auch nur in annahernder Sicherheit anzugeben, denn es gibt sehr viele Privatliebhaber, welche Brautenten halten, und auch in vielen offent- lichen Anlagen und anderen zoologischen Garten werden die Tiere ge- ziichtet und entgehen dann haufig dem Amputieren eines Fltigels. Unter Anderem hat mein Freund, Herrn Dr. C. v. Wissel, Gorlitz, Fasanerie Wilhelmshof, stets freifliegende Brautenten, von denen ihm zu seinem Leidwesen bei grofieren Ausfliigen stets einige abgeschossen werden“. Pripomniti moram, da znaša zračna črta Berolin-Ljubljana 720 km, ki jo je preletela raca v večjih ah manjših presledkih. Sicer je tudi mogoče, da je naša raca od kod drugod, južneje Berolina, kjer so jo prezrli in ji pozabili peroti pristriči. To vprašanje, ki je za nas končno podrejenega pomena, je važnejše za ornitologično vednost in razvozlati bi se dalo z neovržno gotovostjo le tedaj, če bi bila imela raca na nogi pri¬ trjen kak obroček, ki jih v znanstvene svrhe pripenjajo dandanes na raznih ptičjih opazovalnicah ujetim pticam, ki jih potem izpuste, in na ta način doženo, kjer jo ustrele ali ulove, od kod je in kako daleč je letela. Kdor želi kaj natančnejšega izvedeti o življenju te race, ki bi jo kazalo tudi pri nas udomačiti, temu bi nasvetoval brošuro, ki jo je spisal že večkrat navedeni dr. Oton Heinroth pod naslovom die „Brautente“. Ta spis je izšel prvotno v „Journal ftir Ornithologie“ 1910 na str. 101 do 156; navedeni članek je ponatisnil znani založnik lovskih spisov I. Neumann v Neudammu; brošura velja 2'50 nemških mark, ima VIII+ 71 strani in jo krasi 7, večinoma po naravi posnetih slik. Ocenil jo je med drugimi tudi gosp. dr. Karl R. Hennicke v „Ornithologische Monatschrift" 1910, str. 204 in 205, takole: „Das durch zahlreiehe photographische Abbil- dungen auf vier Tafeln und eine Bundtafel gezierte, 71 Seiten umfas- sende Werk gibt eine genaue Monographie der Brautente, eine Schilderung ihrer aufieren Kennzeichen, ihrer Mauser, ihrer taglichen Lebensgewohn- heiten, Bewegungsweisen, Verkehrsforrnen, Stimme, Fortpflanzung, ihres psyhischen Verhaltens, Notizen liber Einburgerung, Schutz und genaue Beschreibung. Besonders ausfiihrlich ist der Absehnitt iiber Fortpflanzung in dem das Liebesleben, die Nestsuche, kiinstliche Nisthohlen, Gelege, Brut, Ausschliipfen der Jungen und Verhalten der Mutter zu den Kindern geschildert werden. Eingeleitet wird das ganze durch einen Absehnitt iiber die Aufzucht junger Brautenten durch Hiihnerglucken, iiber die Stockente als Pflegemutter und iiber die systematisehe Stellung der Brautente. Mischlinge finden sich in der Literatur nur mit der Manda- rinenente erwahnt. Der Verfasser hat aber noch keinen zu Gesieht bekommen. Es wiirde zu weit fiihren, auf Einzelheiten einzugehen, nur das mochte ich betonen, d ali das Buch an wichtigen Beobaclitungen aufierordentlich reich ist. Auch iiber analoge Verhaltnisse bei anderen Vogeln, besonders was Intelligenz und sonstiges psychisches Verhalten angelangt, finden sich aufierst interessante Bemerkungen. Das Buch ist weit mehr als eine einfache Monographie Sicer pa delo samo mojstra hvali! Dr. Janko Ponebšek. Posebni odtis iz „Carniole“ 1911, zvezek III. — Tisk J. Blasnika nask