Leto XVn
Ravne na Koroškem, 15. oktobra 1980
Št. 19
/ %P,
. D1'
Spl v
\jFfc j
Izdaja delavski svet Zele- ^ žarne Ravne kot 14-dnevnik v nakladi 5500 izvodov Ureja uredniški odbor: Miroslav Garb, Jože Gruden,
Sead Karadža, Marjan Kolar, Olga Radovič Glavni in odgovorni urednik Marjan Kolar Telefon 861 131, int. 304 Tiska CGP Večer, Maribor Glasilo je po 7. točki 1. odst.
36. čl. zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu (Uradni listi SFRJ, št.
33/72) in mnenju sekretariata za informacije SRS št. 421-1/72 prosto plačila prometnega davka
Zrelo in zavzeto
S problemske konference osnovnih organizacij zveze sindikatov železarne Ravne
Cas: 26. 9. 1980. Kraj: sejna soba na upravi. Udeleženci: delegati osnovnih organizacij, predstavniki DPO iz železarne in občine, člani poslovodnega odbora, gostje iz Slovenskih železarn ter predstavniki republiškega sindikata in gospodarske zbornice SRS.
Težišče: dohodkovni odnosi in nagrajevanje po delu.
Osnovne značilnosti: v osnovnih organizacijah sindikata temeljito prediskutirana snov, podana jedrnato, stvarno in mirno, sežeta v predlog stališč in sklepov.
Metalurški tozdi uskladili stališča
Delavci metalurških tozdov so svoje pripombe uskladili in nanizali naslednja pomembnejša stališča:
— Ugotoviti moramo delež metalurgov pri izvozu izdelkov predelovalnih tozdov.
— Ker tozdi spremljajočih dejavnosti in delovne skupnosti ustvarjajo OD na podlagi planov, ne pa po dejansko ustvarjenem delu, jih to ne spodbuja k boljšemu delu. Zato je treba izdelati ustrezne programe glede na to, kolikšen je njihov prispevek h gospodarjenju tozdov osnovnih dejavnosti.
— Prizadevati si moramo za še večjo finalizacijo jekla in še bolj humanizirati delo, da ne bomo »proizvajali« toliko invalidov.
— AOD je treba preveriti ter na novo ovrednotiti psihofizični napor, posebne pogoje dela in odgovornost.
(Nadaljevanje na 2. strani)
KDAJ BOMO ZARES ZAČEL! PRODAJATI PAMET?
V kratkem, mogoče že čez mesec dni!
Elektrotehna (delovna organizacija DELTA) nas že vrsto let vabi, da bi s svojimi 1500 računalniškimi programi sodelovali z njo. Po izredno uspešni uporabi procesnega računalnika v minilivarni smo se končno odločili: svoje znanje bomo začeli prodajati! Seveda pa tudi tukaj ne bo šlo brez formalnosti. Potrebnih je več soglasij, prav tako pa moramo z Elektrotehno podpisati samoupravni sporazum. Ko ga bomo, bomo vso stvar »na ključ« ponudili vsem jugoslovanskim železarnam, kdaj kasneje pa mogoče tudi v tujino.
Koliko bomo zaslužili, še ne vemo, nadejamo pa se lepih denarcev.
S ČIM SPODBUDIT! ENAKOMERNEJŠO ODPREMO?
Kljub premijam še vedno najraje odpremljamo izdelke zadnje dni in ure v mesecu. Stroji in deli ter orodjarna — kot da se gresta, kdo bo zadnji! Nekoliko vestnejši so v kovačnici, jeklolivarni in v valjarni.
Odprema velja za enakomerno, če v prvi dekadi dosežemo 29 °/o, v drugi 33% in v tretji 38% blagovne odpreme. Odstotek stimulacije (premija) znaša 9 % od skupine sestavljenosti dela. Dobimo ga, če izpolnimo predpisano enakomernost.
Premije so lepe, čudno, da ne vlečejo bolj. Ob petnajstem nam pride vsak dinar prav, dajmo, zaslužimo ga tudi z enakomernejšo odpremo!
9 JE VEČ KOT 6
V teh dneh bodo postali znani obrisi našega devetmesečnega poslovanja. Bolj kot po prvem polletju bomo vedeli, kakšno je stanje in kaj še lahko popravimo v preostalih dveh mesecih in pol do konca leta.
Kadar ni bilo redukcij in drugih objektivnih težav, smo običajno ta čas delali dobro in še marsikaj postorili. Ni razloga, da ne bi bilo tako tudi letos, posebno ker različne javne razprave dokazujejo visoko stopnjo zrelosti pri ocenjevanju stanja in možnosti našega prispevka h gospodarski stabilizaciji.
PRODAJNA STRATEGIJA V LETU 1981
Letošnji bistveno spremenjeni pogoji gospodarjenja bodo našo proizvodnjo v naslednjem letu otežili. Vse namreč kaže, da bo devizna problematika še bolj pereča, naložbe v razširjeno reprodukcijo pa omejene. Na prodajnem področju recesije (upadanja) še ne pričakujemo. V okviru razpoložljivih kapacitet za domači trg se bomo z dosedanjimi kupci za proizvode 0107. panoge dogovarjali po naslednjem vrstnem redu:
— potrebe za namensko proizvodnjo,
— interne dobave,
— članice	sozda SZ,
— članice	poslovne skupnosti za proizvodnjo	in	predelavo	jekla,
— DO, ki	z nami združujejo	devize po 67. in	68.	členu,
— DO, ki	z nami združujejo	sredstva za odpravo ozkih	grl	in	za
modernizacijo valjarne.
Sodelovanje
(Nadaljevanje na 2. strani)
(Nadaljevanje s 1. strani)
Pogoji dogovarjanja bodo naslednji:
— naročanje kvartalno, plačanje 50 %> z virmanom in 50% z menico z rokom plačila 40 dni, obresti 12 %,
— prodaja asortimana, v katerega so vključeni proizvodi tozda kovinarstvo Ljubno,
— minimalne količine po naših normativih,
— DUR po osebni tabeli,
— valuta po zakonu in 20—30 dni za velike kupce.
Vse kaže, da bo letos ostalo precej pogodb neizpolnjenih tako glede količin kot asortimana. Zaradi tega bodo razgovori s kupci težavnejši.
Ferdo Gnamuš
Osebni dohodki v avgustu
TOZD - DEL. SKUPNOST	IZPLAČANI NETO OD	POPREČNI NETO OD NA 182 ur	TNDEKS DO*l00
	1	2	3
Jeklarna	3,530.130	10.963	114
Jeklolivarna	4 ,686.160	9.702	101
Valjarna	4 ,198.492	10.523	109
Kovačnica	2,674 .843	10.614	110
Jeklovlek	854.440	9. 287	96
Kalilnica	461.212	9.609	100
Orod jarna	595.836	9.458	98
Stroji in deli	3 ,991 .846	9.072	94
Industrijski noči	1 ,665 .589	8.955	93
Pnevmatični stroji	1 ,697 .823	8.983	93
Vzmetarna	1,107.023	9.149	95
Enerqi ja	993.681	9.937	103
E T S	1 ,849.437	9.837	1 02
SOV	3,869.161	9. 577	99
Transport	1 ,034.402	9 .404	97
Rezalno orodje	2,369.592	9.114	94
Kovi narstvo	951.980	7 .740	80
PIT	509.649	11 .852	123
R P T	2,151 .952	10.601	110
Komerciala	2,097.009	9. 039	94
Kontrola kakovosti	1 ,790. 376	9.678	1 00
Družbeni standard	351.278	7.984	83
Računovodstvo	932.256	9.140	95
Gospodarjenje	713.927	10.6 56	110
Kadrovsko splošne zad.	1 ,676.407	8.823	91
Poseh. finančna služba	301.227	9.717	101
SKUPAJ DO: 4 7,055.7 28		9.649	100
Iz tabele je razvidno, da je bilo za avgust izplačanih 47,055.728 din neto sredstev za osebne dohodke. Po tozdih in delovnih skupnostih pa od 301.227 din v delovni skupnosti posebne finančne službe, do 4,686.160 din v jeklolivarni.
Poprečni izplačani neto OD na 182 ur so za delovno organizacijo kot celoto bili 9.649 din. Najnižji poprečni neto OD je bil izplačan v tozdu kovinarstvo 7.740 din, kar je le 80 odst. poprečnega OD železarne.
Najvišji poprečni neto OD pa je bil izplačan v tozdu PII (projektivno izvajalni inženiring), in sicer 11.852 din ali 23 odst. poprečnim OD železarne.
Od tozdov osnovnih dejavnosti je bil izplačan najvišji poprečni OD v tozdu jeklarna, in sicer
10.	963 din ali 14 odst. več, kot je znašal poprečni OD železarne, najnižji pa v kovinarstvu 7.740 din ali 20 odst. pod poprečnim OD delovne organizacije.
Izmed tozdov spremljajočih dejavnosti je bil najvišji popreč-
ni OD izplačan v tozdu energija 9.937 din ali 3 odst. nad poprečjem OD, najnižji pa v tozdu transport 9.404 din ali 3 odst. pod poprečnim OD železarne.
Od tozdov skupnih dejavnosti je najvišji poprečni OD znašal 11.852 din v tozdu projektivno izvajalni inženiring, kar je 23 odst. nad poprečnimi OD železarne in je bil hkrati tudi naj-višji OD v delovni organizaciji, najnižji pa v tozdu družbeni standard 7.984 din ali 17 odst. pod poprečnim OD. Med delovnimi skupnostmi je najvišji poprečni OD znašal 10.656 din v DS za gospodarjenje ali 10 odst. nad poprečnim OD železarne, najnižji pa 8.823 din v DS za kadre in splošne zadeve, kar je 9 odst. pod poprečnim OD železarne. Pri tem moramo omeniti, da so prikazane mase in poprečni OD brez poračuna OD za II. kvartal 1980.
Ob tem je treba poudariti, da je bil izplačan relativno visok poprečni OD (9.469 din). Kljub tako visokemu nominalnemu OD
se zmanjšuje realni osebni dohodek, ki je edino pravo merilo osebnega standarda zaposlenih. V prvih osmih mesecih, to je v obdobju januar — avgust, so v železarni porasli nominalni osebni dohodki v primerjavi s poprečnim OD v letu 1979 za 10,9 odst., istočasno pa so po podatkih zavoda za statistiko življenjski stroški za enako primerjano obdobje porasli za 23,3 odst., kar je daleč prek vseh planiranih postavk. Iz tega moramo zaključiti, da se realni osebni dohodki zmanjšujejo zaradi skokovite rasti cen, predvsem življenjskih
Zrelo in
(Nadaljevanje s 1. strani)
— Urediti je treba nagrajevanje po minulem delu.
— OD metalurgov naj ne bo sestavljen predvsem iz raznih dodatkov, ampak naj bo osnova višja.
— Preveč še imamo uravnilovke, premalo pa nagrajevanja po delu posameznika.
— Treba je zagotoviti socialno varnost delavcev z naj nižjimi OD.
Mehanski tozdi za urejene dohodkovne odnose in socialno varnost
— Svobodna menjava dela je še vedno preveč »proračunska«, zato je treba dohodkovne odnose med tozdi in delovnimi skupnostmi nanovo urediti.
— Ker nimamo ustrezno urejenega nagrajevanja po minulem
potrebščin na eni strani, na drugi strani pa zaradi počasnejše rasti sredstev za OD zaradi določil resolucije o razporejanju dohodka in sredstev za OD v letu 1980, ki določa, da morajo sredstva za OD rasti 25 odst. počasneje od rasti dohodka, da bi gospodarstvo ustvarilo večjo akumulacijo.
Skrajni čas je že, da se cene umirijo in s tem tudi življenjski stroški. Samo tako bo mogoče izravnati neskladje med rastjo OD in življenjskimi stroški.
Služba za sistem OD
zavzeto
delu, to občutijo predvsem starejši delavci, ki po storilnosti ne morejo več v korak z mlajšimi.
— Tozd industrijski noži je zaradi 60 % izvoza v specifičnem položaju, ki se stalno slabša. Pojavlja se bojazen, da bi bila s tem ogrožena socialna varnost delavcev.
Tozdi spremljajočih dejavnosti za večji vpliv na svoj dohodek
Delavci-vzdrževalci iščejo izhod iz sedanjega protislovnega stanja: več dela zanje pomeni hkrati zastoj v proizvodnji, s tem manjši dohodek tozda osnovnih dejavnosti, s tem pa tudi manjši dohodek za vzdrževalce. Želijo, da se jim vse storitve od rednega vzdrževanja do stroj elomov in remontov vrednotijo kot enoten »proizvod«.
Delovni odri
Na poslovni rezultat tozdov vpliva vrsta stvari, od organizacije dela do delovne in tehnološke discipline — a na vse to vzdrževalci ne morejo vplivati, čutijo pa posledice.
Kontrola kakovosti ima najnižjo rast OD
V tozdu kontrola kakovosti ima 60 °/o zaposlenih izobrazbo od srednje do visoke, pa vendar naj-nižjo rast OD v delovni organizaciji. Kljub urgencam doslej niso uspeli doseči sprememb (po njihovem neprimernih) SSD. Zavzemajo se za nov način ugotavljanja OP ali za sistem individualnega ocenjevanja.
Delegati so sprejeli po teh in drugih razpravah naslednji
PREDLOG STALIŠČ
IN USMERITEV DOHODKOVNI ODNOSI
— Analizirati in dograditi dohodkovni odnos skupnega prihodka za metalurške tozde.
— Izdelati program in realizirati prehod na dohodkovni odnos skupnega prihodka za druge tozde osnovnih dejavnosti.
— Ustrezno dopolniti svobodno menjavo dela z merili ugotavljanja prispevka tozdov spremljajočih in skupnih dejavnosti ter DSSS k poslovnim rezultatom tozdov osnovnih dejavnosti.
— Potrebno je pospeševati dohodkovno povezovanje z drugimi ozdi.
— Potrebno je dograditi vsebino samoupravnih splošnih aktov na področju razporejanja dohodka in čistega dohodka.
NAGRAJEVANJE PO DELU
— Z vso odgovornostjo se bomo vključili v oblikovanje družbenih dogovorov o uveljavljanju načela delitve po delu v SR Sloveniji in jih po sprejetju takoj začeli uresničevati.
— Maso sredstev za OD moramo v večji meri pogojiti z rastjo dohodka, produktivnosti, ekonomičnosti in uvozno-izvoznega razmerja v tozdih.
— V metodologiji ugotavljanja sestavljenosti dela bomo dali večji poudarek delu, ki se opravlja v težkih fizičnih pogojih, in ustvarjalnemu delu nasploh. Preučili bomo možnost vgraditve posebnih pogojev dela v analitično oceno dela.
— Dodelati in dosledno uveljaviti moramo merila za ugotavljanje delovnega učinka posamezni-
NABAVA
Zaradi letnih dopustov in drugih uvoznih težav so dobave starega železa v juliju in avgustu količinsko znižane, kar je vplivalo na zaloge konec avgusta. K padcu zalog je pripomoglo še to, da železarna Smederevo zaradi pomanjkanja koksa ne dobavlja belega surovega železa, zaradi česar prihaja do večje porabe starega železa. V avgustu je bila še
ka, prav tako pa moramo vezati skupni osebni prispevek delavcev z uspešnostjo tozdov in DO.
— Sistem nagrajevanja moramo dograditi z elementi minulega dela.
— Izdelati moramo metodologijo za opisovanje del in nalog, določanje kadrovskih pogojev in določanje psihofizičnih pogojev. Dopolniti moramo obstoječe razvide del in nalog, da bodo lahko v celoti osnova za pravilno vodenje kadrovske politike in sistema nagrajevanja.
DRUGE NALOGE IN USMERITVE
— Dati še večji poudarek planiranju. Ker so pogoji pridobivanja dohodka zelo različni, je potrebna večja skrb za njihovo izenačevanje (mehanizacija, avtomatizacija, humanizacija). Spoštovati dolgoročne usmeritve na področju uvoza ter izvoza ter poostriti disciplino na področju investicijske dejavnosti.
— Izdelati poenostavljen model računovodskih informacij za potrebe samoupravljalcev (še posebej prikazovanje bilančnih podatkov) ter dopolniti pravila o informiranju in sam sistem informiranja še izboljšati.
— Dogovoriti se, kako zagotoviti socialno varnost delavcev z najnižjimi osebnimi dohodki.
— DPO in predvsem sindikat se morata zavzemati za dosledno uresničevanje družbenih dogovorov o skupnih osnovah za oblikovanje in delitev sredstev za OD in SP ter o skupnih osnovah za povračilo stroškov, ki so jih imeli delavci pri opravljanju del in nalog, kakor tudi za dosledno uveljavljanje dogovorov o rasti cen (življenjskih stroškov).
— Presoditi sedanji sistem odmere in izrabe letnega dopusta.
— Stališča in usmeritve mora dopolniti in konkretizirati komisija za sklepe na podlagi razprav in zapisnika.
— Konferenca bo preverila izvajanje sprejetih stališč in usmeritev.
Ta stališča in usmeritve bodo predložena delavskemu svetu, ki naj bi jih obravnaval skupaj s smernicami o nadaljnjem razvoju družbenoekonomskih in samoupravnih odnosov v železarni Ravne.
Sindikat bo vsa gradiva s problemske konference izdal posebej v dovolj veliki nakladi, da bodo dostopna čim večjemu številu delavcev.	M.	Kolar
vedno problematična oskrba z ognjestalnimi materiali, livarskim peskom in drugimi neme-talnimi dodatki. Umirjena je bila preskrba s ferolegurami in teko-čirry gorivi. Preskrba z izdelki črne metalurgije, kovinsko predelovalne industrije in utenzilij je izredno labilna.
Odločba o ocenah izdelkov črne metalurgije je potegnila s seboj močan premik v zahtevah za po-
večanje cen vseh proizvodov in reprodukcijskih surovin, ki jih črna metalurgija uporablja.
PRODAJA DOMA
TOZD jcklolivarna. Na ročnem in strojnem kaluparjenju je bilo doseženih 95,1 odst., pri specialni litini pa 90 odts. načrtovane mesečne prodaje. Prodaja ni bila dosežena predvsem zaradi povečanega izvoza in pomanjkanja delovne sile. Plan realizacije pa je bil presežen za 2,6 odst.
TOZD valjarna. Načrtovane prodaje pri valjanem paličastem jeklu tozd ni dosegel predvsem zaradi povečanega izvoza, drobnega asortimana in visokega odstotka bolezenskih izostankov. Vrednostno pa je bil plan prodaje znatno presežen.
TOZD kovačnica. Ob delnem remontu manipulatorja pri 1800-tonski stiskalnici, povečanem izvozu in spremembi asortimana na kvalitetnejša jekla je tozd dosegel pri odkovkih 92,5 odst. ter pri krčilnih odkovkih 90,7 odst. planirane prodaje na domačem trgu. Realizacija pa je bila nad načrtovano za 29,8 odst.
TOZD jeklovlek. V tozdu je bil presežen plan mesečne prodaje na domačem trgu za 11,9 odst., vendar različno po vrstah izdelkov. Pri vlečenem jeklu za 33 odst., brušenem jeklu za 18,8 odst. Prodaja luščenega jekla pa je zaradi remonta luščilnega stroja dosežena le 64,5 odst., pri žici pa zaradi pomanjkanja vložka, odsotnosti delavcev in remonta stroja le 44 odst. Planirana realizacija pa je bila presežena za 41,4 odst.
TOZD stroji in deli. Mesečni načrt odpreme je bil dosežen v višini 69 odst. in s tem realiziranih le 60 odst. vrednosti planirane prodaje na domačem trgu. Obdelanih ulitkov je bilo prodanih 73 odst. in obdelanih odkovkov 34 odst. več, kot predvideva
Nabava in prodaja doma, uvoz, izvoz
mesečni načrt. Valjev je bilo prodanih le 46 odst. in sestavljenih izdelkov le 29 odst. od načrtovanih.
TOZD industrijski noži. Načrt mesečne odpreme je tozd dosegel v višini 73 odst. in s tem realiziral 81 odst. od načrtovane mesečne realizacije. Nožev je bilo prodanih 85 odst., brzoreznega orodja pa le 70 odst. od načrtovane prodaje na domačem trgu. Pri brzoreznem orodju tozd ne dosega predvidenega plana zaradi premajhne proizvodnje, za planom pa zaostajajo tudi prodajne cene.
TOZD pnevmatični stroji. Tozd je mesečni načrt odpreme presegel za 39 odst. in s tem realiziral 96 odst. več, kot je predvideno s planom prodaje na domačem trgu. Strojev je bilo prodanih 64 odst., orodja za pnevmatične stroje 90 odst., lafet 128 odst. in vrtalnega orodja za 155 odst. več, kot predvideva mesečni načrt prodaje na domačem trgu.
TOZD vzmetarna. Mesečni načrt odpreme je bil presežen za 7 odst. in s tem realizirano za 9 odst. več, kot predvideva načrt realizacije na domačem trgu. Listnatih vzmeti so prodali, kolikor je predvideno s planom mesečne realizacije, vzmetnih palic pa 62 odst. več, kot predvideva ta plan.
TOZD RO Prevalje. Tozd je mesečni načrt odpreme presegel za 6 odst. in s tem realiziral 17 odst. več, kot je predvideno s planom prodaje na domačem trgu. Pil je bilo prodanih 52 odst., rezilnega orodja pa 26 odst. več, kot je predvideno s planom mesečne prodaje.
UVOZ
Odlok, da se Slovenija v letošnjem letu pokriva v zunanjetrgovinski menjavi sama, je privedel do tega, da je bil vsem tozdom oziroma DO zmanjšan aktivni saldo deviznih pravic, zatečen na dan
%
V brusilnici rezalnega orodja
Previdno
31. julij 1980, za 40 odst., ter zmanjšana pravica uporabe deviznih prelivov na 60 odst., začenši s 1. avgustom 1980. Zaradi tega je bila popolna zapora uvoza blaga vse od 8. avgusta 1980 pa do kraja meseca. Izjemoma je SIS EOT po posebej za to odrejeni komisiji odobraval le najnujnejše uvozne posle. Neposrednega zastoja v železarni Ravne kljub temu ni bilo; delno so Slovenske železarne s svojimi intervencijami in zahtevki dosegle potrjevanje najnujnejšega uvoza.
V avgustu je bil z odlokom IS Slovenije ukinjen tudi ves uvoz opreme v letu 1980, tako da niti 15-odstotnih pravic od priliva ne moremo izkoristiti, le za nadomestne dele za investicijsko vzdrževanje je možno uporabiti dva odst. naših prilivov, to pa prav tako s posebnim zahtevkom na SIS EOT in z odobritvijo. Tak zahtevek je vložen prek Slovenskih železarn.
Še vedno predstavljajo nepremostljive težave za uvoz režimska dovoljenja. Devizni kontingenti so odrejeni z dinarskimi zneski — tu gre za one, ki smo jih sicer že prejeli, vendar v zelo omejenem znesku, z devalvacijo pa so se nam zmanjšali za 30 odst. Pri tem nastaja pereč problem uvoz brusnih materialov, predvsem brusilnih plošč za brušenje gredic v valjarni. Nimamo zagotovila za uvoz za nadaljnje obdobje, ker smo vsa sredstva že porabili, in nimamo možnosti nadaljnjega naročila, dobavni roki pa so približno 2—3 mesece.
Vprašanje električnih delov za stiskalnice prav iz tega razloga ni bilo rešeno, ker manjkajo režimska dovoljenja, in jih kljub
V začetku leta 1979 smo v železarni sprejeli akcijski program dopolnjevanja družbenoekonomskih in samoupravnih odnosov. V njem smo si določili nekatere takojšnje naloge in se zavezali za trajno dograjevanje naših notranjih odnosov. Še v istem letu smo dopolnili organizacijsko strukturo, dogradili sistem razporejanja čistega dohodka in osebnih dohodkov, z uvedbo udeležbe na skupaj ustvarjenem dohodku in prihodku ter dopolnitvijo sistema svobodne menjave dela smo dogradili naše notranje dohodkovne odnose, uvedli kvalitetnejše oblike obveščanja, posodobili metode samoupravnega odločanja itd.
V letu 1980 smo temeljiteje dopolnili samoupravno organizacijo v železarni in dopolnili sistem razporejanja čistega dohodka za osebne dohodke. Z dopolnitvijo organizacije smo kadrovsko in funkcionalno okrepili TOZD ter ustvarili dodatne pogoje za njihovo ustavno funkcioniranje. Ustvarili smo tudi pogoje za več-
vsem posredovanjem doslej nismo uspeli dobiti, niti nam jih doslej ni odstopila kaka druga DO.
IZVOZ
V avgustu nismo dosegli poprečnega izvoza prejšnjih mesecev in tudi načrtovani izvoz v čvrsti valuti smo izpolnili le z 89 odst.
Kot že v juliju je tudi v avgustu vplival na manjšo realizacijo zastoj v času dopustov, ki je imel za posledico ne le manjši odvzem naročenih izdelkov od zapadnih kupcev, temveč je tudi pri nas povzročil nepravočasno izdelavo in s tem prenos dobavnih terminov na poznejše mesece. Zamujanje terminov je bilo posebno pereče pri naročilih za paličasta jekla in industrijske nože, medtem ko smo neobdelane litine dobavili več, kot je bilo predvideno.
V avgustu smo z inozemskimi partnerji končali pogovore o dveh dolgoročnih pogodbah, in to: o pogodbi za prodajo armatur na zapadna tržišča ter o kooperacijski pogodbi o blagovni menjavi izdelkov tozda rezalno orodje za trdokovinske izdelke nemškega kooperanta. Pogodbi pa bosta predvidoma podpisani v septembru.
Pogodb za paličasto jeklo z rokom dobave v prvem kvartalu 1981 razen manjših izjem še nismo sklenili. Glede na to, da so cene paličastega jekla na zunanjem trgu zelo nizke, naši stroški izdelave pa se vsako leto dvigajo, ne moremo pričakovati nikakršnega zviševanja za letošnje leto doseženih cen. Predvidevanja kažejo, da bomo pri nekaterih kvalitetah morali pri cenah celo popustiti.
jo poslovno prodornost delovne organizacije kot celote in posameznih TOZD. Z dopolnitvijo sistema razporejanja čistega dohodka smo maso sredstev v okviru cele DO pogojili s poslovnimi rezultati, rast osebnih dohodkov po TOZD oz. DSSS pa postavili v odvisnost od rasti produktivnosti in ekonomičnosti ter izvozne usmerjenosti TOZD. Smisel teh sprememb vidimo v večii sti-mulaciii za boljše delo TOZD in cele DO ter v spoštovanju družbenih usmeritev za razporejanje dohodka in čistega dohodka.
Kljub tako intenzivnemu dograjevanju naših notranjih odnosov pa se v tem trenutku kaže potreba:
— po nadaljnji dograditvi vrste odnosov znotraj in zunaj DO,
— po celoviti nadaljnji uskladitvi samoupravnih splošnih aktov z ustavo, ZZD in drugimi predpisi,
— po celovPi m°dsehoini uskladitvi samoupravnih splošnih aktov v TOZD, DSSS in DO.
Do sedaj smo samoupravne in ekonomske odnose urejali parcialno: enkrat organiziranost, drugič osebne dohodke itd. Sedaj pa se kaže potreba, da preučimo vse pomembnejše odnose ter sočasno dopolnimo in uskladimo pomembnejše samoupravne splošne akte. Tako bomo hkrati preučili in dopolnili odnose ter samoupravne splošne akte na naslednjih področjih:
— pridobivanje celotnega prihodka skozi udeležbo na skupaj ustvarjenem prihodku in dohodku, skozi svobodno menjavo dela in prek internih cen,
— samoupravno organiziranje,
— razporejanje dohodka in čistega dohodka,
— sistem združevanja sredstev v delovni organizaciji in zunaj nje,
— nagrajevanje po delu,
— uresničevanje samoupravljanja,
— delovna razmerja,
— planiranje,
— struktura in vsebina samoupravnih splošnih aktov,
— druga področja, za katera se bomo dogovorili v javni razpravi.
Aktivnosti bodo potekale po naslednjem okvirnem časovnem planu:
— do 15. 11. 1980 razprava o vsebini sprememb na posebnih delovnih telesih, v DPO, na zborih delovnih ljudi, delovnih skupinah, samoupravnih organih itd. Osnova za razpravo so smernice poslovodnega odbora in sprotne vsebinske dopolnitve.
— Do 1. 12. 1980 določi delavski svet DO vsebino dopolnitev oz. sprememb.
— Do 1. 2. 1981 pripravijo strokovne službe osnutke sprememb samoupravnih splošnih aktov.
— Do 1. 4. 1981 sprejmemo dopolnjene samoupravne splošne akte v okviru DO.
— Do 1. 6. 1981 sprejmemo dopolnjene samoupravne splošne akte v TOZD oz. DSSS.
— 1. 7. 1981 pričnemo uresničevati spremembe.
S temi smernicami želita poslovodni odbor in komisija za izvajanje ZZD vzpodbuditi razmišljanja in razpravo o bistvenih vprašanjih družbenoekonomskih in samoupravnih odnosov v železarni Ravne. Razprava naj bo kritična in ustvarjalna, zajame naj slehernega delavca, ki želi prispevati k nadaljnjemu urejanju naših notranjih odnosov. Pri tem imejmo pred očmi dejstvo, da smo v železarni Ravne v obdobju po sprejemu ustave iz leta 1974 stalno dopolnjevali naše družbenoekonomske in samoupravne odnose. V tej akciji ne rušimo starega ali si izmišljamo nekaj čisto novega. Predvsem dograjujemo že zastavljene odnose, in sicer na podlagi lastnih izkušenj ter spoznanj v širšem družbenem prostoru.
Bistveni cilji predlaganih dopolnitev so: okrepiti položaj delavcev v TOZD pri celovitem gospodarjenju z družbenimi sredstvi, bolj izenačiti pogoje pridobivanja in ustvarjanja dohodka, ustvariti sistem, ki bo bolje nagrajeval boljše delo, in nadalje razviti samoupravne delegatske odnose. Vse te spremembe pa morajo imeti za posledico tudi boljše rezultate gospodarjenja.
(Vir: Smernice v nadaljnjem razvoju družbenoekonomskih in samoupravnih odnosov v železarni Ravne.)
Skrbno pretehtati pot v prihodnost
Pred razpravo o nadaljnjem razvoju družbenoekonomskih in samoupravnih odnosov v železarni Ravne
Med železarji komunisti
00 ZKS TOZD STROJI IN DELI
»Z doseženimi rezultati poslovanja v prvih šestih mesecih letos smo lahko zadovoljni tudi v TOZD stroji in deli. Toliko bolj, ker smo v prvem kvartalu bili nekoliko manj uspešni. Da rezultati poslovanja ob polletju niso bili še boljši, je glavni vzrok prodaja naših stiskalnic za Cr-veno zastavo,« je za uvod dejal Andrej Pangerc, sekretar osnovne organizacije ZK.
»Prodajna služba je sicer vse storila, ampak težave so se pojavile pri opremi stiskalnic z električno opremo, ki mora biti po pogodbi iz uvoza. O tem smo razpravljali tudi komunisti, saj gre za plačevanje z devizami. Predlagali smo, da se naj v bodoče naše stiskalnice opremijo z električno opremo Iskre. Tudi o tem, da nismo bili v prvih šestih mesecih najbolj uspešni pri proizvodnji valjev, smo govorili komunisti. Da nismo izdelali več valjev za hladno valjanje, ki jih potrebujejo domača podjetja, je vzrok v tem, ker nismo izvedli posodobitve, ki bi jo sicer po samoupravnem sporazumu morali (gre za nabavo novega kalilnega stroja).
Sicer pa so v TOZD stroji in deli v prvem polletju izvršili vse ostale predvidene naloge. Kot pravijo, so k temu veliko pripomogli letošnji stabilizacijski ukrepi.
»Podatki dokazujejo, da so se naša prizadevanja le izplačala. Tako je letos precej bolj izkoriščen delovni čas, v katerem pa je še vedno nekaj rezerve. V prvih šestih mesecih pa smo delali tudi dosti bolj kvalitetne, kljub temu, da imamo pri vsakdanji proizvodnji še vedno težave. Predvsem gre za izkoriščenost našega strojnega parka in nekaterih .uvoženih1 delov (orodja). Ugotavljamo tudi, da je strojni park iz dneva v dan bolj iztrošen. že pred časom smo hoteli kupiti nov stroj za globinsko vrtanje, saj imamo sedaj v železarni samo enega takega. Pri nabavi pa se je zataknilo, saj bi stroj morali kupiti na zapadu. Kolikor
novega stroja ne bomo dobili, se lahko zgodi, da bo izpadla proizvodnja nekaterih izdelkov, predvsem za naftno industrijo,« je dejal naš sogovornik.
Komunisti v TOZD stroji in deli pa so ob prvem polletju spregovorili tudi o osebnih dohodkih. Ne zato, da bi pač ponovno razpravljali, ampak so predvsem ugotovili, da je tudi njihov TOZD glede OD pri vrhu Slovenskih železarn in družbenega dogovora. Tega se delavci tudi dobro zavedajo in zato ni več toliko nezadovoljstva vsakega 15. v mesecu. Je pa zadnje rase med delavci veliko več negodovanja in nezadovoljstva glede povišanja cen. Pravijo namreč, da tako početje ni nikakor sprejemljivo, še posebno sedaj ob stabilizacijskih ukrepih.
Denimo, če so v TOZD stroji in deli še pred nedavnim ugotavljali, da njihovi medsebojni delovni odnosi niso bili zadovoljivi, danes pravijo, da napredujejo tudi na tem področju. So pa tu in tam še posamezniki, ki nočejo upoštevati delovne discipline, kot bi jo morali. Tudi med komunisti so taki, ki se ne menijo preveč za partijska načela. O tem sekretar Andrej Pangerc:
»O tem vprašanju smo veliko govorili tudi komunisti, saj nas je k temu vodila predvsem nedisciplina nekaterih tovarišev iz naših vrst, pa tudi to, da nekateri komunisti še vedno ne vedo, ali pa nočejo vedeti, kaj pomeni biti komunist v socialistični Jugoslaviji. Zato ni čudno, da delajo napake, ki jih sicer ne bi smeli in ki jih vidijo tudi drugi delavci — nekomunisti. Seveda se s takim delovanjem ne moremo strinjati, saj nekateri komunisti z nepartijskim delovanjem mečejo slabo luč na našo osnovno organizacijo in ZKJ. Temu bomo poskušali narediti konec že na prvi jesenski seji OO ZK. Ker vemo, za katere gre, se bomo z njimi najprej poskušali pogovoriti. Šele nato bo sledil partijski ukrep,« je zaključil tov. Pangerc.
lo dobro, saj so predvidene planske obveznosti celo presegli za tri odstotke. Če bodo delali tako tudi v drugi polovici leta, bodo gotovo izpolnili letni plan 26.150 ton. Sicer pa v kovačnici računajo, da naj bi že za 29. november bila dana v poskusno obratovanje nova avtomatska kovaška linija. Tudi če bo, pravijo, jim ta ne bo pomagala izpolniti letnega plana, saj bo nekaj časa obratovala poskusno.
Prve jesenske dni pa so imeli komunisti v kovačnici precej dela. Bilo je treba pripraviti vse potrebno za nadomestne volitve v organe samoupravljanja, predvsem pa za problemsko konferenco osnovne organizacije sindikata. Na tej seji so kovači predvsem spregovorili o nagrajevanju po delu v ravenski železarni. še vedno jih moti, da v železarni ni enotnih izhodišč za izdelavo letnih planov. Dogaja
se, da plane sicer sprejemamo, kako pa so ti realizirani, in če niso, zakaj niso — o tem se bore malo razpravlja. Kovači so menili, da se vse češče iščejo »objektivni« zagovori za nerealizirane plane. Zato tudi pravijo, da bi morali (če je za dosego letnih planov kriva bolniška ali nedisciplina) o tem spregovorili tudi drugače, ne samo na letnih konferencah sindikatov. Tudi pri analizah je tako. Te so ponavadi izdelane bolj same zase, in ne vplivajo toliko na realizacijo letnih planov. Tudi o nagrajevanju po normiranem delu je stekla beseda. Kovači namreč pravijo, da v njihovi TOZD dela na norme kar 60 odstotkov delavcev in da je zato tudi pri njih najbolj pravično nagrajevanje po normi. Zato menijo, da bi morali nagrajevanje po normiranem delu bolj negovati v ravenski železarni.
OO ZKS TOZD PROJEKTIVNO IZVAJALNI INŽENIRING
»V TOZD PII je predvsem poudarek na notranji stabilizaciji in stabilizacijskem obnašanju do problemov, ki smo jih po svojih funkcijah dolžni reševati. Notranje se je naš .novi1 TOZD
samoupravno formiral v predpisanem roku. Poleg tega smo zasedli ključna dela in opravila z notranjimi premestitvami. S tem smo postavili osnovo za nadaljnje delo v začrtani smeri reor-
OO ZKS TOZD KOVAČNICA
V kovačnici so se že konec julija sestale vse družbenopolitične organizacije in samoupravni organi in pregledali poslovanje v prvih šestih mesecih, predvsem poslovanje in izvrševanje tonaž-nega plana. Prav tako pa tudi, koliko so pri šestmesečni proizvodnji porabili energije. Ugotovili so, kar ugotavljajo še danes, da namreč pri porabi energije glede na rezultate poslovanja še niso storili vsega, kar bi morali.
»Konec julija nismo obravnavali finančne realizacije predvsem zato, ker .je pri podražitvi jekla in energije težko primerljiva s preteklim obdobjem,« je povedal Miha Ošlak, sekretar OO ZKS TOZD kovačnica. »Tako smo si komunisti že julija zadali konkretne naloge za večjo varčnost z energijo, za še boljšo
produktivnost dela in delovno ter tehnološko disciplino. Poskušali bomo namreč v drugi polovici leta nadoknaditi vse tisto, kar smo julija in avgusta zamudili zaradi dopustov in bolniške. Sicer pa že leta ugotavljamo, da dosti bolj uspešno delamo v zadnjem kvartalu leta kot v .toplih1 mesecih.«
V TOZD kovačnica tudi opažajo, da je prav v »toplih« mesecih precej večji porast bolniške kot v ostalih in da precej več bolujejo mladi delavci. Ker se porast bolniške precej pozna v neposredni proizvodnji in da ta ne bi trpela, so morali na določenih delih »bolne« kovače nadomestiti s praktikanti.
Kljub težavam, ki so jih letošnje poletje spremljale, pa so v prvih šestih mesecih delali ze-
Gracliino
ganizacije,« je dejal Dušan Vodeb, sekretar osnovne organizacije ZK.
»Sicer pa se vsi delavci dobro zavedamo, da je šele sedaj nastopil čas, ko bomo morali s svojim delom dokazati pravilnost načrtovane usmeritve. Pri fizični izvedbi reorganizacije TOZD smo se srečali s prostorskim problemom, saj smo kljub zelo majhnemu številu zaposlenih razdrobljeni po vsej železarni. Upamo, da bomo do konca leta vsaj delno rešili tudi našo prostorsko stisko, tako da bi bili nameščeni samo na dveh krajih. Menimo namreč, da je prostorsko enotna TOZD dosti bolj uspešna pri svojem delu. Pa tudi informiranje je dosti bolj učinkovito, saj se informacija lažje pretaka iz enega oddelka v drugega, in je tudi bolj učinkovita, kar je pri današnjem tempu življenja zelo pomembno. Seveda pa pri naši sedanji razdrobljenosti ni tako, zato bomo storili vse, da se bodo naši oddelki bolj strnili.«
V tozdu med drugim ugotavljajo, da so se z reorganizacijo precej izboljšali tudi medsebojni odnosi, predvsem zaradi boljših delovnih pogojev. Kot pra-
vijo, se to še najbolj pozna pri počutju delavcev na delovnih mestih, v odnosu do dela, kar je pri izdelavi projektov in investicijah zelo važno. Tudi med oddelki se postavljajo nove vezi, ki so še v fazi nastajanja in jih zato še ni moč oceniti. Prav tako še tudi ni možno oceniti prizadevanj na stabilizacijskem področju. Pravijo pa, da so že tudi tu vidni uspehi.
»Nastala gospodarska situacija v naši delovni organizaciji in zunaj nje zahteva od komunistov konkretnejši pristop do dogajanj. Naša osnovna organizacija je z reorganizacijo TOZD izgubila določeno število svojega članstva in si zato mora praktično zastaviti povsem nov program dela. Vsak član zveze komunistov bo dobil nove zadolžitve in glede na današnjo situacijo se jih bo moral tudi držati in jih izvajati. Začeli bomo pri osnovni odgovornosti komunistov do dela v ZK, ki je v zadnjem času nekoliko popustila. Za jesen načrtujemo izobraževanje komunistov s skupno temo, ki je uveljavljena in usklajena že iz prejšnjih let,« je zaključil Dušan Vodeb.
Franc Rotar
KAKO STRELJAMO
Komite za SLO in DS DO je imel vaje v streljanju s puško v programu vzgoje za pripadnike narodne zaščite že v letu 1979. Zaradi zapetljajev pri uporabi začasnega strelišča na Poljani s strani lastnika KZ TRATE na Prevaljah teh vaj v lanskem letu nismo mogli izvesti.
K pripravi in izvedbi omenjenih vaj smo pristopili letos. Opravili smo jih 20. in 21. 9. 1980 s tem, da so bile obvezne za:
— vse pripadnike NZ
— vse člane komitejev za SLO in DS ter
— delno za pripadnike enot za vzdrževanje reda in varnosti (CZ).
Priprave za organizacijo in izvedbo vaj smo opravili dovolj zgodaj
s tem, da smo za vse udeležence vaj zbrali podatke, kdaj so posamezniki redno na delu po izmenah v dnevih vaj. To je bilo nujno potrebno, da smo lahko vse obveznike razporedili na vaje v prostem času.
Zatem smo glede na podatke o delu oz. prostem času slehernega obveznika razporedili v grupe, ki so bile časovno razporejene s prihodom na strelišče v presledkih vsake pol ure. Tako je bilo določenih za vaje:
— v soboto, dne 20. 9.	577	obveznikov
— v nedeljo, dne 21. 9.	588	obveznikov
Skupaj:
1165 obveznikov
Opravljene so bile tudi kadrovske priprave za samo strelišče, to je osebja, ki je bilo zaposleno na strelišču in pripomoglo k nemotenemu izvajanju vaj. V tej ekipi so oba dneva sodelovali:
— vodja strelišča
— pomočnik vodje strelišča
— zavarovanje strelišča
— opazovalec
— »pokazivači«
—• prva pomoč (CZ)
— rešilna služba z vozilom
— priprava in delitev municije
— štab TO občine
— služba za SLO DO
— zapisnikar
Skupaj:	20	oseb
Sedaj pa poglejmo, kako smo streljali s puško M 48.
Predvsem zaradi objektivnih in tudi tehničnih razlogov ne navajamo podrobnih rezultatov o uspehih streljanja. Te podatke smo pristojnim komitejem za SLO in DS po tozdih in delovnih skupnostih že posredovali za njihovo lastno uporabo in analizo. Na tem mestu prikazujemo le bistvene podatke o izvedeni vaji, in sicer:
1. najboljši po udeležbi TOZD energija
2. največ zadetkov z odlično oceno (5 ali 4 zadetkov)
TOZD vzmetarna
3. največ oseb z vsemi 8 zadetki TOZD vzmetarna
91.2 %
42.3 %
Urjenje pripadnikov narodne zaščite v streljanju
5.	najslabši uspeh (pozitivni rezultati)
DS za računovodstvo	41,7 %
Pri prikazu najslabšega uspeha, tj. oseb z najmanj enim zadetkom, je potrebno navesti objektivno okolnost, ki je v deležu pripadnic NZ v skupnem številu obveznikov. Priznati moramo, da so se naše sodelavke — pripadnice NZ prvič srečale z ostro (»bojevo«) municijo oziroma pravim in osnovnim pehotnim orožjem, tj. s puško. Zato ni odveč, da navedemo nekaj podatkov o udeležbi sodelavk v~ skupnem številu pripadnikov NZ, in sicer:
DS za	računovodstvo	83,3 °/o
DS posebne finančne	službe	69,2 %>
TOZD	K K	60 %
DS za	KS Z	52,2%
V skupnem številu sodelujočih pri vajah v streljanju je bil delež vseh sodelavk 10,8 %.
Glede samega ocenjevanja je potrebno pripomniti, da se je streljalo v prvem delu s 3 metki (preizkus), katerih zadetki se niso ocenjevali; ter v drugem delu s 5 metki za ocenjevanje.
Zadetki za ocenjevanje so se ocenjevali takole:
— s	5	ali 4 zadetki	odlično
— s	3	zadetki	prav dobro
— z	2	zadetkoma	dobro
— z	1	zadetkom	zadovoljivo
Z oceno »zadovoljivo« smo ocenili tudi zadetke, ki jih je nekdo dosegel v preizkusu (3 metki), in pozneje za ocenjevanje ni imel nobenega zadetka.
Naše vaje v streljanju so obiskali predstavniki pokrajinskega štaba SLO ter vodstev DPO v občini Ravne na Koroškem. Vsi so se o organizaciji na strelišču ter uspehih streljanja izrazili zelo pohvalno.
Pri vajah je bil prisoten tudi komandant štaba TO občine, pod čigar pokroviteljstvom se je celotna vaja izvedla. Tudi ocena tega organa je zelo pohvalna, s pripombo, da smo v železarni do sedaj edini v Sloveniji, ki smo izvedli take vaje v tako velikem številu in v tako kratkem času.
Ugotovitev strokovne službe za SLO in DS pa je naslednja:
— takih vaj bo potrebno v prihodnje prirediti še več
— za pripadnice NZ bo potrebno v prihodnje pred takimi vajami organizirati bolj poglobljeno strokovno predavanje (spoznavanje z orožjem in teorija streljanja)
— za pripadnice NZ obvezno organizirati streljanje s polavtomatsko puško (PAP)
— za zamudnike in obveznike s sedaj doseženim negativnim uspe hom organizirati in izvesti enako streljanje še v tem letu (odvisno od-vremena).
Ob zaključku tega poročila se zahvaljujemo osebju štaba TO občine, ki nam je oba dneva vaj nudilo vso strokovno pomoč in nadzor nad vajami ter s tem pripomoglo, da so vaje vsestransko zelo dobro uspele.
Varčevanje z energijo
V letu 1979 je bilo naslednjih deset naj večjih porabnikov nafte:
4. najboljši uspeh (pozitivni rezultati)
TOZD kalilnica
11,5%
92.3 °/n
Marsikdo se sprašuje, kje so kali energetske krize. Izraz je verjetno izbran nepravilno, saj v svojem bistvu gre za prehod z ene vrste goriva na drugo. Obdobje nafte se končuje, prihaja obdobje premoga, to pa pomeni tehnološko in investicijsko določen napor in čas.
ZDA
SSSR
Japonska
ZRN
Francija
874 . 106t 440 . 1061 265 . 106t 147 .10°t 119. 106t
Italija
GB
Kitajska
Kanada
Španija
102 . 10° t 96 . 10« t 90 . 1081 88 . 10Gt 52 . 10° t
To pomeni kar 73 % celotne svetovne porabe. Največje proizvajalke nafte pa so naslednje države:
SSSR	586 . 1081
Saudska Arabija 510.10% ZDA	479	.	1061
Irak	175	.10® t
Iran	145	.	10° t
Kuvait	130	.	10« t
Venezuela	125	.	1061
Nigerija	114.10et
Kitajska	108.106t
Libija	101.10® t
S 76% so udeležene v celotni svetovni produkciji nafte.
Če pogledamo še deset dežel z največjimi rezervami nafte: Saudska Arabija 22,3 . 1091 SSSR	9,1.10%
Kuvait	9,0	.	1091
Iran	7,9. 1091
Mehika	4,4	.	1091
Irak	4,2	.	1091
Abu Datsi	3,7	.	10° t
ZDA	3,6	.	1091
Libija	3,1	.	1091
Kitajska	2,7	.	1091
(to predstavlja kar 80 % vseh svetovnih rezerv), vidimo, da je resnična uporaba nafte dosegla svoj vrh. Preprost račun pri predpostavki, da se letna svetovna poraba ne bo spremenila, nam pove, da bodo svetovne rezerve nafte izrabljene v 32 letih. Ali z drugimi besedami, nafto bomo uporabljali do leta 2010, ko jo bomo morali skoraj popolnoma zamenjati z drugim gorivom.
Med porabniki nafte je tudi črna metalurgija, tako v svetu kot pri nas. Poglejmo naslednjo tabelo udeležbe posameznih energetskih nosilcev v črni metalurgiji:
	ac o S tu Uh Ph %	< Plin	rt ss %	rt hM 'C tu 3 %
OECD	60,4	12,6	14,6	12,4
ZDA	60.7	17,5	10,4	11,4
Japonska	66,5	0,1	18,2	15,2
EG	56,5	17,4	15,3	10,8
ZRN	54,0	23,0	13,2	9,8
GB	55,1	10,3	24,2	10,4
Avstrija	56,5	20,5	14,5	8,5
SFRJ	56,8	10,7	22,7	9,8
SRS	34,6	8,7	39,9	16,8
železarna				
Ravne	0,2	25,0	46,4	28,4
Nacionalna energetika je v rangu svetovne porabe, medtem ko pri udeležbi nafte v SRS že vidimo bistveno odstopanje pri nafti, ki gre na račun nižje porabe premoga. Železarna Ravne je specifična po svojem delu in energetski porabi, številke so dovolj zgovorne in nam povedo o naši odvisnosti od uvoza nafte. Ravno zato moramo še resneje razmišljati o varčevanju oziroma o varni oskrbi z energijo, zamenjavi nafte s plinom in premogom.
Iz tega razloga sedaj predelujemo v kotlarni parne in vrelo-vodne kotle, enokomponentne gorilnike bomo zamenjali z dvo-komponentnimi gorilniki. Z delom hitimo, saj bi radi še pred zimo imeli možnost kurjenja s plinom ali z mazutom, da bi bili čimmanj odvisni od izpadov dobave energije mazuta oziroma plina.
Novi gorilniki so od istega proizvajalca kot stari, zahodnonem-ške firme »SAACKE«. V kotlarno je bilo treba speljati nov dovod za zemeljski plin, ne uporabljamo plinske mešanice zemeljski plin — zrak kot na pečeh, ampak čisti zemeljski plin.
Sonce na obisku
Tlak plina je 3,5—4 bar in pred vstopom v gorilce se reducira na 500 m bar. Sama predelava je vezana na težave s predpisi, ki so zelo rigorozni, včasih meje že na nesmisel. Priznati moramo, da delo ni lahko, odgovornost pa velika. V treh kotlarnah v SRS so imeli precejšne težave pri uvedbi zemeljskega plina na kotle, po zagotovilu proizvajalca naših kotlov mi teh težav naj ne bi imeli.
In kaj pričakujemo od te predelave:
1. varnejšo oskrbo naselja in železarne z energijo za ogrevanje
2. zmanjšanje onesnaženosti zraka, saj zemeljski plin ne vsebuje žvepla
3. večji izkoristek primarnega goriva, saj plin boljše zgoreva, in zamenjavo regulacijske proge.
Kot porabnik te energije se moramo vprašati, če se zavedamo težav, ki so prisotne, in naše možnosti, da te čimbolj ublažimo. Kako, pa v naslednjem sestavku.
Mag. Dušan Vodeb
Poletno delo komunistov
OK ZKS Ravne je bila tudi v
počitniških mesecih delavna
Večina OO ZKS je v juniju in v juliju usklajevala svojo evidenco članstva z občinsko, v juliju pa je OK ZKS na osnovi ankete in podatkov iz zadnjega popisa prebivalstva analizirala strukturo članstva in sekretarjev. Ugotovili so naslednjo sestavljenost:
— Od celotnega števila članov ZK v občini Ravne je samo 22 % žensk, kar je pod republiškim poprečjem. Med njimi je zelo malo delavk iz gospodarskih dejavnosti, največ jih je iz šolstva, socialnega varstva in zdravstva.
— V ZK je največ članov starih od 28 do 37 let. 20,3 % članov ima manj kot 27 let (to je pod jugoslovanskim nivojem), 28% vsega članstva pa predstavljajo mladinci.
— 55 % članstva je zaposlenega v industriji in rudarstvu (ali drugače: 12,75% od vseh zaposlenih v industriji in rudarstvu je komunistov), le 1,2% v kmetijstvu, 3,8 % pa v trgovini in gostinstvu (zelo slabo; v republiki 10,4%).
— V socialno-poklicnem pogledu prevladujejo delavci, saj jih je nad 50% (sestavni del delavskega razreda je tudi tehnična in druga inteligenca!), 11% je administrativnih delavcev, zelo malo pa je gospodinj in dijakov.
— Največ članov ZK ima poklicno šolo (torej so to KV in VKV) — kar 36,7 % (v republiki 24,6%). Delež članov z gimnazijo (2,9%) je znatno manjši od republiškega poprečja (7,0%).
Analiza strukture članstva je pokazala nekaj problemov. Njeni rezultati bodo služili OK ZK za usmerjanje OO ZK v pravilno kadrovanje in pomlajevanje svojih vrst.
Prav tako je OK ZK Ravne v poletnih mesecih pripravila predlog o prostorskem preoblikovanju in samoupravnem organiziranju KS v občini.
KS Leše, Kotlje in Šentanel dokazujejo, da lahko manjše KS delajo boljše. Ljudje v njih se lažje neposredno sporazumevajo in dogovarjajo ter uspešneje uresničujejo skupne interese in potrebe.
Zato so krajevne organizacije SZDL, drugi organi in organizacije KS Ravne, Prevalje, Črna ter občine predlagale, da se tudi te KS prostorsko preoblikujejo in samoupravno organizirajo. Tako bi se lahko v njih čimbolj
neposredno dogovarjali in sporazumevali o urejanju naselja, o komunalni dejavnosti, zdravstvenem in otroškem varstvu, izobraževanju, kulturi in telesni kulturi, zaposlovanju, obveščanju, usklajevanju želj proizvajalcev in potrošnikov, varstvu okolja, SLO in družbeni samozaščiti itd. Učinkoviteje bi lahko razvijali samoupravne in družbenoekonomske odnose, tako da bi se povezovali z OZD, SIS ter drugimi organizacijami in skupnostmi, da bi samoupravno združevali delo in sredstva ter da bi razvijali samoupravno planiranje in samoupravno odločanje vseh zborov občanov in delegatov v organih KS, v skupščinskem sistemu družbenopolitičnih skupnosti ter SIS. Prav tako bi lahko negovali humane medsebojne odnose (razne oblike samopomoči in solidarnosti, ustvarjanje pogojev za boljši družbeni položaj žensk in družin, družbena skrb za otroke in stare ljudi itd.)
Predsedstvo OK SZDL je imenovalo občinski koordinacijski odbor za prostorsko preoblikovanje KS v občini. V njem so: Franc Tušek, sekretar OK ZKS, Marko Matkovič, predsednik OK SZDL, Rudi Vrčkovnik, predsednik SO, Adi Cigler, izvršni sekretar OK ZKS, Albert Vodovnik, predsednik sindikata, Jože Jurak, predsednik OK ZSMS, Ivan Močnik, predsednik OO ZZB NOV, ter predsednik KO Prevalje, Ravne ter predsednik iniciativnega odbora Žerjav.
Družbenoekonomski in samoupravni odnosi se po preoblikovanju ne bodo dosti spremenili.
1.	Financiranje
Za realizacijo planov in programov KS zagotavljajo sredstva SIS družbenih dejavnosti in SIS s področja gospodarstva (SKIS, samoupravna stanovanjska skupnost itd.). Na osnovi samoupravnega sporazuma o financiranju objektov družbenega standarda, s katerim združujemo sredstva za skupni program, ki je bil referendumsko sprejet v vseh KS in TOZD, pa gradimo v KS najnujnejše objekte družbenega standarda. Zato KS združujejo 50% sredstev samoprispevka, drugi del pa namenjajo za svoj lastni program. Samoprispevek v KS in združena sredstva delavcev iz TOZD po samoupravnem sporazumu so poleg sredstev SKIS najpomembnejši vir sredstev za realizacijo planov in programov razvoja KS. Poleg teh sredstev
dobivajo KS na osnovi samoupravnega sporazuma iz TOZD še 0,5 »/o od BOD iz čistega dohodka. Za financiranje SLO in DSZ dobivajo na osnovi srednjeročnega plana razvoja in letnega plana KS namenska sredstva, ki se oblikujejo na nivoju občine. Za delovanje samoupravnih organov DPO in delegatskega sistema dobivajo KS iz proračuna občine posebna sredstva. Tudi v prihodnje, ko se bodo KS prostorsko preoblikovale, bo potrebno zagotavljati financiranje KS, kot je to urejeno že doslej. Osnova zanj bo plan KS in skupno dogovorjeni program gradnje objektov družbenega standarda.
2. Planiranje razvoja KS
Že sedaj, ko šele govorimo o novih KS, že moramo skrbno načrtovati njihov razvoj. Potrebnega bo zelo veliko usklajevanja, predvsem med KS somestja Ravne — Prevalje.
3. Samoupravna organiziranost KS
Dosedanja samoupravna organiziranost je glede na ustavno preobrazbo KS v vseh naših KS skladna z ustavno zasnovo KS. Takšna naj bi bila tudi po prostorskem preoblikovanju. V vsaki novo ustanovljeni KS naj bi ustanovili vse potrebne samoupravne organe (skupščina KS, svet KS, potrošniški in poravnalni svet itd.).
4. Oblikovanje delegacij v KS
V vseh KS razen v KS Šentanel, kjer imajo skupne delegacije, imamo oblikovane posebne delegacije za skupščinski delegatski sistem. V KS, nastalih po preoblikovanju, naj bi načeloma
OBRAZ IZ TOZDA:
imeli posebne delegacije. V KS z manjšim številom ljudi in občanov naj bi imeli skupne delegacije.
5. SLO in DSZ v KS
V vseh KS so pri skupščinah KS izvoljeni komiteji za SLO in DSZ, sprejete imajo obrambne in varnostne načrte ter načrte delovanja NZ. Organizirane so enote civilne in narodne zaščite. Prostorsko preoblikovanje KS bo na tem področju prineslo določene spremembe. Največja naj bi bila ta, da bi za Prevalje in Ravne sprejeli enotni obrambni načrt.
6. Organiziranost strokovnih služb v KS
Doslej so imeli strokovne službe v KS Črna, Prevalje, Mežica in Ravne. Prevaljske strokovne službe naj bi opravljale knjigovodske in finančne posle tudi za KS Leše in Šentanel, ravenske pa za KS Kotlje. Po novem naj bi se KS dogovorile, pri kateri se bodo zanje opravljali administrativni in finančni posli. Skupne službe naj bi se organizirale čim racionalneje, število zaposlenih se ne bi smelo bistveno povečati.
Na osnovi sprejetih predlogov o prostorskem preoblikovanju KS bodo razpisali referendum. Do konca aprila 1981 naj bi ga izvedli v vseh KS.
Na 13. redni seji OK ZKS Ravne 1. 10. 1980 so govorili o prostorskem preoblikovanju in samoupravnem organiziranju KS v občini, o organiziranosti komunistov v novo ustanovljenih KS, prav tako pa so sprejeli pravilnik OK ZKS Ravne.
Prekaljeni kalilec
Do zdaj v tej naši rubriki še nismo predstavili nobenega delavca iz tozda kalilnica. Tokrat ga bomo, in sicer Lovra Gorinška, indukcijskega (površinskega) kalilca iz hale stroji in deli.
»Kaj pravzaprav delate, tovariš Gorinšek?«
»Moje delo je triizmensko. V skupini smo trije, tako da se vsak teden menjamo. Kalimo valje za mrzle valjarne, recimo za Jesenice, Skopje, pred kratkim smo delali tudi za Sovjetsko zvezo. Valje moramo najprej predgreti do 320° C, nato pa jih kalimo pri 890° C. Po končanem kaljenju moramo kalilci v peč, ki jo ohladimo na 100° C, manj ne, ker bi bile izgube prevelike.«
»Koliko valjev pa skalite na šiht?«
»Če ima valj daljšo delovno površino, skalimo enega do konca, drugega pa predgrejemo, tri ali štiri kose pa dokončamo, če so valji manjši.«
»Se vam zdi, da je večizmcnsko delo dovolj plačano?«
»Nikakor! Odstotke, ki jih prinesejo nočni šihti, ti mimogrede utrgajo kje drugje. Dal vam bom kar konkreten primer. Brusilka dela le na dve izmeni, ima nižji
Lovro Gorinšek
razred, krajšo delovno dobo, zasluži pa le štirinajst j ur jev manj kot jaz.
Gre za to, da pač nekateri zaposleni v naši železarni hočejo nočni šiht le preživeti, pa ni važno, ali tako, da delajo, ali tako, da spijo. Nekaj bomo morali storiti, dolgo ne bo šlo več tako. Tisto, kar se mora narediti, bi bilo treba bolje plačati.
Tudi za nadure nisem preveč navdušen. Po mojem bi jih bilo najbolje ukiniti. Marsikak delavec namreč dela počasneje samo zato, da potem lahko pride na šiht še popoldne in tako dobi plačane dodatne ure.
O večizmenskem delu bi rekel še to, da najbrž ne bi bilo neumno, če bi sedaj, ko je dela manj, nočno izmeno sploh ukini-
li.	Seveda pa takoj nastopi vprašanje, kam bi potem s tretjim delavcem.«
Tovariš Gorinšek je nad marsičem v svojem obratu razočaran. Tako nikakor ni zadovoljen z delovno disciplino.
»Za vse bi morali veljati isti disciplinski predpisi. Če se jih ne bi držali, bi bilo treba pač kaznovati. V obratu imamo mladega fanta, ki je — pač zato, ker mu ne zvišajo skupine — zelo malomaren. S takim bi morala opra-
viti disciplinska komisija, ne glede na to, ali ima v obratu sorodnika ali ga nima, saj meče površno opravljeno delo slabo luč na nas vse, pa še fabriki in družbi škodi.« Lovro Gorinšek meni, da bi s takimi in tudi z zamudniki morali obračunati vodilni. Delavci med sabo se namreč ne morejo obmetavati.
»Trideset let že delate. Kako je bilo včasih in kako je danes?«
»Z delom sem sedaj bolj zadovoljen, kot sem bil prej, ko sem ravnal industrijske nože. Drugače pa — včasih smo delali z veseljem, danes pa je vse nekam otopelo. Zdi se mi, da se nekaterim mladim enostavno ne ljubi delati, celo namerno se opraskajo, samo da lahko gledajo v zrak. Tudi študira marsikdo le zato, da lahko hodi popoldne v šolo namesto na šiht in da se lahko na šihtu uči. Po mojem bi morali bolje plačati delavca za strojem. Poglejte primer: fant je bil tu
v obratu izredno priden. Končal je šolo, dobil plašč in šel v pisarno, pa je tam slab »uradnik«. Na njegovo mesto so dali drugega, a na žalost veliko slabšega delavca. Če bi dobil prejšnji višjo plačo, bi ostal za strojem, in fa-brika ter mi vsi bi imeli od njega več koristi, kot je imamo sedaj.
Tudi varčni smo bili včasih bolj. Danes je tisti, ki daje dinar na dinar, po mnenju mladih, menda neumen.
Pa še nekaj me moti. Zdi se mi namreč, da so bili komunisti včasih večji zgled drugim. Danes je žal marsikdo komunist le na papirju.«
Lovro Gorinšek je torej star, prekaljen delavec. V tridesetih letih je »dal marsikaj skozi«; zelo veliko je videl, mnogo je zvedel na delavskem avtobusu. Ko smo ga vprašali, je pač povedal odkrito tako, kakor mislita on in njegova generacija.
Helena Merkač
Načrtovanje in urejanje skladiščne dejavnosti
Da bi seznanili tiste sodelavce, ki nimajo vpogleda v urejanje skladiščne dejavnosti, zanima pa jih, kakšno je stanje na tem področju, dajemo kratko razlago o prizadevanjih, da tudi skladiščenje razvijemo na primerno raven.
Zadnih nekaj let urejanju skladiščnih razmer posvečamo več pozornosti kot v preteklosti, vendar pa po mnenju sodelavcev iz skladiščne dejavnosti in prizadetih iz nekaterih TOZD še vedno ne dovolj učinkovito oz. nezadovoljivo. To je tudi razumljivo, saj surovine in materiali še vedno ležijo v neprimernih skladiščih, kjer se kvarijo in nastaja prevelik kalo. Poleg tega je še zelo veliko ročnega dela pri skla-
diščni manipulaciji. S tem surovine in materiali zgubljajo kvaliteto, količino in se tako podražijo.
Težave pri urejanju skladišč pa so v tem, da se vse zamujeno ne da takoj nadoknaditi, saj zahteva to poleg drugega predvsem pomembne postavke v naložbah. Nerešenih problemov pa je veliko tudi na drugih področjih, in jih je v okviru možnosti treba reševati.
Poglejmo, kaj je bilo storjenega v bližnji preteklosti, kaj urejamo sedaj in kaj načrtujemo v bližnji prihodnosti.
Do sedaj je bilo modernizirano centralno skladišče in pripadajoči hangar, skladišče zaščitnih sredstev in avtomateriala ter
Po dežju
skladišče elektromotorjev. Ta modernizacija se nanaša predvsem na zamenjavo skladiščne opreme in dopolnitev mehanizacije ter pridobitev novih prostorov z adaptacijo. Na novo je bilo zgrajeno skladišče tehničnih plinov ter goriv in maziv.
Sedaj preurejamo bivše poslopje plinskih generatorjev v skladišče rude, apnenca in predvsem livarskih peskov. Tu bo urejeno tudi naravno in umetno sušenje teh peskov. Nadalje je v fazi izgradnje regalno paletno skladišče, katerega eno polovico bo uporabljala TOZD stroji in deli za skladiščenje sestavov in sestavnih delov za potrebe proizvodnje strojev, drugo polovico skladišča pa bo uporabljal TOZD SGV za skladiščenje rezervnih delov, ki jih uporablja pri vzdrževanju strojev in naprav.
V bližnji prihodnosti pa načrtujemo:
— izgradnjo skladišča na hal-di, ki naj bi nadomestilo dotrajane skladiščne barake na lokaciji TOZD transport,
— adaptacijo skladiščne lope na interni železniški postaji,
— izgradnjo skladišča kovinskih dodatkov (ferolegur) na lokaciji, kjer je sedaj skladišče livarskih peskov in apna,
— skladiščne silose za drobnozrnate nekovinske dodatke (apno in jedavec),
— adaptacijo skladišča starega železa.
Tako načrtovana skladišča bodo zadostovala potrebam pri povečani proizvodnji metalurških dejavnosti, ki jo bomo imeli po
V letnih mesecih proizvodnja že običajno ni kaj prida in avgust je največkrat najslabši. Velika odsotnost z dela zaradi letnih dopustov in, kjer je to možno in uvedeno, kolektivni letni dopusti pomenijo razumljivo tudi manjšo mesečno proizvodnjo. Letos je treba dodati tem običajnim pogojem še pomanjkanje vložka zaradi slabih proizvodnih rezultatov v minulih mesecih. Težave v redni oskrbi s kupljenim vložkom imajo še dodaten vpliv ob pomanjkanju vložka iz lastne proizvodnje jekla. Omejevanje uvoza povzroča nekatere neželene posledice pri zagotavljanju rezervnih delov za vzdrževanje in neposredno ali posredno tudi pri oskrbi s surovinami. Pomanjkanje koksa je imelo za posledico v jeseniški železarni ustavitev plavža št. 1 dne 19. avgusta. Plavž stoji že mesec dni, in manjša proizvodnja surovega železa je že povzročila in povzroča tudi manjšo proizvodnjo jekla. Možnosti za nakup večjih količin surovega železa ni in tako se obeta tudi za naprej manjša proizvodnja jekla in s tem manj vložka za valjarne na Jesenicah in manj proizvodov za nadaljnjo predelavo in prodajo.
modernizaciji metalurških obratov. Seveda pa bi zaostajanje izgradnje načrtovanih skladišč imelo za posledico nekvalitetno in nezadostno preskrbo proizvodnje kljub velikim organizacijskim, predvsem pa fizičnim naporom skladiščnih delavcev. Prav fizični napor v skladiščih, predvsem pri manipulaciji s ferolegur ami, je sedaj še preveč prisoten. Pri novo načrtovanih skladiščih smo upoštevali te faktorje, in bo dosti več mehanizacije. Še vedno pa ostaja odprt problem ureditve skladišča profilov in pločevine, skladišče lesa in njegova preskrba s sušenjem. Potrebno pa bo razmišljati tudi o povečanju špedicije.
Tako kot pri vseh drugih naložbah se tudi tu srečujemo z vrsto tipičnih problemov, ki se pričnejo s pridobitvijo sredstev, nadaljujejo pa se s kasnitvijo izdelovalcev dokumentacije in izvajalcev, s podražitvami, nepredvidenimi deli, istočasno proizvodnjo in gradnjo itd. Krona težav pa je splet naštetih dejavnikov, ki vplivajo drug na drugega in s tem celotno gradnjo še bolj zapletejo. Vsak objekt pa ima seveda še vrsto svojstvenih problemov, ki s tehnično in upravno dokumentacijo še daleč niso rešeni.
Tako je res le zelo kratko prikazano, kaj delamo in kje so problemi pri urejanju skladišč širšega oz. skupnega pomena. Tu pa niso omenjena priročna skladišča v tozdih, katerih probleme večinoma rešujejo sami zaposleni v tej dejavnosti. Problemi pa tudi tu niso bistveno drugačni.
Mihael Lotrič
V Železarni Ravne, čeprav je po osmih mesecih blagovna proizvodnja skoraj 3 % nižja, kot je bila ob koncu avgusta lani, verjetno ne bo večjih težav, da ta rezultat do konca leta popravijo, saj je letošnja proizvodnja surovega jekla približno 2 % večja kot v enakem času lani. Zagotovljen vložek za nadaljnjo predelavo pa pomeni zagotovitev pogojev za večjo proizvodnjo.
V Železarni Štore je bila tudi v avgustu proizvodnja za prodajo precej nad načrtovano dvanajstino, tako da skoraj ni bojazni, da ne bi dosegli načrtovane količine za letošnje leto. Njihova osemmesečna blagovna proizvodnja je kar 10 °/o večja, kot je bila v enakem obdobju lani, letošnja proizvodnja surovega jekla pa z novo pečjo 49 % večja, kot je bila konec avgusta lani.
Zapisana problematika o težavah v proizvodnji za avgust pa govori še o mnogočem, kar ni posledica zunanjih vplivov, tako npr. okvare na napravah, na katerih so bila pravkar izvedena velika popravila, velike kasnitve nekaterih načrtovanih popravil in prekomerni izostanki z dela so neposredno povzročili dodatno omejevanje proizvodnje. Ob že itak prenizki proizvodnji je-
kla je bila količina nenačrtovanih kvalitet še toliko bolj boleča, prekomeren izmet je bil pa zabeležen tudi pri drugih proizvodih.
Po vsem, kar je doslej napisano o proizvodnji v avgustu, res ne morete pričakovati ugodnih podatkov, seveda so pa tudi tokrat izjeme.
Proizvodnja surovega železa je bila dosežena na Jesenicah 84 %>, v Železarni Štore pa 124 %, tako da so se z 99°/o že zelo približali zbirnemu načrtu. Izvršitev mesečnega načrta za Slovenske železarne znaša 92 %. Načrt proizvodnje surovega jekla ni bil dosežen v nobeni jeklarni, in je skupna izvršitev le 88%. V jeseniški jeklarni so obratovali zaradi težav z delovno silo praktično ves mesec le s 4 SM pečmi. Manj tekočega vložka zaradi ustavitve plavža pomeni tudi nižjo proizvodnjo in še razne okvare so pripomogle k temu, da je mesečni načrt dosežen le 87%.
V Železarni Ravne so v avgustu že običajna velika popravila, in 94% izvršitev ne preseneča. V Železarni Štore ima nedograje-nost investicij svoj vpliv na slabo izvrševanje planirane proizvodnje in seveda nepredvideni zastoji. Mesečni načrt proizvodnje surovega jekla so dosegli z 79 %.
Mesečni načrt blagovne proizvodnje so izvršili v Železarni Jesenice 77%, v Železarni Ravne 89% in v Železarni štore 111%. Podatki o proizvodnji valjane žice in vlečene žice, kar zanima predvsem predelovalce teh proizvodov v Slovenskih železarnah in druge porabnike, so tako nizki, da ne obetajo nič dobrega, saj je zbirni načrt valjane žice npr. za 8 mesecev dosežen le 71 %, pri vlečni žici po 79 %. Mesečna izvršitev skupno za vse tri železarne znaša 87 %.
Pri predelovalcih so bili kolektivni dopusti in pomanjkanje vložka glavni vzrok, da je bila v
avgustu dosežena proizvodnja le 80 % povprečno načrtovane mesečne proizvodnje. Kar v vseh štirih delovnih organizacijah predelave žice so si rezultati dokaj podobni, saj znaša izvršitev v Plamenu 78 %, v Tovilu 77 %, v Verigi 84 »/o in v Žični 77%.
Mesečni načrt blagovne proizvodnje je bil v avgustu v Slovenskih železarnah dosežen 86 %, tržišču so pa odpremili 99 % proizvodnih izdelkov.
Vrednost izvoza je bila v avgustu zopet dobra ali celo boljša od dosežkov v prejšnjih mesecih, ko je bila dosežena ali celo presežena poprečno načrtovana vrednost, saj znaša presežek celo 8 %, kar je predvsem zasluga izvoza Plamena in Verige.
Kljub slabim količinskim proizvodnim rezultatom je bila pa celo presežena načrtovana vrednost prodaje za 8%. V Železarni Jesenice 102%, v Železarni Ravne 109 % in v Železarni Štore 127%. Med predelovalci žice je samo v Verigi zabeležena ugodna realizacija prodaje 111% izvršitve mesečnega načrta, medtem ko so v Plamenu dosegli 96 %, v Tovilu 83 % in v Žični 99 % načrtovane vrednosti prodaje. Ugoden rezultat dosežene vrednosti je torej predvsem zasluga sprememb prodajnih cen.
Na pragu jeseni smo in tik pred pričetkom zadnjega četrtletja. Res je, da je vrsta težav, ki nam jih nalagajo stabilizacijski ukrepi, res je pa tudi, da je še mnogo tega, kar bi lahko odpravili in s tem izboljšali naše delo in proizvodne rezultate. Nekaj zunanjih težav je pa tudi takih, da ne sedaj in ne v bodoče ne moremo pričakovati bistvenih sprememb danih pogojev. Ob načrtovanju srednjeročnega programa razvoja in v pripravah za izdelavo gospodarskega načrta za prihodnje leto jih bo treba resno upoštevati.
Milan Marolt
PROIZVODNJA SLOVENSKIH ŽELEZARN:
Avgust je slab mesec
Tudi mi smo letovali v Primošlenu
V 17. številki Informativnega fužinarja je tov. Roman Pori opisal, kako je prek družbenega standarda letoval v Primoštenu. Tudi jaz bi rada povedala, kako smo v istem kraju, prek iste »agencije«, a izmeno kasneje svoj dopust preživeli mi.
Po skoraj celonočni vožnji smo 31. 7. 1980 ob pol osmih zjutraj prispeli do turističnega biroja v Primoštenu. Mož in tov. Kotnik iz tozda energija sta se takoj oglasila na recepciji. Čez dve uri prerekanja in prošenj smo dobili naslov neke ženske v starem delu mesta. Ko smo z vso prtljago prišli do nje, nam je povedala, da ima sobo, na žalost, že oddano. Vrnili smo se nazaj v biro. Tam smo zopet čakali, tokrat tri ure. Nato so nam spet dali naslov »neke« ženske. Bili smo že toliko jezni in zmedeni, da sploh nismo opazili, da so nas še enkrat napotili k isti ženski! Vsi besni in do konca vsega naveličani smo se spet oglasili v biroju in zahtevali, da nam vrnejo denar. Takoj smo bili pripravljeni oditi domov ali v kak drug letoviški kraj. Seveda o tem niti slišati niso hoteli. Zahtevali smo šefa. Prikazal se je, a je bil prav tako kot drugi
trije delavci za pultom zelo neprijazen. Vsi skupaj so nam dali vedeti, da ne potrebujejo niti nas niti dinarja. Eden izmed uslužbencev se je šefu celo zlagal, da so nam dali sobo, pa je nismo hoteli. V resnici pa bi bili mi pripravljeni čakati nanjo tudi do poldneva, če bi le vedeli, da jo bomo dobili. Tako pa smo imeli občutek, da nas sploh ne mislijo sprejeti. Bili smo res do konca uničeni. Jaz sem jokala, mož pa je odšel po miličnika. Seveda nam ni mogel pomagati.
Končno smo v poznih popoldanskih urah le dobili sobo. Od tu dalje pa se zgodba popolnoma spremeni. Naleteli smo na zares prijazne ljudi, sobe so bile lepe in tudi vreme nam ni nagajalo. Skratka, potolažili smo se. Ne morem pa si predstavljati dopusta tov. Porija, ki je po »vojni« na biroju dobil še slabo sobo.
Kdo je za vse skupaj kriv, nc vem. Kljub temu pa bi rada družbenemu standardu predlagala, naj v prihodnje bolj pazi, s kom bo sklepala pogodbe. Človeku namreč resnično ni vseeno, kako bo po letu dni dela preživel svoj težko pričakovani dopust.
Tilka Potočnik
Iz naših krajev
KS ČRNA NA KOROŠKEM:
ELEKTRIFIKACIJA LUDRANSKEGA VRHA
Že več kot dve leti imajo zapisano v programu krajevne skupnosti Črna, da se mora elektrificirati še zadnjih šest kmetij na Ludranskem vrhu nad Črno, vendar zaradi pomanjkanja sredstev te naloge še do danes niso izvršili. Šele v začetku letošnje jeseni jim je končno uspelo sestaviti finančno konstrukcijo za elektrifikacijo. Nared je že tudi načrt in zakoličena linija v dolžini 3.500 m. Cena — 800.000 dinarjev.
»Sedaj, ko naj bi končno dela stekla, pa imamo težave pri nabavi kabla. Baje takega, kot ga rabimo, ni v vsej Jugoslaviji,
uvoz pa je prepovedan, če ga bomo le dobili še prve dni oktobra, bomo z deli pričeli, če ne pa pomladi prihodnjega leta,« je dejal Stanko Kordež, tajnik KS Črna.
Sicer pa zdaj v Črni urejujejo z asfaltno prevleko nekatere lokalne ceste in ulice, predvsem tiste, ki bi morale biti urejene že v obdobju prvega krajevnega samoprispevka. Začeli so tudi obnavljati TV pretvornik na Šuma-hovem vrhu. Obnovitev financirajo KS Črna in Mežica ter RTV Ljubljana. Če bo šlo vse po načrtu, bodo dela opravljena do konca oktobra.
V Črni bi morali po programu KS letos še marsikaj postoriti, vendar je ves denar šel za gradnjo kulturnega doma. Zato bo toliko bolj obširen program prihodnje leto. Kljub temu pa bodo letos še opravili zemeljska dela pri otroškem igrišču v Rudarjevem.
Zerjavčani pa so 15. septembra končno dobili novo sodobno samopostrežno trgovino z 200 kva-
KS RAVNE NA KOROŠKEM:
dratnimi metri uporabne površine. Zgradil jo je Stavbenik, financirala pa sta jo TOZD Ljudski magazin Prevalje in KS Črna s 450 tisoč dinarji iz sredstev krajevnega samoprispevka. So pa Žerjavčani udarniško izkopali vse jarke za električnni in telefonski kabel. V novi trgovini bedo namreč montirali prvo javno telefonsko govorilnico v kraju-
MAGISTRAT ŠE LETOS?
Tudi letos so Ravenčani praznovali svoj krajevni praznik kar se da veselo in množično. Tako so na Ravnah ves teden pred osrednjo proslavo, ki je bila 12. oktobra na Navrškem vrhu, potekale razne športne in kulturne prireditve. V spretnostni vožnji so se tokrat pomerili kolesarji in mopedisti, kar dva dni pa je potekal odbojkarski turnir za ženske. Ravenski planinci so v hotelu Merx pripravili zanimivo predavanje z diapozitivi. Predaval je znan koroški alpinist Milan Savelli. Taborniški odred koroških jeklarjev pa je priredil 9. tradicionalni pohod po poteh koroških partizanov. 35-letnico delovanja je proslavilo KPD Prežihov Voranc Ravne. Proslava je bila v športni dvorani osnovne šole Prežihovega Voranca.
KS PREVALJE:
Žal pa se Ravenčanom ni izpolnila ena želja: magistrat na Trgu svobode je še vedno zaprt. Pri krajevni skupnosti pravijo, da zaradi objektivnih vzrokov. Primankuje sredstev in Slovenijales menda ni spoštoval pogodbenega roka pri nabavi opreme. Pri krajevni skupnosti zagotavljajo, da bodo storili vse, da bo magistrat odprt še letos.
Za gradnjo zidanega otroškega vrtca na Javorniku bodo zbirali sredstva iz samoprispevka (1980—1982). O idejnem načrtu, ki ga izdeluje Razvojni center v Celju, bodo razpravljali tudi krajani. Če bo KS uspelo »izvrtati« dedatna sredstva (v kar pa dvomimo), bi se vrtec pričel graditi nekoliko prej, če ne pa šele leta 1984 ob izteku sedanjega krajevnega samoprispevka.
BESEDO IMA LOVEC, PLANINEC IN GASILEC
»Kljub temu, da sem že nekaj let upokojen, sem še kar aktiven na nekaterih področjih. Pri 63 letih mi še ni težko iti v gore, na lov in kaj postoriti v gasilskem demu. Tudi za delo naše krajevne skupnosti se zanimam,« je pričel naš razgovor Jože Samec s Prevalj.
»In kako po vašem deluje prevaljska krajevna skupnost?«
»Mislim, da še kar uspešno. To se najbolj pozna pri krajevni samoupravi in pri urejenosti Prevalj. Imamo že skoraj v celoti asfaltirane lokalne ceste in ulice in tu in tam že tudi zelenice. Z novim vrtcem je konec nezadovoljstva med starši, otroki in vzgojiteljicami, dobili pa smo tudi lep in funkcionalen družbeni dom. Najbolj pomembno pa je, da smo k napredku kraja svoj delež prispevali tudi krajani. Seveda pa bo treba na Prevaljah še marsikaj postoriti, preden bo vse tako, kot mora biti.«
»Tudi na Prevaljah se pripravljate na prostorsko preoblikovanje krajevne skupnosti. Kaj veste o tem?«
»Mislim, da bi morali ta .korak* storiti že pred leti, saj bi krajani že v preteklosti dosti lažje in hitreje reševali svoje želje in potrebe. Seveda pa s tem ni rečeno, da smo vse zamudili. Z novimi krajevnimi skupnostmi bo krajevna samouprava prišla dosti bolj do veljave. Predlogi so nared, treba jih je le čimprej oživiti.«
»Dejali ste, da je na Prevaljah še vedno nekaj odprtih vprašanj. Kaj žuli Prevaljčane?«
»Ne vem, ali naj sploh spregovorim o naši preskrbi, ko je skoraj povsod kritična. Moti me, da je po Prevaljah še vedno precej lesenih barak in drvarnic. Še sreča, da smo pred leti odstranili svinjake, čeprav bi morda bili ponovno dobrodošli ob ne-mesnih dnevih.«
»Kaj pa tržnica, je ne potrebujete?«
»Potrebujemo jo že, samo ne takšne, kot je prevaljška, ki je pregloboko pod cesto. Naše gospodinje pa tudi pravijo, da je preveč odročna. Zato ni čudno, da že leta sameva. Zelenjavo in sadje pa kupujemo kar pod lipo na avtobusni postaji.«
»Ali si je kaj opomogla mala obrt, ki je še pred leti .cvetela*?«
»Včasih je bil prevaljski čevljar daleč naokoli znan po svojih izdelkih, ki so jih ljudje kar .razgrabili*. Tudi krojači so znali šivati lepe obleke. Danes nimamo niti čevljarja niti krojača in tudi drugi obrtniki po malem tonejo v pozabo. Ne vem, kam to vodi.«
»So pa verjetno tudi stvari, ki vas razveseljujejo?«
»Seveda so! Zelo smo veseli in ponosni na družbeni dom, čeprav ta poleti ni bil preveč izkoriščen. Je pa zato toliko bolj štiristezno kegljišče. Kar čez noč smo postali Prevaljčani navdušeni kegljači. Razveseljujejo nas tudi pevci, ki jih na Prevaljah ni malo, nato godbeniki, gledališčniki in nogometaši. Pa tudi lovci, gasilci in planinci.
■i«:■, g,	■	r
Nova samopostrežna trgovina v Žerjavu
Knjige, vezane v platno, stanejo 240 din, broširane pa samo 190 din. Vezana zbirka z delom iz svetovne književnosti stane 360 din, broširana pa 280 din.
Knjige boste prejeli konec novembra.
Prav tako vam Prešernova družba priporoča zbirko romanov iz svetovne književnosti »Ljudska knjiga«. Tudi do 5 X je cenejša kot podobne zbirke!
V njej izide:
1. Richard Rive:	Obsedeno stanje. Roman iz življenja temnopoltih ljudi v rasistični Južni Afriki.
2. W. Somerset Maugham- Tesno domovanje. Mojstrsko opisana doživetja sredi eksotičnega sveta južnoazijskih otokov.
3. Henri Troyat: Pajek. Z izredno umetniško močjo napisan
roman o mladem Gerardu, ki se preveč naveže na sestre in mater.
4. Carlo Sgorlon: Bogovi se bodo vrnili. Pripoved o nezakonskem furlanskem otroku, ki 27-leten spozna usodo svoje tlačene domovine.
5. Josef Hen: Jokohama. Živahen prikaz življenja na Poljskem, kakor ga spoznava mlada Američanka, ki skuša prek Varšave in Moskve priti na Japonsko.
6. Kurt Vonnegut, ml.: Mačja zibka. Napol utopičen, napol znanstvenofantastičen roman, eno najmočnejših del novega humanizma.
Naročnina za vseh 6 knjig je 440 din. Poravnate jo lahko v treh obrokih, najkasneje do konca leta 1980.
Romantika
»Torej je na Prevaljah družabnost na višku?«
»Je in ni! Prevaljčani smo znani kot družabni ljudje, vendar zadnja leta to družabnost nekoliko zanemarjamo. Sedaj, ko gasilci ne prirejamo več tombol in veselic, je tudi ta zvrst družab-
nosti zamrla. ,Luštno' je bilo, ko so bile ,ohceti‘ in so se skozi Prevalje peljali svatje na lepo okrašenih vozovih — in peli ter juc-kali. Danes skozi kraj drvijo avtomobili in s tečnim trobljenjem oznanjajo, da sta se dva vzela.«
Franc Rotar
REDNA KNJIŽNA ZBIRKA PREŠERNOVE DRUŽBE
Za letos nam Prešernova družba ponuja 5 knjig:
1. Prešernov koledar za leto 1981. Njegov koledarski del je opremljen z barvnimi reprodukcijami Ivane Kobilice, drugače pa vsebuje še zanimive zgodovinske, zunanjepolitične in druge članke, pesmi in prozo znanih slovenskih pisateljev, vrsto drobnih informacij in še marsikaj zanimivega.
2. Naj mi sije sončece, naj mi poje srčece. Slovenske otroške pesmi je zbral Janez Menart.
3. Anton Ingolič: Delovni dan sestre Marje. Gre za pripoved o življenju neke medicinske sestre.
4. Stevan Jakovljevič: Velika zmeda. To je kronistično natančno delo. Govori o razpadu kraljevine Jugoslavije.
5. Miha Likar: Zdravje v družini. Knjiga je napisana poljudno in prinaša dobrodošle nasvete za vsakogar.
*1ii^
Tistim, ki bi želeli prejeti še delo iz svetovne književnosti, priporočajo knjigo Maxa von der Griina Blodni ogenj in plamen.
Roman govori o delavcu, ki po svoje, brez blišča, zato pa jasno in trpko doživlja čas nemškega »čudeža«.
Nove knjige v strokovni knjižnici
6512 Pape R., Berufsvvahl und Auge 1976.
3587/497 Pihura D., Konvert orska
metalurgija 1980.
6513 Jezernik A., Smerniki za računalniško projektiranje v SRS
1979.
6514 Jurančič I., Vrednotenje dela 1980.
6515 Bunc M., Temelji marksistične politične ekonomije 1976.
6516 Hrnčič V., Kaljivost globoko prekaljivih orodnih jekel
1980.
6517 Weise G., Psychologische Leistungstests 1975.
6518 Okologischer kurs: Teil Ar-beitsmedizin 1976.
6519 Anschiitz F., Die korperliche Untersuchung 1978.
6520 Ausbildungs Handbuch fiir die Slufenausbildung elek-trotechnischer Berufe 1978.
6521 Elektrische Klainstmotoren und ihr Einsatz 1979.
6522 Sarkowski H., Dimensionie-rung von Halbleiterschaltun-gen 1974.
6523 Benda D., Mikroprozessor-technik 1979.
6524 Wustehube J., Schaltentztei-le Grundlagen — Entvvurf — Schaltungsbeispiele 1979.
6525 Haferstroh U., Digitale Schaltvverke 1977.
6526 Bartz W. J., Schaden an ge-schmierten Maschinenele-menten 1979.
6527 Wehrmann W., Real — time — Analyse 1979.
6528 Kabelhandbuch 1979.
6529 Kiss G. M., Energiesparen jetzt! 1978.
6530 Bernhard J. H., Studienfu-hrer fiir den Elektro — In-genieur 1978.
6531 Stepanek J., Taschenbuch industrielle Warmetechnik
1977.
6532 Anhaltszahlen iiber den Elektrizitats, Kraft und War-mebehandlung der Industrie I. 1962.
6533 Sedriks A. J., Corrosion of
6534 Proceedings of the Third International Iron and Steel Stainless Steels 1979. Congress 16. — 20. 4. 1978.
1979.
6535 Muschelischwili N. I., Eini-ge Grundaufgaben zur ma-thematischen Elastizitats-theorie 1971.
6536 Klima R., Grundlagen zum Einsatz von Prozess — Steuerungsanlagen an Indu-strieofen 1978.
6537 Warmeruckgewinnung und Abwarmeverwertung 1978.
6538 Gorenc I., Informatika in uporaba avtomatske obdelave podatkov 1976.
3096/102 DIN Taschenbuch, Nor-men fiir Biiro und Verwalt-ung 1979.
6539 Koš E., Plin kao suvremeno gorivo — Principi i praksa 1978.
6540 Jambrošič Z., Pumpe i pumpne stanice 1977.
6541 Schneider W. P., Simulation mit analogen Rechenschal-tungen 1977.
6542 TGL Taschenbuch, ESKO Einheitliches System der Konstruktions — Dokumen-tation 1978.
6543 Rockstroh W., Die technolo-gische Betriebsproj ektie-rung — Gesta-ltung von Fertigungswerkstatten 1978.
6544 Zukunftssicherung durch Flexibilitat in Konstruktion und Produktion — VDI Be-richte 340 1979.
6545/1 Digitale integrierte Schal-tungen 1979.
6545/2 Professional Linear 1979.
6546 Povezava mehanskih lastnosti struktur in toplotne obdelave konstrukcijskih jekel.
6547 Požar H., Izvori energije
1980.
6548 Kreuh L., Gcneratori pare
1978.
6549 Čorlukič F., Mjerenje proto-ka fluida 1975.
6550 Bošnjakovič F., Zgodovina socialistične fed. rep. Jugoslavije 1980.
6552 Božič B., Oris zgodovine Slovencev 1980.
6553 Wiegand E., Polaganje keramičnih ploščic 1975.
6554 Gores H. H., Gradbena dejavnost za vsaicogar 1973
6555 Gores H. H., Tesarstvo za vsakogar 1976.
3587/365/VII Razvoj računskog modela za vodenje postupka izrade Čelika u različitim agregatima 1980.
3587/466/XI Unapredenje primje-ne elektronske mikroskopije u ispitivanju Čelika 1980.
3587/441/IX čurčič R., Uvodenje koristenja elektronske mi-krosonde u rješavanju tehnoloških problema crne metalurgije 1980.
3587/484/11 Osojnik A., Fizikalne kemične metode v metalurški analizi II 1980.
6556 Šime Ivanjko, Statusno pravo organizacij združenega dela 1980.
dela 1980.
6557 Ude L., Civilni pravdni postopek in samoupravni sodni postopek 1980.
6558 Milojevič R., Metodologija odredivanja vrednosti poslo-va u organizacijama udruže-nog rada 1980.
6559 Švajger M., EPŽ tehnologija. Skripta za delovodje in topilce 1980.
6560 Debenjak D., Nemško-slo-venski in slovensko-nemški slovar 1978.
6561 Antič B., Instalacije vo-dova i kanalizacije 1979.
6562 Antič B., Armirački radovi
1979.
6563 Antič B., Zidarski radovi
1980.
6564 Čauševič M., Teorija plastične prerade metala 1979
6565 Mitrinovič D. S., Matematika I. II. 1978.
6566 Rohring K., Legiertes Gus-seisen 1970.
6567 Sever J., Priprava kotlovne napajalne vode 1980.
6568 Eichler C., Tehnika održa-vanja 1979.
6569 Trboj evič M. D., Rcdukiori 1977.
6570 Džinič F., Komunikologija
1980.
6571 Milenovič B., Istraživanje tržišta organizacija udruže-nog rada 1979.
6572 Vjetrov A., Gradenje vatro-stalnim materij alom 1963.
6573 Tesar 1972.
6574 Vagner W., Praktična grade-vinska statika 1979.
6575 Tehnologija i fabrička izra-da betona 1966.
6576 Leksikon gradevinarstva 1962.
6577 Sistem procesnih računalnikov. Razvoj informacijskih sistemov.
6578 Koželj B., Raziskovalno in razvojno delo 1980.
6579 Jereb J., Organizacija strokovnega usposabljanja 1930
S KNJIŽNE POLICE
DOMAČA DELA
Marjan Britovšek, Carizem, revolucija, stalinizem 1-2, znanstveno delo. CZ, Lj., 308 str., cena obeh 430 din.
V knjigi nam avtor predstavi prelomno obdobje 1948/49; nastajanje leninskega tipa partije, Leninove ideološke boje po porazu prve ruske revolucije, oktobrsko revolucijo in zadnji tematski krog sklene z obravnavo despotske Stalinove oblasti.
Tekst bogato dopolnjuje slikovno gradivo.
Jože Goričar: Temelji obče sociologije, znanstveno delo, DZS, Lj., 336 str., 320 din.
Čeprav že skoraj vsak srednješolec pozna to knjigo, vseeno ponovimo, da je to na eni strani visokošolski učbenik, na drugi pa splošnoizobraževalna knjiga, ki seznanja bralca s temeljnimi pojmi današnje obče sociologije.
Peter Jambrek, Od plemena do države, študija, DZS, Lj., 256 str., 380 din.
Delo govori o evropskem odkrivanju Afrike, o sodobnih političnih osebnostih in filozofijah, o zgradbi in razvoju zambijske družbe, o gibalnih silah razrednega in narodnega osvobajanja v Afriki. Vsekakor gre za omembe vreden prispevek k jugoslovanskim raziskavam o afriških družbah.
France Bernik, Problemi slovenske književnosti, literarnozgodovinske študije, DZS, Lj.. 590 str., 500 din.
Knjiga, napisana v komunikativnem jeziku, prinaša vrsto no-
vih pogledov na slovensko književnost, tembolj, ker obravnava avtor literarne smeri, osebnosti in njihova dela kot problem. Študije se navezujejo skoraj na vse glavne tokove slovenske književnosti v 19. in v precejšnjem delu 20. stoletja.
PREVODI
J. D. de Bayac, Karel Veliki,
biografski roman, DZS, Lj., 272 str.
Karel Veliki je bil frankovski kralj več kot štirideset let. Na triinpetdesetih vojaških pohodih je pridobil in podjarmil dežele od evropskega severa do juga in od zahoda do vzhoda.
Knjiga o njem je zanimiva, dramatična in hkrati natančna podoba Evrope osmega in devetega stoletja.
Hans Kadcs, Hiša lepih sanj,
roman. ZO, Mij., 240 str., 340 din.
V pričujočem delu pripoveduje avtor o pariških modnih hišah, manekenkah in zanimivih človeških usodah. Pristnost okolja in socialna kritičnost sta odliki tega romana, ki nam razkriva sodobni Pariz.
Alberto Moravia, Notranje življenje, roman, PZ, MS., 422 str., 350 din.
Skozi to delo se seznanimo s podobo italijanske resničnosti, ki jo doživlja mlado dekle iz bogate meščanske družine. Natančno in jasno z vso krutostjo in brezobzirnostjo govori o svojih ravnanjih in prek tega vidimo mračno podobo življenja sodobne Italije.
Udeleženka slikarske kolonije Ravne 80 Alenka Sottler
W. Somersct Maugham, Tesno domovanje, roman, PD, Lj., 262 str., 170 din.
Po eni strani gre za mojstrsko napisan pustolovski roman, a po drugi še za več: knjiga je namreč briljantna študija človeških značajev, je psihološko pretanjeno delo, polno globokih spoznanj in ironičnega posmeha, skratka nadvse dobrodošla za jesenske dni.
(Po Knjigi ’80)
SVET ŠOLE OŠ KOROŠKI JEKLARJI
24. 9. 1980 se je na osnovni šoli Koroških jeklarjev na Javorniku prvič sestal novo konstituirani svet šole, ki bo deloval dve leti. V njem so predstavniki staršev, OZD, DPO, KS, šole in izobraževalne skupnosti.
Sestavljajo ga:
Mirko Rozman, predsednik, Franc Rotar, namestnik, Jože Samec, predsednik sveta staršev, Sonja Slemnik, Alenka Gorjanc, Marija Prednik, Silva Ban, Vika Rose, Marjeta Macur, Jelka Ocepek, Anton Večko, Alojz Kosmač, Ivan Rezar, Ivan Marošek in Mirko Erjavec.
Ustrezna komisija je razpisala dela in naloge ravnatelja te šole.
fr.
ZA VIŠJE POKOJNINE
Društvo upokojencev Ravne je sredi septembra poslalo skupnosti pok. inval. zavarovanja SRS naslednje opozorilno pismo.
Odkar je bilo objavljeno, da se bodo pokojnine s 1. oktobrom tega leta povišale za 6°/o, prihajajo
od našega članstva ostre kritike in zahteve, da protestiramo proti tako nizkemu zvišanju.
V sredstvih javnega obveščanja je bilo istočasno sporočeno, da so se življenjski stroški v tem letu zvišali že za 30 %> in da so v tem času osebni dohodki v gospodarstvu porastli za okoli 20 %>.
Na izredni seji dne 15. t. m. se je sestal naš izvršni odbor in razpravljal o tej zadevi ter ugotovil:
pri takem povišanju življenjskih stroškov je nerazumljivo, zakaj se predvideva povišanje pokojnin samo za 6 °/o, in to šele od 1. oktobra dalje. Znano je, da pokojnine bistveno zaostajajo za realnimi osebnimi dohodki, pri čemer so zelo prizadeti predvsem upokojenci z nizkimi pokojninami, pri katerih nastaja že vprašanje življenjskega obstoja.
Seznanjeni smo, da je Zveza društev upokojencev SRS že predlagala naslovu povišanje pokojnin za višji odstotek in z veljavnostjo od 1. 7. 1980 dalje. Znano je tudi, da so v drugih republikah že povišali pokojnine s tem datumom.
V imenu članov našega društva zahtevamo, da se pokojnine povišajo vsaj za 10"/», in to z veljavnostjo od 1. julija 1980 dalje!
Opozarjamo na resno nezadovoljstvo in razburjenje upokojencev, ki s strahom spremljajo skoraj vsakodnevno povišanje življenjskih stroškov.
OBVESTILO
Do zaključka redakcije te številke na center za samoupravljanje in informiranje iz tozdov še niso poslali vseh zapisnikov o volitvah. Zato bomo nove sestave organov upravljanja objavili v naslednji številki.
Urednik
FILATELIJA FlLA
FILATELIJA FlLA
NOVE REDNE IZDAJE ZNAMK
Skupnost JPTT je dne 17. in 23. junija izročila v prodajo nove vrednosti redne serije poštnih znamk s turističnimi motivi. Potem, ko je bila opravljena sprememba tarif v pisemskem prometu, se je pokazala potreba, da se vključijo nekatere nove vrednosti, da bi se olajšalo delo poštam in uporabnikom.
Tako je bila 17. junija dana v prodajo redna znamka s pretiskom nove vrednosti 2,50 dinarja v črni barvi (R. I. »Turistični motivi« — Bihač, rdeča) 1,50 dinarja. Istega dne so bile izročene v prodajo tudi naslednje vrednosti:
0,50 Kruševac (oranžna)
0,10 Gradačac (karminsko rjava)
0,30 Krk (črno olivna)
0,35 Omiš (rjavordeča)
0,40 Peč (črnosiva)
Vse te znamke je natisnil zavod za izdelavo bankovcev v Beogradu v tehniki enobarvnega ofseta v prodajnih polah po sto.
Nova redna poštna znamka v vrednosti 2,50 dinarja pa je bila dana v prodajo 23. junija. Prikazuje panoramo Kragujevca, znamka je rdeče barve. Natisnjena je v tehniki enobarvnega ofseta v prodajnih polah po sto.
Filatelistično društvo »Poštar« iz Zagreba je pred kratkim izdalo spominski ovitek in maksimum karto v spomin na umrlega predsednika Tita. Na ovitku je podoba tovariša Tita po risbi slikarja Ivana Lackoviča Croate, medtem ko je osnutek za priložnostni žig k tej izdaji pripravil član društva Veljko Bui.
Ti dve celoti sta izdani v po tisoč izvodih, imata pa žig pošte v Kumrovcu z datumom 4. junij 1980. Spominski ovitek ima številko 270, maksimum karta pa 9.
SPOMINSKI BLOK
Ob koncu marca so v Bolgariji dali v prodajo spominski blok za šest znamk (nominala po 13 stotink), posvečen bližnji konferenci o evropski varnosti in sodelovanju, ki naj bi bila v Madridu.
Motivi so zastave držav udeleženk, med njimi tudi naše (skupaj s Švico, Turčijo, ZSSR, Veliko Britanijo in ZDA), zato je ta spominski blok vklju-
čen v temo »Jugoslavika«. Naklada bloka je 40 tisoč izvodov. Glede na čedalje večje zanimanje za evropsko tematiko se pričakuje, da bo ta blok »udarna izdaja« bolgarske pošte v tem letu.	f.	u.
21. ZASEDANJE GENERALNE KONFERENCE UNESCO
Ob 21. zasedanju generalne konference UNESCO letos v Beogradu, 23. 9., je izdala skupnost JPTT priložnostno znamko za 4,90 din.
UNESCO je bila ustanovljena leta 1945 v Londonu na mednarodni konferenci, na kateri so sodelovale delegacije 44 držav, med njimi tudi Jugoslavija. Dejavnost UNESCA se razvija prek treh organov: generalne konference, ki je vsako drugo leto; izvršnega sveta (zaseda od časa do časa med konferencama) in sekretariata, na čelu katerega je generalni direktor. Danes šteje organizacija 150 držav članic. 21. zasedanje generalne konference UNESCO pa poteka v Beogradu od 23. 9. do 28. 10. 1980.
Motiv na znamki je Kotor, ki ga je UNESCO vpisal v seznam svetovnega kulturnega in naravnega bogastva. Grafična obdelava znamke je delo Andreja Milenkoviča. Znamke so bile natisnjene v zavodu za izdelavo bankovcev v Beogradu, v tehniki večbarvnega ofseta v polah po 9.
V prodajo so prišle 23. septembra. Istega dne je dal biro za poštne znamke v prodajo tudi priložnostni ovitek za 2,50 din in ovitek prvega dne FDC za 7,40 din.
RADOST EVROPE
Skupnost jugoslovanskih PTT izdaja v sodelovanju s svetom srečanja otrok Evrope dve priložnostni poštni znamki ob 12. srečanju »Radost Evrope«, in sicer v naslednjih vrednostih:
4,90 din — otroška risba (Gabrijela Radojevič, 8 let, Novi Sad),
13,00 din — otroška risba (Renata Pisarčikova, 6 let, Lšu Znojmo, CSSR).
Srečanje otrok z imenom »Radost Evrope« je mednarodna manifestacija prijateljstva in solidarnosti otrok vse Evrope. Organizira se vsako leto na začetku oktobra ob proslavi svetovnega dneva otroka. Pobudnik, ustanovitelj in gostitelj srečanja »Radost Evrope« je bil letos Beograd. Na tem srečanju so sodelovali otroci iz približno 15 evropskih držav, ki so tako izrazili svojo solidarnost z otroki vsega sveta, se seznanili, sklenili prijateljstva in se v teh dneh poveselili s pesmimi in plesi.
Grafična obdelava znamk je delo Andreja Milenkoviča iz Beograda, natisnjene so bile v nemški tiskarni »VEB Wertpapierdruckerei«, Leipzig, NDR, v tehniki večbarvnega ofseta v polah po 9.
V prodajo so prišle 28. septembra. Istega dne je dal biro za poštne znamke v prodajo tudi priložnostni ovitek za 2,50 din in ovitek prvega dne FDC za 20,40 din.	f.	u.
Dušan Prole
Dragi Dušan!
Vest, da si preminil, je prvi hip bila neverjetna, še posebej za sodelavce tvoje izmene, s katerimi si v ponedeljek popoldne bil na delu. Spoznanje, da te ni več med nami, nas je v torek presunilo, ni te bilo, da bi prevzel izmeno.
Rodil si se 25. 4. 1950 v delavski družini kot prvi otrok. Slovenijo si spoznal in vzljubil kot čuvar naših meja v JLA v Dravogradu. Prav to te je pritegnilo, da si se zaposlil 1. 1970 v valjarni.
S svojim vestnim in strokovnim delom si hitro dokazal, da je mogoče s trdim delom in veseljem zanj pridobiti spoštovanje sodelavcev. Kljub težavam, ki jih prinaša 4. izmena, si se ob delu strokovno izobraževal ter uspešno prenašal svoje znanje v vsakodnevno delo. Tvoj odnos do dela in razreševanja vsakodnevnih problemov je lahko za zgled vsem nam. Vedno si znal prisluhniti težavam, ki so jih imeli sodelavci na tvoii izmeni, znal si jim pomagati, če je bilo potrebno.
Hkrati z vsem zavzetim delom na delovnem mestu si se hitro vključil v delovanje DPO v tozdu. Zavzeto in odgovorno si opravljal dolžnosti v delovanju mladinske organizacije in sindikata. Skorajda ves svoj prosti čas si porabil za aktivno in tvorno delo. Prav zaradi vestnega in dobrega dela ter spoštovanja, ki si ga užival pri sodelavcih, si bil sprejet v članstvo ZK. Velik in neprecenljiv je bil tvoj prispevek v delu OO ZK. Vedno si se zavzemal za taka stališča in cilje, ki so bila v dobro vsem sodelavcem. Tvoj čut za realnost in znanje, ki si ga pridobil za delo v družbenopolitičnih organizacijah, sta velikokrat pomagala pri pomembnih odločitvah.
Domu in družini, ki sta ju ustvarila z ženo, si posvečal veliko skrb. Velikokrat smo te srečevali, ko si Suzani in Anji na sprehodu pomagal spoznavati lepoto življenja.
Praznino, ki je nastala s tvojo smrtjo, bomo še dolgo občutili. Vemo, da te bomo pogrešali na vseh področjih, kjer si bil aktiven.
Slovo od tebe, Dušan, pomeni za nas enako hudo bolečino, kot da smo izgubili svojega sorodnika, ker si kot sodelavec, tovariš v dobrem in slabem in ne nazadnje komunist v svojem delu in življenju pokazal, kako je treba živeti kot človek v naši družbi.
SLAVA TI !
V imenu samoupravnih organov, OO ZSMS, OOS, OO ZK ter v svojem imenu izrekam globoko in iskreno sožalje ženi, hčerkama, očetu, materi, bratoma, sestri in drugemu sorodstvu.
Milan Božinovski
ZAHVALA
Zahvaljujemo se vsem, ki so čustvovali z nami in darovali cvetje ob smrti Jožeta Pori ja, borca za severno mejo.
Vsi njegovi
ZAHVALA
Ob prerani izgubi moje drage mame, babice in prababice Kristine Kučer se iskreno zahvaljujem vsem, ki so jo spremljali na njeni zadnji poti ter darovali vence in cvetje. Enaka hvala vsem sostanovalcem bloka 41A na Čečovju za darovani venec. Hvala tudi pevcem društva upokojencev s Prevalj za žalostinko ob odprtem grobu. Posebna zahvala velja č. g. župniku Jarošu Kotniku za pogrebni obred in za tolažilne besede ob grobu.
Hvaležna hčerka Fanika Janet z možem Karlom, sestra Ančka s sinom ter vnukinja Dragica z družino in drugo sorodstvo.
ZAHVALA
Ob izgubi naše mame Alojzije Hudovernik se zahvaljujeva za darovane vence vsem sodelavcem Šolskega centra in obratu livarne.
Albin in Franc Hudovernik
ZAHVALA
Ob prerani izgubi našega dragega moža, očeta in dedka Rudolfa Košaka se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali vence in cvetje, izrazili sožalje in z nami sočustvovali. Posebno se zahvaljujemo njegovim sodelavcem iz TRO Prevalje in sostanovalcem bloka Trg 29 za nesebično pomoč. Iskrena hvala njegovim soborcem »Koroški kurirji« za zadnje spremstvo ob krsti, KO ZB Prevalje, posebno pa obema govornikoma. Hvala tudi sodelavcem Inštalaterja, Lesne Prevalje in tozda jeklarne 2 v železarni Ravne za darovane vence in izraženo sožalje. Iskrena hvala godbi, pevcem in č. g. župniku za pogrebni obred.
Žalujoči: žena Ivanka, sin Štefan, hčerki Marija in Ivica z družinami.
Čvrste trave
FILATELIJA FILATELIJA FILATELIJA
REKREACIJA IN ŠPORT
FINALISTI
PRVENSTVA ŽELEZARNE V NOGOMETU
Po končanem predtekmovanju, v katerem je sodelovalo 24 ekip, so se v zaključni del prvenstva železarne v malem nogometu uvrstile naslednje ekipe: industrijski noži, valjarna, kovačnica, pnevmatični stroji ter elektrotehnične storitve z dvema ekipama.
V prvih kolih so bili doseženi naslednji rezultati:
— industrijski noži ; ETS I 3:0,
— kovačnica :	pnevmatični stroji 2 : 0,
— ETS II : valjarna 3 : 2,
— pnevmatični stroji : ETS I 5 : 0,
— valjarna : kovačnica 4 : 1,
— ETS II : industrijski noži 5 : 2.
Po drugem kolu vodi ETS II z dvema zmagama.
ODBOJKA
FUŽINAR ZMAGOVALEC V SLOVENIJI
Za jugoslovanski pokal je na področju republike tekmovalo 110 ekip. članska ekipa Fužinar-ja je do finalne tekme premagala Pameče, Mežico, Topolščico in Stavbarja. V finalni tekmi, ki je bila v Novem mestu, so naši odbojkarji prepričljivo premagali ekipo Pioirja s 3 : 0 (8, 12, 7), in osvojili pokal Odbojkarske zveze Slovenije. V nadaljevanju pokalnega tekmovanja se bo Fužinar pomeril na Ravnah 18. 10. 1980 z večkratnim državnim prvakom Mladostjo iz Zagreba.
TURNIR V KANALU
Že naslednji dan je članska ekipa Fužinarja sodelovala na turnirju v Kanalu ob Soči. V polfinalni tekmi je premagala bivšega prvoligaša Rijeko z 2:1. V finalni tekmi za prvo mesto pa so naši igralci ponovno premagali mariborski Stavbar z 2:1. Prvi niz je Fužinar izgubil z 18 : 16, naslednja pa prepričljivo dobil na 7 in 9.
TURNIR V BOVCU
Tudi v Bovcu so igralci Fužinarja prepričljivo osvojili prvo mesto. Bovec in Olimpijo iz Go-neb (Italija) so premagali s po 3 : 0, Karlovac pa z 2 : 1 potem, ko je po vodstvu Fužinarja trener Pogorevčnik dal v igro rezervne igralce. Vse igre so bile odigrane na tri igrane in ne kot običajno na tri dobljene nize.
ŽENSKA TURNIRJA V BOROVU IN MARIBORU
Pred pričetkom nove tekmovalne sezone je bil v Borovu kvaliteten odbojkarski turnir. Zmagala je Rijeka pred Vukovarjem. Igralke Fužinarja si dele zadnje mesto s Crveno zvezdo. Z igro naših igralk smo zadovoljni, saj so edine premagale zmagovalno ekipo in tesno s 3 : 2 izgubile z večkratnimi državnimi prvakinjami Zvezdo iz Beograda.
V Mariboru pa je bil II. turnir za trofejo Maribora. Naše igralke so tokrat zaigrale mnogo slabše, ker so bile nekompletne, brez Hrastnikove, Markovičeve in štručeve.
Prvo mesto je osvojila Crvena Zvezda. Fužinar pa je izgubil z Merkurjem iz Nove Gorice s 3 : 2, z Branikom s 3 : 0 in z Zvezdo s 3 : 0.
POPRAVEK
V predzadnji številki Informativnega fužinarja je bilo pomotoma objavljeno, da je za mla-
dinsko državno reprezentanco nastopila Barbara Hrastnik. Igrala pa je odbojkarica Fužinarja Andreja Hrastnik.
NOGOMET PORAZA KOROŠKIH
SELEKCIJ
V petem in šestem kolu sta bili obe selekciji Koroške Fužinarja neuspešni. Na domačem terenu so člani izgubili z mariborskim Kovinarjem s 4 : 0, mladinci pa z Mariborom z 1 : 0. Na gostovanju v Pragerskem je bila članska vrsta poražena s 4 : 1, mladinci pa kar z 8:2.
ROKOMET
POLOVIČEN USPEH EKIP FUŽINARJA
V nadaljevanju prvenstva so bile tri ekipe Fužinarja poražene: člani v Brežicah z 21 : 31, članice v Sevnici s 14 : 20 in mladinke v Mariboru proti Braniku s 5 : 10. Mladinci so bili prosti.
Že v naslednjem kolu vzhodne republiške pa so vse ekipe zmagale na domačem terenu, člani proti šaleški s 26:22, članice proti Vuzenici z 21 : 6, mladinci pa proti Veliki nedelji z 22 : 14. V zaostali tekmi so mladinci prepričljivo premagali Partizan TUS v Slovenj Gradcu z 21 : 15.
NAMIZNI TENIS POZIVNI TURNIRJI
V Ptuju so se pomerile najboljše slovenske igralke na prvem pozivnem turnirju. V prvi jakostni skupini je osvojila Tr-bižanova sedmo mesto, Logarjeva pa je bila deveta.
Drugi pozivni turnir za mladinke je bil v Novi Gorici. Drugo mesto je osvojila Trbižanova z enakim razmerjem (7 : 2) kot zmagovalka Reflak. Peta je bila Logarjeva. V drugi skupini je bila Pandevova osma, v tretji pa Ločičnikova šesta.
NADLOGE ZAVAROVANCEV
Uslužbenci francoskega socialnega zavarovanja se zabavajo na račun šaljivih delov pisem svojih zavarovancev. Nekaj takih biserov:
»Ljubo mi je, da vas lahko obvestim, da je moj mož, ki so ga imeli za pogrešanega, pravzaprav mrtev.«
»Glede na to, da ne prejemam skoraj nikakršne pomoči, sem začel zbirati staro železo, da bi lahko nahranil otroke.«
»Že osem dni ležim bolna v postelji z zdravnikom na hišnem obisku. Poleg tega so mi na vratu mož in štirje otroci. Upam, da razumete moj položaj.«
»Morali bi vedeti, da otroci niso za vsak žep.«
»Postala sem vdova po moževi smrti.«
»Spremenili ste mi sina v hčerko. Je v tem kakšna razlika?«
»Odgovarjam na vaše pismo od 15. v prejšnjem mesecu, rodila sem otroka s težo 3,5 kg. Upam, da boste zadovoljni.«
»Glede na to, da mora moj mož v norišnico, ga pošiljam v vaš urad.«
»Sem v rahlem stanju nosečnosti. Kaj naj storim, da se ne poslabša?«
»Ali bi lahko raziskali, če je moj mož resnično mrtev, kajti človek, s katerim stanujem, želi, da vam povem, da ne mara storiti absolutno ničesar, dokler o tem ne bo prepričan.«
»Kakor boste razbrali iz priložene fotokopije zdravniškega izvida, je eden od mojih dveh otrok posledica napake.«
Jesenska svetloba
OBILO MOŽNOSTI DNEVNE REKREACIJE
Za delavce in delavke železarne Ravne je v prihodnjem obdobju več možnosti za dnevno organizirano rekreacijo.
Ponedeljek: V prostorih DTK od 20. ure do 21.30 za ženske (gimnastika, igre, namizni tenis).
Torek: V telovadnici na Javorniku za moške od 18. ure do 19.30, v DTK od 20. ure do 21.30 rekreacija za moške nad 35 let.
Sreda: Kegljanje od 18. do 22. ure, na Javorniku rekreacija za ženske od 19.30 do 21. ure.
Četrtek: V DTK od 20. ure do 21.30 rekreacija za moške nad 35 let.
Petek: Kegljanje od 15. do 20. ure, na Javorniku rekreacija za moške od 18. ure do 19.30.
Sobota: Kegljanje od 9. do 13. ure in od 15. do 19. ure
Vsak dan je možno brezplačno kopanje v bazenu DTK in uporaba TRIM steze.
Po dogovoru pa vsi odprti objekti (pozimi še vlečnice in tekaška proga) in prostori za streljanje z zračno puško ter za igranje šaha.
TOZD družbeni standard
Gibanje zaposlenih v tovarni
od 22. avgusta 1980 do 21. septembra 1980
Tek gj. ' Priimek in ime	Rojen		Kvalifikacija	TOZD — DS	Odkod je prišel	
PRIDOBILI LASTNOST 1. Arcet Dušan	DELAVCA 14. 10. 1961		NK delavec	stroji in deli	iz šole	
2. Barba Lado	30.	3.1959	NK delavec	vzmetarna	iz druge delovne	organizacije
3. Bojanovič Mile	8.	9. 1958	NK delavec	jeldolivarna	iz druge delovne	organizacije
4. Boženk Franc III.	8.	5. 1964	NK delavec	komerciala	prva zaposlitev	
5. Brkovič Ivo	22. 11. 1959		NK delavec	jeklarna	iz druge delovne	organizacije
6. Brunet Alojz	21.	5. 1961	KV rezkalec	kovinarstvo	prva zaposlitev	
7. Capulovič Ilija	17.	4. 1959	NK delavec	jeklolivarna	prva zaposlitev	
8. Cepec Anton	15.	4. 1958	NK delavec	energija	iz druge delovne	organizacije
9. Časi Milan	6.	8. 1949	NK delavec	jeklarna	iz druge delovne	organizacije
10. Englert Zdenka	20.	4. 1963	KV jedrarka	jeklolivarna	iz šole	
11. Garič Svetko	27.	9. 1955	NK delavec	kovinarstvo	iz druge delovne	organizacije
12. Golob Bojan	2.	8. 1962	KV obr. elektrikar	E T S	iz šole	
13. Grace Jože	3.	1. 1946	SŠ str. delovodja	jeklolivarna	iz druge delovne	organizacije
14. Grahovac Mile	28. 12. 1953		KV šofer	komerciala	iz druge delovne	organizacije
15. Hovnik Tomaž	29. 10. 1961		KV strugar	stroji in deli	iz šole	
16. Iršič Bojan	11. 11. 1962		KV brusilec	stroji in deli	iz šole	
17. Jamnik Jernej	5.	7. 1960	NK delavec	stroji in deli	iz šole	
18. Jezernik Rajko	10. 10. 1960		KV ključavničar	kovinarstvo	iz šole	
19. Jug Branko	18.	2. 1963	KV str. ključavničar	stroji in deli	iz JLA	
20. Keup Irena	4.	2.1963	KV jedrarka	jeklolivarna	iz šole	
21. Kodrun Darko	29.	9. 1962	NK delavec	E T S	iz šole	
22. Kormanšek Rajko	13.	1. 1963	KV rezkalec	S G V	iz šole	
23. Kovač Iztok	21.	8. 1958	SS veterin, tehnik	vzmetarna	iz JLA	
24. Krivograd Janko	20. 10. 1958		KV monter	jeklolivarna	iz druge delovne	organizacije
25. Kust Pavo	20.	4. 1958	NK delavec	jeklolivarna	prva zaposlitev	
26. Laznik Marija	20.	5. 1961	KV strugarka	prevmatični stroji	iz šole	
27. Lipovnik Ludvik	20.	9. 1962	KV strugar	SG V	iz šole	
28. Logar Franjo	24.	9. 1962	KV str. ključavničar	stroji in deli	iz šole	
29. Maraš Katica	1.	10. 1963	KV jedrarka	družbeni standard	sezonska zaposlitev	
30. Matič Mirko	3.	11. 1949	NK delavec	jeklarna	iz druge delovne	organizacije
31. Merkač Dušan	11.	8. 1962	KV str. ključavničar	energija	iz šole	
32. Mesarič Darko	4.	9. 1961	NK delavec	S G V	iz šole	
33. Mihalj Dragan	12.	5. 1961	KV str. kalupar	jeklolivarna	iz šole	
34. Miškovič Hrvoje	1.	4. 1956	NK delavec	kovačnica	iz druge delovne	organizacije
35. Novak Bojan	5.	1. 1963	KV obr. elektrikar	E T S	iz šole	
36. Osojnik Iztok	9.	4. 1964	NK delavec	komerciala	iz šole	
37. Pasarič Jože	11.	9. 1962	KV str. ključavničar	SGV	iz šole	
38. Peklar Marjan	9.	12. 1955	KV ključavničar	jeklolivarna	iz druge delovne	organizacije
39. Pogorelčnik Marko	29.	7. 1955	VSS inž. str.	jeklolivarna	iz druge delovne	organizacije
40. Praprotnik Robert	19.	4. 1962	KV str. ključavničar	ind. noži	iz šole	
41. Pungartnik Ivan	17.	6. 1941	SŠ str. delov.	R P T	ponovna zaposlitev v ZR	
42. Ramšak Janez	22.	3.1959	NK delavec	jeklarna	iz druge delovne	organizacije
43. Ravlan Darko	18.	4. 1956	VSS	pnevmat. stroji	iz šole	
44. Rek Julijana	27.	5.1945	administratorka	jeklolivarna	iz druge delovne	organizacije
45. Repas Martin	6.	12. 1962	KV strugar	ind. noži	iz šole	
46. Rikič Stevo	18.	3. 1960	NK delavec	valjarna	iz druge delovne	organizacije
47. Senica Roman	18.	2. 1963	KV str. ključavničar	rezalno orodje	iz šole	
48. Slatinšek Milan	1.	3. 1952	KV obr. elektrikar	pnevm. stroji	štipendist ZR	
49. Smrečnik Olga	30.	6. 1962	KV strugarka	stroji in deli	iz druge delovne	organizacije
50. Soldo Ivan	4.	11. 1959	KV str. ključavničar	valjarna	prva zaposlitev	
51. Supin Jože	4.	4. 1960	KV ključavničar	kovinarstvo	iz JLA	
52. Svenšek Janez	1.	4. 1962	KV brusilec	rezalno orodje	iz šole	
53. Stampfer Olga	10.	1. 1960	NK delavka	SGV	iz druge delovne	organizacije
54. Stifter Ivanka	14.	8.1956	VSŠ ekonomistka	DS pos. fin. služba	štipendist ZR	
55. Štruc Andrej	8. 11. 1962		KV str. ključavničar	SGV	iz šole	
56. Stumpfl Božidar	16.	9. 1962	KV str. ključavničar	SGV	iz šole	organizacije
57. Tesič Duško	27.	6. 1962	NK delavec	jeklolivarna	iz druge delovne	
58. Trop Marjan	5.	6. 1960	NK delavec	komerciala	ponovna zaposlitev v ZR	
59. Vešligoj Marjan	20.	6. 1962	KV obr. elektrikar	E T S	iz šole	
60. Vrbnjak Darinka	27.	6. 1962	KV jedrarka	jeklolivarna	iz šole	
61. Vrhnjak Bogomir	23.	5. 1962	KV brusilec	ind. noži	iz šole	
62. Vrhnjak Maksimiljan	20. 10. 1961		KV str. ključavničar	energija	iz šole	
63. Vujevič Alojzija	4.	6. 1946	NK delavka	energija	iz druge delovne	organizacije
64. Zagernik Jože	2.	3. 1961	KV brusilec	stroji in deli	iz šole	
65. Zaponšek Franc	8.	9.1960	NK delavec	industrijski noži	iz druge delovne	organizacije
66. Zajc Hilda	12.	1. 1943	NK delavka	komerciala	iz druge delovne	organizacije
67. Zaže Klara	27.	7.1962	KV brusilka	rezalno orodje	iz šole	
Tek ^ ' Priimek in ime	Rojen		Kvalifikacija	TOZD — DS	Kam je odšel	
IZGUBILI LASTNOST	DELAVCA			
1. Ambruš Silva	2. 5. 1947	NK delavka	pnevm. stroji	dana odpoved
2. Bolarič Bojan	20. 4. 1956	KV avtomehanik	energija	izklj. po sklepu DK
3. Butolen Marija	6. 9. 1944	NK delavka	kontrola kak.	umrla
4. Dumančič Ivo	1. 4. 1948	NK delavec	jeklarna	sam. zap. dela
5. Ermenc Franc	9. 1. 1961	KV ključavničar	kovinarstvo	V JLA
6. Fonda Ivan	29. 4.1940	NK delavec	transport	umrl
7. Grabner Melita	18. 12. 1959	SŠ gimnazija	komerciala	potek pogodbe
8. Gruber Frančiška	9. 3. 1961	KV kuh. pom.	družbeni standard	sam. zap. dela
9. Hartman Marjan	24. 10. 1955	SŠ elek. tehnik j. t.	E T S	sporazumno
10. Hovnik Jožica	31. 1.1961	KV strugarka	stroji in deli	dana odpoved
11. Kosmač Terezija	8. 10. 1938	NK delavka	kovinarstvo	dana odpoved
12. Krebs Vinko	19. 1. 1954	KV strugar	rezalno orodje	sporazumno
13. Krivec Vinko	18. 1. 1925	NK delavec	vzmetarna	dana odpoved
Tek -j. ‘ Priimek in ime	Rojen		Kvalifikacija	TOZD — del. sk.	Kam je odšel
IZGUBILI LASTNOST DELAVCA 14. Kuntarič-Kvas Vlasta 25. 11. 1954			VŠ dipl. sociologinja	DS KSZ	sam. zap. dela
15. Lazar Branko	25.	2. 1957	NK delavec	vzmetarna	dana odpoved
16. Ledinek Karel	27.	3. 1959	KV avtoličar	jeklarna	invalidska upokojitev
17. Lojen Rafael	4.	10. 1945	NK delavec	kovinarstvo	sporazumno
18. Lukač Rozalija	24. 10. 1943		SS ekonomski tehnik	komerciala	poklicna rehabilitacija
19. Mihelač Franc	12.	9. 1950	KV zidar	SGV	nad. šolanja
20. Milinkovič Milojko	12.	9. 1928	SŠ met. delovodja	RPT	potek pogodbe
21. Osojnik Dušan	12.	1. 1962	KV strugar	rezalno orodje	sam. zap. dela
22. Praznik Vincencija	7.	1. 1950	NK delavka	DS KSZ	dana odpoved
23. Proprat Albert	11.	4. 1949	NK delavec	energija	izklj. po sklepu DK
24. Rajšp Adolf	21.	10. 1962	NK delavec	komerciala	sam. zap. dela
25. Ristič Stojan	6.	5. 1954	žerjavovodja	jeklarna	dana odpoved
26. Špiler Jakob	19.	9. 1955	KV orodjar	industrijski noži	dana odpoved
27. Štruc Danijel	3.	8. 1963	NK delavec	komerciala	sam. zap. dela
28. Suler Silvo	18.	9. 1958	SŠ met. tehnik	jeklolivarna	dana odpoved
29. Šumnik Peter	1.	4. 1952	KV ključavničar	SGV	poklicna rehabilitacija
30. Todorovič Marinka	16.	8. 1960	NK delavka	družbeni standard	sam. zap. dela
31. Virtič Janez	21.	1. 1960	KV avtomehanik	SGV	dana odpoved
32. Žunko Ivan	17. 11. 1925		VK topilec	jeklarna	starostna upokojitev
33. Prole Dušan	25.	4. 1950	SŠ met. delovodja	valj arna	umrl
34. Erjavec Ignac	25.	7. 1946	KV strugar	SGV	invalidsko upokojen
35. Matvoz Stefan	13.	9. 1920	VK kovač	RPT	starostno upokojen
IZOBRAZBA — KVALIFIKACIJA Pridobili lastnost delavca	Izgubili	lastnost	delavca
1	—	VSS ekonomistka	1	—	VS dipl. sociologinja
1	—	VSŠ inž. strojništva	1	—	SŠ el. tehnik j. t.
1	—	VSS delavec	1	—	SŠ ekonomski tehnik
1	—	SS veterinarski tehnik	2	—	SŠ metalurška delovodja
2	—	SS strojna delovodja	1	—	SŠ gimnazija
2	—	KV rezkalca	1	—	SŠ metalurški tehnik
4	—	KV jedrarke	1	—	VK topilec
4	—	KV obr. elektrikarji	2	—	KV avtomehanika
13	—	KV ključavničarjev	2	—	KV ključavničarja
1	—	KV šofer	1	—	KV kuh. pomočnica
5	—	KV strugarjev	4	—	KV strugarji
5	—	KV brusilcev	1	—	KV avtoličar
1	—	KV monter	1	—	KV zidar
1	—	KV strojni kalupar	1	—	žerjavovodja
1	—	NŠ administratorka	1	—	KV orodjar
24	—	NK delavcev	13	—	NK delavcev
			1	—	VK kovač
HUMORESKA
Umetnost poslušanja
Moja žena ima zelo razvite pedagoške sposobnosti. Res je, da se sama že davno ne uči več. Niti na napakah. No, uporno nadaljuje s poučevanjem mene. Že enajsto leto. Prvih deset let sem trpel, a tudi izkušnje pridobival. Zdaj, ko žena začenja svojo redno lekcijo, vklopim televizor. Ali
radio. Ali magnetofon. Vseeno. Sodobna tehnika namreč ponuja široke možnosti. Tudi žena se je naučila ravnati s tehniko.
Vklopim televizor, žena ga izklopi. Obrnem gumb na radijskem sprejemniku, žena ga odnese v kuhinjo. Vložim kaseto v magnetofon, žena skrivaj izvleče
priključni kabel. In poučuje me naprej. Dobim množico koristnih obvestil. Na dan pride:
• Če se izklopi hladilnik samo za en dan v tednu, se njegova življenjska doba podaljša za 52 dni na leto.
• Če pozabiš vključiti sesalec za prah le enkrat v tednu, bo sosed prej ko v dveh mesecih želel zamenjavo stanovanja.
• Od magnetofona se namagnetijo vse ure v hiši in začno kazati čas po Greenwichu.
• Pravi moški posluša ženo in ji ne vpada v besedo, niti če ga to spravlja v nevarnost, da bi prišel na kliniko za duševne bolnike.
Hvala bogu ima žena še kolegice. Poučuje lahko tudi njih. Odkar sem začel bežati pred njenim poukom, se je žena lotila svojih kolegic. Tudi one imajo može, ki bi prav tako morali vedeti mnogokaj, česar še ne vedo.
Ostala je samo ena edina. Poslednja. Irina Sergejevna. Mila ženica, skromna, lepa, znosna, neporočena. Lahko po cele ure sedi v naši kuhinji in posluša predavanja moje življenjske sopotnice. Jaz blaženo sedim v svoji delovni sobi. Delam. Berem. Razmišljam. Ali preprosto poslušam radio. Od časa do časa sežejo k meni vzkliki Irine Sergejevne.
»Česa ne poveš!«
»Kako je to zanimivo!«
»Kdo bi si mislil!«
»Od kod le veš vse to?!«
Moja soproga jo neutrudljivo daje za zgled:
»Irina Sergejevna zna poslušati!«
»Irina Sergejevna je žejna znanja!«
»Irina Sergejevna se za vse zanima in je potrpežljiva ...«
Iskren bom: nič ni čudnega v tem. Tudi jaz bi, brez dvoma, znal enako dobro poslušati, bi bil enako žejen znanja, bi bil zainteresiran, potrpežljiv, ko bi me kdo obdaril, kakor jaz plačam Irini Sergejevni vsakega prvega in petnajstega v mesecu.
Fotografije za to številko so prispevali: F. Rotar, B. Zelnik, F. Kamnik in oddelek za informiranje.
Ivan Žunko, roj. 17. 11. 1925, v železarni od 3. 1. 1949, nazadnje kot delovodja v jeklarni. Star. upokojen 31. 8. 1980.
Stefan Matvoz, roj. 13. 9. 1920, v železarni od 5. 11. 1945, nazadnje v tozd RPT kot vodja skupine za oblikovanje dela in časovne študije. Star. upokojen 15. 9. 1980.
Ignac Erjavec, roj. 25. 7. 1946, v železarni od 20. 9. 1965, nazadnje v tozdu SGV kot ključavničar. Inval. upokojen 4. 9. 1980.
»Srebrni« hotuljski gasilci
fMiiit® MESTU. MS-DRŽAVNIM
TEKMnvAN.i!!
NAŠI UPOKOJENCI