Požtnii>a pl»č»Ba v gotovini.
Posamezna iteviika stane l,50.
Slovenski
UKANE
(prej Avtonomist)
!*■ , . «. ..
Glasilo Slovenske Republikanske Stranice kmetov in delavcev.
,..		 * .■■■ . • ■... • ■ • - .. _ Uredništvo in upravhi&tvo v Ljubljani, Breg at. 12. II. Telefon 119.	Izhaja vsaK petek.	Mesečna narečni; a 5 Din. - Cene oglasov po dogovoru. Za večkratne oglase primeren popust. Pri malih oglasih vsaka beseda 50 par.	
$t. 14. Ljubljana, dne 10. aprila 1925.			Leto V.
ifai iiočsmo ?
lastno zakonodajo na l&Stttiti tleh vzrastlega slovenskega ljudstva!
Iz parlamenta.
Kam so privedli slovensko ljudstvo?
Stojimo tik pred važnimi dogodki.
Politična situacija v državi se je maglo preofcrenila. To je za mašo miselnost nekakšno presenečenje, toda na Balkanu je bilo vedno 'tako. Nova taktika HRSS je postavila v Belgradu takorekoč vse na glavo in razni »politični voditelji« delajo velike oči, ves njihov koncept je postal preko noči neporabljiv in brezpredmeten. Danes je jasno, zakaj je lanska Da vidovičeVa-Koroščeva vlada morala odstopiti. Davidovi« ni bil zastopnik večine Srbov in zato mu ni bilo dopuščeno, da bi on sklenil .sporazum med Srbi in Hrvati. Zadnje volitve so prinesle Pašičevim radikalom še več poslanskih pooblastil v Srbiji. In sedaj so začeli oni, to je radikali s »sporazumaškim« programom. Na obeh straneh se išče tiste ravne ' črte, na kateri bi se srečali Srbi in Hrvati. Iver pa živimo na Balkanu, moramo računati tudi ž njegovimi običaji. V političnem življenju pa je tam tako, da se takoj odpro vsa vrata za vstop v vlado, kakor hitro je dana 'le možnost razgovorov med strankami, ki prihajajo v poštev. In tako lahko morda računamo, da borno že v dogledni dobi imeli v Belgradu novo vlado, ki jo bodo 'Sestavljali srbski radikali in hrvaški republikanci. Na teni — pravijo — se dela. z vso naglico im opreznostjo.
Današnji položaj Slovencev.
Danes ima največ poslanskih pooblastil v Sloveniji »Slovenska ljudska stranka«. iTa stranka .ni priljubljena me med Srbi ne med Hrvati. Ne Srbi im ne Hrvati nočejo ničesar 'slišati o klerikalizmu, ki je politična smer čisto svoje v.rste in ki nima nič skupnega z tisto neodvisno notranjo narodno in ljudsko politiko, za katero gredo i Srbi i Hrvati. Ti so svobodomiselni.
Danes so Slovenci zastopani v vladi le po »Samostojni demokratski stranki«, to je po g. dr. Žerjavu. Če .pride do sodelovanja med Srbi in Hrvati, utegnejo biti tudi demokrati .porinjeni v opozicijo. S tem bomo vsi Slovenci, to je vse njihove ■stranke postavljene »pod kap«.
Kdo je krivec?
Krivec .za to pa je tista stranka, ki ima največ poslanskih pooblastil v Sloveniji in ki toraj vodi odgovorno politiko za Slovence v 'Belgradu. To pa je SLS. Njeni vodniki delajo takšne politične napake že od 1. 1918. dalje, da smo to že doslej prav močno občutili na svoji koži in bomo še bolj. Ta stranka se sedaj brani očitka, da je klerikalna in je to za njo zanikal zadnjič v parlamentu v svojem govoru »krščanski socijalist« g. dr. Gosar. To je bil zelo neroden .poskus, zakaj že v parlamentu samem so videli Srbi in Hrvatje, da jih je med 20 poslanci nič manj kot 7 duhovnega stanu. Ves svet ve, da so glavni uredniki SLS časopisja vedno le duhovniki, da so zasedena mesta njenih političnih tajništev le z duhovniki, da ga mi odbora v njihovi gospodarski organizaciji, v katerem
ne bi bilo duhovnika itd. Zakaj povemo to! Ne zato, da bi obsojali s tem duhovski stan ali pa duhovnike pri javnem delu, temveč to povemo samo zato, ker je to res! In če je to res, potem resnično ne vemo, zakaj se SLS tega hoče nekako sramovati in zamikavati znana dejstva. Im naravnost smešno je, če hočejo tisti slovenski poslanci, ki so duhovniki, v Belgradu to zakrivati tudi s tem, da so tam doli oblečeni tako, kakor vsak drug civilist in da si snamejo ali pa nataknejo kolar šele pri Dobovi ali Brežicah!
Zakaj jih ne marajo?
Že pred zadnjimi volitvami je bilo znano razpoloženje srbske javnosti, da se v Belgradu z SLS ne bo nihče resno .raizgovarjal glede Slovenije in Slovencev v obče. Zakaj ne? Zato, ker pravijo tam doli, da s »klerikalci« nočejo imeti nobenega opravka. Pod besedo »klerikalizem« pa tam doli v Belgradu, kakor tudi v Zagrebu, ne razumejo udejstvovanja duhovnikov v javnem življenju, ampak tisto neodkri-tosrčnost in dvoličnost, ki jo v politiki že vsa leta od 1918. 1. se uganja SLS pod vodstvom g. dr. Korošca. Že 1. 1918. so 'Srbi vedeli, da je g. dr. Korošec katoliški duhovnik, pa so ga kljub temu silno spoštovali. S svojo nelojalnostjo1, meodkritosrč-nostjo in zahrbtnostjo pa je to spoštovanje in ves svoj veliki ugled lahkomiselno zapravil. Zadnje leto pa je .SLS zapravila vise simpatije tudi pri Hrvatih. Danes je popolnoma osamljena. Na eni stran• se je SLS vezala s Hrvati pri raznih političnih nastopih, na drugi strani pa ni mogla najti dovolj krepkih psovk, s katerimi jih je obkladala doma v Sloveniji. Zato SLS nihče več ne mara in je kljub svoji številni moči brez vsakega političnega vpliva za Slovenijo. Tako se ne sune delati!
Kaj sedaj?
To osamljenost SLS bodo Slovenci morali drago plačati. 'Slovenci imajo ž njo parlamentarno zastopstvo, ki jim veliko več škoduje nego koristi. Ravno nasprotno od tega se bo vedno zgodilo, kar bo hotela 'in zahtevala SLS.
Tako pa ne sme ostati. Tisti vo-lilti, ki so za ljudsko vlado, pa niso klerikalci, zahtevajo, da se tej osamelosti in birezpomembnosti, v katero je privedla SLS slovenski narod, napravi konec. Konec pa je mogoče napraviti danes samo na ta način, da se tiste1 ljudske stranke, ki so same po sebi prešibke, da bi mogle zastopati celotno slovensko lird tvo, združijo v močno falango,' k' bo poskušala popraviti napake naše politične nesrečo — to je Koroščeve stranke!
Bolj kot. kdaj poprej spadata ■slovenski kmet in delavec skupaj, da moreta odvrniti pretočno nevarnost, da bomo ravno mi Slovenci plačali predstoječi »sporazum« med Srbi in Hrvati. To je največji »vspeh« našega (ličnega političnega »voditelja«, g. dr. Antona Korošca!
Dvanajstine.
Po končani verifikacijski razpravi je vlada predložila parlamentu zakonski načrt o takozvanih »dvanajstinah«, ker zaradi pomanjkanja časa ni mogla spraviti pod streho .rednega državnega proraču-, na. Vlada sme (oziroma bi smela) namreč izplačevati iz državnih do-, hodkov samo tiste svote, ki jih dovoli parlament. Orl prejšnjega parlamenta dovoljeni proračun za leto 1924./25 pa je veljal le d.o 1. aprila t. 1. in ker parlament novega proračuna za leto 1925«/26. še ni odobril, bi s 1. aprilom vlada me smela nobenega denarja več izplačati, pa tudi nobenega davka pobirati, kar bi povzročilo v državnem gospodarstvu seveda velik nered. Da se temu izogne, je vlada predložila parlamentu delni proračun. Ta proračun obsega sledeče točke: 1. Za vsak mesec toliko, kolikor znaša dvanajsti del celoletnega, za prejšnje leto od parlamenta dovoljenega proračuna (odtod ime »dvanajstine«), 2. Za. Vsak mesec gotov znesek novih kreditov, kar pomeni nove ali pa zvišane stare davke in 3. Odobritev onih izdatkov, .za katere je vlada tekom volitev od parlamenta ji dovoljeni proračun .prekoračila.
Za enkrat je vlada zahtevala odobritev štirih »dvanajstin«. Ce pa redni državni proračun me bo izgotovljen in odobren tekom štirih mesecev, bo zahtevala vlada odobritev zopet novih »dvanajstin«.
Novi davki.
Vlada je zahtevala v začasnem proračunu poleg star,ih kreditov še nove kredite, im sicer v znesku 060 milijonov dinarjev za štiri mesece. Tako velikih novih izdatkov pa ne more vlada pokriti z dosedanjimi davki. "Zato je zahtevala nove davke. Med nov'mi davki jo najvažnejše zvišanje invalidskega davka in pa davek, ki ga bodo morali plačevati vsi ročni delavci. Ti bodo morali plačevati dva procenta svojega zaslužka v državno blagajno. Kdor zasluži dnevno 100 kron, bo moral dati dve kroni na davek. Dotične zneske bo moral delavcu odtegniti delodajalec. Ker je v Sloveniji razmeroma največ ročnih delavcev (rudarjev itd.), ho posebno Slovenija ta davek prav močno občutila.
Glasovanje za nove davke.
Vladna večina, ki jo tvorijo samostojni demokratje, je nove davke po kratki razpravi odobrila. Vsi ugovori opozicije niso nič izdali.
Kakor doslej, bodo porabili tudi v prihodnje ogromno večino starih ■in novih davkov za potrebe južnih krajev. Na Hrvaško, v Vojvodino in v Slovenijo bo prišlo prav malo davčnega denarja nazaj! Drugod jo navada, da vlade več ali manj enakomerno raadele državne dohodke za kritje potreb vseh pokrajin, ki davke plačujejo, pri nas pa šo dolgo ne bomo tako daleč. Mi smo enakovredni in enakopravni le na papirju, v praksi pa i zgled a naša enakopravnost precej drugačna!
Ravno pri plačevanju davkov in pri razdelitvi državnih dohodkov
Belgrad, 4. aprila.
na posamezne dele države najbolj občutimo, kako velikansko napako so naredili slovenski politični voditelji 1. 1918., ko so vso oblast, kar so jo imele še posamezne dežele takrat, brez vsakega pridržka izročili centrali v Belgradu!
Danes ne pomaga nobeno kričanje in nobeno zabavljanje v parlamentu .nič več! Današnja opozicija je brez vsake moči in iz njenega ■položaja je ne morejo rešiti nobeni se tako pikri in strupeni medklici. Nam ne preostaja drugega kakor plačati, kar sklene vladna večina.
Novi zakonski načrti.
Takoj po sprejetju »dvanajstin« je vlada zasedanje parlamenta />d-godila do 28. aprila. Velikonočne počitnice bodo torej jako izdatne.
Med počitnicami bodo delali samo !nekateri parlamentarni od:-bori. Vsak zakonski načrt, ki ga hoče vlada predložiti parlamentu, mora namreč najprej predelati poseben odbor ali odsek, ki stvarno vso tvarino premelje. V odborih je mogoče doseči marsikako izpremembo zakonskih načrtov in parlamentu se predloži .potem tisto besedilo novih zakonov, ki ga je sprejel odbor v soglasju z vlado. V odborih bodo •razpravljali najprej o novem stanovanjskem in « novem tiskovnem zakonu.
Avdijenca Pavla Radiča.
Med političnimi dogodki zadnjih dni, ki so se odigravali izven parlamenta, je najvažnejši avdijenca Pavla Radiča pri kralju.
Že lansko leto, ko je bila na krmilu Davidovič - Koroščeva, vlada, in ko je bil izvoljen za podpredsednika parlamenta dr. Maček, so govorili, da bo kralj sprejel dr. Mačka v avdijenci. To se takrat ni zgodilo. Danes, po znanih izjavah Pavla Radiča v parlamentu, je bilo mogoča tudi avdijenca pri kralju, ki je trajala nad dve uri.
Alj bo imela avdijenca Pavla Radiča tudi kakšne politične posledice, se do danes ne da prerokovati. Eni trdijo, da bo posledica avdijenci1 ta, da bo preganjanje Hrvatov nehalo. Drugi verjamejo celo, da ho prišlo gotovo do popolnega spora-»uma med radikali in Hrvati, na kar bi Hrvatje vstopili v vlado in prevzeli pet ministrstev. 'Črnogledi pa pravijo, da bo tudi avdijenca iPavla Radiča ostala brez posledic, ravno tako kakor njegove izjave.
Na poti do sporazuma?
Največjo pozornost posvečajo polit, 'krogi razgovorom med Hrvati in radikali in nekateri trdijo, da je stvar že tako dozorela, da bi mogli Hrvatje že koncem maja vstopiti v vlado. To pa ni verjetno. Od izjav v parlamentu do vstopa v vlado je še dolga pot. Vstop v vlado mi odvisen samo od Hrvatov, pa tudi me samo od radikalov, ampak od obeh. S svojimi izjavami so šli Hrvatje do skrajne meje popustljivosti in s teni so oni dokazali pred vsem svetom, celo na nevarnost očitka kapitulacije, da so pripravljeni podati Srbom bratsko roko. Od radikalov pa je sedaj odvisno, če hočejo ponujani
jim sporazum tudi sprejeti. Svojo voljo, da hočejo ponujani jim sporazum sprejeti, morajo pa radikali ravno tako dokazati z dejanji, kakor so to zahtevali od Hrvatov. Ali pa bodo radikali to tudi storila! To je glavno vprašanje, okoli katerega se vse suče! Če radikali Hrvatom no-
»Oblastne
Minister za notranje zadeve je ta teden povedal, da namerava vlada razpisati volitve za takoizvane »oblastne skupščine«, ki bi jih mi rajše imenovali »okrožne zbore«, že meseca junija.
Mi ne vemo, ali bo vlada volitve res razpisala ali ne, ker ne veino, kako ' se bodo razvijali prihodnje tedne politični dogodki v Belgradu. Od tega razvoja je mnogo odvisno. Možnost, da pride res do volitev v okrožne zbore, pa ni izključena. Zato ne bo napačno, če si okrožne zbore ogledamo nekoliko s praktične strani.
Zakon o »oblastnih skupščinah« (okrožnih zborih) je že zdavnaj izdelan. Zakon določa za okrožne .skupščine jako obširen delokrog. Okrožni zbori bodo morali skrbeti za ceste, za bolnišnice, za mostove. Dalje bodo skrbele za po vzdigo kmetijstva, strokovnega šolstva in skoro •za vse naprave, za katere so kedaj morali skrbeti deželni zbori. Delokrog oblastnih skupščin bo torej jako obširen.
Če pa bodo hoteli okrožni zbori uspešno delovati, bodo rabili mnogo denarja, ker brez nič ni nič. Okrožni zbor bo moral nekje zborovati. Potreboval bo torej posebno poslopje. Okrožni zbor bo potreboval veliko pisan za okrožno uradništvo, ki bo skrbelo za izvršitev skupščinskih sklepov. Uradništvo bo pa veljalo mnogo denarja. Tudi razne naprave, za katere bo moral skrbeti okrožni zbor, ne bo ravno po ceni. Tu nastane sedaj vprašanje: Odkod vzeti potrebni denar!
Zakon o okrožnih zborih določaj ■da mora dati okrožnim zborom nekaj denarja na razpolago država. Nekaj pa še ni vse. Tudi je še vprašanje, če bo država v danih razmerah mogla kaj dati, ker so državne blagajne vedno never jetno prazne. Preostalo torej ne bo drugega, kakor da bodo morali ljudje zopet globoko poseči v žep!
Za obe slovenski okrožji — mariborsko in ljubljansko — bi bila stvar dokaj ugodnejša, če bi bilo še tukaj premoženje nekdanjih dežel Kranjske in Štajerske. Koliko pre-
Stare
Zaradi nove politične taktike hrvaških republikancev so naši politični nasprotniki vsi iz sebe. Nova pot, na katero so stopili hrvaški republikanci, omogoča namreč Hrvatom aktivno sodelovanje tudi v vladi in ker bi imeli v slučaju zveze s srbskimi radikali Hrvatje in .radikali nad dvesto glasov v parlamentu, kar pomen ja ogromno večino, so vse druge stranke obsojene na brezplodno opozicijo in na politično breapomembnost. Tega se vsi ■zavedajo in zato so zlasti ene stranke, ki so v edino bile jeziček na tehtnici, 'dokler se Hrvatje niso udejstvovali v parlamentu, na Hrvate silno jezne, ker so j un Hrvatje s svojo novo taktiko mogoče za cela štiri leta ali pa še za dalje zaprli pot do vladnih korit in do ministrskih stolčkov.
Na politično brezpomembnost v parlamentu je vsled- nastopa -hrvaških -republikancev obsojena poleg drugih strank tudi Slovenska ljudska stranka in jeza njenih voditeljev na Hrvate postaja že naravnost smešna. Ali ni smešno, če se monarhistični voditelji SLS jezijo, da so se Hrvatje začasno in iz taktičnih razlogov odrekli zahtevi po takojšnji preureditvi države v republikanskem smislu, namesto da bi kot prepričani monarhisti bili veseli, da so se Hrvatje »izpreobrnili«!
čejo verjeti, Hrvatom ne ho preostalo drugega kot da se vrnejo na staro pot! Stvar je taka, kakor če se dva soseda prepirata. Eden ponudi spravo, magari z žrtvami, če sosed spravo sprejme, je dobro in prav, če pa ne, gre pravda svojo pot naprej.
skupščine«.
moženja je odpadlo na slovenski del Štajerske, nam ni za.no. Biti pa je moralo precej, ker je ravno slovenski -del Štajerske jako lepe denarce znosil v nemški Gradec.' Za ljubljansko okrožje pa vemo, da je prineslo s seboj jako le.po doto v novo državo- SHS.
Kranjska dežela je bila lastnica raznih poslopij, ki .so vredna danes na stotine miljonov sedanjih kron.
V	kranjski deželni blagajni je bilo tudi jako lepo število dobrih .in solidnih vrednostnih papirjev in tudi prav lep kupček-gotovi ne. Vse to je kranjska deželna -uprava s pametnim gospodarstvom tekom dolgih let spravila skupaj iz deželnih doklad, in kar se je s terni nakladami napravilo 'n zgradilo, je neoporečna privatan last bivše kranjske dežele oziroma njenih pravnih naslednikov. Pravni naslednik bivše dežele kranjske pa ne more biti država, ampak občine, bivše Kranjske, tudi one občine, ki so danes pod Italijo, kajti tudi ti Občinarji so plačevali svoje doklade v Ljubljano.
Vse to .premoženje je danes neznano kam izginilo. Nekaj ustanov in poslopij je prevzela država. Kako je država prevzela to premoženje! Ali s kakim pridržkom ali brez pridržka! Nam se vse zdi, da brez pridržka! Zato je jako malo verjetno, da bi bodoči okrožni zbor za ljubljansko okrožje kdaj dobil nazaj premoženje bivše Kranjske!
Kakor so gospodje .politični voditelji 1. 1918. zafurali politično avtonomijo brez pridržka, tako so . zagospodarili tudi premoženje bivše Kranjske, in če bo danes ali jutri res začel zborovati v Ljubljani okrožni zbor, bo podoben pogorelcu, ki mora začeti graditi svojo hišo popolnoma na novo, ker tudi na -to ni za misliti, da bi država odstopila okrožjem vsaj one nekdanje deželne davke, ki .se danes stekajo v centralno državno blagajno.
Zato bo prva posledica ustanovitve okrožnih zborov novo, silno obdavčenje. Ali bodo mogli Ij-udje to prenesti! Če me, naj se zahvalijo onim, ki so nekdanje deželno premoženje in nekdanje deželne davke brez pridržka prepustili centrali!
laži.
V svoji onemogli jezi pa kuhajo bridko maščevanje. Oni hočejo na Hrvaškem nastopiti proti Radiču z agitacijo za »Hrvatsko pučko stranko«, ki naj bi bila nekaka hrvaška SLS. Kako bodo-za »pučko stranko« agitirali, si ne moremo prav predstavljati. Ali bodo kot monarhisti agitirali proti Radiču s tem, da bodo ljudem pripovedovali, da so oni še večji monarhisti! Ali pa bodo svoj m anarhizem .zavrgli iin govorili, da so oni republikanci!
V Sloveniji pa .pripravljajo hud naskok na slovenske republikance zlasti na Štajerskem. Ali bodo nastopali proti slovenskim republikancem na Štajerskem kot monarhisti ali pa, kakor pri zadnjih volitvah, kot še hujši republikanci, nam mi znano. Erto pa vemo in to že danes lahko tudi zapišemo, da je ne bo volilne laži, ki je ne bi dan za dnem proti nam ponavljali.
Tako bodo vedno in povsod trdili, da so slovenski republikanci navadna filijala zagrebške .republikanske stranke. Oni sicer dobro vedo, da je Slovenska -republikanska stranka pač slovenska politična stranka, ki ima svoje lastno vodstvo, svoj lasten odbor in svoje lastno glasilo. Oni dobro vedo, da veže slovenske republikance s hrvaškimi samo skupna ideja, kakor veže n. pr. Slovensko ljudsko stranko
in Hrvaško pučko stranko tudi le skupna ideja, in ravno tako dobro vedo, tla je celo državna oblast pri-poznala Slovenski republikanski stranki njeno samostojnost in neodvisnost s tem, da je ni postavila pod obznano kakor je postavila Hrvate.
Tako bodo pa govorili zato, da bodo lahko očitali slovenskim republikancem, da so »republiko zatajili«. Kakor smo omenili že zgoraj, se tako očitanje iz monarhističnih ust jako čudno sliši; če 'bi Hrvatom očital kakšen republikanec, da so se odrekli republiki, bi bilo to razumljivo, toda iz monarhističnih ust ji1 tako očitanje smešno in neumno. V stvari sami pa niti Hrvatje niso za večno republikanstva .zatajili, kar smo 'dosti obsežno razložili že v zadnji številki našega lista (priznati, da je monarhija danes -tukaj, se še ne pravi, priznati monarhijo za vse večne -čase!), še mnogo manj pa smo imeli mi, slovenski republikanci, kakšen .povod za to. Vsega tega pa naši nasprotniki ljudem ne bodo razložili, ker tega nočejo storiti, ampak se bodo lagali, da -so slovenski republikanci republikanstvo zatajili! Kdor se hoče prepričati na lastne Oči, kakšna debela laž je to, naj prebere v zadnji številki »Republikanca« članek, ki ima naslov »P.i išel bo dan«. Svoje somišljenike,
Divide et
»Divide et Ampera« se pravi po slovenski: Deli in vladaj, t. j. nahujskaj drugega proti drugemu, da se 1 odo med seboj kregali na žive in mrtve, ti pa izigravaj drugega proti drugemu, da boš mogel vladati nad vsemi.
Te politične metode ise je znala izborno posluževati bivša Avstrija, ki je znala z nedosežno spretnostjo netiti prepire med Cehi in Nemci, med Slovenci in Italijani, med Italijani in Nemci itd., sama je pa lepo vladala nad vsemi.
Kakor kažejo razni znaki, -ta politična metoda tudi v Belgradu ni neznana.
Dne 17. marca 1.1. je priobčil zagrebški, v nemškem jeziku izhajajoči list »Dor iMorgen« (= Jutro) članek z naslovom »Zermiirbungs-taktik«. Članek slove v slovenskem prevodu:
»Iz načina, kako se vlada upira zahtevi, naj bi bili voditelji Radičeve stranke izpuščeni .iz zapora, da bi mogli izvrševati svoje mandate, se da sklepati na smernice po katerih se namerava vlada ravnati v notranji politiki.
Radičeva stranka — ali »hrvaška fronta«, kakor bi jo po njenem bistvu lahko imenovali, je hrbtenica opozieijonalnega bloka, in vladi gre v prvi vrsti zato, da to hrbtenico oslabi ali pa celo zlomi. Kot pretveza za izvršitev njene namere ji služijo zveze, v katerih so bili voditelji hrvaške fronte z rusko kmečko inteiinacijonalo oziroma z ruskimi komunisti. To dokazuje dalje ■tudi ravnodušnost, s katero prezira vlada protipotezo opozicije, da se je namreč Radičeva stranka zavezala prekiniti ne h' svoje zveze s sovjeti, ampak tudi vse zveze z inozemstvom sploh.
Račun je zelo priprost:	Če bo
stranka ostala brez voditeljev ali
Dnevne
Vesele velikonočne praznike želita vsem p. t. naročnikom in bralcem uredništvo iin uprava.
Velika nesreča v družini narodnega posla. tov. Kelemine. Iz "Središča ob Dravi poročajo: Pred poldrugim mesecem je pes narodnega poslanca tov. Andreja Kelemina v Obrežju pri Središču obgrizel v hlevu domačo kravo in bika. Kmalu nato je popadel 'tudi domačo hčerko in sina. Krava je kazala sumljive znake steklosti. Začela je divjati in tuliti. Iz gobca so ji padale krvave pene. Gospodinja je uporab-
zlasti na Štajerskem, pa prosimo, da ljudem stvar po-jasne tako, kakor je res.
Svojo trditev, da smo slovenski republikanci »hrvaška filijala«, bodo hoteli dokazati s tem, da je bil nosilec republikanske liste na Štajerskem Štefan Radič. Prosimo svoje somišljenike na Štajerskem, naj ljudem povedo tudi glede te točke polno resnico, da je namreč Štefan Radič bil na Štajerskem nosilec slovenske republikanske liste ne zato, ker smo mi kakšna »zagrebška filijala«, anupa zato, ker so ga zahtevali slovenski republikanski zaupniki iz Štajerske za svojega kandidata. Če bi bili zahtevali koga drugega, bi 1:11 nosilec slovenske republikanske liste na Štajerskem pač kdo drugi! Volje zaupnikov pa mi kot resnično demokratična stranka ne moremo in ne smerno prezirati, ampak jo moramo upoštevati.
Najboljše pa bo, če naši volilci vsakega takega moža, ki bo prišel med nji' lagat, krepko primejo za ušesa in ga vprašajo z vso odločnostjo: »Povejte nam vendar vi sami, kaj da -ste vi! Ali ste 'monarhisti, ali ste republikanci!« če bodo rekli, da so monarhisti, kar tudi so, jih pr; ti te, če bodo .pa lagali, kakor pri volitvah, da so republikanci, jim pa .povejte v brk, da so hinavci in lažnjivci!
impera!
celo brez svojega ustanovitelja, bo sčasoma razpadla. S tem načrtom se strinjajo tudi poskusi, .razdvojiti hrvaško inteligenco in, hrvaške kmete, in s tem načrtom se strinjajo tudi glasovi, da bodo razveljavljeni h* mandati kmečkih voditeljev, ne pa tudi mandati hrvaške inteligence (kar se je med tem že zgodilo, op. ur.).
Radičevo gibanje je postalo srbski radikalni stranki brez dvoma zelo nevarno. Ne zato, kakor da bi to gibanje nasprotovalo narodnemu in državnemu edimstvu, ampak zato, ker je to gibanje velevažno socialno gibanje, ki je zrastlo radikalni stranki čez glavo. Da bi se to gibanje kdaj izvrglo v komunizem, je zelo dvomljivo. Razmerje z Moskvo je bilo le. vzvod, s katerim naj bi se gibanje dvignilo. Tudi komunistična stranka je bila nekdaj zelo močna — -danes je ni več! Zakaj ne bi torej tudi Radičeva stranka doživela iste usode!
Radič, voditelj hrvaških kmetov, je postal voditelj vseh nezadovoljnežev v državi. Mi nikakor ne dvomimo, da je za Radiča glasovalo mnogo bivših komunistov in da je Radič prevzel dedščimo v 'takozva-nem »komunizmu« zbranih nezadovoljnežev. Ni pa tudi nobenega dvoma, da bo to dedšč;no prevzel zopet nekdo drugi, če je ne puste Radiču. Tu leži jedro.problema, ker radikalna stranka nima niti volje niti potrebnih sposobnosti, da bi to dedščimo prevzela sama. Taktika razdvajanja hrvaške fronte bi bila morebiti uspešna, toda s to taktiko ni mogoče rešiti zanemarjenih socialnih vprašanj in problemov.
Zato velja za Hrvate le ena smernica: Vztrajati in ne obupati. Dokler bo trajal boj za pravico, sc morajo vsi poskusi razdvajanja izjaloviti, ker je pravica vedno močnejša kakor krivica.«
1 ja la razna domača zdravi la. Ko je zdravila kravo, se je ranila v roko in tako tudi sebe inficirala. Pred osmimi dnevi so morali kravo zaklali. Zdravnik je zapovedal, da so morali melso izročiti konjedercu. Par dni nato je 'bik poginil. Tulil je tako, da so ga slišali pol ure daleč. Šele sedaj so se Keleminovi spomnili, da prihaja vsa nesreča oi 1 tega, 'ker je bil pes, ki je obgrizel kravo in bika — stekel. Živirno-zdravniki in zdravniki so izvršili natanko preiskavo in dognali, da sta bila bik in krava stekla. Pri
hčerki in sinu 'ter gospodinji .se sicer niso pokazali znaki kakšne bolezni, vendar ista morali hčerka in mati takoj na Pasteurjev zavod v Celje, a sina zdravi in mu daje injekcije'domači zdravnik. Oče oz. mož je o 'Strašni nesreči zvedel šele v Belgradu oib priliki isej narodne skupščine. Ugledna Keleminova družina naj bo prepričana, da sočustvuje ž njo vse ljudstvo.
Zakaj se jezi? Znani btdgrajski list »Vreme« ise vprašuje:	»Zakaj
je nezadovoljen vodja slovenskih klerikalcev? Kaj stoji v izjavah g. Pavleta Radiča, da je taktni in potrpežljivi g. 'Korošec izgubil svoje živce? V bistvu je povedal voditelj hrvaške kmečke stranke sledeče: a) priznal je današnje pravno in politično stanje v naši državi o|b enem z 'vidovdansko uistavo kot podlago, •s katere ven je treba poskušati sedanje stanje izboljšati; b) priznal je monarhistični .sistem v naši skupni 'državi; c) priznal je državno edinstvO Srbov, Hrvatov in Slovencev in d) odrekel se je zveze s prevratnimi organizacijami v inozemstvu. — Kolikor je znano, g. Korošec in njegova stranka niso nikdar izjavili, da današnjega reda stvari v naši kraljevini ne priznavajo in so vedno priznavali, da tvori današnja ustava pravno podlago našega državnega življenja, ki mora biti podlaga za vsako nadaljno akcijo. Načelno so bili klerikalci vedno za revizijo ustave, niso ji pa nikdar odrekli veljavnost v praksi. Ko pa je sedaj g. Pavle Radič svečano izjavil, da tudi radičevci priznavajo veljavnost vidovdanske ustave, priznanje, ki ima samo politični, ne pa tudi pravni značaj, je res .neumrljivo, zakaj je dr. Korošec is tem nezadovoljen.. Težko si je tudi misliti, da je voditelj klerikalcev nezadovoljen vslod tega, ker so radičevci priznali monarhično obliko vladavine pod dinastijo Karadžor-dževičev, ker se niti on niti njegova stranka niso nikdar za kaj drugega izrekli kakor za monarhijo z današnjo dinastijo (med volitvami so v Sloveniji govorili ljudem, do so republikanci, op. ur.). Menda njegov monarhizem ni take vrste, da hi .se prijetno počutil le tedaj, če obstoji poleg njega še močna republikanska stranka? Da je monarhizem v takem 'slučaju več vreden, je brez dvoma; da pa tudi klerikalci gledajo na .svoja prepričanja skozi taka očala, to je bilo malo verjetno. G. Korošec in njegova .stranka tudi nimajo vzroka za nezadovoljnost, ker »o radičevci priznali državno edim-stvo in .se odrekli zvezi s prevratniškimi organizacijami v inozemstvu. Klerikalci se .s svojim voditeljem vred niso nikdar izjavili proti državnemu edinstvu in zato jiun tudi radičevsko tozadevno priznanje ne bi ismelo motiti dobrega razpoloženja. Zato je zelo težavno razumeti nezadovoljstvo g. Korošca, če predpostavljamo, da je res iskren pristaš državnega edinstva, monarhije in legalnih političnih akcij. Vodja klerikalcev je zopet podčrtal svoje stališče, da so Slovenci narod zase in je naglasil znova svoje težnje po avtonomiji. Značilno je, da g. Korošec koncem 1. 1918. in 1. 1919. Slovencev ni smatral za poseben narod in je znal takrat prav lepo govoriti o narodnem edinstvu Srbov, Hrvatov in Slovencev. Zato je malo verjetno, da je njegovo današnje prepričanje iskreno. Ako pa je, potem to znači, da je bilo njegovo prejšnje prepričanje neiskreno, kar za duhovniški poklic g. Korošca ni pohvalno.« — Tako sodijo danes o »voditelju slovenskega naroda« radikali v Belgradu.
Razne sodbe o položaju. V ospredju javnega zanimanja stoji danes vprašanje, ali bodo vstopili .radičevci v vlado ali ne, oziroma ali ise res •pogajajo z radikali za sporazum ali ne. Od odgovora na to vprašanje je odvisna usoda raznih političnih strank, ki so danes že v vladi, ali pa čaka jo, da pridejo v vlado. Ce se radikali res sporazumejo z radičevci na tak ali tak način, imajo skupaj v parlamentu ogromno večino, ker je
K
PRISEŽE
Al
0
0
(Q
0
o
trt
-j t st~i' as*? aiu
ZLATOROG
T£f\PEMTiM H
0
N
jss:
vseh poslancev 315, radikalov in ra-dičevoev pa bi bilo 200. V tem .slučaju bi se utegnilo dogoditi, da postane taki večini popolnoma nepotreben Prihičevič s svojimi .samostojnimi demokrati, nepotrebno pa bi bilo novi vladi tudi sodelovanje z Davidovičevimi demokrati, s Koroščevo Slovensko ljudsko stranko in z muslimani. V svojem strahu pred možnostjo takega položaja poskušajo eni in drugi svoje pristaše tolažiti na .različne načine. Prihičevič tolaži svoje demokrate z zatrdilom, tla se radikali z radičevci .sploh ne pogajajo, češ, da bi to bilo protislovje samo v sebi, če bi se radikali pogajali s stranko, ki je razpuščena in katere voditelji so v zaporu in poslanci večinoma še nepotrjeni. Kjer pa so nemogoča pogajanja, tam tudi ne more biti govora o kakem sodelovanju v vladi. 'Ce se pa radikali (Pašič) ne pogajajo s Hrvati, ise morajo opirati še nadalje na samostojne demokrate, ker sami nimajo večine. Tako tolaži Prihičevič svoje pristaše. — Na drug način tolaži svoje pristaše Davidovič. Njegovi časopisi pišejo, da se radičevci res pogajajo z radikali ,toda ne kot posebna skupina, ampak za ves opozicijski blok, tako da bi v slučaju ugodnega poteka in konca pogajanj ne prišlo le do zveze med radikali in radičevci, t. j. do koalicijske vlade, ampak do zveze radikalov s celo opozicijo, t. j. do koncentracijske vlade, v kateri bi bile zastopane vse politične skupine v parlamentu. — Na vse take in podobne tolažbe pa odgovarjajo radikali v svojih listih .precej drugače. »Vreme«, ki je znan radikalsk-i list, piše jasno in določno, da se razvija politična situacija popolnoma v .znaku sporazuma med radičevci in radikali in da se dela na sporazumu med obema počasi in oprezno. Ob enem zatrjuje, da so vse ovire za dosego .sporazuma odstranjene, .samo podrobnosti še niso ugotovljene. Pogajanja pa se vrše samo med radikali im med radičevci in .ne med1 radikali in celo opozicijo kot tako. Ta okolnost je tudi napotila dr. Korošca, da je sklenil pričeti proti radičevcem na Hrvaškem in v Sloveniji najostrejši boj. Glavno Pašičevo glasilo »Samouprava« tudi trdi, da se radikali pogajajo z radičevci, odločno pa taji možnost koncentracijske vlade. — Večina listov tedaj le priznava, da se .radikali pogajajo z radičevci im z možnostjo ugodnega .zaključka omenjenih pogajanj je treba prav res.no računati. Ce pride med radikali in radičevci res do sporazuma, je gotovo, da bodo oboji tudi vladali. Vladali pa bodo lahko brez Slovencev, skupno s Slovenci ali pa .proti Slovencem - kakor bodo hoteli! Danes, ko sklepajo Pašičev.i Srbi sporazum z veči-
no Hrvatov, .so Slovenci od pogajanj popolnoma potisnjeni v stran, še bolj v stran pa bodo potisnjeni, če bo .srbsko-hrvaški sporazum enkrat sklenjen. Pomena sporazuma med Hrvati in Srbi, ki bi bil sklenjen (im bržkone tudi bo sklenjen) brez Slovencev, so se začeli zavedati tudi slovenske politične .stranke in od dne do dne bolj uvidevajo, da bodo Slovenci v centralnem parlamentu brez .pomena, ker njihove pomoči sibsko-ihrvaška večina sploh potrebovala me bo! Dokler bomo imeli centralni parlament in dokler bo v njem odločevala isrbsko-hrva-ška večina, Slovencem ne bo nič pomagalo, če .izvolijo za Belgrad svojih 26 demokratskih ali 26 klerikalnih ali pa 26 komunističnih .poslancev, ker bodo ti vedno obsojeni, da bodo morali pohlevno gledati, kaj delajo in .sklepajo im odločujejo drugi. Ko bo 'tako, se bodo tudi slo vem-.skirn centralistom odprle oči, da bodo spoznali, kaj .pomeni za nas centralizem, odprle pa se bodo oči tudi onim, ki so 1. 1918. izročili vso oblast nad Slovenijo brez (vsakega pridržka centrali. V tem oziru piše ljubljanski »Narodni dnevnik« čisto pravilno, ko pravi:	»Dogodki zad-
njih dni dokazujejo, da se hrvatsko-srbski sporazum ustvarja in da mi več daleč dan, ko bo ta sporazum definitivno sklenjen. Kar pa je za nas Slovence posebno pomembno, je to, da bo sporazum sklenjen brez nas .i.n zato mogoče tudi — proti nam.« — Iz tega pregleda je razvidno, da se bližajo za Slovence težki dnevi in da stojimo na .pragu jako važnih in dalekosežnih odločitev.
Mrtvilo. V nedeljo dne 5. aprila se je vršilo v ljubljanskem Narodnem domu protestno zborovanje proti novemu tiskovnemu zakonu. Načrt novega tiskovnega zakona je tak, da resno ogroža obstoj in možnost izdajanja vsakega lista, s tem pa tudi eksistenco časnikarjev in tiskarskih delavcev. Tiskarji so pomen in dal ekos ežno.st nov ega zakona jako 'dobro razumeli in so prišli na shod v jako lepem številu, časnikarji pa, ki .so sami najbolj prizadeti, so prišli samo štirje! Tako se vedno ponavlja .stara stvar, da je slovenska inteligenca jako mrtva, in tudi mora biti mrtva, ker ji manjka tista trdna opora, ki ji pravimo denar. Revni ljudje so povsod obsojeni na molk .in .na ponižno .službovanje.
Izvrstna opazka. »Slovenec« je pretekli teden označeval hrvaško republikansko .stranko vedno s kratico H»R«SS i.n ne kot navadno s H RS S. S tem, da je postavljal črko R v znak mavodnic (» «), se je hotel ponorčevali 'iz republikanstva Hrvatov, češ da so .svoje republikam st-vo za vse večne čase zatajili. Na tak način pa bi se mogel iz Hrvatov
pomorčevati le zagrizen republikanec, nikakor pa ne okosteneli monarhisti, katerih glasilo je »Slovenec«, kajti monarhisti bi morali biti kvečjemu le veseli, da .se kakšen republikanec izpreobrne v monarhista. Z ozirom na .neumestno zbadanje hrvaških republikancev od »Slovenčeve« strani je .priobčil »Narodni dnevnik« 4. aprila sledečo jako umestno opazko: »Glasilo SLS ne piše več HRSS, temveč H»R«-SS, da tako opozarja na monarhistično 'o.rijen.tacij'0 radičevcev. — Ali je mar »Slovenec« republikanski list?«
aKj pa hočejo? »Slovenec« i.n »Domoljub« se neprestano zaletavata v osebo g. Prepeluha. Nikdar pa ne pove niti »Slovmec« niti »Domoljub«, kaj pravzaprav hočeta od njega! Ali hočeta, da samo g. Prepeluh osebno ne sme biti republikanec, vsi drugi prebivalci Slovenije pa smejo biti? Ali pa hočeta, da v Sloveniji sploh ne sme biti nihče republikanec? Ali smejo samo voditelji SLS na svojih shodih pri zaprtih vratih govoriti, da iso republikanci?
Odgovor na poziv. »Domoljub« nas v svoji zadnji številki graja, češ da se zaletavamo v Slovensko ljudsko stranko in jo dolžimo, da je SLS pri volitvah nastopala, .proti republikancem nasilno in z lažmi. Na to nas »Domoljub« poziva, naj svoji1 trditve dokažemo. — »Domoljubovemu« pozivu odgovarjamo z vljudno prošnjo, naj preberejo gospodje one zadnje številke »Slov. Republikanca«, ki so .izšle koncern volilne 'dobe in p.o volitvah. Ako mu pa še to ne zadostuje, naj se oglase gospodje pri naši upravi, kjer jim bomo dali lepo kopico dopisov o volilnih lažeh SLS iz vseli krajev Slovenije na vpogled. Ako j.im pa še to ne zadostuje, naj preberejo še enkrat zadnjih .20 številk »Domoljuba« i.n naj posebno natanko pogledajo, kaj so pisali o .slovenskih republikancih. V »Domoljubu« samem bodo našli največ laži o nas, če znajo gospodje sploh še .razločevati resnico od laži in od svojih fantazij.
Kratek odgovor. Na vprašanje, kdaj borno nehali napadati časopisje SLS in politične voditi j e SLS, odgovarjamo:	kedar bodo
začeli govoriti i.n pisati to, kar je res. Proti lažem in obrekovanjem se borno branili, dokler se borno mogli!
Tako? V parlamentu je rekel neki .poslanec SLS, da slovenska duhovščina n.i prav nič uplivala na volitve — Kaj pa pismo g. župnika Hitija na 'Turjaku?
»Pokopana« republika. Ljubljanski »Narodni dnevnik« p'le z ozirom na novi položaj sledeče: »V sila težki situaciji pa bodo slovenski radičevci (= republikanski) poslanci, iker bo med njihovimi pristaši razočaranje vslod pokopane republike posebno silno.« Na to odgovarjamo, da prvič »razočaranje« med slovenskimi republikanci .zaradi »pokopane« republike ne bo nič »silnejše«, kakor n. pr. med hrvaškimi republikanci, ker oboji vedo, da monarhijo priznati še ne pomeni monarhizem za večne čase odobravati im zato vprašanji' o republiki ni izginilo z dnevnega reda, ampak je .samo odloženo. Vprašanje republike za nas ni taktično vprašanje, s katerim bi vse lovili od časa do časa .mrmdati, ampak principi jelno vprašanje, ki ne zgine z dnevnega reda, čeprav se ga za nekaj časa odloži, kakor tudi vprašanje revizije mirovnih pogodb za Nemce ni izginilo z dnevnega reda, čeprav je bilo za dolgo časa odloženo.
Št. Jakob v Slov. Goricah. Čudni ljudje so v SLS! V narodni skupščini je govoril poslanec, g. dr. Hoh-njec, da so se v Sloveniji vršile volitve dne 8. februarja 1925 pod terorjem Narodnega bloka in da se agitacija ni vršila od SLS ,z verskimi pripomočki. Potrditi moramo. da so se vršile volitve pod terorjem ne .samo Narodnega bloka, ampak tudi od SLS, i,n res je, da so se volitve vršile s cerkveno po-
močjo za SLS. Nobena stranka ni imela toliko shod&v v inašem okraju kakor SLS, posebno je hilo zaitara-njoao zborovarnje SRS. Naš župnik je iinel v inaši fari nič manj kakor 17 shodov, ta duševni pastir, je agitiral od hiše do' hiše, od moža do moža in marsikatero neokusno stvar je natvezil narodu. Na dan volitev jo imel pridige kakor po navadi, 'maša je minula hitro, ker se mu je mudilo rta volišče. Ali to ni agitacija, če je preprečil našemu vrlemu somišljeniku tov: Ignaciju Ognerju, da ni smel hiti čuvar naše skrinjice, ker ni bdi pri Vložitvi liste vpisan, kljub temu, da je predsednik volišča to izrecno dovolil? Pa pravijo: »Mi ljubimi bližnjega kakau sami sebe!«. Mi hi »samo želeli, da bi g. župnik zopet šel od koder je prišel, ker mi smo ga do grla siti! — Zavedni republikanci cele fare.
Letni živinski sejem v Št. Jerneju na Dolenjskem se rtfrši 14. aprila, ,v torek po Veliki inoči.
Poizkusiti in prepričati se, je nujna stvar. Veliko naših gospodinj je še, katere zadnji čais še niso poizk.usile naše prave »Kolinske cikorije«, ki je zelo izboren pridatek h kavi. Priporočamo vsem, da poizkusijo i.n zahtevajo izrecno »Kolinsko cikorijo«, ki je vrlo dobra, štedljiva in .zdrava. Ta domači izdelek naj ne primanjkuje v nobeni naši rodbini.
Opomin:	'Stranke, katerim
smo poslali knjižico »Vodnik po Ljnbljani« v pogled, vljudno prosimo, naj nam blagovolijo znesek nakazati ali pa knjižico vrniti. — Komite državnih uradnikov Ljubljana, Emonska cesta 10.
Darovi za tiskovni sklad: F. P., Ljubno Din 8.—, F. C., Ljubno Din 8.—, A. S., Ljubno Dn 8.— Vsem nad oša zahvala. Somišljeniki, ••n.m. nit e se ob vsaki priliki našega ii. ta i nab raijte darove.
Zadružna knjižnica. Zopet sta izšla dva zvezka te poučne knjiž-
nice. X. zvezek prinaša izčrpen i>opis o zgradtbi stanovanjskih hiš. Obče koristna stanovanjska in kredi tna zadrnga »Stan im Dom«, o kteri obravnava sesti zvezek Zadružne knjižnice, se resno peča s svojo namero, da začne zidati za svoje člane hiše in 'stanovanja. Spis o zgradbi {stanovanjskih hiš je izšel iz teh nakner. Je prav poučen in zandimiv, ker se dotika podrobno: kako naj se zida, da bo po ceni in dobro! — XI. zvezek pa prinaša pravila »Delavsko-kmetske prosvetne in podporne jednote« ter informativen uvod, zakaj se ta ustanavlja. SnovateLji, ki pripadajo raz-ličiiitn strankam (glavno sooijali-stičnini ih republikanskim) so mnenja, da je treba razširiti dobre knjige med narod. Ne take kot Mo-horsika družba, ampak boljše, ki bodo uvajale človeka v moderni svetovni iftazor. Poleg knjig bo jed-•nota po amčr.ikanskem načinu 'tudi dajala podporo v nesreči ali težki bolezni in po smrti svojcem. Namera res dobra. Našim čitateljem prav priporočamo ta zvezek, da preštudirajo pravila in namen. Vsa pojasnila se dobe tudi pri našem uredništvu.
»Pod lipo«. Naše čitatelje opozarjamo na ta zadružni mesečnik, ki je izborno urejevan. Zlasti so poučni članki o demokraciji in o libival zrnu; podajajo miselni razvoj do francoske revolucije in preko nje do sedanjega, čaša. Tuje, ali splošno rabljene besede, 130 pod članki lepo pojasnjene. »Pod lipo« stane Din 36 na leto. Naroča .se: Ped lipo, Ljubljana, Prule 15.
Idejni predhodniki današnjega so&ijaliztria in komunizma. Pod tem naslovom 'je izšel 1 zvezek Soci-jal-no politične knjižnice v Zadružni založbi v Ljubljani. Knjigo je napihni Abditus. Za vsakega, kdor se peča z javnimi vprašanji in kdor hoče razumeti politiko sploh, je ta knjiga prepotrebna. Priporočamo jo. Dobi se tudi potom naše uprave.
Gospodarstvo.
Kmečki vrtovi.
Vrtnarstvo je v Sloveniji še vse premalo razvito. Kdor hodi mnogo po deželi, vidi še vedno mnogo hiš, ki jih obdaja prazna zemlja, kjer raste samo pusti plevel in suha trava, namesto da bi se okoli hiše ali
pa vsaj v njeni’ neposredni bližini š:ril vsaj skromen »vrtiček.
In vendar prireditev malega domačega vrta in nobena posebno težavna stvar, in tudi ne velja ne veliko. Treba je samo nekoliko dobre volje in nekaj dela.
Za domač vrt zadostuje že par kvadratnih metrov prostora. Dobro je, če odberemo za vrt kolikor mogoče *Solnčen prostor. Določeni prostor globoko prekopljemo, da je zemlja prav drobno zrahljana. Za vrt je treba zemljo dobro pognojiti, vendar pa gnoja ne smemo podko pati pregloboko. Ko je zemlja prekopana, jo razdelimo v grede, daljše ali krajše, široke pa navadno nekaj nad en meter. Med gredami utremo ozke stezice, tla lahko sežerno na vsako gredo do sredine od obeh strani. Grede potem poravnamo z grabljami, da je vrlina prst popolnoma zdrobljena. Na tako pripravljeno gredo posejemo razna semena, liaz-lična zelenjadna semena dobimo lahko pri svojih sosedih ali pa jih nakupimo v semenskih trgovinah za mal denar. Danes prodajajo semena skoraj vsi trgovci na deželi.
Prva spomladanska setev je solata, takozvana berivka. Istočasno z berivko sejemo tudi ono solato, ki jo pozneje presajamo. Za. .presajanje je najboljša takozvana »ledena solata«, ki napravi velike, košate glave. Da si ohranimo solato do zadnjega, sejemo ledenko vsakih 14 dni, da imamo vedno dovolj sadik na razpolago.
Ledenko sejemo do meseca maja. Sredi maja pa začnemo sejati zimsko solato ali endivijo. Tudi od te posejemo vsakih >2—3 tedne nekaj, da imamo dovolj sadik do pozne jeseni. Ko pa pritisne hlad, endivijo poberemo in zakopljemo, ter si jo tako lahko ohranimo do spomladi.
Istočasno s solato posejemo peteršilj, korenje, por, zeleno im druge pridevke za kuho. Cebulček sadimo lahko jako zgodaj, ker je zelo trpežen. Ravno tako posejemo seme zelenih kolerabe, špinače in raznih vrst zelja. Tudi 'ta semena ne sejemo vsa naenkrat, ampak vsake 2 do 3 tedne nekaj, da imamo vedno dovolj sadik na razpolago od onih rastlin, ki jih je treba presajati.
Razen zelenjave posejemo dn posadimo :na posebno gredico lahko nekaj cvetlic, čeprav priprostih. Vsak cvet na domačem vrtu veseli oko.
Vrtne rastline je treba seveda ob suši dobro zalivati. To je ravno
prednost vrta pred njivo. Vrt ne sme nikdar trpeti suše. Kdor svoj vrt pridno zaliva, ga čisti plevela in ga sploh neguje kakor zasluži, bo imel od par metrov vrta 'več dobička kakor od velike njive.
Skoraj poldrugo miljardo dinarjev je vlada izdala brez odobrenja parlamenta v času, ko parlament ni zboroval. To je razvidno >iz zakonskega predloga v dvanajstinah, kjer vlada zahteva od parlamenta naknadno odobritev za. te velikanske izdatke. Večino denarja je vlada porabila za vojaške namene in pa za volitve. Vladna večina je izdatke odobrila.
Gospodarski položaj v Sloveniji se vedno ibol j slabša. Kdor gre danes na kakšen živinski semenj, opazuje, kako cene živine ved.no padajo. Živina pa je eden glavnih virov dohodkov za slovenske kmete poleg lesa. Živino pa morajo 'kmetje prodajati, da plačajo davek in vesel je lahko tisti, kateremu ostane še nekaj dinarjev za delavce ali pa za obleko in čevlje. Ker pa kmetje nimajo denarja, praznujejo tudi trgovine. Pogled v katerokoli ljubljansko trgovino, zlasti sedaj pred .prazniki, je jako poučen. Gospodarji slone ob svojih mizah brez dela, prodajalci pa zehajo, ker ne morejo prodati drugega kakor dolgčas. Nič boljši ni položaj v obrti in v industriji, Mali obrtniki so veseli, če imajo sami kaj dela, brez pomočnikov, pomočniki pa pohajajo okoli brez dela. Fabrike pa odpuščajo kar na stotine delavcev, ker ne morejo svojih nakopičenih izdelkov prodati. Posledice splošnega obuboža n ja se čutijo posebno na trgu z zemljišči in nepremičninami, kjer so cene padle skoraj za polovico v primeri s cenami, 'ki so b;le veljavne še pred dobrim letom, čutijo pa se tudi na velikem številu tatvin in vlomov, ker ljudje ne morejo živi v zemljo in v svoji stiski in lakoti jemljejo tam, kjer je še kaj. Tega položaja se danes vsi ljudje v Sloveniji zavedajo, samo davčna oblalst ne vidi iin ne 'razume, kam mora talko stanje dovesti.
IZDA !A L.l iB' JANŠKA ORGANIZACIJA SLOVENSKIH REPUBLIKANCEV.
Odgovorni urednik Oskar S c h i 11 e t. Tiskarna J. BLASNIKA NASL. v Ljubljani.
$
Svilene fcloliube
okrašene od 200-
Din naprej v raznih ba vab prodaja Mink. • Horvat, niortlstka, Ljubljana, S.ad trjf 21.
Nabiralci oglasov z! naš list se sprejmejo. Zaslužek dober. Oglasiti se je v upravi v Breg štev. 12.
I trgtvino. gostilno, « lokal, jav te naslov
C-j oddajat
.Posredovalcu'
Ljubljana, Sv Petra cesta 23.
Brošura „Jugosloveni,Slovani in Jugoslovani"
ki je najboljši političuo-kul-turni spis, kar jih je bilo napisanih po vojni, se dobi v upravi našega lista in stane s poštnino le 4 Din.
Invalid 1S6© posojilo 20. do 25.000 Din na dolžno pismo brez poroštva na 3 leta proti visokim obrestim. — Naslov v upravi.
tfunim* f)unaiski in Liub' nupim. Ijanski Z\on, Kres,
Slov. BCelo, Slav. Glasnik in
vse druge knjige
♦ HINKO SEVAR A
antikvariat kuj garna ”
Ljubljana, Stari trg 34
MT 15l*r*tno jamstvo
n jpupolnejši Stoewrr šivalni stroj s pogrez-lj v;m transporterjem (grabljice). Z enostavn m premiKom je stroj pripravljen za stepanje, vezenje ali šivanje.
Ludovih Baraga, Ljubljam
Šelenburgova ul. 6,1. nadstr.
Naroči si kot Slovenec revijo ,5Movi Zapiski4
letnik 1922	' r
kompletni letnik, 10 zvezkov se še dobi v upravi našega časopisa in stane samo 10 Din.
r.zar, Irpjač, ši ilja, neSmilM
Kaj ti koristi kroj brez pouka? Z natančnim poukom, preizkušenega po vsakem modelu ga dobiS na željo ekspresno po qpošti v KUOJNI ŠOLI, koneesijonirani od ministrstva za trgovino in obrt.
Ljubljana Židovska uli< a štev. 5
Vsak mesec tečaji za krojače šivilje in ne šivilje.
e r	j—v	ja-TVrT-H	—«	?•*
' f :T;?f	;	iv.ti
Ure
Zlatnina
; F. P, ZAJEC
optik
I LJUBLJANA,
Stari trg 9
Ščlpalci
Očalo
Mili;
Popolnoma varno naložite c’enar v
Ljubljansko posuj Ima
r. z. z o. z. v Ljubljani. — Telefon St 9.
iMestn? trg štev. 6.
Jamstvena glavnica za vloge znaša Ze nad 11 milijonov Din.
Vloge na hranilne knjižice in tekoči račun se obrestujejo po	q	.
8 |0
Vloge z odpovednim rokom višje po dogovoru.
Izvenljubljanskim vlagateljem so na razpolago položnice, da nimajo s pošiljanjem denarja nikakih stroškov.
l*< sojila daje le proti popolni varnosti, proti vsaj trikratnemu kritju na vknjižbo in na poroštvo
I Inkaso faktur in menic. Trgovski krediti.
M Bil fi
plesna kreditu® drušiim w LJubljapi
Ustanovljeno 1898
reg sirova a zadruga z omejeno zsvezo
Aleksandro s*a cesta 5
Telefon št. 367
Obr-. st 111 e hranilne vloge po najugodnejši obrestni meri brez vsakga odbitka.
Komisijsko trgovino ii trgovsko agenturo
obavlja
„iPs>sredcfvalec“
Ljubi arsa,
Sv. Petra cesta, 6tev. 23.