Glasilo Socialistične zveze delovnih ljudi za območje bivšega ptujskega okraja Izdaja »Ptujsk: tednik« zavod s samostojnim fmansiranjem Direktor Кал Kranjčič Odgovorni urednik: Anton Bauman. Uredmšto in uprava: Ptuj, Lackova 8 Telefon 156. čekovni račun pn Komunalni banki Maribor podružnici Ptuj. štev 604-708-3-206 Rokopisov ne vračamo Tiska Mariborska tiskarna Maribor. Celotna naročnina za tuzemstvo 750 din. za inozemstvo 1250 din. Štev. 25 Cena 15 din PTUJ, dne 24. junija 1960 Letnik Xm Dva dogodka še vedno prevla- dujeta v svetovni politiki. Alžir- ski problem pi"¡haja v zaključno obdobje in zaradi tega je zanj ve- liko zanimanje^ kajti po uradnih potrditvah, da bo prišlo v Parizu do pogajanj med Francozi in al- žirskim osvobodiViim gibanjem, je iziredno pomembno. Dogodki na Japonskem so prešli sicer v novo obdobje, ker je pogodba o ameri- ško-japonskt vojaški vzajemnosti začela avtomatično veljati 20. ju- riija oponoči, nove demonstracije pa «ažejo, da m še vse zaključe- no in da je ameriški vojaš.ki si- stem zelo hudo ogrožen. Sklepa, da se bosta francoska vlada in začasna alžirska vtada poflajaU o bodoči ureditvi v Al- žiru, skoraj ne bi bilo potrebno komeiitir:ati. S. tem bodo zaklju- čili petletno vojno, obenem pa so doikazaii, da Francozi s svojim ultrakolonialističnim stališčem ne morejo prodreti in da so nekdanji podjarmljeni narodi na poti k po- polni neodvisnosti. V svetu za zdaj izi-ažajo zadovcfjstvo, da se bo- sta vladi sestali. Prezgodaj je še, da bi razpravljali o podrobnostih, o sestavi delegacij, o stališčih enih in di-ugih, ker so Alarci šele od- govorili, da so pripravljeni, da pošljejo svojo delegacijo v Pariz. Po dosedanjem pisanju naj bi se vladi domenili, da bi v Alžiru izvedli splošne volitve, s katerimi naj bi izrazili - ljudsko voljo, ali so za popolno neodvisnost ali za kakršnokoli zvezo s Francijo. Al- žirci seveda pravijo, da volitve ne bodo uspešne, če ne bodo umak- nili francoske vojske, ko predstav- lja v Alžiru pritisk. Najprej se morajo seveda domeniti, da bodo prenehali s sovražnostmi. Japonski dogodki postavljajo Ameriiko pred hude probleme. Po drugi svetovni vojni so začeli uresničevati svojo zamisel o ob- koljevanju Sovjetske zveze in nje- nih zaveznikov. Zato so ustano- vili vrsto vojaških crganizacij in zato so Američanom nujno po- trebna vojaška oporišča na Ja- ponskem. V iem zaključnem siste- mu so se pojavüe razpoke, ki Američanom niso niti najmanj prijetne. Ne samo da je bila Ja- pcnska nevarna imperiaKistična sila na Pacifiku, temveč je na- padla Ameriko in jo hotela izriniti iz tega dela sveta. Pri sedanjem protiameriškem gibanju je naj- huje to, da so v ozadvj levičarske sile, za katere ni tolikšna never- nost obnovitev japonskega impe- rializma, kot prekinitev z zahodno politiko in morda celo prehod na vzhodno s>an. Tega se bojijo Američani najbolj, kajti če Kitajci poudarjajo, da je konflikt med imppriializmcm in socializmom nujnost, potem ljudem v Wa- shingtonu ni čisto vseeno, ali imajo letališča m podmornlške baze na Japonskem, ali šele na Havajih, kot leta 1941. Japonci bodo do'segli delno zma- go že s Kišijevim umikom, kaj bo- do pa napravili kasneje z vojaškim spt^razumom, je vprašanje. Neka- teri menijo, da Japonci ne bodo pretrgali z novim svetom zaradi trgovine. To^ne bi bilo tako hu- do. ker so njihovi interesi v Aziji mnogo večji. V neposredni bližini imajo Kitajsko, ki je zainteresi- rana za japonski trg. Podobno je tudi z drugimi azijsikimi država- mi, saj je ameriško blago izredno drago. Zopet so se zaprla šolska vrata Letošnje šolsko leto se je iz- teklo — za nekoga manj, za dru- gega bolj us(pešno. za vse pa so nastopili težko pričakovane po- čitnice. 15. junija so zapustili za nekaj mesecev učilnice dijaki gimnazij in strokovnih šol. 20. ju- nija pa so se jim pridružili tudi učenci osnovnih šol. Tudi štu- dentje visokih šol in slušatelji šol za odrasle polagajo obračune za delo v preteklem šolskem letu. Delo v letošnjem šolskem letu je za razvoj naše šole zelo po- membno in je v njem prevladalo dvoje poglavitnih značilnosti: pri- bližati šolo življenju in doseči, da bi se vanjo vključilo čimveč ljudi. Priznati moramo, da smo letos dosegli pri tem delu le(p>e uspehe, ki so vredni, da jih ome- nimo. Ko mislimo o približevanju šole življenju, mislimo predvsem na sproščene oblike dela, ki so se prav letos {>ojavile že pri naj- nižjiih vzgojnih ustanovah, dalje pri strokovnih šolah, gimnazijah ter pri vseh višjih in visokih šo- lah. Važna središča za predšolske otroke so postatfi vrtci in domovi za predšolske otroke. Letos smo dosegli, da za te ustanove ne skrbi več občina, temveč tisti, ki je zadnje najbolj zainteresiran, to je stanovanjska skupiost. Podobo osnovnih šol so letos ustvarjali širok raizmah svobodnih aktivnosti, poudarek na tehnični vzgoji učencev in velikanski raz- mah pionirskih šolskih zadrug, na vajenskih šolah pa uvedba pred- meta o družbenoekonomski vzgoji. Letos so v osnovnih šolah začeli Izvajati tudi novi zakon o osnov- nih šolah, v smislu za'kona pa so bili odpravljeni popravni izpiti. Posebno skrb pa so osnovne šole posvetile tistim učencem, ki za- ostajo pri pouku. Gimnazije in strokovne šole so letos doživele značilne spremem- be. Namesto dosedanje mature smo letos uvedli zaključni izpit, ki Т>о1ј ustreza današnjemu živ- ljenju, in posvečali veliko pozor- nost razvoju dijaškith. razrednih in šolskih skupnosti, ki postajajo eden sestavnih delov družbenega upravljanja vzgojno-izobraževal- nih ustanov. Trenutno so v ob- delavi novi učni načrti, ki bodo dali gimnazijcu možnost, da se bo po končani gimnaziji lahko taikoj vključil v proizvodnjo, ali pa na- daljeval študij na univerzi. Šole za odrasle so letos prvič postale enakovredne drugim red- nim šolam. Programi in pr'edava- nja ter izipiti pa so bili prilago- jeni starostni stopnjii slušateljev in so omogočali izredno hitro delo. Tudi visokošolsko šolstvo do- življa korenite in revolucionarne spremembe. V letošnjem letu se je predvsem mnogo govorilo o novih učnih načrtih, ki jih bodo začeli izvajati v jeseni. Značilnost reforme je razen uvedbe študija v več stopnjah — vsaka bo dala zaključeno znanje in določeno kvalifikacijo — ter spoznavanja teoretičnih zakonitosti na pred- hodnem praiktičnem delu tudi to, da bodo stroke visokošolskega študija še bolj kot doslej, izhajale iz potreb prakse. Ta potreba je rodila tudi številne višje šole, tako pomorsko v Piranu ter v v Mariboru komercialno-tehnično, stomatološko, aigronomsko in pravno višjo šolo. V Ljubljani pa bodo ustanovili visoke šole za te- lesno vzgojo, fakulteto za rudar- stvo. metalurgijo in kemijo, teh- nologijo, reorganizirala se bo na- ravoslovna fakulteta, fakulteta za strojništvo in elektrotehniko pa se bo razdelila na dve samostojni fakulteti. Zelo pomembni za vi- sokošolski študij so sveti letnikov, kjer študentje skupno s profesorji rešujejo razne študijske proble- me. Značilno za vse letošnje priza- devanje je dejstvo, da si šole prizadevajo usposobiti čimveč ljudi za prakso. To je značilno predvsem za šole za odrasle. K temu pa je tudi mnogo pripo- mogla uvedba izrednega študija na visokih šolah za člane delovnih kolektivov. Zelo pomembna, za naše šolstvo je decentralizacija visokošolskega študija. S tem bo- mo tudi mnogo pomagali mate- rialno slabše oskrbljenim študen- tom. To je le nekaij glavnih značil- nosti preobrazbe našega šolstva. Prizadevamo si. da bi naša šola vzgajala ljudi, ki so sposobni gle- dati življenje z očmi sodobnega človeka. Vsaka sprememba, vsak prehod k nečemu novemu je te- žak in sadovi niso takoj vidni. Zato bomo morali počakati nekaj casa, da bomo lahko spoznali pra- vilnost in pomembnost nove re- forme. Letošnje _ šolsko leto je srečno za nami. Šole bodo ostale zapuščene, oživela pa bodo igri- šča, reke, mnogi se bodo podali na morje ali v planine. Vsi. prav vsi, pa se bodo z veseljem sp>o- minjali minulih šolskih let ter se bodo pripravljali in nabirali moči za novo šolsko leto, ko jih bodo zopet zvonci poklicali v šolske klopi. -tf Paentca zon Konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva občine Ptuj v ponedeljek, 27. junija 1960, bo ob 8. un v dvorani Titovega doma v Ptuju (v kino dvorani) konferenca Sodalistične zveze delovnega ljud- stva občine Ptuj, na kateri se bo obravnavala re- alizacija programskih misli petega kongresa So- cialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije na področju ptujske občine. Na konferenci bo govoril predsednik obč. od- bora SZĐL ¡van Kranjčič, sekretar občin, odbora SZĐL Andrej Mršek pa bo poročal o organizacij- skih vprašanjih. Konference se bodo udeležili za- stopniki vseh terenskih organizacij SZDL na pod- ročju občine. Republiški poslanec Ivan Po trč je med drugim v svojem na- govoru poudaril razliko med nekdanjo in sedanjo skrbjo za šolo za učiteljstvo in učence ter razliko med nekdanjo in seda- njo potrebo po šolanju in izobra- ževanju naše mladine in od- raslih. Svojčas, kot je de.ial tov. Potrč, je družba ustanavljala šole, da bi si vzgojila in šolala omejeno število uradnikov, bo- gaboječih, bolj strokovno kot splošno razgledanih ljudi. Da- našnja družba si nadvse priza- deva splošno in strokovno iz- obraziti vse ljudstvo, mu olaj- šati delo in olepšati življenje. To potrjujejo vsi kulturno-pro- svetnl ukrepi naše ljudske obla- sti in prizadevanja organizacij in društev. To potrjuje ustanav- ljanje in odpiranje novih stro- kovnih srednjih, višjih in viso- kih šol v Mariboru, Ptuju in drugod. Sole so iz leta v leto do- stopnejše širšemu krogu ljudi. S tem se širi in raste duhovno bogastvo našega ljudstva, raste družbena in patriotična zavest naših ljudi v mestu in na po- deželju. Napredno učiteljstvo je vzbudilo našemu ljudstvu na- rodno zavest in tako zavednega ljudstva ne more nikdo gospo- darsko in umsko zasužnjiti. Da- našnje učiteljstvo ima lažje stališče pri napredni vzgoji mla- dine, kot so ga imeli njegovi predhodniki, vendar je bilo več učiteljic in učiteljev, ki se niso ustrašili nikakih težav. Njim se moramo zahvaliti, da je napred- na miselnost učiteljev vžgala pri učencih neugasljiv plamen na- rodne zavesti in revolucionar- nosti. (Nadaljevanje s 4. strani) Ivan Potrč med govorom mnoio uspehov Za 150-letnico osnovne šole v Markovcih je bila tam v nedeljo, 19. junija 1960, dopoldne dobro pripravljena slovesnost, ki se je je udeležilo mnogo prebivalcev z območja šole, predstavniki oblasti in množičnih organizacij iz Ljubljane, Maribora, Celja in Ptuja, iz kraja samega in nje- gove okolice, nekdanji učitelji in učenci ter sedanje utiiteljstvo s šolarji. Po slavnostnih govorih je bila šola preimenovana po bratih Strafela, v avli šole pa odkrita spominska plošča v zad- nji vojni za svobodo padlih treh učiteljev te šole. Slovesnost je končala s šolsko akademijo, šol- sko razstavo, slavnostnim kosi- lom in s popoldnevno predstavo »Mrtvega kurenta«, ki ga je na- študiralo domače Prosvetno dru- štvo. Po zunanjem, prazničnem vi- dezu (zastave, okrašena šola, ve- lika udeležba), po razpoloženju udeležencev in po vsem izreče- nem s strani vodstva šole in predstavnikov je bilo srečanje prosvetnih delavcev, predstav- nikov in prebivalstva z območja šole Markovci javno priznanje dolgoletnemu kulturno-vzgoj- nemu delu učiteljstva na tej šoli ter manifestacija iskrenega so- žitja med domom in šolo, ki je obrodilo bogate sadove, saj je mnogo prispevalo k splošnemu napredku in kulturnemu raz- voju kraja in njegove okolice. Zbrana množica pred šolo Pred začetkom slovesnosti pri šoli se je pred njo zbrala mno- žica mladine in odraslih. Desno pri vhodu so bili zbrani gostje, predstavniki, nekdanje učitelji- ce in učitelji ter sedanji učitelj- ski zbor. Med predstavniki smo videli ljudske poslance Ivana Potrča, Franca Simoniča, Lojzko Stropnikovo, Elico Dolenc-Stra- fela, Franca Belšaka in Ivana Kranjčiča, dalje Ančko Kuhar- jevo, podpredsednico OLO Ma- ribor, Janka Vogrinca, sekretar- ja Obč. komiteja ZKS Ptuj in zraven njega Julko Kanclerje- vo, prizadevno okrajno in občin- sko funkcionarko, prosvetne de- lavce Staneta Staniča, Lojzeta Frangeža. Karla Sepca, pred- .stavnike okoliških šol Sepec Kristino, Meto Kunčevo, Dušana Cokla, Franca Žeraka in druge. Prišlo je nad 20 učiteljic in uči- teljev, ki so poučevali na tej šoli pred vojno, kot Ivan Jančič, Frančiška Mihelič-Predan, Jože Jurančič, Vinka Simonie, Dora Mervič, Ljudmila Kafol in drugi ter predvojni učenci: sodnika Mirko Kostanjevec in Franc Rožmarin, ing. Mirko Kolarič, prof. Mihael Feguš, brat Štrafe- love-Dolenčeve Elice ter mnogi drugi. Med lokalnimi osebnost- mi smo videli Franca Zlahtiča, ravnatelja šole, Simona Solina, predsednika šolskega odbora, Alojza Simoniča, predsednika krajevnega urada ter mnoge druge predstavnike društev in organizacij kraja. Slovesnost je začel Simon So- lina, za njim pa je pozdravil navzoče goste in občinstvo rav- natelj šole Franc Zlahtič ter se je posebej zahvalil Francu Si- moniču, Jožetu Jurančiču, Elici Dolenčevi-Strafela in Ljudmili Kafolovi za vso pomoč, oporo in prispevke, da je lahko izšla ob 150-letnici ustanovitve šole 32 knjižnih strani obsegajoča bro- šura z zgodovino šole in napred- nega razvoja kraja ter njegove- ga deleža v NOB. Po razdelitvi šopkov in nageljčkov 46 navzo- čim nekdanjim in sedanjim pro- svetnim delavcem šole Markovci je Franc Zlahtič opisal razvojno pot in patriotičen vpliv šole Markovci na prebivalstvo svo- jega območja., kakor smo jo že objavili v predzadnji številki našega lista. Ob koncu govora je ravnatelj šole Franc Žlahtič za slovo želel učiteljstvu, učen- cem in staršem ter vsemu pre- bivalstvu šolskega območja pri bodoči skrbi za mladi rod in pri splošnem napredku kraja mno- go uspehov. Društvo Inženirjev in lehnikov v nedeljo, 19. junija 1960, je bil v dvorani Občinskega ljudskega odbora Ptuj ustanovni občni zbor Društva inženirjev in tehnikov z obm. občine. Kot gostje so prišli na zbor ing. Pavle Žaucar, pred- sednik društva LRS, ing. Vivoda, predsednik društva Maribor, in predsednik Občinskega odbora SZDL Ptuj Ivan Kranjčič. Član- stvo se je polnoštevilno odzvalo vabilu. Občinsko društvo sestav- ljajo podružnice strokovnih dru- štev inženirjev in tehnikov ce- lotne občine ter šteje 140 članov. Uvodoma je imel po dnevnem redu ing. Egon Zoreč izčrpno in jedrnato poročilo o modernizaciij knnetíjstva in o razvoju družbenih sektorjev. V referatu je prikaza! predvojno stanje kmetijstva ter stanje, ki je nastalo s spremem- bo družbenih razmer po vojni. Poročal je še o strukturi kme- tijske zemlje, ki vpliva na raz- voj kmetijstva; dalje je še govo- ril o pridelkih, o živilskem fondu, o opremljenosti kmetijstva s teh- ničnimi sredstvi, o uporabi repro- dukcijskega materiala, obsegu kmetijske proizvodnje, storilnosti, delu v kmetijstvu, o narodnem dohodku, ki ga daje kmetijstvo ;td. Posebej je obravnavaj kme- tijske proizvajalne organizacije, o njihovi blagovnosti, o kooperaciji v KZ, o kmetijskih investicijah, o kmetijskih kadrih in posebej o perspektivi v kmetijstvu do leta 1961. Ing. Egon Zoreč je poročal s poudarkom, da se kmetijstvo da- nes pretvarja v visoko rentabibio panogo. Vsem mora biti jasno, da je predvsem za razvoj kmetijstva zainteresiran celotni delavski raz- red, saj je realna vrednost nje- gove plače odvisna od cene pre- hrambnih proizvodov, zlasti od količine in cene prehrambnih pro- izvodov. zlasti od količine in cene mesa, mleka, sadja in zelenjave. Nujno je, da se v bodoče aku- mulacija industrijskih in drugih podjetij investira v kmetijske ob- jekte, v živinorejske, perutninar- ske farme, v vrtnarije in nasade. Ing. Pavle Zaucer je v razpravi podčrtal f>omen novega društva. Njegova naloga je reševanje kon- kretnih družbenih, gospodarskih ;n strokovno-tehničnih vprašanj v okviru občine. Društvo naj ima tesno povezavo z zborom proizva- jalcev, občine, SZDL. delavskim sveti, sindikati, ljudsko tehniko itd. Podobno je razpravljal tov. Kranjčič ;n je želel društvu obilo uspeha v njegovem delu. Na koncu je bil izvoljen sedem- članski upravni in tričlanski nad- zorni odbor. Pp. STRAN 2 PTUJSKI TEDNIK » ) PTUJ DNE 24. JL'NIJA I960 Številke v Zdravsivenem domu Tudi zdravstvena služba po- sluje s številkami in ne samo računovodstvo. S številkami se da prikazati in dokazati mnogo dejstev. Na primer: številke nam povedo, da je samo v ptuj- skem zdravstvenem domu bilo pregledanih v lanskem letu 103.785 primerov in sicer po po- sameznih oddelkih: v splošnih ambulantah 45.550, v speciali- stičnih 13.923, v otroškem di- spanzerju 16.859, v ženskem di- spanzerju 7.617, v šolski ambu- lanti 5.856, v protituberkuloznem dispanzerju 13.980. Te številke se vsako leto večajo. Ce pa po- gledamo, kdo vrši te preglede, vidimo, da se zasedba mest z zdravniškim in srednje medicin- skim kadrom ni dosti spreme- nila. Se vedno imamo v splošnih ordinacijah vsega 3 redno na- stavljene zdravnike in poslu- jemo s pomočjo honorarcev, ki so polno zaposleni na svojem de- lovnem mestu, bodisi v bolniš- nici, vojaški ambulanti ali sa- nitarnem inšpektoratu in imajo za^ ambulante Zdravstvenega doma le nekaj ur časa. Kakšna je obremenitev teh ambulant, je splošno znano ne samo onim, ki jih obiskujejo. Da ostanemo pri številkah: vsako uro pride na vrsto povprečno 6,83 pacientov. Ce zopvet pogledamo po posa- meznih ambulantah, se ta šte- vilka povzpne v splošnih ambu- lantah do 11 pacientov na uro. Seveda posamezne specialistič- ne ambulante sprejmejo po 2 do 4 paciente na uro pač zaradi njihovega dela. Po predpisih naj bi splošne ambulante ob- delale na uro od 4—6 pacientov. Vsak, ki se znajde iz oči v oči z zdravnikom, ve, kako rad bi ga še to in ono vprašal in kako kratko odmerjen se mu zdi čas. Da bi čakajočim zagotovili vsaj vrstni red sprejema, smo se zatekli zopyet k številkam in to so tiste številke, zaradi ka- terih so izpostavljeni naši usluž- benci, ki, jim je dana težka na- loga, da jih pravično razdelijo, ne samo kritiki, ampak tudi na- padom, pogosto prav grobim in krivičnim. Ker je število ur omejeno in ker je število pa- cientov na- 1 uro omejeno ter- ni mogoče povečati števila ur, ka- kor ^ tudi ne podaljšati uro na več kot 60 minut, je omejeno tudi število »številk« — kar- tončkov. Redko kdaj se zgodi, da zadostujejo. Zdravnik odredi vsakodnevno, koliko pacientov bo mogel sprejeti. Zgodi se, da mora krajšati še tako pičlo od- merjen delovni čas zaradi ob- veznosti, ki mu jih nalagajo nadrejeni — n. pr. obvezno stro- kovno izpopolnjevanje. Razen njegovih navodil mora usluž- benec pri delitvi številk upo- števati prihode vlakov, avto- busov, mora imeti v rezervi šte- vilke za potrebe bolj oddaljenih krajev itd. Vse to še otežkoča njegovo delo. Za dopoldanske ambulante se delijo številke zjutraj, za popoldanske pa ob 11. uri. Na zahtevo čakajočih smo poskušali tudi te deliti zju- traj, efekt pa je bil še večja gneča v ranih jutranjih urah in še večje nezadovoljstvo. Po na- ših izkušnjah in najboljši volji poskušamo biti kos tudi temu problemu številk. Prosimo, da nas vsi v tej težnji podprejo in pomagajo, ne pa, da otežkočajo delo z razburjanjem in napadi na službujoče. Kolikor je kaj narobe, je vsakemu na razpolago pritožna knjiga v Centru, ki je prazna! Knjiga je zato tu, da ima sleherni možnost se pri- tožiti in dobiti zadoščenje za eventualno krivico. Te poti pa se še nihče ni poslužil. Napadi na uslužbence, ki jim je poverjeno izvrševanje tako nehvaležne naloge, kot delitev nekaj številk, ki jih ni dovolj za vse, so stalno na dnevnem redu. Upam, da bo to pojasnilo pripomoglo k večjemu razume- vanju težav, ki so skupne za nas vse. Upravnik ZD Ptuj dr. Nada Pavličev na ptujskem živilskem trgu v sredo 22. junija 1960. Povrtnina: stari krompir 20, novi kronipir 60—70, čebula (nova) 70, če&en (novi) 100, rde- ča pesa 30, korenček 80, peter- šLlj 80. luščeni fižol 50—60, če- bulček 250, špinača 100, solata v glavah 25—40, koleraba 40, xumare 150, zelje v glavah 80, cvetača 100, ohrovt 100, grah 70. Sadike: solata 1 dinar, zelje 2 din. ohrovt 2. koleraba 2, rdeče zelje 2, paprika 5, cvetača 5, paradižnik 5 din za komad. Sadje in sadeži: orehi 240, domači kis 30, češnje 30—50, hruške 100, borovnice 100, jagode 150—200, lisičke 160. Žitarice in mlevski izdelki: aj- dova kaša 100, pšenica 30, koru- za 40. proso 40, ';ostanejo invalidi (delovni, mir- nodobski in vojaški invalidi), uži- vajo invalidsko zavarovanje, ki jim zagotavlja: — pravico do zaposlitve, pri- merne preostali delovni zmožnost:, in pravico do denarnih nadome- stil; — pravico do usiposobitve za drugo delo (pokliona rehabilitaci- ja) in pravico do oskrbnine; — pravico do invalidsike pokoj- nine in pravico do dodatka za po- moč in postrežbo, če je potrebna; — pravico do invalidnine (1. in 2. člen ZIZ). kvaihficiranega delavca (vratarji, čuvaji, kurirji itd.). Poklicna reha- bilitacija oziroma usposobitev za drugo delo se izvaja: s šolanje mv ustreznih šolah in tečajih; s praktičnim delom na ustrez- nih delovnih mestih v gospodar- skih organizacijah in zavodih; s pridobitvijo strokovne izobraz- be v zavodih za izobraževanje od- raslih ; z izučitvijo določenega {>oklica v posebnih zavodih za rehabilita- cijo invalidov ali v organizacijah, v katerih se rehabilitirajo inva- lidi. S 122. členom ZIZ je določeno da se de'lovnim invalidom, ki iz- koristijo priznano pravico do za- poslitve. stopijo v delovno razmer- je in delajo tolikšen delovni čas, kot ustreza preostali njihovi de- lovni zmožnosti, šteje čas take za- poslitve za čas delovnega raz- merja s polnim delovnim časom in da smejo na podlagi take za- poslitve uveljaviti vse ostale pra- vice, ki jim pripadajo po zakonu o delovnih razmerjih, po zakonu o invalidskem zavarovanju in po za^ konu o pokojninskem zavarovanju. Po tem določilu so torej delovni invalidi, četudi delajo ne poln de- lovni čas, izenačeni z ostalimi de- lavci v gcspodarsiki organizaciji, ki delajo poln delovni čas. Tako n. pr. delovnemu invalidu, kate- remu je p>o pristojnem organu jav- ne zdravstvene službe glede na njegovo preostalo delovno zmož- nost bilo predpisano samo 4 ure dnevne zapa^litve, pripada toliko delovnih dni rednega letnega do- çusta, kot da bi delal 8 ur na dan. Cas 4-urne zaposlitve dnevno pa se mu šteje za F>okojnino, kot da bi delal po 8 ur dnevno. Pri tem pa ne ore prezreti tudi določila 2^R, da za invalide v delovnem razmerja veljajo ista pravila in ista delovna disciplina, kot za zdrave delavce. Vsem invalidom d eia, ki se za- radi invai idnoisti ne morejo vrniti v delovno razmerje, pa je tudi v prihodnje zagotovljena invalidska pKïkojmina, težišče invalidske za- ščite pa .je v vseh primerih, kjer je to mogoče in v interesu zava- rovancev, p>ostavljeno na usposab- ljanje invalidov za delo in njihovi vrnitvi v aktivno gospodarsko in 'družbeno življenje ob pripoznanju pravice do razlike med novo in prejšnjo plačo. Vtem ko je bila po prejšnjem sistemu skrb skupnosti izčrpana z materialno preskrbo in- validov, prevzame skupnost po se- danjih predpisih popolno skrb za invalide dela. Uresničenje teh za- konskih predpisov je zelo po- membno in velika pridobitev za našo skupnost, da pa ne bodo okr- njeni, jih bomo lahko uresničil- le ob aktivni pomoči naših gosfxv darskih organizacij, zasebnih de- lodajalcev in preostalih, ki ima.io v dek\Tiem razmerju oziroma za- poslujejo delovno silo. Franjo Žmauc POKLICNA REHABILITACIJA OZIROMA USPOSOBITEV ZA DRUGO DELO DELOVNIH INVALIIX)V Zakon o invalidskem zavarova- nju določa, če .je neka oseba utr- pela telesno okvaro, se ji invalid- nina odmerja po stopnji telesne okvare, v ostalem pa so tudi tak- šne osebe (mišljeni so kvalifici- rani delavci) opravičene do po- klicne rehabilitacije oziroma do usposobitve za drugo delo. De- lavca, ki je imel pred nastopom invalidnosti določeno kvalifikacijo, se brez njegove privolitve ne more zapKJsliti ali premestiti na delovno mesto nekvalificiranega ali ^1- DomaČa pšenica • Smo pred bližnjo žetvijo o- zimnih žit, ki nam obeta bogato mlatev. Po njej pa bomo morali zopet misliti na novo jesensko setev. V zvezi z njo bi tokrat ne- kaj napisal o novi sorti pšenice, o naši domači osiješki golici ali kratko o VI. o Pred dnevi sem se ustavil v ■ kmetijski zadrugi Videm pri Ptuju in si ogledal njivo z osi- ješko goUco - Ul. Pšenica je na- ravnost krasna. Vse rastline so iz- redno lepe, pokončne rasti. Sivo- zeleni klasi ponosno vise na krep- ki bilki. Plevela v posevku ni. Računam, da bo pridelek 40 me- terskih stotov na hektar, morda tudi večji. • Kaj je zanimivo o tej sorti za selekcijo v Osijeku požlahtnil pšenice? Sorto Ul je na postaji leta 1935 profesor dr. Korič, znan selekcionist. Ker ima ta sorta do- bre gospodarske lastnosti, se je hitro razširila po Hrvatski, na manjših površinah pa so jo začeli pridelovati tudi pri nas pred dru- go Svetovno vojno. Danes se zaradi svojih dobrih lastnosti vse bolj širi in zavzema med pšenicami eno prvih mest. o . Osiječka golica spada med žlahtne, bele gol ice. Zraste do 130 cm visoko. List je širok in modrozelen. Klas pokončen, sivo- zelen. V klasu je 17-22 klaskov, ki nastavljajo po tri dobro raz- vita zrna. Zrno je rdečkastorjavo, krepko in debelo. Hektoliterska teža je 80 kg. Spada med srednje in pozne sorte. Odporna je do po- zebe, poleganja in prašnate sneti. Tudi rja jo ne napada kot druge sorte. Počuti se dobro v rodovitni zemlji ter da pri boljši obdelavi zelo dober pridelek. Najboljša ji je dobra pšenična zemlja. • V naši občini jo z uspehom pridelujemo in kmetovalci so za- dovoljni z njo. v tem letu je ta sorta pšenice zelo dobro prenesla relativno suho zimo in pa pomla- dansko pozebo. Pšenica kaže po- vsod na dober pridelek, kjer so se obdelovalni ukrepi boljše izkori- stili, se obeta nadpovprečen pri- delek. Pšenica ima velik pomen kot hrana, ker daje zelo kvalitet- no moko,. Ker daje tudi dovolj slame, hado imeli tudi te dovoli za steljo, kl je za pridobivanje hlevskega gnoja vsak dan bolj potreben. Ker spada Ul med dobro rodno pšenico in tudi žlahtno sorto, jo bomo v prihodnjem gospodarslvanje le v tistih prime- rah ki so predvideni ?a odpoved nosMcem stanovanjske pravice. Treba je poudariti, da se to na- naša samo na podnajemnike, ki iz- koriščajo del stanovanja in imajo lastno pohištvo. Te določbe, kot predvideva načrt zakona o spre- membah in dopo'nitvah /akona o stanovanjskih odnosih, ne veljajo za podnajemnike, ki p^colvajo v sobah, opremljenih s pohištvom najemodajalca. Glede odpovedi bodo praktično izenačeni z nosilci ^fanovanjske pravice vsi tisti podnaj?mniki, ki so bili v stanovanjskih prostorih ob uveljavitvi zakona o stanovanj- skih odnosih, so pa te stanovanj- ske pi-ostore začeli izkoriščati pred 14. julijem 1954. In io ne qlede na to, ali stanujejo sami aH s ka- kim družinskim članom in ah ima- jo odločbo stanovanjskega organa o podnajemniškem odnosu ali ne. Dalje: zaščita je razširjena tudi na podnajemnike, ki sicer še niso dolgo v podnajemniškem razmer- ju, so pa to razmerje zasnovali na osnovi akta stanovan.iskega orga- na. Takšni podnajemniki so bili doslej zaščiteni le, če so imeli kakšnega družinskega ciana. Toda tudi za te velja pogoj: morajo biti v sobi z lastnim pohištvom. ANEKDOTE v neki vasici na Primorskem so vse lepo pripravili za partizanski miting. Čakali so govornika, ki ga pa ni hotelo biti od nikoder. Pri- reditelji so si znali pomagati in so naprosili nekega aktivista iz Do- lenjske, ki se je slučajno prav ta- krat mudil v vasi. Ta se je rad odzval in si mislil: Moram dobro premisliti govor, da jim bo*— le- po povedal. Ko se zavesa dvigne, je v dvo- rani tiho kot v grobu. Janče, ta- ko je bilo ime aktivistu, se je od- kašljal in začel: »V teh viharnih časih ste tudi vi, Primorci, zgrabili za orožje in pokazali sovražniku, čigava je ta zemlja. Vaš sinovi, očetje in brat- je so hrabri partizani. Dali so tu- di že dragocen krvni davek. Vi pa ste koze, krave, svinje...« Ta i mena je Janče izgovarjal počasi in s poudarkom. Ljudje so jezni zadrževali sapo in se dvigali s stolov. Vse je kazalo, da bodo planili na govornika. Ta pa je le prišel do diha in zaključil: »... žrtvovali za partizansko vojsko.« Vsa dvorana je olajšane vzdih- nila in ploskala govorniku. Občinsici ljudski odbor Ptuj RAZPiS Komisija za štipendije pri OLO Ptuj razpisuje na podlagi 29. čle- na Temeljnega zakona o štependi- jah (Uradni list FLRJ št. 32/55 in 33/55) za šolsko leto 1960/61 naslednje štipendije: 1 za študij na Pravni fakulteti 1 za študij na Ekonomski fakul- teti 2 za študij na VPS, skupina an- gleščina-slovenščina '2 za študij na VPS, skupina ma- tematika-fizika 2 za študij na VPŠ, skupina glasba 2 za študij na VPS, skupina de- fektologija 25 za študij na Učiteljišču 2 za študij na Srednji vzgoji- teljski šoli 1 za študij na Srednji ekonom- ski šoli 1 za študij na Tehniški srednji šoli (nizke gradnje) 2 za študij na Šoli za socialne delavce 4 za študij na Babiški šoli Pravilno kolekovani prošnji naj priložijo kandidati naslednje do- kumente: 1. potrdilo o vpisu v šolo 2. overjen prepis zadnjega šolske, ga spričevala 3. mnenje osnovne organizacij. SZDL Priloge mor-ajo biti kcikovp.ne z din 30.-, prošnje pa z din 50.- državne takse. Prednost pri razpisu imajo tisti, ki stanujejo na območju občine Ptuj. Rok za vložitev prošenj je 25. julij 1960. Komisija za štipendije OLO Ptuj PTUJ DNE 24. JUNIJA 1960 PTUJSKI TEDNIK STPAN 5 P^irko Majcen 7o-letnik Prejšnji teden je praznoval 70- letnico rojstva upokojeni šolski upravitelj Mirko Majcen. Redil se je 16. junija 1890 na Desterniku. Podatki o njegpvi življenjski poti bi zajeli precej prostora. Že nje- govih službenih let, kjer je bil kot uò'telj in vzgojitelj ne le za- upane mu mladine, temveč vsega ljudstva, bi bilo precejšnje šte- vilo. Po csvoboditvi živi v Ptuju. Čeprav je že nekaj let v pokoju, ne miruje. Vidimo ga pri najraz- ličnejših organizacijah, kjer so mu poverjene vodilne funkcrje. Na sejah, sestankih, skupščinah, občnih zborih vodi razprave in posega kot debater v razgovore. Povsod je aktiven in konstrukti- ven. Kakor da jih nima že se- demdeset! Prav se mi zdi, da vsaj na krat- ko osvetlimo razna pretekla raz- dobja, v katerih je deloval naš jubilant. Ni vsem znano, zlasti ne mlajšim, v kakšnih razmerah in pogojih so delali naši slovenski kulturni in nacionalni delavci na ptujskem območju za časa avstrij- ske vladavine, ko je nemškonaci- cnalni in upravni aparat v naših krajih gradil čez s.ovenskc Štajer- sko germanski most proti Jadra- nu. Slovenski izobraženci, med katerimi je stal v prvih vrstah naš Mirko, so s podrobnim, vztraj- nim, nesebičnim delom v prosvet- nih ^^društvih, čitalnicah, dramskih družinah, telovadnih organizacijah (pri Sckolu), pri denarnih zavodih in povsod, kjer je bilo treba zgra- biti za delo, pomagali in uspešno branih pravice našega ljudstva do življenja. Odbijali so napade in polagoma prehajali že v ofenzivo. Borba se je razvnela na vsej črti m se končno povzpela na ostrino, ki je terjala cdloòtev. Leta 1914 je vojna zavrla napredek sloven- skega življa v Ptuju in njegovem obmcčju. V tej dobi je na pri- mer naš slavljenec doživljal, da so ga kot zavednega in brezkom- promisnega nacionalnega in pro- svetnega delavca napadali na ptuj- skih ulicah s kamenjem. Po prvi svetovni vojni je Mirko z ncvim elancm nadaljeval svoje delo. Res je bilo naše ljudstvo po letu 1918 v novi državi vsaj na- cionalno zavarovano pred nasilne germanizacijo, to pa je bilo tud' doma.a vse, kar mu je dala stara kraljevina Jugoslavija. Pa še v nacionalnem oziru se je bflo treba se dolgo boriti za to, da bi iztre- bili tujo, v nemški kulturni krog cbrn.ieno miselnost našega člove- ka, ki ga je bilo treba tudi du- hovno in svetovnonazorsko os ve- nditi. Z dekm pri prosvetnih društvih, .zlasti pr .ptujski amater- ski igralski družini, ki ji je bü režiser, je naš Mirko Majcen mno- go pripomogel, da se je naš s o- ven-ski človek, dotlej nemško usmerjen, ponižen in zaverovan v »veličino« naš^h nekdanjih zatiral- cev, precrientiral in spoznal, da .10 njegova prihodnost le v sloven- stvu in jugoslcvanstvu. Tako je — kakor mnogi drugi prosvetni delavci — koval duše in jih pre- K^val, da so bile, ko je napočila doba našega narodnoosvobodilnega boja, prekaljene, trde in neizpros- ne, ko je šlo med drugo svetovno vojno za biti ali ne biti našega nar-da. Nešteti Majcenovi učene' m čiRni prosvetnih društev, pri katerih je delal, so v odločilnem trenutku prijeli za orožje in se po- ^=t=)vili po r:hw sovražniku. Sam ■luWant ie šel, tisoči slovenskih Jjudi iz Ptuja in slovenske domo- vme, v izgnanstvo, kjer je okusil vse te iobe in grenkobp" sloven- ■Jk-oa izseljenca. Leta 1945 se je ^''ајсеп spet vrni! v <-svobojcno domnvin- in domači Ptuj — ne brez gronke kaplje v radostnem njear-v mladoletni c,¡n je kot Dr-4tov-ljec da! na fronti v Šremu m'ado živl.ienje za lepšo pri- h":ln-st n4s vseh. Ml-g, Majcenovi stanovski to- so kot UDokcjenci, kakor sp t^niu pravi, izpregli. Kakor sem v iivrvciu omenil, on tega ni sto- • Se je aktiven, povsod qa vidi- kjer je treba pri reševanju naše n-ve družbe po- prav-o besedo na prav ^^sto. Znane: in pnjatelji mu želimo pri tem delu še mnogo uspehov, azen tega pa mnogo zdravja in zadovoljstva. Na mnoop leta! O delavskem upravljaniu šolski mladini v počastitev 10. obletnice de- lavskega samoupravljanja so prišli organi delavskega samoupravlja- nja tovarne perila in konfekcije »DELTA« v soboto, 18. junija med šolsko mladino osnovne šoie Jožeta Lacka v Ptuju. V lepo o- krašenem razredu, kjer je bilo tu- di polno parol v zvezi z^ 10. ob- letnico, so se zbrali dijaki VI. in VII. razredov. Najprej so dijaki podali kratek kulturni program, nakar je spregovoril direktor to- varne tov. H. Samuda in navzo- čim dijakom podal pregled borbe delavcev proti izkoriščevalcem v obdobju kapitalizma ter jim na- dalje prikazal današnjo družbeno ureditev z ozirom na samouprav- ljanje podjetij po delavcih samih. Po govoru tov. direktorja so di- jaki postavljali celo vrsto vpra- šanj, med temi prav značilna: kako je bilo z delavsko zaščito nekoč in kako je to sedaj, kako se delijo in kdo deli razne fonde v podjetjih, kako se s fondi u- pravlja, kako je s socialnim zava- rovanjem. kake možnosti obstaja- jo za sprejem mladine na delo v tovarno, itd. Na vsa vprašanja so predstav- niki tovarne dijakom dajali lju- beznive odgovore. Predstavniki tovarne so tudi prinesli za PSZ kolektivno darilo in to razno o- rodje za delo v pionirski šolski zadrugi. Za obisk, tolmačenja in darilo se je v imenu dijakov predstavnikom tovarne zahvalil tov. šolski upravitelj. B. F. SINDIKATI SINDIKALNI koledar V torek 21. junija 1960 so slu- šatelji Sindikalne politične šole Ptuj izvršili svojo prvo poučno ekskurzijo v Kidričevo. Ogledali so si Tovarno glinice in aluminija in se seznanili s procesom pro- izvodnje. delu sindikalne podruž- nice. delavskega sveta, nagraje- vanju po delovnem učinku in ostalih vprašanjih. Slušatelji so se zelo zadovljni vrnili z uspeš- ne ekskurzije, ki jim bo koristno služila pri bodočem delu v delov- nih kolektivih. ★ Danes 24. junija 1960 so slu- šatelji Sindikalne politične šole Ptuj odpotovali na poučno eks- kurzijo v Šoštanj in Velenje. V dopoldanskem času si bodo ogle- dali Termo-elektrarno Šoštsnj, Rudnik lignita Velenje, nato pa se bodo razgovarjali s predstav- niki sindikata in delavskega sa- moupravljanja. Obravnavali bodo delo sindikalnih organizacij, de- lavskih svetov, nagrajevanje po učinku in ostala vprašanja iz živtljenja in dela delovnih ko- lektivov in komune Šoštanj. * V soboto 25. junija 1960 bo ob 18. uri v veliki dvorani Občin- skega komiteja ZKJ slavnostni zakjjuc^ek petmesečne Sindikal- ne politične šole Občinskega .sin- dikalnega sveta, ki je bila v okvi- ru Občinske delavske univerze. Ob tej priliki bo. 45 slušateljev, ki so uspešno končali Sindikailno Dolitično šolo prejelo spričevala. Na zaključek šole so vabljeni predstavniki sindikalnih podruž- nic, delovnih kolektivov in poli- tičnih oroanizacij Dtujske komu- ne. Prič?ikuje se, da se bodo za- ključka šole ude'ežili tudi pred- stavniki Republiškega sveta ZSJ za Slovenijo iz Ljubljane m Okraj nega sindikalnega sveta iz Mari- bora. V ponedeljek 27. jumja 1960, ob Dnevu desete obletmce de- lavskega samoupravljanja, bodo v vseh delovnih kolektivih na ob- močju ptujske občine slavnostne seje delavskih svetov v počasti- tev X. obletnice delavskega sa- moupravljanja. ★ V ponedeljek. 27. junija 1960. 19. uri bo v Titovem domu slav- nostna proslava desete obletnice delavskega samoupravljanja s kulturnim programom, ki ga pri- pravlja DPD »Svoboda« Ptuj. * V času od 27, junija 1960 do 2. julija 1960 bodo v počastitev X. obletnice delavskega samouprav- ljanja športna tekmovanja ,za pokal X. obletnice delavskega sa- moupravljanja. ★ V četrtek, 30. junija 1960, bo v Ptuju celodnevni seminar, za predsednike sindikalnih podružnic in predsednike 'komisij za izobra- ževanje in vzgojo delavcev iz vseh gospodarskih organizacij. Seminair bo obravnaval: Delitev čistega dohodka in nagrajeva- nje po delovnem učinku. — Go- spodarsko planiranje in gospo- darstvo v občini Ptuj. — Sprem- ljanje in analiziranje osnovnih problemov, ki vplivajo na stan- dard delavcev in uslužbencev . v kolektivu in komunii — Aktualne naloge sindikalnih podružnic v letu 1960. * V petek, 1. julija 1960. bo v po- častitev X. obletnice delavákega ■samoupravljanja »Ptu.iski tednik«, obširno obravnaval problematiko delavskih svetov na področju ob- čine Ptuj. Iz Programa ObSS Ptuj Mollira fe nciiino Maturanti ptujske gimnazije s člani maturitetne komisije (Foto: F. Langerholc) V sredo, 22. junija t. 1., so bili maturanti ptujske gimnazije re- šeni hudih skrbi, saj je bilo ko- nec mature, po njej pa konfe- renca, ki je potrdila ugodne ma- turitetne ocene. Od vseli 26, ki so izdelali razred, jih je 25 uspešno opravilo maturo po no- vem, le v enem primeru bo po- novljeno zagovarjanje maturi- tetne naloge po napisanem ela- boratu. Dane.s, 24. junija, popoldne od- potujejo maturanti na izlet po Jugoslaviji, ki je za maturante ptu,iske gimnazije že tradicija. Tudi k letošnjemu izletu so pre- cejšen delež sredstev prispevali ptujski kolektivi, za kar šo jim maturanti pra'V hvaležni. V torek, 21. junija, je imel naš sodelavec razgovor z nekaterimi maturanti, in sicer z Majdo Kranjčič, Božo Veronek, Hildo Kranjc, Ivanko Pulko, Viktorijo Uinuk, Marijo Rozman ter Tončka IrgI, nadalje s Pavlom Goršetom, Hermanom Rozmanom, Romanom Zavcem, Jožetom Cerjakom, Maksom Savcem in Maksom Skazom o njihovih vtisih in iz- kušnjah z novim načinom ma- ture, z izdelovanjem naloge ter s svojimi načrti za bodočnost. Iz izjav vseh je biio lahko po- sneti, da so se vsi resno lotili dela po novem načinu, s pisanjem naloge po izbrani temi. K temu jih je silil kratek čas za izdelavo naloge, i.skanje in prebiranje za izdelavo naloge potrebne litera- ture, delno pa tudi negotovost, ali bo zagovarjanje naloge nave- zano samo na obdelano temo, ali pa bodo člani maturitetne komi- sije segali z vprašanji tudi izven okvira same naloge zaradi pre- verjainje splošne razgledanosti maturanta. Čas pred komisijo, л5 do 50 minut, si je vsakdo dobro za- pomnil. Redke med njimi je pre- senetilo spoznanje, da segajo vprašanja komisije več ali manj čez rob obdelane temie. Sami čla- ni komisije pa so se prepričali, da so maturanti nalogo resno obravnavali, razen nekaj izjem, k' so pustili v nalogi več od- prtih vrat. Na splošno pa ni bilo niti s strani maturantov niti pro- fesorjev posebnih pripomb v zve- zi z novim načinom maturiranja. Preizkušnjo po novem so vsi skupaj dobro prestali in želijo svojim naslednikom v 1961. letu več časa za izdelavo naloge in mPiogo iznajdljivosti pri odgovo- rih na maturitetna vprašanja. Glede svojih načrtov za bodoč- nost pa so imenovani izjavili, da jih odide večina na univerzo v Ljubljano študirat medicino, elek- troniko, germanistiko, agrono- mijo itd. Večina med njimi bo navezana na štipendijo. Za študij na posameznih fakultetah so se nekateri odločili že prej, neka- teri pa šele zadnje leto. Končno so vsi izrazili željo, da bi tudi tem potom izrazili svojo zahvalo vsem, zlasti »profesorjem, ki so jim pomagali z literaturo za naloge, z nasveti ali kakorkoli, da so lahko končali študij na gim- naziji in zagotavljajo vsej jav- nosti, da se bodo na univerzah prizadevali doseči sposobnosti za čim uspešnejše delo na poznejših službenih mestih in da bodo tudi sami radi pomagali poznejšim ro- dovom-študentom. da bodo lahko študirali in .че usposabljali za življenjsko delo. V. J. H U M O Г Tudi o revolucijah so debatirali in Roger Vaillant je rekel: »Koristne revolucije so samo tiste, ki ne sekajo glav, ampak v njih samo spreminjajo možga- ne ...« ★ Včasih smo otroci peli: Veter sem, veter, naglo letim. Kot par- tizani Pa smo spoznali še druga- čen veter. Četica partizanov pri- de v vas in vidi moža, ki iz dol- gih desk pripravlja nekaj, kar je zelo podobno velikj vetrnici. »Oče, kaj pa zbijate te planke?« »Mlin na veter bom zgradil!« »Kaaaj? ??« »Ja, ja! Mlin na veter! Saj ste partizani dejali, da bodo Italijani bežali tod mimo. Potem bo vetra več kot dovolil« TERENSKA SLUŽBA ZDRAVNSKOV Splošni zdravniki Dežurstvo splošnih zdravnikov se vrši od 14. do 7. ure po slede- čem razporedu: 24. 6. 1950 dr. Slobodan Žakula 25. 6. 1960 dr. Ljubo Toš 26. 6. 1960 dr. Ljubo Toš 27. 6. 1960 dr. Nada Pavličev 28. 6. 1960 dr. Ljubo Toš 29. 6. 1960 dr. Franc Rakuš 30. 6. 1960 dr. Evgen Stropnik Pomožna ambulanta Juršinci Pomožna ambulanta Juršinc' posluje vsako sredo in soboto od 14. ure dalje; Pomožna ambulanta Podlehnik Pomožna ambulanta Podlehnik posluje vsak ponedeljek, sredo in petek od 14. ure dalje; Dežurstvo otroških zdravnikov Dežurstvo otroških zdravnikov traja od 14. do 19. ure po slede- čem razporedu:' 24. 6. 1960 dr. Aleksander Poznik 25. 6. 1960 dr. Ljuban Cenčič 26. 6. 1096 dr. Ljuban Cenčič 27. 6. 1960 dr. Aleksander Poznik 26. 6. 1960 dr. Ljuban Cenčič 29. 6. 1960 dr Aleksander Poznik 30. 6. 1960 dr. Ljuban Cenčič Informacije in hišni obiski Vse informacije in naročila hiš- nih obiskov sprejema dežurni cen- ter zdravstvenega doma številka telefona 70 in 80. Hišne obiske naročajte v dopol- danskih urah, pozneje naročeni hišni obiski se bodo izvršili samo v nujnih primerih. Otroške posvetovalnice Otroške posvetovalnice : 24. 6. v Ptuju pd 14 ure, 28. 6. v Podlehniku od' 13.30. ProtitubsrkuSozni dispanzer Protituberkulozni dispanzer Zdravstvenega doma Ptuj posluje do nadaljnjega vsak dan razen torka od 7. do 13. ure. Rentgenski pregledi pljuč bolnih na tuberku- lozi in zdravljenje se vrši v torek od 13. do 18. ure, v soboto od 7. do 13. ure. V sredo od 7. do 13. ure so rentgenski piegledi pljuč za vse ostale osebe. Specialistične ambulante poslujejo: Specialistične ambulante poslu- žio: Internistična dnevno razen sre- de in sobote od 12. do 14. ure; očesna specialistična ob torkih od 17..)0 dalje; ob sredah in sobotah od 13. ure dalje; spedalistična ambulanta za ušesa nos in grlo ob sredah in sobotah od 13. ure dalje; neurološko specialistična ambulanta ob ponedeljkih od 13. ure dalje; .Uprava ZP P^tuj Osebna kronika Dečke so rodile: Štefanija Pere Pušenci 44 — Franca; Gera Korošec, Belavšek 2 — Branka; Angela Šimenko, Borovci 51 — Marjana; Ana Bedrač, Ptuj, Za- grebška 54 — Vladimira; An- gela Rakuša, Hlaponci 14; Aloj- zija Hojnik, Kidričevo 43 - Stan- ka; Marija Majcen, Hranjigovci št. 8 — Slavka; Marija Rozman, Gerečja vas — Marjana; Zofija Lašič, Sejanci 9 - Mirana; Marija Hršak, Krapina — Vladimira; Marija Slavinec, Ljutomer, Slavka; Katarina Kaisersberger, Stogovci 19 — Zdravka. Deklice so rodile: Antonija Borko, Kajžar 17 — Majdo; Ba- rika BaležiČ, Sprinc 34 — Majdo; Terezija Zaplotnik, Ptuj, Trg svobode 5; Rozalija Valenko, Gorišnica 84 — Nevenko; Silve- stra Novak, Koritno 17 — Nado; Alojzija .Srajner, Placar 17 — Marjanco; Olga Kroflič, Ra- beljčja vas 10 — Marjetico; Sta- nislava Sošter, Strug 20 — Mar- jeto. Josip Kokot, Sp. Preloge 22, in Ana Kukovec, Ptuj, Na Tra- tah 7. SMRTI NI BILO. MESTNI KFNO PTUJ predvaja od 24. do 26. junija ameriški barv- ni film »Sedem nevest za sedem bratov«; od 28. do 30 junija italjanski barvni film »Senso«. KINO MURETINCI predvaja 25. in 26. jun:ja ameriški film »Yan- kee na dvoru kralja Arturja«. KINO »SVOBODA« KIDRIČEVO predvaja 25. in 26. junija ame- riški barvni film »Komu zvoni«, 29. in 30. junija jugoslovanski film »Ko pride ljubezen«. KINO MAJŠPERK predvaja 25. in 26. junija francoski film »Na smrt obsojeni je pobegnil«. KINO ZAVRČ predvaja 26. junija jugoslovanski film »Cesta, dolga leto dni«. Novi darovalci krvi Dne 14. junija so darovali kri prebivalci Brezove in okolice. — Vsem darovalcem in organizato- rici Liziki Bezjak se iskreno za- hvaljujemo. Darova'ci krvi so: Klenovšek Helena, Horvat Neža, Horvat Liza, Bratec M? rija, Mahcrič Marija, Kostanjevec Marija, Cvetko Mari- ja, Munda Neža, Trunk Neža, Ko- sec Terezija, Kuhar Marjeta, Pe- klar Terezija, Mlinarič Genovefa, Lozinšek Ivana, Grabar Marija, Obran Marija, Foštnerič Marjeta, Lajh Marija, Horvat Franc, Matja- šič Anica. Dne 16. junija pa so darovali kri prebiva ci Sto,ine in okolice. Vsem marljivim darovalcem se iskreno zahvaljujemo, zlasti orga- nizatorki tov. V-isk Marjeti. Darovalci so; Pša'njšek Matilda, Kovač Srečko, Plošenjak Franc, Sakelšek Marija, Vincek Marija, Vojsk Marjeta, Kostanjevec Ma- rija, Janžekovič Marjeta, Kelenc Marija, Kranjc .Anton, Rajh Ama- lija, Ze enik Anica, Vajda Angela, Pilinger Genrvefa, Goričan Ivana, Čeh Frančiška, Munda Marija, Plošenjak Jože, Prelrg Peter,.Ro- ^kar Janez. Toplak Tomaž. Petre- v»c Franc. So'ina Janez, Kranjčič Ivan, Glažer Friderik. Prav posebej pa se zahval.juje- mo darovalcem, ki so nam v Dri=kočil; na pomoč: Svenšek Ernest, Ribič Stanko, Herečnik Franc, Čemezelj Barba- ra, Stajner Liza. SPLOŠNA BOLNIŠNICA PTUJ RDEČI KRIŽ PTUJ Anekdote Sofia Loren je povabila na koktajl tudi nekega avtomobil- skega dirkača. Prišel je s pol- urno zamudo in se opravičil zvezdnici: »Oprostite, prosim, moja žena se namreč tako dolgo oblači.« — »Toda prosim vas, nikar se ne opravičujte, saj ^to je povsem normalno,« odvrne Sofia, »sicer pa delate tako tudi avtomobilski dirkači: na ovinku navadno vedno zmanjšate hi- trost.« Med pogovorom je neki pri- jatelj dejal Voltairu: »Zelo si velikodušen, da vedno govoriš le dobro o gospe X, ona pa ve povedati o tebi samo slabo.« Na to odvrne Voltaire: »Morda se motiva oba,« STRAN 4 PTUJSKI TEDNIK PTUJ. DNE 24. JUNIJA 1960 Na domačem odru v Zavrću v nedeljo, 19. junija 1960, je uprizoril mladinski aktiv iz Za- vrću, ПЗ domačem, novem odru veseloigro »Matajev Matija«. Predstava je zelo uspela ne glede na tehnične pomanjkljivosti, ki jih bo potrebno čimprej od- praviti. Na nov oder ne spadajo namreč kulise iz pradaivnine, ki so poleg tega že popolnoma dotra- jale. Prav bi še bilo, da bi v za- četku predstave kdo pozdravili občinstvo in ga na kratko sezna- nil z vsebino igre. Nekaj prijaznih besed občinstvu pred prireditvijo ali po njej nikdar ne škodi. Igralci, sami so se zelo potru- duli, da bi dobro zaigrali. Prav dobro so obvladali svoje vloge Jože Vajiotič kot Matajev Ma- tija, Slavko Belšak kot Andraž Budopisk, Franc Kukec kot An- ton Krajan, trgovec, Slavica Pun- gračič kot Krajanova žena. Da- rinka Klemenčič kot Mica Koba- cajka — kočarica je lepo igrala vdovo, ki težko čaka na drugega moža, če bi le prišel. Tudi ostali igralci So svoje vloge dobro ob- vladali. Mlade igralce je nagra- dilo občinstvo z burnim ploska- njem. Režiser, učiteljica Marija Nova- kova je ponovno dokazala, da so tudi v vrstsih halos'xe kmečke in delovne mladine skriti talenti- igralci, zlasti pa to, da imajo predvsem mnogo dobre volje in smisla za vzgojno in zaibavno de- lo med mladino. Takšnih in podobnih prireditev si v Zavrču še želimo. V zadnjih letih jih je bilo malo. Vedno so veljali izgovori na neustrezne prostore. To je za Zavrč za vedno odpadlo z zgraditvijo novega kul- turnega doma. Potrebno in možno bo storiti za razvoj in napredek kulturnoprosvetne dejavnosti še več, da bo dvorana stalno služila svojemu namenu in da bomo se- domestili, kar smo prej zamudili. Zavrčani si želimo še kakšen koncert in druge kulturne prire- ditve. Veseli bomo gostov, nasto- pajočih iz mesta ali pa iz okoli- ških ';oreklu Nemec, so mu Nemci zaupali, čeprav so ga pozneje še preizkuša'!. To zaupanje pa so drago plačali. Z napačnimi pcdatki je onemogočil njihovo ofenzivo proti osvobojenemu ozemlju, svo- je navidezne qospodarje ,pa pripe- ljal tako daleč, da so i-zgubili gla- vo. Čap je to zahtevno vlogo za- 'Jipal Dušku Janičijeviču iz Jugo- slovanskega dramskega gledališča v Beogradu, katerega igralske vrednote je spoznal, ko je igral v njegovem filmu »Vrata ostanejo odprta«. Za druge igralce je iz- bral Tamaro Miletič, ki že nekaj let ni igrala, pa se je v filmu »Deklica in hrast« tako uveljavi- la, da je leta 1955 prejela v Pulju »Zlato Areno« za najboljšo žensko Wogo. Pritegnil je še Steva Zi- gona, Angelco Hlepce, Karla Mar- sela pa nemška igralca Rolfa Wanko, Kurta Lindo in druge, ki nastopajo v nemških vlogah. Snemalec je bil njegov večkrat- ni sodelavec Janez Kališnik, sce- nograf pa ing. arch. Mirko Lipu- žič, ki je imel zahtevno na'logo, saj je v filmu izredno število pri- zorišč. Prizor iz filma »Špijon X« MÂRKOVSKI ŠOLI Stopetdeseto leto že stojiš, Tako krasna si sredi hiš. Oh, stojiš! — a vendar molčiš. Pa vendar m^nogo si jih izučila. Enkrat, dvakrat — vojno si čutila, Te slabe čase si že pozabila? Dekleta, fantje, tvoji dobri znanci: Ema, Mirko, Sonja, Franci, Spet prišli smo k tebi — mamci. Ema in ostala vsa mladina. To je mlada domovina. Letos mirovne konference se vrste, Enkrat končano bo gorje — Takrat spomin bo ie ostal na vse! Šola, ti sedaj proslavljaš, Obenem se od Žlahtiča poslavljaš. Let dvanajst, teko hitro. Enkrat, da, letos je od tebe vzel slovo. Maribor, njegov nov služben kraj, A — ne bo ga več nazaj... Radost me navdaja. Ko sem te gledal maja — Oj, 'lepcta, ko okoli tebe deca raja. V snu vidim te kako si sinja. Cvetoča, lepa, kot boginja In miru bodi nam blaginja'. FRANC FERCIČ, IDAOîlJEp^ 'pajZBJ IIIA Ivan Cimerman PTICE Ne vem, od kod ste plašne ptice, — v krilih veter daljnih cêst, tiho vam postrežem s kruhom, v srcu manjša bo bolest. Kradoma se sklonete k daru, — kot da ni namenjen vam in odprhnete za sončnim žarkom plaho mimo mojih ram. (S skorjo kruha malce še postanem in opazim, da sem sam). TEREZIJA MATJAŠEC: RADOVEDNA METKA Metka mala mamina bila je ljubka, čedna, poleg tega prav zares strašno radovedna. Zaman jo mamica svari: »Taka ne smeš biti!« V vsako fttvar hotela je nosek vtakniti. Pa se opek'a je nekoč, ko mama .le kuhala, skrivaj le zmaknüa paket, papriiio pnduhala. Kakor hitro mogla je, na vrt je pobegnila, da mama videla ne bi, kako se je solzila. Metka zdaj sklenila je, vedno pridna b;ti in navade grde vse za. vedno opustiti. lanez, koraižen fant s Štajerske Tokrat naj predstavimo našim malim in odraslim bralcem 13- letnega Janeza Burgerja, učenca 6 a razreda osemletke Franca Osojnika v Ptuju, doma z Viča- ve — Ptuj kot dečka, ki bo na svojstven način izkoristil del po- čitnic in je v Ptuju znan kot vnet prometnik. Ob »tednu prometa« smo dve leti zaporedoma videli Janeza v uniformi čuvaja javnega prometa na ptujskih cestnih križiščih. Usmerjal je promet, svaril in opo- zarjal pešce in kolesarje, ustav- ljal vozače in dajal prometna zna- menja z rokama. Bil je med prvi- mi pionirji — prometniki v Ptu- ju, ki so oblekli uniforme in po- kazali javnosti, da se morajo na cesti pravilno kretati vsi od naj- mlajšega do najstarejšega. Neka- teri so upoštevali njegova opozo- rila, drugi pa so se mu posmeho- vali, se usajali nad njim ali pa so mu celo pobegnili. Kjer ni zalegla beseda pionirja, je interveniral poklicni čuvaj javnega prome- ta... Janez je zdaj že »velik«, zato bo prepustil uniformo in te skrbi mlajšim pionirjem, da se še oni izobrazijo in izvežbajo v tej sme- ri. Na počitnicah pri stari mami v Polju pri Ljubljani je sklenil Ja- nez že pred letoma poznanstvo z železničarjem — zaporničarjem. Temu se je dopadel korajžen na- stop »fantiča s Štajerskega«. Pod njegovim vodstvom je smel celo zapirati in odpirati zapornice. Od- šel je včasih še na oglede na lo- komotive k prijaznim strojnikom. Nekateri so mu razkazali vse po- sebnosti lokomotive in smel je pod nadzorstvom prijeti za ročico in pognati lokomotivo sem in tja po premikalnem prostoru. Po vr- nitvi v Ptuj je šel na ptujsko postajo, se predstavil prometniku in šefu postaje ter prosil, da bi rad spoznal posebnosti signalnih znakov. In pozneje je večkrat žr- tvoval svoj prosti čas za razgovo- re in oglede na železnici. Tudi s kurjači in strojevodji se je se- znanil- Ko je bila prilika, so ga jemali na lokomotivo ob premika- nju vagonov. Tako je minila Ja- nezu na železnici marsikatera ze- lo zanimiva ura. Pod nadzorstvom je bilo celo dovoljeno držati za ročico na lokomotivi ob premika- njih. Železničarji so mu že dali ime »strojevodja«. Včasih se je odpeljal z njimi do Kidričevega ali do Pragerskega. Tam so ga predstavili šefinji postaje. Pozneje je bil tudi tam vedno prijazno sprejet. Dobil je ime »placmaj- ster«. Ker se je vozil iz Prager- skega nazaj v Ptuj z motornim vlakom, se je še tam spoznal z osebjem. Pri železničarjih ni več samo »korajžen fant s Štajerske«, ampak mali kolega. Vsi mu pri- govarjajo, naj le pridno študira, da bo prišel njim za predstojni- ka... Na vprašanje, če ga zanima tu- di promet na morju in v zraku, je Janez odgovoril: »Že, samo morje je daleč, jaz pa živim v Ptuju! Za zdaj mi je železnica dovolj!« Na vodi je že preživel »krst« in to ne v Dravi, ampak v Studenčnici. Ko je še bil doma na Bregu in še ni hodil v šolo, se mu je zdelo škoda stekleničke, ki mu jo je hotela od- nesti Studenčnica, segel je z ob- režja po njo, se preveč nagnil in padel v vodo. Plavati ni znal. K sreči je bil v bližini tov. Viktor Tomanič, direktor Ptujske ti- skarne, ki je skočil obTečen v Stu- denčnico ponj in ga rešil. Janez se je takrat dobro napil vode. Plavati pa se še zdaj ni naučil. Mogoče bo Janez kdaj v počit- nicah sklenil kot »korajžen fant s Štajerske« poznanstvo s pomor- ščaki in aviatičarji in se pozani- mal tudi za posebnosti prometa na vodi in v zraku. Mogoče bi mu tudi tam pod nadzorstvom dovo- lili držati za ročico in voditi stroj kot na železnici. Zdaj bodo zanj nastopile počit- nice. V šoli z njim ravno ni bilo težav. Najraje se uči matematike. S spričevalom je zadovoljen, bosta pa tudi oče in mamica, ki .ju Ja- nez pridno posnema, saj tudi od- haja »v službo«. Na vprašanje, kam bo šel na počitnice, pravi da bo šel zopet za nekaj dni med železničarje, ki ga že čakajo, ker jim je obljubil da pride zagotovo in takrat jih bo lahko spremljal celo do Kotori- be... Janez je ob razgovoru povedal nekaj svojih zgodbic. Rekel je, da je na železnici prijetnejše kot na cesti, ker se tej ni treba z ni- komer prepirati. Pn vseh železničarjih nima sre. če. Nekateri se ne zmenijo za že- lje mladih prijateljev prometa in pri takih tudi Janez ne poskuša sreče, sicer pa tudi ostalim ni nadležen. »Če dovolijo, sem z nji- mi, če pa ne, jih ne nadlegujem!« Odrasli mu včasih pravijo, da je za mladeniče, kot je Janez, še do- volj časa. da bodo pokazali svoje veselje in sposobnosti za promet na zemlji, vodi in v zraku. VJ. Letošnje študijsko leto je za ptujske študente ze^lo plodno ta- ko v študijskem, kakor tudi iz- ven študijskem delu. Predavanja so končana in nastopilo je neza- želeno obdobje izpitov, ki je za nekoga bolj, za drugega manj uspešno. Na splošno pa so ptujski študentje zares dobri. To so do- kazali tudi letos, saj so se pri prvih izpitih dobro odrezali in upajo, da se bodo še vnaprej do- bro držali. * Zelo delaven je tudi Klub ptuj- skih študentov, ki si je letos do- volil na univerzi svojstven pod- vig, namreč, da je prvi pristopil k organizaciji študentske delovne brigade, ki bo delala v domačem kraju pri izgradnji vodovoda. Štu- dentje se zahvaljujejo občini, ki je podprla njihov predlog, in upajo v še nadaljnje tesno sode- lovanje. * Klub ptujskih študentov je or- ganizirali v Ljubljani predavanje. »Perspektive gospodarstva v ptuj- ski občini«. Predaval je tov. Purg, ki je v svojem predavanju zelo slikovito in izčrpno razložil raz- mere v ptujskem gospodarstvu, njegov razvoj in perspektive. Ze- lo zanimiv je bil tudi pogovor o štipendijah. Ptujska občina namreč štipendira večje število študentov in nekateri bodo že kmalu prišli na svoja delovna mesta. ★ Zelo prijetna sta bila tudi dva izleta na Krvavec, ki jih je za svoje člane organiziral Klub ptuj- skih študentov. Prijavilo se je precej članov, ki so se z avto- btisom peljali do vzpenjače in se nato z njo potegnili na zasneženi Krvavec, kjer so preživeli nekaj zelo prijetnih uric. Klub ptuj- skih študentov tudi v bodoče ne namerava zapostavljati kultumo- zabavnega življenja in namerava organizirati za svoje najdelav- nejše člane prijetne izlete in ta- borjenja.^ ____________^ ^ ^ ^ ________-tf Lunine spremembe in vremenska .lapoved za čas od 24. junija do 1. julija 1960 Mlaj dne 24. junija 1960 ob 4,27. 26. junija je pričakovati kratko poslabšanje vremena, na- to pa lepo in vroče. PTUJ. DNE 24 JUNIJA 1960 PTUJSKI TEDNIK STR^N 5 Prhali med izumi^elii Nekega nevzdržno vročega julij- skega dne leta 1877 je vstopil v Edisonov laboratorij v Melow par- ku v New Yorku izumiteljev prvi mehanik John Cruesi s čudno na- pravo v rokah. Postavil jo je pred Edisona in ga vprašal: — Mojster, povejte mi, prosim vas, čemu bo rabil tale stroj? Res ne vem. Edison se je razveselil zunanje- ga videza stroja in se je ob vpra- šanju svojega mehanika napravil skrivnostnega: — Ta stroj govori, John Cruesi! Cruesi je doživel pri Edisonu že mnogo presenečenj, tokrat pa ni vedel reči ničesar. Za hip je celo pomislil, da se je morda izumite- lju zmešalo. Edison je vzel listič staniola, ga ovil okrog cilindra preprostega stroja, na tanko membrano je pri- trdil iglo in jo naslonil na staniol. Potem je prijel za ročko, s kate- ■ ro je cilinder obračal: — Poglejte sedaj, John Cruesi! Edison je približal usta odprti- ni lijaka, ki je bil povezan z membrano, obrnil je ročko in za- čel recitirati stihe neke otroške pesmi. Potem je položil iglo v prvotni položaj in glasno vzkliknil: — Sedaj poslušajte, John Crue- si! Obrnil je valj, iz lijaka pa se je zaslišal njegov glas, ki je po- navljal stihe otroške pesmi. — Stroj govori, je dejal meha- nik in od začudenja odprl usta. »Stroj, ki govori« — fonograf je s fantastično hitrostjo osvajal svet. Dom »iznajditelja iz Melow parka« je postal zanimiv za tisoče radovednežev iz vseh krajev ze- meljske oble. Pripoveduje se, da je nekega dne prispel v New York cerkveni dostojanstvenik, ki ga je poslal papež, da si ogleda nespodobno napravo, ki si je prisvajala poseb- no prednost, s katero je Vsemo- gočni povzdignil ljudi nad žival- skim svetom. Edison se nikakor ni želel zameriti vplivnim klerikal- nim krogom. Zato je počasi reci- tiral v fonograf nekakšno moli- tev. Ko je začudeni pop slišal, ka- ko prihajajo iz aparata bogu všečne besede, ni mogel storiti nič drugega, kot blagosloviti skrivnostno pobožno napravo. Edison pa je hitro pozabil na »stroj, ki govori«. Spet se je po- dnevi in ponoči zapiral v svoj la- boratorij. Njegovi številni sode- lavci so vedeli, da jih bo mojster kmalu spet presenetil in da jim bo zadal nove naloge. Edison je medtem proučeval rezultate, do- sežene na področju električne razsvetljave. Veliki iznajditelj se je odločil, da ustvari poceni in rentabilno elekrično žarnico. Edisonova odločitev je bila po- sledica nenavadnega sprejema pri izumiteljevemu prijatelju Willia- mu Wallaceu, ki se je v svojem prostem času ukvarjal z izumi. — Pokazal vam bom nekaj stva- ri, ki so po mojem mišljenju vredne pozornosti, je Wallace de- jal svojim gostom. Najprej jim je je razkazal dinamo in nekatere druge električne aparate. Nato je dejal: — Sedaj vam bom pokazal ne- kaj, kar je še posebno zanimivo. Pokazal vam bom žarnico z ogle- nimi palicami. Gostitelj je spojil dvoje žic in pred očmi gostov je z rumenim sijajem zagorela nekakšna žarni- ca. Ulice New Yorka so bile takrat že razsvetljene z obločnicami. — Kaj mislite, prijatelj Edison, ali bi se ne splačalo s tem nekoliko po- zabavati? Ali morda ne mislite, da bi lahko takšna naprava razsvet- ljevala tudi majhne prostore? Ne bila bi tako nevarna kot plinska luč niti tako zelo draga in ne smrdela bi kot petrolejka. Edison se ni mogel nagledati žarnice, ki je gorela vsega nekaj minut. Od te večerje je minilo več kot leto dni. Edison je pazljivo pro- učeval vso literaturo o poskusih, kako električno energijo izkoristi- ti za razsvetljevanje zaprtih pro- storov. Zelo hitro je spoznal, da obločnica ne pripada bodočnosti. — V moji žarnici mora biti va- kuum in vlakno z veliko močjo upora pri majhni zračni površini, je nekoč dejal svojim sodelavcem. — Prosim vas, da proučite raz- lične materiale: od oglenega li- stiča do vseh kovin. Po dvajset ur na dan so delali. Edison in njegovi sodelavci v la- boratorijih in delavnicah. Sode- lavci so proučevali najrazličnejše materiale, iz katerih bi se lahko napravila nitka, ki bi jo lahko pri- trdili v stekleno hruško Iznajdi- telj, prepričan v uspeh, pa je v ustvarjalni mrzlici skiciral sistem električne razsvetljave, zelo po- dobne sistemu, ki ga uporabljamo še danes. Bombaž, svilo, papir, oglje in na stotine drugih snovi so kemiki v laboratorijih obdelovali z najraz- ličnejšimi kislinami. S kovinskimi nitkami je bilo napravljenih več kot 1600 poskusov. Delo pa je šlo počasi od rok. Žarnice so zasve- tile, pa tudi hitro ugasnile. Končno je bila v mesecu oktob- ru 1879 izdelana žarnica s po- oglenelim končkom bombaža in z vakuumom, ki je obsegal milijon- ski del atmosferskega pritiska v stekleni hruški. Obkoljen s sodelavci je Edison pritrdil žarnico v grlo in vklju- čil tok. Žarnica je zasvetila. Nekaj minut so se prestopali okrog nje v nervoznem pričakovanju. Ali bo tudi ta žarnica pregorela? Minute so potekale, sodelavci pa so po-* stajali vse bolj umirjeni. Žarnica je svetila z lepo belo sVetlobo. Ljudje, utrujeni od večmeseč- nega neprekinjenega dela, so po- sedli okrog. Še nekaj ur prej so gojili eno samo željo: sesti na stol, na klop, na tla in tam za- spati. Sedaj pa nihče ni več mi- slil na spanje. Z Edisonom v sre- dini so sedeli nepremično kot fanatični verniki v neskončni mo- litvi. Žarnica je gorela petinštiride- set ur. — Uspeli smo! je dejal Edison, ko Je nazadnje ugasnila. — Ko lahko že takale poskusna primi- tivna žarnica gori petinštirideset ur, bomo izdelali tudi takšno, ki bo gorela desetkrat in dvajsetkrat dalje... Zaslužili pa smo si ne- kaj počitnic. Sedaj vsi spat... Danes ne bomo nič več delali... Na sam božič leta 1879 se je v New Yorku raznesla vest, da je »izumitelj iz Melow parka« ustvaril nov čudež. Tisoče in ti- soče meščanov je vsak večer ob- legalo Edisonove delavnice, labo- ratorije in njegov dom in se ču- dilo stotinam žarnic, ki so raz- svetljevale okolico z žic, napetih med drevesi. Te žarnice so imele nitke iz pooglenega papirja, de- belega Viso milimetra. Za novo leto 1880 je Edison razsvetlil tudi bližnjo okolico Melow parka. »Čeprav je to po- polnoma nemogoče, je vendar res, da se Edisonov svetloba pro- izvaja v zelo majhnem končku pa- pirja, ki ga lahko odpihnete z di- hom ... Svetloba brez plamena in brez nevarnosti... Niso potrebne vžigalice____Svetloba, ki ne gre- je, ne kvari zraka in ne trepeta ... Ta svetloba se po izumiteljevi iz- javi lahko proizvaja tudi ceneje od najcenejšega petroleja.« Tako so pisali časniki. Edison pa se ni zadovoljil z iz- najdbo žarnice. Pomen njegove- ga dela je v tem, da je z genial- no spretnostjo razvil praktičen in preprost sistem prodaje in izkori- ščanja, električne enrgije za raz- svetljavo. »Medtem ko smo nadaljevali eksperimentiranje, sem se ukvar- jal z izdelavo posameznih delov mojega sistema. Nobenega pred- hodnika nismo imeli in posamez- nih delov nismo imeli in posamez- ne dele je bilo treba šele izumiti: dinamo-stroje, regulatorje... in še celo vrsto drugih delov vse do izolacijskega traku. Edini del, ki je prišel v poštev in smo ga lahko že kupili, je bila bakrena žica, ki pa se ni dala zadosti izolirati.« Tako je Edison pisal v svojih spominih. ' SRrivnoslnt Letalo Lookheed U-2, ki je dne 1. maja letos s svojim po'etom nad sovjetskim ozemljem ponov- no zaostrilo odnose med Vzhodom in Zahodom, je bilo že od vsega začetka zavito v skrivnost. Prve vesti o njegovem cbs'oju izhajajo iz leta 1956, ko je b'.o omenjeno, da je to letalo sposob- no za polete v izredno velikih vi- šinah ter da bo namenjeno za raz- ne raziskave in za opazovame po- lete. Siasoma pa je postalo vse bo;j jasno, da so temu leta u namenili posebne naloge na področju izvid- ništva in vohunstva za pK>trebe ZDA. Ekiini posnetek letala U-n nam kaže, da je .etalo svojevrs'en iz- delek. Izredno vitka krila in po- sebej zanj predelani motor Prat Witney J 57 mu najbrž res omo- gočata letenje v velikih višinah in velik dolet. Kakšne naloge je le- talo opravljalo v preteklosti, ni moč ugotoviti Vpogled v njegovo dejavnost pa nam je dal 1. maj 1960, ko je bi..o .etalo sestreljeno giolKiko nad sovjetskim ozemljem — blizu Sverdlovska — s pomočjo tako imenovane rakete »zemlja- zrak«. Pilot Francis Gary Powers. letaAski kapetan ZDA, je cdskočil s padalom ter ni uporabil reševal- nega sedeža. Ker Amenčani niso vedeli, da je pilot v ruskih rokah, so najprej opravičevali po.et tega letala z meteorološkimi raziska- vami. Vendar ta trditev ni dolgo obveljala; po ruskih podatkih je bilo letalo opremljeno s fotograf- skimi kamerami ter raznimi radar- skimi instrumenti. Smer poleta je bila Pakistan—Norveška. Kakor smo že omeni i, je letalo U-2 opremljeno s posebno verz jo motorja J 57 ter je encsedežno. Pristajalno napravo tvorita dve kolesi na trupu — eno spredaj, drugo zadaj. Pri vzletu ima letalo pod vsakim krilom še po eno no- go, ki pa ju po vzletu odvrže. To- rej res posebnost svoje vrste! Jugoslovanski izselfenci v zavezniških armadali Med drugo svetovno vojno je tudi mnogo jugoslovanskih izse- ljencev sodelovalo v zavezniških armadah na najrazličnejših fron- tah. Razen tega pa so dali naši izseljenci znatno denarno pomoč; vključevali so se v prostovoljno delo za potrebe fronte ter vpiso- vali vojno posojilo. Tako je bila iz posojila jugoslovanskih izseljen- cev v ZDÀ kupljena vojna ladja, ki je nosila ime znanega ameri- škega znanstvenika jugoslovan- skega porekla Nikola Tesle. Tudi neki ameriški rušilec je nosil ime slovenskega izseljenca Pavliča, ki je padel v enem izmed najbolj dra- matičnih bojev v drugi svetovni vojni — na otoku Gvadalkanaru. Nekateri Jugoslovani so dobili zaradi junaških dejanj najvišja zavezniška odlikovanja. Tako je bil na primer jugoslovanski izse- ljenec Mitschell Page (Peič) odli- kovan z najvišjim ameriškim od- ličjem »Congressional Medal of Honour«, ker je v bojih z Japonci uničil 110 sovražnih vojakov. Tudi Avstralec Sirkovič je bil v bojih z Japonci odlikovan z najvišjim britanskim odličjem. Mnogo odli- kovanj za hrabrost je bilo pode- ljenih tudi 400 jugoslovanskim pomorcem, ki so po zlomu Jugo- slavije leta 1941 nadaljevali boj v zavezniških armadah. Rusi - kmalu na Mesecu v nekem češkoslovaškem znan- stvenem časniku je bid objavljen članek sovjetskega akademika Topčijeva, podpredsednika sovjet- ske aikademije znanosti, članek je vzbudil veliko pK>zomost astronav- tikov po svetu. Kajti ug.edni so- vjetski znanstvenik piše v tem članku, da sovjeti že konstruira- jo raketo, ki bo imela okrog 750 tisoč kilogramov potiska. Dvajset tatóh raket, trdi akademik Topči- jev, sestavljenih v eno petsto- penjsko raketo, bo lahko neslo s seboj kcjbino za dva človeka na Mesec in nazaj na Zemljo. Atomske podmornice Am^eričani imajo čedalje več atomskih podmornic; pet jih že plove, ena je v suhem doku, štiri so pravkar spiovili v morje, 12 pa jih bodo do junija prihodnjega leta. Naš največji predor Skozi največji predor v Jugo- slaviji in enega od največjih v Ev- ropi, ki bo prekopan skozi pečine Mosora, bo steklo v sekundi 200 kubičnih metrov vode reke Ceti- ne. Voda bo padala z višine 269 metrov Ln bo gnala velike turbine vodne elektrarne Split. Ta elek- trarna bo proizvaja.a letno nekaj nad dve milijardi kilovatnih ur električne energije. Predor je dolg 9537 metrov, visok pa sedem me- trov. Hitlerjev bunker za turiste Zloglasni Htlerjev glavni stan »Wolfschanze« (volčji okop) v biv- ši Vzhodni Prusiji nameravajo Po- ljaki preurediti v pravlačno turi- stično točko. Podzemeljski bunker so Nemci pred svojim odhodom sicer poškodovali, zdaj pa name- ravajo poleg nekdanjega »firerje- vega glavnega stana« zgraditi ho- tel za turiste in prostor za cam- Ping- HUMOR ČISTA RESNICA — Jurček, čemu si omenil med naštevanjem voda, kakor so reke, morja, jezera, tudi luže? — Ker imam z njimi največ opravka. POTRPEŽLJIVOST Nekdo, ki bi rad govoril z že- no slavnega igralca Borisa Kar- loffa, je' prišel v njegovo stano- vanje in vprašal igralca: »Ali je gospa Karloff doma?« »Ne.« »Ali jo smem počakati?« »Da.« Potem ko je čakal že debelo uro, je neznanec vprašal Kar- loffa: »Ali mi lahko poveste, kje je vaša soproga?« »Na pokopališču.« »Kdaj se pa vrne?« »Ne vem. Tam je že šest let.« RAZLIČNI BONTON Ko je znameniti angleški pisa- telj Walter Scott kosil pri .nekem nemškem plemiču, je po nesreči polil nekaj vina po mizi. Oholi gostitelj ga je brezobzirno vpra- šal: »A.i je to pri vas, na Angle- škem, v navadi?« »Ne,« je mirno odgovoril Scoot, »pač pa imamo navado, da nihče ne opazi, če se slučajno kaj ta- kega zgodi.« Kače in želve izvažajo Ste že kdaj slišali za vas Boka- njac v Dailmaciji? Verjetno ne, čeprav se ponaša z nekaterimi izrednostmi. s kakršnimi se ne more — morda tudi noče — ukvarjati nihče več v naši drži in celo v Evropi. V tej vasi imajo »specializirano zadrugo«, katero poznajo po vsej Evropi in še dlje. Zadruga ima namreč poslovne zveze z Italijo, Švico, Francijo, Zahodno in Vzhodno Nemčijo, Belgijo, Holandijo. Dansko, Ve- liko Britanijo in z drugimi 'deže- lami. Trgujejo s kačam,i, želvami, polži in menda so le v tej vasi ljudje veseli, če se jim kače čim- bolj razmnožijo. Zadružniki v Bokanjcih gojijo kače. želve, kuščarje in polže in jih v posebnih zabojih pošiljajo v razne evropske inštitute, mu- zeje in živalske vrtove. Želve ku- pujejo tudi razne svetovno znane evropske restavracije ter hoteli. Tam jih strežejo kot specialitetc na raznih svečanih kosilih ali ve- čerjah. No. hvala lepa za tak je- dilnik, boste rekli, toda našim dalmatinskim vaščanom le pri- našajo taki okusi lepe denarce. V vasi tako rekoč vsi lovijo ka- če, najbolj strupene »poskoke« pa lovijo izurjeni lovci kač, ki so ta- ko spretni, da jih lovijo kar z ro- kami. Bokanjska zadruga izvaža kakih šestnajst vrst kač, ki jih v tujini kupujejo zaradi strupa in kož. Želve gojijo na posebni far- mi, na površini kakih 10 ha nek- danjega vinograda. Na farmi ima- jo letno okoli 17.000 želv in pra- vijo, da bodo število še povečali. Želve se plodijo dvakrat na leto in ležejo do pet jajc ter ne potre- bujejo nikakršne nege. Čeprav želve dosežejo veliko starost — celo do sto let — izvažajo tudi take, ki imajo le nekaj centime- trov dolžine. Take prodajajo v tu- jino kot otroške igrače. Zadruga izvozi letno do 50.000 želv, do 15.000 raznih kač in kuščarjev ter približno pet vagonov polžev. Bo- kanjcem so glavni tekmeci le Ma_ rokanci in Alžirci, odjemalci pa v glavnem iščejo »blago« od podjet- nih Dalmatincev. Danes v Parizu Pariz ima danes že skoraj šest milijonov in pol prebivalcev. Me- sto samo ima sicer minimalni na- ravni prirastek, toda z dežele pritekajo vsak dan nove reke pri- šlekov, ki upajo najti v glavnem mestu ugodnejše pogoje za živ- ljenje. Vsak dan se Pariz na ta način poveča za 500 novih prebi- valcev. Kam z njimi? Kje najti zemljišče, kje denar, da bi se na- stanile vedno nove množice. Sta- novanjska stiska je iz dneva v dan hujša. Urbanisti imajo polno glavo skrbi, kje najti garaže in prostore za garažiranje. Vsak peti Parižan ima motorno vozilo in ti avtomo- bili morajo nekje parkirati, nekje voziti. Mesto se vedno bolj duši v pomanjkanju prostora. Vedno več vrtov in parkov morajo žr- tvovati za parkirne prostore, ob- seg zelenih površin se nevarno manjša. Parižan kmalu ne bo imel več kotička v parku, k,ier bi se malo odpočil po celodnevnem de- lu, in otroci nimajo več prostora za igre. Pariz ima danes le še 280 hektarov zelene površine, manj kot katero koli glavno mesto v Evropi: na vsakega Parižana pri- de fé en sam bori kvadratni me- ter zelene površine. Pivo je res redilno v Nemčiji so analizirali razne vrste piva in ugotovili, da vsebuje pivo precejšnje količine vitaminov iz skupine B. Živaili, ki so jim pri poskusih poleg hrane dodajali še pi'vo, so hitreje ras e kot druge. Sedaj namerava.io še povečati ko- ličino B vitamina v pivu s tem, da bi mu dodajali umetni B vi- tamin (tiamin). Ob 90-letnici Gasilskega droštva v Ptuio (Nadaljevanje) Svoj ognjeni krst je društvo opravilo 25. septembra 1870 pri požaru neke hiše na Bregu, ki je sicer niso mogli rešiti, obvarova- li pa so sosedne hiše pred ognjem. Ob tej priliki se je odlikoval s svojo hrabrostjo in požrtvoval- nostjo gasilec Pal, ker je rešil iz goreče hiše otroka in ga obvaro- val grozne smrti v plamen'h. Še pn dveh drugih požarih, t. j. v tovarni kovinskih nadomestkov v Kaniži in v hlevu ritmojstra Fil- laferra v Ptuju, so s- pridobili ga- silci prve bogate izkušnje. Četa se je lepo razvija a, saj so sode- lovali povečini obrtniki in trgov- ci, ki so kot hišni lastniki imeli za njen razvoj največ zanimanja. Velik dogodek za miado društvo je bil nakup nove Metzove briz- galne, ki so jo preizkusili 8. fe- bruarja 1871 pod strokovnim vodstvom celovškega poveljnika Jergiča. Razen te so nabavili v prvern društvenem letu še nasled- nji inventar: 1 orodn-, voz. 1 veli- ko okovano lestev, 10 sekiric, 1 tesarsko sekirico, 1 popolno ple- zalno opremo, 5 cepinov, 4 le- ščerbe, 4 vrvi, 4 trobente in 4 piščalke. Mestna občina pa je pre- pustila gasilcem po 1 veliko, srednjo in majhno leseno briz- galko, ki so vse odpovedale pri požarih leta 1872, 2 voza s sodi za vodo, 20 sežnjev novih, 17 sež- njev starih cevi, 22 platnenih in nekaj starih slamnatih veder. Za današnje razmere bi bila to dokaj skromna oprema, čeprav je za za- četek pomenila mnogo in je dru- štvo z njo zadovoljevalo polnih 16 let. Dne 6. in 7. septembra 1874 je bil v Mariboru IV. okrožni gasil- ski dan štajerskih gasilskih dru- štev. Preko 400 udeležencev je obiskalo 8. septembra Ptuj, kjer so zaključili prireditev. Z zasta- vami okrašeno mesto je sprejelo slavnostno povorko, ki se je po- mikala od žel. postaje proti ma- gistratu z 8 jezdeci, godbo in za- stavami na čelu. Pred mestno hi- šo (starim rotovžem) je zbor po- zdravil župan. Po vaji ptujskih gasilcev je bila v gozdičku pri Aninem dvoru (sedaj Osojnikova zadruga) ljudska veselica. Za za- ključek je bila prirejena na stre- lišču slavnostna večerja. Naslednjega leta je praznovalo ptujsko gasilsko društvo petletni- co svoje ustanovitve. Proslava se je končala z ljudsko veselico v prej omenjenem privlačnem hra- stovem gozdičku pod Mestnim vr- hom. V letu 1876 so nabavili pri podjetju Samassa v Ljubljani dru- go prenosno črpalno brizgalko in jo 14. avgusta preizkusili in pre- vzeli. Leta 1877 je doživelo prosto- voljno gasilsko društvo prvo več- jo gasilsko prireditev. Dne 8. in 9. septembra je bil namreč v Ptu- ju VII. okrožni gasilski dan, ka- terega se je udeležilo 63 gasilskih društev s Štajerske, Hrvatske in Ogrske s 580 udeleženci. V mestu je vladalo slavnostno razpoloženje. Ob enajstih dopoldne je bil sve-' čan prihod uniformiranih gasilcev z dništvenimi zastavami in tremi godbami iz Maribora, Ptuja in Lipnice na čelu. Pred magistra- tom je bil oficialni sprejem, ki sta ga priredili mestna reprezentanca in ptujsko pevsko društvo. Po od- daji zastav so odkorakali gasilci v slavnostno okrašeno dvorano, ki je bila pripravljena pri železnici v Kaniži. Ob štirih popoldan so na- stopili ptujski gasilci ob veliki udeležbi gledalcev z gasilsko va- jo v Gosposki (sedaj Murkovi) ulici. Drugega dne ob šestih zju- traj je zdramila Ptujčane in go- ste iz sladkega spanja budnica mariborske gasilske godbe. Ob de- vetih se je začelo zasedanje de- legatov VII. okrožnega dneva v kazini (sedaj Titov dom). Ob 13. uri so pri svečanem kosilu v slav- nostni dvorani izmenjali napitni- ce, zvečer pa je bil ples na stre- lišču. Prireditev je privabila v Ftuj mnogo tujcev. Posebno po- zornost so vzbujala s svojimi od- ličnimi uniformami hrvatska ga- silska društva iz Zagreba, Krapi- ne in Varaždina. Bil je zelo lep praznik, končuje kronist svoje za- piske. Veliko dejavnost je pokazalo društvo v naslednjem letu 1878. Gasilo je pri 22 požarih, od kate- rih je bilo 14 na Bregu in so mo- rali biti vsekakor podtaknjeni. Za- radi okupacije Bosne in Hercego- vine je prevzelo društvo na želez- niški postaji 2600 ranjencev in bol- nikov in jih odpravilo v ptujske vojašnice, spremenjene v začasne vojaške bolnišnice. V naslednjih letih je morala na- stati v društvu precejšnja kriza, kajti ob desetletnici leta 1880 je zapisal kronist sledeče: Ker je udeležba pri tukajšnjem prosto- voljnem gasilskem društvu vedno manjša, je bil župan prisiljen uveljaviti »gasilski red za mesta in trge« in odrediti: Vsi hišni po- sestniki ter vsi dimnikarji, zidar- ji, krovci, tesarji, kovači in klju- čavničarji so zadolženi obvezno pomagati pri gašenju požarov v mestnem okolišu. Hišni posestniki si smejo oskrbeti namestnika s primemo moško osebo. Državna oblast je namreč že pred ustano- vitvijo ptujskega društva Izdala za vso državo gasilski red za me- sta in trge. V sedemnajstem letu svojega obstoja, leta 1886, je povečalo društvo svojo gasilsko sposobnost in udarnost z nabavo prevozne brizgalne pri podjetju Kernreuter na Dunaju. Ta škropilnica je slu- žila dolga leta v popolno zadovolj- stvo. Leta 1924 so jo prodali ga- silskemu društvu v Obrežu pri Središču. Tega leta so bila štajerska ga- silska društva podeljena v ga- silske okraje. Vsak okraj je bil obvezan prirediti vsako leto dva okrajna gasilska dneva v različnih krajih. V ptujski gasilski okraj so združili gasilska društva Ptuj, Ormož, Središče, Velika Nedelja, Sv. Trojica v Slov. goricah. Sv. Lenart, Bukovci, Sv. Janž na Drav. polju, Domava in Frankovci. De- želni odt>or pa je osnoval za ga- silce fwseben sklad za nezgode pri požarih in vajah, istočasno pa še sklad, iz katerega so dobivala društva vsako tretje leto orodje, cevi in dotacije za nabavo briz- galk. Ves čas obstoja od ustanovitve dalje je imelo društvo velike te- žave zaradi gasilskih prostorov. Gasilsko orodje je bilo strpano v zasebnih, neprimernih prostorih prvega predsednika Wibmerja. (Nadaljevanje prihodnjič) STPAN ß PTUJSKI TEDNIK PTUJ, DNE 24. JUNIJA 1960 Eichinann pred Varnostnim svetom Po zahtevi Argentine je bila 22. junija t. 1. seja Varnostnega sve- ta. Argentina je zahtevala, da Varnostni svet obravanava njeno pritožbo proti Izraelu zaradi »slu- čaja« Eichmann. V pismu, ki ga je predstavnik Argentine pcsla! Varnostnemu svetu je rečeno, da je bila kršena suverenost Argentine zaradi »ne- dovoljene in tajne otmice« Eich- manna iz Argentine v Izrael. Ta postopek, je rečeno v pismu, je ustvaril atmosfero negotovosti in nezaupanja, kar je nezdružljivo z napori za ohranitev miru v sve- tu. Argentina se sklicuje na Usta- novno listino, kjer je rečeno, da Varnostni svet lahko preišče vsak spor ali situacijo, da bi se ugo- tovilo, ali njegovo n^dailjnje tra- janje lahko ogrozi mednarodra mir in varnost. Argentinski veleprcslanik je iz- javil, da se je Argentina obrnila na Varnostni svet, ker ni uspela doseči zadovoljive rešitve v po- gajanjih z Izraelom Čas. ki ga je določila Argentina in v kate- rem bi naj bil vrnjen Eichmann na njeno ozemlje, je minil brez uradnega odgovora Izraela, iz iz- jav njegovih predstavnikov pa jasno izhaja, da Bichmanna ne bodo vrnili. Veleposlanik je rekel, da v celfti razume razloge, za- radi katerih Izrael želi sodit' Eich- mannu. ki ga smatrajo za odgo- vornpia za uničenje šest milijo- nov Zidov. Po predvidevanju nek?iterih kroaov Varnosti svet ne bo kljub zahtevi Argentine konkretno raz- pravlja' o »slučaju« Eichmann, temveč se bo cme.jil пч splošno priporočilo članicam OZN. Sma- trajo namreč, da uorabitev naci- •^t'čneoa zlcrmca Eichmarna še ne oredstrivlia nikakšne nevar- nosti za svetovni mir. pač pa da bo ravno dejstvo, da bo Eich- mann končno dobil pravično ka- zen za svoje zločine, pomirjeval- no volivsdo v svetu. Otroke židovskih družin- so vodili tta morišče Poletje, ki smo ga letos še po- sebno težko pričakovali, je tu. Pred nami so dnevi kopanja in sončenja. Izkoristimo jih in za proste ure, ki jih bomo preživele v prirodi, nam ne sme biti žal. Zdravilna moč sonca je našemu telesu nujno potrebna. Pod vplivom ultravioletnih žar- kov se tvori v telesu vitamin D, ki je nadvse važno obrambno sredstvo proti rahitisu in tuber- kulozi. Ti žarki povečujejo odpor- nost telesa do nalezljivih in ne- katerih drugih bolezni ter uniču- jejo številne bacile v koži in na njej. Če je koža izpostavljena soncu, potemni. Ultravioletni žar- ki osušijo tudi mastno polt ter pospešijo luščenje in nastajan;;e rožene ščitne plasti kože. Da bo- mo ta prirodni dar sonca čimbo- Ije izkoristile, moramo vedeti ne- kaj osnovnih navodil. Soncu se moramo privaditi po- časi, da koža ne dobi opeklin. V prvih dneh uporabljamo vedno tu- di olje ali kremo za sončenje. Ti dve zaščitni sredstvi zaustavljata nevarne ultravioletne žarke in zmanjšujeta njihovo moč. Dobro krerno za sončen;;e si lahko na- pravimo same, če zmešamo 10 de- lov methyl sa'^l^vlata, 50 delov sezamovega ali ricinovega ol.ia in 40 delov tekoč, parafina. Soncen;¡e ima'za človeški organizem lahk<, Ktežje posledice. Tudi občutek zaspanosti je lahko nevaren, ker se rado zgodi, da zadremljemo kar na soncu in se na vročini ta- ko rekoč prekuhamo. Kadar gre- mo v planine, moramo biti pri sončenju še bolj previdni. Na ve- likih višinah dobimo opekline do- stj hitreje kot na morski obali. Ne sicer zaradi tega, ker smo bli- že soncu, pač pa zato, ker smo nad atmosferskimi sloji prahu in vlage, ki sončne žarke filtrirajo in jih na ta način oslabijo. Znaki nevarnosti, ki nas opozo- ri,io, da se morarrio umakniti na hladnejši prostor, so: glavobol, visoka telesna temperatura, obču- tek izčrpanosti, krči v nogah in želodcu. Če se pri sončenju pojavi katerikoli od teh simptomov, sto- pimo takoj v senco in popijmo nekaj požirkov slane vode. Kadar se slabo počutimo, son- čenje ni priporočljivo. Prav tako tudi ne, če uživamo suIfapreparate aH druga zd-avila, pri katerih po- stane organizem na soncu poseb- no občutljiv. Če je le mogoče, se ne sončimo leže. Med gibanjem se namreč porazgubi plast vročega, z izpuhtinami nasičenega zraka, ki se nabere okoli naše kože in telesu samo škoduje. Sončenje je namreč zdravilo in kozmetični pripomoček obenem, ki ga je tre- ba znati pravilno uporabljati, če hočemo doseči uspeh. NAŠA POLT Žene poskušajo osvežiti svoj zunanji izgled z najrazličnejšimi sredstvi. Pri tem pa marsikatera pozablja, da je lepota polti v naj- tesnejši zvezi z zdravjem in pre- bavo. Znaki bolezni in neredne prebave se na koži kaj hitro od- razijo. Prav zaradi tega je pitje raznih čajev, ki čistijo črevesje in urejajo prebavo vedno pripo- ročljivo. .Ako želite da bo vaša polt lepa in sveža, uživajte tudi veliko sadja in zelenjave. Z upo-, rabo oljčnega olja že v zelo krat- kem času dosežemo lepe uspehe. Način je kaj preprost. V skode- lico denefrio rumenjak' in ga zme- šamo z 1 ali 2 žlicami oljčnega olja. Temu dodamo še eno kavno žličko limoninega soka. nato pa s to mešanico premažemo obraz in mirno počivamo 20 minut Obraz potem izplaknemo v sveži vodi. Za tiste, ki imajo razširjene pore, je priporočljiva obloga iz jagod. Na obrazu zmečkamo in razmazemo nekaj jagod in jih pu- stimo na miru četrt ure. Masko nato odstranimo s svežo vodo. o- braz pa osušimo z mehko platne- no brisačo. Temnopolte žene naj polepšajo svoj izgled z rožmarinovim čajem. 30 g rožmarinovega cvetja dene- mo v 1 1 vrele vode. Dnevno po- pijemo 4 skodelice omenjenega čaja. Tudi na masažo obraza ne sme- te pozabiti. Ako vam denarna sredstva ne dopuščajo, pojdite h kozmetičarki, da bo povedala svo- je strokovno mnenje o vaši koži. Povedala vam bo, kakšne kreme smete uporabljati in vam dala razne sodobne serumse preparate za obnovo in osvežitev kožnega tkiva. Francoski pisatelj Roger Vail- lant, ki je dobil nagrado Concourt za svoj roman »Zakon« (La Loi), je med pogovorom, v katerem so ugotovili, da -so vse te nagrade skrajno nizke — kajti 100.000 frankov danes v Franciji res ne pomeni več kaj posebnega — ta- kole dejal: »Na svetu je mnogo stvari, ki so mnogo bolj važne kakor denar. Nesreča je samo v tem da je tre- ba mnogo denarja, če jih hočeš kupiti...« Ali je od delovanja zašč tne žleze od- visno, da le človek alkoholik? Nadal iev4ni' Ui konec Maček Nekdo popije n. pr. v torek tri konjake, se opije prespi noč in se zbudi zelo omamljen. Dva dni kas- neje isti človek popije dvakrat več, ostan«- relativne trezen in se prebudi s svežo glavo. Razisko- vanja so pokazala, da je različno reagiranje istega človeka na pija- čo odvisno od časa in okoliščin. Vzemimo primer torek: človek ki je izpil tri konjake precej poz- no zveče»-, ko je kemijski proces izmenjave snovi v organizmu bil nizek in je zaradi tega alkohol dolgo ostal v organizmu. Dva dni kasneje je bil človek fizično in psihično aktiven, pil je zgodaj popoldne, ko je predelava snovi v organizmu bila hitra in je bil tudi alkohol hitro predelan. Na neki ameriški univerzi so naredili poskus na prostovoljcih. Polnih 48 ur zaporedoma so pro- stovoljcem dajali vsako uro po eno čašo alkoholne pijače, razen ponoči, ko so jih dvakrat zbudili in jim dah trojno porcijo. Isto- časno so merili koncentracijo al- kohola v krvi in slini. Stopnja me- tabolizma je bila pri vseh pro- stovoljcih zelo podobna, najslab- ša med 9. in 10. uro zjutraj, nato je postopoma rasla in dosegla višek okrog 7. in 8. ure zvečer, nakar je do jutra spet padala. Na podlagi tega je mogoče zaključiti., da se mora previden človek zve- čer omejiti pri pitju. Ni pravila za pitje Ko je govora o pijači, ni mogo- če postavljati pravil. Organizem ljudi lahko zelo hitro predela al- kohol, organizmi drugih ljudi pa zelo počasi. Ljudje, ki redno uži- vajo alkoholne pijače, dokazujejo večjo odpornost od »začetnikov« ali priložnostnih pijancev. Dr, Richter je izjavil za časa poskusa, v katerem so prostovoljci izpili po pol steklenice whiskyja vsaki dve uri po 30 ur zaporedoma. Pri pr- vem poskusu so bili prostovoljci popolnoma pijani, ko je količina alkohola v krvi dosegla 80 mili- gramov v vsakih 100 kub. cm krvi. Tretjič so bili odpravljeni v posteljo ko so povprečpp količine alkohola znašale 220 miligramov. Ker so normalno spali, so se zbu- dili razmeroma trezni, količina al- kohola v krvi je pa znašala 160 miligramov v 100 kub. cm. Z dru- gimi besedami: čeprav so bili trez- ni, je količina alkohola bila dva- krat večja od one, ki jih je zru- šila pri prvem poskusu. Ta poskus in tudi mnogi drugi dokazujejo, da kronični alkoholik zelo težko spozna, kdaj je postal kroničen. Dejansko ne vzdrži brez alkohola in ker ne občuti kakih drastičnih posledic, se mu zdi, da lahko pije še več. Čeprav so poskusi osvetlili ne- katere probleme alkoholizma, je še najbolj zanesljivo sredstvo proti kroničnemu alkoholizmu po- polna abstinenca. Sredstva kot antabus in druga izzivajo odpor proti alkoholu in tako pomagajo žrtvam v velikem številu prime- rov, da se odrečejo zlu, katere- mu so podvrženi. Cilj sedanje fa- ze raziskovanj je nedvoumno v iskanju učinkovitega zdravila, ki že v sami klici uniči »že,io« za al- koholom. In znanstveniki so gledf tega optimisti. (Po Primorskem dnevniku) SPORT Tekmovanie kolektivov Komisija za šport pri Občin- skem sindikalnem, svetu je pred kratkim razpisala športna tekmo-, vanja med raznimi kolektivi za pokal 10. obletnico DS. Na svoji zadnji seji je pregle- dala vse prijavljence in ugotovila, da sodeluje na tem tekmovanju 11 sindikalnih podružnic iz ožjega mesta, dočim je zelo pohvalno, da se je v 5 disciplinah prijavila sindikalna podružnica KG »Drav- sko polje« Kidričevo. V vseh mož- nih disciplinah se je prijavila le Tovarna avtoopreme in Gozdarska fMDslovna zveza, katere podružnice se bodo borile za osvojitev pokala. Največ možnosti imata seveda podružnici TAP in GPZ, ki bodo v počastitev 10. obletnice DS tek- movale v raznih disciplinah. V soboto 25. 6. t. 1. ob 16. uri popoldan bo v počastitev delavske- ga praznika veliki nogometni tur- nir kolektivov na stadionu SD Drave. Tega turnirja se bodo ude- 'ežile naslednje sindikalne podruž- nice: TAP Ptuj. Pekarna Vinko Res, GPZ Ptuj in Panonija Ptuj. V torek 28. 6. 1960 popoldne ob 16. uri bo turnir v odbojki na novem lepem igrišču odbojke v ljudskem vrtu. Na tem turnirju sodeluje.io naslednje ekipe: TAP Ptuj, GP7 Ptuj, KG Dravsko po- lje — Kidričevo in sindikalna podružnica tovarne volnenih iz- delkov Majšperk. Ostale discipline so predvidene za naslednji termin. Pa. Nogomet: Poroz Drave na domačem terenu v središču pozornosti je bila v nedeljo kvalifikacijska nogometna tekma med Slovanom iz Ljubljane in domačo Dravo. Za tekmo med prvakom Ljubljanske nogometne podzveze in prvakom Mariborske podzveze je vladalo posebno v Ptuju veliko zanimanje. Zato n nič čudnega, če je bil stadion Drave napolnjen skoraj do posled- njega mesta. Mnogo gledalcev je prišlo celo iz Maribora, Ormoža in drugih krajev Slovenije. Sodniku Vaneliju iz Trbovelj sta se predstavili moštvi: Slovan: Žabjak, Plibsršek. Pov- še, Švigelj, Herbst, Osteč4o- redu v nedeljo, so se srečali: I. skupina: Drava—Slovan 1:3 in Tabor—Planika 1:0. II. skupina: Olimp—Be'a kraji- na 2:0 in Nafta—Tolmin 2:0, V povratnem srečanju, ki bo že nas:ednjo nedeljo, bodo znant zmaqovalci predtekmovanja. V za- ključnem tekmovanju pa se bodo srečali zmagovalci srečanja Slo- van—Drava proti zmagovalcu sre- čanja Tabor—Planika ter v drugi skupin: zmagovalec Olimp—Bela krajina in Nafta—Tolmin. Zmago- valec iz vsake skupine postane član slovenske conske lige. Koik-r postane Branik iz Ma- ribrra član II. zvezne lige, potem se išče še tretji kandidat. V tem primeru b:do premaganci, ki so se borili za vstop v slovensko ligo, iqrali po dve tekmi in zmagovalec bo postal tretji član. Pa. zvokov), 8,00 Mladinska radijska igra. I.eop^old Suhadoiean: Deček v avtu, 8.3.5 Sopranistka Zlata Gašperšič poje mladim poslušalcem. 8.45 Z vedro glasbo v novi teden. 9.45 Trije preludiji Sergeja Rah- maninova. Preludiji v cis-raolu op, 3 štev. 2; v fis-molu op, 23 štev. l; v h",molu (izvajata Moura lympany in Cor de Groot). 10,00 Se pomnite, tovariši,.. Drago Suhi: Pod Trško goro. 10.30 Iz domače skrinje (ponovitev oddaje z dne 22, 11, 1959). 11.30 Stefan Kuhar: Kovo na starem (reportaža), 12,00 Naši poslu- šalci čestitajo in pozdravljajo — I. 13.00 Napoved časa. poročila, vremenska na- poved in objava dnevnega sporeda. 13.15 Obvestila in zabavna glasba, 13,30 Za našo vas, 13,45 Koncert pri vas doma, 14,15 Naši poslušalci čestitajo in po- zdravljajo — II. 15.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in obve- stila, 15,15 Reklame, 15 30 Zbori in samospevi josiipa Pavčiča. 16.00 Vrni se v Sorrento (veliki zabavni orkester Au- gusto Alguera), 16.20 Za prijetno raz- položenje (Bruno Petrali, Zdenka Nikolič, Krista PeUovič, Beti lurkovič, Vice Vu- kov, Majda Sepe, Stjepan Stanič in Ma- rijana Deržaj), 16,40 v plesu z orke- stroim Max Greger, Пл^О Stodvajset minut športa in glasbe, 19.00 Obvestila, reklame in zabavna glasba. 19.30 Radij- ski dnevnik. 20.05 Izberite melodijo tedna! (Zabavnoglasbena oddaja z na- gradamii Zaključna oddaja. 21.00 Šport- na poročila, 21,10 Skica iz življenja Ri- charda Wagnerja: Parsifal. 22.00 Naooved časa, Doročila, vremenska napoved in pregled sporeda za naslednji dan. 22.15 Ples ob radijskem sprejemniku, 23.00 Poročila in pregled tiska. 23.10 Koktajl pred polnočjo. 23.50 Prijeten počitek! 24.00 zadnja poročila in zaključek od- Narkotiki proti raku Kanadski raziskovalec raka dr. J. H. Quastel je v Montrealu ugo- tovil da so dokčena narkoična sredstva pcikazala usreh v borbi picti raku pri živalih. Po njsgo/i iz.^avi delujejo posebno ne.Katere sc4)jine z barbituralno kislino r.i- šiJno na rakove celice. Dr. vjua- ste' je prepričan, da todo znan- s;veniW še v tej generaciji o-J- krili učinkovito sredstvo priti raku. Preklic Podpisani Rudi Poboljšaj, dela- vec v Avtoopremd Ptuj, stanujoč Rabelčja vas, preklicujem in ob- žalujem žaljivke, katerem sem iz- rekel o Zofki Vaupctič, uslužben- ki, Ptuj, stanu.ioča Krčevina št. 3, ter se ji zahval.jujem, da je od- stopila od preaona. Ptuj, dne 17. jun.ja 1960. Rudi Pobolšaj PREKLIC Preklicujem in obžalujem bese- de, ki sem jih govcril o Božu Šlehta z Ma.jskega vrha 4 ter se mu zahvaljujem, da je odstopil od kazenskega preq-na. JOŽEF HONOMIHL, Majski vrh 1 Obvestilo Usnjarna .Terič, Zgornja Pofsika- va, obvešča vse stranke, ki so dale kože v delo, da jih dvignejo v Ptuju, Muršičeva 15, najpozneje do 1. oktobra 1960. Po tem terminu za kože ne ismčVno. DOBRO OHRANJEN MOPED TMZ ugodno prodam. Naslov v uprav: lista. STOJEČO TRAVO IN SOD 300 1 prodam Naslov v upravi lista. VRT IN TRAVNIK, primeren za stavbišče, prodam. Matilda Stanič, Breg, Ptuj. OTROŠKI ČEVELJČEK sem 11. junija 1960 izgubila med Bolnišnico Ptuj in Budino, Prosim poštenega najditelja, naj ga odda v upravi »Ptuj- skega tednik^«. Dne 20. junija 1960, ob 8. uri zjutraj se je zgubil brusni trak- torski strojček last KZ Hajdina, na cesti Maribor—Ptuj od Hajdi- ne do mosta Ptuj Poštenega naj- ditelja prosimo da ga vrne proti primerni nagradi. MARIBOR KEDELJA, 26. JUMJA 6.00—6.30 Nedeljski jutranji pozdrav — ob 6.05—6.10 Poročila, vremenska napoved in dnevni koledar, 6.30 Reklame, 6.40 Prireditve dneva, 6,45 Filip Ber- nard: Slovenske snubaške pesmi — Hans Georg Schutz: Nordijski kmečki plesi, (Igra pihalni orkester LM p. v. R. Sta- rica), 7,00 Napoved časa. poročila, vre- menska napoved in radijski koledar. 7.15 Izletnikom na pot. (Spored zabavnih