244
Književna  poročila.
»Naše škodljive rastline« so najboljši kažipot, katerih rastlin se sosebno varujmo.                                 •
Jezik je gladkotekoč, lahkoumeven; vsi sestavki so pisani preprostemu ljudstvu prav primerno, zajedno pa se čuje povsod lepota, krepkost in milina našega jezika.
Da se g. pisatelj ponižuje med preprostega seljaka in ga učeč lahkotno dovaja na višjo stopinjo, to je umetnost, zaradi katere ga moramo še po-sebe pohvaliti.  —
Tiskovne hibe se pač vidijo tu in tam, vender knjigi ne jemlj<5 nje vrednosti.
Družba sv. Mohorja si je pridobila vrlo zaslugo, da je to knjigo poslala med slovenski svet. Iz nje se ne bodemo učili samo spoznavati strupenih rastlin; učili se bodemo iz nje spoznavati tudi narodovo dejanje in. se prepričali, koliko zanimljive svojine ima naš n&rod. To res dobro knjigo priporočamo pa tudi zlasti onim, ki iščejo gradiva berilom za našo mladino, ker ima za mladino dovdlj  primerne tvarine.
Končno srčno želimo, da bi za prvim delom skoro prišli drugi, prav tako obdelani  zvezki !
—d. V.
0 jeziku Prešernovem.
Razpravo s tem naslovom je v zadnjem šolskem izvestji mariborskega gimnazija priobčil g. prof. dr. J. Tertntk. Po obični razpredelbi takih razprav je razdeljena tvarina po temeljnih slovniških poglavjih tako, da obravnava prvi odstavek glasoslovje (samoglasništvo in soglasništvo), drugi oblikoslovje (sklanjatev in spregatev), tretji skladnjo. Obširnejšega poglavja o besedotvoritvi g. razpravljalec (kar je popolnoma umevno) v svojo razpravo ni uvrstil. Tem trem odstavkom pa sta pridejana še dva, jeden razpravljajoč o  pomenu nekaterih besed, drugi o nemčiznih  in o tujih besedah.
Prešeren je gotovo v razvoji slovenskega slovstva toli znamenit veljak, da je vreden tudi slovenskih jezikoslovcev suhoparnega zanimanja, in vsakogar mora veseliti, da nam je g profesor Prešernovega jezika posebnosti pregledno zbral in razvrstil. Preščrnove pesmi pa so tudi na mnogih mestih potrebne pojasnil in razlag s slovnicarskega stališča, in dasi pravi g. Stritar v svojem uvodu (pag. 14.), da so posamezne Prešernove pesmi tako lahko-umevne in jasne, da jim ni treba nikakeršnega razlaganja, vender tej sodbi nisem mogel nikdar popolnoma pritegniti, kadarkoli sem prebiral baš ono imenovano izdajo Preščrna iz 1866. leta. Da splošno in površno razumevanje in este-tiško uživanje Prešerna ne dela težav, temu ne oporekam; če pa začnemo posamezne stavke  na   drobno   analizirati, utegnemo  pač najti  marsikak ozel
Književna poročila.                                                        245
in ozliček, ki ga ni tak6 lahko razrešiti in razozlati. Ravno samovlastne poprave in na mnogih mestih ponesrečene premembe Prešernovega teksta pri različnih izdajateljih in ponatiskovalcih so namreč pokazale, da tu pa tam niso znali pogoditi zmisla in konstrukcije pesnikovih besed, kakor so jih imeli v prvotni izdaji pred seboj, da jim torej niso bile tolikanj lahko-umevne, kakor bi kdo mislil. Predno preidem k dr. Tertnikovi razpravi, bodi  mi dovoljeno  uvrstiti nekoliko vzgledov v dokaz izrečene trditve.
Interpunkcije stavimo zato, da čitatelju olajšamo razumevanje in pravo vezanje besed v stavkih. Če torej kdo ločila odpravi ali drugam postavi, nego jih je bil avtor postavil sam, ali pa če vrine celo novih, tedaj mora za to imeti tehtnih razlogov, češ, da avtorjeva prvotna ločila ovirajo pravo pogoditev misli, njega nova interpunkcija pa da jo olajša. Sedaj pa primerimo sonet „Vrh solnca sije solne nam cela čeda" (pag. 154 v Jurčič-Stri-tarjevi in pag.   128 v prvotni izdaji iz leta  1847.).
Original:                                               Ponatisek:
Verh sdnea sije sdneov  cela čeda                    Vrh solnca sije solne nam cela čeda,
Po ne*ba svitlih  potili razkropljena;                Po neba svitlih potih razkropljena,
Od sonca,  ljiib'ga svoj'ga zapušena                 Od solnca, ljub'ga svoj'ga zapuščena;
Jih zemlja celo  noč z veseljam gle"da:            Z veseljem zemlja celo noč jih gleda:
Jasno pa je, da je zemlja ponoči od solnca zapuščena, ne pa ona po nebu razkropljena čeda solne. Umevno je, da se zove solnce ljubimec zemlje, ne pa ljubimec one cede razkropljenih zvezd. Kako poetično zasnovana misel, če se stavita zemlja in solnce v ljubimsko razmerje — misel, ki jo nahajamo pri pesnikih prav pogostoma. Kaj pa zahteva primera v tem sonetu? Kje je tako zvani tertium comparationis? — Kakor zemlja pon&či, ko ljubega solnca ne vidi, z veseljem ogleduje množino svetlih zvezd, tako je tudi Prešeren, kadar nje ni bilo, rad ogledoval 1 j ubij anske ljubeznive gospodičine, vpričo nje pa je bil slep za vse druge device ter se je zameknil v mili obraz kraljice svojega srca, kakor se tudi zemlja o prihodu zlatega solnca tako izgubi v ljubezen, da v zvezde ne obrne več pogleda (cf.  4. gaz.).
Kaj  pa naj  porečemo o prvi   vrstici zadnje  kitice v ravno tistem so netu,   kjer   je   Prešernov  tekst:   „Al drdgi   taka   moč je čez   me dana"  po pravljen(l) v sledeči obliki:   „A1' dragi!  taka moč je čez me dana"   - ? — Dragi pa vender ni množinski zvalnik (= dragi čitatelji, kajli?),  ampak je jedninski dajalnik (= dragi deklici prevzetni).  —
V „Krstu pri Savici" pripoveduje Bogomila: „Ko šla domu sim združbo najno v glavi« i. t. d. V izdaji iz leta 1866. so te besede popravljene tak6-le: „Ko šla domu sem, z družbo naj'no v glavi". A združba (= združitev  Vereinigung) naj se ne zamenja z družbo (Gesellschaft).  Bogomila pač
246
Književna poročila.
hoče reči: ,,Ko sem šla domov, premišljuje" spotoma o najini združitvi, češ, bodeva li kdaj mož in žena, ali pa ostaneva razdražena" i. t. d. (Cf.Tertnik pag.   27.) Združbo je tožilnik,  a ne družilnik s predlogom.
Prešeren, pripovedujoč, kako hrabro se je vedel v boji Črtomir, kako je sekal in kosil sovražnike okrog sebe,  pravi  tako-le:
Kjer suče meč,  na čeli smertne  srdge
Leže sovražnikov trupla kervave
Mertvih, al /zdihjdčih diiše drage ;  ...  i.  t.  d.
Slovensko berilo za V. in VI. razred srednjih šol je imelo v prvi izdaji (186, 13) neumestno popravo: »Mrtvih al' z/^dihujočih. duše drage", in Jurčič-Stritarjeva izdaja ima: „Mrtvih al' zdihajočih duše drage". Prvo kakor drugo ne veljž, zakaj i vzdihovati vzdihujem, i zdihati zdiham (okrajš. iz v z d i h a t i; okrajšano obliko iz izdihati bi kazalo pisati 'z d i h a t i), oba sta intransitivna s pomenom: avoorvetv, Athem holen, seufzen, stohnen. Tukaj pa potrebujemo transitivnega glagola izdihovati (primeri dušo i zd i h n i t i, {k>;xov (kizo-vzlv, t|/UY7)v sx7tvsiy, animam efflare, exspirare, den Geist aushauchen). Izdihujoči duše drage = umirajoči. Zmisel je tedaj ta-le: Kjer suče meč, leže" ali mrtvih ali umirajočih sovražnikov krvava trupla s smrtnimi sragami (= z mrtvaškim znojem) na čelu. Oblika izdihjočih se pa tudi popolnoma ujema s Prešernovim jezikom, z gorenjščino. Glagoli 6. vrste, kateri spone ne naglašajo, jo izpahujejo; n. pr. včrvati, včrjem (čredo); svetvati, svdtjem (suadeo); varyati, varjem; nalčtvati, nalčtjem (sneg nalč"tje m. naletuje, t. j. po malem sneži); pridgvati, pridgjem (predigen) i. t. d.; toda kupčvati, kupujem. Primeri Prešerna: 103. 2 gosčnce kaj na rčpo varje; 179. 24. Vda Certomir se v to, kar ribič svčtje. Tako tedaj tudi izdihvati, izdihjem  (po  6.  vrsti napravljen imperf. od izdihniti, aushauchen).
O verzu „Sel naj vsak sam bo skoz življenja zmčde" primeri »Ljublj. Zvon* X. tečaj str. 246. Tudi poprava v tem verzu kaže nerazumnost in je neupravičena,   zakaj   Bogomila odločno povč,   kaj je sklenila glede" svoje
v
prej namerjane združitve s Črtomirom. Pesnik besedam Bogomilinim ni dal splošnega pomena, ampak nanja dva omejenega: Za naju sedaj ni čas družitve, ampak čas ločitve, in vsak sam zase pojdeva skozi zmede življenja, zakaj dočim si bil ti na vojski, pokristjanila sem se jaz in v strahu zate obljubila Bogu večno čistost, da bi te rešil nesrečne smrti; moja molitev je bila uslišana, torej ne smem biti tvoja nevesta. — Prešeren besedice n a j ni brez namena postavil v arzo in vrhu tega nanjo dejal poudarno znamenje za z a t e g 1 i  poudarek. —
V pesmi „Slovo od mladosti"   pravi Prešeren o mladosti:
Povs6d vesele lučice peržiga
Ji lip goljfivi.  k nj\m iz stisk ji  miga.
Književna poročila.                                                      247
V  Jurčič-Stritarjevi izdaji je k predlogu „k" zaobešen apostrof, kakor bi moral to biti okrajšan relativum ,,ki", in tak6 je iz prirednega stavka napravljen podreden stavek z dvema dativoma, katera sta čitatelju uganka. Razbrati pa je Prešernove besede takole: ,,Povsod vesele lučice prižiga ji (se. mladosti) up goljfivi (ter) k njim (se. k lučicam) iz stisk ji (se. mladosti) miga". — Ta napaka je sicer na konci knjižice med „večimi po-greški" popravljena, in recimo, da jo ima na vesti stavec — toda koliko čitateljev je, ki pogledajo tudi med corrigenda? —
V   „Novi pisanji" pravi učenec:
Peržgal si,  mojster! žark mi nove luči; Na dčlapust de sddniga jez dneVa Slovim,  še to, kaj  pe"l b6m,  me poduči!
Janežič je v   ,,Cvetniku   slovenske   slovesnosti"   (pag.   92.)   zadnja  dva
verza premenil takole:
Na delopust do sodnega jaz dneva Slovim; še to, kaj pel bom, me poduči!
Iz finalnega stavka je napravil samostojen glaven stavek, premenivši finalni veznik da v predlog do in vejico za „slovim" v podpičje. Na ta način se je pa zmisel navedenega mesta precej predrugačil. V tem slučaji bi bil učenec, ki se nam sicer kaže dokaj prebrisanega, vender preprost in najiven, ako bi mislil, da mu nevenljiva slava že ne odide, če doseže le toliko, da se bode znal kot dosleden purist ogibati tujk. (»Slovim" poleg te interpunkcije kot predikat samostojnega stavka more imeti le pomen „bom slovel"). Zmisel je mariveč ta-le: Učenec na pisarjev opomin, češ, naj se zlasti ogiblje tujčevanja v izrazih, dvojbeno-resno odgovarja: O besedi in obliki si me (hvala ti) temeljito poučil, a sama čistota in gladkost jezika mi še ne pomore do slave; da si pripojem in pripesnikujem slavo, ki bode trajala do sodnega dneva (t. j. še na delopust sodnega dne), pouči me še o predmetu in   vsebini.
Toda dovolj! Najti bi se dal še marsikak pogrešek med popravami ponatiskovalcev, a ni mi namen iskati takih napak, ampak hotel sem samo opravičiti svojo trditev, da ni vse tolikanj jasno in umevno. Nekoliko slov-ničarskega razlaganja, nekoliko komentara nič ne škoduje. Bog nam daj učakati obljubljeno novo izdajo Prešerna, ki nam dostojno raztolmaci vse nejasnosti in poda pristni Prešernov   tekst !
(Dalje prihodnjič.)
Z. P.
Književna poročila.
373
Ljtibno (Leoben). Dež. srednja šola. Papež Ivan (poroj. v Boštanji na Kranjskem leta 1838., sedaj na dež. veliki realki v Gradci): Das ge-wohnliche Interpolationsverfahren bei den decadischen Logarithmen, den natiirlichen trigonometrischen Zahlen und deren Logarithmen und die Grenzen seiner Zuverlassigkeit.  64 str.
Maribor. Drž. gimn. Horak Franc.: Das Bachergebirge. II. Theil. 21   str. (Gl. iste gimn. izvestje za leto 1880./1.).
Celovec.. Drž. gimn. Scheinlgg Ivan: Die Assimilation im R o-senthaler Dialect. EinBeitrag zur karntnisch-slovenischen Dialectforschung.  23  str.
Brno. Druga nemška drž. gimn. Pajk Janko: Grundsatze der wis-senschaftlichen Forschung.   15  str.
Maribor. Drž. vel. realka. Neubatier Karol: DasKlosterSt. Paul im Lavantthale in denjahren  1091 —1159.  35  str.
Celovec. Drž. vel. realka. Hartman, dr. Vinc.: Das Ossiacher Seethal und seineRander. EinBeitrag zur naherenKenntnis der Karntner Seen. 46 str. in jedna karta.
Trst. Drž. vel. realka. Szvida, dr. Franc.: Ein historischer Streifzug durch Triests Umgebung. 36 str. (Gl. iste realke izvestje za  leto   1876./7.).                            (Dalje prihodnjič.)
V. Bezek.
Književna poročila.
v.
O jeziku Prešernovem. (Dalje.) Poročevalcu o znanstveni razpravi mora biti sevčda prva naloga ta, da navšde iz razprave take točke, katere se mu zde" posebno važne z ozirom na različna mnenja, oziroma o katerih se mu zdi, da treba pisateljevo trditev ali razlago kakorsižebodi korigirati. Kar je prav tolmačenega, ne kaže ponavljati. Ako pa se v nekaterih točkah ne strinjam z g. pisateljem, menda mi tega nihče ne bode zasukaval tako, da slovničarim po svoji glavi in da se delam močnejšega slovničarja od drugih. Vsaka glava rodi svojo misel. Vodi me jedino zanimanje za Preščrna in za pravo tolmačenje njegovega teksta, a tudi zanimanje za slovenščino sploh, katero izku-šamo vsak navrniti v svojo  strugo . . .
374
Književna poročila.
Upravičeno (zdi se mi) potegnil se je g. pisatelj (str. 6.) za samo-glasniški r v besedah drviti (jagen) in krčdti (krachen). Drviti (agitare) je pač verbum causativum od dreti (abripi, auferri, fortgerissen werden, sich reissend fortbevvegen), tedaj der : drv = ter : (s)trv = ver : vrv (priponka v\> ? — prim. mer : mrva (frustum), mrviti (friare). — Nekaj vzroka, zakaj ne kaže pritegniti razlagi, češ, da je drviti vzet iz nemščine (got. dreiban, strv. nem. triban i. t. d. — gl. Letop. 1883. pag. 201.), je pač tudi to, da je naš glagol narejen po 4., a ne (kakor večinoma vsi glagoli, vzeti iz nemščine na posodo) po 5. vrsti. Drugič je pa tudi ondu korenski zlog dolg, v slovenski besedi pa (vsaj v gorenjščini) kratek. Ce je pa v laščini slišati zadreviti z jasnim e, tedaj to pač spominja glagola trti : treti, ne dokazuje pa še izvira iz nemščine za našo besedo in tudi ne nepravilnosti za pisavo drviti, drvim, če bi se že tudi ne ozirali na veljavni argument, da je pisal Prešeren dosledno svojemu narečju in da mu te pisave nikakor ne grd šiloma izprevračati.
Med kričati (schreien — krik) in krčati (krachen — krak) naj se razločuje. (Primeri Mik. Et. W. 140 sub krik 1. in 6.) Tedaj duri zakrte die Thiire erkracht. Duri razkriče, to pa že celo ne velja, zakaj glagol, sestavljen s predponko raz, moral bi biti, da bi se tukaj sploh rabil, tudi refleksiven. Sam ob sebi je namreč brez povratnega zaimena transitiven (raz-kričati kaj, schreiend verbreiten). Primeri: raztreščiti se, razbiti se, razkršiti se, (zerschellen intr.); raztopiti se, razpustiti se (zerrinnen); razpršiti se, razkaditi se (zerstieben); razlomiti se (zerbrechen intr.) i. t. d. — Kvečjemu torej:  duri se razkrče,  t. j., hreščeč se razletč.  —
Trditev, da Prešeren rad izpušča samoglasnike (str. 9.), dala bi se spopolniti še z nekaterimi značilnimi vzgledi; n. pr.: stopjo (m. stopijo 30. 6.), vdrval (m. varoval 30. 20.), limance (m. limanice 85. 10.), verjet (m. verjeti 87.  4.), iirjo (m. urijo   87.  7.) i. t. d.
Da stoji v navedenih vzgledih: z plamena 26. 5.; z vajence 30. 6.; z pdlniga sercd 137. 7.; z ljubezni 141. 3. z mesto 'z = iz, to je brez-dvojbeno res. Da bi se pa na sledečih dveh mestih:
Deb' lika že"ja me iz tvoj'ga sve"ta Speljala ne bila, goljfiva kača !  in Bilk je le"pa, Bogomila! tvoja Poddba, ki speljala ga je 'z boja
iz prepozicijonalnih izrazov »iz tvoj'ga sveta« in »iz boja« dalo sklepati, da stoji speljala mesto 'speljala = 'zpeljala = izpeljala — to je popolnoma neverjetno. Jednako brezumno je takšno izvajanje, kakor če bi kdo v zvezi »decedere ex Asia« zahteval mesto »decedere« pa »excedere«, zakaj glagolova sestava pač ni zavisna od prislovnega določila, s katerim se sreča
Književna poročila.
375
v kakem stavku. Speljati pa v navedenih zvezah ni prav nič različen od istega glagola, n. pr. v zvezi speljati na led, speljati v nevarnost (prim. zvabiti v sotesko, zvoditi za nos). Spoditi (verjagen) je spoditi (ne zapoditi) bodisi iz dežele ali v deželo. Če je kdo pred hišo, lahko ga spodim ali v hišo, ali od hiše; če je v hiši, spoditi ga je mogoče iz hiše. Zbezati je zbežati ali v sobo ali iz sobe; nikomur, mislim, ne pride na misel pisati »zbežal je iz sobe*. — Da je pa ločitev predlogov s in iz zel6 težavna, to je  znana stvar (prim. Miki.  Gr.  IV.  pag.   529.).
Čudno slove (str. 12.) trditev: »Povsod je odbil ,v' skupine ,vp'; glej glagol ,prašam'" ... i. t. d. Po jedni strani bi opozoril na oblike: vpre-zene 30. 7., vprl 78. 13., upije 101. 7., vpije 123. 2., na drugi strani pa mislim, da veljaj ta trditev morda samo za besedo prašati, da pa to ni dovdlj jasno izraženo. A tu je zopet druga težava, zakaj pri glagolu prasati nimamo ničesa odbijati, saj je deblo prosi (ne vprosi — M. Et. W.  265.).  —
Napačna je tudi nadaljna trditev: »jedenkrat pak je stavil na mesto začetnega ,v' samoglasnik ,o' oprašala 58. 10.« — Prešdren ni postavil o mesto v, ampak oprasati je svoja posebna sestava s pomenom »abiragen*, (opraševati, Umfrage  halten o iz ob, kuj&i, um).
Lenora gor'  in doli vse Je verste oprašala —   tO   se   pravi:
Lenora je od krdela do krdela, od vrste do vrste obhodila vračajočo se vojsko, poprašujoča po svojem Vilhelmu, pa ni ničesa zvedela o njem — opraševala je, da je vse oprašala, a zanj ni včdel nihče, kar jih je prišlo dom6v.
Upravičeno ugovarja g. pisatelj (str. 15.) razširjeni trditvi slovničarjev, češ, da je moškemu samostalniku na an — kristjan — Prešeren (v verzu: »Kristjane v cerkev hodijo«, 50. 4.) še ohranil stari množinski imenovalnik na e: kristjane. G. Tertnik pravi: A mi ne dvomimo, da je oni imenovalnik ,kristjane' le množinski imenovalnik ženskega spola. Saj stoji judovsko dekle na onem mestu ravno v nasprotji s kristjanami, s kristjan-skimi dekleti. Kristjane, kristjanska dekleta vidi judovsko dekle; one se po trgu sprehajajo in po svojih ljubih ozirajo, a jiidovsko dekle mora doma sedeti. — Jednina 6nemu ženskemu imenovalniku množinskemu kristjane je kristjana', tudi to je dnin o je poznal Prešeren in jo zapisal v »Krstu pri Savici« 182. 9.: »Povedat' mčram ti, de sim kristjana«. Kar je rabil v j ednini, temu se pač ni izogibal v množini. — Res čuditi se je, kakč morejo slovničarji obliko kristjane v navedeni zvezi proglašati za masculinum! Gledč ženskih samostalnikov na ana poleg moških na an primeri: bratati (Neffe),   bratana (Nichte); glavan (Grosskopf), glavana (fe-
37&
Književna poročila.
mina magno capite); vran (corvus), vrana (cornix). — Sicer pa je samostalnik kristjana zlasti udomačen v cerkveni slovenščini, in pozna ga tudi narodna   pesem.     Primeri    »Slovenske   pesmi   krajnskiga   naroda*,   IV. zv.
stran  29.:
Druz'ga  v gori ne dobijo, Ko kristjano Katarino . . .
Odpovejmo se torej temu nedokazanemu in nikakor ne verjetnemu nazoru, da nam je Prešeren v obliki kristjane ohranil kako starinsko posebnost!                                         (Dalje prihodujič.)
L. P.
VI.
Slovensko gledališče. Zgodovina gledaliških predstav in dramatične knjizev7iosti. S četirimi slikami. Spisal Anton Trstenjak. Izdalo in založilo Dramatično društvo v Ljubljani.   V Ljubljani. Natisnila -»Narodna
Tiskarna*- 1892. 8°, ip8 str.
(Dalje.)
Na strani 26. piše g. T., da je mineraloška zbirka v našem deželnem muzeji darilo barona Žige Zoisa. To trditev je treba popraviti tak6, da je Zois res namerjal podariti svojo zbirko za muzej, toda ker so ga zadele velike trgovinske izgube, ni zvršil svojega namena. Po njega smrti jo je kupil cesar Frančišek I. (leta 1823.) za 6000 gld. in jo podaril muzeju. (Primeri »Die Eroffnung des Landes-Museums in Laibach, wie selbe den 4. October 1831 zur Feier des allerhochsten Namensfestes Sr. Majestat un-seres allgeliebten Kaisers abgehalten wurde. Laibach, mit Edlen v. Klein-mayr'schen  Schriften.   1832.*)
Na strani 72. čitamo: »Tako se je zgodilo, da društvo leta 1878/79 ni priredilo nobene javne predstave.« K temu moramo opomniti, da se je dne" 23. sušca 1879. leta priredila javna predstava v čitalnici, in sicer sta se predstavljali igri  »Pokojni moj«  in  »Nemški ne znajo.«
K opomnji (str. 72.), da se je »Dramatično društvo* začetkom gledališke dobe 1878-/79. pogajalo z Ludwigom, ravnateljem nemškega gledališča v Ljubljani, ali bi ne hotel nadaljevati slovenskih predstav, pristavili bi, da to ni bilo prvo takšno pogajanje. Že meseca malega travna 1874. leta, ko je deželni   odbor z gledališkim   ravnateljem Kotzkim obnavljal po-
Književna poročila.
505
čemihati = česrati krampeln; Mulih posel ap. 767 s. Avguštin govori: bolje bi večkrat bilo vu svetek ali dečakom orajučem pri plugu otkati, ali dekličem vunu čemihati i kolovrat obračati, nego vu pogibelneh igrah tan-cati i boga bantuvati (lib. de 10 cord.).
(Dalje prihodnjič.)                    M.    Valjavec.
Književna poročila.
v.
O jeziku Prešernovem. (Dalje.)
Lokal ljubicih (85. 8) pri razpravljanji ženske sklanje pag. 18. ni omenjen. Sicer ga je pa menda šteti med tiskarske pogreške, dasi na zadnji stržni Prešernove izdaje ni naveden, kakor so tudi tiskarski pogreški pisar jov (99- I5)> ražpertije (139. 10), bodeča (166. 8), Moravski (50. 1) namesto Moravski i. t. d.
»Jedninski mestnik zaimka ,j&' je prav po gorenjsko jednak jednin-skemu dajalniku (176. 24; 186. 4), jednako pri ,ta (t«), (104. 8; 120. 6)*. — Tu je kazalo tudi opomniti navideznega zadevanja ob orodnik n. pr. »Več lčpih deklic v njim cvete (50. 3).x) Tudi ni oblika tlm v verzu »Po tim se z mano vleže!* (64. 16) morda orodnik, kakor bi se utegnile umeti besede pisateljeve (pag. 20. 11), ampak mestnik, zadevajoč se po obliki ob orodnik. Da bi bila pa tudi dvojinskega mestnika zaimenske sklanje nadomestitev z dajalnikom kaka posebnost gorenjščine, kakor menda misli g. pisatelj (pag. 19. 32), temu bi ne pritrdil. Izjednačevanje sklonov se pri napredujočem razvoji jezika pogostoma opazuje (primeri n. pr. Levstik »Nauk«, pag. X.), zlasti pa v dualu (prim grščino). In tak 6 je tudi slovenščina ljudskega govora v dvojini zaimenske sklanje precej splošno zamenila prvotno, mestnikovo obliko z dajalnikovo (ozir. orodnikovo) ter praviloma rabi: pri nama (bei uns zweien), pri vama (bei euch zweien), pri njima (bei ihnen z\veien). Primeri Jurčiča (Zbr. sp. II. 277): »Zdaj je po nama« rekel je Saksonec« . . . »Precej so bili pri nama« i. t. d. In Jurčičev jezik ni gorenjščina.   —
Deležnika cveteč ne kaže šteti med nepravilne ali celo" napačne oblike, zakaj dasi imamo pri Prešernu tretjo množinsko osebo v obliki cveto (7.9; 51. 4; 98. 7) po I. i., vender ne smemo prezreti, da pozna i glagol cveteti po III. vrsti; n. pr.   »Ni rožam  mar   cvetčt'*' (10.  6);   in tudi o obliki
l) Opomnjeno je to pač pri zloženi (!) sklanji pag. 22. s citatom 109. 21: »V njim zlatnina čista zarja«.
506                                                       Književna poročila.
cvetijo (19. 4; 144. 8) bi se dalo misliti, da stoji namesto cvetijo, kakor spejo (11. 1), Selijo (11, 3), pogubejo (95. 5) namesto: spijo, zeljo, pogubijo — —?
Je li Prešeren nalašč napravil deležnika poptijčevavsi in bravsi, mčni g. razpravljalec, da se ne da dognati. Dognati res da ne, vender sem še vedno tistega mnenja, katero sem izrazil v 10. letniku »Lj. Zv.* (pag. 115.), da je namreč verjetneje, da jih je napravil Prešeren s premi-selkom, nego da se je sam zbodel s svojim sršenom, naperjenim na Ravnikarja. Bodisi pa temu tako ali tako, gotovo je menda, da Prešeren Ravnikarja ni pikal sam6 zaradi napačno napravljenih, iz imperfektivnikov izvedenih deležnikov, ampak najprej zato, ker je Ravnikar uvajal in obnavljal pozabljeni, malone izumrši I. tvorno preteki i deležnik, kateri prostemu narodu ni bil več umeven.  —
Oblika splahnelo (76. 4) je pač napravljena po analogiji strohneti, itn, skopneti, im — i. t. d.
Dasi je rabil Prešeren i morati, moram (24. 15; 62. 16; 182. 9) a i moči, morem (135. 2; 179. 16; 185. 8), moramo vender priznati, da se je ravnal tedaj, kadar ni več razločeval med omenjenima glagoloma, popolnoma po narodni govorici, katera ju tudi ne loči v spregi, ampak samo v naglaševanji in izgovoru. Viditi je, da je razločevanje med moči (I. 4) in morati (V. 1) umetna iznajdba slovničarjev; morati, moram uživa popolno veljavo samo v pomenu: cogere, zwingen kot transitivum, n. pr. v sestavi   >} primorati(<   —  — ?
Na 27. strani svoje razprave (odst. 3.) nični g. pisatelj: »Tik glagola v dvojini stoji samostalnik v množini; glej: neumnost in ubožnost ste sestre" (84. 7).« — To je napačno; tudi samostalnik stoji tukaj v dvojini, zakaj sestre stoji namesto sestri, ker ima na končnici naglas. Primeri Su-manovo slov. slovnico § 37. odst. 2. (Miki. Gr. III. 137. Im dual. nom. erhalt der ton e fiir asi. L: vode, dve žene, daher sestre preš. 84 und sčstri  130).  —
Dvojinski imenovalnik ženskega spola se pa pri Prešernu tudi tedaj, kadar ni   naglašen na   zadnjem   zlogu,    večkrat namesto na i končuje na e
n- P^ (94-  5)-
Dve sdmi ste zmotile,
Dve saini zapeljdle
Mi zve"zdi umno glavo;
ali pa
(112. 20) Smert in ošabnost ste zmagale mene same.
O tem je primeriti Sumanovo slovnico § 50. odst. 9. (Miki. Gr. III. 153). Na navedenih mestih citirani vzgled iz Prešerna »dve sšstri vidile so«  pa nikakor ni prikladen   (in zopet smo  napredovali za jedno nerazum-
Književna poročila.                                                       5°7
ljeno mesto v Prešernovih poezijah), zakaj vidile je pravi pravcati plural, ki
nikakor ne nadomešča morda kake dvojine.  Četrti sonet (str. 130) se namreč
začenja:   »Dve sestri vidile so zmoti vdane oči«; tu pa je nedvojbeno   »dve
sestri(<   tožilnik in objekt,   »zmoti vdane oči*   so pa subjekt.  —
Navedenima vzgledoma samostojnih  tožilnikov  (72.   7  in   184.   9)
je še dodati (178.   19):
Kjer suče meč, na čeli  smertne s r d g e Leže" sovražnikov trupla kervdve Mertvlh,  al izdihjočih dtiše drage.
Poleg dvojnega tožilnika bi ne bilo odveč navesti tudi nekatere vzglede dvojnega nominativa (tako  zvanega povednega pristavka);  n.   pr.
(46.  25)    Pod cesarjam zde"j nar le"pši
Cve"t Turjaška roža rase; (138.   12)    Cvetlice naše poezije stale
Do zde"j so verh snežnikov r 6 d k e r d ž' c e ; (i88.  13)    Druid sim z zmoto jez slepil rojake; (190.   5)    V nebesih čakala  b6m  per oče"ti
Čez majhni  čas deviška te n e v 6 s t a.
Njih v verzu »Njih le mogočni ga rod ima pravico pisat'« (113. 8) ni delni ampak svojilni rodilnik (= njih mogočni rod). Bolečin v verzu »Ki bolečin molčati delj ne more« (135 2) ni vzročni rodilnik, ampak objekt.1) Konstrukcija ta nadomešča nam navadnejšo »zamolčati kaj* in »molčati o čem«, kakor n. pr. tudi »peti kaj*, namesto »opevati kaj* in »peti o čem«: (»Pel je v sužnosti železni Jeremij žalost globoko« 89. 13. »Poje d^la vitezov junaške« 46. 10). Tudi pridevni genetiv »let poznih glava siva« (175. 10) se ne da prav tolmačiti kot vzročni rodilnik, pač pa sta za o žira In i rodilnik navedena vzgleda »vtriidena praz-niga hrupa« (17.9) in »prepira trudna dolziga* (57. n) menda le vzročna genetiva.
O rabi dovršnih glagolov namesto nedovršnih, včm, da se ni lahko pobotati s prijatelji nedovršnikov, zlasti ne, dokler ni popolnoma razjasnjeno temeljno vprašanje, kaj je pravi sedanjik, in kak6 daleč sezajo njegove meje, t. j. vprašanje, ali se more v sedanjosti sam6 kaj vršiti, ali se more tudi z vrši ti. Vender mislim še vedno, da treba nekatere Prešernove per-fektivnike braniti in zagovarjati, če me tudi zadene nasprotnikov pomilovalni nasmeh vzpričo take predrznosti.   —
(Dalje prihodnjič.)                                       L.   P.
x) Primeri (5. 2)   »Serca bolečine skrite terdoserčni oznamij«.   —
č>34
Književna poročila.
des Unterrichtes in den classischen Sprachen. 20 str. (Glej iste gimnazije izvestje za leto  1885./6.).
Celovec. Drž. gimn. Grillitsch Alojzij: Beitrage zur G e-schichte der Pest in Kar nt en. (Fortsetzung und Schluss). 16 str. (Glej iste gimn.  izvestje za leto   1885./6.).
Ljubljana. Drž. gimn. 1. Pletersnik Maksimilijan: Slovenščina na ljubljanskem liceju. 3 str. — 2. Suman Josip: Weitere Be-merkungen zu einzelnen Stellen der Platonischen Apologie des Sokrates. 13  str.
Novo Mesto. Drž. gimn. Koprlvsek Lavoslav: Die Gegner des Hel-lenismus in Rom bis zur Zeit Ciceros.   17  str.
Pazin. Drž. gimn. Zavadlal MIha: Wodurch wird die Ueberlie-ferung, dass Sophokles den Philoktetes im hochsten Greisenalter geschrieben, im  Stiicke selbst bestatigt ?   29  str.
Litomerice. Drž. gimn. Unterforcher Avgust: BeitragzurDialect-und Namensforschung des Pusterthales. 20 str. (Glej iste gimn. izvestje za leto  1884./5.).
Brno. Druga nemška drž. gimn. Pajk Janko: Zur Theorie der menschlichen Nachahmungen. Eine psvchologische Studie. (Fortsetzung und Schluss).   15   str.  (Glej iste gimn.   izvestje   za leto   1885./6.).
Iglava. Drž. gimn. Primožič, dr. Anton: Ueber den Gebrauch und die Bedeutung des Wortes   »Idee« bei den bedeutendsten Philosophen. 26 str.
Ljubljana. Drž. realka. Raič Anton: S t a p le t on. Neznanega pre-lagatelja evangelija preložena po  Stapletonu  v XVII.  veku,   47  str.
Budejevice. Drž. gimn. Patigler Josip:  Ethnographisches aus
T ir o 1 - V o r a r 1 b e r g.  46  str.     1)  Ueber   einstige Wendensitze
in  Deutschtirol.   —   2,) Die Dialectgebiete   in Tirol-Vorarlberg.  (Ver-
such  mit  Kartenskizze).            (Dalje prihodnjič.)
V. Bežek.
Književna poročila.
v.
0 jeziku Prešernovem. (Dalje.)
Ozreti se hočem najprej na nekatere do vršne glagole pri Prešernu, katere je grajal g. dr. Fr. Celestin v svoji razpravi, ponatisnjeni iz »Vienca« (pag. 62). Meni se zde upravičeni, zakaj štejem jih v kategorijo tako zva-nega neomejenega ali vsa ko čas ne ga sedanjika. Tak sedanjik v s a k o-
Književna poročila.
635
krat no s t i, izražen z do vršnim glagolom, stavi se v izraz opetovanega dejanja zlasti v zvezi s prislovi vselej, vsakokrat, bodisi da je tak prislov izrecno postavljen, ali da se iz lahka da v mislih dostaviti, in pojedini slučaj je tedaj reprezentant mnogih opetovanih (vseh jednakih) slučajev. Nekateri menda mislijo, da treba, če govorimo o dejanji, ki se ponavlja, staviti redno imperfektivni (opetovalni) glagol. Tako mnenje bi pa bilo očito napačno. Pravilno govorjeno je n. pr.: »Pridno nas obiskuje (splošno), vsak dan nas obišče (specificirano); redno nosi ali donaša, vsako jutro prinese; dom6v hodi spat, vsak večer pride« itd. Če pravim »vsak dan prihaja k nam«., mislim si tudi lahko, da pride po večkrat na dan. Zdržema sklenjeno ponavljanje (šege in navade) se izraža z imperfektivnimi glagoli, na pojedine slučaje razdeljeno, s pogojno-časovnimi stavki opredeljeno ponavljanje pa s perfektivnimi. Ce je to res — in po večem menim, da je —¦ tedaj se nam ni spotikati ob perfektivnem glagolu v verzih (22,   18):
Spominj v potopu mine, Ljubezni bolečine Vsak ddn  spet oživi! češ,   da nam je staviti za  izraz  ponavljanja   imperfektivnik   oživlja.     Toda oživlja bi tudi lahko   pomenilo:  po   večkrat  oživi ali pa izkuša   oživiti, (praes.  de conatu).    Komur je že splaval up po vodi,   ta se smrti ne boji, potop ni nič strašnega za obupanca,   zakaj   reši ga ljubezninih   bolečin,   začasni počitek pa ga ne oprosti teh bolečin, ampak vsako jutro mu jih vzlnidi iz nova. Tak dovršni  glagol je sličen empiriškemu aoristu v grščini,  katera v splošnih,   za  vselej  veljavnih izrekih poleg sedanjika tudi lahko  stavi tako zvani gnomiški   aorist.
V verzu (80 8): »Povabi ga dčklic oče al brat* je pač dovršni glagol popolnoma utemeljen. Kancelir zahaja pridno v mesto k neki družini, kjer imajo več možitnih hčera, vedno je vabljen, ali bolje: vselej je povabljen, kadar gre"; nepovabljenemu mu ni treba iti nikdar tja, zakaj jeden ga gotovo vselej povabi, če ne oče gospodičin, pa njih brat, kateremu je menda tudi dosti do tega, da se sestre pomožč; ker v mestu ne bi radi, da se pretrga občevanje z nadobudnim kancelirjem (dobra partija!), dobč o vsaki priliki povod, da ga povabijo, sedaj oče, sedaj brat, drugokrat zopet morda skrbna mati, samo gospodičine same menda ne, ker bi se morda ne spodobilo.
Prav tako imamo sedanjik vsakokratnosti v verzih (136.   10): Kolikokratov  me po mesti žene Zaglčdat tebe želja;  ne odkrije Se men'  obraz lepote zaželjeue.
G. C. bi menda rajši imel odkriva, toda po krivici, zakaj umeti je navedeno   mesto   nekamo   tako-le:    Kolikokrat   (mnogokrat)  begam    po
636
Književna poročila.
mestu, da bi te kje ugledal, oziram se v okno tvojega stanovanja, iščem te v gledališči, na plesišči, na izprehajališčih, nikjer te ne uzrem, ne pokaže se  mi (nobenkrat)  mili tvoj  obraz.
Jednako si v verzu (118. 6). »Odtegneš pršcej sv6j obraz oččm« ne moremo misliti odtezas namesto perfektivnega glagola, zakaj ona v resnici vselej obrne svoj obraz v stran, če zapazi, da jo on motri iz bližine, da so njega pogledi nanjo obrnjeni; ne da bi sam6 poskušala, a mu ne mogla odtegniti svojega obraza, v istini mu ga vselej  skrije.
Tudi v naslednjih vrsticah bi imperfektivni glagoli, postavljeni po ukusu g.  C,  nikakor ne bili  umestni  (107.   13):
Ne zmisli, de dih perve sLp'ce bode Odnesel td,  kar misli so  stvarile, Pozabi k6j  nesreč prestanih škdde.
Mladost lahkomiselna, kakor je, ne pomisli nikdar, da lahko najmanjša sapica podere nje zračne gradove, in najsi jo zadene nesreča, vselej  hitro pozabi komaj  zaceljenih ran.
Na isti strani v prvi vrstici pravi Preštire n, da je videl, »de le petica da ime' slovčče.s — G. C. misli, da bi se moralo glasiti daje (pflegt zu geben), jaz pa si pesnikove besede rajši razlagam tako-le : Vselej, če kdo zasluje, vidimo, da mu je bogastvo pridobilo slavo, nepetičen mož ne najde iz lepa priznanja, ne pribori si slave. Tako je bilo, tako" je, takd menda tudi ostane. To je izkustven stavek (Erfahrungssatz), za vselej veljaven izrek (yvtoa7)), in Grk bi brez pomisleka postavil svoj aorist. Primeri: OOoslg stuIoutTiGSv T7.ju oi7.y.io; tov (ne obogati).
Sodil bi človek, da je čitateljev in razlagavcev prva dolžnost, da si poskusijo pesnikove besede, kakeršne so, pravilno raztolmačiti, in potlej šele, če se nikakor ne dad6 razložiti, smeli bi trditi, da se ni prav izrazil, potlej šele bi smeli njegov izraz grajati in ga (morda) popravljati, pri nas pa, žal, bas Prešerna obsodijo kaj hitro, in to je že nekaka tradicija, češ, Prešeren je Gorenjec, tedaj je njegova slovenščina vsa pomešana z germaniztni (?), odtod toliko napačno rabljenih perfektivnih glagolov. Ravno navedenih mest gosp dr. Tertnik sicer ne navaja, gledč teh se torej njegova razprava z »Vien-čevo« ne strinja in molč<f odobruje naštete perfektivnike — kar je tudi popolnoma pravi — Toda imamo še drugih mest, kjer se tudi g. dr. Tertnik spotika ob Prešernovih perfektivnikih, priporočuje' namesto njih imper fektivnike. Oglejmo si še teh  nekatere.
V zabavijivem napisu, }> Čebelice šdstomerjevcam* namenjenem, mčni g. razpravljavec, da bi se morala glasiti tretja vrstica: »Ne v6, kam se cezure de vaj o« (namesto dejd). K temu mnenju ga je utegnila zavesti množina; pri jednini bi se mu   bil morda perfektivni   glagol zdel čisto na-
Listek.
637
raven, in bržkone bi se ne bil spoteknil ob stavku: »Ne v6, kam se cezura dene (kam se ima dejati)«; a tu je bilo ravno pomisliti, da je Prešeren rabil plural »cezure* z ozirom na mnogovrstnost cezur v istem heksa-metru. Pesnik, ki v istem heksametru napravi več glavnih zarez, cezur ne deva, ampak jih dene; ako pa v vsi vrsti šestomerov rabi vseskozi cezuro »penthemimeres«, tedaj jo deva ali stavi za tretjo arzo. Navedeno pušico pa kaže menda razlagati tako-le: Če kdo postavi v šestomeru namesto daktila (ali jednakoveljavnega nadomestila t. j. spondeja) samo trohej, tedaj pride s cezuro v zadrego, tedaj ne ve kam dejati cezuro (kje naj napravi zarezo). Da bi kdo ne včdel, kam se sploh devajo cezure, to ne more biti posledica navedenega pogoja, kakor bi morda prej včdel, potlej pa ne, ampak le v tistem posamnem slučaji, kadar je zverižil šestomer od trohejev, ne more pogoditi mesta odločni  glavni cezuri.
(Dalje prihodnjič.)
L. P.
LISTEK.
Zbrani spisi Pavline Pajkove. Naznanili smo že v poslednji številki prvi zvezek zbranih spisov, katere je pri Dragotinu Hribarji v Celji izdala naša dobroznana pisateljica, gospd Pavlina Pajkova. Izredno ukusno natisnjena knjiga obseza poleg životo-pisnih in književnih črtic o gospe" pisateljici, katere je spisal g. prof. dr. Janko Pa/k, v prvem oddelku pesmi, v drugem pa ,,Občutke 11 a novega leta dan" ter noveli .,Odlomki iz ženskega dnevnika" in ,,Blagodejna zvezdica". — Pesmi so bile priobčene v posamičnih letnikih mariborske ,,Zore" in so leta 1878. izšle v posebni knjižici, torej so večinoma že znane slovenskemu občinstvu. V obče nam ugaja ta in ona, dasi je oblika časih nedostatna. Pograjati moramo nekatere stike, ki dandanes. ko se je vzpelo slovensko pesništvo na razmeroma visoko stališče, nikakor ne prebijejo stroge kritike 5 spotikamo se semtertja ob prisiljenem naglašanji, nepravilnih ali vsaj dvojbenih slovniških oblikah in ob neobičnih besednih razpostavah, kakor 11 pr. v zvezah : ,,Na-te" spomin me sili, bridko da vzdihujem (namesto: ,,. . . da bridko vzdihujem). Takih zvez je v knjigi prav dosti. Zasledili smo tudi v uikaluih stavkih tožilnik namesto rodilnika (takisto pozneje v prozi); primeri: ,,Brezna dni plam z molitvo vneto da ne vgasim" (16.), „Moj dar ti ne bi tak zaničevala, tak mrzlo ne bi dala mi slovo" (56.), ,,Iščem, pa ne čujem petje slavčevo" (63) i. dr. Ne glede" na te nedostatke, zmatramo za najboljše pesmi v zbirki te"-le: ,,Motto", ,,Cvetlicam" (dobra ideja; verz: ,,Ko glasno nam, prem neme, k srcu govorite" je dosti trd); ,,Sirota", „Milih pokojnikovih dan", ,,Novomašniku", „Tvoje mokre oči", ,,Osameli cvetici", ,Jesen" (razven končne kitice), ,,Materni glasovi" in ,,Gazele". — ,,Občutki na novega leta dan" so prvi spis pripovedne vsebine in so pokazali že leta 1876., da sme" slovenska književnost pričakovati še marsikaj lepih del iz peresa gospe pisateljice. Jako dobro pogojem so ,,0 d lom k i iz ženskega dnevnika", kjer se je pisateljica globoko zamislila v duševno življenje mlade deklice, kateri se je vzbudila prva, žal, da nesrečna ljubezen. Dejanja je sicer malo, ali refleksije se takd strinjajo z mišljenjem in čustvovanjem dekliškim,   da   smo   to   novelo   radi   čitali   od   začetka   do   konca.     Spis  pa bi se
Književna  poročila.
693
Iglava. Drž. gimn. Primožič, dr. Anton: Ueber den Demosthenischen. Periodenbau.   25   str.   (Gl   iste gimn.  izvestje za leto   1886/87.).
Nikolsburg. Drž. gimn. Krassnig Ivan: Die Principien des Schonen. 37  str.  (Gl.  iste gimn.  izvestje za leto   1885./6.).
Celovec. Drž. realka. Hartman, dr. Vincencij: D a s seenreiche Keutschachthal in Karnten. Ein Beitrag z ur naheren Kenntnis der Seethaler des Landes. (Mit einer Karte). 40 str. (Gl. iste realke izvestje za leto  1885./6.).
Ljubljana. Drž. realka. Knappltsch Balthasar: Die Einwirkung des W a s s e r s auf Blei i m Allgemeinen und insbesonders die des Wassers der stadtischenWasserleitung in Laibach. 38. str.
(Konec prihodnjič.)
V. Bezek.
Književna poročila.
v.
0 jeziku Prešernovem.
(Dalje.)
»Satelitov trop nam zvčzde kraj oznani* (121. 4) t. j. kadar se nam pokaže spremnic trop, tedaj nam oznani zvezde stališče; kadar spremnic ne vidimo, tedaj nam tudi ne naznanjajo zvezdinega stališča. Ta izrek se mi zdi jednako pogojnega značaja, kakor če pravim: »Dolgotrajno deževje in močni nalivi napravijo povodenj«. Kjer se nam pokaže krdelo spremljevalk (oziroma spremljevalcev), ondu včmo, da mora biti spremljanka; po stanji spremnic vselej spoznamo stališče zvezde osrednice, najsi bi nje same ne videli.  —
»Veselje preleti natoro celo* (146. 8). Vsako pomlad se vzbudi priroda v novo življenje; vselej, »kadar mine zima huda*, preleti vso prirodo novo veselje, in tedaj tudi rože bolj veselo razvijejo in pozen 6 svoj cvet.
V elegiji na M. Čopa pravi pesnik: »Niso suhe" nam prijatlam oči, ki se spomnimo tebe*. — Gospodu dr. Tertniku bi bolje ugajalo spominjamo, meni ne. Poleg imperfektivnega glagola bi si namreč morali prikrojiti misel tako-le: »Mi tvoji prijatelji se te spominjamo in jokamo se o tvoji prerani smrti«. Tega pa vender ne, da bi bili prijatelji po Čopovi smrti neprestano nanj mislili in se jokali; le ob spominu nanj jih je miločutnost genila do solz. — Kaj pa, ali je  »prijatelji, ki (= kateri?) se spominjamo*
694
Književna poročila.
morda namigljaj, da se ga nekateri ne spominjajo? Nikakor ne. In kako prozajiško bi bilo naglašati, da se prijatelji prijatelja spominjajo, zakaj to je umevno sam(3 ob sebi, da ga ne pozabijo takoj, če so res prijatelji. — Stavek »ki se spomnimo* ni morda prideven ali vzročen stavek in ki ne namestnik oziralnika (— kateri), ampak je pogojno-časoven stavek, in ki kon-dicijonalno-temporalen veznik (k«, ka; ko, cum). Vselej, kadar se spomnimo tebe; dragi prijatelj, porosč nam solze oči. Primeriti je glede" ki tudi  (26.   11):
Se v slavi, ki zgriidi Ga smert, prerodi —
t. j. pesnik je vse življenje pozabljen in preziran (zanj družba ne mara, in on ne za njo), ko p a umrje, zasluje, in kakor ptiča Fenisa ga ovenča svetloba.
V stavku (184. 14): »De v naše kraje oznanvat jo pride« imamo pač le zamenjavo časov, a ne zamenjave imperfektivnega glagola s perfek-tivnim (pride = je prišel); prihod je dovršen. Zamenjava časovnih stopinj bi pa utegnila biti bolj upravičena nego zamenjava časovne kakovosti, saj je znano, da sedanjik lahko nadomešča i minulost i prihodnost in da slovenščina oblikoslovno tudi več nima drugega časa, da je torej prisiljena ali nadomeščati ali opisovati.
Jednaka je tudi z verzom (113. 1.): »Perjžtel, ki 'z sveta prideš, mi povej po pravici*. — Prideš je toliko, kakor »si prišel«, a ne »prihajaš* ; ko prišedšega ogovorim,   mislim si prihod dovršen.  —
In kako je s pozabljanjem? Pozabim = izgubim pomisel, misel izgine, (pozabil sem = izgubil sem pomisel, izginila mi je); pozabljam = misel mi gine in temni, t. j. polagoma izgublja svojo jasnost in določnost, druge misli se silijo v ospredje. — Kdor ne misli več na svojo varnost, ta po mojem mnenji ne pozablja šele sebe, nego j e že pozabil. Črtomir, stoječ na bregu bohinjskega jezera, naslonjen na svoj krvavi meč, vtopljen v strašne samomorne misli, pozabil je poleg teh mislij samega sebe, in ribič, prives-lavši preko jezera, opomni ga, kak6 neoprezen je, ker ne misli nase in na svojo rešitev, češ, da je tu nevarno zanj, naj si torej rajši poišče varnejšega zavetja. Nedovršni glagol zabljevati (pozabljati) je n. pr. umesten v Korytkovi zbirki narodnih pesmij I. 54; na dotičnem mestu Prešernovega »Krsta« (179. 18) se mi pa nikakor ne zdi. »Ne bodi tako izgubljen«, pravi ribič, »zavedi se svoje nevarnosti ter poskrbi za svojo rešitev*. — Kakor pa ne morem reči namesto »izgubil sem« izgubljam, tako se mi zdi neupravičeno pozablja namesto »pozabil je*. Igralec, ki je izgubil, ki je na izgubi, pravi: »Toliko in toliko izgubim«, a nikdar ne: »Toliko in toliko izgubljam*.    Včm, da bode marsikdo   pripravljen ugovarjati, češ, to
Književna poročila.
695
je po nemškem (ich verliere), včm, da je vsestransko pravilno le: »Izgubil sem, na izgubi sem, imam izgube toliko in toliko.« —¦ Toda prav tako" včm, da moram rabiti perfektiven, a ne imperfektivnega glagola, če postavim namesto perfekta sedanjik. Ob imeni »dejanski ali faktiški pomen« (nasproti durativnosti ali trajnosti) se po mojem mnenji ne kaže spotikati, sicer pa ga nisem izumil sam, ampak našel sem ga pri slovničarjih ter sem ga uporabil, govoreč o posebnih prikazih na slovenskem glagolu, in sem sodil, da ga je subsumirati pod p6jem perfektivnosti. — In prav s tega stališča še danes sodim o dotičnih perfektivnth glagolih.
Kar pa se je v preteklosti jedenkrat zgodilo, ali o čemer si to mislim* (saj je izražanje zavisno jedino od našega mišljenja, a ne od istine, ki utegne biti različna od našega predstavljanja), o čemer si torej mislim, da sejezvršilo, o tem si tudi lahko mislim, da se utegne poleg istih pogojev zgoditi i danes, i jutri, i kadarkoli. Ako pravimo, da ima perfek-tivni glagol pomen futura, moramo pač za take slučaje, kakeršni so nam tu na mislih, dostaviti, da to ni določen, ampak samo nekakšen pogojen futurum. — Skoro bi dejal takemu sedanjiku dovršnih glagolov kot neki posebni kategoriji neomejenega ali vsakokratnega sedanjika moznostni sedanjik potentialis. Časih nam rabi v tem možnostnem sedanjiku tudi imperfektiven glagol; n. pr. »Ončgav hlapec pet mernikov pšenice vzdigne kakor nič, brat njegov jih pa še celo"  nese«.   —   —
Prešeren pravi (165. 9) »Tje, kamor moč preganjovcov ne sčže(< (nas vede smrt). G. Celestin 1. c. misli, da bi bil moral Prešeren reči ne sesa. Kako krivična graja perfektivnika ! — Sezala bi pač, sezala, ko bi le mogla seči, toda nezmožna je. Mislimo si debelo drevo, trije možje" je obsezajo (izkušajo obseči), toda ga ne obsežejo (= ne morejo obseči).  —
Jednako   umevam   konec   ravno istega   Prešernovega soneta,  ki slove: Tje v posteljo postlano v čemi jami, V kate"ri  (se.  postelji) spi, kdor va-njo spat se  vldže, De glasni hrup nadldg ga ne predrdmi.
Zadnji stavek je načinoven:   tedaj: nevzdramno spi, tako trdno spi,  da ga glasni hrup nadlog predramiti ne more. Jednako sodim o verzih (184.  20).
Kak, kar grešila sta Adam in Eva,
Na križi operd kervi potoki — in nikakor bi ne pritegnil zamembi z imperfektivnim glagolom opirajo. — Kdor se opira ali pere, ta se samo izkuša oprati, a vselej se mu ne posreči. — (Opero = sie sind imstande reinzuwaschen). Spasiteljeva sveta kri ima tak6 očiščevalno moč, da opere madež podedovanega greha. To pa se sevčda zgodi le pogojno, sam6 če sv. krst človeka posveti v otroka božjega.
696
Književna poročila.
Glede"  dovršnega glagola v  verzih   (150.   2).
Velika,  Togeuburg !  bila je meVa Terpljčnja tvoj'ga;   moje ga premaga  —
češ, da ga je zameniti z imperfektivnim premagtije, zlagata se gospoda presojevavca Prešernove slovenščine; vender tudi soglasni obsodbi ne morem pritegniti ter utemeljujem svoje mnenje tako-le: Kdor šele zmaguje, še ni zmagal; nadejerno se sicer, da utegne zmagati, a prav tako lahko se še v zadnjem trenutku sreča in zmaga nagne na nasprotnikovo stran. Misel Prešernovega soneta je ta : Togenburgovo trpljenje je bilo sicer veliko, ali moje je vender še večje, zakaj ta vitez je smel vsaj gledati v raj svojih želja, jaz pa se niti ne upam ozreti vanjo. — Ce je torej Prešernovo trpljenje večje od Togenburgovega, tedaj je že večje in se ne veča šele; mero obojnega trpljenja si moramo v zvrho medsebojnega primerjanja misliti dopolnjeno in razmerje med obema trpljenjema ustanovljeno, a to razmerje je facit premage, in ne premagovanje. — Prešernova trditev je nekamo pogojna: Res da je trpel Togenburg mnogo (koncesivno priznava), a dasi je njega trpljenje veliko, vender je, če je postavimo vzpored mojemu in je primerjamo, moje še večje; moje trpljenje Togenburgovo še prekosi — mislimo si moje trpljenje s Togenburgovim vzporejeno, tedaj vidimo, da ono mojega ne doseže.  (Primeri  grški optativ z av).
Tudi o vzgledih (64 15): »De zakon naju z veže* in (101. 18) »Na dčlapust*) de sddniga jez dneva slovim«, ki jih g. razpravljavec navaja za sedanjike s prihodnjikovim pomenom, treba opomniti, da je to le nekakšen pogojen prihodnjik, a ne določen kakor n. pr. (103. 7.), to je le nekakov conkmctivus finalis.
Perfektivna glagola vpeti kitici »Krsta«: sprosti in skrije (175., 20 in 22) bi si jaz tudi rajši vsaj poskusil tolmačiti, nego bi ja obsodil, češ da slujta pravilno: sprostira t. j. razprostira in skriva, najsi bi to tolmačenje tudi ne zadovoljilo vsakogar. Ce za vzgled takega tolmačenja navedem Vodnika, češ, tudi on pravi, da se na Vršac stopivšemu neznan svet odpre (ne odpiraj, utegnil bi me seveda kdo zavrniti, daje ondu s perfektivnim glagolom izražena izpoved v zvezi z imperativom pogojnega pomena, iz kratka, da je porek k perfektivnemu proreku: »Če sedeš, tedaj se ti odpre« — da bi pa v drugem slučaji morali reči: »Ce na Vršaci sediš in se razgleduješ, tedaj se ti odpira neznan svet.5 Toda kaj mi brani, da si tudi v  Prešernovi kitici v mislih ne   dostavim pogoja p er f ek t i v n o iz-
x) Besed »na dčlapust« pa ne smemo izpustiti, ko citiramo ta stavek, (kakor se je to zgodilo v razpravi 29. 36,) sicer čitatelj misli, da je »sodniga dneva« časoven ge-nitiv, kar pa ui, ampak je zavisen od »delapust«. — Delopust kakega dnč se pričn& že prejšnji dan,   —
Književna  poročila.
697
raženega; n. pr. »Če stopiš na bleski grad ter se ozreš po rajski okolici« i. t. d. Sicer je pa tudi znano, da pridobi vsak opis in da je živahnejši, ako zasuče pisatelj stvar tak6, da se slika tako rekoč šele pred nami porodi in razvije, nego da bi jo nam pokazal že dovršeno v durativnem položaji upodobljenega prizora. Četrti odstavek dr. Tertnikove razprave govori o pomenu nekaterih besed, ki se baje po Prešernovi rabi ne strinjajo s sedanjim pomenom. Na nekaterih besedah, navedenih v tem odstavku, ne morem najti nobene posebnosti ; graja in Četrtnica n. pr. sta znani še danes. — Pač pa bi bil marsikdo gotovo rad zvedel kaj natančnejšega o redkih pojedinicah in njih etimologiji; n. pr. šušmar (97. 2), šalobarda, Čobodra, zlobodrati (159. 1, 11, 13). Zanimljiv je pogostni dokaj (= mnogo); zagodnica (81. 2 — das Standchen), ki se pa sevčcla ne izvaja od zagosti menda, nego bržčas slove tak<5, ker je namenjena za god (primeri podoknica, odhodnica i. t. d.). — Kaj naj pomeni presnet (41. 5)? — Odreči, ki ima v pesmi o povod-njem moži sedaj navadni pomen: ne privoliti, pa menda (51. 18) tudi pomeni odgovoriti, odvrniti, zakaj v navadni rabi bi pričakovali pač potem: »Odreče mu s temi besedami.« — Oblikoslovno zanimljiv je glagol trešmti (163. 1); pričakovati bi bilo ali treskniti (II.) ali treščiti (IV.), kaj ne? Znano razločevanje med neprehodnimi glagoli tretje in prehodnimi četrte vrste pri Prešernu ni razvito; primeri oživela (138. 4) in ozelenel (163. 3); toda to je pač kolikor toliko zabrisano v gorenjščini sploh. — S sodbo, da je izraz druga molitev (73. 5) Prešernu tisto, kar: -»vsaka« druga molitev, »vse«, druge molitve, s to sodbo se nikakor ne morem strinjati. Čemu to naglašanje vsaka, vse?! Čemu mašnik danes tak6 hiti z misererom, z libero in z drugimi pogrebnimi molitvami ? To je vender umevno. Če že hočemo kaj razlagati, tedaj bi kvečjemu opozorili na sinekdoho (singular) in pa da bi se utegnil prepozicijonalni izraz »per pokopu« tolmačiti ne kot prislov, ampak po staroklasiških vzgledih kot pridevek (= mit den tibrigen Begrabnisgebeten). — Zmerom v pomenu pri miru} (ti pa mene pusti zmeram 29 15) menda prvotno t. j. po etimologiji ni različen od zmerom (= vedno). Glej M. E. W. 195. Kot vzporednico obliki zapoldan (50. 14) si še zapomnimo iz gorenjščine izraz: za vrha (erwachsen, gross) (adultus,   grandis),   n.  pr.   »N.  ima  dve  dekleti,   jedna je še majhna,  druga
pa že za vrha«.  —  »Ki«  v verzu (187.  10):   »roži....., ki pride nanjo
pomladanjska slana«  ni oziralnik, ampak časovni  veznik (ks,  ko), kakor  na mnogih drugih mestih. — »Da bi glagol očitati  sedaj   kje pomenjal *): y>na
1) Oblika pomenjati namesto pomeniti je prava nebodijetreba, ki se je izcimila iz tistega modernega nezavestnega teženja za imperfektivniki, kakor bi pomeniti ne bil že sam imperfektiven. Saj je vender izimenska tvorba iz samostalnika pomen (Bedeutung), ne pa prefiksiran (po -\-)meniti.  —
698
Književna poročila.
dan spraviti, pokazati i, kakor pomenja to v Prešernu (136. 2), nam ni znano« — piše g. dr. Tertnik. Meni kaj takega tudi ni znano, da bi med narodom kje imela beseda takov pomen, saj ga pa tudi lahko imeti ne more. — Koseški je pač preložil Schillerjeve   besede:
Und drauend wies mir die  grimmigen Zahne Der entsetzliche Hai, des Meeres Hvaiie —
tudi s pomočjo tega originalnega glagola takode:
In jadno grozivši mi zobe  očita Pomorski pes, jezera risa serdita.
Oba pesnika sta, kakor je videti, glagol očitati devala v zvezo s pridevnikom očit (manifestus); tedaj jima je pomenilo očitati (= manifestum facere). Tega seveda nista pomislila, da bi takov izimenski glagol menda po pravilnem poti ne bil zašel v 5. vrsto, ampak vrinil bi se bil v 4. Toda o tem obširneje drug pot.
V tem oddelku čitam tudi vprašanje: Je H ^slja* (= sla = Lust) v gorenjščini znana? — Da, znana je, in ne samo samostalnik, ampak tudi pridevnik sljav je še znan. Sljavo je n. pr. govedo, ki s6sebno rado žveči usnje, cunje in take stvari. Sljavi so otroci, če radi kaj glodajo, kar ni za jed, n. pr. omet od zidii. Sljave so večkrat tudi materničave in samodruge ženske. Iz kratka: sljavost je nekova hotljiva bolezen. Sija ga prime, komur se kake reči prav šiloma zahoče. — To besedo so naši pesniki in pisatelji prav radi uvajali v knjigo. Ima jo Vodnik v basni »Kos in brezen«, Svetec v pesmi o tožečem drevesi, Levstik v *Uri«. Tudi Koseški jo je vpletel v zadnjo kitico svojega speva o slovenskem oratarji, in R. Ledinski v pesem »Zaničevavcem pevcev*. — Vender še ne trdim, da so jo vsi poznali in se je zavedali z doma; v zadnjih dveh slučajih se mi zdi sumnjiva nezavednega posnemanja. Preščren ima to besedo na dveh mestih (30. 9 in 156. 12), pa tudi na obeh pravilno pisano sija. Pozneje šele so mu to obliko popravljali v sla, a ne popravili, ampak pokazili so jo. — Prvič sklepam po izreki, češ da bi se morala potem Gorenjcu, ki pravi kovo (das Rad) zvo, (sehr) i. t. d., ta beseda glasiti sva. Drugič jo pa tudi razlagam kot tvorbo, napravljeno s sufiksom ju, in sklepam tak6-le: Tudi v drugih jezikih vidimo, da se izrazi za strastno poželenje naslanjajo na pojme: goreti, zgati, peči [Brunst, Ghtt der Leidenschaft, brennendes Verlangen, heisse Sehnsucht, ardor, fervor, aestus, calores, amoris incendium, igniculus desiderii i. t. d.). Ali ne bi utegnilo isto veljati tudi za našo besedo tak6, da bi jo izvajali iz korena sul (M. E. W. 334)? Vzporednice so potem: (sul : sija : sljav = riid : rja (rubigo) : rjav (robiginosus) = tU : tilja (corruptio) : teljav (morsch) = mig : miza (nictatio) : mižav i. t. d. —). Res je, da Miklošič v eti-mologiškem   slovarji   besedo   navaja v obliki   sla   pod   korensko   obliko   slu
Listek.
699
(pag. 309.) v zvezi s staroslovenskim oshnati (hungrig werden) z dostavkom sla do jedi (Esslust). Toda to nas zopet opominja nekove bolezni v ješčnosti, ki ji pravi Nemec HeiChunger, a Ovid (Met. VIII. 828 in 845) ardor edendi in inplacatae flamma gulae. — Kaj, ko bi bila sija do jedi uprav Homerjev {k)ix6; (Od. XVII. 603, XIX. 198.), a oshnati Ksenofontov {$ouXtaMwai, sija  sploh pa brtiktpiot?   —
(Konec prihodnjič.)
L. P.
LISTEK.
Družba sv. Mohorja nam je poslala letošnje svoje knjige. Vsakemu družabniku gre" teh-le šest knjig: 1. Jeruzalemski romar. Opisovanje svete dežele in svetih krajev. Spisal dr. Frančišek Lampe, II. zvezek; 2. Molitvenik : Življenja srečen pot. Spisal Anton Martin Slomšek; 3. Kitajci in Japonci. Spisal Josip Stare; 4. Naše škodljive rastline v podobi in besedi. Opisal Martin Cilenšek, II. snopič; 5. Na krivih potih. Povest. Priprostemu ljudstvu v pouk in zabavo spisal Zaljski, Slov. Večernic 47. zvezek; 6. Koledar za leto 1 894. — Nekoliko več o teh knjigah izpregovorimo v prihodnjih številkah.
Slovanska knjižnica. Prvi snopič tega zaslužnega književnega podjetja, katero je zasnoval urednik A. Gabrsček v Gorici, prinaša povest iz češke zgodovine ,,Ratmir", spisal Jan Vdvra, poslovenil Petrovič. ,,Ratmir" je zanimljiva slika iz slavne minulosti češkega naroda, povest, katera bode, kakor upamo, splošno ugajala tudi slovenskemu čitatelju. — ,,Slovanske knjižnice" prvi zvezek nam, iz kratka povedano, v domačem lepem jeziku, kateremu bi le tu in tam očitali kaj malega, podaja lepo vsebino; zat6 bodi našim čitateljem s6sebno priporočen. Za pet pol berila 12 kr., to pač vzmore vsakdo, komur je res do napredka naše književnosti!
Drugi snopič »Slovanske knjižnice« obseza dično povest Sienkievviczevo iz Kristove dobe »Pojdimo za Njim!«, poslovenil Petrovič, dalje istega pisatelja mračno sliko iz poljskega življenja, »Angelj«, poslovenil f Fr. Geslrin, životopisno črtico o Sienkiewiczi in napdsled pesem  »Stanku Vrazu na dan 8.  rujna godine   1880«, zložil A. Šenoa
Trtna uš in trtoreja. — Dve ljuti sovražnici sta v poslednjih dveh desetletjih napadali vinsko trto in jo hočeta uničiti, kakor bi človeku zavidali sladko vinsko kapljico, »ki utopi vse skrbi, v potrtih prsih up budi«. Toda človek se krepko upira obema, trtni uši in peronospori, in posrečilo se mu je najti pomočkov, da si ohrani vinsko trto, katera že tisoč let rase in rodi po naših osojnih gričih. Proti peronospori pomaga škropiti z modro galico, in le še nebrižni in nemarni vinogradnik opušča to delo sam sebi v največjo škodo. Proti trtni uši sicer še nimamo pomočka, dasi je francoska vlada zanj razpisala darilo 300.000 frankov, dobili pa smo iz domovine trtne uši, iz Amerike, tudi trto, dasi divjo, katera se ne mčtii za napade trtne uši, in na to podlago lahko cepimo najboljše domače trte. Da je to jedina pot, oteti naše* vinogradarstvo, o tem pač ne more dvojiti najnejevernejši Tomaž, ako si ogleda nove zasade ameriških trt, zlasti na Bizeljskem. Tam je bila trtna uš že pokončala vse vinograde, toda na me-tu opustošenih zelene" na mnogih krajih že novi vinogradi,   katerih trte so obložene s sočnatimi  grozdi.
Književna  poročila.
761
Gradec. Dež. vel. realka. Prodnigg Henrik: Ueber Tiecks Sternbald und sein Verhaltnis zu Goethes Wilhelm Meister. 21 str. (Gl. iste realke izvestje za leto   1890./91.).
Ljubljana.   Drž. realka. Franke Ivan: Die Gewasser in Krain und ihre nutzbare Fauna.  (Mit einer Karte.)  24 str.
V. Bežek.
Književna poročila.
v.
0 jeziku Prešernovem. (Konec)
Zadnji odstavek dr. Tertnikove razprave govori o Prešernovih germa-nizmih. Nikakor sicer ne trdim, da naš pesnik ni zagrešil nobenih, vender moram odkrito izpovedati — in najsi me zadene očitanje izneslovenelosti — da imam gledč tako zvanih germanizmov precej širšo vest nego g. raz-pravljatelj. Take fraze, kakor n. pr. »Nar več svetd otrokam sliši Slave* (172. 22), ali »De bi peljal mojo prLvdoc< (43. 4) ali »znabiti* namesto »morebiti* (73. 3; 158. 12; 167. 12) ali »zastopi« namesto »razumi« (97. n) — take fraze nam sevtida ne morejo ugajati. — Toda glede" glagola -»podučiti«-, zaradi katerega so nekateri gorečneži bili zagnali velik hrup, strinjam se popolnoma z mnenjem sDomin-Svetovega* urednika, ki je izraženo na platnicah 5. letošnje številke, češ da »poučiti« ni za trohico boljši od »podučiti«. — Če lahko kaj preživimo, ne v6m, zakaj ne bi mogli prav po slovensko tudi česa doživeti. Morda zat6 ne, ker je bil mož, ki je pel »Kaj doživel sem na sveti«, samo star Kranjec, in ne star Slovenec (kak Iztekl6sem) ? — Čemu naj bi nas motil nemški »erleben« ? Bodemo li morda tudi »doseči« zavrgli zaradi nemškega »erreichen« ? Menda vender ne! — »Tezo prenesti«. (175. 9) se mi zdi popolnoma naravno, »težo prebiti ali pretrpeti11- pa ne, zakaj teža se pač nosi; kako bi se prebijala, tega si ne morem misliti.
Med sramovati se koga in sramovati se pred kom je pač nekaj razločka. Nespameten otrok, ki se n. pr. svojega obnemoglega, siromašnega očeta sramuje, ne sramuje se pred očetom, ampak pred ljudmi. Če kdo s predrzno samozavestjo kaj poskusi, da bi se posebno izkazal, pa se mu ne posreči, tedaj se morda sramuje, pa ne ljudij, ampak ponesrečenega poskusa, pač pa pred ljudmi, vpričo   katerih se mu je pokazilo —- i, t. d.   —
762
Književna poročila.
Preščrnu se tudi očita, da je nemčeval v skladnji, ker je n. pr. za pridevek (Attribut) samostalnikom prideval samostalnik s predlogom: (69. 3) lepote 'z Ljubljane (=z die Schonheiten von Laibach); — cel6 to, da je »lepota* rabil v osebnem pomenu (?), celo to da je provzročila nemščina. —- To pa menda vender ne. So li morda izrazi v srbski narodni pesmi, kakor »od Prilipa Marko, Relja od Pazara, iz planine vila« tudi germanizmi ? —- Je li  morda sestavo :
Nek izvedu lepotu devojku, Neka bira,  čiju če jabuku, Mašila se za koju joj  drago, Onoga je lepota d e v o j k a !  —
je li morda to sestavo tudi provzročila nemščina ? — Ne! Toda recimo, da je »polje prilipsko« pravilneje povedano nego »od Prilipa Markoc, recimo, da slovnica daje * ljubljanskim, ljubeznivim gospodičnam« (128. n) prednost pred »bratcem iz Ljubljane*- (Koritkove narodne pesmi V. 14.) — tedaj pa poglejmo, ali je bilo Preščrnu (69. 3) sploh mogoče namesto pre-pozicijonalnega izraza postaviti pridevnik. Kakor učimo, da je poleg »očetova kisa* pravilno le »hiša našega očeta^, prav tako moramo tudi priznati,  da Prešeren ni mogel drugače reči nego
Plesale lepote 'z Ljubljdne so cele —
t. j. lepotice iz vse (cele) Ljubljane, prišedše na ples (= die Schonheiten von ganz Laibach), ne pa morda »cele lepote«, kaka polovična se je tudi lahko sukala med njimi. — »Pčvic brez upa* (17. 11) in »brez oblakov srčča« (93. 21) je čisto dobro slovensko kakor »ljubezen brez ločitve« (185. 23) »zavčza z Bogam* (189. 23) i. t. d. — Tega, da je Prešeren (186. 14. »Kristjanov tvojih vse prevddri dela«) pisal namesto svojilnega zaimka 3. osebe (recimo rajši: namesto refleksi v n o-svojilnega zaimka, zakaj ¦»njegov'« ali »njihov(< je n. pr. tudi 3. oseba) zaimek 6ne osebe, ki je v stavku osebek, tega bi si jaz ne upal šteti med germanizme, cel(5 sodim, da je tvojih boljše od svojih.
Zelo krivična se mi zdi tudi trditev, da je P. nemčeval, ker je pričenjal časovne stavke z »dokler* brez nikalnice. Če g. razpravlja-telja prav umejem, tedaj smo se tu sešli s krivim nazorom, da mora imeti dokler vselej poleg sebe nikalnico. O ne, to pa ni takti! Najprej nam je pri časovnih stavkih razločevati tri vrste: t. j. časovne stavke predidočega, vzporednega in nastopnega ali sledečega dejanja. Časovni stavki preddob-nosti nimajo z dokler nobene zveze, pač pa časovni stavki sodobnosti in zadobnosti. — Pri teh pa nam je v slovenščini paziti, ali imamo v tempo-ralnem stavku perfektiven ali imperfektiven glagol, zakaj od tega, zdi se mi, da je zavisno,   aH naj z dokler  začeti temporalni  stavek zanikamo ali
Književna poročila.
7Č>3
ne. Delibeia hoc, diim ego redeo se pravi prav za prav: Premišljaj to, dokler se jaz vračam, t. j. dokler se ne vrnem. Dotlej, ko se vrnem, glej, da preudariš. — Fuit Lacedaemoniorum gens fortis, doneč Lycurgi leges vigebant. Lakonski narod je bil hraber, dokler so Likurgovi zakoni imeli veljavo == dokler niso izgubili veljave.
Krivo je tedaj, če g. dr. Tertnik zahteva, da bi bil moral Prešeren namesto »dokler napoti prihodnosti bilo je zagrinjalo* (162. 10) pisati: »dokler ni bilo zagrinjala*. —¦ Dokler je bilo zagrinjalo prihodnjosti razstrto pred gnusno sedanjostjo, dotlej je mladeniča gnalo in mikalo; ko se je zastor razgrnil, izgubila se je vsa mikavnost. Dokler je bilo zagrinjalo = dokler se ni  razgrnilo in odmeknilo.
Tako je tudi (173.   17)  popolno pravilno povedano:
Ne je"nja pre"d,  dokler ni zddnja srdga
Kervi prelita,  dokler njih kdo sope,
Ki jim bila je ve"ra  čez vse draga.
Napačno bi pa bilo, »dokler nikdo ne sope*. Valjhun je klal in moril, dokler je bil še kje kdo od Črtomirovega krdela, dokler je še kateri dihal, dokler niso vsi poizdihnili; ko so vsi padli pod mečem, bilo je konec temu mesarskemu klanju. — G razpravljatelj dalje pravi: »A prav slovenski je pisal Pr.: dokler ne mine (7. 6), dokler ne vgasne (88. 8), dokler ne cvete (120. 7)« i. t. d. — Res je, da je to prav slovensko, a ravno tako prav slovensko bi bilo :
Kak lepd se rosa bliska,
Dokler traja hladno jutro.   —
Od prihoda zlate zore,
Dokler svitlo solnce sveti t. j.  do solnčuega  zatona.   —
Dokler roža v popji dremlje, so pri nas  v  časti vijol'ce.
Negacija za dokler je prav, kjer je razloga zdnjo, da bi se pa morala staviti za vsakim doklerjem, to je zelo nepremišljena in krivična zahteva.
Miklosich (Gr. IV". 178) uči: »Nach den Ausdriicken fiir »bis« steht ne, — der Grund ist derselbe wie im vorhergehenden Falle (namreč: man denkt dabei an den Zeitraum vor dem Eintritt des bezeichneten E r e i g-nisses); ne kann auch fehlen.« — Dobro bi bilo, da nam je Miklosich tudi razjasnil, kdaj se nikalnica postavi, a kdaj se tudi lahko izpusti. — Ker je pa sam6 dejal »ne kann auch fehlen«, tedaj so menda razumeli njegove besede tak6, da je prvo pravilno, drugo redka nepravilnost in neupravičena izjema. Ce je v temporalnem stavku z durativnim glagolom izraženo z dejanjem glavnega stavka vzporedno trajajoče dejanje, tedaj negacija ni mogoča, tedaj pa sevčda tudi »dokler% ne pomeni »bis«, ampak »so lange als«. — Ce pa je v temporalnem stavku s perfektivnim glagolom zaznamenovan nastop dejanja ali prigodek, s katerim nastopi ali jenja
764
Književna poročila.
glavno dejanje, tedaj je dokler združen z nikalnico. — Dokler prosi (= dokler ne izprosi), zlata usta nosi, ko izprosi, hrbet obrne. Prosil in moledoval je, dokler ni izprosil (temp. st), t. j. tako dolgo (dotlej), da je izprosil (konsekutiven stavek). —• Primeri tudi opombo grške slovnice, ki pravi: »Es ist in der Natur der griechischen Tempora begriindet, dass sto; (= bis) mit den Formen des A o r i s t s, zoi; (== so lange als) meist mit den Formen des P r a e s e n sstammes sich verbindet.«   —
Skozi (183. 10) ni toliko kot »do cela, na vsak način« (durchaus), ampak pomeni toliko kot .»vedno t. j, od začetka do konca(< (immer, fort-wahrend), in Bogomiline besede
En  ddn sini prašat šla po vojske sre"či, Al s k d z i se še ni  sklenila z vdmi
pomenijo isto kar: »ali se vojskina sreča še vedno ni obrnila na vašo stran* (=noch immer nicht). — S tem pomenom beseda v gorenjščini še živi, da jo pa zato, ker živi v gorenjščini, treba šteti med germanizme, tega bi si jaz ne upal trditi,  morda poznajo ta pomen tudi druga narečja.
Najhujši germanizem bi pa bil po dr. Tertnikovem mnenji Prešeren zagrešil v sonetu »Kadar previdi učenčst zdravnika« i. t. d. Ta bi bil še kosmatejši nego „sliši" 172. 22). K sreči stvar ni tako strašna, kakor bi bila po razlagi g. razpravljatelja, zakaj njegova razlaga je tako prisiljena in nenaravna, da se je pač ne oklene noben sleduh germanizmov. — Navesti hočem razpravljateljeve besede, da lahko čitatelj sam sodi. — On piše: „V kitici: Hodite kamor vedno sija vas vleče (156. 12) kaže razvrstitev besed, da je ,vedno' tesno vezati s ,kamor' ter da je Jzamor vedno1 = ,kamo)'koli' (= \vohin auch immer); da je hotel Prešeren 6ni ^vedno1, rabiti v pravem pomenu (= semper), bi bil pač drugače razredil besede". — Ce se ta razlaga sklicuje samo na razvrstitev besed, tedaj je pač slabo podprta, zakaj znano je pač, kako je v vezanem govoru razporejevanje besed zavisno od ritmiške razvrstitve naglašenih in nenaglašenih zlogov. Celo v nevezanem govoru bi menda v navedenih Prešernovih besedah ne predrugačili ničesa drugega nego to, da bi objekt postavili med kamor in naglašeni vedno, kar se pa v verzu zaradi ritma ni moglo zgoditi. — Sicer nam je pa najprej vprašati, ali je taka razlaga stvarno sploh mogoča. Jaz bi dejal, da po nobeni ceni ne. Ali nam je mar misliti, da pesnik ne vč, kam sija vedno vleče njegove poglede, njegove misli in njegove goreče želje ? Čudna nestanovitost bi pač odsevala iz pesnikovih besed, ako bi dejal: »Hodite, kamorkoli sija vas vleče«. — Da nam je ta vedno razumeti v njega pravem, navadnem pomenu (= immer, fortwahrend), jasno in razvidno je razven iz tega soneta samega tudi iz predidočega (»Oči bile" per nji   v  deklčt  so   sr<ždi«),   s  katerim sta   bila   skupaj   prvič   natisnjena   v
Listek.                                                      765
43. številki ilirskega lista iz leta 1836. — V tem sonetu pravi pesnik, da je prepovedal ustom o nji govoriti, pogledom se za njo ozirati, rokam pisati njeno ime ter nogam hoditi za njo — in slušali so. Tako se je pesnik dolgo ustavljal ljubezni,  toda zastonj,  zakaj
Ne bdgajo ga misli, želje vroče, Dreve"sam,   hišam,   relcam,   hribam p6ti Do nj 6 ni njim zastaviti mogoče.
Torej do nje ga vedno vleče sija, pa ne kamorkoli! Primeriti je glede" te misli tudi pesem ,,Ukazi". — —
Ne strinjam se sicer popolnoma s sodbo, ki sem jo nekje čital, češ da Prešerna more prav umeti samo gorenjski Slovenec, zakaj, za Boga, kam pa hočemo, ako naj Levstika in Stritarja dobro morejo umeti samo Laščanje in Ribničanje, Gregorčiča morda samo Goričanje, a Prešerna le Gorenjci; — vsak izobražen Slovenec do dobra prouči vse, saj jih ni tako ogromno število odličnih literatov. — In vender je res, da Prešerna časih najodličnejši poznavalci slovenščine niso prav tolmačili. Kaj nam je torej potrebneje kot dobro urejena izdaja celega Prešerna, opremljena s korenitim vsestranskim komentarom, da ne bode naš prvi pesnik sam6 za Gorenjce — ka-li ?  -   —                                                                                        L. P.
LISTEK.
Knjige »Družbe sv. Mohorja«. 1. Jeruzalemski romar. Opisovanje svete dežele in svetih krajev. Spisal dr. Frančišek Lampe. Drugi zvezek tega znamenitega dela opisuje potovanje od Betlehema do Nazareta, potem do Damaska in poroča končno o prebivalcih Svete dežele. Pozorno smo prečkali knjigo in se uverili, da pripoveduje g. pisatelj tak<5, kakor je treba pripovedovati preprostemu ljudstvu. S tem pa, menimo, izrekli smo najlepšo pohvalo knjigi, katere prvi zvezek si je pridobil dokaj prijateljev in bralcev. —- 2. Življenja srečen pot. Nauki, vzgledi in molitve za mladeniče. Spisal Anton Martin Slomšek. To je sedaj že šesti natisek tega priljubljenega molitvenika; priredil ga je g. Miha r^endovšek. Sem-tertja so se v razporedbi ukrenile umestne izpremembe, nekoliko stvarij pa se je dodalo. Ime Slomškovo sdmo je pač knjižici najboljše priporočilo. — 3. Kitajci in Japonci. Spisal Josip Stare. Popolnoma odobrujemo namero „Družbe sv. Mohorja", da hoče svojim družabnikom odslej podajati zanimljive knjižice o tujih ndrodih in njih deželah, sosebno če se bode to goddo v takšni obliki, v kakeršni je izšla Stare"tova knjiga. Kako piše prof. Stare za preprosti narod, to vemo vsi iz njega ,,Obče zgodovine", torej nam ni treba še posebe poudarjati vrlin tega najnovejšega dela, v čegar 24 poglavjih dobode takisto izobraženi čitatelj marsikaj menj znanih črtic. Vidi se pač iz vsake strani', da je g. pisatelj spretno uporabljal najboljše vire in naposled na podlagi zanimljivega gradiva podal lep opis Kitajcev in Japancev. Knjiga ima dva zemljevida in blizu 50 ličnih slik. — 4. Naše škodljive rastline v podobi in besedi. Opisal M. Cilenšek. O drugem   snopiči   tega dela   priobčimo   kakor o prvem   snopiči   še posebno   oceno.   —