Vekoslav Mlekuž: ,,Prosveta" Učiteljsko delo izven šole, prizadevanje vzbuditi in utrjevati narodno zaves-t, delo za dviganje kulturne, socialne in gospodarske ravni med kmečkim in delovnim ljudstvom sega prav do prvih začetkov učiteljskega stanu. Učiteljski poklic ni bil nikoli omejen zgolj na delo med štirimi šolskimi stenami; delokrog njegovcga udejistvovanja je bil mnogo večji, ker je tudi že v davno pretekli dobi obsegal prav vse panoge javnega udejstvovanja. Toda vse delo učiteljstva izven šole je bilo povsem individualno, prilagodeno predvsem učiteljcvim sposobnostim, zato v večini primerov niso bile dovolj upoštevane pereče kulturne in gcispodarske narodne potrebe. Dela je bilo vedno mnogo, toda celotni rezultati ogromnega truda niso bili vidni in zato za učiteljski stan kot celoto manj pomembni. Individualno doseženi uspehi so dvigali ugled posameznih učiteljev in učiteljic, niso pa mogli postati iniciativna spodbuda ostalim, ker pač niso prodrli v širšo javnost. In prav zaradi tega ise je v naših vrstah pojavila in postala v povojni dobi še prav posebno izrazita težnja po organizaciji vsega učiteljskega izvenšolskega udejstvovanja, za kar je bilo v prvi vrsti potrebno posebno glasilo, ki ga je učiteljska organizacija tudi osnovala. Meseca januarja 1924. je začela izhajati »Prosveta«, ki ji jc bila odmerjena mesečno ena stran »Učiteljskega tovariša«. Že podnaslov: »Glasnik poverjeništva UJU v Ljubliani o kulturnem in prosvetnem gibanju učiteljstva« nam nakazujc smer — organizirati vse do tedaj skrito učiteljsko delo izven šole in ustvariti možnost, da ga ispozna tudi širša javnost. To potrjujc tudi uvodni članek druge številke: »Dviganje prosvete v narodu s knjigo in organizacijo knjižnic«, ki se začenja s sledečim mottom: Če so se učitelji in učiteljice v pre- teklosti udejstvovali kot posamezniki, je sedaj napočil čas, da se udejstvujemo tu- di na polju izvenšolske prosvete kot or- ganizirana celota. Začetek je bil skromen, razvoj časa neižprosen, in ker so se vedno bolj spreminjale potreb naroda, se je moralo tem potrebam ustrezajoče spreminjati tudi učiteljsko izvenšolsko udcjistvovanje. Ni bil zgolj slučai -' je »Prosvcta«, ki je bila osnovana kot nujno potrebna javna tribuna tega dcla, večkrat spreminjala svojo smer in tudi obliko, marveč je to zahtevala potreba časa, ki je od leta do leta vedno izraziteje postavljala učiteljevemu delu med narodom nove naloge. 2e drugi letnik »Prosvete« je v 1. 1925. začel izhajati kot posebna mesečna priloga »Učiteljskega tovariša« v kvart formatu in prav tako tudi tri številke tretjega letnika v 1. 1926. Vsi ti trije prvi letniki so vsebovali navodila za snovanje šolskih odrov. mladinskih in javnih knjižnic; naglašala se je tudi potreba OTganizacije in statistike učiteljskega prosvetnega dela. »Prosveta« naj bo glasilo vseh učiteljskih delavcev, ki delujejo in se udejstvujejo pri prostovoljnem delu izven področja učnih dolžnosti«, je še posebej poudarjeno v II. letniku. Načelni članki: »Sinteza delovanja šolskih odrov v Sloveniji«, »Dviganje prosvete v narodu s knjigo in organizacija naših knjižnic«, »Organizacija šolskih odrov«, »Prosvetna organizacija UJU« i. dr. nam že v svojih naslovih kažejo smer prvih letnikov »Prosvete«, ki jo je nato deklaračno borba uspavala za nekaj let. Ponovno jo je oživila potreba po preusmeritvi učiteljskega izvenšolskega dela. Svetovna gospodarska kriza, ki je s svojim močnim pritiskom tlačila tudi naše podeželje, je pripomogla, da se je pričelo uveljavljati spoznanje učiteljev gospodarskih delavcev, da je treba navajati vse učiteljstvo k upoštevanju gospodarske smeri pri izvenšolskem delu. V letu 1930. je začel ponovno izhajati tretji letnik »Prosvete« v revialni obliki in to kot glasilo poverjeništva UJU v Ljubljani za organiziranje prosvetnega dela učitcljstva in šole med narodom. Poleg programatičnih člankov o prosvetnem delu ima že precej prispevkov z gospodansko vsebino, ki navajajo učiteljstvo k preusmeritvi dotedanjega dela. Tako se priporoča sodelovanje pri zadrugah in gospodarskih ustanovah sploh; priobčena so tudi navodila kako delovati za dvig narodnega gospodarstva. — Učiteljska organizacija jc v zvezi is tem začela prirejati polcg druoih tudi zadružno-kniigovodske tečaje. — Tudi snovanju kmečkih in gospodinjskih nadal.jevalnih šol se posveča posebna pažnja, priobčena so tudi poročila o raznih tečajih za učiteljstvo. Vse to je jasen dokaz, da je »Prosveta« dobila s svojim III. letnikom poleg nove oblike tudi novo smer v vsebini, ki se nadaljuje in spopolnjuje tudi v IV. in V. letniku. V četrtem letniku se poleg omenjenega propagira tudi šolski radio — takrat nova prosvetna ustanova. Raven »Prosvcte« se še prav posebno dvigne ,s VI. letnikom v 1. 1933./34. Poleg dveh obsežnih člankov »Državljanska vzgoja v šoli in med narodom« in »Državljanska vzgoja v luči sodobne pedagogike« prinaša tudi že smernicc Kluba prijateljev vaške kulture. »Na nova pota našega javnega dela« je naslov programatičnega članka, ki v njern člankar ugotavlja: »Naše vasi mora prešiniti zavest, da je njihova rešitev le v vzajemni