60. številka.
V Trstu, v sredo 29. julija 1891
Te^j
xvi. A
„E D I N O S T"
<zhaj& dvakrat m teden. vsuko iraia in loboto ob 1. uri popoludn*
„Edinost" stane:
ta vse leto gl. S. — ; izven Avst. 9.— gi. za pola leta „ 3.—; „ „ 4.50 „ ta četrt leta „ 1.50;* , „ 2 25 * Ponanirne Številke se dobivajo v pro-dajalnicah tobaka v TrttO po fc nov.,
v Gorioi in v Ajdovičini po « nov. N« naroobe brez priloiana naročnin« m apravništvo ne ozira.
EDINOST
Oglasi in oznanila se rakune po 8 nov vrtnica v petitu ; za n&ilove z debelimi črkami se plačuje prostor, kolikor bi ga
obsedlo navadnih vrstic. Psslana, Javna zahvale. oimrtnict Ud
»e račune po pogodbi.
N ti dopisi hh pošiljajo uredništvu v uli^i Carintia št. 25. Vsako pismo mora biti 'Vunkovario ker nefrankovana se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo.
v nroi-nino, reklamacije in inserate premini upravniitvo v ulici Carintia U8. Odprte reklamacije o proste poštnine.
Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko.
»V idinnit Jt
Obrekovalcem!
Ni ga ostudnejšega posla, nego je obrekovanje, ni ga ostudnejšega človeka, nego je denuncijant. Ovaduh nam ne more biti simpatičen, ako tudi tako poroča, da je nekako resnici podobno, kajti namen mu je grd, nečlovešk: škoditi svojemu bližnjemu. Koliko ostudnejši je pa posel onih, koji redoma lažejo, koji o b r u k u j e j o, samo v ta namen, da bi upropastili dne, ki so jim na poti.
Ostudni ta posel udomačil se jo po nekod v nas Slovencih. Lastnost denunciranja zagledala je t Gorici beti dan in preselila se polagoma tudi v Ljubljano. V slovenskih krogih Goriških jeli so naj-popred sumničiti svoje sorojake, češ, da so veleizdajice, nevarni obstoječemu redu; v Gorici so počeli najpopred obrekovati domaČa naša društva, podtikujo jim namene, kakorfinih društva naša nikdar imela niso. Kdor bo ni pokoril zapovedim nekaterih, ta je prišel na proskribcijsko listo dnih, kojo treba brezpogojno ugonobiti. Podajači te klike lazili so okoli ministrov in druzih velikih gospodo v z jedinim namenom, da denuncirajo. Uprav te dni posloviti se je morala iz Gorice jedna najdelavuejših mej tamošnjimi narodnimi obitelji, ker je slavna iukvizacija Goriška tako sklenila. Nič ni pomagalo, da so se poslanci postavili po robu; nič ni pomagalo, da so se uradni predstojniki najkrepkejšu potegnili za dotičnika : odurna denuncijacija izpod-kopala mu je že tla tako na široko, daje ni bilo već rešitve.
Zato pa je v veliko čast narodu našemu po Goriškem, da je — sluteč kaj se na-meruje — denuncijantom duri pokazal, tako, da je klika Goriška danes brez vse veljave: redko redko ao sejani čudaki, ki jej še verujejo. Zdravemu instinktu naroda našega moramo se zahvaliti, da je prenehalo glasilo, ki je preplavljalo ves slovenski svet se lažmi in obrekovanji. Toda obrekovalci si vedo pomagati: na-
PODLISTEK. Nesreča v sreči.
Crtiea A. Tentorja.
I.
ZvrSil sem svoje tehniške nauke v Zdrigu in prišel sem v Gradec. Tu sem napravil neko praktično skušnjo, kojo sem potreboval.
Kakor slepa kokoš zrno dobim službo pri nekem francoskem delniškem društvu v Kavkazu z najboljimi pogoji.
Sreča — naj bode, dasi bi jej jaz dal neko drugo neprijazno, a pravo ime — spremljevala me je se čudnostno svojo silo; sam ne vem, kako da mi je tako dobro šlo na Kavkazu.
Bilo mi je še le 26 let, v letih cvetoče mladosti, razburjene mladeniške domišljavosti in tisočerih nad za bodočnost zapustil sem svoj dom. Solznimi očmi poslavljal sem od domačih naših vrhov, od okoličanskih naših sel: Kontovelja, Bar-kovelj, Grete, Skednja itd. Stiskalo mi je srce in notranji glas mi je očital : Greh, greh, da brez pravega razloga ostavljaš ta kraj, toli mil, toli drag vsakemu Slo-
jeli so svoje kolege italijanske narodnosti, da nadaljuje grdi posel, kojega so oni sami zapričeli.
Čudne stvari se gode nekaj ča^a sem v lepi Gorici : klerikalec združil so je z italijanskim laži-liberalcem, da se bojuje proti narodnosti slovenski. Vse svoje sile napela je čudna ta družba proti nam vsem, ki povdarjamo nekoliko odločneje narodno naše stališče. Ker pa so nameni slovenski narodni stranki kot zlato čisti, nam ne morejo drugači do kože, nego da lažejo, obrekujejo in denuncirajo. Primite gapanalavistal — to je navadni bojni klic goriških noprijateljev narodnosti naše iz liberalnega in italijanBko-klerikal« nega tabora. Ako le žugneš besedico na korist našega jezika, že si veleizdnjica, že si panslavist. Gospdda so si izbrali taktiko to, ker vedo, da jej kaj radi gredo na lim v Trstu in na Dunaj i. In tudi jako priročno je to sredstvo : upotrebljajočim to sredstvo, ne treba jim nikakih naporov, kajti terćn je že dovelj obdelau po dunajskih glasilih židovskega kapitali z m a in po drugih vnanjih neprijate-ljih narodnosti slovansko, i mej oči h sede/, svoj gori v B e r o I i n u. V svoji strasti proti nam „panslavistom" so toli oslepeli, da niti ne slutijo v čegavo korist delajo , gospoda niti ne slutijo, da služijo strast-nim protivnikom vere katoliške: brezsrčnemu židovstvu in nemškemu protestantizmu. — „Panslavizem" — ta izrodek nemško-židovske lažnjivoati — jo oni bav-bav, ki jo sedaj v modi in po kojein treba udrihati na vse pretege.
Osobito do nas pri „Edinosti" obrnila je Goriška klika vso pozornost svojo. Vest nam sicer pravi, da nismo ničesar storili, kar bi se ne strinjalo z dolžno udanostjo do vladajoče hiše, in nam pravi, da smo se vedno vedli tako, kakor je dolžnost državi zvestim podanikom. To nam izveatno po-trde vsi 6ni, ki list naš dosledno čitajo in pri tem tudi -- mislijo.
vencu; greh, da ostavljaš domovino le radi denarja, koji te pripne na kavkazko Pro-motejevo steno.
Parobrod „Meduza" sekal je valove adrijanskega morja kakor srp travo. Solzeče mi ho oko zrlo je po materinskih otokih, ki so se zgubljali kakor mali oblački. Notranjost mojo je bolj in bolj oprijemala neka tišina, postajal setu tožen. Spominjal sem se v Gradcu preživelih krasnih, dni, kjer smo sinovi dveh narodov, zvezanih železno verigo jednakih interesov, slavili imena dveh velikanov: Preširna in Starčevima. Spomini na ta prijatelski krog vabili so me nazaj .... ladija pa je plula dalje in dalje.
Milo mi je bilo pri srcu, kakor otroku, ki je sam ostal. Podal sem so v svojo kabino. Zaspal bi bil, da nisem Čul, kako je mlHd Meduzin častnik, Kotoranin — Janko mu je bilo ime — pripovedoval o srbski omladini, o visoki politiki in o svojih neprilikah.
V desetih dneh pripluli smo v Odeso, od tu na Kavkaz potoval sem druzih dvajset dni.
Delo, čisto novo življenje v tujim svetu, velika odgovornost, učenje, nove
In vendar smo grešili, grozno grešili. Razni uplivi tržaški so dosegli, da bo je prevzvišuni škof tržaški udal neosnovanim zahtevam neke dobro poznane gospode ter z:iukazal, da s 1. oktobrom preneha pri sv. Justu slovenska p r o povod in slovensko petje. Menda je povsem naravno, da nas je odlok ta zadel notri do živega' Kako bi tudi ne, ko smo videli, kako Be vesele n a j h u š j i p rov ni ki r i m s k o-k a t o I i š k e vere! Iti vesele se ga po vsej pravici : kajti škodoval bode izveatno veliko več, nego bi jej mogli škodovati se svojim sramo-tenjem vsi ti nasprotniki. Le počakajte, bodočnost Vas pouči o tem ! Poleg vero zadeta jo pa tudi narodnost naša; /.ato pa nam je bila dolžnost povdarjati tudi to stran stvari. In živo je naše prepričanje, da nikakor ni greh, ako poleg vere zagovarjamo tudi narodnost, kajti ni res in ni res, da bi si bili vera in narodnost dijamentralno nasprotni. Tako pač uči klika Goriška; ker pa jej mej slovenskimi Primorci nikdo več ne verjame, najela jo glasilo Goriških italijanskih konservativcev, da skuša širiti nje nauke in da nas denuncira kot panslaviste, da-si nismo storili nič druzegn, nego to, kar je dolžnost vsakemu človeku: branili smo koristi našega elementa, b i v a j o o e g a v Trstu, tudi ob tej priliki, ko je prevzvišeni vladika Tržaški storil korak, kojega ne bi bil smel nikdar storiti.
Goriška „L' Eco del Litorale" posvetila je tej zadevi poseben članek, polen zavijač in denunci jacij. Že uvod članku je drzna denuncijacija, pričujoča nam, da piscu članka ni bilo toliko do tega, da brani omenjeni glasoviti odlok škofijstva Tržaškega, ampak da nas d e-m u n c i r a. Sram ga bilo demuncijanta! aL* Eco*4 pravi namreč, da že davno vč, da „Edinost" ni slovensk, ampak p a n * s I a v i s t i š k list, zahtevajoč, da se vse ukloni njega programu. In celo pnpež se škofovi vred bi ne moral ukloniti. Ker pa
vemo, da Goriški kliki aluži pojem „panslavist* v isti namen kakor židovskim sovražnikom naroda našega — da je namreč vsak „parislavist" nevaren v državnopravnom pogledu — poživljamo te, drzni klevetnik, da nam nevodeš jeden sam konkreten slučaj, ko smo pisali tako, daje nasprotovalo vladarju dolžni udanosti! Poziv naš ostane izvestno brezuspešen; klevetnik bode sicer zopet sumničil, a dokazov gotovo ne bodemo čuli, kajti mi se potegujemo za koristi narodnosti naše na podlagi avstrijskih državnih osnovnih zja k o 11 o v. Gospdda italijanski konservativci, čujte resnico: nasprotui ste narodu slovenskemu osobito v jezikovnemu pogledu, in zato denuncirate kot „panslavista" vsacega, kdor 80 po robu postavlja narodnosti naši pogubnim nakanom vašim!
S tem, da povemo, kako misli člankar o krivicah, ki se tu gode našemu elementu z raznih strani, bi lahko zaključili odgovor svoj, kajti njega trditev, da ni res, da bi se Slovenoem dogajale krivice, označuje nam dovolj tega moža in njegovo mišljenje in označuje nam na novo napore znane Goriške klike. Poskrite se torej in sramujte ae, vi F e r j a n č i č i, Kluni, Nabergoji itd, kajti lagali ste, ko ste že tolikokrati v državnem zboru milo tožili o krivicah, ki se dogajajo našemu elementu v Trstu. Jedina ta trditev člankarja Goriškega lista, drzno resnici v obraz bijoča, Bvcdoči nam na nedvojbeni način, kake nazore goje gospdda italijanski konservativci glede na narodne našo zahteve. Da lahonBki listi nazivljajo škofijski ordinarijat Tržaški panslavistiškim, bi nas tolike ne brigalo — vsaj obsipajo nas pri „Edinosti* s vse drugačimi naslovi —, a všeč nam je jako, da se je člankar tega dotaknil, kajti dal nam je priliko, da naslednje odgovorimo: ravno toliko uzroka imate vi, nazivati nas so panslavisti, kolikor ga imajo lahonski listi, da označujejo škofijski ordinarijat kot panslavisti i k. Ako so oni obrekovalci,
skušnje, vse to je silno uplivalo na me, da sem mislil aamo na svoja opravila. Zvečer pa sem šel v „barako" ter ostal tam — dokler so drugi hoteli.
Tedaj niaem živel, ampak životaril sem. Lazil sem po velikanskih podzemskih galerijah ter učil se, kako se pride globlje in globlje proti srcu nebrzdanega Prome-teja. In glej, nekega dne opazim kakih 600 metrov od zadnje galerije kamenoloma prve kaplje živega srebra. Delal sem noč in dan, da sem prišel do vrela. Sreča mi je bila sicer mila, a sreča ta ni name čisto nič uplivala. Dobival sem sicer trikrat več plače nego poprej, ali življenje moje, upanja in hlepenja moja, OBtala so ista, kakoršna ao bila popred.
Denarja aem imel pač dovelj; v štirih letih sem si toliko prislužil, da bi bil mogel dostojno in pošteno živeti. Ali kaj je to, ako te vse drugo tišči in skeli F!
„Baraka* naša ni prodajala druzega, nego dobra žganja, izvrstna francoska vina, najbolji sibirski čaj, in originalni Jamajka rum. Razdražilo je to moje živce in priučil sem se strašnemu pitju, tako da skoro ni bilo mogoče, da bi se bil upijani!.
Čud no, a resnično: pri vseiu tem sem spal sladko, „sine cura".
A ta prevelika odgovornost, to veliko delo, postala sta mi počasi navada. Priučil sem se zdravo misliti samo od 9. do 11. ure zjutraj. Od te ure naprej razvijali ao se poslovi sami po sebi v svojem tiru in ni trebalo ni voditelja ni inženirja. Blago se je prodajalo, vrednost delnic so jo podvojila. Plača mi je naraala na 10.000 frankov in dobival sem 20 odstotkov čistega dobička.
Nekega večera ostali smo v baraki do 3. ure popolunoči, kajti tu jo bilo gorko in pili smo izvrstnega šampanjoa. V jutro potem nisem bil prave volje, mačji stok imel me je v svojih pesteh. Šel aem v prvo galerijo, a ni se mi dalo delati.
Sedem na kamen. Sedeč na kamenu poslušam dvogovor dveh Furlanov, ki ata bila žo nad leto dni v moji službi.
„Lopega donarja se res tu zasluži, ali vender sem sit življenja v tej pustinji. Domov pojdem, da se najem „polente4*.
Na to mu odgovori drugi Furlan : „Lahko je tebi, ki imaš ženo in lo jednoga
potem seveda — no, zaključek si lahko ••mi napravite.
Da ae je prerzvišeni škof prenaglil, pri tem ostanemo; nikakor pa nismo zahtevali, da bi bil prišel k nam po „parere".
Klasični so nastopni stavki Goriške „Eco* : „Vedi „Edinost", da katera-si bodi stvar je lahko — ne glede na to, je-li več ali manj potrebna — koristna, poučna, oportunna.[S 1 o v e n s k a propoved pri sv. Justu ni bila potrebna, sicer bi je ne bil prevzv. škof nikakor odpravil. Koristna je pač bila in oportunna, in zato se je d o zdaj obdržavala ; ker pa so se okolifičine premenile, zdelo se je škofu umestno, da jo odpravi."
Torej oportunizem v cerkvi! Ne slu-tite-li, kako insulto ste zalučali v obraz katoliški veri, ne alutite-li, da ste se postavili v protislovje Be slavnim Goriškim doktorjem, koji nasproti nam Slovencem zahteva, da cerkev ne posnaj popustljivosti in polovičarstva? Ali pa veljajo strogi vaši nauki le 8 1 o v o n-cemP! Le Slovence naj tišči glede na narodne zahteve železna pest, drugim se pa že lahko nekoliko popusti. Hvala vam lepa na Vaših naukih, mi ae jim ne bodemo pokorili! In kako — rekli bi — buršikozno se izraža ta pobožni obre-kovalec o cerkvenih obredih, priča nam iBtina, da se porogljivo izraža o „q u e s t a benedetta predica."
Drzna laž je, ako člankar trdi, da Slovenci niso zahajali k slovenski pro-povedi k sv. Justu. Ob tem uprašanji sestavil je bil — kakor smo čitali v Ljubljanskem „Slovenci*— g. župnik stolne cerkve tržaške poročilo, v katerem je čitati, „da od leta 1846., ko je bila vpeljana slovenska propoved v stolno in od tistega čaaa župnijsko cerkev, je imela ta propoved mnogobrojno pazljivih poslušalcev, vsaj trikrat toliko, kakor navadna italijanska propoved v tej ali bližnji jezuitski cerkvi, tako, da se je bati, da ako se sedanja slovenska propo-ved v stolni cerkvi namesti z italijansko, bo govornik govori) večinoma praznim klope m." Kaj praviš k temu, Goriški klevetnik P! In župnik pri stolni cerkvi nam je vsaj toliko avtoriteta, kolikor je slovanofobni člankar Goriške „Eco". Pripomniti pa nam je še, da se je tudi večina konzistorija upirala tej naredbi. In članom konzistorija bi prisodili vsaj toliko razsodnosti, kolikor Goriški .Eco*. Sicer pa vas v kratkem še natanjčneje pouče se stotinami podpisov preskrbljeni protesti oziroma prošnje. Tržaških vernikov, Le počasi, še marsikaj utegnete doživeti, kar vam ne bode ugajalo.
Najodločneje protestujemo proti trditvi,
otroka, ali jaz jih imam pet. Treba mi najmanje še 500 frankov.«
„Jaz popustim vse in grem," reče zopet prvi.
„Slišiš, meni se dozdeva, da je naš inženir v poslednjem Času ves drugačen, nego je bil poprej.*
„Menda preveč — pije.* „Tudi meni se zdi tako.* Mrzel pot mi polije lici, kajti sam sem bil najbolje uverjen o resnici Furla-novih besedi. Vsaj mi je se sedaj po glavi šumel šampanjec; glava mi je bila težka ; za nikako delo nisem bil. Popustil sem vse skupaj vskliknivši ves iz sebe: na zrak, na zrak !"
Bil sem na zraku in zdelo se mi je kakor da me je kdo polil z gorko vodo. Hodil sem sem ter tja, ne da bi česa mislil, ne da bi česa Čutil.
Kar naenkrat ae domislim pogovora obeh Furlanov. Motrivšega ta pogovor vznemirjala me je samo jedna misel: Furlana imata družino. Ta misel, dosedaj mi nepoznana, obvejala je poslej ves krog mojih misli. Dan na dan hodeval sem po neizmerni snežni belini, ne vedč, kakova da je mdr koraku mojemu.
(Konec prib.)
da smo intriganti, ker smo pisali o zadevi odprave slovenske propovedi. O zadevi tej pisali so po svoje vsi Tržaški listi; mi pa naj bi bili molčali!! Pisali smo, ker je naše občinstvo — torej verniki — tako od nas zahtevalo in nas celo grajalo, da smo postopali premehko. Dogodki, tikajoči se koristi vernikov, vele-važni so za vse, ki smo sinovi katoliške vere in ako bodo verniki tako zahtevali, odpremo jim vsikdar svoje predale, bodi to slovanofobom pri Goriški „Eco" ljubo ali pa ne. Vi ste stopili v koalicijo z liberalci in brezverci, da morete uspešneje polena pod noge metati narodnosti naši ; nas vseh pravica in dolžnost pa je, da se postavimo po robu onim, ki iz srda do narodnosti naše delujejo na korist židovstva in nemškega protestantizma. Kajti narodni indiferentizem mej Slovani, kakoršnega zahtevajo oni, ki vedno kriče, da stoje na katoliški podlagi, ne bi bil druzega nego klin na lestvici do pangermanizma. In zato so vam bodemo upirali — ne meneči se za vaša obrekovanja —, dokler nam srce v prsih bije, ker nam dolžnost naša takč veleva. V ljubezni do cerkve in naroda živimo in pademo ! Sedaj pa le nadaljujte svoje denuncijaoije!
Govor posl. dr. Ferjančiča
v državnem zboru dne 13. julija 1890.
(Dalje.)
Navel sem samo te alučaje, — da-si vem o velikem številu druzih, — da dokažem, da niti prav ne vemo, kaj da je notranji poslovni jezik. Najmanje pa vemo, k&ke so mu meje. Na drugi strani pa smemo trditi, da je notranji poslovni jezik neka stvar, na kojo vpliva vsakodobno vladajoče politično gibanje. (Res je! na desni). Ko ae pa za to odločimo, da se uredi notranji poslovni jezik, priznati nam bode, mislim, jedino to stališče kot pravo, da notranji poslovni jezik omejimo le na resnično potrebo in da ne gremo dalje, nego v resnici zahtevata skupnost in jednotnost uprave, kakor ae to na različen način izraža. Ako pa bodo veljala ta načela, ko se bodo urejeval notranji poslovni jezik, potem pa ne umejem, zakaj pri nas notarje preganjajo z globami in jim žugajo, da se jim odvzemo spisi o zapuščinskih in eksekuoijakih zadevah, koje so aloven* ski sestavili, (čujte, čujte 1 na deani), ako spise te tudi predlože slovenski (Klici na desni: Bedastoća ! Škandal!) Predložitev ta se zvrši s par besedami, čeatokrat s poročilom na rubriki. Ako je to poročilo na rubriki slovensko, grešilo se je — dasi so vsi spisi slovenski — proti notrau-jemu poslovnemu jeziku in možu ae zažuga z globo ter tudi, da se mu odvzemo vsi spisi. (Klioi na desni: Živimo-li še v pravni državi P) Zares ne vem, v kaki zvezi je t&ko poročilo, spisano na rubriki, bo skupnostjo in jednotnostjo uprave. Ako tu ne upliva nasprotstvo, imejoče svoj izvir v predsodkih, je pa to v najugodnejšem slučaji napačno razumevanje notranjega poslovnega jezika.
Ako pa se, gospftda moja, dogaja, da je vsebina enega in istega odloka pisana deloma slovenski, deloma nemški, da je eden in isti Btavek na po) nemsk, na pol alovensk — in jeden tak odlok imam tu v rokah, — potem pa ne odgovarja to, to je moje meneuje, prav nikakemu načelu. (Priznavanje in klic na deani: nepristojno!) Tako ae atranke še bolj begajo in jaz menim, da to ni druzega, nego — oprostite mi ta izraz — potvara, kakoršno ne bi smelo nikdar izleči uradno poslovanje. (Pohvala na desni.)
Še neke okolnosti moram omeniti, o kateri se je že čestokrat govorilo v tej visoki zbornici in koja se mi vidi velik zadržek slovenskemu uradovanju. OkolnoBt ta bi namreč bila, da višje deželno bo-dišče v Gradci ce!6 v onih slučajih, ko ae je v I. instanci obravnavalo slovenski,
razsoja nemški, dopošlje doli nemško razsodbo ter zaukaže I. instanci, da razsodbo preloži na slovenski jezik ter jo potem strankam izroči v nemškem in slovenskem jeziku.
To postopanje prvič ni v soglasju z določilom §. 211. sodne instrukcije, kajti instrukcija ta pozna le razsodbe, koje podpišeta predstojnik sodišču — v tem slučaju višjemu sodišču — in jeden svetniških tajnikov, ali pa voditelj ekspedita. To je torej jedina naprava, kojo pozna postava, vse drugačne nimajo postavne formalnosti.
Postopanje to ae mi pa tudi ne vidi v soglasju z naredbo justičnega minister-stva z dne 8. aprila 1883. Kajti naredba ta — in odtod izvira to postopanje — ne ve ničesar o tem, da treba razsodbo izdati tudi v nemškem jeziku. Posledica temu je, da je nemški pisani odlok odločilen, da se slovenski jako malo pošteva, da se jako nemarno prevaja, če tudi v to treba truda, da se s tem vzbudi nagnjenje ne razsojati v slovenskem jeziku in tako odvrne nevarnost, da ne bi dotičnika v bodočnosti zadelo še večje breme.
Toda dovoljeno mi bodi pripomniti, da takovo postopanje more postati tudi nevarno. Tako je bilo tudi v nekem posebnem slučaji. V letu 1890. dogodil bo je tak BluČaj, koji se je priobčil v nekem strokovnem listu. Navajam ta slučaj, ker jako jasno ilustruje vao stvar. V neki ser-vitutni pravdi naložilo je višje BodiSče to-žitelju glavno prisego, s katero naj bi zanikoval okolnost, da je toženi, kolikor on (tožitelj) ve in se spominja, skozi 30 let vozil po njega (tožitelja) pojesti. Ta prisega, kakor vsa razsodba, došla je prvemu aodniku v nemškem jeziku. Prvi sodnik je prevel prisego in tožitelj je atoril prisego, kakor jo je prevel prvi sodnik, nasprotna stranka pa bo je obvestila o tem.
Nasprotna stranka vložila je rekurz in isto višje sodišče, koje je naložilo to prisego, spoznalo je potem : Stranka ni tako prisegla, kakor je bilo rečeno v razsodbi (Čujte I čujte I na desni.) in še )e najvišje sodišče poučilo je višje sodišče, da se je prisega storila takč, kakor je zahtevala razsodba, četudi ne po slovu, pač pa v nje zmislu. Stranka, koja je atorila prisego, ostala je vonder-le zmagovalka. Trebalo pa je v to nove pruvde in samo zato, ker se je sodilo v nemškem jeziku in potem zaukazalo drugemu sodišču, da razsodbo prevede (čujte! na desni. — Klici na desni : Stroški!), ne glede na narasle stroške. Do takih nevarnosti pride, ako kiko sodišče pravilno ne izdaja svojih odlokov. (Konec prih.)
Politični pregled.
Notranja dežele.
Namestni škof dunajaki dr. Angerer slavil je dne 28. tega meaeca petdesetletnico, odkar je bil poavečen v mašnika. Njegovo Veličanatvo dopoalalo je priljubljenemu cerkvenemu dostojanstveniku lastnoročno pismo, kojega zaključek se glasi: Ker mi je bila že mnogokrat prijetna prilika, da sem mogel povdarjati vso vaše zasluge, me veseli, da mi je mogoče Vam izreči avoje čestitke k jutršnjemu dnevu ter željo, da Vas Bog ohrani dušno in telesno zdavega za nadaljevanje vspešnega Vašega delovanja.
Število obiskovalcev Praške razstave doseglo je v nedeljo milijon. Ob tej priliki nagovoril je inženir Križik mnogobrojno občinstvo. Občinstvo je navdušeno zaklicalo „slava" cesarju ter potem razoglavo pelo cesarsko pesem. Predsednik razstavi odposlal je potem brzojavko kabinetni pisarni, na karjedošel odgovor, da je Njeg. Veličanstvo milostno vzelo na znanje ta pojav udanosti. Ko so javno prečitali to poslednjo brzojavko, zaorili so zopet navdušeni živioklici ter bo zopet peli cesarsko pesem.
„Neues Wiener Tagblatt" javlja, da se dotični krogi že dolgo bavijo z načrtom, kako bi se poštne hranilnice dale upotrebiti za iztirjevanje davkov. Predštudije so završene, dasi formalnosti Še niso določene. Davkoplačevalcem se omogoči, da z uložnim listom poštne hranilnice poplačajo davek.
Vnanjo države.
Povodom obiska francoske g'a brodovja v Kronstadtu odposlal je ruski car predsedniku francoske republike čestitajočo brzojavko. Predsednik republike zahvalil se je takoj na čestitki tej. Po reviji podali sta ae carica in kraljica Grška na krov ladije „Marengo", kjei jima je admiral G e r v a i s poklonil šopke cvetlic. Na ladiji „Država" bil je dejeuner za admirale in poveljnike ladij ruskega in francoskega brodovja. Car je napil Carnotu in Franciji, poslanik L a-b o u 1 a y e pa carji in ruskemu brodovju. — Na krovu ladije „Azija" priredil je veliki knez Aleksij sijajen obed admiralu Gervaisu, štabu in poveljnikom francoskih ladij. Admiral Gervais z mnogimi oficirji vred odidejo v Moskvo, kjer jim prirede izredno Blovesen vsprejem.
Dne 28. t. m. priredil je admiral Gervais dejeuner. Meato je priredilo sijajno kosilo na čast francoskim častnikom. Mesto Kronstadt je odičeno zastavami. Po mestu svirale so podbe.
Preatolanaalednik i t a 1 i j a n-s k i bivo sedaj v Londonu.
Rumunska vlada je prepovedala uhod vsem potujočim, kojih potni listi niso podpisani po dotičnem rumun-skem zastopstvu v inozemstvu. To se je ukrenilo, ker se je vedno več ljudij naseljevalo, ki so bili brez vsakoršnih sredstev.
Iz Como v Italiji javljajo: V litografiji Fustinonija vršila bo je hišna preiskava. Zaprli bo lastnika in vodjo zavoda ter zaplenili več plošč in spisov. Uerok je ta, ker je nekdo ukradel načrte utrditve obrežja in pristanišča genovežkega ; nadejajo se pa, da preprečijo izvoz načrtov v inozemstvo.
Na Portugalskem imajo ravnokar hudo finančno krizo, tako, da se je bati poloma. Novejše vesti sicer javljajo, da se je položenje nekoliko zboljšalo in da promest z denarjem postaja lahneji.
Angležka vlada doživlja poraz za porazom, tako, da je skoro gotovo, da pri prihodnjih volitvah pridejo zopet liberalci na krmilo. Nedavno je vladna stranka podlegla v okraju Wisbeok, ki je bil dosedaj nedotakljiva last sebičnih konservativcev. Mi se radujemo na teh pojavih, kajti angležki liberalci eo veliko pravičnejši in sodijo objektivneje o »lovanstvu.
DOPISI.
Na Reki, dne 26. julija. [Izgredi na R e k i.] (Izv. dop.) „Slovana zatreti, ponemČiti, poitalijančiti ali pa pomadžariti ga*, to je bojni klic naših nasprotnikov, v to avrho jim je vse njih politično delovanje. KAkovih sredstev so pa pri svojem plitvem poslu poslužujejo, je Slovanom že dobro znano. Najprej Bi izkujejo nesramno laž in to laž trobijo potem po vsem svetu njih glasila. V resnici, ko bi človek Slovana dobro ne poznal, moval bi imeti radi teh glasil jako slabe misli o njem, saj ta glasila vsako stvar tako dolgo sučejo, da potem lehko kriče: „Glejte, glejte, kaki suroveži so Slovani!* Nestrpno pazijo na vsak trenotek, kjer bi se jim ponudila najmanjša prilika, da bi mogli z vsemi nepoštenimi sredstvi po Slovanu udariti.
Nov dokaz teh nepoštenih, junaških del nam je Reka, kjer so Lah, Madžar in Nemec a pomočjo tukajšnjih oblasti tekmovali z lažmi in so blatili po svojih glasilih Hrvate.
Ona Reka, koja je na hrvatskih tleh, kjer je Hrvat doma, ona Reka, kjer ona
dva dneva, ko je ceaar tukaj bival, niai slišni druzega nego hrvatski, ona Reka je bila našim sovragom kraj, kjer so po vsej sili hoteli pokazati svojo ljubezen do nas Slovanov ! Dk, se svojim nesramnim postopanjem globoko so užalili nasprotniki našo narodnost; razsrditi ate morali ae svojimi lažmi najmirnejšega človeka, razburiti ste morali se svojimi lažmi najmirnejšega človeka, ucepiti ste morali vsakemu izmed nas grenka čutstva.
O vaem tem, kar se je tukaj godilo, nisem mislil pisati, ker večina listov je že nekoliko te nesramne laži preklicala, a vender je še mnogo takih, kakor n. pr. vaš ,,Mattino", kateri sedaj moleč, češ, saj amo imeli vender priliko, da smo blatili Slovane, aedaj pa molčimo.
Da bodo pa aragi čitatelji „Edinosti* znali, kakih aredatev so ae tukaj posluževali in kako so znali zavijati resnico, hočem nekoliko teh junaških činov navesti. „H r-vatje so demonstrirali proti Madžarom in Lah onom ter žalili njih narodnost* pisali ao vsi laški, nemški in madžarski listi, pri katerem poalu jim je tudi alavni „Correspondenz Bureau* pomagal, o kojem „Bureau" neka-terniki pripovedujejo, da je vladen. Poglejmo, kako je bilo ▼ istini.
Znano je, da je tukajšnja „Čitaonica" najlepše društvo, kar jih ima Reka, na koje društvo more biti ponoaen vsak Slovan. Ko je imel priti oeaar na Reko, napravila je tamošnja vlada z magistratom vred neki program, koji je določil, koje kraje pohodi ceaar. To ae zna, cesar ne sme vedeti, da „Rieka ima Hrvata" ! Zato pa izpuste iz programa „čitaonico" in hrvataki gimnazij, daai ao bila v programu vsa laška društva in Šole, dasi niso izpustili iz programa niti čifutskih poslopij in tovarn. Zato ae je pa tudi „Čitaonica* na treh mestih pritožila in kaj je dobila v odgovor P .Žal nam je, da se je ta pomota urinila, a pomagati ne moremo več". Dakle dobro ! Mislilo se je, da „čitaonica" na večer razavetljave ne učini nič, kar bi bilo gotovo najbolj po volji vsem „čifutom", ker po tem bi bili rekli: „Jih vidite, kako ljubijo ti panslavisti svojega oesarja". A ona ovacija, kojo je priredila „Čitaonica" carju, ona krasna, dk najlepša razsvetljava iu kinČ proatorov, presenetila in raz burila sta sovrage.
To je dala „Čitaonica* v odgovor govor onim, ki so ji to krivico naredili. Onemu cesarju, koji je oče vsem narodom Avstrije in Ogerske, izpustili so iz programa društvo in šolo onega naroda, koji je vedno branil vladarsko hišo pred ptu-jimi navali 1
Vse to mora vsak trezno misleči človek največjo udanost imenovati, ako so kljubu vsem spletkam, oviram in preziranju od vseh strani, vender le vse najlepše, kar bo le mogli, napravili. In to imenujejo sedaj „čifuti* hrvatsko domonstraoijo proti Madžarom in Lahom, žaljenje njih narodnega čuta! Ja bogami! koliko Časa bode še to trajalo, da se bode Slovana obrekovalo še s takimi lažmi P! Je li še kaj pravice na evetu P !
Idimo dalje! Prvo ščuvanje je bilo, kakor vidiš dragi mi čitatelj, da so Hrvate od vseh stranij popolnoma prezirali! Kaj so še-le učinili pri bakljadi P Prvi večer cesarjevega bivanja tukaj na Reki bila je bakljada. na čelu jej mestna godba. Ni bilo li to največje izzivanje, da začne godba baš pred „Čitaonioo* svirati „Ra-koczy-jevo koračnico P" In Hrvat dobro ve, kdo je bil ta „Rakoczy". Marsikaka hrvatska majka so je jokala za svojim sinom, ki je krv prelil za domovino proti temu vodji madžarskih čet. A časi se spreminjajo pri nas v kraljevini. Oni Rakoczy, koji je vodil madžarske čete proti cesarskim, onega ustaša proslavljajo sedaj godbe. In s to koračuico prišla je godba izzivati „Čitaonico". Vroča krv hrvatBka naj pri tem miruje P Naj bode ona mirna, ko vidi tako nesramno izzivanje. Da,'v istini, daleč
smo še, kaj takega je le pri nas še mogoče. —
Idimo dalje. Listi so pripovedovali, da je duhovščina Madžare žalila. Ko se je cesar po glavni ulici peljal, kričalo je vse: „Živio*, „Eljen" in „Evviva". Neki pop hoče tudi carja v svojem materinem jeziku pozdraviti z navdušenim „živio". Kar na hip plane tolpa Madžarov na ubogega popa, vrže ga na tla, tepta ga, pretepa itd. To ao videli neki vojaki ; ti-le rešijo reveža iz rok lopov in to imenujejo aedaj krivonosci, da je duhovščina žalila dne, koji so klicali „eljen" ; to aamaritan-ako delo vojakov polka Jelačiča imenujejo aedaj demonstracijo hrvatskih vojakov proti Madžarom.	(Konec prih.)
Različne vesti.
Umrl je gosp. Viljem Jeršek, „Tržaškega Sokola" večletni član in učitelj telovadbe. Dasi že bolehen, udeležil ae je v septembru minulega leta Še izleta v Celje. Od tedaj je šlo vedno na slabše. Pogreb je bil danes ob 9. uri zjutraj. — To bi bil torej že tretji član „Sokola", kojega nam je v teku jednega leta ugrabila bleda smrt. Ohranimo mu blag spomin!
Še nekaj Goriikt „Eco". Ni res, da so se pri sv. Jakobu uvele razne izredne propovedi; odpravile so se pač nekatere, koje ao bile popred v navadi. Res je, da je župnija pri av. Jakobu po veliki večini slovenska in kar smo povedali gledč ho« devanja k spovedi, izvedeli smo iz ust duhovnika, ki je tam služboval. Ugovarjate nam. da povodom prvega sv. obhajila devet desetin otročičev zahaja k italijanakemu pouku, pristavite pa vender sami, da s tem nočete trditi, daje župnija pri bv. Jakobu po devetih desetinah italijanska. To še ni nikak argument za vaše trditve, ampak a tem priznavate, da hodijo alovenski otroci k italijanskemu pouku, ko se pripravljajo za prvo sv. obhajilo. Je-li to morda v prospeh gojitve verskega (jčutstva in vereke vzgoje P Gotovo ne ! Ne moremo verjeti, da bi slovenski otroci rajše poslušali italijanski pouk — ko jezika niti ne razumejo — ampak verjetnejši je, da se otroci raznimi sredstvi tje vabijo. Da so propovedi italijanske v mesecu maju dobro obiskovane, tudi ni argument za vaše trditve; k tem propo-vedim zahaja tudi slovensko ljudstvo — ker slovenskih nima.
Kako lažejo! Denuncijacija je glavno sredstvo nasprotnikov avstrijakega slovenstva. In uprav sedaj denuncirajo bolj nego kedaj poprej : donunoija 7 prvi vrsti Čehe in Slovence. — „Neue Freie Presse* od ponedeljka proslavila se je zopet s piramidalno lažjo. List ta predložil je namreč čitateljem svojim debelo raco, da »ta tržaški „Slovanski Svet" in puljski „II Dirito Croato* poslala vsak svojega posebnega zastopnika v Kron-atadt, da tam v imenu avstrijakega Slo-vanatva pozdravita franoosko brodovje. To jo skrajna perfidija. No, častitamo goriški „Eco" na takih zaveznikih proti „panslavistom". Raca ta jej bode gotovo v posebno alast, ali teknila jej ne bode, ker je od konca do kraja — zlagana.
Za družbo sv. Cirila in Metoda nabralo se je kot kazen laškega blebetanja pri veselici v Nabrežini 76 nvč. — Izročila sta nam gg. dr. Gregorin 1 gld. in Goljevšček 50 kr. — Sokolaš Janša je nabral v veseli družbi 1 gld, 80 kr. — Pri poetiško-prozajiški mizi na Prošeku nabrali 1 gld. 10 kr.
Slavnost v Nabrežini. Slavnost otvorenja „Bralnega društva" v Nabrežini obnesla ae je sijajno. Tem radostnejšim srcem beležimo istino to, ako mislimo na zlobne napade mi naša bralna društvu, koji so uprav sedaj na dnevnem redu. V Nabrežini smo se v veliko uašo radost prepričali, da ljudstvo naše še ni ukužeuo
po teh naukih in da dobro umeje veliko važnost narodnih društev kot članov naše organizacije. Vzradostili smo se posebno, ker je bila pri alavnosti zastopana tudi častita duhovščina. Na svoje oči so ae gg. duhovniki prepričali, v koliko da je res-nična trditev, da ao tdke alavnosti pohuj-šljive in verskemu in nravnemu čutu nevarne. — Iz Trsta odpeljal se je „Sokol* korporativno in ae društveno zastavo točno ob 2. uri popoludne. Sokolu se je pridružilo lepo število druzih rodoljubov. Peljali smo se ae železnico do Bivija. Na ataciji pričakovalo nas je „Bralno društvo* Nabrežinako se zastavo in mnogo druzega občinstva. Ko Le je vlak bližal postaji, zaorili so navdušeni živio-klici, kojim bo se glasno odzvali Tržaški rodoljubje. Ko se je „Sokol* uvrstil, korakali smo proti vasi, ki je bila bogato okrašena se zastavami in zelenjem. Bližajoče se vasi pozdravljal nas je gfom topičev. Pri uhodu v vas pričakoval nas je občinski zaatop se županom, g. C a h a r i j o na čelu. G. župan pozdravil nas je prisrčnimi besedami, izrazujoč veliko veselju na prihodu našem. Starosta „Trž. Sokola" zahvalil »e je primerno. Na trgu pred „Bralnem društvom" pričakovala so nas Nabrežinska dekleta, da okraaijo se šopki „Sokole" in pevce.
—	Z vlakom ob 4. uri popoludne došlo je zopet iz Trsta mnogo rodoljubov. Poleg teh videli smo drage goste iz Sežane, Gorice, Komna Škrbine itd. Ob uri pričel je koncert. Pred koncertom pozdravil je predsednik „Bralnega društva", goap. Stupica primernim nagovorom došle goste in so njegove od arca prihajajoče besede našle glasen odziv mej občinstvom. Proizvajanju tamburaških toček divilo se je vse poslušalstvo, osobito pa oni, ki še niso čuli te narodne glasbe. Tamburaši „Tržaškega Sokola" so žo na glasu, a tu nam je še osobito pohvaliti Proseški tamburaški zbor, pri katerem ao sodelovale tudi — tri tamburašice. Vrli Pro-sečani služijo naj marsikateremu drugemu kraju v vzgledi Pevske točke proizvajali ao skupuo Proseški in Nabrežinski pevci
—	bilo jih je nad 50. Vedeli smo sicer, da imajo v Nabrežini izborne pevce, & da jih je tako lepo število, tega nismo vedeli. Po koncertu bila je prosta zabava na trgu pred g. Tanceta gostilno, kjer je bilo prirejenih obilo miz. Tu se je nabrala uprav ogromna množica — gotovo do 2000 glav. Peaem ae je vrstila za pesmijo, napivalo se je „Bralnemu društvu" prižigali so ae umetaljni ognji: vse so je radovalo.
Le prehitro prišel je čas za odhod. Ob 10. stopil je „Sokol" v vrste in odkorakal je na kolodvor, spremljan po druzih tržaških rodoljubih, odboru „Bralnega društva* in mnogobrojnem občinstvu, ki je nosilo lampijone. — Kakor so nas vrli NabreŽinci sijajno VBprejeli, tako sijajno so nas zopet spravili na kolodvor. Radostjo v srcu vračali smo se v mesto.
—	Nabreiinci! Oklenite se trdno Bvojega „Bralnega društva* ; ono vam bodi ognjišče, okoli katerega se shajajte, da vnemato drug druzega za sveto našo stvar in da netite sveti plamen čistega rodoljubja. In če kedaj kje čitate, da ao društva škodljiva stvar, mislite si, — da to ni res!
Iz tržaške okolice se nam piše: Grozna nevolja in mrmranje širi se po vsej okolici radi odprave slovenske prepovedi pri sv. JuBtu. Ne moremo razumeti, kako da ae je udal prevzvišeni naš vladika. Menunje je obče, da Be to ne sme zgoditi, da bi za vedno zamrli alovenski glasi v prestolnici tržaški. Radi nekaterih neatrpnežev tržaških ne Bine trpeti skoro polovica mesta in vsa okolica! Mi ae nikakor nočemo odpovedati pravici, da smemo pri sv. JuHtu opravljati krščanske svoje dolžnosti. Vsaj smo tudi mi Slo-venoi ljudje po božji podobi ustvarjeni. Rojaki, obrnimo se skupno do prevzviše-uega našega vladike, pojasnimo mu svoja Čutstvovanja in svojo žalost. Katoliška vera ima v Trstu dovelj protivnikov, a mi Slovenci smo nje uujodkritosrčnejši brani-
telji; zato ne zaslužimo, da se nas v kot in skozi vrata potiska.
Okoličan, v imenu več druzih.
(Opomnja uredništva. V dopisu tem je bilo še marsikaj, kar smo izpustili, da ne bi se nam očitalo, da hujskamo. Goap, dopisnik naj se potolaži, zgodilo se bude vse, kar on želi.)
Iz Barkovelj se nam piše : V spominu Vam je še seja mestnega starešinstva dne 8. t. m., v koji so se bavili tudi z osobo pevovodje „Adrije*. Nek svetnik rekel je, da je g. Rnžem na Katinari skrunil mestni grb iu da je zato moral ostaviti službo organista. Na to odgovorimo, da Ražem ni bil nikoli orgljavec na Katinari. Pač pa je bil svoječasno na sumu, da je I. 1882. Bazoviškemu načelniku pomazal italijanski napis. Vršila se je sodnijška preiskava, a g. Ražem jo bil nekrivega spoznan, dasi so njega tovarite /andarmi lovili, hoteči od njih zvedeti, ali je Ražem zlodejec ali ne. — Druga laž je, da bi bil Iiažem v Barkovljanski cerkvi sviral slovenske pesni. Edino na sv. Rešnjega Telesa dan sviral je po dokončanem obredu neko hrvatsko koračnico, kojo je tudi vojaška godba pred cerkvijo svirala Gospodje mestni svetniki naj se popred prepričajo o resnici, predno sumničijo katero-ai bodi osobo ; nikakor ni umestno, da alepo verujejo vsakemu došlemu jim raportu. Glede gosp. Ražema velja pač pregovor: „Trpeti moraš, ako hočeš biti narodnjak !"
Iz Doline se nam piše: Minoli četrtek počastil nas je se svojim pohodom vele-častiti in zaslužni g. dež. in drž. poslaneo Vjekoslav S p i n č i č. Žal, da je goap. nenadoma prišel iu da je lo malo tukajšnjih rodoljubov doletelo vesolje, ga videti in pozdraviti, kajti ljudstvo naše je bilo pri delu. Da smo prej vedeli o tem pohodu, gotovo bi se bili podvizali, da dostojno vaprejmemo našega istrskega, nevstraše-nega prvoboritelja. Zato pa kličemo za Vami, vrli istraki zastopnik : Ostanite zdravi, Bog Vas ohrani ! Narod naš Vas prosi, da ga branite z ono ljubeznijo in ognjevitostjo, kakor do sedaj ! Na zdar 1 Občinske volitve v Pomjanu se prično dne 3. avgusta. Tega dne voli tretji razred. Nasprotna stranka uporablja vsa mogoča aredatva osobito v tem razredu, kajti tu je največ revežev, ki se najložje dajo premotiti. Zato pozor, rodoljubje! — Na* sprotna stranka v6 dobro, da nikakor ne zmaga v odkritem poštenem boji. Zato ae poslužuje raznih zavijač in se dobrika ljudstvu, češ, feino le bele!" Nadejamo se pa, da se je ljudstvo toliko spametovalo, da ne pojde več na lahonski lim.
Mejnarodna regata bila je te dni v Benetkah, koje bo se udeležili tudi veslarji tržaških klubov : „Eintracht", „Ginuaatioa* in „Ilansa*. Poročilo „Triesterice* govori o „heilloae Verwirrung" in „Rebelleu* j ognjegasci so napravili red tem načinom, da ao z brizgalnicami vodo sikali na slavne veslarje. Poročevalec Triesterice toži, da je bil ves „arragement* tako slab, kolikor ae da le misliti.
Tržaški mestni svet ima jutri opolu-dne aejo. Na dnevnem redu je tudi predlog municipalno delegacije glede razširjenja pokopališča pri bv. Ani.
Slovenska Čitalnica v Cerovem priredi v nedeljo, doe 2. avguata t. 1. veselico na planem pred društvenim prostorom. Razspoted : 1. Godba: „Slovenski stopaj*. 2. II. Volarič: „Opomin k petju*, poje zbor. 3. Pozdrav predsednika. 4. H. Volarič: „Le pevaj ptičica", poje zbor. 5. Deklamacija. 6. Lorencon: „Domovina", moški zbor. 7. Govor. 8. „Cesarskahimna* svira godba. 9. Volarič: „Rožici", zbor. 10. Igra: „Garibaldi". 11. Vajščak : „O ti moj dom!", poje zbor. Po besedi je prosta zabava in ples. Ustopnina za neude k veselici 20 kr., sedež 10 kr. ; k plesu za neude 1 gold. — Začetek ob 4. uri popoludne.
Za brzovlak v Prago, ki odide dne 3. avgustu, dobe se vozni listi tudi pri našem uredništvu.
Tukajšnje vojaško sodišče obsodilo je Frana Rahyto, pesča ii. peApolka, radi roparskega umora na 18 let težke ječe Rahvta bil je begun tor je doli blizo Plovdiva umoril svojo lastno gospodinjo.
Zapestnico in pihljačo zgubila je neka gospa povodom veselice v Nabrežini. Kdor je ti stvari našel, je naprošen, da ja pri nese v naše uredništvo.
Javna zahvala.
Otvorenje našega „Bralnega društva" dne 26. julija izvršilo se je v istini sijajno in na vse strani povoljno. Ponosom lehko trdimo, da je težko mogoče pri narodnih veselicah v ožjih mejah s takšnim in tolikim, odličnim navdušenim in tako Uzorno vedečim se narodom — bodisi iz-vršujočim ali poslušajočim — bolje povišati slovensko ime in dokazati narodno slovansko zavednost!
Preprijetna dolžnost nam je iskreno zahvaliti slav. naše županstvo, domača slovenska dekleta, vrlega „Tržaškega Sokola", d ivne požrtovalue tamburaše iz Trsta in 5 iz Prošeka , izvrstne pevce Hajdri-hovce in naše Nabrežinske slavce za kakor ai bodi pomoč njihovo !
Isto tako hvala in čast vsem milim zavednim prisotnim rodoljubkinjam in rodoljubom od daleč in od blizo! Pokazali »te javno prijateljem in neprijateljem, da naša sveta slovanska stvar le napreduje in da se pomiče „Slovan na dan"!
Nabrežina 27. julija J 891.
Odbor.
Zahvala.
Podpisani odbor se iskreno zahvaljuje slavnemu županstvu Nabrežinskemu in odboru tamošnjega „Bralnega društva" na prisrčnem vsprejemu, prirejenem tržaškim izletnikom povodom slavnoati otvorenja „Bralnega društva",
V Trstu, 29. julija 1891.
Odbor „Tržaškega Sokola".

vfV -
Tužnim srcem naznanjam vsem sorodnikom in znancem, da je gOBpodiuina
I
H gos
■	Frai\ja Vidmar,
posestnica
■	dne 27. t. m. ob 8. uri zvečer po dolgi in mučni bolezni, v 18. It tog H dobe svoje in previđena se av. zakramenti za umirajoče v Gospodu
■	zaspala. Pogreb je danes ob 6. uri zvečer iz Via Commerciate šr. IS. H V TRSTU, dne 29. julija 1891.
L
Ferdo K a r i ž,
bratranec in varuh.
TRŽAŠKA HRANILNICA
Sprejemlje denarne vlog.? v bankovcih od
50 iroč. do vsac^ga zi.-sk« vsak «lnn v tednu razun nraznlkov. in to od 9—12 ure opolodne. Ob nedeljah pa od 10—12. ure dop. Obresti
na knjižice..........
Plačojt vsak dan od 9—12 ureopoludne. Znanke do 100 vid. preCdj, zneske preko 100 do 1000 vid mora sn odpovedati 3 dni, zn ske prnko loOO gld. pa f» dnlj prej Eskomptuje menji.re domicilirane na tržaškem trgu po . ...
Posojujt na drfavne papirje avstro-oarske d . 1000 gld. po . . . .... 5°'0
višj* zneske od 1000 do 5000 gld. v
tekočem računu po...... 4'/,%
Večje svote po ........ i\\"/0
Daj« denar proti vknj!2enju na posestva v Trstu. Obresti po dogovoru.
TRST, 14 marca 1891	14 -24
500 goldinarjev
Odbor „Tržaškemu Sokola" javlja svojim članom, da je dne 27. t. m. umrl brat
Tiljein J e r š e k.
Blag mu spomin !
zagotovlja so vsakemu, koji ne bi bil našel pomoči po uživanji svetovnoslavnega malto-znega preparata.	4 - 1
Kašelj, hripavost, naduhn, katar v plučah in sapniku, izvrški itd. prenehajo že po nokoliko dnevih; na stotine jih je že vspe-lioni uživalo ta preparat. Mnltnza ni nikako tajno sredstvo, ampak narejn se po delovanju sladu na koruzo. Na razpolaganje so spričevala prvih autoritet. Cena : * steklenice se zabojem 3 gl., H steklenic S gl., 12 steklenic 0 gld
Adolf Zenkner,
iznajditelj maltoznega preparata v Barolinu.
Po odpravi proste luko je nižje doli označeno blago pronto carino, radi česar ponujam okolici in pokrajini.
Dunajska borsa
27. jnlija.
Enotni drž. dolg v bankovcih — — gld. 92.75 „	v srebru — — —
Zlata renta— — — — — — — —
5% avstrijska renta — — —--
Delnico narodne banke — — — —
Kreditne delnice — — — — _ —
London 10 lir sterlin — — — — — FrancoHki mipoleondori — - — —
C. kr. cekini — _____ _
Nemške mark« — — — - — — —
CD £2-
S3* I
O"
to
„Slovanski Svet",
ki izhaja v Trstu po dvakrat na mesec na 16 velikih stranoh , razpravlja narodno-politiška i kulturna vprašanja Slovanov, aoaebno avstro ogerakih Slovanov. Sedaj piše tudi o cerkvenih obredih, — iu pride kmalu na vrsto cirilo - m etodijska cerkev med Hrvati in Slovenci. Svečenikom so še posebe posvečene te razprave.
„Slovanski Svet" stoji 1 gld. za četrt leta; 4 gld. za celo leto. Naročnina se pošilja izdajatelju v Trat.	3—3
Fran Podgornik,
izdajatelj „Slovanskega 8vetau v Trstu
Plahto za vozove, povoščene nli iz kavčuka, črne in bele, narejeno na roko. Ker dobivam te plahte i« prvih fabrik na Češkem, v Feldkirchen, Beču itd. mi jo možno
protiviti se kakoršni koli konkurenciji. — Prodajam in posojam vreče zh soči\je,
moko in vsakojake prirodnine.	2—13
CARLO PIRELLI
mej narodni agent in špediter
Trst, Via Arsenale št. 2.
Oddaje listke za železnice in parobrode mornarjem in delalcem po nizkih cenah in na vse kraje.
8-13
Gandeo-ve škropilnice
proti peronospori od mnogih strani za najboljše spoznane, se dobivajo le pri
Živic in družb, v Trstu
ulica Zonta 5
—22
po lanski niski ceni. — Dobivajo se tudi izvrstne žvepljalke za trte in in vsakovrstni stroji za kmetijstvo; mlatilnice in čistilnice za žito, stiskalnice za grozdje in tropine, mlini za grozje, sesalke itd.
Priporoča se omenjena tvrdka vsem rojakom za obilne naročbe.
Lekarna Franzoni
5-2	(pri Materji božji)
Via S. Antonio št. 5 poleg cerkve.
Zaloga vsakovrstnih zdravil.
Jedina zaloga Marljnlh kričistllnlh kroglic.
Škatljica 20 nov., 6 škatljic 1 gold.
Tavžentrožni čaj.
Izvrstno sredstvo posebno za čiščenje in presnovljanje krvi, nodoHeiim proti zgagi (reza-iiici) in krču v želodcu, proti hemoroidom. Pri otrocih dobro zoper gliste itd. itd.
Zavitek h poukom o uporabi 50 nov dobiva no Mamo v preinirani lekarni
Praxmarer „Ai dne Mori" (Telefon 207). Trst Plazza grande.
Ako kedo poSlje 55 kr. v poštnih murkah, dobi neposredno en zavoj na poskušnjo. Varujte ne ponarejanja.
Riuniouc Adriatica di Sicurta
čast nam je preporučiti p. n. občinstvu Trsta i okolice, Primorja i ostalih hrvat-sko-slovenskih gradovah i mjestah, sa to-lidnosti i jeftinoće poznatu, te obilnimi modernimi pismeni strojev! providejnu
JEDINU SLAVENSKU
m%Am
U TRSTU
Ista prima i obavlja svaku naručbn bilo koje vrsti knjigotiskarskoga posla te preporuča se osobito za ovo vrsti tiskan ic kao n. pr. :
za župne urede, okružnice, račune, list. artiju i zavitke s napisom, preporuene karte, posjetnice, zaručne i vjenčane objave, pozive, rtizporede. ulaznice, oglase, pravila, izvješće, zaključne račune, ročištnike, punomoći, clenike, jestvenike, svako-vrstne skrlžaljke, Ispovjedne cedulje, knjige itd.
Uvjerava se p. n. občinstvo, da če nam liiti osobita briga, p. n. naručitel je u svakom pogledu zadovoljiti koli brzom 1 točltom podvorbom, toli jeftinom cienom i ukusnom Izradbom.
Drži u zalihi (tkiadišću) sve potrebne tiskanice i knjige za crkvene urode.
Onda ima na prodaj sliodeće knjige : kmetijsko berilo za nadaljevalne tečaje ljudskih šol in gospodarjev v pouk o.ena prije AO nvČ.
sada -IO tvrdo vozana......n. SO
Sodnijski obrazci nastavil li. Trnovec . . n. tO Viliin Tel, prevod Cugnera ... . , . n. Ifl
Ljudmila prevod J Lebana.....n. IO
Filip prevod Križriana...... . n. SO
Antigona prevod Križmana......n. tO
Pjesma o zvonu preveo A. K. Istranin . n. tO Istra pjesma	„ A. K- „ . . n. tO
Ove su knjige jako prikladne za darove o praznicih zato ih si. občinstvu proporuČamo. Kod naručivanja tiskanica i drugog, molimo naznačiti točno naručbu i dotični naslov (adresu) naručitelja.
Za obilnu naručbu preporuča se
Tiskara Dolenc
Via Carintia br. 28 u Trstu.
24-14
v Trulu.
Zavaruje pioti požarom, provozu po sulicm, rekah in na morju, proti toči, na živonje v vsili kombinacijah.
Glavnica in reserva društva dne 31. decembra 1890.'
Gravnica društva	gld. 4,000.000-— j Pvemijna roserva zavarovanja
na življenje	„ 10,754.30« »1 Premijna reserva zavarovanja
proti ognu	„ 1,«12.910-22 Premijna reserva zavarovanja
blaga pri prevažanju	„ 33.594.10
Reserva zavarovanja proti toči	„ 200 000*_1
Reserva zavarovanja proti pre-	j
miujunju kurzov, bilanca (A)	„ 1«3.786-21
Reserva zavarovanja proti pru	|
minjanju kurzov, bilanca (B)	„ 117.573-85 Rezerva specijalnih dobičkov
zavarovanja na življenje	„ 250.000* — i
Občna reserva dobičkov	„ 1,127.605-98
Urad ravnateljstva : "Via Valdlrivo, l>r. t (v lastnej hiši)
Lastnik pol. društvo „Edinost".
Izdajatelj i odgovorni urednik Maks CotiČ.
Assicurazioni generali.
v Trstu
(društvo je ustanovljeno leta 1831.)
To društvo jo raztegnolo svoje delovanje na vse veje zavarovanja posebno pa: na zavarovanje proti požaru — zavarovanje po morju iu po kopnem odposlanega blaga in zavarovanje na življenje.
Društvena glavnica in reBerva
dne 31. decembra 1H90. f 43,303.071 22 Premije za poterjati v naslednjih letih	f. 21,167 306-81 Glaica za zavoro vanjo žive-vnnja do 31. dooeinbra 1890 f. 124,121.441.72 Plačana povračila:
a)	v letu 1890	f, 8,345 827-21
b)	od začetka društva do 31.
decembra 1890	f. ->S5.717.7«7-4H
Lotili računi, izkaz dosodaj plačanih od-škodvanj, tarifo in pogoje za z avorovanja in sploh vsa notanjčnejn pojasnila se dobo v Trstu v uradu društva: Via della Siazione št. 8887 v lastnoj hiši.	7—12
Tiskarna Dolenc v Trstu.