v UREDNIŠTVO GLASILA »V AGISU« - IZHAJA TEDENSKO - UREJA MAKS MENONI - RAZMNOŽUJE SPLOŽNI SEKTOR St. 44 29. avgust 1990 Leto VI IZVAJANJE NOVEL ZAKONOV S PODROČJA DRUŽBENE LASTNINE (s četrtkove izredne seje DS) Delavski svet je dal soglasje k obračunavanju 42 urnega tednika, ker je le-ta za nas pri obračunu plač ugodnejši. S tem je delavski svet začasno preklical svoj sklep o prehodu na 40 urni delavnik TAM MARIBOR DELNIŠKA DRUŽBA TAM Maribor se je že organizirala v skladu z novim Zakonom o podjetjih in Zakonom o družbenem kapitalu in tako postala delniška družba znotraj katere je organiziranih več zaključenih celot z mešanim kapitalom. Med drugimi so zdaj tudi naše podjetje obvestil-o možnosti vlaganja našega kapitala v delniško družbo TAM Holding., Ker ima naše podjetje poslovni interes, da TAM postane dobra in trdna firma, preko katere bomo tudi mi lahko uresničevali svoje interese je seveda logično, da se bomo odločili za enega izmed načinov vlaganja. V TAM-u sicer predlagajo, da bi vlagali v višini terjatev, ki jih imamo do te firme. 0 tem kako in koliko bomo vložili je delavski svet pooblastil vodstvo podjetja. V naslednjih dneh pa lahko tudi pri nas pričakujemo prve korake v smeri prehoda v nove organizacijske oblike. Ker je bil dnevni red razmeroma hitro izčrpan je član PO za organizacijsko področje pojasnil nekatere novosti s področja družbenega kapitala, kjer gre za zakonodajo, ki bo v temelju spremenila lastninske odnose. Za nas bo še kako zanimivo izvajanje tistega dela, ki podjetja obvezuje, da se v enem letu organizirajo v delniške družbe z mešanim kapitalom. Največ je in bo brez dvoma tudi v bodoče vprašanj s področja vrednostnih papirjev. Posledica uvajanja novih oblik lastninskih odnosov bo dokončno ugašanje samoupravij anj a, s tem pa tudi to, da ne bomo več tovariši in tovarišice ampak gospodje in gospe. Sliši se lepo tako, da se vam najbrž ne bo težko navaditi. M TUDI SINDIKAT NAŠEGA PODJETJA SE PRIPRAVLJA NA STAVKO - Zahtevamo delo za vse delavce Agisa. Opredeliti roke za aktivnosti za dosego tega cilja. - Zahtevamo osebni dohodek, kot je bil opredeljen v generalni kolektivni pogodbi. - Zahtevamo zamudne obresti v višini 24 % na osebni dohodek, ki je izplačan po 15 v mesecu do dneva izplačila in to od meseca maja letos naprej. ■ Zahtevamo plačan dan za stavkajoče delavce na dan stavke. -■ Vsi tisti, ki bodo morali na dan generalne stavke delati (zaradi takšne narave dela) morajo to delo dobiti plačano v obliki nadur. To so v glavnem zahteve sindikata našega podjetja do vodstva ob., napovedani stavki vseh delavcev kovinske in elektroindustrije Sloveni]6' V skladu z navodili se je 10 sindikata podjetja na torkovi seji preimenoval v stavkovni odbor. Do IS. septembra je dal 10 sindikata v javno razpravo Pravilnik Blagajne vzajemne pomoči (BVP) sindikata DP AGIS Ptuj. Vse člane sindikata pozivam, da se seznanite z osnutkom tega pravilnik3 in podate morebitne pripombe. Pravilnike lahko dobite pri sindikalnih poverjenikih. 10 j e med drugim tudi razpravljal o premali angažiranosti vodstva občinskega sindikata pri reševanju problemov delavcev v naši občini. 10 zahteva od občinskega sindikata takojšnje reševanje predvsem naslednjih problemov; -• Znižanje oz. ukinitev participacije za zdravstvene storitve vse dotlej, dokler bomo toliko odvajali iz osebnih dohodkov. Zahtevamo takojšnjo ustanovitev sindikalne zadruge, ki ne bo delo' vala na profitni osnovi, ampak tako, da si bodo lahko člani sindi' kata kupovali blago poceni in po sprejemljivih plačilnih pogojih._ - Zahteva se, da se pri prodaji družbenih objektov, ki so bili zgrajel1 z udeležbo podjetij ta denar tudi vrne v podjetja. Ta denar ne more v nobenem primeru biti last prodajalca. - Občinski svet naj razišče možnosti za ustanovitev interne banke. 10 meni, da vodstvo občinskega sindikata v teh časih mora s ^ svojim delom utrditi zaupanje članstva, v nasprotnem primeru bi se la^ zgodilo, da jih nebi več potrebovali. Na 10 j e bila posredovana zahteva, da bi si naši delavci lahko spet kupovali odpadni material. To zahtevo bo 10 posredoval vodstvu podjetja v razpravo in odločitev. M. KAJ MORAMO VEDETI 0 VREDNOSTNIH PAPIRJIH {C3 V zadnjem času veliko čitamo, govorimo in se pogovarjamo o deirJ' obveznicah in drugih vrednostnih papirjih, vendar je naše poznavanj6 le-teh skromno. Vzrokov za to je veliko, poglavitni pa sigurno ta, ih dosedaj nismo imeli priložnost spoznati. .u Skromna uporaba vrednostnih papirjev v dosedanjem finančnem posloval] je tudi vzrok za njihovo nepoznavanje. Prihajamo pa v obdobje, ko finančnega poslovanja ne znamo predstavljati brez vrednostnih papir] Tudi sedanja zakonodaja nas sili v to, da bodo v naše zasebno življ6 na velika vrata vstopili vrednostni papirji. Zgodovinsko gledano imajo vrednostni papirji svoj izvor v plači funkciji denarja, obljuba plačila seje namreč pričela dajati v pis' meni obliki kot blagovna menica. Prve oblike vrednostnih papirjev so bile znane že pred našim štetjem. Ostale vloge vrednostnih papirjeV pa so se pojavile šele z razvojem gospodarstva (potreba po zbiranj0 denarnih sredstev, sredstvo plačila, instrument monetarne politike)• Kaj je vrednostni papir? To je listina (kos papirja), s katero se tisti oseba, država, podjetje) zaveže, da bo izpolnil tisto in to tistemu, ki bo zakonito imel to listino. - Glavne značilnosti so torej, da gre za listino, na kateri je napis60 ki jo izda (posamez^3 kar je napisa določena pravica, ki je neločljiva od tega papirja ter ima ta listi n3 cirkulacij sko sposobnost. Cirkulacij ska sposobnost pomeni: lahko prodamo, podarimo, dedujemo, zastavimo itd. da listu je1 Vrste vrednostnih papirjev Osnovna delitev vrednostnih papirjev j e na kratkoročne in dolgoročne. Kratkoročni vrednostni papirji se uporabljajo predvsem kot sredstvo Plačila oziroma zavarovanja (či<3 menica). Z dolgoročnimi vrednostnimi ■papirji pa se opravlja druga funkcij a 3 predvsem zbiranje kapitala ■ C delnice, obveznice). ratkoročni in dolgoročni vrednostni papirji se dalje delijo na dolžniške in lastninske. Pri dolžniškem vrednostnem papiruju gre za obvezo nekaj storiti (ček)pri lastninskem vrednostnem papirju pa gre za določeno lastnino na premičninah ali nepremičninah (delnica). Pomembnejša delitev vrednostnih papirjev je še na javne in zasebne. Delitev je vezana na subjekte izdaje. In sicer javne izdaja država in h3ene institucije, zasebne pa posamezniki in podjetja. V naslednjih številkah našega časopisa vam bomo predstavili posamezne pomembnejše vrednostne papirje. Pravna služba PRI ZOBOZDRAVNIKU 'Kako je ponoči z vašimi zobni?; se pozanima zobozdravnik. ' Ne vem", odgovori bolnik, "spimo ločeno"'. Med upokojenci ''Starost, starost ...., Če grem peš, sem že v drugem nadstropju strašno utrujen. Noge, noge ...." "Ja, ja, bo držalo. Jaz nič več ne delam na vrtu. Ledvice, ledvice..." Žena mi je včeraj natočila kozarček žganja, pa ga nisem mogel Popiti. Naslednje jutro mi je rekla, da je bil to že 14. Spomin, „ spomin... " zaskrbljena mati Poslušajte, soseda, tako pa res ne bo več šlo. Poglejte, vaši štirje otroci sedijo na moji češnji in jo obirajo! Joj, to je pa res grozno, štirje na drevesu, le kje so spet pustili Petega? SPOZNANJE Vinskemu Pepetu je zdravnik popolnoma prepovedal uživanje alkohola in mu predpisal mlečno dieto. Po treh dneh je Pepe v pisalni zastokal: "Zdaj pa zagotovo vem, zakaj dojenčki toliko jokajo..." L TEKMOVANJA OB PRAZNIKU PODJETJA Že v prej snii št. glasila smo povedali, da bodo organizirana športna tekmovanja v počastitev praznika podjetja. Dosedaj sta zaključeni tekmovanji v malem nogometu in v kegljanju. Iz leta v leto ugotavljamo, da je sodelovanje na tovrstnih športnih tekmovanjih manjše, tako, da se je vsakega od teh dveh tekmovanj udeležilo le po 5 ekip. Uvrstitve so naslednje: KEGLJANJE (borbene partije) 1. RTS (Kekec, Drobnak, Ličen G., Seidl) 2. DE 02 (Golob, Ličen A., Kostanjevec, Šegula) 3. DE 08 (Gasparič, Kosednar, Ber, Voglar) 4. DE 01 (Modric^ Čeh, Zajšek, Bervar) 5. Orodjarna (Skrila, Nadižar, Gramc, Potočnik) MALI NOGOMET V -malem nogometu pa je prepričljivo zmagala ekipa orodjarne pred drugo uvrščeno ekipo DE 02 in tretjo uvrščeno ekipo DE 01. Sledita še ekipa RTS in DE 05. 140 kegljev 124 kegljev 106 kegljev 105 kegljev 97 kegljev M.Š . JEDILNIK TOPLE IN HLADNE MALICE ZA ČAS OD 3.9.1990 DO 7.9.1990 t« i U n 0 1 d d j t t i Topla malica_______________________ 3.9. Goveji golaž 4.9. Pečen piščanec, test., solata 5.9. Drobovina v omaki, jogurt 6.9. Pečena navadna klobasa, zelena solata s krompirjem 7.9. Pasulj s slanino Hladna malica___________________ Mesni narezek Posebna klobasa, paprika Pašteta, sok Navadna klobasa, čebula, jogurt Šunka v dozi, sir Dober tek!