c. C, tositi», — Esca ogni gloraé
Eosamatna itavilka 30 tioi., stira $tì siól
•Novi list« izhaja vsak četrtek zjutraj. — Uredništvo in upra» va sta v Gorici via Mameli 5; telefon št. 308. — Poduredni» štvo in podružnica uprave v TLrstu via Valdirivo 19,111; te» lefon št. 39»08. — Uradne ure vsak delavnik od 9. do 12. ure.
Hovi list
Naročnina za celo leto 15 L., za pol leta 8 L. Za inozemstvo 30 L. — Trgovski oglasi po 1.— L., osmrtnice, poroke, po» slana, oglasi denarnih zavodov itd. po 1.50 L. za 1 mm v stolpcu. — Mali oglasi po 50 stot. za besedo, najmanj 5 lir.
ŠTEV. 12.
V scmics, ČETRTEK 20. MARCA 1930.
LETO II.
Tedenski koledarček.
21. marca, petek: Benedikt, opat; Serapion, škof. — 22., sobota: Lea; Katarina Gen. — 23., nedelja: 3. post» na nedelja. Jožef Oriol; Pelagija, mu» čenica. — 24., ponedeljek: Gabrijel, arhangel. — 25., torek: Oznanjenje Marije Device. — 26., sreda: Sred» Postna. Emanuel, muč. ; Ludgerij, šk. — 27., četrtek: Janez Damianski, cer» kveni učenik.
V soboto dne 22. marca je zadnji krajec; sneg.
Novice.
11. obletnica.
23. t. m. se bo obhajala 11. obletni» ca ustanovitve fašizma. V glavna me» sta pokrajin bodo poslani slavnostni govorniki. V Gorico pride poslanec Maltini, glavni tajnik zveze fašistov» skih visokošolcev. V Trstu bo pa go» voril minister pravde Alfred Rocco.
Reški svobodni pas.
Vlada je na svoji seji od preteklega Petka, to je 14. marca sprejela odlok, s katerim se osnuje svobodni carinski Pas za Reko in liburnijsko obalo. V svobodni pas spadajo mesto Reka, Matulje, Volosko, Opatija, Veprinac, zavetišče vojvodinje d’ Aosta na Učki Spri, Ičiči, Ika, Lovran, Medveja, Mo» sčenička Draga in Sv. Ivan. V teh kra» jih se ukine državna carina na vsem blagu, ki prihaja iz inozemstva. Naj» bolj se bo to poznalo pri kavi, sladkor» ju, kakau in moki. Carina na kavo znaša n. pr. 16 lir na kilogram. Prebi» valci svobodnega pasa bodo kupovali torej kavo 16 lir bolj poceni kakor °stali državljani. Mesto 25 lir bodo Plačali za srednje vrste kavo le 9 lir Za kilo. Tudi cene sladkorju in moki bodo zelo padle. Da bo postalo živi j e» Vie v svobodnem ozemlju zelo cene» nV je jasno. Veliko korist bodo imela P P tega letovišča v Opatiji in na vsej iburnijski obali. Privlekla bodo iz ino» zernstva in iz notranjosti države šte» , ae goste, Ravnotako se bo okoristi» a Keka sama.
. Orzava se odpove približno 20 mili» Jonom lir letnih dohodkov, ki osta» eJo v žepu prebivalstva. Da vlada na . eki in v vsem ozemlju veliko veselje, iv „razurr*ljivo. Odlok, čigar besedilo 1 se objavljeno, je tako važen, da bo» mo o stvari še pisali.
popoldne je še povabil kakih 80 pri» • j atelje v na poslovilno večerjo. Toda že zjutraj ga je nenaden napad sla» bosti zlomil, ravno ko je hotel prebi» rati došlo pošto. Nenadna smrt je vso politično javnost osupila.
Starodavni semenj.
V	ponedeljek je mirna Gorica spet učakala malo semanjega vrveža. Bil je semenj sv. Jelerja, ki je res pravi kmetijski semenj že od pamtiveka. Posebno semenski krompir je bil raz» stavljen na celih vrstah gorjanskih voz. Prodali so ga 1240 kvintalov po 30 do 45 lir. Na trgu sv. Antona je bila kupčija s semeni. Na Živinskem trgu je pa menjalo gospodarja 247 vo» lov, le 24 kravic in 182 prašičev. Po» poldne so pa zakesneli sejmarji skle» pali kupčije le še po krčmah in kak Jože si je še kupoval nov klobuk za god. Bog jih živi vse, ne klobuke, am» pak Jožete!
Krščanski vzhod.
Sedanji papež se močno prizadeva obrniti poglede Cerkve tudi na krščan» ski vzhod. V zadnjih desetletjih je za» pad močno pozabil, da žive na vzhodu milijoni kristjanov, ki lahko kmalu po» stanejo živi udje Kristusove Cerkve. Na Balkanu, na Poljskem, v Rusiji, Si» nji, Perziji m 1 urciji živi 165 milijo» nov kristjanov, ki ne priznavajo rim» skega papeža za svojega cerkvenega poglavarja; le 12 in pol milijona je tako zvanih unij atov, ki so se zopet združili z rimsko cerkvijo. Tu je ve» likansko polje, kjer čaka že napol zrela žetev rešilne besede s prestola sv. Petra.
Največ ja banka.
V	Njujorku so se združile tri naj» večje banke v eno, ki se bo imenovala Chase National Bank. To bo največ» ji bančni zavod na svetu. Razpolaga z 280 milijoni dolarjev (skoro pet mi» lijard in pol lir).
Svobodno menjavanje denarja.
Odlok z dne 10. junija 1926 je do» voljeval le petim največjim itali jan» skim bankam, da nakupujejo in pro» dajajo inozemski denar ter nakazuje» jo denar v inozemstvu. Kdor je hotel nakazati večjo s voto v inozemstvo, je moral to nakazilo opravičiti ali z računom (fakturo) ali s kakšno drugo listino. Vse te omejitve je vlada 13. t. m. ukinila.
Smrt Prima de Rivere.
V nedeljo ob desetih zjutraj je ne» adoma umri v nekem pariškem ho» c u bivši španski samodržec general de Rivera, mejni grof Estrel» y ' Y Kariz je prišel 11. februarja, -e tedaj se je slabo počutil in ga je eekrat napadala influenca. Zato je ameraval iti po nasvetu zdravnikov v Frankfurt v zdravilišče. Za nedeljo
Nova železnica.
Ministrstvo za javna dela je izdalo dovoljenje, da se smejo razlastiti zemljišča, ki so potrebna za zgradbo nove železnice, ki pojde iz S. Vito ob Tagliamentu skozi Palmanuovo do Dornberga. Železnica bo vezala Furia» ni j o z Vipavsko dolino ter šla preko Romansa, Gradiške, Mirna in Renč do Dornberga.
Radio»postaja v Trstu.
V	kratkem se bo začela graditi v Trstu radio»postaja. Delo bo dokon» čano do konca tega leta. Oddajno postajo bodo postavili nekaj kilo» metrov izven mesta; mikrofon, ki sprejetna glasbo in predavanja ter jih oddaja postaji, bo stal v novi palači telefonske družbe na Oberdanovem trgu in bo zvezan z gledališči. V Trst prenesejo sedanjo milansko postajo. Milan dobi novo močnejšo. Tržaški radio bo trikrat močnejši od ljubljan» skega.
Čehi žalujejo.
PretekU teden so Čehi izgubili enega svojih največjih pisateljev. Umrl je 12. marca znani pisatelj Alois Jiràsek, ki je zaslovel zlasti po zgodovinskih romanih. Naši ljudje poznajo Jiràse» ka po romanu »Pesoglavci«. Jiràsek se je rodil 1. 1851. Po poklicu je bil profesor.
Naloga,
V	Romuniji so vsi višji gimnazijski
razredi dobili nalogo:	»Čemu je po»
trebna Zveza narodov?« Trije učen» ci, ki bodo nalogo najboljše rešili, bo» do smeli za 14 dni v Ženevo na stro» ške Zveze narodov.
Akademikova smrt.
V	soboto je umrl Anton Beltramel» li, član Italijanske akademije. Bil je znan kot pisatelj. Dolgo let je bil urednik lista »Corriere della Sera« in je zanj dosti potoval.
Za Rusijo.
Včeraj, na praznik sv. Jožefa, so se po katoliških cerkvah vsega sveta vršile molitve za preganjane ruske kristjane. V cerkvi sv. Petra v Rimu je v ta namen maševal papež Pij XI. Predsednik Papeškega zavoda za vzhod škof D’ Herbigny je ob tej pri» liki izdal poslanico, v kateri pravi: »Beseda svetega očeta je združila vsa krščanska srca v ljubavi do trpečih bratov v slovanski Rusiji. Poziv pa» stirja vesoljne cerkve, ki je visoko nad politiko in se je niti ne dotika, je globoko ganil svet in nagnil vernike k molitvi. Vztrajnost preganjanih in gorečnost vsega sveta bosta dosegla svoj smoter.« V preganjanju in muče» ništvu se bo rusko' krščanstvo prero» dilo in bo slovanska Rusija vstala z novim sijajem.
Huda »liska«.
Pretečeni četrtek so na živinskem trgu »glihali« za neko kravo. Proda» jalec je trdil, da je krava že 6 mese» cev breja, toda »liska« je sama poka» zala, da je ta trditev laž! Skočila je na gospodinjo, jo vrgla po tleh in jo po» škodovala po trebuhu in nogi. Kup» čija se je hipoma razdrla, Zeleni križ je ranjeno gospodinjo odpeljal v bolnišnico, kjer so jo obvezah, nakar jo je izvošček odpeljal domov v Osek.
Verouk v srednjih šolah.
Vlada je predložila poslanski zbor; niči zakonski načrt, ki uvaja v srednje šole verouk kot obvezen predmet. Minister za prosveto Balbino Giuliano je utemeljeval ta zakon v velikem go; voru, v katerem je poudaril, da se morajo novi rodovi vzgojiti ob žaru krščanske vere. Zbornica je zakon so; glasno sprejela.
Občinsko gospodarstvo.
Letošnji proračun ljubljanske ob; čine znaša nad 73 milijonov dinarjev (okrog 25 milijonov lir). Občina ima okrog 45 milijonov lir dolgov, premo; ženja pa približno 100 milijonov. Le; tošnje leto bodo nadaljevali regula; cijo Ljubljanice, ki, se je začela že pred vojno, a so jo nato ukinili. Stala bo okrog 10 milijonov lir.
Iz starih romanov.
V	starih romanih — snopič po 20 vinarjev — se je bralo, kako so ro; parji ukradli bogatinu sinčka edinca in zahtevali zanj bogato odkupnino. Nekaj podobnega se je zgodilo v Ma; teri v južni Italiji. Bogat trgovec je priredil v svojih sobanah ples v ma; skah. Med goste so se vtihotapili tudi roparji in so odpeljali edinega sinčka. Pustili so pa pismo, kjer javljajo ne; srečnemu očetu, naj prinese na do; ločen kraj 50.000 lir, če ne bo njegov sinček med mukami izdihnil. Oče je res nesel zavitek bankovcev na do; menjeno mesto. V grmičevju pa se je poskril oddelek orožnikov. Ko so pri; šli roparji po denar, so orožniki pia; mli nanje, a v srditem boju se je ven; darle posrečilo roparjem uiti.
Nova zastava.
Med svetovno vojno se je večkrat dogodilo, da so letalci obmetavali z bombami znane umetnine in stavbe. Tako so n. pr. morali med vojno vse umetniške stavbe v Benetkah pokriti z vrečami prsti, da jih niso bombe razrušile. Da bi se v prihodnjih voj; nah preprečilo barbarsko rušenje cer; kva, muzejev, spomenikov itd., bodo na te stavbe nasadili posebno zastavo Zveze narodov, kot so doslej na bol; ni.šnicah zastavo Rdečega križa. Po; budo za novo varnostno zastavo je dal ameriški senator Borah.
Smrt.
V	zagrebški bolnišnici je po kratki bolezni umrl dne 6. t. m. g. Likar Via; dislav. Poznali so ga zlasti Brici, ker je več časa učiteljeval v Števerjanu. Posegal je tudi v javno življenje. N. p. v m.!
Poštenjakoviči.
Policija v Messini je zaprla nekega poštnega uradnika in njegove poma; gače, ker so ponarejali 5, 10 in 20 lir; ske novce. Ponarejeni denar se je spoznal tudi po tem, da ni imel po robu vrezanih besed »fert«.
Tečajni junaki.
Junaški admiral Byrd, ki je eno leto prodiral v neznane pokrajine južnega tečaja, se z bogatimi zapiski vrača do; mov. Za prihodnje leto se pripravlja; jo Angleži na nov naskok na južni te; čaj. Pohod prav skrbno pripravljajo. Novo raziskovanje južnega tečaja bo stalo 2 milijona lir in pol.
Nesreče v Trstu.
Potniški avtomobil med Trstom in ! Reko je na cesti blizu Faccanonijeve; ga kamnoloma smrtno povozil 5 letno deklico Marijo Devetakovo. Starejša sestrica jo je poklicala iz družbe in ko je hotela preteči cesto, je privozil avtomobil. Dekletce so položili na isti avto, a je med potjo umrlo.
Ob angleško soboto.
V	Ameriki in na Angleškem je v navadi, da se tedensko delo zaključi že v soboto opoldne. Ta navada je prišla tudi v večja mesta Italije. Zdaj so se pa dvignili glasovi proti temu, da bi imelo uradništvo ob sobotah po< poldne prosto. Tržaški magistrat je s 15. t. m. že ukinil angleško soboto. Uradnikom seveda to ni po volji.
Apostol.
V	Indiji je te dni umrl eden največ; jih apostolov lajikov (neduhovnikov) Dairam Pillai. Prehodil je vse indij; ske pokrajine in oznanjeval katoliško vero. Sam je izpreobrnil 5000 indij; skih izobražencev. Za to svoje apo; stolsko delo je prejemal od apostol; skega vikarja 100 lir mesečno; več ni maral.
Mir v orožju.
Romunski princ ; regent Nikolaj, stric kralja Mihaela, je imel v pone; deljek nagovor na topniške častnike, v katerem je poudaril, da je treba ro; murisko vojsko bolje oborožiti. »Ro= munija se hoče le braniti, toda se mo; ra za časa zavarovati pred vojnimi načrti Rusije. Zato je potrebno po; množiti bojna letala in preskrbeti oro; žje za pehoto in maske proti plinom.« — Regent Nikolaj je s tem namignil, da se Rusija noče odpovedati deželi besarabski, ki jc bila do 1. 1918. ruska, a so si jo Romuni prisvojili.
Za drago Tončko.
Andrej Sosič z Opčin je slišal po; noči, kako nekdo udira v njegov hlev; ček za domače zajce. Skočil je takoj s postelje, pograbil grčasto palico in jo mahnil na dvorišče. Zasačil je nio; ža, ki je ravno ubil zajca. Začel je po njem krepko udrihati. Neznanec je odnesel pete, pa so ga orožniki drugi dan ulovili. Ko so ga vprašali, čemu je krade! zajce, je rekel, da iz ljubezni do Tončke, ki je želela imeti tudi sa; ma »take živalice« v hiši.
Oddelki pohabljencev.
V	kratkem se ustanove legije voj; nih pohabljencev, ki se uvrstijo v mi; lico. Vsega skupaj jih bo okoli 100.000. Na 11. obletnico fašizma bodo pohab; ljenci že korakali v vrstah in unifor; mirani.
Povišana carina na kavo.
Prejšnji teden je vlada povišala ca; rino surovi kavi od 12 na 16 lir od kg, carino oziroma proizvajalno pristoj; bino za kavine nadomestke (cikorijo) pa od 4.20 na 5.60 lir. Zato se je kava v teh dneh podražila v trgovinah in kavarnah.
Gospodarski strokovnjaki sklepa; jo, da se bo višji dohodek od kavine carine porabil za to, da se pokrije primankljaj, ki bo nastal, ko vlada odpravi občinske užitnine.
Reke naraščajo.
Zadnjič ste brali o srce pretresujo; čih poplavah na južnem Francoskem. Nesreče pa še niso ponehale. Reke, ki dero iz Pirinejev (pogorje na meji med Španijo in Francijo), so močno narastle. Iz severne Španije prihajajo tudi podobna poročila. Glavna reka Ebro je tako narastla, da je že pre; stopila bregove.
Ženski vojaki.
V	Rusiji hočejo vse potakniti v vo; jaške suknje. Zato so ustanovili »Društvo za vojni pouk prebivalstva«. Društvo ima namen vojaško izvežba; ti 5 milijonov žen in deklet. Že danes služi v boljševiški armadi par tisoč žensk in 72 častnic. V bodoče se bo to število precej zvišalo. Kakih 5000 žensk bodo izvežbali celo za — ja; halke.
Nesrečna mati.
Kaj takega kot v Carjevem selu v Macedoniji se pripeti lahko tudi na; šim materam, če so neprevidne. Kme; tiča je pustila za hipec 18 mesečnega sinčka na dvorišču brez varstva. V bližini so se pasli prašiči. Ko je mati prišla iz kuhinje, je z grozo opazila, da so prašiči dete popolnoma raz; trgali.
Pravoslavna cerkev v Ljubljani.
V	Ljubljani je nastala močna pra; voslavna verska občina, ki je narastla še z ruskimi izseljenci. Poleti bodo za; čeli v Trubarjevem parku, na zemlji; šču, ki ga je podarila ljubljanska mest; na občina, zidati pravoslavno cerkev, posvečeno sv. Cirilu in Metodu. Ka; toliški dnevnik »Slovenec« pripominja k temu dogodku: »Prav je, da dobijo naši pravoslavni bratje primeren hram, kjer bodo lahko zadostili krščanskim verskim dolžnostim ter našli utehe svojim dušam kakor tudi posebno da; nes told potrebnega podviga za uresni; čenje pravega bratskega krščanskega reda v družbi.«
Nesrečna dirka.
Društvo tržaških motornih kolesar; jev je priredilo v nedeljo dirko čez Videm v Gore. Že okoli 3. ure so se kolesarji vrnili v Trst, le motornega kolesa, na katerem sta dirkala brata Mihael in Dominik Zingarelli. ni bilo od nikoder. Do Kobarida sta brata vo; žila dobro. Od Kobarida proti Tolmh nu pa je cesta posuta in nista mogla več obvladati motornega kolesa, ki je zadelo ob cestni kamen in treščilo v jarek. Mihael je kmalu izdihnil, Do; minika so pa pripeljali v težkem sta; nju z »Zelenim križem« v goriško bolnišnico in odtod v Trst.
Stranka žensk.
Nemški listi poročajo, da se je x' Berlinu združilo več odličnih žen, ki hočejo ustanoviti v Nemčiji stranko žensk. Namen stranke je v prvi vrsti poučiti ženski svet o pravicah in dolž* nostih. Otvoriti hočejo tudi urad, k* bo dajal ženskam nasvete v pravnih in zdravniških zadevah.
Obnovite osebne izkaznice. ,
Zakon o javni varnosti določuje, da se morajo osebne izkaznice obnoviti vsaka tri leta. Ker so bile prve iz# kaznice izdane marca 1927., jih J6 treba letos obnoviti.
DELO PARLAMENTA.
Zbornica je sprejela pretekli teden proračun za vojsko, ki znaša 2877 mi* lijonov. Pri tej priliki je imel minister general Gazzera zanimiv govor. 0= hramba države — je rekel — se da organizirati na različne načine. Na Angleškem in v Nemčiji na primer ne poznajo plošne vojaške dolžnosti. Vojska sestoji iz samih prostovoljk cev, ki si izberejo vojaško službo za poklic in dobivajo plačo kakor drugi državni nameščenci. Ko vstopijo v armado, podpišejo z državo pogodbo, kjer se obvežejo, da bodo za določen no mezdo služili daljšo vrsto let. Take vojske so vojske mezdnikov. Mirovne pogodbe so naložile vsem premaga* nim državam (Nemčiji, Avstriji, Ogr* ski in Bolgariji) take vrste vojsk. Ar* made mezdnikov so sicer zelo majhne in razmeroma drage, toda radi dolge* ga službovanja se vojaki zelo temelji* to izšolajo in disciplinirajo, tako da se vsak navaden prostak spremeni za slučaj vojne lahko v podčastnika. Množice ostalih vojakov, ki bodo ob izbruhu vojne poklicane pod orožje, se morajo vežbati v drugih, zasebnih or* ganizacijah več ali manj vojaškega značaja (n. pr. v telovadnih in strelskih društvih). Kako se bo ta sistem obne* sel, bo pokazala bodočnost. Nekoliko pojasnila nam pa daja tudi najnovejša zgodovina. Anglija, ki se drži že sto* letja mezdnikov, si je v svetovni vojni kljub svojemu bogastvu in svoji veli* ki industriji ustvarila šele polagoma pripravno armado in med tem časom so zavezniki morali sami odbijati so* vražne napade. Italija takega sistema ne more sprejeti; in sicer ne le radi te* ga, ker je predrag, ampak tudi zato, ker bi v slučaju vojne moral naš na* rod v svoji celoti in to v najkrajšem času pod orožje.
Švica ima popolnoma drugačen na* čin obrambe kakor Anglija. V Švici Pokliče vlada vsako leto zelo mnogo fantov pod orožje, zato je pa službe* na doba silno kratka: traja 65 do 90 dni. Razen tega morajo Švicarji k po* gostim orožnim vajam (7 let zapore* doma). Orožje, strelivo, opremo in ce* '0 konje si vzamejo Švicarji na dom, da jih imajo ob izbruhu vojne takoj Pri rokah. Tudi ta sistem, kjer je sko* ro vsak državljan vojak, stane mno* 8o denarja. Vsak novinec stane Švico Približno 20.000 lir. Italija vpokliče na feto 180 tisoč prostakov pod orožje jP potrosi zanje 1910 milijonov lir. f osamezen vojak stane Italijo 10 tisoč 600 lir; švicarski je potemtakem mno* 8o dražji.
Francoski sistem.
„ Nekako v sredi med angleško in švicarsko vojno organizacijo stoji (rancoski sistem. Vojaška služba tra* Ja na Francoskem 12 mesecev. Ta čas Se Pa morajo vojaki zelo temeljito vezbati. Novinec se ne sme niti trenu* rek baviti z nevojaškim delom. Za opravljanje takih poslov je franco* kJt° vojno ministrstvo nastavilo civil*
ne osebe. Sem spadajo pisarji, skla* ciiščniki, kuharji, težaki in celo straže ob vratih. Teh civilnih nastavljencev je v francoski vojski 45 tisoč. Pod* častniki in specialisti (strokovno iz* šolani vojaki za brzojav, tope, leta* la itd. ur.), ki so dandanes potrebni v velikem številu, se v 12 mesecih seve ne morejo izvežbati. Zato se poslu* žuje Francija v te namene stalno služ* bujočih vojakov ali mezdnikov, ki jih ima 84 tisoč. Vsak tak stane državo toliko kolikor 3 prostaki. Poleg 205 tisoč novincev, katere pokliče Franci* ja vsako leto pod orožje, vzdržuje to* rej še 130.000 mezdnikov (civilni na* slavljenci in poklicni vojaki). K tem je treba še prišteti 19.000 aktivnih častnikov. To je kar cela armada v armadi. Nemška vojska šteje na pri* mer 100.000 mož, kjer so všteti tudi častniki in mornarji. Francija ima pa razen tega še 6 divizij črncev, ki slu* žijo v Franciji po več let ali so pa kar stalno službujoči vojaki. Francozi ima* jo torej res kratek vojaški rok, a zato vzdržujejo poleg navadne vojske še vojsko mezdnikov. Tako razkošje si lahko dovoljuje le bogat narod. V Italiji bi pri največji strogosti spravi* li lahko 245.000 novincev na leto pod orožje. V resnici jih potrdimo pa na naborih le 180.000 in še ti ne služijo vsi enako dolgo dobo. Po zakonu mo* ra vsak novinec služiti 18 mesecev. Tako dolgo službovanje je potrebno že zaradi tega, ker mora Italija voja* Ške specialiste in podčastnike izbrati med novinci, njih šolanje pa traja precej časa. Italija ima samo 20.000 podčastnikov in drugih stalno službu* jočih vojaških oseb. Če bi hotela Ita* lija posnemati Francoze, bi morala na* jeti za svoje potrebe najmanj 80.000 stalno službujočih podčastnikov, in* struktorjev, uradnikov in tako dalje. To bi bili silni stroški. Državo bi sta* lo teh 80.000 mezdnikov toliko kakor 240.000 novincev. Naše finančne raz* mere nam takih izdatkov ne dopušča* jo.
Sedemletno delo.
Varčnost nam deloma tudi nalaga, da znižamo večkrat vojaško službo na 9 ali pa celò na 6 mesecev, in sicer v vseh slučajih, ko so družinske razme* re prostakov težke. Zgodi se tudi, da se cel letnik pošlje po 16 in pol meseč* nem službovanju' domov. Pri nas velja načelo, da se službena doba spremi* nja od slučaja do slučaja, kakor skle* ne in določi vlada. To je s finančnega ozira dobro, ni pa vselej priporočlji* vo z vojaškega. So meje, ki jih ne sme* mo prekoračiti. Potruditi se moramo, da bodo služili polnih 18 mesecev vsi, ki nimajo izrecne pravice do skrajša* ne službe, in povišati je treba število novincev od 180 na 260 tisoč. Razen tega je treba čim prej nabaviti še manjkajoče orožje, zgraditi potrebne ceste, železnice in utrdbe. Sicer pa je fašizem v sedmih letih naredil mno* go za vojsko. Naročile so se nove strojne puške, topovi proti letalom, boljši poljski topovi, popravile in mo*
dernizirale vojašnice, izšel bo nov pra* vilnik za vojaško vežbanje in tako dalje. Iz finančnih vzrokov pa nismo še mogli klicati na orožne vaje celih letnikov, kakor je bilo pred vojno in kakor delajo naši sosedje. Častniki, 2691 po številu, ki so bili na orožnih vajah, so se izkazali po svoji discipli* ni in požrtvovalnosti. To poletje se bo udeležilo 6 bataljonov fašistovske mi* lice orožnih vaj in se vežbalo skupno z rednim vojaštvom v svojih polkih in divizijah. Med milico in vojsko se snu* jejo številne skupne vezi. Milica viso* košolcev druži šolo in armado, važna je obrambna milica proti letalom. Vse posebne vrste milice so uvrščene v načrt splošne mobilizacije. Vojska se v visokem duševnem ozračju, ki ga ze ustvaril fašizem, tiho, toda zvesto in vztrajno pripravlja za vsako pre* izkušnjo. Njeno vodilo sta dolžnost in vzgled načelnika vlade, njeno upa* nje veličina domovine in kraljeva slava.
Govor ministra vojne so poslanci pogostoma prekinjevali z odobrava* njem in ploskanjem, ob sklepu so mu čestitali prvi minister Mussolini, ostali člani vlade in številni poslanci.
Letalstvo.
V petek zvečer je nato zbornica razpravljala o proračunu ministrstva za letalstvo. Minister Balbo je imel govor, kjer je poudaril, da hoče razvi* ti predvsem program bodočnosti.
Glede civilnega letalstva je rekel, da je Italija prepregla v zadnjih 3 letih z zrakoplovno mrežo vso državo. Da* nes so vsa glavna mesta Italije zve* zana z letali, l oda Italija vzdržuje zračni promet tudi z inostranstvom. Njena letala vozijo potnike in blago čez Alpe v Monakovo in na Dunaj, redne proge vodijo v Francijo, na Špansko, v Tunis, v Tripolitanijo, Tur* čijo in Albanijo. Naš program je v glavnem uresničen, sedanja mreža za* dostuje popolnoma našim potrebam. Novih prog za sedaj ne bomo otvarja* li. Kako naš zračni promet napreduje, je razvidno iz številk. Leta 1928. smo prepeljali na letalih 15.629 potnikov; leta 1929. je njih število poskočilo na 26.298. Ceiokupna zračna mreža Ita* lije je znašala leta 1928. točno 8644 ki* lometrov, leta 1929. pa že 12.413. Če primerjamo s temi številkami razvoj tujih držav, spoznamo, da se je mo* rala Italija v poslednjih 3 letih zelo truditi, da je popravila prejšnje za* mude. Obenem spoznamo pa tudi, kako veliko važnost dajejo druge dr* žave civilnemu letalstvu. Zrakoplovna mreža Francije znaša 28.575 kilome* trov nasproti 12.413 Italije. Angleži imajo mrežo 11.800 kilometrov, Rusi 18.450, Nemci pa kar 36 700. Italijani so z doseženim uspehom lahko zado* voljni, posebno ker ni zračni promet nikjer na svetu tako varen kakor v Italiji.
Posebno važnost so dosegla v letu 1929. športna letala, ki se jih zasebniki poslužujejo mesto avtomobilov. Do* slej jih deluje prav dobro 12, do konca 1931. jih bomo imeli 30. Taka letala imajo namen, širiti med prebival* stvom smisel in zanimanje za zrako*
plovstvo in vzgojiti potrebno število letalcev. Zanimivo je pri tem, da je bilo leta 1925. v Združenih državah Severne Amerike 789 športnih letal, a da so leta 1929. prišli v Ameriki kar na 15 tisoč. Malo športno letalo s pre» gibljivimi krili je postalo nevaren tek* mec avtomobilu. Za Italijo je pa športno letalo tudi vojaškega pome* na: na njem se lahko vežbajo reservni častniki, ki jim tako ni treba na orož* ne vaje. V slučaju vojne se moramo poslužiti vseh sredstev, tudi majhnih zračnih kočij ne smemo prezirati.
Podlaga vsega bojnega letalstva so pa letala, ki služijo bombardiranju suhe zemlje. Zrakoplovci vseh dežel so v tem edini. Naša pomorska letala so v tem oziru tako popolna, da bi v slučaju vojne držala lahko vse dežele ob Sredozemskem morju pod nadzor* stvom in jih po potrebi napadla. Naša letala za bombardiranje suhe zemlje bodo boljša, nego jih imajo ostale ev* ropske države, če bomo imeli potreb* na denarna sredstva. V tem oziru smo sedaj brez skrbi. Isto velja za naša lovska letala. Odstranili smo vse mo* torje iz vojnega časa in jih nadome* stili z novimi, modernimi, ki se lahko kosajo z izdelki najbolj slovečih tujih tovaren.
Orožje bodočnosti.
Letalo je najmogočnejše orožje, ki ga je sodobna civilizacija ustvarila za obrambo in za napad. Letalo je naj* strašnejša zagonetka bodoče vojne. V zadnjih 12 letih se je izvršil večji teh* nični napredek kakor od dneva, ko se je letalo izumilo, vse do leta 1918. Svetovna vojna ni za letalstvo več merodajna. Svetovna vojna spada gle* de letalstva že v okorno, predpotopno preteklost. Vojno izkustvo se nepre* stano izpopolnuje. Ne smemo mi* siiti na to, kar smo dosegli, temveč na to, kar moramo doseči v bodočnosti. Razvoj letalstva sili vse narode na svetu v nepretrgano, naporno tekmo, kakor je zgodovina ni še videla. Da je letalstvo najvažnejše vprašanje bo* doče vojne, je spoznanje, ki ni še do* volj prodrlo v zavest Italijanov. Že
tri leta — je rekel minister Balbo — se trudim in dokazujem, da se mora proračun za letalstvo znatno zvišati. Že tri leta tičimo pa nepremično pri 700 miljonih lir, kar je nezadostno. Na celokupne vojne izdatke Italije, ki znašajo 5010 milijonov, odpade na le* talstvo letnih 718 milijonov, to se pra* vi nekaj več ko 14 odstotkov. Primer* jajmo s tem proračune drugih evrop* skih velesil. V letu 1929.—30. so Fran* cozi porabili za letalstvo 2829 milijo* nov frankov, to se pravi 22 odstotkov vseh vojnih izdatkov. Angleži trosijo za letalstvo letno 1826 italijanskih lir, kar pomeni več ko 17 odstotkov. Kak* šno važnost polagajo moderne države na zrakoplovstvo, se vidi najbolje iz poviškov, ki so jih dovolile letalstvu v zadnjih letih. Francija je povišala'
1928.	proračun za 14.8 od sto, v letu
1929.	pa kar za 144 odstokov. Anglija je pomnožila izdatke za letalstvo 1928. za 74, naslednje leto zopet za 79 od sto.
Nočem nadaljevati s primeri, — je rekel minister — toda zgled naše so* sede nas mora podžgati, da začnemo novo politiko. Kaj nam pomaga, če pomnožimo za bodočo vojno 10 divi* zij, ako ostanejo izpostavljena zrač* nim napadom središča za mobilizaci* jo, velika industrijska podjetja, pro* metne proge, železniška križišča, ve* lika pristanišča, skladišča za orožje in opremo? Italija je država, ki je v Ev* ropi morda najbolj izpostavljena na* padom po zraku. Spričo moderne or* ganizacije vojnega letalstva se naša država ne more ubraniti uničenja, ako nima njeno zrakoplovstvo potrebnih sredstev in potrebnega osebja.
Tritisoč zrakoplovcev.
Šele tedaj ko bo letalstvo dobilo de* narna sredstva, ki jih zahteva, bo Ita* lija pred katerimikoli napadalnimi na* meni tujih dežel resnično varna. Moje poročilo s finančnega stališča ni rož* nato. Kar se pa tiče duha naših letal* cev, zremo lahko polni zaupanja v bo* dočnost. Mladina veruje v letalstvo in se zaveda njegove važnosti. Ob vsakem natečaju, ki ga razpišemo, se
javi za vsako mesto približno 10 fan* tov. Pri enem samem natečaju za 400 podčastniških mest je vložilo prošnje 5000 mladeničev. V tem letu smo iz* vršili par poletov, ki so dvignili ugled Italije v svetu. S 35 pomorskimi letali smo pluli iz Taranta v Atene, nato v Carigrad in Odeso ter se vrnili nepo» škodovani in v redu domov. Preleteli smo 4667 kilometrov; zastava domo* vine je vihrala nad 5 različnimi drža* vami in morji.
Drugi sijajen poskus smo izvršili ob poroki prestolonaslednika Humberta. Cela zračna divizija je plavala v str* njenih vrstah in v sijajnem redu nad Rimom. Francoski maršal Pčtain (Pe* ten) je izustil pri tej priliki prav la* skave besede na naslov zrakoplovstva. Tudi on se je z nami strinjal, da ča< kajo letalstvo v bodoči vojni izredne naloge.
Če bi izbruhnila vojna, bi danes ne mogli poslati v boj 1000 letal, tem* več le 800 ali 900. Sposobni smo pa, da postavimo kar hipoma v prvo vrsto tri tisoč aktivnih letalcev brez reser* vistov. Pomislite: več ko 3 izvežbane zrakoplovce za 1 letalo! To je velik uspeh. Težje je vzgojiti enega letalca kakor zgraditi eno letalo. Italijanske* mu letalcu ne manjka vzpodbude. Njegov vzor je načelnik vlade. Moje največje zadoščenje — je zaključil minister Balbo — je bilo, ko sem letos vozil načelnika vlade po zračni poti vzdolž obal Italije. V brnenju motor* ja se mi je zdelo, da slišim trepetanje našega velikega naroda, ki je gledal proti svojemu voditelju in želel, da bi Italija nesla nekega dne še višje in še dalje znamenje svoje moči in slave.
Zbornica je pozdravila Balbov go* vor z velikanskim navdušenjem. Po» slanci so se dvignili na noge, vzklikali letalstvu in ploskali načelniku vlade.
Ni odvisno od sreče,
ampak samo od vaše skrbnosti, da dobite brezplačno zlat prstan z lepim kamnom. Naberite 200 listkov, ki so priloženi vsem po XA kg težkim pake* torn jajčnih testenin »PEKATETE«.
V. J. Križanov ska:
KRALJICA MATASU.
Roman iz življenja starih Egipčanov.
»Kakor vidiš,« je dostavil, »je Roanta takoj ozdra* vela od svoje ljubezni do Mene, ko je slišala te podrob* nosti. Uverjena je bila, da ji je moral sam zli duh za* senčiti razum, da mu je dala prednost pred takim ime* nitnim možem, kakor si ti. In tako je pristavila: »Če me plemeniti Hnumgoten še ljubi, bi bila srečna, ako bi mogla popraviti krivico, ki sem mu jo naredila. Reci mu samo, da mi s svojim obiskom napravi veliko veselje.«
»Še danes obiščem Roanto in upam, da me ne bo pustila predolgo čakati na srečo,« je rekel Hnumgoten, žareč od veselja. »Toda kdo bi mislil, da je Mena tak* šen podlež! Fu j!« je rekel in pljunil. »Zasluži, da bi ga bogovi vtelesili kot svinjo. Tebi pa, Keniamun, ponovna hvala. Upam, da ti bom mogel v kratkem dokazati svojo hvaležnost. Zdaj pa izprazni z menoj čašo na zdravje najlepše ženske v Tebah!«
Ko je Keniamun po preteku pol ure zapustil vo*
jašnico, mu je na ustnah igral škodoželjen in zmago» slaven nasmeh.
»Ah, blagorodni Mena,« je mrko mrmral, »mašču» jem se ti za žalitev. Večkrat se boš spomnil na gostijo, kjer si se nasproti meni pokazal tako podlega.«
V.
Nejta v Hatorinem tempeljnu.
Bila je še noč, toda pojemajoča mesečna svetloba in sveži, od reke prihajajoči vetrič sta oznanjala bliža» joče se svitanje. Tedaj se je iz Pagirovega dvorca po» kazala nosilnica, ki so jo nosili štirje črnci. Pomikala se je po tihih in praznih ulicah prestolice proti Hato» rinemu tempeljnu. V nosilnici je sedela Nejta s staro služabnico, ki jo je povsod spremljala. Deklica je bila bleda in žalostna. Velike in vlažne oči so ji zrle v praz» nino in zdelo se je, kakor da ne vidi ničesar okrog sebe. Notranji boj jo je potrl, zato je hotela iskati utehe pri mogočni boginji, braniteljici ljubezni in zakonske sreče. Nejta jo je častila od mladih nog. Nosilnica je obstala pri velikih stavbah tempeljna, ki se je zdel v nočni te* mini še večji. Takoj je pristopil k njima stari čuvaj, ki je sedel pri vratih. Spoznal je mlado dekle, ki je po* gostoma posečala hram, ter se spoštljivo priklonil.
Jedro življenja.
Ob Masarvkovi osemdesetletnici je menda vse svetovno časopisje objavljalo odlomke iz del tega ve« likega češkoslovaškega misleca in državnika. V mladih in moških le« tih je bil Masaryk znan kot duševni vodja svobodnomiselnih struj med slovanskimi narodi na zapadu. Tu« di danes, čeprav je vpisan v prote«
stantski cerkvi, je Masaryk pri« staš neke vrste osebne vernosti, ki noče biti podrejena nikaki obsto? ječi Cerkvi.
Kljub temu zmotnemu položaju pa ni moči odrekati Masaryku ve« like pozitivne vernosti. Berite sle« deči njegov sestavek iz knjige »Sa« momor«, ki je eno njegovih prvih del, ki ga je predstavilo svetu. Ma« saryk piše o krščanstvu kot jedru življenja takole:
Celo Kristusovo življenje je resni? ca. Sin božji uči največjo priprostost, on prikazuje najpopolnejšo čistost in svetost v pravem smislu besede. Nič ni zgolj zunanjega na njegovem živ? ljenju: vse prihaja iz Njegove notra? njosti, vse je popolnoma resnično, popolnoma lepo, popolnoma dobro. V svojih naukih se omejuje le na navaja? nje sv. pisma stare zaveze. Izogiba se vsakemu umetničenju, retoriki in uče? njakarstvu, — a vendar vdahne celi svoji učeniški zgradbi novo življenje. Svoje nauke in zapovedi proglaša brez vsakega sanjaštva, jasno, določ? no, avtoritativno. On, ki je najkrot? kejši, naj milejši, naj ponižne j ši, na? stopa zapovedovalno, odločno in sil? no. On, Sin božji, je rojen v zaničeva? nem mestecu v revščini — in vendar mu služijo angeli in ves svet. Njegovo
kraljestvo ni od tega sveta. On, božji Sin, nazadnje trpi in umrje sramotne smrti za druge. Ali je mogoče najti lepši zgled, kako moramo mi živeti?
Krščanstvo je ustvarilo nov nrav? stveni svet s tem, da je posvetilo raz? mer j e človeka do Boga. Z naukom o popolni nesebičnosti je ustvarilo no? vo etično osnovo in ji dalo tudi živ? 1 jensko moč, da jo verniki morejo uresničiti. Krščanstvo je bila nova res? ničnost, ki je kristjane v nravnem pogledu dvignilo neskončno visoko nad pogane in je iz nefilozofičnega kristjana napravilo boljšega človeka kakor pa je bil najbolj naobražen po? ganski modroslovec.
Tako je šele krščanstvo postalo pr? vi primerni nauk za življenje. Evan? geli j oznanja, da ljubimo življenje in ne smrt. Zato je to novo poslanstvo rešilo in odrešilo umirajoči poganski svet.«
Književni pomenki.
»Kristus je dal novo zapoved lju« bežni, in sicer brezmejne ljubezni, ki naj se razteza tudi na sovražnike. V Posesti te ljubezni more kristjan v svoje življenje v vseh okoliščinah tako uravnati, da je Bogu všeč; ljubezen je vez, ki ga ne združuje le z nebom, urnpak tudi z zemljo. Kdo bi mogel, ako ima le iskrico one ljubezni, ki jo sv. Pavel poveličuje v nedosežnih himnah, kdaj obupati nad svojim živ? Uenjem? Tudi za takšno trpljenje, kakor je bilo Jobovo, hrani ta sveta ljubezen zdravilno krepčilo.
Ta vzvišena vera v Boga, združena 7: vero v nesmrtnost duše, z nravnost? jo in ljubeznijo, ima živo osnovo in vogelni kamen v posredništvu Sina božjega, v Jezusu Kristusu. Kaj? ti Kristus, Sin človekov, je kristjanu Predmet vere, upanja in ljubezni, vda? nosti, žrtvovanja, češčenja in molitve, življenje Kristusa, ki je na sebi do? sledno izvedel svoje nauke, ne daje z_a naše življenje suhe, abstraktne teo? r,je, ampak rodoviten nauk, ki ga mo? ^e vernik v Kristusu in s Kristusom
doživljati.
Slavko Savinšek: Zgrešeni cilji.
1929. Izdala Vodnikova družba v Ljubljani. Portretno študijo pisatelja je narisal Mirko Šubic. Str. 120.
»Zgrešeni cilji« so primer vsebinsko in obli« kovno šibke povesti iz najmodernejšega živ? ljenja. Mlad odvetnik dr. Golob je z vsem sr? cem vdan avtomobilnemu športu, od katerega ga ne odvrnejo niti prošnje mlade žene. Pri tekmah spozna neko drugo ženo in se vanjo zaljubi. Njegov zakon se razbije, a zavržena žena se grozno maščuje, s tem da pri neki tek« mi povzroči njegovo smrt. — Ko človek povest prebere, se vpraša, kje so tisti zgrešeni cilji. Odgovora ni. Takisto ni odgovora na vpra« Sanje, kako je taka nezrela povest, ki po svo« jem zasnutku, dejanju in izpeljavi nudi kveč« jema snov za film povprečne kakovosti, mogla sploh iziti. — Jezik je ljubljanska poulična go? vorica, kar je danes, ko imamo Cankarja, Preglja, Finžgarja in druge umetnike besede, neodpustljivo. Pisatelj je v tem delu padel. a. k.
Lojz Kraigher; Na fronti sestre Žive.
Drama v treh dejanjih. Ljubljana, 1929. ložila Tiskovna zadruga. Str. 128.
Razvoj Kraigherjevega nazora o svetu je
zelo zanimiv. Kraigher je živel in doraščal v času, ko je znanstveni materijalizem še precej bujno cvetel. Poleg tega je Kraigher študiral medicino, to je tisto vedo, ki je po predmetu in metodi svojega proučavanja najbolj zmožna, da v mladem človeku brez trdnega nazora ubi? je vero v duhovno življenje. Zato ni čudno, če se je Kraigher kot pisatelj vrgel predvsem v čutni svet, iz katerega je iztrgal tisti skriv« nostni, raznolični in neizčrpni pojav, ki mu pravijo ljubezen (po materijalističnem nazoru je tudi ljubezen le produkt snovi in sile). Krai« gher pozna samo čutno ljubezen, katero zelo naturalistično opisuje (prim. Kontrolor Škro? bar, 1914.). — Sčasoma je pa trčil tudi na po« jave, ki jih ni mogel razložiti, a tudi ne zani? kati. Prišel je do spoznanja, da je tudi du« hovni svet resnično bivajoč, a našel je najbolj problematično plat duhovnega sveta, nekako okultno gledanje v prihodnost (dama v črnem v pričujoči drami). Morebiti pojde dalje. — Dejanje drame se vrši med vojno, a je z vojno malo v zvezi. V obče drama ni posrečena, kajti tako kruto realistična snov, kot je vojna in neugnana čutna ljubezen, ne trpi tako tehtnih in odločilnih činjenic okultističnega značaja, kot je dama v črni obleki.	a. k.
»Moliti hočem. Pusti me noter, Homus.« je rekla ir Riu dala obroček srebra.
Yzradoščeni starec jo je spremil do tempeljski! yrat in Nejta je vstopila v spremstvu svoje verne slu
zabnice.
Nejta je obstala v hodniku, ki je peljal k svetišču Cdgrnila je tančico, pokleknila, iztegnila roke h kipi boginje ter ^začela goreče moliti. V tem hipu je bruhnili Iz nje vsa žalost, ki se je v teku treh dni nagromadil: v njenem srcu. Krčevito ihtenje ji je dvigalo prsi ii v potokih so ji solze tekle po licih,- Tako je bila zatop •jena v molitev in žalostne misli, da ni slutila, da j< neki, v temnem hodniku skriti moški, radovedno in so čutno opazuje.
, Ta mož, čigar dolga bela halja in obrita glava st; dokazovali, jda je žrec, je slonel ob stebru s prekriža nuni rokami. Ni odstranil oči z vabljivega dekličineg: obličja, ki ga je razsvetljevala zibajoča se luč svetiljke
»Kdo utegne to biti?« je dejal šepetaje. »Tako mlad; ui zala, pa tako strašno obupana! Morda je izgubil: Rako drago ji osebo.«
Počasi in tiho je žrec pristopil k mladi Egipčank in se postavil za njo. Zdaj si mogel spoznati, da je bi to mlad moški visoke postave. Njegovo bledo obličje ji
bilo nenavadno lepo. Žametasti lasje in drobne ustnice so izdajale globoko otožnost. Stal je negibno, gledajoč lepo bitje, ki je klečalo pred njim. Nato se je sklonil in se dotaknil njenega ramena.
Nejta se je zdrznila in se okrenila. Za trenutek je kakor začarana gledala v mirno in prijetno obličje, ki je bilo sklonjeno nad njo, potem pa je rekla temno: »Ali si morda božji sel Hatore, ki mi ga pošilja bo? ginja, prevzeta od moje zdvojenosti?«
»Samo preprost služabnik mogočne boginje sem, drugače pa prav takšen smrtnik kakor ti, dekle,« je odgovoril žrec z otožnim, prijetno polnim glasom. »Videč tvoje solze, sem pristopil, da bi te vprašal, ali morem kako olajšati tvojo bolest?«
Nejta ga je željno poslušala, pozorno promatrajoč sleherno potezo njegovega obličja, ki se ji je zdelo ne? navadno znano. Kje je že videla te globoke, sanjave oči in slišala ta lepo doneči glas, pri katerem je vztrepetala sleherna žilica njenega srca? Njen spomin je molčal, toda neki silen, nepoznan občutek ji je pognal kri k srcu, veleč ji, naj se zaupa mlademu žrecu. Še nikoli ni čutila takšne potrebe, odkriti nekomu svojo dušo. Pod vplivom tega občutka je vzkliknila in iztegnila k njemu obe roki.
Došle knjige.
J. Orožen: Učbenik ruskega jezika. Ljub« ljana, 1929. Založila Jugoslovanska knjigarna. Str. 250 + IV. — (Cene: vez. Din 64.—, broš. Din 50.—.)
Platon:	Phaidon. Razgovor o nesmrtnosti
duše. Prevedel Anton Sovré. Ljubljana, 1929. Izdalo Društvo prijateljev humanistične gira* nazije. Str. 144. — (Cena: broš. Din 40.—, v platno vez. Din 52.—.)
T. C. Bridges: Na pomoči Prevedel Ant. An» žič. — Grazia Dcledda: Novele. Prevedel dr. Joža Lovrenčič. Ljubljana, 1929. Založila Ju« goslovanska knjigama. Str. 301.	— Ljudska
knjižnica, 33.— (Cene: broš. Din 30.—, vez. Din 42.—.)
France Stelč: Oris zgodovine umelnosti pri Slovencih. Kulturnozgodovinski poskus. 1924. Založila Nova založba v Ljubljani. Str. 176 | + (LXIV).
žaja nemškega poljedelstva. »Mi moramo« — zaključuje Hindenburg — »radi stiske časov biti zopet edini v misli: Nemčija nad vse.«
Moderna preseljevanja.
Zgodovina nam pravi, da so se po razpadu rimske države začela ljudstva seliti. Iz osrčja Azije so se valila no» va ljudstva, ki so potiskala svoje so» sede proti zapadu. Preseljevanja na» rodov so se v zgodovini vedno po» navijala. Včasih celo prekašajo selit« ve starih germanskih ali slovanskih rodov. O tem nam ve povedati knji» ga »Mednarodne selitve«, ki jo je iz« dal v Njujorku ženevski Mednarodni urad dela. Tam je pisano, da je šlo od leta 1820. pa do 1924. pet in petdeset in pol milijonov ljudi preko morja. Glavno izseljevanje je bilo med leti 1816. in 1850. Socialne razmere in pa gospodarske neprilike so prisilile lju» di, da so šli za srečo na tuje. Kmet je tedaj obubožal, podložništvo pa ga ni več yezalo na grudo in tako je lahko zapustil dom.
Med leti 1850. do 1924. je pa mi« kavnost tujine izvabljala vedno več izseljencev k sebi. V prvi vrsti so se izseljevali Germani. V zadnjih treh desetletjih je pa slabo gospodarsko stanje povzročilo izseljevanje iz juž» nih in vzhodnih držav Evrope.
Še bolj kot med belim plemenom se izseljeništvo pozna pri črncih. Ti so se pred 50 leti trumoma izseljevali v Ameriko. Indijci so pa kot za časa preseljevanja narodov drli v južno Afriko in na Ceylon. Dva milijona jih je tedaj zapustilo domača tla.
Največje moderno preseljevanje narodov pa je bilo na Kitajskem v zadnjih desetletjih. Več kot 24 mili» jonov Kitajcev se je izselilo iz Kitaj» ske v Mandžuri jo. Samo lani in pred» lanskim več kot dva milijona.
Razlika med starimi in sedanjimi I preseljevanji je le ta, da je včasih gna« ! la misel osvojevalnosti cele narode na ! pohode, danes pa se vkrca posamez» I nik s culico v roki in gre iskat sreče...
Cileno v svet.
Atentati v južni Srbiji.
Zadnjič smo pisali, da so makedon» ski revolucionarci izvršili bombne napade v jugoslovanskih obmejnih mestih Pirotu in Krivi Palanki. Danes dodajemo, da so enak napad izvršili tudi v mestu Strumici, kjer sta bila ranjena med drugimi dva Slovenca.
Na predlog jugoslovanske vlade se je sestala takoj bolgarsko«jugoslo» vanska komisija, da v smislu najno» vej šega sporazuma med obema drža» vama preišče atentate in kaznuje krivce. Bolgarski člani komisije so obljubili, da bodo vse dokaze predlo» ! žili svoji vladi v Sofiji ter zahtevali i od nje, da napadalce strogo kaznuje.
V petek 14. marca je jugoslovanski poslanik Ljuba Nešič obiskal bolgar« skega zunanjega ministra Burova in mu predložil zahteve jugoslovanske vlade. Beograd zahteva jamstvo, da se taki napadi v bodoče ne ponove. Bu» rov je Nešiču odgovoril, da bo bol« garska vlada naredila vse, da zadovo» lji Jugoslavijo.
Važno pa je, da sta kmalu za Neši» čem obiskala Burova tudi angleški in francoski poslanik. V imenu svojih vlad sta hotela vedeti, kako misli Bol» garija povoljno rešiti spor z Jugosla« vij o, ki je nastal radi napadov bolgar» skih komitašev. Iz tega se vidi, kakšno važnost pripisujeta Anglija in Fran» cija temu vprašanju. Prvi uspeh tega posredovanja je, da je bolgarska vìa» da ustavila dva lista makedonskih re» volucionarcev:	»Vreme«, ki je bilo
glasilo Mihajlovcev, in pa »Vardar«,
glasita Protogerovcev. Oba lista sta kar očitno pozivala na umore.
| Nemčija sprejela Jungov načrt, i Pretekli teden je nemški parlament ; sprejel Jungov načrt, ki končno do» I loča, koliko vojne odškodnine mora j Nemčija plačati zmagovalcem. Za je j glasovalo 266, proti 193 poslancev. ! Predsednik republike Hindenburg je j podpisal nato zakon o tem načrtu in ! ukazal, naj se objavi v uradnem listu. | Istočasno je naslovil na nemški narod i proglas, kjer pravi, da je s težkim | srcem in šele po vestnem in zrelem razmišljanju podpisal ta zakon. Pri« šel je do prepričanja, da pomeni Jun» gov plačilni načrt kljub velikim bre» menom, ki jih za dolgo vrsto let naia» ga nemškemu narodu, vendar naspro» ! ti prejšnjemu Dawesovemu načrtu | zboljšanje ter gospodarski in politični | napredek nasproti osvobojenju Nem« i čije. Za to, da odbije podpis tega za» ! kona, se ni mogel odločiti: posledice za. nemško gospodarstvo in za nem« ške finance bi bile nepreračunljive in ' bi mogle pognati Nemčijo v težko, nevarno krizo. Hindenburg upa, da se | bo pot Jungovega načrta, ki daje zase» j denim nemškim krajem zopet svo« i bodo in vsem Nemcem nado v nov | napredek, pokazala za edino pravo. | Vse nemške može in žene opominja, | naj se zavedajo svojih dolžnosti do ! domovine in do narodne bodočnosti. Politične borbe in razlike se morajo umakniti praktičnemu delu, katerega smoter naj bo ozdravljenje financ, po» dvig gospodarstva, odstranitev brez» noselnosti in olajšanje težkega polo«
»Služabnik Hatorin, vse ti povem, kar mi srce teži. Tvoj svet mi pokaže pot. Najprej pa moraš vedeti, kdo sem. Ime mi je Nejta in sem hčerka Mena, ki je bil svetovalec faraona Tutmesa I. Moj oče ga je spremljal na vseh bojnih pohodih ter poveljeval kraljevim ša« torom. Od njegove smrti dalje živim z bratom v hiši strica Pagira, o katerem si morda čul, ker je poveljnik kraljevih konjušnic.«
V kratkih besedah mu je deklica povedala o svojem prejšnjem življenju, o zastavljeni mumiji in o žrtvi, ki jo mora doprinesti, da reši rodbinsko čast.
»Za dobri spomin svojega očeta se moram poročiti s človekom, ki ga sovražim. Toda maščevala se bom,« je pristavila s plamtečimi očmi.
Mladi žrec jo je poslušal z veliko pozornostjo.
»Veliko preizkušnjo so ti poslali bogovi, plemenita hčerka Menova,« je rekel resno. »Toda povedati, ti mo» ram, da nesmrtniki sprejemajo žrtve le tedaj, če jih doprinesemo s čistim srcem. Nikoli pa ne smemo stopiti s sovraštvom v tako posvečeno zavezo, kakor je zakon.«
Navdušeno in prepričevalno je razlagal deklici, kako vzvišeno je sebe žrtvovati za drugega. Nejta je pozabila na Keniamuna in svojega ženina. Videla je samo govorečega mladega žreca ter poslušala njegov
tresoči se, ubrani glas.
V pogovoru sta se mlada človeka približala izhodu. Žarek solnca je padel na prag in žrec se je stresel.
»Ra vzhaja. K jutranji molitvi moram. A ti. ple« menita Nejta, pojdi domov. moli in izpolni svojo dolžnost. Boginja ti pomore. Na svidenje!«
Kakor v snu je sedla Nejta v nosilnico. Obličje ji je žarelo, srce ji je močno bilo, a vse njene misli so se osredotočile na eno vprašanje: kje in kdaj ga bom zopet videla?
»Oh! Da bi se vame zaljubil!« je zaklicala nehote. Toda v istem hipu jo je oblila rdečica in z zmedenim in prestrašenim pogledom je ošinila staro služabnico. Dobra Beka pa ni ničesar zapazila.
Od tega dne se je začelo za deklico čudno življenje. Njeno sovraštvo do Hartatefa in ljubezen do Kenia« muna sta nekam ugasnila. Bila je ravnodušna za vso okolico; poglabljala se je v neskončne sanje ter živela večinoma v domišljijah, katerih glavni predmet je bil mladi žrec tempeljna boginje Hatove. V ostalem pa se Nejta ni zavedala, da je njeno srce objela močna lju» bežen, in je še dalje objokovala svojo usodo, ki jo je odtrgala od Keniamuna. Satati jo je sumljivo opazo« vala, ker si ni mogla razložiti te nagle izpremembe.
Kaj nam
h Istre.
S ur
Dekani. — Pevska obletnica. — Ogenj.) — Na sv. Jožefa bo obhajal stari Josip Toškan od št. 137. sedemdesetletnico, odkar poje na ko* ru. Začel je peti že 1. 1860. pod uči* peljem Goljo. Isti dan bo tudi sv. ma* ša za vse žive in mrtve pevce zadnjih 70 let. Bog daj, da bi enkrat tudi v ne* besih skupaj prepevali. Omeniti mo* ram še, da je že pred časom umrla Nana Bordon, trgovka z vinom. Ma* časa za njo je pa šla krčmarica An* toni j a Grižon. — Tudi dva požara smo imeli. Vdovi Ivani Toškan, ma* tori 12 otrok, je pogorel hlev in senik. Ivanu Vatovcu pa je 27. minulega me* seca pogorelo prav vse.
Kubed. — (Sama p r ve n s t v a.) Za pust smo bili jezni, ker nismo dobili dovoljenja za »te velike godce«. Zato smo se morali zadovoljiti s sta* ro harmoniko in pili smo vsi, celo 0truci, da so bili pijani ko muhe v močniku. — Pri Belem kamenu so pa tako plesali, da se je kar trlo ljudi. * ■ eki igralci »more« so pa igrali od Pustnega večera do pepelnice opoldne.
. Sv. Anton pri Kopru. — 1. marca se m poročila vrla pevka Fikon Zofka z pudolfom Bambičem. Cerkveni zbor m bo pogrešal. — Pred kratkim smo Pokopali 20*Ietnega Jakomina Miško* Bolehal je 6 mesecev na pljučnici, ‘mg mu daj večni mir!
Vrhpolje. — V pretečenem tednu ■mo čitali v »Novem listu« dopis iz v rhpolj, v katerem označa dopisnik Uar, Vrhpoljce, da smo se ojunačili in v,'gli Gročance s kora, češ da so pre* Vari za petje. Pošteno rečeno, mi yrhpoljci se strinjamo s sosedi Gro* canci in zato ni treba, da se nepriza* oeta oseba vtika v naše razmere in scuva ene proti drugim. Saj živi od obojih, četudi je ženskega spola.
Cerkveni pevec iz Vrhpolj.
goriSke okolice.
Vogersko. — (Napredujemo!) Naša mladina se je norenju odpo* 'odala. Bolj se širi zanimanje za go* vPodarstvo. Opaža se napredek v sad* Ppstvu in v vinogradih. Tudi zadruž*
! motorni plug pridno orje, in sicer cOeje in do 55 cm globoko.
I Malokje se zgodi, da imajo dva mr* v enem dnevu. Tako se je zgodilo o' marca, ko smo pokopavali staro V? o di novo babico. — Porok se je obe* a.° več. Ostali sta pa le dve. Večno mestobo so si obl jubili Maks Grego* c m Frančiška Marvinova ter Alojz , ;egorič in Pavla Fornazaričeva. Obi* 10 sreče!
^°ILan. — (6 0 let v zvestobi.) Biserno poroko sta pred krat* ohi1 P.1!aznovaIa s sveto mašo in s sv. v • ajdom Rašin Franc in njegova 1870 Katarina- Poročila sta se 13. II. st/u- Oba slavljenca sta še zelo čvr* rrh J?a®tn brane ima velike zasluge za v mdmo, ker že desetletja nadzoruje cerkvi otroke, da se pobožno in do* °jno vedejo. Na mnoga leta!
Solkan. — (Pohvalimo, kar je treba.) — Nekaj našim pevcem v hvalo pa je le treba reči. Malo jih je po številu, a po vojni redno vršijo svojo dolžnost. Dopade nam tudi, da so se naši fantje ob naboru tako lepo držali.
Št. Maver. — (Pogreb.) — V po* nedelj ek t. m. smo položili k večnemu počitku 70 letnega Pintarja Jožefa. Naj mu bo lahka domača gruda. — Naš cerkveni ključar Doljak Ivan je odstopil. Čudno se nam zdi, ko je že njegov rajni oče imel to častno mesto do smrti.
Štanjel. — (Kar je prav!) — Včasih se nekdo oglaša in v dopisih proti č. g. župniku iz Ko* se požrtvovalno trudi, da imamo tudi v Štanjelu službo božjo. Po njegovi skrbi smo lahko za božič opravili svoje verske dolžnosti in jih bomo tudi za naprej. Če pa ni občina še uredila plače za duhovnika, ni n je* gova krivda. Te reči moramo obči* narji urediti na pristojnem mestu in ne pri kozarcu vina.
Divača. — (Bolje tako.) — Pie* sali smo v predpustu malo; fantje so smuknili parkrat tudi v Gorenje, en* krat v Merče. Najbrž imajo na Povir* skem, posebno pa v Gorenjah za ples*' ne prireditve kake stare, pisane pra* vice, kajti .harmonika se po tam* kajšnjih skednjih prav pridno ogla* ša. Raz lece niso vrgli ta predpust v naši župniji nobenega. V okoliških va* seh pa so bili bolj pridni. Tudi poko* pavanje pusta smo kakor že par let opustili; pozabili smo celo pobirati na pustno nedeljo jajca in klobase, sled* nje v veliko zadovoljnost naših skrb* nih mamic. Če potegnemo črto pod končni račun, moramo ugotoviti, da letošnji predpust ni napravil med fan* tovskimi peticami velike škode.
Rodik. — Na svečnico smo si izvo* lili druge odbornike. Bomo videli, ali bomo sedaj bolj bogati. Korajžni smo dovolj, saj se še sedaj nismo umirili j od plesa. Nekatera dekleta, ki so že ! pleničke priplesala, so se že za druge j vrtele. Tudi moški mladini je treba povedati, naj ne bo preveč oblastna ter naj ne rogovili po vasi. So pa pri mi s tudi prav vzgledni fantje.
Sežana. — (Potreba gasilne* ga društva.) — Preteklo sredo zjutraj je ogenj vpepelil hlev, ske* denj. kmetsko orodje, leseno posodo itd. Živino so rešili. Posestnik Josip -Gerbec trpi ogromno škodo. Pri ga* ’ šen ju so se dobro izkazali orožniki iz Sežane. Gasilci iz Trsta so pa prišli ‘ šele čez dve uri. Zato se je zopet iz* kazala potreba po lastnem gasilnem društvu. Imeli smo je že, zdaj pa bo* , gati inventar gnije.
Pliskovica. — (Nesreča.) — Pre* ; tekli četrtek se je peljal posestnik j Širca Viktor z vozom na bližnji trav* nik, da bi vozil zemljo po senožeti. ; l Na stranski poti pod vasjo se je koš
naperja ost j bjeglave, ki
prevrnil z voza, konj se je prestrašil. Voznik je skočil, da bi prijel za vaje* ti, a voz ga je vrgel po skalnati poti, in sicer tako nesrečno, da si je polo* mil par reber in tudi sicer močno po* škodoval. Bližnji ljudje so ga prinesli na dom. Upamo, da bo naš Viktor okreval.
Prelože pri Lokvi. — (Prvi do* p i s.) — Samo za kotiček prosimo v listu, da povemo, da smo imeli pred kratkim tri poroke. — Sliši se tudi, da bomo dobili v enem mesecu last* nega pismonošo. To bo ravno prav prišlo preloškim dekletom, ki morajo zlasti v zimskem času v pol ure od* daljeno Lokev po zaljubljena pisma.
Betanja pri Divači. — (G o 1 d i * narji i z 1 e d a.) — Čudno se bo zde* lo novolistarjem, če povemo, da je v nekdanjih časih pri nas fant tem bolj vriskal, čim bolj je mraz pritiskal. Z ledom iz Reke pod Škocijanom so prislužili namreč precej goldinarjev. O teh časih pričajo podrte ledenice, posebno ona ob cesti iz Divače v Ka* čiče, kamor so spravili do sto vagonov ledu. Tega so vozili na poletje v Trst. Ves nekdanji zaslužek je vzela to* varna.
Šmarje pri Sežani. — Da se Smarci odkrižajo brezpotrebnih dimnikarjev, ki tekmujejo z resnimi snubači, so se zmenili, da napravijo pri okencih že* lezne polk enee. Delo, ki je pristen šmarski izum, je prevzel sežanski ko* vač na »Bitter komandi«. Tudi hrani* jo nekateri hišni gospodarji najboljši teran za prihodnje svatbe. Žal pa, da se ta pust ne bo nobena vršila. — Do* znal sem, da je zadnji dopis iz Šmarij neko mamico spravil iz ravnotežja!
Navada je že, da se Smarci pri vsa* kem javnem delu spričkajo ali celo stepejo. Nekaj takega bi se bilo tudi zadnjič kmalu zgodilo pri kopanju jarkov za novi vaški vodovod.
Vsekakor pa je vodovod potreben, ker je vaški kal suh pa tudi zato, ker misli na velikonočni ponedeljek na* praviti vaška mladina na njem pie* sišče!
Omeniti moram še, da živi v Šma* rju možakar, ki sliši na ime Janez Luk* cov. ta trdi. da je »gad« boljši od »bežata«!
Iz Gor,
Planina pri Cerknem. — (Elek* trika. — Mlekarna.) — V gostil* ni smo najbolj junaški za elektriko. Ne zgodi se pa še, da bi se gospodarji zložili in nekaj res ukrenili! Zganimo se! — Naša mlekarna je bila zmeraj na dobrem glasu. Blago imamo prvo* vrstno. Nekaj časa se je na pridelo* vaio slabo blago: krivda je bila na šte* vilu članov. — Letošnji pust smo le malo fantov spravili pred oltar.
Kal — Koritnica. — (Slovo. — Pasji d v o b o j.) — 7. t. m. smo sc zopet poslovili od nekaterih vašča* nov, ki so šli v tujino za kruhom. Da bi ga le našli! — Pa še to povejmo, da smo imeli za pust pasji dvoboj. Sku* pil pa jo je lastnik velikana od te pa* sje dvojice, ki je hotel besni živali ločiti, pa sta obe nanj skočili in mu skoro preklali roko.
Cerkno. — (Zanimivosti.) — Morda ne veste še, da se jih je lani ro« dilo v naši duhovniji 30 več, kot jih je umrlo. — Lani in letos nam je vzela smrt najprej po enega fanta, oba žr« tev snega in sani, oz. hlodov. Letos umirajo malo. — 13. t. m. je previden preminul dober fant Martin Moškat. Bil je že prej bolehen. — Orgle ima« mo res skoro nove, le zbora še ni. Ča« kamo vsi, da se stvar uredi. Zdaj je lepa prilika, da dobimo novih moči in odpustimo starejše v zasluženi pokoj. Saj je staro načelo, da brez naraščaja ne gre. Brez hudobije povemo, da spadajo v cerkv. pevski zbor samo dobri glasovi in samo nravno naj« boljši ljudje. Ko se torej zbor nanovo snuje, se da brez zamere doseči, da bodo donele naše lepe nove pesmi, kot še nikoli niso, Bogu v čast in nam v veselje.
Naprošeni potrjujemo, da do danes nismo prejeli od č. gosp. kaplana iz Cerkna še nobenega dopisa.
Uredništvo.
Zadlog pri Črnem Vrhu. — 2. t. m. smo imeli občni zbor naše lepo napre« dujoče mlekarne. Udeležba je bila precej velika; nekateri so ostali doma radi slabe poti, drugi pa ... — Sam« skega davka smo se tudi dobro otresli. Saj smo imeli kar 5 porok v tem pred« pustu. — V Belgijo se odpravlja še par fantov. Ali je res tako dobro tam doli?
Logje. — (Poroke.) — 12. m. m. smo spremili v starih narodnih nošah pred oltar kar dva para. Življensko zvezo so sklenili Anton Dugan in Gi« zela Rosičeva ter Ivan Rosič in Liza Duganova. Vsem parom želimo dosti sreče. -— Kako smo v pustu in še v po« s tu plesali, pa ne povemo, ker nas je sram.
Gor. Tribuša. — Ravno ko smo ho« teli poprijeti za delo na polju, je za« čel spet sneg na debelo padati. f— Navdušenje za popravilo naše ceste se je popolnoma poleglo. Najbrž se je letos ne bomo lotili. — Naš pevo« vodja je preuredil cerkveno petje Dobro bi bilo tudi stare orgle popra« viti. — »Novih listov« hodi k nam precej, le »Družin« je bolj malo. Na« ročimo se!
Soča. — (Zdrav rod.) — Dne 6. marca je umrla Ana Domevščeko« va, mati bivšega župana Ivana Do« mevščeka, v starosti 80 let. Bila je dobra in krščanska žena. Pokoj nje« ni duši, domačim naše sožalje. Mno« go jih je v našem kraju starih nad 80 let, a so še vedno čili in zdravi. Hvala Bogu!
Kobarid. — (Sv. Anton. — Ne« srečna dirka.) — Ker se mora v kratkem umakniti stara cerkev sv. Antona spominski kostnici z novo, manjšo cerkvijo, so si tuji tat je mislili: »Zdaj pa je že zadnji čas, da jo obiščemo!« In res so pret. četrtek udrli skozi tri vrata ter si prila« stili, kar jim je prišlo prav.
Preteklo nedeljo je bila tod skozi dirka na motorjih. Dva brata sta se hudo poškodovala. Mlajši je treščil pod Iderskim v kamen ter se ves raz« bil. Tako prdrzno dirjanje — in še ob
nedeljah — bi se moralo strogo pre« povedati! Tako mislimo mi kmetje.
V zadnjem dopisu je govor o po« sladkačih. Toda v Sežidu takih ni; tam ni niti to ime znano.
Gaber je pri Tolminu. — (P r o š « n j a.) — Kot smo že poročali, biva nekje na Vipavskem ali Postojnskem Jakob Gabršček ( p. d. Balančev) iz Gaberij pri Tolminu, št. 14. Ker se do zdaj ni še nič oglasil in ker sam ne zna čitati, njegovi domači vljudno prosi« jo tistega, ki bi ga poznal, naj ga ob« vesti, da se takoj vrne domov radi važ« nih zadev, ki se tičejo samo njega.
Ravne pri Batah. — (Nova m 1 e « kar n a. — Več složnosti.) — Topot se moramo pohvaliti. V pre« teklem letu smo sezidali novo mie« karno, ki je čast celemu okraju, zlasti pa gospodarski zadrugi v Ravnah. No« va mlekarna je bila že od več strani priznana za eno prvih v goriških hri« bih. Želeti bi bilo le, da bi med neka« terimi člani izginilo kvarno nespo« razumljenje. Zavedajmo se vsi, da le v slogi je moč in obstanek ter napre« dek zadruge.
Godovič. — (Težko gre piša« nje izpod rok.) — Počasni smo, preden damo kaj v svet. V snegu in ledu smo bili tako, da so skozi tedne po trije avtomobili vozili led v Idrijo in Sv. Lucijo za pivovarne. — Tudi od nas pojdeta dve ženi v Fran« cijo za možem.
Iz idrijskega kotla
in okolice.
Obisk. — V torek, sredo in četr« tek je bila v Idriji višja rudniška nad« zorovalna komisija iz Rima. Gospodje so si ogledali vse obrate našega rudni« ka. — Čuje se pa, da ta obisk ni bil v zvezi z zadevami naših rudarjev.
Občni zbor. — V nedeljo 16. t. m. je imelo Krščansko gospodarsko društvo 31. redni občni zbor. V po« slovnem letu je imelo en milijon 791.870 lir denarnega prometa. Članov je vpisanih 396, ki se poslužujejo dveh trgovin in dveh mesnic. Da padajo člani pri obeh naših zadružnih pod« jetjih, temu je glavni vzrok ta, ker so okoličani, ki so bili vpisani v Idriji, ustanovili več lastnih zadrug.
Pozor. — Kdor hoče dobiti v je« seni izredno lepe knjige Goriške Mo« horjeve družbe, naj ne odlaša s pla« Čilom, ker bo rok kmalu potekel.
Naše delo. — Na veliki medna« rodni razstavi v Kodanju na Dan« skem, je bila ta mesec razstavljena tu« di večja množina bivših »idrijskih« čipk. Kot lansko leto v Barceloni na Španskem je tudi na tej razstavi dobilo naše čipkarstvo najvišja priznanja.
Sp. Idrija. — (Nesreča.) — Na Carjevi žagi je delavcu Juliju Jurjav« čiču skoro popolnoma odtrgalo tri prste na roki.
Vojsko. — (Nesreča.) — Go« zdarski vpokojenec Franc Podobnik je na poti domov tako nesrečno padel pod cesto, da si je težko pretresel možgane. Prepeljali so ga v idrijsko bolnišnico.
Iz tržaške okolice.
Boljunec. — Še vedno čakamo na nove zvonove, čeprav je že toliko ča« sa, odkar so se ljudje podpisovali zanje in nekateri tudi že plačali. Na« ši prvi možje bi se morali kaj po« brigati, da bi prišli vsaj za veliko noč. V naši cerkvi gre tudi petje zmiraj navzdol; organist ne pride več in tako pojde menda tudi petje.
Ricmanje. — (Poroke. — Požar.
—	Pust. — Priporočilo.) — Zadnji dan februarja sta se poročila dva para in sicer: Marijan Žuljan z Ernesto Komarjevo in Kristjan Trošt z Josipino Kuretovo. Želimo obilo sre« če! — Na pustni ponedeljek je iz« bruhnil požar na seniku posestnika Petra Hervatiča iz Loga in je upepelil hlev in streho nad kletjo. Škoda je precejšnja in je krita z zavarovalnino.
—	Nič kaj novega ni bilo za slavne Ricmanje pustno norenje. Kaj vraga tarnate v listu o mizeriji in dolgovih, saj je bila dvorana polna, od 5 letnih otrok do 70 letnih starcev. Tudi gostih ne so bile cel teden dobro obiskane. Kdo pa nam kaj more, »orko pomi« dor«. — Ker je vinu cena nizka, pripo« ročamo gostilničarjem in »osmičar« jem«, da ne — pretiravajo cen na praznik sv. Jožefa. — Vsako vino je z L 3.20 do 3.60 za liter plačano.
S Pivke.
Šembilje. — (Požar.) — Na pef pelnico zjutraj je začelo goreti pri »Ivčetu«. Ker je bilo mirno, ni bilo za vas nevarnosti. Pogorela je le hiša z gospodarskimi poslopij. Posestnik je zavarovan.
Bač. — Pretekli mesec so pri nas blagoslovili novo šolo. Baje pride tudi še ena učna moč. Sicer imamo do Kne« žaka samo četrt ure, pa nam je novo poslopje prav prišlo, ker je pot v Kne« žak močno blatna.
Brinje pri Hrenovicah. — (Prvi glasi.) — Presneta kukavica! Od povsod je že kaj zakukala v »Novi list«, le nas se ne spomni. Smo pač mirni ljudje, ki radi ob slabem in do* brem doma ostanemo, da nismo niko* mur na poti. Za pisanje se težko pri* pravimo, čeprav silno radi beremo »Novi list«, ko pridemo z dela na Srebotnjakovi ali Knezovi parni žagi v Belskem domov. Dosti naših fantov je šlo v tujino, saj naša starodavna obrt (kritje slamnatih streh), znana po vsej Pivki, v modernih časih ne nosi več.
Izpod Nanosa. — Če bi mogel delati po pol kilometra dolge korake, bi sto* pil iz Žagerce pri Ubeljskem na Stra* ne, od tam do Sv. Mihaela, potem do Hrenovic, naposled v Hruševje. PoV* sod bi videl, da se godi z majhnin*1 izjemami tako kot drugod, kjer do* pisniki tarnajo, da mladina preve časti malika — vino. V Hruševju so imele šivilje in tudi nešivilje nek te* čaj. Mislili smo, da za pravilno krpa* nje, ker je v prvi vrsti potrebno za kmečko gospodinjo in dekle.
Studeno. — (Pustni odmevi.)
—	Stari ljudje ne pomnijo takega pustnega norenja, kakor smo ga imeli letos. V zakajeni hiši, v kateri je igra* la pred letom smrt mrtvaško koračni* co, se je pehalo kar cele tri dni do 30 parov norih plesalcev, med njimi tudi družinske matere, nekatere celo v pa* ganskih kostumih. Čudna obletnica!
—	V cerkvi se je pojavila neka spake* drana pariška moda z veliko torbo, kakor bosanski seljak ko žene v šumo pujske na žir.
Orehek pri Postojni. — (Z a d o *
voljni smo v zatišju.) — V prijetnem zatišju kraljestva Nanosa stoji naša vas. Skozi njo ropotajo tež* ki vozovi z lesom, ki prihajajo izpod Nanosa in gredo na postajo Prestra* nek. Tudi kak potniški avto pridrdra v vas in se ustavi pri trgovini. Cesta, ki pelje iz Hruševja na Prestranek, dobro služi prometu, zlasti odkar je narejen nov most med Hruševjem in Orehkom. — Dva para sta si neustra* šeno nadela jarem sv. Lukeža. Srečno! Drugače nam življenje poteka vsak* danje in enolično. Lepo pa je ob ne* deljah, ko se zadnje čase pri božji službi oglaša dobro ubran kvartet moškega zbora z milimi cerkvenimi napevi.
Trnje. — (Petje.) — Gotovo ni »Novi list« z nami preveč zadovoljen, ker mu pošiljamo tako malo dopisov.
—	Po dolgem času smo dobili tudi petje v cerkev. Hvaležni smo pevcem, da se žrtvujejo za čast božjo. Vendar imamo par fantov, ki branijo pevcem nan kor; res bo kmalu konec zime, a še gre lahko kdo v brlog.
Iz Brd.
Podsabotin. — Hvala Bogu, da je mimo pust; zdaj nas nič ne moti, da ne bi pridno obračali zemlje in priča* kovali od nje obilega sadu. — Pač, moti nas oni dopisnik v 9. številki, ki se prav predrzno zaganja v g. duhov* nika. Svetujemo mu, naj se gre učit malo ponižnosti. Tudi med sabo se malo lepše strinjamo, kot on misli.
Fojana. — (Na račun fantov.)
—	Skrajni čas je, da javno ožigosamo tiste nezrele fantiče, ki uganjajo na koru na levi strani take burke, da spa* dajo v hlev in ne v cerkev. Starši in njih bratje, poglejte jih! Je pa še ena skupina fantov, ki rjove j o okoli do polnoči, kot da bi volka videli. Ubra* no petje bi bilo bolj na mestu.
Gor. Cerovo. — (Petje. — Ma* j a n j c.) — V 9. štev. »Novega lista« smo poročali, da se je naš cerkveni pevski zbor za polovico prenovil. Se* daj pa sporočamo, da se je zbor zdru* žil. Tako je prav! Sedaj se lahko po* stavimo z močnim zborom. — Pust smo praznovali prav spodobno in po tihem. Vsa čast fantom, da so se vzdr* žali običajnih norosti. Žal, pa tudi po* roke nismo imeli nobene. — Naš zv o* nik se maje. Komisija ga hodi že delj časa ogledovat, malo z glavo pomaje, malo pokima in odide, tako da ne ve* mo pri čem smo. Zato se cerkvenemu oskrbništvu prav toplo priporočamo, da se za stvar resno zavzame, da ne Pride do nesreče.
iz Vipavske doline.
Št. Vid pri Vipavi. — (Vrli fant* j e.) — Naša mladina se je nekoliko zbudila. Fantje so se zbrali za pevski zbor. Navdušeni so in bodo pomagali tudi na koru prejšnjim pevcem.
Štomaž. — V Kamnjah sta se poro* čila Rudolf Zgonik iz Skrilj in Aloj* zija Bratina iz ugledne štomaške rod* bine. — Oni dan so si naši gorki fan* tje eno preveč rekli, pa jih je nekdo ohladil s kislim mlekom.
Ustje pri Ajdovščini. — (Zdrav rod. — Gnil most.) — 8. marca je umrla Marija Stibiljeva, najstarejša žena v vasi. Imela je 91 let. Bila je mati desetih otrok, od katerih jih živi še sedem. Čeprav je večji del živi j e*
Velika gospodarska podjetja v Italiji.
Industrija umetne svile.
Poznamo dve svili:	naravno in
umetno. Naravno dobivamo od svilo* prejke. Naravna svila je precej dra* ga. Največ je pridobivajo na Japon* skem, potem na Kitajskem, na tret* jem mestu sveta in na prvem Evrope pa je Italija s 50 milijoni kg svilodov.
Uporaba umetne svile.
Umetno svilo delajo iz lesa. Prvič jo je izdelal 1. 1885. Francoz Char* donnet (Šardonč). Začetkoma so iz* delovali iz umetne svile predvsem raz* strelivo, pozneje so jo rabili vedno več tudi v oblačilni stroki, danes nosimo večino ovratnic in ženskih oblek iz umetne svile.
Kako se je širila umetna svila, nam kažejo najbolje naslednje številke. Uporabljene je bilo umetne svile:
1.	1923.	44	milijonov	kg.
1925.	84	»	»
1927.	120	»	»
1929.	186
Iz številk razvidimo, da se je v zadnjih petih letih uporaba umetne svile več kot početverila.
Podjetja za umetno svilo.
Danes se nahajajo tvornice umetne svile skoraj v vseh državah na svetu. Največ je izdelajo v Zedinjenih dr* žavah Severne Amerike, tem pa sledi takoj Italija, ki je izdelala lansko leto (1929.) nad 32 milijonov kg umetne svile proti 25 milijonom kg prejšnje* ga leta. V Italijanskem izvozu je umetna svila tretji najvažnejši pred* met. L. 1929. so je izvozili iz Italije za 554 milijonov lir. (Najvažnejši ita* lijanski izvozni predmet so tkanine iz bombaževine, katerim sledi takoj naravna svila.)
V Italiji so tri glavna podjetja, ki se bavijo z njeno proizvodnjo, in sicer »Snia Viscosa«, »La soie de Chatillon« in »Varedo«. V ta tri podjetja je vlo* Ženih 1325 milijonov lir delniške glav* niče, in sicer tako*le:
1. Snia Viscosa ima 1000 milijonov delniške glavnice. Več kapitala nima nobeno italijansko podjetje. Zadnja tri leta trpi to podjetje krizo, pred* zadnji dve leti je delalo z izgubo. La* ni pa je izkazalo zopet nekaj dobička, ! a kljub temu ne izplačajo še dividende.
n ja živela v pomanjkanju in velikih skrbeh, je vendar bila izredno trdna, da je skoraj do 90. leta opravljala vsa poljska in domača dela. — Naš most je opešal in dve plošči na drevesih pred mostom pravita, da zdrži samo težo do 10 kvintalov. Želimo, da bi se ga občinsko oblastvo usmililo. Neki avto bi bil kmalu padel v spodaj te* koči potok.
Selo. — Za pust so naši tamburaši priredili obhod po vasi. Tako delajo že par let, kar je vsekakor boljše kot da bi po~vasi šeme vozili. V pred* pustu so se vzeli: Ščukot Franc in Pepka Bavčarjeva ter Andrej Bratina in Danica Mužinova. — V daljno Ar* gentino je šla iskat sreče zopet ena družinska mati.
Zdi se, da je podjetje vložilo zelo mnogo kapitala v tvornice in delavska stanovanja, ki so trenotno podjetju v breme. Zato jih hoče polagoma amor* tizirati s čistimi dobički. Podjetje tr* pi tudi na posledicah revalutacije H* re, ker je gradilo stavbe v dobi, ko je bila lira mnogo manj vredna kot da* nes in ker so postale stavbe za da* našnji čas zelo drage. Vodstvo pod* jetja pa upa, da se bodo še letos raz* mere v toliko zboljšale, da bo mogoče izplačevati dividendo.
2.	La soie de Chatillon ima 200 mi* lijonov lir delniške glavnice. Vse ka* že, da je to podjetje krizo, ki je na* stala po revalutaciji lire že preneslo. Letos izplačuje dividendo 8 lir za vsako 100 lirsko delnico. Tudi njeni delničarji niso lansko leto dobili niče* sar.
3.	Varedo ima 125 milijonov delni* škega kapitala. V bistvu velja za to podjetje isto kot za Snia Viscosa.
Vsa industrija umetne svile na sve* tu je zvezana z različnimi medseboj* nimi pogodbami, ki urejujejo trge in tako dalje. Skoro vse tvornice umetne svile so v istih rokah. Tako so angle* ška in amerikanska podjetja udele* žena pri italijanskih, italijanska pa pri ameriških in angleških. Težko je potegniti črto, kaj pripada enemu, kaj drugemu. Podobno je danes pri vseh velikih podjetjih na svetu, naj bodo to kemične tvornice, premogokopi ali železarne. _____
Pomladanska »Družina«.
Marčna številka »Družine« prinaša nadaljevanje Pregljeve povesti »Ma* gister Anton«, slikovit opis mesteca Sv. Križa na Vipavskem, tretje pogla* vje veselega romana »Denarja kot listja«, G. Hrastnikovo domačo črtico »Pomladanska njiva«, narodne šege ob botrinji, Trentarjeve planinske sli* ke ,rusko čtico »Boter Jezus«, Jana Sedivyja potopis »Pri bolgarskih bra* tih« ter še kopice drugega zanimivega in vešče izbranega gradiva.
Lističa uredništva.
Dopisniku iz Vrhpolj pri Kozini: Podpišite se čitljivo in s hišno številko, sicer dopisa ne moremo objaviti.
Leban Ivan, Trst:	Sporočite nam ulico in
hišno številko, da Vam lahko dopošljemo pi* smo, ker v pismu niste navedli natančnega na* slova.
1" sr 6	<»V8
naj se siisi
Tri sto metrov špagetov.
Nazzareno Čadarino, ki biva v Chi; j cagu v Združenih državah, se je ude* Ježil tekme med jedilci špagetov. Zrna; gai je na vsej črti in dosegel svetov; no prvenstvo: v treh urah je pojedel tri sto metrov špagetov. Po zmagi je svojim prijateljem zaupno povedal, da je »s špageti gor zrasel«.
Brihtni cenzorji.
V Avstriji so še 1. 1870. vladni urad; j niki cenzurirali zasebna pisma. Ko so to odpravili, se je pa cenzura gleda; lišč poostrila. Tako daleč je šla vne; ma in dlakocepstvo vladne cenzure, da je že mejilo na smešno. V znani operi »Don Juan« poje kor na nekem mestu: »Živela svoboda«. Cenzor je opero dovolil, če se tam vzklika na; mesto »živela svoboda« »živela vese; lost«. V neki igri je glavni junak na; stopil v rdečih hlačah. To je bil velik greh, kajti tedaj so nosili rdeče hlače le generali in igralec je moral obleči zelene. Vnet cenzor je pa na rob ro* kopisa pripisal: »Sme se igrati tudi ob petkih, če pride pri prizoru s kosilom na mizo zelenjava in ne tolsta gos.«
Kdor hoče piti, naj plača.
Ogrski notranji minister je te dni izdal odlok, ki prepove« duje vsem ogrskim krčmarjem dajati svojim gostom pijačo na upanje. Pi« ača se mora takoj plačati. Krčmarji ne samo da nimajo pravice, da iztirja« jo take dolgove pred sodnijo, temveč se nasprotno kaznujejo z zaporom do 30 dni in z denarno globo do 600 pen« go, to je 2000 lir. Pametno!
Papir.
Zanimivo je, da je proizvodnja pa; pirja narastla od 1. 1910. pa do danes za 100 od sto. Največ papirja porabi; jo v Severni Ameriki, potem pride Ka= nada, za njo Nemčija, Anglija in Francija. V teh deželah se največ ti« ska. Ena četrtina vsega papirja na svetu sc porabi za tiskanje dnevnega časopisja.
Šola iz stekla.
V	mestu Leeds na Angleškem gra« de svojevrstno šolsko poslopje: vse stene so iz stekla. Zraven šole je za« vod za 400 gojencev. Tudi pri tem poslopju so vse stene razun onih pri spalnicah iz stekla. To delajo radi tega, da so prostori bolj svetli, in ker so take stavbe bolj trpežne.
Smola.
V	Njujorku je umrl te dni vojvoda Kolašin. Bil je sin nekega danskega brodarja in se je imenoval Friderik Holm. Podjetni Holm jo je znal tako daleč privoziti, da ga je imenoval med vojno črnogorski kralj Nikita za ar« madnega poveljnika. Malo kasneje ie bil povišan v vojvodo. Bil pa je brez denarja, dokler se ga ni usmilila neka bogata Američanka. Toda, oj smole, skopi tast je dal le nevesto, dote pa ne. Vojvoda je imel le naslov, denar« ja pa ne. Šele ko je umiral, je dobil obvestilo, da mu je tast zapustil 200 milijonov lir.
Dobro so podkovani.
Pretekli teden je prišla iz Kanade v Strattoni, v rojstno mesto slavnega angleškega dramatika Viljema Šek« spirja, ki je umrl 1. 1616., brzojavka na njegovo ime. Na pošti so mislili, da se hoče kdo norčevati in so brzojavko oddali ravnatelju Šekspirjevega mu« žeja. Ta je pa ugotovil, da je brzojav* ko odposlal založnik, ki prosi Šek« spirja, naj mu dovoli nekaj njegovih del ponatisniti. Dobričina Amerika« n ec je namreč menil, da je gospod Šekspir še med živimi.
Podobno se je pripetilo nekemu prevajalcu Šekspir jevih dram. Prišel je v neko majhno gledališče na deželi in se je ravnatelju predstavil: »N. N., tisti, ki je to igro ...«, ravnatelj pa mu ni pustil, da bi stavek dokončal, marveč je zmagovito zaklical slugi: »Najboljši prostor za slavnega šek« spira.« V slovstvu slabo podkovani ravnatelj je menil, da je neznanec Šekspir sam.
Potegnil jih je.
Včasih se smejemo lahkovernosti ljudstva, če kaka ciganka oslepari do« brodušno mamico. Berite pa, kar sle« di, in se boste prepričali, da premeten potegon lahko povleče za nos celo mi« ništrc, vlade in Zvezo narodov. Ta* kole je bilo:
V Rigo, glavno mesto letske republi* ke ob Baltiškem morju, se je oni dan pripeljal okusno oblečen mlad mož prijetne vnanjosti. Šel je naravnost v zunanje ministrstvo in oddal z viso* k im nasmeškom posetnico »Henrik Motta, prvi tajnik finančnega odbora pri Zvezi narodov«. S tako posetnico so se mu vrata kar sama od sebe od* pirala. Diplomatu Motti so v ministr* s ki h palačah šc bolj verjeli, ko je za« čel namigavati, da bi utegnil posre* dovati za državno posojilo pri Zvezi narodov. Po vseh takih razgovorih pri ministrstvih in bankirjih sc je go* spod Motta sladko nasmehnil, češ da je v trenutni denarni zadregi. Postrež* ljivi ministri so ga seveda brž potola* žili. »Ej, kaj bi, saj se vsakomur pri* peti, da pozabi listnico ali čeke doma« in so mu na stežaj odprli tekoči račun za posojila.
Lepega diplomata so tudi vabili v najimenitnejše družine na čajanke. Po pardnevnem veselem življenju v letski prestolnici se je diplomat Mot* ta hotel oddolžiti številnim prijate* ljern in oboževateljicam. Povabil jih je na pojedino v najimenitnejši hotel. Vsi so prišli, le gostitelja ni bilo ni* kjer. Gostje so nekaj časa čakali, no« tem so se pa razšli. Razburjeni so bili zlasti oni, ki so si šteli v čast dati vi* sokemu uradniku od Zveze narodov kaj na posodo. V ministrstvu so nato brzojavili v Ženevo, kdo je ta lepi in dostojni diplomat Flenrik Motta. Do* bili so odgovor, da je to — prebrisan mednarodni slepar, doma nekje iz Romunije.
Kralj brez krene.
Velikanska svetovna vojna je bila borba množic brez imena, borba str o* jev. Junaštva poedincev so prišla le malo v veljavo. In vendar srečujemo na raznih straneh zgodovine o sve* tovni vojni imena, ki pričajo o brez* primerni drznosti in sposobnosti.
Človek brez imena in kraja.
V svetovni vojni so večkrat naleteli na 26 letnega moža drznih potez v obrazu, bistrega in umnega pogleda. Oblečen je bil v obleko angleškega polkovnika in se je pojavil zdaj na angleški fronti v Belgiji, zdaj pri an* gleški komisiji v afganistanski pre* stolnici Kabulu, pa so ga zopet sre* čali ob mezopotamskih veletokih ali kje sredi peščene puščave. Ta drzni pustolovec v vojaški obleki, pod raz* n imi imeni in brez stalnega bivališča, je vpisan v seznamih angleške tajne vojne službe pod imenom: polkovnik T. E. Lawrence. O tem neznancu, čigar pustolovščine v prid angleški kroni so opisane že v par knjigah, se ve, da je študiral starinoslovje in sta* re jezike na slavnem vseučilišču v Oxfordu. Ondi se je že seznanil s kopico orientalskih jezikov, kar mu je pozneje silno prav hodilo.
Danes ne ve nihče več, kje je ta po* gumni mož, ki je Angležem priporno* gei, da so zdrobili turško moč v Ara* biji in Siriji. Morda ga je angleški imperij poslal v nove pustolovščine. Toda čujte raje, kako je
nevidni poveljnik
vodil v boj proti Turkom Beduine, sinove puščave.
Že pred vojno so se puščavska ljud* stva, zlasti Arabci, dobro zavedali, da skuša Velika Britanija, gospodari* ca svobodnih narodov, utesniti tudi arabsko svobodo. Zato je bilo priča* kovati, da se bo Arabija postavila ob stran Turkov proti Angležem. Te ne« varnosti se je Anglija 1. 1916. dobro zavedala : če se to zgodi, so v nevar« n osti prekmorska posestva v Siriji, Mezopotamiji. Arabiji, Egiptu in celo glavna angleška trgovska žila Sueški prekop.
Nevarnost je bilo treba odvrniti. —
Vroče oktobrsko solnce je palilo valove Rdečega morja, ko sta se iz* krca!a na arabski obali dva samotna potnika. Eden od teh je Lawrence, drugi njegov pomočnik.
Od tega dneva Lawrence ni bil več Evropec. Beduini so ga šteli za naj« boljšega svojih sinov. Ni bilo vztraj* ne j šega in bolj junaškega sina pušča* ve, kot je bil ta neznanec. Čez par mesecev so se že beduinski glavarji zbirali na posvet okoli neznančevega šotora. Rodovi vse Arabije so sledili nasvetom, ki jih je dajal drzni An* glež, ki se ie nopolnoma vglobil v dušo arabskih sinov. Tako se je zgo* dilo, da je koncem 1. 1916. vzplamtela vstaja Arabcev proti Turkom po vseh arabskih šotoriščih. Niti vedeli niso, kdo je naglega preobrata v miš* ljenju teh rodov kriv. V Londonu so si pa meli roke od veselja, ko so pre*
hirali brzojavke, da so se vstaški Arabci vrgli turškim četam v hrbet. Lawrence, nekronani kralj Arabije, je ^ skrivoma prejel naj višje an* gleško odlikovanje in povišanje v polkovnika.
Neranljivi jezdeci.
Za svoja podjetja je Lawrence iz* hiral najbolj pogumne Beduine, pre* skušene v ropanju in lovu. Preoble* fieni; zdaj v berače, potem v trgovce, tretjič celo v turške orožnike so se pojavili kot blisk in zažigali turške zaloge, napadali tren, in se spustili celo v pravcate bitke s turškimi in nemškimi oddelki. Na svojih brzih konjih so zopet izginili v puščavsko brezkončnost, ne da bi niti enkrat pu* stih. na bojišču le enega ranjenca. Za to se je oddelka oprijelo ime »neran* ljivi jezdeci«. Njih drzni pohodi in bitke so opajali vse arabske rodove od Rdečega morja pa do Perzijskega zaliva.
Lawrence sam je vodil četaško voj* no Arabcev proti Turkom kar iz tur* ških tal, sredi sovražnega tabora. Iz* vohal je, preoblečen v vse mogoče postave, kaj kuhajo v glavnem stanu. Po tajnih slih je dvignil na noge svoje oborožence v puščavi in že so leteli v zrak mostovi, se trčili vlaki, so gorela skladišča in orožarne, skozi turški ta* bor je s trepetom šla beseda: Lawren* ce, nekronani kralj puščave.
Enkrat bi se mu bilo skoraj posre* čilo ujeti najvišjega turškega povelj* nika Mehmeda Jemal pašo. Naj silo vi* tejši njegov sunek pa je bil pri Mudo* wari, ko je s 300 jezdeci zmedel vse turške vrste.
Tedaj se je vojna v puščavi že na* gibala na stran Angležev. V veliki meri je to zasluga neznanca, ki nosi v zapiskih tajne angleške službe ime: T. E. Laurence.
Gospodarstvo.
Tpg hmeč&ih pridelhov.
TRST, dne 17. marca:
Krompir ogrski 40, domači »Id: 45, hrastovec 40, rdečkasti 35 do 4 novi iz južne Italije 140 do 160.
Zelenjad: rdeči radič 160 do 18 Zeleni 100, radič za kuhanje 160, m< tovilec 170, cvetača 80 do Ì00, broko 60 do 70, solata endivija 160, domač 200, vrzote 80, špinača 150 d DO, korenje 150, hren 400.
Jajca 25 do 45.
GORICA, dne 18. marca: Zelenjad: rdeči radič 80 do 120, z< leni 80 do 100, motovilec 100 do 12i spmača 60 do 100, peteršilj 40 do 5i elena 10 do 120, vrzote 30 do 50 (gre r°,.h koncu) brokoli 25 do 30, cveta n 16V redkvice 40 do 5q (sveženj Upomba: V inozemstvo gredo vs vrste zelenjadi, a le v manjših množ nan. Zelo nizko ceno imajo brokol Po katerih ni povpraševanja iz ine zemstvi četudi so bolje okusni kc cvetača; inozemstvo jih ne pozna. Jajca 35 do 40, maslo 12 do 12.50.
Krompir: Na trgu sv. Hilarija (Je* lerja) je bilo nad 1400 kvintalov krom* pirja. Zjutraj je bila cena 50, pozneje je padla na 35 do 40 za krompir z Banjške planote in na 25 do 35 za ostalega.
Na živinskem trgu so bili posebno dragi mladi prašiči, in sicer 150 do 180 lir za glavo.
Dobro, a šibko vino ohraniš zdravo, če ga sedaj v marcu pretočiš v zdrav, čist in zmerno za* žveplan sod, če držiš sod poln in do* bro zabit in če dodaš vsakih 50 dni na vsak hi vina po 6 gramov metabisul* fila.
Veha pri sodu ne sme biti zavita v cunje, ker se tam razvijejo ocetne glivice, ki škodijo vinu.
Umetni hlevski gnoj.
Na Francoskem ga izdelujejo že v velikih količinah, in sicer zrežejo sla* mo na ped dolge kose, potem pa premešajo vsakim 100 kg slame po 10 kg kalijeve soli in po 10 kg surovega su* perfosfata (zmletega fosforita). Kup polijejo prvi dan z gnojnico, potem pa polivajo z navadno vodo, katero zbirajo v greznici, da jo zopet rabijo za polivanje.
Če sadiš cepljene trte, odstrani prelomljene korenine in skrajšaj močno razvite. Preden jih vsadiš, drži jih en dan v gnojnici iz svežega govejega blata. Pri sajenju trt napravi na dnu jame kupček iz do* bro preperelega gnoja ali komposta in ga pokrij s par centimetri zemlje. Na tem kupčku razprostrl korenine trte, pokrij jih s 5 cm zemlje, na vrh pa potrosi po 30 dkg mešanice umet* nih gnojil, sestoječe iz dveh delov su* perfosfata in enega dela kalijeve soli. Potem zasuj jamo z zemljo. Z njo po* krij tudi trto, da ne pozebe. Ko bo rastlina pognala, znižaj zemljo okoli trte.
Če sadiš sadno drevje,
sadi ga tako, kot je opisano zgoraj glede trt. Pazi, da ne pride mlada ko* reninica v neposredno dotiko z umet* nim gnojilom, ker jo sicer ožge.
Izvoz našega zgodnjega krompirja (posebno z Goriškega) ne bo mogoč, če se izvozniki ne bodo držali navo* dii, ki jih predpisuje dekret z dne 31. januarja 1. 1930. Po tem dekretu mora biti krompir skrbno prebran, v vsaki vreči mora biti točno 50 kg krompirja in ves krompir mora biti enake debe* losti.
Najboljše jajčarice dobimo od piščet, ki so se izvalila v marcu ali začetkom aprila. Gospodi* ni a, ali si ukrenila vse potrebno?
Krompir kot krma.
Lansko leto je bila izborna krompir* jeva letina in ker žele kmetovalci za seme večinoma zgodnji holandski in nemški krompir, je zelo pičlo povpra* ševanje po domačem. Zato so letos ce* ne domačemu krompirju mnogo nižje kot lansko leto. Mnogi kmetovalci so se obrnili na »Novi list« z vprašanjem, da navedemo krompirjevo krmilno vrednost ter damo navodila, kako naj se krmi.
V splošnem vsebuje krompir v 100 delih : 2 dela beljakovin, 22 delov škro* ba, 1 del pepela in 75 delov vode.
Iz tega sledi, da je v navadnem krompirju zelo malo beljakovin, (po* lovico manj kot v mleku), precej pa škroba, katerega žival tudi dobro iz* rabi. Maščobe ie v krompirju zelo malo. V splošnem je krompir dobro krmilo za vse živali, ki jih mislimo opita ti, to je za odrastle prašiče in tu* di za govedo.
Krompir lahko krmimo surov ali kuhan. Za pitalno živino naj bo krom* pir vedno vsaj napol kuhan. Drugo ži* vino pa lahko krmimo tudi s surovim. Začeti moramo vedno z majhnimi ko* ličinami, zakaj žival je treba le noia* goma navaditi na krompir. Če ji damo hkrati velike količine posebno surove* ga krompirja, dobi prav lahko drisko. Drugače pa se držimo sledečih na* vodil:
Nosečim in doječim svinjam ne daj dnevno več kot 8 kg vsaj napol kuha* nega krompirja. Mladim, rastočim prašičem lahko daš surovega, a ne več kot 5 do 6 kg na dan. Prej moraš seve prašiče na to krmo navaditi.
Goveja živina prav rada žre krom* pir, vendar za mlada goveda do enega leta ni na mestu, ker je prevoden. Mlečnim kravam lahko daš na dan tu* di 10 do 15 kg krompirja; večjih koli* čin pa ne krmi, posebno če nosiš mie* ko v mlekarno, kjer se izdeluje sir. Sicer dobi sir krompirjev okus. Od* rastli goveji živini, posebno taki, ki jo hočeš opitati, lahko krmiš dnevno tudi 30 kg krompirja. Biti mora vsaj napol kuhan.
Konjem lahko daš dnevno do 10 kg krompirja, ki naj bo surov ali napol kuhan. Za žrebeta krompir ni dober.
Za gosi je kuhan krompir izborna kiana, za kokoši jajčarice manj, ker dobijo tudi jajca okus po krompirju.
Sedaj spomladi moramo paziti na klijoč krompir. Krompirjeve klice vsebujejo strup »solanin«, ki vpliva, če ga v večji meri žival zaužije, tudi smrtonosno. S kuhanjem Se sicer strup uniči, vendar odstrani kljub temu kli* ce. Tudi vode, v kateri se je kuhal ka* ličast krompir, ne smeš dati živini.
Vsem dobrim in sočutnim srcem, ki so ob bolezni in smrti naše ljube sestre, oz. tete
KARLE LASIČEVE
izkazali toliko ljubezni in sočutja ter nam v tem težkem in žalostnem času s sočutjem in pomočjo lajšali neizmerno bol, najlepša za* hvala! — Vsem, ki so ob pokopu n jej in nam pokazali svoja dobra in ljubeča srca — Rog povrni!
Pokojnica počiva v rodbinski grobnici.
Renče, 10. marca 1930.
V imenu vse rodbine žalujoča sestra:
» I/ U N I O N «
Zavarovalna družba, ustanovljena 1. 1828. v Parizu, išče podzastopnike za Kras, Istro in reško pokrajino. Pogoji so zelo ugodni. Po* nudbe pošljite na glavno zastopstvo v Trstu, via Trenta Ottobre 17.
Move
postave.
MENIČNA TOŽBA.
Glavni dolžnik ni plačal menice, ko je zapadla. Kaj naj napravi upnik? Menico mora iztožiti. Menično tožbo lahko vloži proti glavnemu dolžniku ali proti nadomestnim, tako zvanim regresnim dolžnikom. V zadnji ste* vilki smo povedali, kdaj mora upnik dvigniti protest, ako si hoče zavaro? vati pravico do tožbe nasproti nado? mestnim dolžnikom. V čem je bistvo menične tožbe? Menična tožba se raz? liku j e od navadne po posebni strogo? sti, ki se kaže v treh znakih, in sicer: 1. v vzajemni odgovornosti vseh me? ničnih dolžnikov; 2. v takojšnji, iz? vršljivosti in 3.'v omejitvi dolžnikove obrambe.
Solidarna odgovornost.
Kdor je iz katerikoli razloga pod? pisal menico, je vzajemno odgovoren z vsemi drugimi dolžniki, da bo meni# ca plačana.
Upnik sme torej postopati proti vsem dolžnikom skupno ali pa proti enemu samemu. Ako je postopal samo proti enemu dolžniku in ni dosegel od njega plačila, sme za tem tožiti dru? gega. Če drugi dolžnik menico plača, lahko ta postopa proti vsakemu dolžniku, ki se je pred njim menično obvezal; izbral si bo dolžnika, ki naj? bolj gotovo plača, in ni dolžan zgra? biti najprej svojega neposrednega dolžnika. Le glavni dolžnik ne more več proti nikomur postopati z menič? no tožbo, ker se menica z njegovim plačilom uniči. Pač pa lahko postopa porok glavnega dolžnika, ki menico plača, z menično tožbo proti njemu.
Kakšen nauk naj damo ob tej prili? ki? Velika večina naših ljudi, ki prevzema menično poroštvo, misli, da mora upnik zgrabiti na jure j dolžnika in potem šele poroka. Ta misel je že mnoge zavedla, da so podpisali menico kot poroki. Videli pa smo, da upnik lahko zgrabi prej dolžnika, če? prav ni dolžan tega storiti; lahko pa toži tudi takoj poroka in potem naj ta išče kritje pri dolžniku.
Mnogi tudi mislijo, da bodo, če pod? pišejo menico skupno z drugimi, plačali samo del menice. Tudi ta mi? sel je zmotna. Upnik sicer lahko zgra? bi vse dolžnike skupaj, lahko se pa spravi tudi samo na enega. Če ta plača, ne mo'-e postopati proti sodolžnikom z menično tožbo, pač pa z navadno.
Takojšnja izvršljivost.
Zakon pravi, da ima menica moč iz? vršilnega naslova. Kaj je izvršba, je našim ljudem znano. Menica ima isto moč, kakor sodnijske razsodbe in no? tarski akt.
Ako ni upnik dosegel plačila meni# ce, ko je zapadla, lahko na trojni na? čin sodnij sko postopa. Upnik lahko : 1. pozove dolžnika pred sodnijo, da ga sodnik obsodi na plačilo menice; to bo upnik storil, če kaže doseči ob? sodbo, na podlagi katere se potem
lahko vknjiži na dolžnikove nepre? mičnine; 2. če ni upniku do obsodbe, lahko zahteva od sodnije, da dostavi dolžniku menični plačilni nalog, ki ima isto izvršilno moč kakor sod? nijska obsodba; ako ustavi sodnik na podlagi dolžnikovih ugovorov nadalj? nje eksekutivno postopanje, mora zahtevati od dolžnika, da položi kav? cijo; 3. upnik lahko zahteva tudi od sodnije, da izda dolžniku odlok, naj plača menico v določenem roku. Če
ne vloži dolžnik v določenem roku proti temu odloku nobenega ugovora, zadobi odlok izvršilno moč in upnik se lahko vknjiži na dolžnikove nepre? mičnine.
Omejitev dolžnikove obrambe.
Kljub vsej menični strogosti pa ni mogel zakonodajalec pustiti menične? ga dolžnika brez vsake obrambe. Nje? gova obramba je pa zelo omejena. Ugovori, ki jih lahko stavi dolžnik
ZAHVALA
zavarovalnici „L’UNIORI“ in g. Ravniku v Gorici, Via Barzellini št. 2
za dobro cenjeno in takoj izplačano požarno odškodnino.
Kodrič in Colja,
Pederje (Rihenberg.)
PREKLIC.
Podpisana Marija Kumar iz Spod. Kanom« lje 27 preklicujem neresnične besede, ki sem jih govorila proti poslovodkinji g. Kati Kosmač iz Spod. Idrije.
Spod. Kanomlja, 17. 3. 1930.
MARIJA KUMAR.
Kmečka posojilnica v Šturjah
vabi k
REDNEMU OBČNEMU ZBORU,
ki se bo vršil dne 30. marca 1930. ob dveh po« poldne v lastnih prostorih s sledečim dnevnim redom:
1.	čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora,
2.	poročilo načelstva,
3.	poročilo nadzorstva,
4.	potrjenje računa za 1. 1929.,
5.	volitev načelstva in nadzorstva,
6.	slučajnosti.
Ako bi občni zbor ob napovedani uri ne bil sklepčen, se bo vršil pol ure pozneje drugi občni zbor z istim dnevnim redom, ki bo skle« pai veljavno ne glede na število navzočih čla« nov.	Načelstvo.
Nove vrste cigaret.
Italijanski tobačni monopol je dal razprodajalcem, pooblaščenim za raz? prodajo tujih cigaret, v razprodajo nove cigarete, izdelane na otoku Rodu (Egejsko morje). Imenujejo se Rodi in Samsonu, stanejo po 30 in 36 stotink ena.
V teh cigaretah je najfinejši tobak iz orienta, ki je lahek, lepo dišeč, v njem je malo nikotina. Cigarete so v lepih škatlah, so z zlatim ustnikom ali brez njega.
JI buon neto"
TRST — VIA ARCATA 16 — TRST.
Veliko skladišče moških in deških oblek; na novo založeno z največjo izbero površnikov v modernih barvah, črnih in plavih jopičev, mo? dernih flanelastih in suknenih hlač v razno? vrstnih barvah.
Velika zaloga delavskih oblek in tudi posa« meznih hlač in jopičev.
Govorimo slovenski.	Zelo znižane cene.
Kmečka posojilnica v Komnu,
vpis. zadr. z neom. jam., bo imela REDNI OBČNI ZBOR dne 6. aprila 1930. ob treh popoldne v župnišču v Komnu s sledečim dnev? nim redom:
1.	poročilo načelstva,
2.	poročilo nadzorstva,
3.	odobritev računa za leto 1929.,
4.	slučajnosti.
V slučaju, da bi občni zbor ob napovedani uri ne bil sklepčen, se bo vršil pol ure pozneje z istim dnevnim redom in ob vsaki udeležbi drugi občni zbor.	Načelstvo.
GOSTILNA
s hišo za stanovanje, z dobro vpeljano tobakarno, drvarnico, dvoriščem, goz? dom, kamnolomom, s travniki in po? ljern in z uporabo skupnega gozda se proti takojšnjemu plačilu proda. — Divača 16.
LLOyD LATINO
IN
SOC. GEN. DI TRASPORTI MARITTIMI A VAPORE Agenzia Gorizia, Corso Viti. Em. 5.
Hitre vožnje v Južno Ameriko. Odhodi iz Genove:
9. aprila 1930. s parobrodom M E N D O Z A.
V	Rio Janeiro in Santos L. 1800, v Montevideo in Buenos Aires L 1850;
19. aprila 1930. s parobrodom FLORIDA.
V	Rio Janeiro in Santos L. 2100, v Montevideo in Buenos Aires L 2150.
Vožnja traja v Rio Janeiro 15 dni, Santos 16 dni, Montevideo 18 in Bue? nos Aires 19 dni.
Prava domača hrana in postrežba!
proti menični tožbi, proti meničnemu plačilnemu nalogu ali proti opominje* valnemu sodnij skemu	odloku, so
stvarne narave, osebne narave in ugo* vori občnega prava.
Stvarni ugovori.
Stvarni ugovori se tičejo menice same. Dolžnik se n. pr. lahko upre, če nima menica vseh svojstev, ki jih za* kon predpisuje za menico, ali pa če upnik ne opraviči zakonite posesti menice kot prvotni upnik, kot žiratar ali kot porok, ki je menico plačal; na* dalje če ni bil pravočasno dvignjen protest itd.
Osebni ugovori.
Dolžnik se lahko upre z ugovori, ki držijo le proti upniku, ki toži. Tako n. pr. dolžnik lahko ugovarja, češ da mu je upnik obljubil,- da bo menico iz* tožil šele v določenem roku po zapad* losti ali da sme plačati dolg v obrokih; dolžnik lahko ugovarja upniku, ki mu je dolžan in zahteva izravnavo (kom* penzacijo) obeh dolgov. Ti ugovori morajo biti jasni, takoj rešljivi in se morajo oslanjati vedno le na pismeno listino, drugače ne morejo preprečiti obsodbe in izvršbe.
Če so pa ugovori taki, da je treba posebnega, daljšega raziskovanja, za* sliševanja prič itd., potem mora sod* itik dolžnika obsoditi na plačilo in si pridržati pravico do nadaljnjega raziskovanja: V tem slučaju lahko sodnik zahteva od upnika, da mora položiti primerno kavcijo, da bo vrnil dolžniku plačani znesek, če obveljajo njegovi ugovori.
Ugovori občnega prava.
To poglavje je posebno važno. Ve* liko naših ljudi je moralo plačati me* nico, ker niso pravočasno ugovarjali proti meničnemu plačilnemu nalogu, četudi je bila menica potvorjena (fai* sificirana). O potvorjeni menici go* vorimo, ko gre za potvorjen podpis izstavitelja. Upnik mora dokazati, da je podpisal menico res dolžnik, ki ga toži. Zato opozarjamo ljudi, da takoj ugovarjajo meničnemu plačilnemu na* logu, ako niso menice podpisali in je bil njihov podpis potvorjen. Sem bi spadal tudi ugovor proti potvorjeni menični svoti. Tudi taki slučaji so se že dogodili, posebno pri vojnih oško* dovancih. Izstavitelj je sicer podpisal menico, a za manjšo svoto. Posebno se to lahko zgodi pri takozvanih »me* nicah in bianco«. Proti potvorjenju menične svote je pravočasen ugovor umesten in potreben. Če dolžnik do* kaže, da je bila svota potvorjena, ni dolžan plačati po meničnem pravu ne manjše ne večje svote. Istotako bi bil veljaven ugovor mladoletnega, umo* bolnega in sploh pravno nesposobne osebe, ker se ti sploh ne morejo prav* no obvezati, toliko manj z menico. Lar se tiče ugovorov proti menični tožbi, plačilnemu nalogu in opomin je* valnemu sodnijskemu odloku, dajemo citateljèm ta nasvet: Če te kdo me* nično toži na en ali drugi izmed treh opisanih načinov, pojdi takoj k odvet* niku, da ti pripravi in vloži ugovore Proti tožbi, ako misliš, da so tvoji ugovori pametni in opravičeni.
Posojilnica v Ajdovščini,
reg. zadr. z neom. zav., vabi člane na
REDNI OBČNI ZBOR, ki se bo vršil dne 31. marca 1930. ob 20. uri v lastnih prostorih s sledečim dnevnim redom:
1.	čitanje zapisnika zadnjega občne* ga zbora,
2.	poročilo načelništva,
3.	poročilo nadzorništva,
4.	odobritev bilance za 1. 1929.,
5.	razdelitev čistega dobička za leto 1929.,
6.	določitev obrestne mere za usta* novne deleže,
7.	slučajnosti.
V slučaju nesklepčnosti občnega zbora radi nezadostnega števila zastopanih deležev, se bo vršil črez pol ure v istih prostorih in z istim dnevnim redom drugi občni zbor, kateri bo sklepčen ne glede na število po navzočih čla* nih zastopanih deležev.	N ačelništvo.
OBČNI ZBOR
Kmečke posojilnice v Kojskem,
reg. zadr. z neom. jam., se bo vršil dne 6. apri* la 1930. ob 11. uri v poslovnih prostorih s sle* dečim dnevnim redom: 1. poročilo načelstva, 2. poročilo nadzorstva, 3. odobritev bilance za 1. 1929., 4. volitev novega odbora, 5. slučajnosti.
V slučaju nesklepčnosti se bo vršil drugi občni zbor pol ure pozneje ob vsaki udeležbi.
Odbor.
Vellico priložnost III
Velika zaloga volnenine visoke 150 cm, vredne 35 lir za meter se prodaja po L 16.50.
Zaloga popelina za srajce po L 3.95.
Platno za srajce, 150 cm visoko, po L 4.50. Domače platno, 80 cm visoko, po L 3.50.
Platno »Madonna«, težko, 80 cm vis., po L. 2.80. Jajčna kožica, najfinejša, 80 cm vis., po L 2.90. »Thibet«, črn, fin, 90 cm visok, po L 3.90. Saten, črn, težak, 120 cm visok, po L 3.90. Saten, črn, svetlikast, 140 cm vis., po L 6.90. Prstan j, dobre barve, po L 1.50.
Platno iz lanu, 80 cm visoko, po L 5.90. Panama za srajce, 80 cm visoko, po L 2.90.
Nogavice, oprsniki, maje, srajce, rokavice, naramnice, robci, brisače itd. itd. — Vsi pred* meti so prvovrstni, prodajamo jih po tovar* niških cenah.
MARIJA ACCER80NI — TRST
Zaloga manufakture, tkanin in blaga.
Via Genova št. 21.
hmtbbìeiSìfbhiétìd
IM ZAJAMČENO
PO NAJNIŽJIH CENAH
dobite v tovarni
O. EIECHER
TRST — Via dellTstria 27. Najbolj moderne sobe, kuhinje in jedilnice. Razpošiljamo po deželi. Velllcl popusti!
Mi GIUS. EOMEL,
specialist za bolezni v
MŠesshg mesta En grS«,
bivši operater na univ. klinikah prof. Neumanna in Hajeka na Dunaju in asistent prof.Brunettija v oddelku za nosne in ušesne bolezni v mestni bolnišnici v Benetkah. Sprejema od 9.-11. predp. in od 3.-4. pop.
Gorica, Via Garibaldi II (prej Teatro)
ZDRAVNIK
dr. L. SIMONITI,
bivši asistent za notranje bolezni, sprejema usak dan u 0©»Ff d* PIAZZA UITTBRI8 (rb Travniku)
(nasproti gostilne „Fiegl“.)
oti - 12. En 3. - 4.
Ob sredah po četrti uri na lastnem domu v
Biljani v Brdih
Avtorizirana civilna inženirska pisarna
dr. ing. Gaberščik Oskar,
TOLMIN,
izvršuje vsa civilno inženirska dela in vsakovrstne projekte; napravi načrte in vse potrebno za priznanje vodnih pravic; izmeri in parcelira zemljiščš; izdela zemljiške skice za kupno-prodajne pogodbe; razne cenitve za privilegirana posojila itd.
Največja delavnica ur in zlatnine v Trstu. Kupuje krone po najuišjih cenah.
L. POVH
TRST — Piazza Garibaldi
__ štev. 2, 1. nadstropje.
ZDRAVNICA
"k
tir. VILMA DOMINGO,
bivša asistentinja kr. klinike za porodništvo in ženske bolezni v Florenci
sprejema
od 10.-12. in 15.-16. ure
GORICA,
ulica Corso Vittorio Emanuele III. številka 59. Posebnost: zdravljenje z ultravijoletnimi žarki.

• '*>' ^	'«SK ‘ti--	<>>»'	V2-' kV ■ v>r f'T- NS" ^	%,r -Jt»’ »
GostHrTa^^llTcO^TERE,
(tik Caffè Fabris)
v TRSTU — via Romagna št. 4.
II Domača kuhinja, vipavsko in istrsko I II vino ter kraški teran. — Postajališče II potniških avtomobilov in ljudi z dežele. |
;aSTH3 Z9LQ3U ViHfl u Trstu Viole XX Sstt. 94
Vljudno se priporoča
lastnik F. ŠTEANCAR.
•V»**'."
Za obuvalo rabite SAMO
Iz-
delek
SIDOL COMPANY
TRST — Via S. Zaccaria Um.
Telefon N.ro 72-73.
Vprašanja in odgovori.
Vprašanje št. 200: Kakšen pomen ima posta# j va R. D. L. 9. ottobre 1919 N.o 2161/Art. I. 12? j — Odgovor:	Navedeni kr. odlok=zakon se j
tiče javnih vod. Prvi člen določa, kdo ima j pravico do javnih vod. Člen 12. pa govori o J pravilniku javnih vod.
Vprašanje št. 201: Občinski pašniki so raz# j deljeni že nad 50 let, a v zemljiški knjigi je še vedno v knjižena občina. Ali si sme občina iz# j posoditi denar na to zemljišče. — Odgovor: j Občina ne sme na skupinskih (jusarskih) zem# ! Ijiščih ničesar spreminjati, dokler ni komisar j za ureditev jusarskih odnošajev (v Trstu, via j Canova 13) rešil prijave. Zato občina ne sme j obremeniti zemljišč z vknjižbo. Kvečjemu j stori to lahko z dovoljenjem komisarjevim in prefekture.
Vprašanje št. 202:	Imam kravo, ki ima na
seskih polno bradavic. Ali jih dobe lahko tudi druge krave? Kako jih odpravim? — Odgovor: Če so bradavice podolgovate, t. j. če imajo vrat ali pecelj, jih odpraviš, če jih dobro pre# vežeš s svilo. Če imajo pa pri koži široko pod« lago, jih mora živinozdravnik prerezati. Na# Jezljive niso.
Vprašanje št. 203: Ali dam lahko domačemu zajcu piti vode? — Odgovor: Ni sicer na# vada, a smeš. dati; priporočljivejše je, če suho krmo poškropiš z vodo, še bolje z mlekom.
Vprašanje št. 204: Ali mora živinozdravnik pregledati tudi meso prašičev, ki jih zakolje# mo za domačo rabo? Koliko sme računati? — Odgovor: Živinozdravnik ima po zakonu pra# vico (in dolžnost) pregledati tudi tako pra# šičje meso. Za pregled mu pritiče pristojbina 5 lir.
Vprašanje št. 205: Na vratu se mi javljajo kot grah debeli mehurčki, ki porumene in začnejo gniti. Iz njih teče neka voda. Neka# teri me strašijo s škrofulozo, zdravnik pa ni nič rekel. Kaj je to? — Odgovor: Po Vašem opisu je škrofuloza izključena. Najbrže je to kožna bolezen, ki bo gotovo ozdravela, če bo# ste pazili na snago in se varovali mokrote.
Vprašanje št. 206: Kakšna bolezen je »ekce< m a«? — Odgovor:	Ekcem je kožna bolezen,
ki dela včasih hude preglavice, preden ozdra# vi. Poznamo več vrst, a glavna sta suhi in mokri ekcem.
Vprašanje št. 207: Že par mesecev pljuvam katar, drugače sem zdrav. S čim bi ga ozdravil? — Odgovor: Vzrok katarju so najrazličnejša obolenja v sopilih. Znano je, da so kadilci oso# bito oblagodarjeni s katarjem; če ste kadilec in ste drugače zdrav, nehajte kaditi in izginil bo tudi katar.
Vprašanje št. 208: Ponoči večkrat čutim, kot da bi me kdo tlačil, tako da se ne morem ga# niti na postelji. Ali zastane kri? Pri nas pra# vijo temu »vedomec«. Kakšna bolezen je to in kako .se prežene? — Odgovor: Kri gotovo ne zastane, ker če bi se ustavila le za minuto, bi bilo Vaše življenje v nevarnosti. Iz Vašega opisa sklepamo, da ni v redu Vaše živčevje. Obrnite se na zdravnika!
Vprašanje št. 209: Kako odpravim lišaj z ob# raza? — Odgovor: Najlažje z mazili. Eno iz# med zelo dobrih je krema »Elida«, ki jo dobite v vsaki boljši mirodilnici (drogeriji).
Vprašanje št. 210: Vsako leto se mi poja# vijo bronkiji. Ali je sredstvo proti temu? — Odgovor: Najbrže mislite na bronkijalni ka# tar. Skušajte z domačimi sredstvi: lipov čaj z medom, mleko, v katerem je bil kuhan žajbelj (salvia officinalis). Če to ne pomaga, povpra# šajte zdravnika.
KMETOVALCI !
Če hočete, da Vam bo živinoreja dosti vrgla, naročite posnemalniki
DIABOLO.
Posnemalnike Diabolo izdeluje A. B. Putnp-separator v Stockholmu na Švedskem, ki je največja tovarna na svetu za izdelovanje posnemalnikov. Ti so radi svojega prvovrstnega materijala, sestave, trajanja in lahke rabe od kmetov priznani za NAJBOLJŠE.
Večletno jamstvo tovarne.
Plačljiv je tudi v manjših obrokih.
Iščemo krajevne zastopnike.
Zahtevajte brezplačne cenike!
Agenzia Generale per scrematrici Diabolo, Bolzano.
Za vsa pojasnila pišite nadzorstyu:
Vittorio Jonson - GORICA, Via Cootllllll Ml, (Casella Z5).
Zelo važno za skrbne gospodinje in krčmarice!
Aluminijeva posoda na vago po 25 lir kg.
Zelo znižane cene. Po naravnost smešnih cenah razprodajamo razno# vrstno kuhinjsko posodo in druge hišne potrebščine.
Trst, via Carducci 3 (nasproti bivši vojašnici.)
aSoIboKtilrsrvinišici
amisaSaitorif
TEST - - Via delle Sette Fontane 6.
Izvršuje točno vsako delo z zlatom in kavčukom. Našim ljudem z dežele poseben popust za potne stroške. Govori se slovenski. — Delo
zajamčeno ! — Odprto od 9.—13. in od 15.—19. 01) nedeljah od 10.—12.
Proda se v Ljubljani v sredini mesta
hiša
z dobro vpeljano gostilno, 14 avto-garažami (so vse zasedene), mehanično delavnico, 3 stanovanji in velikim dvoriščem; vse je v najboljšem stanju. Celo posestvo je bilo pred enim letom prenovljeno. Gostilna, delavnica in eno stanovanje se lahko izprazni s 1. majem 1930. Potrebni kapital Lit.. 200,000 — do 300.000-—. — Naslov prodajalca se izve pri upravi lista.
Kmetovalci!
K^o boste ob tržnih dnevih kupovali razna se-mena, vpoštevajte priznano dejstvo, da se pri meni dobijo najboljša semena, in pazite tudi na napis nad vratmi trgovine :
„01000600018"
Agronom: JUST UŠAJ, Gorica,
Piazza «Iella Vittoria 4.
KABINET ROENTGEN®
Primarij
Dr. DE FIORI AUG.
BORICA, Carso Vitt. Rman. III. št.UHI
od 9. — 12. in od 2. — 4.
TOLMIN.
Preizkušeni
zobni zdravnik
ROBERT BERKA
SPREJEMA kot doslej
vsako nedeljo pri
drju Serjunu v Tolminu* ostale dni pa
v SORICI* Corso Verdi 36.
Vprašanje št. 211: Imam staro hruškovo drevo, ki zelo slabo rodi. Rad bi vrhove pr e* cepil. Katero vrsto mi svetujete? — Odgovor: Zakaj ne rodi hruška? Najbrž, ker ji nikdar ne gnojite. Radi vrst čitajte dotično poglavje v knjigi »Sadjarstvo«, ki jo je izdala lansko leto Gor. Moh. družba.
Vprašanje št. 212: Marca bom zasajal mia* de trte. Ali jim lahko gnojim z umetnim gno» jem poleg s hlevskim? — Odgovor: Lahko! Predvsem s superfosfatom, ker se nahaja v hlevskem gnoju prav malo fosforove kisline. Umetni gnoj pa naj bo v zemlji vsaj teden l>red sajenjem.
Vprašanje št. 213: Koliko drevesnic je v Gorici in katere? Kje bi dobil belo in rdečkam sto žlahtnino portugalko? Kje jabolke vrste delicius? Katera banka je najboljša? Katerega zdravnika mi svetujete? Itd. itd. — Odgovor: Na taka vprašanja ne moremo odgovarjati v listu. Priložite pismu za dve liri znamk, če hočete pismen odgovor.
Vprašanje št. 214: Kako in kje naj dam preizkusiti vodo, ki izvira na mojem zemlji« šču? — Odgovor: Za to so kemična preizku« šcvalšča. (Za Vas pride v poštev preizkuševa« lišče v Gorici, via Trieste 43.)
Vprašanje št. 215: V članku o čiščenju vina sem čital pripomočke: bisulfit, španska zemlja, julijen? Kje naj kupim in kako naj ravnam s temi sredstvi? — Odgovor: Dobite jih v dro« geriji in pri tvrdki, ki ima redno oglas v našem listu. Tam dobite tudi navodila, kako rav« najte z dotičnimi pripomočki; sicer pa smo dali v »Novem listu« že vsa potrebna pojasnila!
Vprašanje št. 216: Ali je res, da je »Novi list« lansko leto pisal, da so zadruge proste davkov? — Odgovor: Ne! Vsaka zadruga je podvržena davkom. Seveda niso davki za vse zadruge enaki. Navodila morajo dobiti zadru« ge od zvez, pri katerih so včlanjene.
Vprašanje št. 217:	V idrijskem okraju nas
je živinorejska komisija prisilila, da moramo imeti samo živino belanske pasme. Komaj 8 odstotkov živinorejcev je s tem zadovoljnih; 92 odstotkov jih je pa proti. Ali ne smemo imeti pasme po svoji volji? Kam naj se obr« nemo za pomoč? — Odgovor: Državni živino« rejski zakon pravi, da se mora v gotovem ozemlju gojiti le ena, točno določena pasma, ki jo določi deželna živinorejska komisija. Po» ljubne pasme torej ni mogoče imeti. Če niste zadovoljni z belansko in želite sivo«rjavo švi« carsko pasmo (samo med tema dvema lahko izbirate), morate najprej prepričati živinorej« ski odsek v Idriji. Če tu ne bi imeli uspeha, se lahko obrnete na prefekta, da skliče sestanek živinorejcev, ki naj izbere eno izmed dveh pasem.
Vprašanje št. 218: Ali je več vrst Thomaso« ve žlindre in od česa zavisi nje vrednost? — Odgovor:	Vrednost je odvisna od odstotkov
fosforove kisline, ki je v žlindri. V splošnem vsebuje žlindra 11 do 21 odstotkov fosforove kisline, torej je 21 odstotna žlindra skoraj dva« krat toliko vredna kot 11 odstotna.
Vprašanje št. 219: Visoko v gorovju imam senožet. Ko pokladam živini ondotno seno, začnejo krave lizati in glodati les. Kaj je temu vzrok? — Odgovor: Senožet mora biti zelo uboga na fosforju in na apnu, ki sta nujno po« trebna za živalsko okostje. Če torej krmite tako seno, dodajte živini nekoliko klajnega apna (dnevno malo žlico med rezanico), seno« žet pa pognojite s Thomasovo žlindro (na 100 m- po 8 kg). Pridelali boste več sena, ki bo tudi bolj redilno, živina pa ne bo več lizala ali glodala lesu.
| Twrslka T@od. Hribar- - Bsries g
(g	CORSO G. VERDI št. 32	B
£9 priporoča svojim starim odjemalcem domače in inozemsko blago vseh vrst posebno veliko izbero črnega sukna za čast. duhovščino in [Z platno znanih tovarn Regenhart & Raymann za cerkvene prte. «* Perilo za neveste od najnavadnejsih do najfinejsih vrst in vse 18! potrebno za njihovo popolno opremo.
H BLAGO SOLIDNO.	CENE ZMERNE, g
A	ZDRAVNIK
I dr. Sresis Adalberta,
starejši sta,
2i sprejema vedno v svojem
v	jambulatoriju
9	v GOBICI,
n na Trairnilm (Piazzo Vittoria) šf. W/L
nad lekarno Cristofoletti.
L»
V
1
g
"■*x
N
J
8 t o l m s m ■
Zdravnik - Idruri - sobni zdravnik
dr. P. Ugo Netzbamdt,
Izrežban na klinikah naDar.ajuin vMonakovem (na Bavarskem)
sprejema
v Tolminu vsako soboto in nedeljo (pri drju Bussiju),
S fiorici druge dneve v tednu (via DantelO), ^
Darila
o za poroke in Krste © dobite v zlatarni
F. BUBA,
fse®,!. Corso Garibaldi 35, ™	v#ia Borna 18.
Zohni zdravnik
ir. Robert Hteoafr
sprejema
od 9. do 13. in od 18. do 19. ure
v TRSTU
via S. Lazzaro št. 23-11.
<?fe siedali la sobotah, ordinlra
v podtonu
| crslp Kerie¥»ii# fiorici,
Pia2%a Cavour štev.
Zaloga šivalnih strojev svetovnoznanih tovaren ,MUNDLQS“ in »PFAFF“, dvokoles originalnih
... »......._______________
BIANCHI, gramofonov, samokresov, pušk in vseh nadomestljivih delov imenovanih predmetov. As
3> MehanlCna delavnica:
GORICA — Piazza Cavour štev. 5
Benda „LAMP0“	Bencin „LAMP0“ Lt“~
Najboljši pletilni stroji nemške tovarne „Sandler & Graff“. Brezplačen pouk v umetnem vezenju in pletenju.	Telefon it. «5, Brzojavke: KERSEVANI, GORIZIA. CICLI




Če hočete kupiti posnemalnik, pazite dafsij®ne postavite tatu v hišo! !
Kupil jt neki posneiaalnife...
Če je hotel imeti mir, je moral storiti tako... Potem se je zatekel k pripomočku ter je kupil
jm~
umr
separator
Družba ALFA LA VAL - Milan,
via Farne« 5
Nadzornik za julijsko krajino :
Corrado Ban - Borica, via Ponto Isonzi št. 35.
Valuta — tuji denar.
dne 18. marca si dal	ali dobil	za
1 dolar	19.07	lir
1 angl. funt	92.83	lir
100 dinarjev	33.75	lir
100 šilingov (avstr.)	269.50	lir
100 čeških kron	56.50	lir
100 nemških mark	455.50	lir
100 švic. frankov	369.75	lir
100 franc, frankov	74.72	lir
100 belga	266.25	lir
Beneške obveznice 75.—; obveznice »Consolidato« 81__.
Loterijske številke
dne 15. marca 1930.
Bari	5	63	35	88	67
Florenca	42	44	14	21	29
Milan	19	77	10	14	27
Neapelj	5	89	15	28	63
Palermo	47	40	76	58	38
Rim	52	7	45	66	74
Turin	78	82	10	70	81
Benetke	35	85	36	43	65
Semnji v prihodnjem tednu.
Ponedeljek, 24. marca: Tolmin. Torek, 25. marca: Gradišče ob Soči, Buje.
Sreda, 26. marca: Divača.
Četrtek, 27. marca: Gorica, Višnjan. Sobota, 29. marca: Motovun.
Čibejeva lekarna „Minerva'",
TRST, PIAZZA S. FRANCESCO,
blizu nove sodnij ske palače, izdeluje:
BIOGLOBIN, krvni liker za slabokrvne žen» ske in otroke;
ČISTILNI SOK ZA KRI, z jodom, najboljše pomladansko čistilno sredstvo za kri;
ČISTILNI ČAJ ZA KRI, čistilne kroglice za kri;
MENTHOSALYL, .preizkušeno sredstvo proti revmatizmu, bolečinam v križu in plečih;
POLYENERGOL, krepčilno sredstvo proti oslabi jen ju živcev, pešanju, glavobolu in slabokrvnosti ;
RINAPTOL proti izpadanju las;
KAMILČNI IZVLEČEK, ki podeli lasem zla» to»rumeno barvo;
CREMA »MINERVA« za olcpšanje kože in obraza, ni mastna;
FLUID ZA KONJE, redilni prah za živino.
Če naročite več blaga skupaj, po*
šljemo poštnine prosto.
OBČNI ZBOR Ljudske posojilnice v Štjaku
bo v nedeljo, dne 6. aprila 1930. v zadružnih
prostorih. Dnevni red: bilanca, poročilo, spre»
mcmba pravil, slučajnosti.	Odbor.
Zidarske žlice- kladiva, lopate, • kmetij» sko, mizarsko in kovaško orodje po nizkih ce» nah. — Rudolf Fonti Krijžnicki) — Commen cialc 3, Trst.
Odgovorni urednik dr. Engelbert Besednjak. Tiskala Katoliška tiskarna v Gorici,
Riva Piazzutta štev. 18.
ali Ughi
«
Vsaka beseda stane 50 stot., debelo tiskana 1 liro, najmanj 5 lir..— Na vprašanja brez znamke ne odgovarjamo. Ce je navedeno posebno geslo, pošljite ponudbe ali odgovore v zaprtem ovitku, na katerem je navedeno geslo
Edini pooblaščenec za nabiranje oglasov za naš list v tržaški občini, starih pokrajinah Italije in v Jugoslaviji je: Pubblicità G. Čehovin, Trst. viale XX Settembre 65, tel. 83—34.
Enonadstropna hiša, vrt, senožet, ob glavni cesti, 1 km iz Ajdovščine, se proda za L 17.000. — Bavčar Frančiška, Ajdovščina 190.
Velika zaloga škropilnikov, razpršilnikov, žveplalnikov, mehov, kotlov itd. — Sprejemam vsa popravila. —- Alojz Leban, kotlarski moj» ster v Gorici, via Morelli 15.
Pohištvo nudi širom naše dežele znana industrija pohištva Štefan Gomišček, Solkan 280. Tu je velika izbera oprave iz trdega les? po najnižjih cenah. Ne zamudite prilik«1'
Dobro ohranjen harmonij kupim. Po» nudbe na upravo pod geslom »organist«.
Pianino, moderen, dober, kupim. *— Po» nudbe na upravo pod »pianino«.
Vse pogrebne predmete: vsakovrstne rakve, vence, sveče itd. dobite vedno 20 od» stotkov ceneje kot drugod pri Josipu Saksidi, D or n ber g štev. 3, skladišče štev. 4.
Služkinja, sposobna kuhanja, dobi službo pri majhni in dobri družini v Trstu. — Plača 130 lir. — Ponudbe na tržaško podupravo »No» vega lista« — Trst, via Valdirivo 19»III.
Zlatnino in srebrnino, staro, kupujem vedno po najvišjih cenah. Vsa popravila kar najhitreje. — Birmska, poročna in krstna da» rila. — Moderna zlatarna, Corso Verdi št. 13 (Gorica, nasproti novemu Zelenjadnemu trgu).
Proda se dober čevljarski šivalni stroj. — Trgovina Šorli — Tolmin.
Gramofone, gramofonske plošče (tudi slovenske), fotografske potrebščine na drobno in debelo dobite v knjigarni Wokuìat, Gorica, Corso Vitt. Eman. III. štev. 7.
Prodam posestvo: hišo z dvema vrtovoma, 12 njivi, senožet, gozd z drvmi za domačo ra» bo. Cena je zelo nizka. Posestvo je v Pod» mclcu. Pojasnila daje Božidar Božič, Sv. Lucija.
Najboljše belo in črno vjno, žganje, iz» borne likerje, marsalo in vermut dobite po ugodnih cenah in tudi v manjših količinah v Gorici, via Ascoli 31, blizu Piazza de Amicis (na Komu). Nasi. Dav. Bolaffio.
Brivskega vajenca iščem. ■— Henrik Fer» folja, Miren.
Jajca za valenje (bele pasme »Leghorn«) se dobe pri Perutninskem zavodu v Hraščah pri Postojni. Kos po 2 liri. — Kokoši znesejo po 280 do 300 jajc letno.
Fotograf A. Jerkič — Gorica, Corso Ver» di 36 (v hiši zobnega zdravnika Berke), se pri» poroča za slike za legitimacije. Kdor naroči 6 slik, dobi eno v barvah zastonj.
Zdravilne posebnosti. Lekarna G. Ca» stellano, last F. Bolaffio, Trst via Belli, vogal via dell’ Istria 7, tel. 64—85.
Šofer, trideset let star, z več leti službe, praktičen tudi za tovorne avtomobile in trak» tor j e, išče službe v mestu ali na deželi. Po» nudbe pošljite upravi.
Mlad posestnik, ki ima dobro pozicijo, išče mlado, lepo gospodično od 18—30 let sta» ro, da bi se oženil. Ponudbe pod geslom »Vi» jolica« na Pubblicità Čehovin — Trieste.
Zgodnji holandski krompir z belim mesom, pripoznan za najboljšega, dobite pri zadrugi na Vogerskem.
Krasne, nove orgle z 10 Ped- registri prodam. Cena 16.500 lir. Ogleda si jih lahko vsakdo. Več pove tovarna Ivan Kacin, v Go» rici. Piazza N. Tommaseo 29.
Krojačnico prodam ali oddam v najem po dobrih pogojih. Naslov pri Pubblicità Ce» hovin — Trieste, Viale XX Settembre 65.
Proda se kmečka hiša s tremi njivami z o» rane zemlje. Pojasnila daje trgovina Beltram v Volčjidragi.
V Ajdovščini, zraven cerkve, prodajam vsakovrstno stavbeno opeko, samot opeko za štedilnike, majolične plošče in raznovrstne ce» mentne izdelke po najugodnejših cenah. — Žnideršič.
Rihenberška gospodarska zadruga nazna» nja, da je otvorila v Ajdovščini zalogo lastne» ga vinskega pridelka.
Iščem pridnega brivskega pomočnika. Hra» na, stanovanje in plača po dogovoru. — R. Pečar —- Sežana.
Prodasta se dve hiši s 6 prostori. — Vido» nis, Trst, via delle Linfe 28, Sv. Ivan.
Cerkveno predstojništvo v Šmihelu pri Št. Petru na Krasu namerava prekriti deloma ali pa tudi vso streho na zvoniku. Interesenti naj pošljejo čimprej svoje najnižje ponudbe na zgornji naslov.
Proda se ali da v najem Žnideršičeva hiša v Matenji vasi, z vsem gospodarskim poslop» jem, pripravna za vsako kupčijo in gostilno. Poleg hiše sta dva lepa, velika vrtova in eden manjši. Pojasnila daje Fr. Dekleva, Slavina, p. Prestranek.
Krompir, najboljše semenske, tolminske vrste ima na prodaj Rud. Živio, trg. v Skopem.
Trgovski pomočnik išče službe v mestu ali na deželi. Naslov pove uprava.
Ker opustim obrt, prodam dobro ohra» njen, malo rabljen čevljarski šivalni stroj; ce» na po dogovoru. — Ivan Žgur, Lozice 53, p. Št. Vid pri Vipavi.
Vestno marljivo služkinjo išče boljša družina. Predstaviti se je treba: via L evada štev. 31.
Zlatarna - urama.
G. STEINDLER - TRST
via G. Gallina 2. —-Telef. št. 74-11
Izbera darov za
poroke, krste in godove.
Popravlja ter Izboljšuje zlatnino In srebrnino.