Iz celja in zaledja Mokra fotoreportaža O mĐjshih „pasjih dnevih" 2E dolgo let se ni ZGODILO, DA BI NAS ŽE V MAJU ZALOTILI PASJI DNEVI. VROČINA JE PRITI- ^ SNILA, DA JE ZMANJKALO V NA­ ŠEM BELEM CELJU VODE. NITI ZA GRLO SPLAHNITI JE NI BILO, KAJ SELE, DA BI SI OHLADILI SPOTENE HRBTE. SAVINJA JE BILA KLJUB TEMU SE PREMRZLA, BAZEN JE BIL V »OBDOBJU PRESENEČENJA« IN ZATO TUDI PRAZEN. NlC ČU­ DNEGA, Ce SO SE MNOŽICE ZAPO­ DILE V BLIŽNJA KOPALIŠČA. ZA NAS NAJBLIŽJE RIMSKE TOPLICE SO BILE KOT NALASC. OD JUTRA DO VECERA JE BIL BAZEN POLN IN KOPALCI SO SI MORALI PRIBO­ RITI SVOJ KUBIČNI METER VODE. CE NAJ SE PISANA BESEDA URAVNA S FOTOGRAFSKIM OB­ JEKTIVOM V DUET, POTEM JE BILA SLIKA TAKALE: DELOVNI DAN. OD JUTRA DO NOCI POLNO LJUDI MNO­ ŽICA OSNOVNOŠOLSKEGA DROBI­ ŽA IN CELO UČITELJIŠČE IZ ZA­ GREBA. POPOLDAN POLNO MOTOR­ JEV IN AVTOMOBILČKOV NA CESTI, NAJBOLJ »POTRUCANI« PA TUDI Z VLAKI. REZULTAT: NABITE KABI­ NE, NABIT BAZEN, GNECA PRED BIFEJEM, GNECA na POGRADIH, NIC PROSTORA TUDI NA SKAKAL­ NEM STOLPU! OD TAM NI BILO VARNO SKAKATI, KAJTI ZGODILO BI SE LAHKO, DA SI NEKDO RAZ­ BIJE BETICO NA ZLOMLJENEM ,, , sv . . HRBTU SOTRPINA. ZAVOLJO BAR­ VE NEZNOSNEMU SONCU IZPOSTAV­ LJENA TELESA! ČLOVEK JE DOBIL VTIS, KOT DA JE V RIMSKIH TO­ PLICAH VODA ZADNJIKRAT TEK­ LA. (KAKA PREROŠKA SLUTNJA — SAJ JE RES ZMANJKUJE.) NIMFA ALI SIRENA — BI LAHKO REKLI ZA PRIZORCEK, KO SI JE TEMNOLASO DEKLE RAZPLETLO MOKRE KITE. PRIZOR, KAMOR SE JE PRIKRADEL MARSIKATERI PO­ GLED. MORDA JE BIL Se bolj ZA­ NIMIV STIRI LETNI FRKOLIN, KI JE VNETO NABIJAL ŽOGO, KER JE V OTROŠKEM BAZENCKU ZMANJ­ KALO VODE. VODA RES NI BILA TAKA, DA BI JI PRIVOŠČILI EPI- TETON »BISTRA KAPLJICA«! CUT ZA CiSTOCO KOPALCEV RES NI BIL TAK, KAKRŠNEGA BI PRIČAKOVA­ LI OB TAKI VNEMI. PAPIRČKI, KO­ SI SALAME, LISTI RDECE REDKVI­ CE; TO NISO ORGANSKE SPOJINE VODE, TUDI TERMALNE NE. KAJ PRAVITE? NI PRIJETNO, CE VAM MED PLAVANJEM PRIPLAVA V USTA NAPOL GNIL POMARANČNI OLUPEK. TODA ODVEČ TAKO BE­ SEDIČENJE. LJUDJE SMO TAKI IN DRUGAČNI. TAKI NA PRIMER, KI NABIJAMO ŽOGO IN SE LOVIMO V STRAH VSEH OSTALIH, PA TUDI TAKI, KI SE NE ZMENIMO ZA VES SVET, Ce JE ZRAVEN NAS SE OSE­ BA, KI NAM TAK »VES SVET« V ENI OSEBI POMENI. ZA TAKE, KOT STA TA DVA NA ZAKLJUČNI SLiCiCI, PASJIH DNI SPLOH NI, KAJTI BE­ SEDA JE PREVEČ VULGARNA... TAKOLE PA JE KONEC BESEDOVA­ NJA O PASJIH DNEH V CVETOČEM MAJU, KAJTI TUDI MI ČAKAMO, DA SE NAM BODO VREMENA ZOB- LACILA .. . -to-ju Otroci, ne uničujte ptic! Lovska družina Grmada iz Celja ponovno opo­ zarja prebivalce, posebej pa otroke, naj ne stikajo za gnezdi ptic pevk in drugih zaščite­ nih koristnih krilatcev ter jih ne uničujejo. Tudi naj ne odnašajo domov slučajne najdene mlade zajce ali celo mlade srne, kar je po zakonu o lovu strogo prepovedano. Last­ nike psov pa še posebej opozarja, naj jih ima­ jo posebno v tem času privezane, ker so sicer v nevarnosti, da jih lovski čuvaj, če jih zaloti v lovišču, pokonča. Za dokazano lovsko škodo teh psov, odgovarjajo lastniki z globo od 3 do 10 tisoč dinarjev. Olepševalno turistična tribuna MOTORIST NA PELIKANOVI POTI^ Olepševalno in turistično društvo je dalo pobudo za ureditev tako imenova­ ne Pelikanove poti na Stari grad pred­ vsem iz razloga, da hi obiskovalci lepe postojanke imeli svojo pot, na kateri bi ne bili ogroženi od motornih vozil. Žal pa se je pred kratkim dogodil primer; ki kaže, da temu ni povsem tako. Lahko si mislite, kako so bili sprehajalci na tej poti presenečeni in ogorčeni hkrati. ko jih je sredi lepega popoldneva zmo­ tilo motorno kolo, ki je z velikim hru­ pom skušalo premagovati vzpetine in- serpentine. Upajmo, da je bil to prvi in zadnji primer, ko se je motorist od­ pravil na pot, ki ni namenjena za pre­ izkušanje motornih vozil. KAJ JE Z DEČKOVIM PARKOM V GABERJU V .času razstave »Celje 1957« je Ga- berje dobilo tudi lep park in otroško igrišče za Dečkov vilo, nasproti uprav­ nega poslopja Tovarne emajlirane p>o- sode. Takrat je bil ta p>ark lepo urejen. In zdaj? Ali naj povemo, da ga vsaj v teh dnevih, ko to pišemo, še ni obiskal vrtnar, da bi ga očistil in uredil tako^ kot se spodobi. KDAJ BO V CELJU UREJENA TRGO­ VINA ZA IZDELKE domaČe obrti IN SPOMINCKOV? Poterba in želja po ureditvi majhne trgovine s turističnimi spominčki in iz­ delki domače obrti sta bili že nešteto­ krat na dnevnem redu različnih konfe­ renc. Žal, pa moramo ugotoviti, da se od takrat še ni ničesar napravilo. Ce­ lje, kot središče in izhodišče širokega turističnega področja, bi zelo potrebo­ valo takšno trgovino. Ker pa kaže, da domača trgovska podjetja ne kažejo za­ nimanja za to zvrst, predlagamo, da se pristojni činitelji zavzamejo, da bi tako trgovino mestu ob Savinji uredilo ljub­ ljansko podjetje »Dom«. RAZSVETLJAVA NA ŠLANDROVEM TRGU Konec .preteklega meseca je bil v Ce­ lju od'krit veličasten spomenik padlim tx>rcem in žrtvam fašističnega terorja celotnega celjskega območja. V tistih dnevih in okoli prvomajskih praznikov sta bila trg in spomenik tudi prav le­ po razsvetljena. Zdaj pa sta trg in zla­ sti še spomenik znova v večernih in nočnih urah pokrita s temo. Ali ne bi bilo boljše, če bi okoli spomenika na­ mestili posebne luči? Akademijo na I. osnovni šoli v Celju v vrsti prireditev in tekmovanj, po­ svečenih velikemu otroškemu in mla­ dinskemu prazniku dnevu mladosti, smo minulo soboto doživeli novo presene­ čenje. Na pionirski akademiji v telo­ vadnici I. osnovne šole so z izbranimi točkami pionirji razveselili starše in ostale goste. Pevskemu zboru najmlajših pod vod­ stvom Milice Gregorčičeve so sledile ritmične vaje s puškami, kakor tudi živahen rajalni nastop »Žoga na vodi«, prispevek učiteljice Boškovnikove. Obe točki prikazujeta harmonično zlitje te­ lesne in estetske vzgoje mladine. Pohvalno priznanje občinstva sta pre­ jela tudi lepo uspela baleta »Palčki in vile« ter »Balet iz Žalca« po vodstvom baletne umetnice Sonje Gorjančeve, Ko so na oder priplesale še male ciganke, ki jih vodi Mira Lahova, in v blestečih kostumih zaplesale svoj ciganski ples, je dvorano zajelo novo navdušenje in živahen aplavz. Ostale točke pestrega programa je izpolnila glasba: pionirski pevski zbor tov. Tekle Oberstarjeve, pionirski tam­ buraški zbor iz Doma Tončke Cečeve in mali harmonikar Boris Lah, učenec III. razreda. Akademijo so zaključili s prizorom iz mladinske igre »Pehta« v režiji Angele Sadarjeve. -nik CENE NA CELJSKEM TRGU V TEM TEDNU (Cene v oklepaju veljajo za privatni sektor) Krompir 14-16 (15-18); čebula 110-/30 (100 do 120); česen 200 (200); čebula nova 30—90 (90 do 150); solata 110—200 (120-250); špinača 100-150 (100—200); cvetača 100 (—); radič 30 (100); por 40-60 (50—80); peteršilj 100 (100); zelena — (120); korenjček 40-100 (30—100); pesa 40-5Ü (40); redkev — (40); redkvica 100 (100); zelje rib. 40 (40); hren — (150); sadje suho — (100 dolòO); slive suhe 280 (—); gobe suhe — (1000 do 1600); orehi celi 250 (200—250); orehi luščeni 600—850 (700—800); rozine 440 {—); limone 260 (—); pomaranče 300 (—); ribe — (260); orašidi 420 (—); jabolka - (200); mleko — (36-40); smetana - (240); skuta — (160); maslo — (480 do 540); kokoši — (400—800); piščanci — (250 do 400); zajci - (250—?00); jajca 15 (13—16); med — (380-400); koruza - (45- 50); pesnica - (5«» do 60); ječmen — (45—50), oves - (45—50); rž 38 (40—5U|; grah stročji 150—200 (—); fižol v. 80-100 (70-100); fižol n. (50—70); drobnjak 500 (300). MAJSKA NEIDILA • Ljubček, spusti me gor, sicer bom padel... — — Gor ne, dol pa, če želiš... — i Z S O d n 6 dvorane VRHOVNO SODIŠČE LRS JE SPREMENILO KAZEN Decembra lani smo poročali o obravnavi zo­ per skupino obtožencev, ki so zahrtno ubili Albina Vozlja in mu odvzeli aktovko z milijon dinarji. Petčlanski senat Okrožnega sodišča v Celju je tedaj obsodil sostorilce za uboj in za vrsto drugih kaznivih dejanj, ki so jih obto­ ženci storili, in sicer; Stanka Zolgarja na 20 let strogega zapora, Ignaca Kampuša na 20 let strogega zapora, Antona Bosnarja na 16 let strogega zapora in Martino Kampuš za pomoč pri uboju in prikrivanje uboja na 7 let stro­ gega zapora. Proti izreku teh kazni so se pri­ tožili vsi obtoženci. Hkrati se je zaradi pre- milih kazni pritožil tudi javni tožilec. Razsodba: Petčlanski senat Vrhovnega sodišča LRS je - ugodil pritožbi javnega tožilca ter spremenil kazni in obsodil obtoženega Stanka Zolgerja na dosmrtni strogi zapor, obtoženega Ignaca Kam­ puša na smrt z ustrelitvijo in obtoženega Anto­ na Bosnarja na 20 let strogega zapora. Hkrati je Vrhovno sodišče potrdilo kazen za Martino Kampuš. OMILITEV KAZNI ZARADI BOLEZNI Pri odmeri kauii obtoženemu Stanku Žolgerju je Vrhovno sodišče LRS upoštevalo ugotovitve senata Okrožnega sodišča o krivdi obtoženca, hkrati pa je bilo mnenja, da je odmerjena kazen premila. Saj že samo kaznivo dejanje uboja — upoštevajoč okoliščine, ki so do tega dejanja pripeljale — narekuje pri obtoženem Žolgerju smrtno kazen. Vrhovno sodišče je tudi mnenja, /da je ob­ toženec nevaren za družbo. Njegovo življenje je od osvoboditve naprej bilo ena sama nepre­ trgana veriga kaznivih dejanj in brezobzirne­ ga izrabljanja svoje okolice. Pri tem je pošiljal v ogenj po kostanj svoje pajdaše, sam pa je ostajal v ozadju. Pri delitvi plena pa je navad­ no obdržal največ zase. Vrhovno sodišče LRS je tudi mnenja, da je moralni lik obtoženega ŽoIgarja skrajno negativen in da pri njem ni računati na poboljšanje. Stopnja kaznivega dejanja nedvomno terja za obtoženega Žolgerja smrtno kazen. Z ozirom na določilo kazenskega zaknika, ki določa, da nad hudo bolnim obsojencem ni moč izvršiti smrtno kazen, nad Žolgerjem smrtne kazni ni moč iz­ vršiti. Ker pa je Zolger po prometni nesreči ostal hrom in po mneju zdravnikov speciali­ stov ni izgledov, da bo ozdravel, je sodišče upoštevalo določbo kazenskega zakonika in ga obsodilo na dosmrtni zapor. INICIATOR UBOJA OBSOJEN NA SMRT Vrhovno sodišče je bilo mnenja, da je senat Okrožnega sodišča pravilno ugotovil, da je bil obtoženi Ignac Kampuš iniciator uboja in da je imel pri uboju glavno besedo. Vendar so po mnenju Vrhovnega sodišča olajševalne okolno­ sti v prvostopni sodbi preveč poudarjene. Ne­ dvomno teža in značaj kaznivega dejanja terja Za obtoženega Kampuša smrtno kazen. Tudi pri obtoženemu Kampušu ni pričakovati na po­ boljšanje. Zaradi tega je senat Vrhovnega so­ dišča zavrnil pritožbo obtoženega Ignaca Kam­ puša in ugodil pritožbi javnega tožilca, ter ob­ toženca obsodil na smrt z ustrelitvijo. Oba obtoženca imata pravico do pritožbe na Vrhovno sodišče FLRJ. 20 LET ZA ANTONA BOSNERJA Vrhovno sodišče je sicer upoštevalo olajše­ valne okolnosti pri izreku sodbe obtoženemu Antonu Bosnerju — zlasti njegovo odvisnost od ŽoIgarja, vendar je mnenja, da njegova odlo­ čilna vloga pri gnusnem uboju Albina Vozlja terja ostrejšo kazen. Na podlagi tega mu je Vrhovno sodišče zvišalo kazen za dejanje ubo­ ja na 18 let strogega zapora in ga obsodilo (skupno za vsa kazniva dejanja) na skupno kazen 20 let strogega zapora. ZA MARTINO KAMPUŠ POTRJENA KAZEN Glede Martine Kampuš je Vrhovno sodišče bi­ lo mnenja, da je senat Okrožnega sodišča pra­ vilno odmeril kazen, ter je zaradi tega za­ vrnil pritožbo obsojenke in pritožbo javnega tožilca. Hkrati je Vrhovno sodišče razveljavilo sodbo zoper obtoženega Martina Pezdevska, zvišalo kazen obtoženemu Rudolfu Bosnerju na 2 leti strogega zapora in obtoženemu Srečku Llpnika na 3 mesece zapora. kronika nesreč KRONIKA NESREČ Hrbtenico sta si poškodovala pri padcu Janko Pečolar iz Veselove ulice v Celju in Rozalija Olič iz Razgorja pri Dramljah. Antonijo Ratajc iz Rifnika pri Šentjurju je udarila krava in ji poškodovala nogo. V pretepu je bil poškodovan Franc Hrček iz Škofije pri Zibiki. S sekiro se je pri delu vsekal v nogo dela­ vec Martin Gorenšek iz Celja.- Frančiško Točaj iz Prekorja je na ovinku ceste pri Šmarjeti podrl motorist. Dobila je pretres možganov in so nezavestno prepeljali v bolnišnico. V Loki pri Žnsmu je v pretepu nekdo s koso zabodel v hrbet Cirila Peniča. Penič je dobil težje notranje poškodbe. Pri delu na njivi je padla brana na nogo Lizi Vrbovšek in ji poškodovala nogo. V rudniku Zabukovca se je pri delu pone­ srečil Franc Artnak iz Polzele. Zlomil si je no­ go in dobil poškodbe na glavi. Dveletni Zdenko Perišič se je poparil z vrelo vodo po zadnjem delu telesa. Skozi viadukt pod Pošto se je s kolesom pe­ ljal 71-letni kamnoseški mojster Maks Lipič- nik iz Creta. Zadela ga je kap in je bil na mestu mrtev. gibanje prebivalstva POROČILO O GIBANJU PREBIVALSTVA V CELJU V času od 10. do 17. maja 1958 je bilo rojenih 31 dečkov in 31 deklic. Poročili so se: Janez Rozman, poljedelec iz Zavrha pri "Gali­ ciji in Olga Hutter, delavka iz Rup; Janez Lebič, delavec iz Pepelnega in Frančiška Brez­ nik, delavka iz Jezerc p. Šmartnem; Martin Strašek, mehanični mojster iz Stranja in Ana Vidmajer, knjigovodkinja iz Bukovžlaka; Oto- Franc Sehiisšler, pekovski mojster iz Gemün­ den am Main in Ida Mulej, knjigovodkinja iz Celja; Ivan Žumer, kovaški pomočnik in 1Иа- rija Trstenjak, laborantka, oba iz ätor; Jožef Marzidovšek, železostrugar in Ivana Lednik, tkalka, oba iz Celja. Umrli: Cvetka Metež, otrok iz Sp. Hudinje, stara 1 leto; Danijel Križnik, otrok iz Brod pri Vran­ skem, star 5 mesecev; Martin Šmit, invalid, upokojenec iz Trličnega, star 65 let; Jožefa Je­ len, gospodinja iz Celja, stara 82 let; Ciril Lorger, oseb. upokojenec iz Zavodne p. Celju, star 70 let; Jožefa Gorečan, oseb. upokojenka iz Vojnika, stara 71 let; Rajko Agrež, otrok iz Koretna, star 1 leto; Emil Oblak, plinski insta­ later iz Celja, star 51 let; Omer Kljaič, pro- govni delavec iz Hrustova, star 50 let; Darja Koštomaj, otrok iz Creta, stara 3 mesece; Alojz Potočnik, miner iz Slov. Konjic, star 35 let; Franc Valenčak, uslužbenec iz Pristave, star 50 let; Rozalija Pavlic, babica iz Lalkove vasi, stara 62 let. SODELOVANJE KMET — ZADRUGA Tudi velenjska kmetijska zadruga sklepa vse več pogodb z zadružniki. Kmetu G, iz Bevč je napravila žičnico na 40 arih. Kmet bo v jeseni delil do­ biček s KZ. Pogodba je sklenjena na 10 let, vendar ostane žičnica še nadalje last KZ. V tem primeru bo kmet G. le imel žičnico, kar bi brez KZ ne zmogel. Takih pogodb za hitrejši napredek т kmetijstvu ibd bilo treba še več! Drobne iz Vitanja Dramska dejavnost v Vitanju je ponovno za­ živela. Tako so pred kratkim naštudirali Nn- šičevo »Gospo ministrico«. Vitanjski igralci ve­ činoma sami mladi kmečki ljudje, so zelo dobro podali svoje vloge. Delo je uspešno zrežirala učiteljica Vera Kramarič. Šolski odbor v Vitanju se zlasti v zadnjem obdobju živo zanima za šolsko problematiko. Odbor je sestavljen pretežno iz delavcev in kmetov. Poleg materialnih vprašanj budno spremlja tudi vzgojne probleme šolske mladine. V Vitanju je v zadnjem času zaživela organi- izacija Ljudske tehnike. Od konjiške občine je dobila osebni avto ter bodo v kratkem prire­ dili šoferski tečaj, za katerega se je doslej že javilo dvajset članov. Člani ljudske tehnike bodo nudili pomoč tudi osemletni šoli. Strelska družina Vitanje je s prostovoljnim delom lepo uredila strelišče in strelsko uto, tako da lahko sedaj člani marljivo gojijo to panogo. Člani so ustanovili tudi strelski pionir­ ski odsek. Letos bo Gasilsko društvo v Vitanju prazno­ valo osemdesesetletnico svojega obstoja. V zve­ zi s proslavo bodo preuredili tudi gasilski dom. PIONIRSKA BRIGADA SI JE ZGRADILA IGRIŠČE Potem, ko so si virštanjski pionirji zgradili svojo zidano cesto, so se lotili planiranja igrišča, da bodo lahko telo­ vadili in tudi tekali za žogo. Pri tem so morali premetati dn v samokolnicah prevoziti okrog 60 pr. m zemlje. V le­ tošnjem letu so v prostem času opravili že 1646 delovnih ur, .posledica tega pa je: cesta, telovadno igrišče in skromna drevesnica. Najbolj se je to pot izkazala 2. četa s komandirjem Dragom Zakov- škom. Pravijo, da se tako sami pridaru- žujejo mladim graditeljem avtoceste. MAJSKI DNEVI Vsa velenjska okolica je cvetoči šo­ pek. Tod je zelo dosti drevja, ki letos mnogo obeta. Kmetje upajo, da je ne­ varnost slane mimo. Vse pa nekoliko preseneča visoka vročina v teh dneh. Živo srebro v barometru se je 12. maja dvignilo čez 30" C. Ali se nam prezgod­ nja poletna vročina ne bo otepala, se sprašujemo? V TEDNU RDEČEGA KRIŽA K tednu Rdečega križa so v vseh več­ jih krajih Šoštanjske občine prápravili zdravstvena predavanja. Posebno zani­ mivi sta bili predavanji dr. Tekavčiča iz Ljubljane, ki je v soboto popoldne in zvečer govoril v Šoštanju in Velenju o moderni kontracepciji in splavu.