St. 15(1600) Leto XXXI NOVO VIESTO četrtek, 10. aprila 1980 Cena: 8 din 13. februarja 1975 je bil list odlikovan z redom ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI YU ISSN 0416 - 2242 V mislih pri predsedniku republike Titu Pot kurirčkove pošte po kočevski in ribniški občini "V našem pismu želimo tovarišu Titu, da bi čimprej ozdravel ter da bi dolgo živel in nas vodil,” sta Povedali pionirki Tatjana Piršič in Milka Ložar iz osnovne šole Vas-Fara, ki sta prinesli torbico do spomenika komisarju Ladu na Brigi, kjef sta jo predali Branku Kovaču iz osnovne šole Kočevska reka. V kočevsko občino je prispela kurirčkova pošta 31. maja, ko sojo kurirji osnovne šole Prevole predali Pioniijem iz Strug. Že isti dan sojo pb 10. uri predali pionirjem osnovne Sole Ribnica in sicer v Mali gori pri taborišču 4. čete Zapadno dolenjskega odreda. Do 3. aprila je obšla - '' bile ' Železničarji slavijo Osrednja republiška slavnost ob 60-letnici železničarske stavke bo 15. aprila na Zaloški cesti v Ljubljani — Dan poprej bodo praznovali tudi novomeški železničarji Z odlokom tovariša Tita je bil 15. april že leta 1950 proglašen za dan železničarjev Jugoslavije. Odslej slavijo železničarji ta dan vsako leto svoj praznik. Letos ga bodo obhajali še posebno slovesno, svečanosti pa boao trajale po vsej Sloveniji več Te dni se bo dopolnilo šestdeset let, kar je na Južni in Državni železnici izbruhnila splošna železniška stavka in hipoma zajela vso Jugoslavijo. **aiv 'irt h pn ribniško občino, kjer so spomenikih svečanosti. Svečanosti ob prevzemu na Jasniti. kjer so torbico spet prevzeli kočevski pionirji, so se 3. aprila ob uri udeležili pionirji, predstavniki družb neopoliticnih organizacij in občinskih skupščin Kočevje in Ribnica ter krajevnih skupnosti Dolenja vas in Stara cerkev. Po proslavi so JAVKA PRI SPOMENIKU - Pri spomeniku komisaiju Ladu na Brigi sta kuriiki Tatjana in Milk;: iz osnovne šole Fara predali kurirčkovo pošto pionirju Branku iz osnovne šole iz Kočevske reke, ki so prišli sem z zastavami. (Foto: Primc) Trajno bo ostal v spominu dogodek, ki se je pripetil v dopoldanskih urah pri tramvajski remizi na Zaloški cesti v Ljubljani. Sprevod, v katerem je bilo okoli ava tisoč demonstrantov, so na ukaz vlade Sičakali orožniki s puškami in joneti. Ker se demonstranti, med katerimi je bilo veliko železničarjev in njihovih svojcev, niso hoteli raziti, so počili streli. V lužah krvi je obležalo trinajst mrtvih (dvanajst moških in petletna deklica), več deset pa je bilo ranjenih. To je bil do tedaj največji in najbolj krvav razredni spopad v stari Jugoslaviji. dni. Osrednja spominska slovesnost iČaT bo 15. aprila pri spomeniku padlim na Zaloški cesti v Ljubljani. Proslave šestdesetletnice železničarske stavke bodo poleg Ljubljane še v nekaterih prometnih sredifeih. Na območju železniške transportne organizacije v Novem mestu bodo tri proslave,vse 14. aprila. Ob 8. uri bo slovesnost pri spominski plošči borcem NOB na novomeški železniški. postaji. Uro kasneje bodo v postajnih prostorih podelili srebrne m bronaste spominske značke tistim delavcem, ki so na železnici neprekinjeno dvajset ali deset let. Isti dan pa bo spominska slovesnost tudi v Karlovcih. pionirje pogostili trn RSNZ, jim ra ; v trenažnem cen-razkazali orožje in pokazali, kaj vse znajo dresirani psi. Se isti dan so pošto svečano sprejeli v Podpreski, Dragi in Travi, naslednji dan pa v Osilnici, Vas-Fara, Kočevrki reki, Livoldu in pred rudarskim domom na Rudniku P i Kočevju, nakar je do ponedeljka počivala v šoli v Željnah. V ponedeljek, 7. aprila, je bila velika svečanost pri spomeniku v Kočevju, nakar so kurirji nesli torbico do Poljanski- doline in jo še isti dan ob 12.30 v Starem trgu predali kurirjem občine (Črnomelj. ^ ^ Za drugačen odnos do kmetijstva V brežiški občini med zadnjimi ustanavljajo SIS za kmetijstvo Brežice sodijo med kmetijske občine, pa vendar se med zadnjimi odločajo za ustanovitev interesne skupnosti za kmetijstvo. Predlog *anjo je odločno podprla občinska konferenca SZDL, na zadnji sejL Nekajurna razprava o težavah kmetijstva v občini je dokazala, da delegatom ni vseeno, kakšna bo Politika do kmetijstva vnaprej. Zahtevali so enoten odnos do tega Problema v Sloveniji in menili, da bi ntoral biti zakon o pospeševanju kmetijstva čimprej sprejet. V občini *ahtevajo predvsem enotno pospeše-'alno službo, ki jo zdaj vsaka zase 0lganizirata Agraria in Slovin, na to območje pa posega tudi služba farme v DubravicL V brežiški občini Predstavljajo poseben problem ne-Usklajene cene med Hrvaško in Slo-J^nijo, kar dela zmedo pri odkupu. razpravi so udeleženci navajali ,0yire pri kompleksni obnovi vino-fradov (zidanice), težave pri kredi-®*nju kmetijstva, pri regresiranju ftDromateriala ipd. Bogatiti vsebino, ne le obliko S posvetovanja v Crmošnjicah o utrjevanju in razvijanju vloge SZDL na Dolenjskem Ne oblikam organiziranosti, pač pa vsebini dela je treba v prihodnje posvetiti v Socialistični zvezi največ skibi. Potrebno je utrditi, kar je v sistemu zastavljeno in kar imamo. Dosledno je treba spoštovati „pravila igre”, predvsem pa utrjevati in razvijati organizacijo, da bo učinkovita kot fronta in kot gibanje. To so nekatere od poglavitnih nakupovalne mrzlice, ki je pred ugotovitev z medobčinskega posve- tedni na primer mirensko trgovino tovanja o utrjevanju in razvijanju družbene vloge SZDL ter o nalogah' pri uresničevanju gospodarske stabilizacije, ki je bilo 3. aprila v domu se m iške Iskre v Crmošnjicah in na katerem sta razen predstavnikov dolenjskih družbenopolitičnih organizacij in ustanov sodelovala tudi podpredsednica republiške konference SZDL Tilka Blaha in sekretar Miloš Prosenc s sodelavci. Izčrpna poročila o organiziranosti in delovanju Socialistične zveze na Dolenjskem so pokazala, da je delo dobro zastavljeno, da so v glavnem ugodne politične razmere in da so ljudje pripravljeni na sodelovanje v družbenih akcijah, vendar so tudi pojavi, ki mečejo senco in slabijo učinkovitost političnega delovanja. Na posvetovanju so jih imenovali s pravimi imeni, od spraznila v nekaj urah, do neupravičenega bogatenja v Metliki ali prepočasnega urejanja ceste v Črnomlju, če naštejemo le nekatere konkretne primere, ki so tudi pripomogli, da so ljudje nezadovoljni in da politične razmere niso še boljše. Da bi bila Socialistična zveza kos v sistemu in ustavi postavljeni vlogi, je treba izboljšati predvsem vsebino1 delovanja. SZDL ne smemo obravnavati kot konkurečno organizacijo, SZDL ne sme bili le javna tribuna, s katere bi kritizirali, ničesar pa prispevali k iskanju dobrih rešitev. Socialistična zveza mora postati, kot so dejali na posvetovanju, demokratična koncentracija politične oblasti. Da bo to res postala, je treba sklepe sprejemati dogovorno, utrjevati oblike dela, zlasti sekcije, UREDNIŠTVO V GOSTEH i Novinarji Dolenjskega lista bodo to pot obiskali krajevno Svetinje v občini Trebnje, skupnost boao pogovarjali v gostilni Rogelj na z njenimi krajani pa se RDEČEM KALU Krajane, predstavnike krajevne skupnosti in njenih organov, družbenopolitičnih organizacij in društev vabimo, da se v sredo, 16. aprila, od 18. ure dalje oglasijo v tej gostilni. Pogovorili se bomo z vami in zapisali vaše uspehe pa tudi težave. posebno vztrajno pa spodbujati delo krajevnih organizacij, saj je program SZDL politični program krajevne skupnosti. Družbene probleme je treba reševati postopno, ne pa skušati preskočiti mnenja delovnih ljudi, njihove krajevne organizacije, občinske organizacije ali celo medobčinskega sveta, kije v dosedanjem obdobju uveljavil svojo pomembno vlogo povezovalca in usklajevalca interesov na medobčinski ravni. Iskanje bližnjice, ko sku&jo nekateri urejati zadeve tako, da preskočijo katero izmed stopenj v tej organiziranosti, se je že izkazalo kot politično zelo škodljivo. Sistemu „zvez in poznanstev” mora dokončno odzvoniti. (Nadaljevanje na 4. strani) SEVNICA: OBISK DELOVNE SKUPINE V torek je začela z delom v sevniški občini šestčlanska delovna skupina CK ZKS. Vodijo izvršni sekretar CK ZKS Bojan Klemenčič. Med drugimi je v skupini tudi pisatelj Ivan Potrč. Dopoldne so člani skupine imeli razgovor s predstavniki vodstev družbenopolitičnih organizacij in občinske skupščine popoldne pa so se sestali s člani dveh OO ZK sevni&e Lisce. Ob tej priložnosti bodo v Lisci sprejeli nekaj novih članov. Več prihodnjič. Združeno delo o usmerjenem izobraževaoju Na posveta, ki bosta 11. aprila v Novem mestu in 18. aprila v Krškem, je povabljenih 120 delovnih organizacij \ Smo tik pred prvim posvetom o vlogi delovnih organizacij v usmerjenem izobraževanju. Udj-ležili se ga bodo vodje izobraževalnih oziroma karovskih služb. Materialne in prostorske možnosti so osnovni pogoj, vsebinska preobrazba pa je v rokah ljudi v šolah in v delovnih organizacijah, proizvodnih in neproizvodnih. Nobena šola že danes ne more delati in živeti osamljeno, na-č'tovane spremembe v vsebini in načinu dela pa terjajo, da bodo odnosi med vzgojno-Liobraže-valnimi organizacijami in družbenim okoljem vzpostavljeni čimbolj celovito. Včeraj, 9. aprila, so zbori Skupščine SR Slovenije sprejeli težko pričakovani zakon o usmeijenem izobraževanju. Uspešnost usmerjenega izobraževanja bo zelo odvisna tudi od te^a, kako se bodo za uresničevanje določil zakona zavzeli v delovnih organizacija!, in v širšem družbenem okolju. Nalog, ki jih na tem področju prevzema združeno delo, ni malo. Izhod le v skladu z resolucijo Slična menja o organiziranosti ljubljanske medobčinske zdravstvene skupnosti in o samoupravnem sporazumu o zagotavljanju dogovorjene ravni zdravstvenega varstva o hLil3*1113’ dolga ”'ki ljubljanskih občin zavzema-stve k' b*le medobčinske zdrav-P*av?e slcuPnosti čim manjše, se p, . • ^ bi združevale manj občin; bi ®*avniki okoliških občin pa, naj Vjgh ,D bodoča skupnost zajemala tu (j; občin, kar je bilo končno *prei.et0- Izbira ni bila lahka. W ®Ynac Litije je poudaril, da bi nii0 ,drugačno združevanje pome-Sebej Se. *c,e združiti bogati po- "5olirt/6Vn' pa ,sPet Posebej, in da "arnosU ni miloščina, ampak Predstavniki Ljubljane pa so menili, da solidarnost danes ni isto, kot je bfla nekoč, se pravi: več ko si denaja v občini zapravil, več si ga dobil od „matere regije”. Razprava o organiziranosti se je torej močno prepletala z elementi samoupravnega sporazuma o solidarnem zagotavljanju zdravstvene ravni letos, ob tem pa tudi lanskih obveznostih do Kliničnega centra, neuresničene solidarnosti in do novih prispevnih stopenj, ki so zfflo različne. Tako je ta stopnja letos najnižja v občini Ribnica in znaša 7,21, najviš- ja pa v občini Zagoije 9,29 (v Kočevju 9,10). Med razpravo o stopnjah so nekateri poudarjali, da je pač lahko sprejeti nizko, nato pa zahtevati sredstva iz solidarnosti Do tako velikih razlik v stopnji je prišlo, ker so nekateri poračunali lanske presežke, drugi pa ne. Predsednik občinskega izvršnega sveta v Ribnici Viktor Pogorelec je med drugim poudaril: „Mi smo sc pri izračunavanju popolnoma držali resolucije. Kdo dovoli, da jo prebijemo? ” Mnenj niso mogli poenotiti in so zato sklenili, da je treba pripraviti v tednu dni spremembe predloga samoupravnega sporazuma o solidarnem zagotavljanju dogovorjene ravni zdravstvi-'’"ga varstva ter o razdelitvi solidnT.os...ih sredstev v letu.!9SjQ. J. PRIMC i, Kajenje ali zdravje -izberite! Svetovni dan zdravja Letošnji svetovni dan zdravja, ki ga kot vsako leto praznujemo 7. aprila, poteka pod geslom! „Kajenje ali zdravje - izberite!”, kar je samo še en prispevek k letošnjemu svetovnemu letu boja proti kajenju. Boj proti kajenju mora biti neprestana akcija, saj je kajenje tik pred tem, da postane ena največjih nevarnosti za ljudsko zdravje. Najbolj ogrožena je mladina, saj mlademu razvijajočemu se organizmu kajenje najbolj škoduje. Tudi skupščina Socialistične republike Slovenije je že leta 1972 zavzela odločno stališče proti kajenju. Dokazano je, kakšne nevarne posledice ima kajenje, posebno cigaret, za ljudsko zdravje. Vsi vemo, da je največ kroničnega bronhitisa oziroma stalnega vnetja dihalnih cevi posledica kajenja, da je rak pljuč oziroma bronhijev 15-krat pogostejši pri kadilcih kot pri nekadilcih. Dokazano je, da je kajenje, združeno z živčnostjo in pitjem kave ter alkoholnih pijač, povzroča srčni infarkt, da je kajenje eden od poglavitnih krivcev za visok krvni tlak. Dokazano je, da kajenje povzroča vnetje želodčne sluznice in rano na njej, da jemlje tek in posredno povzroča pomanjkanje za zdravje važnih snovi v hrani Zaradi kajenja peša tudi vid, drhte roke in pojavi se nespečnost ali pa vsaj slabo spanje. Naj bo dovolj, še bi se dale naštevati škodljive posledice kajenja. Morda je zanimivo, da vsaka pokajena cigareta skrajša življenje za približno 5 minut, kar pomeni, da kadilec, ki pokadi od svojega 20 leta dalje pa 20 cigaret na dan, živi 5 let manj, kakor pa bi živel, če ne bi kadil To so dejstva. O tem se splača razmisliti Ni lahko prenehati kaditi ' Zato je treba veliko močne volje in vztrajnosti Vsem, ki ju bodo imeli, želimo popoln uspeh in obilo veselega zdravja ter dolgo in uspešno življenje. Mgr. dr. BOŽO OBLAK VIS JA POŠTNINA ZA PISMA IN DOPISNICE Po sklepu zveznega izvršnega sveta od 5. aprila naprej veljajo nuve cene poštnine za pisma in dopisnice v jugoslovanskem poštnem prometu. Tako je treba na pisemske pošiljke, težke do 20 gramov, nalepiti znamko za 2,50 din, na pisma do 50 gramov za 3,50 din, na pisma, težja od 50 gramov (največja dovoljena teža je 2.000 gramov), pa je treba nalepiti za vsakih 50 gramov (ali del te teže) še po 0,50 din. Enako velja za sodna pisma, pisma po upravnem postopku in pisma sodnikov za prekrške, le da morajo biti ta pisma poslana priporočeno. Na dopisnice in razglednice normalne velikosti je po novem treba nalepiti znamko za 2 din. DO JESENI NE BO POČITKA — Nad deževnim aprilom se zmrduje meščan, ki ne ve, kako kruh raste, zato pa je toliko bolj vesel pomladne moče kmet, ki ob njej upa v dobro letino. Če je april deževen, kmetič ne bo reven; ali pa: če sušeč suši; april moči in majnik hladi, kašče polni Zato se poljedelec ne jezi, če mora pustiti traktor pred podom, ker je zemlja premokra in premehka za traktorska kolesa in če poprime s staro, dobro vprego, kot so naredili Jakšetovi z Broda pri Novem mestu, ko so, kot toliko drugih Dolenjcev, dali te dni krompir v zemljo. (Foto: J. Pavlin) V drugi polovici tedna bo razmeroma hladno vreme, občasno bodo tudi padavine. tedenski mozaik ZUNANJEPOLITIČNI PREGLED Obisk avstrijskega zveznega kanclerja dr. Bruna Kreiskega v Jugoslaviji prihaja v času, ko so odnosi med državama dobri, kar velja tako za političen, ■ kot tudi gospodarski del dvostranskega sodelovanja. Avstrija in Jugoslavija imata do vrste vprašanj enaka ali podobna stališča in dobro sodelujeta tudi v mednarodni areni, zlasti v svetovni organizaciji Avstrijska vlada si nasploh prizadeva razvijati dobre Obisk Bruna Kreiskega v Jugoslaviji odnose z neuvrščenimi državami, katerim priznava njihovo polnopravno vlogo pri urejanju zapletenih mednarodnih problemov - in to velja kajpak še posebej za neuvrščeno Jugoslavijo, ki je naša soseda, je dejal avstrijski zvezni kancler v svoji izjavi pred prihodom na uradni obisk v našo državo. V tem smislu se državi zavzemata zlasti za ohranitev popuščanja napetosti in za mir, varnost ter sodelovanje v Evropi (kjer bo v Madridu prihodnja konferenca o tem vprašanju) pa tudi sicer na svetu nasploh. IRAN: TALCI OSTANEJO Potem ko je bilo nekaj časa videti, da se bo drama z ameriškimi talci v Teheranu vendarle razpletla, pa dajejo zadnje izjave najvišjih iranskih voditeljev bolj malo znamenj za optimizem Voditelj Homeini je dejal, da bo o izpustitvi talcev odločal šele parlament, to pa pomeni, da utegnejo zajeti ameriški državljani ostati v Iranu še nekaj mesecev. Združene države Amerike za zdaj uradno še niso odgovorile na te izjave, vendar se zdi, da ima ameriški predsednik Jimmy Carter vse manj časa za ukrepanje. Nekatera znamenja namreč kažejo, da se razpoloženje vo-lilcev menja in da se utegne obrniti proti njemu - pa čeprav za zdaj skoraj redno zmaguje na predhodnih volilnih bojih v posameznih ameriških zveznih državah, kjer prepričljivo vodi pred največjim tekmecem iz stranke, senatorjem Edvardom Kennedyjem Toda Američani terjajo vse ' glasneje, naj vlada vendarle nekaj ukrene za izpustitev zaprtih talcev, na .kar je Carter za zdaj odgovarjal le z zakulisno diplomacijo, ki pa ni dala večjih rezultatov. ČAD: BOJI SE NADALJUJEJO V Čadu se medtem nadaljuje državljanska vojna med severnimi muslimani in Afričani, ki živijo na jugu države. Glavno mesto N’djamena je skoraj povsem opustelo, saj je tu le še okoli 10.000 prebivalcev od nekdanjih četrt milijona. Okoli pet tisoč je mrtvih ali hudo ranjenih, drugi pa so se razbežali na vse strani pred vojno vihro. V nesmiselni državljanski vojni, ki hudo izčrpava to revno afriško državo, poskušajo posredovati nekateri afriški državniki, ki iščejo izhod iz krize tudi ob pomoči Francozov. ITALIJA: -NOVA VLADA Italija je dobila svojo novo vlado, ki jo sestavljajo v večini politiki krščanske demokracije. V njej so sicer tudi socialisti, toda zastopani so tako, da to nikakor ne more zadovoljiti njihovih ambicij. V novi vladi, ki jo vodi znova Francesco Cossiga, ni komunistov, ki tako še nadalje ostajajo v opoziciji, kar je bilo glede na razmerje sil in razpoloženje v italijanski notranji politični areni tudi pričakovati A naj bo kakorkoli, večini opazovalcev se zdi, da tudi ta, nova vlada premiera Cossige, ne bo kaj prida mogla spremeniti v družbi, v kateri se je nakopičilo toliko notranjih zadreg in napetosti, da bi jih mogla rešiti zgolj vlada narodne enotnosti, vlada, v kateri bi dobili svoje vloge tudi komunisti Toda ti ostajajo po izboru Francesca Cossige še vedno na obrobju uradne politike zvezne administracije. JANEZ ČUČEK It -....................... BEGUNCI IZ AFGANISTANA - Medtem ko sta Sovjetska zveza in Afganistan podpisali pogodbo, ki naj bi uzakonila bivanje in prisotnost sovjetskih čet v tej azijski državi, se spopadi med uporniki in sovjetskimi enotami, ki jim pomagajo tudi čete redne afganistanske aimade, nadaljujejo. Sredi teh spopadov pa se zadnje čase vse več ljudi odloča za beg v sosednji Pakistan, kjer v nekaterih obmejnih področjih nastajajo pravcata begunska mesta iz šotorov — Na sliki je eno takih v mestu Janhir Abad. (Telefoto: UPI) Stari odnosi v novi preobleki Znova se srečujemo z odtujeno močjo tehnokracije v bankah, pa tudi v trgovini Vse kaže, da bomo naš samoupravni družbenoekonomski sistem normativno kmalu zaokrožili in s tem opravili veliko delo. Pri usklajevanju različnih interesov ljudi pa bi nam ne bilo treba dramatizirati razlik in tudi ne tega, če sporazumov o uskladitvi interesov ni možno skleniti takoj. Dramatizacija namreč lahko učinkuje tudi kot pritisk na tistega, ki zagovarja svoj interes. Razumljivo, da bi spet ne smeli iti v drugo skrajnost - v neupravičeno zavlačevanje sporazumevanja. Se vedno se srečujemo s po- starih odnosov. Z oblikami spo- sebnostjo naših sedanjih idejnopolitičnih razmer: imamo že zgrajen sistem, pa trdožive stare odnose. Na primer: družbenoekonomski odnosi v bankah so jasno samoupravno opredeljeni z našimi političnimi in normativnimi dokumenti, toda v'njih se spet pojavlja odtujeni kapital iz obresti, ki nastajajo iz dohodka organizacij združenega dela. Zaradi netočnih evidenc se ne ve, čigava sredstva se oblikujejo iz obresti na vložena sredstva v posamezne investicije. Tako se ponovno srečujemo z odtujeno močjo tehnokracije v bankah. Tudi trgovina se je samo prekrila z nekakšno samoupravno obliko, pod katero se skrivajo nespremenjeni odnosi v proizvodnji, hkrati pa slabi materialna osnova združenega dela in njegova akumulacijska ter reproduktivna sposobnost. V tem se izražajo najbolj škodljive praktične posledice delovanja NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED Ena glavnih tem v Sloveniji - verjetno pa tudi v vsej Jugoslaviji — je plačilno bilančni položaj, je dejal podpredsednik IS skupščine SR Slovenije Jože Hujs, ki se je s predstavniki „Vjesnika” pogovarjal o aktualnih vprašanjih Slovenije in federacije- Pripombe na račun zvezne administracije so lahko sprejemljive samo delno, ker je stabilna likvidnost na mednarodnem monetarnem področju nujna. Danes je že jasno, da moramo sprejeti okvire, ki jih je poslal ZIS. Jože Hujs se je zavzel za realen tečaj dinarja, vendar pod pogojem, da ga ne pričnemo takoj rušiti. Izvozne stimulacije so Le premišljeni ukrepi nujne, vendar morajo imeti svoje meje rajo imen svoje meje. Če presežejo 20 ali 30 odstotkov, se namreč spemenijo v svoje nasprotje, prične se administrativni boj in prizadet je celoten sistem. Žal je v Jugoslaviji malo takih, ki bi na tem področju želeli kaj storiti, velik del naših problemov pa izhaja iz nerealnega tečaja. Zagovorniki sedanjega tečaja dinarja se sklicujejo na to, da dosedanje devalvacije niso imele želenega učinka. Ti argumenti so neprepričljivi. Bistveno je, da v trenutku, ko se odločimo za spremembo tečaja dinarja, imamo točen program, kaj vse moramo v zvezi s tem storiti. Tak program lahko izdelamo, vprašanje je samo, če smo se ga v tem stanju sposobni držati vsaj tri ali pet let. Ponavadi namreč po letu ali dveh svoje programe spreminjamo - v takem primeru pa je bolje, da tečaja ne spremenimo. Šokantni ukrepi gospodarstvu ne koristijo. Gospodarski organizem zahteva skrajno pazljiv in dolgoročno usmerjen pristop. V Jugoslaviji smo glede na nacionalni dohodek gotovo preveč investirali, kar ni dobro, vendar so prevelika nihanja pri vlaganju tudi škodljiva, zato moramo proučiti kvaliteto vlaganj, kar bo samo po sebi zožilo kvantiteto. Na vprašanje, po kakšnih kriterijih je mogoče ocenjevati kvaliteto investicij, je Jože Hujs dejal, da je to resnično veliko vprašanje, ker smo izmaličili vse osnovne kriterije, po. katerih bi lahko presojali upravičenost vla-ginj. Tako na primer že kaki ave leti živimo v pogojih, ko so se odnosi cen popolnoma izkrivili. Odnosi v cenah sploh niso več realni. Govorimo sicer o selektivnosti, vendar to več ali manj pomeni dobro voljo zveznega urada za cene. Izhod je v povečani produktivnosti. Ker pa le-te ni mogoče bistveno izboljšati preko noči, v sedanjem trenutku, ko smo zaostrili vprašanje uresničevanja dohodka, prihaja do pritiskov na zavod za cene. Slovenija je v preteklosti vložila velika sredstva v gradnjo elektroenergetskih objektov v lastnem aranžmanu in v sodelovanju s Hrvatsko in BiH. Elektroenergetska bilanca je zato precej uravnovešena, glavni slovenski energetski problem pa je še vedno oskrba z nafto in njenimi proizvodi. Slovenija je odstopila od svoječasnega sklepa, da zgradi rafinerijo za lastne potrebe, prav tako je odstopila od predloga, naj ima vsaka republika svojo kvoto za uvoz nafte in naj sama odloča, kako naj bi-jo* predelovali. Predelava nafte naj] bi ostala kakršna je, toda z obvezo predelovalca, da enako oskrbuje celotno tržišče. MILAN MEDEN razumevanja in dogovarjanja med delovnimi ljudmi, ki so samo formalno usklajene z ustavnimi načeli in zakonom o združenem delu, naraščajo dajatve družbenopolitičnim skupnostim, SIS, poslovnim združenjem, o investicijah pa se odloča brez materialnega kritja in pogosto brez ekonomske odgovornosti komunistov in drugih dejavnikov samoupravnega ter političnega odločanja. Tudi tržišče je dokaj razdrobljeno ter zaprto, zato je tako zelo težko zagotavljati enotnost jugoslovanskega tržišča. Vzrok za vse naštete in še druge pojave ni socialistično samoupravljanje, kakor bi nekateri radi prikazali, marveč njegovo nedosledno uresničevanje v praksi. Družbenoekonomski odnosi v združenem delu se spreminjajo prepočasi. TOZD ne razpolagajo povsod z dohodkom in ne odločajo o njem; dohodek ostaja še vedno na ravni delovne organizacije ali celo SOZD. Izključiti temeljno organizacijo združenega dela iz razpolaganja z dohodkom pa pomeni onemogočiti razvoj samoupravnih družbenoekonomskih odnosov in vpliv delavcev na reprodukcijo ter omogočiti obstoj birokratizma in tehnokratizma. Zato je osnovna naloga subjektivnih sil naše družbe zaustaviti neugodne težnje v delitvi dohodka in ustvariti širši prostor za gospo- TELEGRAMI ANKARA - Turčija je ostala brez predsednika republike. Dosedanji predsednik Fakri Korutuerk se je na uradni slovesnosti v predsedniški palači na griču pri Ankari poslovil od visoke funkcije, ki jo je opravljal minulih sedem let, ne da bi bilo znano, kdo bo zasedel mesto prvega državljana Turčije. Predsedniške volitve trajajo že od 22. marca, vendar še dve največji turški stranki doslej nista mogli sporazumeti o enotnem kandidatu. WASHlNGTON - Ameriško sodišče v New Yorku je ugotovilo, da „ni ovir” za to, da bi Mira Barešiča, enega izmed morilcev veleposlanika SFRJ v Stockholmu Vladimira Roloviča, izročili Švedski,kjer naj bi poslej prestajal kazen. Za zločin, ki ga je zagrešil leta 1971, so Barešiča obsodili na dosmrtno ječo. TRST - Sekretar deželne federacije KP Furlanije - julijske krajine Rossetti je na tiskovni konferenci obvestil tržaške novinarje, daje KPI že sredi februarja predložila parlamentu in senatu nov zakonski predlog za zaščito pripadnikov slovenske narodnostne skupnosti. darjenje z dohodkom in sredstvi razširjene reprodukcije. S kolektivnim delom in odločanjem zdaj možnosti, da bomo laže odpravili odločanje v zaprtem krogu, liderstvo, privatizacijo kadrovske politike in podobno. Uveljaviti moramo takšne metode dela in odnose, v katerih bo možno čim bolj uspešno uresničevati povezovanje kolektivne in osebne odgovornosti in demokratično kadrovsko politiko na vseh področjih. Vil NKO BLATNIK SOVJETSKI VOD1TEU LEONID BREŽNJEV ima vilna odlikovanja in priznati* toda od pred nekaj dnevi sej* tem pridružilo še eno, namrrf Leninova nagrada za knjiži' nost. Nagrado je dobil za svoji tri knjige, ki so izšle 1978... Dosežki na vseh podr«’ čjih... MEDTEM PA V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIKE GEOLOGI resno opozarjaj' ljudi na nevarnost zaradi izbruN ognjenika na gori Mount Sl Helen, ki se je znova prebudil P* 123 letih „spanja“. Znanstvenik1 opazarjajo da bi lahko ognjeni* zalil z lavo širšo okolico, kje1 živi več tisoč prebivalcev. zdaj večjih količin lave iz žrel* ognjenika sicer ni prišlo, tod) geologi so prepričani, da se P lahko zgodi vsak trenutek Previdnost ni nikoli odveč .. O TEM PA SO SE LAHKO PREPRIČALI V ZAČETKU tega tedna tudi na Japonskefl1 kjer je širše področje otok1 Hokaido večkrat zapored pW tresla vrsta potresov. ClovcŠk®, žrtev sicer ni bilo, vendar so bJ' ljudje močno prestrašeni, ker*< na tem področju zemlja večkll' .. Nemirno podzemlje. *: - rr. — -t trese NEMIRNO PA rJE" fEJ D^ TUDI V NEW YORKU, kjel morajo prebivalci hoditi peš, razen tega pa se na njihove zaboj* za smeti grmadijo odpadki. K? munalni delavci namreč stavkaj® in zahtevajo višje osebne hodke. Teh pa ne morejo dobiti ker je mestna uprava letos & prekoračila svoj proračun nima več denarja. Za New York eno največjih mest na svetu, j* znano, da je nenehno v denarnff težavah in da je bila mestn» uprava že večkrat na tem, d* bankrotira, pa so jo vselej rešili 1 velikimi denarnimi posojili. Denarja nikoli dovolj... DOLENJSKI LIST prosta dela in naloge OZD AVTOPROIVIET. GOSTINSTVO IN TURIZEM »GORJANCI" NOVO MESTO -STRAŽA odbor za delovna razmerja objavlja prosta naslednja dela in naloge: 1. SNA2ILKA v TOZD Gostinstvo - tri delavke 2. NATAKAR(-ICA) v TOZD Gostinstvo — več delavcev 3. KUHAR(-ICA) v TOZD Gostinstvo — več delav- C6V 4. VOZNIK AVTOBUSA v TOZD „Ap - več dfildVCGV 5. AVTOELEKTRIKAR v TOZD A/p - en devec 6. VOZNIK TOVORNEGA VOZILA v TOZD T/p voč delavcev 7. AVTOMEHANIK v TOZD T/p - več delavcev 8. KOVINOSTRUGAR v TOZD T/p - dva delavca 9. TEH. REFERENT za drobni inventar v DSSS — en delavec 10. SNAŽILKA v DSSS - ena delavka 11. ARHIVAR V DSSS - en delavec Pogoji: pod zap. št 1 in 10 osemletka in poznavanje uporabe čistilnih sredstev pod zap. it. 2 končana gostinska šola pod zap. št 3 končana gostinska šola pod zap. št 4 voznik „D" kategorije pod zap. št. 5 končana poklicna šola pod zap. št 6 voznik „C" in „E" kategorije z 2 letoma prakse na težjih vozilih in kvalifikacija za voznike pod zap. št 7 končana poklicna šola. Zaželena praksa na težjih vozilih pod zap. št 8 končana poklicna šola pod zap. št 9 srednja šolska izobrazba strojne ali ekonomske smeri. Zaželeno znanje strojepisja. Pod zap. št 11 srednja šolska izobrazba ekonomske ali administrativne smeri z nekaj prakse v administrativnih zadevah. Za vse moške kandidate je obvezen pogoj odslužen vojaški rok. Za kandidate pod zap. številko 6 velja prednost za tiste, ki imajo stalno prebivališče v bližini delovne organizacije. Za kandidate pod zap. št. 5 velja, da bo prednost imel kandidat, ki bo pripravljen voziti progo za Krško in drugi kandidati, k' so pripravljeni sprejeti posamezne linije. Kandidat pod zap. št. 11 nastopi delovno razmerje *a določen čas do izvršitve naloge ureditve arhiva. Za vse kandidate velja poskusno delo treh mesecev. Ponudbe z dokazili dostaviti kadrovski službi podjetja v Straži v roku 30 dni po objavi. . 275/15-80 Št. 15 (1600) 10. aprila OSEBNI DOHODKI O.K.! „ PRODUKTIVNOST K. so VSI INŠPEKTORJI ZBRANI - V Krškem minuli teden priredili kratko slovesnost ob ponovnem imenovanju 17 medobčinskih inšpektorjev. Prisostvovali so ji predsedniki treh posavskih občinska, skupščin. Novoimenovani inšpektorji pričakujejo pri delu široko družbeno podporo. (Foto: J. Teppey) VIDETI JE LEPO ... Regulirani potok Sušica skozi Dol. Toplice je velka lepotna pridobitev za kraj, kar pa higieno zadeva, je druga stvar. Iz vsake hiše se v lepo regulirani potok izteka kanalizacija... Zato v toplem vremenu tudi snrad še ni izginil. (Foto: R. Bačer) »NOVI SAD 80” V BREŽICAH - Posnetek je iz galerije Posavskega muzeja, kjer razstavljajo trije mladi Novosadčani: kipar Mladen Marinkov in slikarja Milan Kešelj ter Dušan Todorovič. Njihove umetniške težnje je danes teden na otvoritvi predstavil občinstvu Jure Mikuž. (Foto: J. Teppey) LOVSKO STRELIŠČE - Lovriča družina ,JPa-dež”, ki združuje 67 novomeških članov zelene bratovščine, ureja na livadi Trate pri Škrjančah strelišče. Lovci se bodo lahko pomerili v streljanju na glinaste golobe, čez livado pa bodo brenčale kroje v tarčo srnjaka. (Foto: M. Bauer) URICA ZEMLJEPISA V poročilu posavskega medobčinskega inšpektorata o delu in problemih v minulem letu lahko pri vodnogospodarski inšpekciji preberemo naslednje: »Industrija iz občine Sevnica ne spušča odpadne vode v reko Mimo, krška in brežiška industrija pa ne v reko Krko“. Res, ugotovitev in pol! Znano je, da večina sevniških tovarn stoji ob Savi, kako naj bi torej onesnaževale Mirno, ki se izliva v Savo, na srečo na drugem bregu? No, tudi s Krko je podobno. Brežiška industrija je praktično tudi ne doseže. Celuloza ima komaj za plače Sedanje cene izdelkov ne prenesejo niti običajnih stroškov Sejmišča NOVO MESTO: Cene pujskom se postopno povečujejo. Naprodaj jih je bilo na zadnjem sejmu 196 in 22 prašičev, starih od tri do pet mesecev, prodanih pa 172. Pujski so bili po 1.000 do 1.500 din, starejši prašiči pa po 1.500 do 2.200 din. Rejci so prignali tudi 38 glav goveje žNine, prodali pa 22. Voli so bili po 33 do 24 din, krave po 25 do 28 din In mala živina po 28 do 32 din kilogram žive teže. BREŽICE: Na sobotni sejem so Prodajalci pripeljali 563 pujskov in ‘J? 8 nad tri mesece starih prašičev. Prodali so jih 432; pujski so bili po starejši prašiči pa po 40 din kilogram žive teže. Delavci Tovarne celuloze in papirja v Krškem so zaskrbljeni za svoj jutri, ker se kljub povečevanju proizvodnje in produktivnosti ne dokopljejo do ugodnih poslovnih rezultatov. Tako na primer tozd Celuloza že četrto leto končuje z izgubo. Ta se je lani povzpela na 31 milijonov dinarjev. Pokrili so jo z združenimi sredstvi tozdov, zato so ostali praznih rok. Tozd Celulozo tlačijo k tlom velika bremena, predvsem amortizacija in obresti. Celotna delovna organizacija bi morala ob normalnih pogojih ustvariti najmanj tolikšno akumulacijo, kot znašajo vse obresti skupaj, to je 113 milijonov dinarjev. „Če bi imeli delavci res besedo in vpliv pri oblikovanju cen, potem gospodarjenje ne bi bilo problematično,” so poudarili minuli teden na seji delavskega sveta, ko so v prisotnosti predsednikov občinske skupščine, izvršnega sveta in družbenopolitičnih organizacij ocenjevali gospodarski položaj svoje delovne organizacije. Povedali so, da s sedanjimi prodajnimi cenami komaj pokrijejo nakup surovin in drugega materiala, proizvodne in poslovne stroške ter tekoče delo. Težave so se začele s trenutkom, ko so štartali z novimi zmogljivostmi in podvojili proizvodnjo. Od Kmetijski Odločilna je sorta koruze Koruzna polja se v Sloveniji iz leta v leto večajo. Za lani Pravi statistika, da smo zasejali že 57.049 ha, v povprečju pa Pndelali 37,2 stota koruznega zrnja na hektar. Če le izberemo ‘Pravo sorto, je naša republika skorajda povsod primerna za go-•|®nje te poljščine. Veliki uspehi, ki so jih v sosednji Avstriji dosegli v pridelovanju koruze, so lahko spodbuda tudi našim Knietovalcem. , Intenzivne živinoreje ni brez koruze, zato bi se kazalo v pri-koruzi še bolj posvetiti. Velike so še rezerve v hektar-donosu, zlasti pa v posodabljanju pridelovanja. Naši polje-jpfci porabijo še mnogo preveč ročnega dela, 600 ur ali še več .a hektar, od tega samo za spravilo kakih 400 ur. Pridelovanje •J® nujno potrebno mehanizirati, uvesti popolne strojne linije, ki {^jrn posamezen kmetovalec sam ne more ne kupiti ne koristno li»j. I*. Strojna skupnost postaja nujnost, saj je treba za eno na,^° stroiev 10 do 15 ha koruznih njiv, da bo dobro izkorišče- SorVsPeha v pridelovanju tudi ni brez poprejšnje rajonizacije iiha *n brez izbora najprimernejših koruznih hibridov. Pri tem in0 ndločilno vlogo ranost posamezne sorte. Koruza za kisal k0 v povprečnem letu zanesljivo dozoreti do voščene zrelosti, za zrnje pa do polne zrelosti. V jugoslovanski sortni listi oljo že več kot 200 sort, od najranejših iz razreda i sorte iz razre-10, OSSK 227, pFZg 349 in še nekatere druge. "Te sorte dosežejo Za snrJ^;iZre*^t v P™ polovici septembra, kar je primeren čas pravilo. Ce je njiva na toplejšem kraju, si poljedelec lahko sorto iz razreda 400 ali celo 500; s tem doseže večji .d°nos, vendar bolj tvega glede zrelosti. Naj ponovimo, ‘raba pri ranih sortah sejati gosteje, doseči do 8 rastlin na meter, pri najranejših pa mnogo redkeje, saj pri njih ra 4 do 5 rastlin na meter (za to potrebujemo 13 do 17 na ha). Pri koruzi za kisal potrebujemo za četrtino Posevek. J Inž. M. L. 10. aprila 1980 1946-1975 je bila tovarna po svojih rezultatih najboljša v jugoslovanski papirni industriji. Takratne prodajne cene so z lahkoto prenesle vse stroške, današnje pa komaj še osebne dohodke. Slabe poslovne rezultate so prisiljeni pokrivati s krediti in tako si z obrestmi samo še poslabšujejo položaj. Ekonomska moč jim slabša tudi obvezno združevanje sredstev za ceste, energetiko, železnico, ipd., kar predstavlja za leto 1980 okoli 70 milijonov din. Letos bodo v 366 dneh obratovanja izdelali v Krškem 133 tisoč ton celuloze in 135 tisoč ton papirja. Planirajo piecejšen skok pri izvozu, česar pa jim trenutno uvozna omejitev ne zagotavlja. Pri proizvodnji celuloze so že v zaostanku zaradi pomanjkanja nekaterih kemikalij. Grozi jim tudi pomanjkanje rezervnih delov. Iz lesne krize so to zimo sicer izplavali, vendar ne brez žrtev. Povečevali bodo naložbe v plantažne nasade, da bi si.tako zagotovili čimveč domačega lesa. JOŽICA TEPPEY ! * Jote Fric. Večer) Praksa po novem Počitniška praksa bo štela v pokojninsko dobo Med nekaterimi kadrovniki je završalo: učencev, dijakov in'študentov med počitnicami ne bodo mogli več sprejemati na delo le po pogodbi. Delovni inšpektor v Posavju inž. Jože Erman je ob pojasnjevanju tega pojava na seji družbenopolitičnega zbora sevniške občinske skupščine navedel, da je šlo za lepo število praktikantov. V Lisci je, tako lani med počitnicami delalo 14 mladih, v krški Celulozi 80, Kovinarski 51 in SOP nad 30. Delovna inšpekcija se pogosto srečuje s problemom, ko ravno ta mladina na delovnem mestu ni seznanjena s predpisi o varnosti pri delu, kaj šele da bi poznala samoupravne akte. Poslej bo treba tudi za takšno počitniško delo dvigniti delavsko knjižico. Ni bistveno le, da se bo tudi tistih nekaj tednov štelo v pokojninsko dobo, temveč bodo taki „praktikanti“, imeli enake pravice in dolžnosti kot ostali delavci v združenem delu: Mogoča je vseeno--tudi pogodba o delu, vendar morajo biti pogoji določeni v samoupravnem aktu delovne organizacije. Milejši pogoji veljajo tudi za prireditelje mladinskih delovnih akcij. Kazni zoper morebitne kršitelje niso mile. Odgovorna oseba bi kaj lahko morala seči v žep po 5.000 dinarjev, delovna organizacija pa po 50.000 dinarjev. A. Ž. Zakaj zaostajajo? Odločno stališče MS SZDL za Posavje do zamudnikov Medobčinski svet SZDL za Posavje je na zadnji seji proučil informacijo o tem, kje so v regiji z dosedanjimi pripravami. Ce je dovoljena malo bolj posplošena ocena, so med tremi posavskimi občinami med boljšimi v Krškem, najdlje po vsem videzu pa v Sevnici Predhodne bojazni o tem, kako bodo temu odgovornemu opravilu kos po krajevnih skupnostih, so se izkazale za neutemeljene. Posavski podatki potrjujejo, da krajevnim skupnostim pri načrtovanju ni pošla sapa. Najslabše je v Posavju pri pripravi elementov novih načrtov delovnih organizacij, saj jih je do konca marca premoglo le 10 odst tozdov. Medobčinski svet SZDL zato terja od predsedstev občinskih konferenc SZDL, naj budno spremljajo akcijo, ocenijo razloge za zaostajanje in -pri prevelikih zamudnikih - celo ocenijo obnašanja odgovornih posameznikov. A. Z. SGP PIONIR NOVO MESTO TOZD PROJEKTIVNI BIRO išče za svojega delavca podnajemniško stanovanje v Novem mestu. Ponudbe pošljite na naslov: SGP Pionir Novo mesto, TOZD Projektivni biro, 68000 Novo mesto, Kettejev drevored 37. 278/15-80 EN HRIBČEK BOM KUPIL... I s s s H Ureja: Tit Doberšek Škropljenj vinske trt S pred brstenjem je trte Pred vojno vinogradniki niso škropili trt pred brstenjem. Andrej Žmavc v knjigi „Vinar-stvo“ (Maribor 1925) priporoča mazanje trte z žvepleno-apneno brozgo pred brstenjem le v primeru, če je bila trta v prejšnjem letu močno napadena od kodra-vosti. Tudi po vojni tja do leta 1970, vinogradniki na splošno niso škropili trt pred brstenjem. Na vprašanje, ali je sedaj drugače in je treba trte na splošno škropiti pred brstenjem, odgovarjam, da to ni potrebno. Novejši škropilni programi, ki jih imenujejo tudi škropilni koledarji, sicer omenjajo škropljenje pred brstenjem, vendar je to napotilo treba vzeti z rezervo, pomeni, da gaje treba upoštevati le tedaj, kadar se v vinogradu pojavi škodljivec, ki ga je s škropljenjem treba zatreti Ce pa škodljivcev ni v večji meri, je tudi danes splošno škropljenje trte pred brstenjem nepotrebno delo. Kateri so tisti škodljivci, ki jih je treba s škropljenjem pred brstenjem zatreti, navajajo vsi škropilni koledarji Da bodo naši vinogradniki tudi o tem poučeni, bom škodljivce opisal. Na prvem mestu so RILCKARJI, ki jih Dolenjci imenujejo »volčiči”. Ti objedajo brste, pozneje pa tudi liste. Cez dan se skrivajo na tleh pod grudami zemlje, ponoči pa izjedajo očesa, dokler očesa ne vzbrstijo, pozneje izjedajo liste trt od roba. Hrošči objedajo brste in liste, ličinke htoščev pa včasih skorjo korenin, kar je dostikrat usodno za mlade trte in za trte v trsnicah. Vendar naredijo največ škode hrošči na brstih tik pred brstenjem trte. Med škodljivimi rilčkatji so v glavnem tri vrste: - črni rilčkar (Otiorrhynchus germmatus), - lucemin rilčkar (Otiorrhyn-chus ligustri), - brazdasti rilčkar (Otiorrhy-nchus sulcatus). Ti škodljivci se v večji meri pojavljajo v vinogradih, ki so v bližini gozdov ali v bližini njiv z lucerno. Hrošči so sorazmerno odporni proti insekticidom (strupenim škropivom), zato za njih zatiranje ob prvem pojavu uporabimo bolj strupene insekticide, kot so parathion, monitor, tiodan, oleodiazinon, folidol olje itd. Ce pa škodljivcev ne opazimo, oziroma opazimo le posamezne primere, je varstveni ukrep nepotreben, saj s škropljenjem le zapravljamo čas in denar. TRSNE PRŠICE Ce se pojavijo v večji meri, prav tako zahtevajo škropljenje pred brstenjem, oziroma škropljene ob času brstenja. V vinogradih delajo škodo v glavnem tri vrste pršic. PRŠICA, KI POVZROČA KODRAVOST TRTE (PHYLLOCOPTES VITIS), se v literaturi imenuje tudi »akarino-za“; vendar je akarinoza ali ko-dravost ime za obolenje, ne pa za škodljivca. Sam škodljivec je majhna, komaj 0,15 mm do!ga, . svetla in skoraj prozorna pršica, ‘ £ vidna le s povečevalnim steklom. Prezimuje pod luskolisti na očesih in v skorji trte. Ko očesa začno odganjati se pršice takoj selijo na zelo mlade liste bodočih mladik trte takoj, ko se mladike pokažejo iz brstov, in iz njih sesajo sokove. Ličinke najdemo med dlačicami na spodnji strani še nerazvitih listov in na vrhu mladih poganjkov. Njihovo vbadanje in sesanje sokov povzroča majhne zvezdaste lise na nežnih listih, ker so v okolici vbodov žile lista osvetljene. Tam, kjer se je pršica v prejšnjem letu pojavila v večji meri, je treba trte škropiti pred brstenjem z oleodiazinonom, folidol oljem, tiodanom in žveplenimi pripravki, kot je žvepleno-apne-na brozga ali kosan. „TEDEN DOLENJSKEGA CVIČKA 1980“ Preložena prireditev bo po sklepu prireditvenega odbora in upravnega odbora društva vinogradnikov od 25. do zaključno 27. aprila 1980 v prostorih družbene prehrane DO Trimo Trebnje. 25. aprila bo ob 15. uri popoldne otvoritev prireditve in pokušnje ocenjenih cvičkov s podelitvijo odličij za dobro ocenjene cvičke. 26. aprila bo skupščina delegatov Društva vinogradnikov Dolenjske; pričetek ob 9. uri v prostorih DO Trimo Trebnje. 27, aprila pa bo ob 9. uri strokovno pnsdavanie o negi zemlje v vinogradih, prav tako v prostorih DO Trimo Trebnje. ■###############*#####*###########*##*##*■ DOLENJSKI UST Bogatiti... Najuspešnejše v okviru sosesk (Nadaljevanje s 1. strani) Na posvetovanju so poudarili, da je še veliko rezerv in možnosti v delovanju Socialistične zveze. Na primer: v Novem mestu je bila uspešno izvedena reorganizacija krajevnih skupnosti, s tem pa so dobile krajevne organizacije SZDL še širše možnosti delovanja in uveljavljanja. Rečeno je bilo celo, da brez krajevne organizacije SZDL ne bi smeli urejati nobenega družbenega vprašanja, to pa zlasti velja za vaške razmere, kjer je SZDL često edina družbenopolitična organizacija. V takih razmerah se je treba še posebej vztrajno in dosledno boriti za ugled in pomen SZDL. O prihodnjih nalogah in delu Socialistične zveze bodo govorili1' tudi na bližnjih zasedanjih občinskih konferenc, ki bodo od 21. do 26. aprila v vseh štirih dolenjskih občinah. Na seminarju v Crmošnjicah je predsednik kolektivnega poslovodnega organa Ljubljanske banke -Temeljne dolenjske banke v Novem mestu, Sergej Thoževskij, poročal o' investicijah in stabilizacijskih prizadevanjih na Dolenskem, gledanih s stališča banke oziroma denarnih možnosti. M. LEGAN Z regijskega posveta o utrjevanju in razvijanju vloge SZDL, ki je bilo v Ribnici Organizacije SZDL so v minulem obdobju dosegle precejšne, uspehe in so se uveljavile, so ugotovili na nedavnem posvetovanju, ki ga je organiziral za območje ljubljanske regije v Ribnici Medobčinski svet SZDL te regije. Na tem posvetu so razpravljali ' -- J «- ja družbene oš Prosenc, Predstavnik Litije je povedal, da so znotraj mestne krajevne skupnosti zelo uspešni sveti soseske- Po- KMALU VALOVITA LEPENKA S SENOVEGA Tozd TES - tovarna embalaže na Senovem - se vključuje v delovno organizacijo Djuro Salaj z novo dejavnostjo, z izdelovanjem valovitne-ga kartona. Proizvodnja naj bi stekla še v aprilu in dopolnjevala tradicionalni izbor krške tovarne z vizijo stopnje predelave, za kar bo uporabljala surovine iz Celuloze. Za letos so planirali 12.000 ton valo-vitnega kartona, vendar bo količina zaradi zakasnelega začetka proizvodnje nekoliko manjša. Ta veja predelovalne industrije je donosnejša od predelave lesa. Ostaja ji več dohodka, zato je njen razvoj za Celulozo tembolj pomemben. dobno so ugotovili še v nekaterih občinah. Menili so, da je treba zdaj opredeliti njihovo vlogo in jih vnesti tudi v statute KS. Nadaljnja ugotovitev je bila, da družbenopolitične organizacije še premalo skrbe za uspešno delovanje delegatskega sistema. O posameznih zadevah imata na primer svet ali skupščina KS izoblikovana stališča, o katerih pa nič ne ve delegacija. Zato je treba okrepiti sodelovanje delegacij s SZDL in KS. Zdaj se namreč tu in tam zgodi, da delegat v zboru KS občinske'skupščine glasuje proti predlogu, ki ga je občinski skupščini poslal’izvršni svet njegove KS. Več razpravljalcev je omenilo, da čutijo premajhno povezavo hišnih svetov s svetom soseske ali pododborom SZDL. Svet soseske bi dobil lahko veliko dela prav od hišnih svetov, je menil predstavriik Litije. Predstavnik Kamnika pa je poudaril, da pri njih dela komaj polovica Za neokrnjeno šolsko mrežo Regijsko dogovarjanje še ni prineslo za vse sprejemljive^ešitve — Posavje ima pravico do svojih načrtov — V Krškem tudi papirničarji? — Očitki republiki Stališča Posavčanov do vprašam usmeijenega izobraževanja so znana že od prvih razprav. Seja medobčinskega sveta SZDL, ki se je sestal 2. aprila v Brežicah, in pregledal ugotovitve po občinah, zato ni mogla prinesti nič posebno novega. Šolski centri v regiji so se oblikovali ob nemajhnih naporih združenega dela in šolnikov, zato je upravičena tudi večja zaskrbljenost zaradi morebitne krnitve šolske mreže. Zal niti zadnji usklajevalni posvet med Dolenjsko in Posavjem na Otočcu ni prinesel rešitve. Posavje ima svoje načrte, saj .-postaja z gradnjo prve jedrske centrale močan elektroenergetski bazen; zato bi bilo, kot menijo, nepravilno ogrožati izobraževanje za elektro stroko v Krškem. Kakršnokoli spodnašanje brežiškega oddelka za trgovsko stroko pa po- meni udarec novemu dijaškemu domu. Nedvomno bi v regiji v dogovarja-nju morali izhajati tudi s temeljev pretoka učencev. Iz Posavja obiskuje novomeške šole 376 dijakov in učencev, v obratni smeri pa se jih šola v Posavju le nekaj manj - 363. Tovarna papirja in celuloze Djuro Salaj je velikan srednjeevropskih razmerij. Sami tehnični postopki, nova tovarna kartonaže in nadaljnje velike naložbe nedvomno postavljajo pred načrtovalce upravičeno vprašanje, kako šolati papirničarje. Po načrtih za novo petletko naj bi krška tovarna potrebovala letno okrog 90 papirničaijev. V minulih letih se je Posavje s težavo udeleževalo kadrovskih razprav. Nova regijska služba za zaposlovanje je postavila zadeve na pravi tir - takrat so imeli člani medobčinskega sveta SZDL natančne številke o potrebah za delavce po profilih in stopnji izobrazbe. Na seji ni manjkalo očitkov glede dela posebnih izobraževalnih skupnosti v republiki pri pripravi predloga šolske mreže. Zamerijo jim celo zapiranje nekaterih informacij. Nobenih razhajanj pa ni glede vsebinskih vprašanj prepotrebne preobrazbe v usmerjeno izobraževanje. A. ŽELEZNIK hišnih svetov. Povedal je, da jim pri raznih akcijah, ki jih izvaja SZDL, samoupravna stanovanjskaskupnost ne pomaga. Slične težave imajo tudi s potrošniškimi sveti. Planske dokumente pripravljajo ponekod bolj, drugod manj uspešno. Več razpravljalcev je menilo, da je bolje vključiti v plane manj zadev in tiste • uresničiti ali celo načrte preseči. Pri načrtih KS pa je seveda treba upoštevati ne le želje občanov, ampak predvsem finančne zmožnosti gospodarstva, ki edino lahko! prispeva denar za uresničitev načrtov. J. P.. Udeležba dobra, razprava slaba V gasilski bazi ni bilo možnosti za razpravo pred sejo V nedeljo, 30. marca, je bila v Novem mestu konferenca Občinske gasilske zveze, kjer so pregledovali delo preteklega štiriletnega obdobja in volili novo vodstvo. Udeležba je bila izredno dobra, razprava pa slaba, ker delegati gradiva niso dobili pred sejo in se niso mogli do njega prav opredeliti. Niti niso bili seznanjeni s kandidati za novo vodstvo. Ne moremo reči, da delo gasilske zveze ni bilo uspešno, saj je bilo opravljenega veliko dela in mnogo uspešnih akcij, izboljšalo pa se je tudi financiranje, odkar dela SIS za požarno varnost. Več skrbi pa bo v prihodnje posvečati vzgoji novih mlajših kadrov, ker ni ljudi, ki bi bili sposobni delati z novo, sodobno tehniko in opremo. Na konferenci je bilo izvoljeno novo vodstvo, žal pa gasilske organizacije niso bile prej obveščene o kandidatih in o njih niso mogle razpravljati, Predvsem so bile tihe pripombe, da ista oseba dirigira vsem organizacijam hkrati Tudi v zvezi s kolektivnim vodstvom ni nič novega, da o rotaciji sploh ne govorimo. Upravni odbor in ostala telesa so preobširna, zato bodo s sklicevanjem sej veliki stroški. Plan delaje bil na hitro prebran in nejasen, proračun pa sploh ni bil predstavljen. Če bi delegati pred sejo dobili gradivo, bi bila lahko vahnejša in plodnejša. razprava ži- S. F. I 1 Z DRUGIM MESTOM NA REPUBLIŠKO - Ob razglasitvi najboljših je bila ekipa o. š. Milke Šobar - Nataše močno presenečena, saj se je uvrstila na drugo mesto in potuje na republi&o tekmovanje v Ptuj. (Foto: J. Pavlin) Da bo cesta manj krvava Tekmovanje „Kaj veš o prometu? " izgublja množičnost — Republiško srečanje bo v Ptuju.- prome- Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu letos že dvanajsto leto pripravlja akcijo vzgoje najmlaiših v prometu pod naslovom „Kaj veš o tu? Prometna vzgoja je že pred leti postala del predmetnika v rednem pouku, žal pa je na marsikaterih šolah opaziti, da zaradi različnih vzrokov ni več razrednih in medrazrednih tekmovanj, temveč šole pripravljajo le ekipe, ki nastopajo v imenu sole. Tako vsa akcija izgublja na pomenu. Opaziti je tudi, da nekatere šole nekaj let zapored na tekmovanje pošiljajo celo iste pionirje, kar pa v bodoče najbrž ze ne bo mogoče. Do takih ugotovitev je bilo mogoče priti na občinskem srečanju pionirjev „Kaj veš o prometu? *, ki je bilo 4. aprila v osnovni šoli Katje Rupene v Novem mestu. Razen osnovne šole iz Otočca so ekipe poslale vse šole novomeške občine, med srednjimi šolami pa se je k tekmovanju priglasila le ekipa Šolskega centra za kovinarsko stroko. Pionirji prometniki so se pomerili v orientacijskem pohodu po ulicah Novega mesta, v poznavanju kulturnozgodovinskih znamenitosti kraja, streljanju z zračno' puško in vprašanjih iz prometne vzgoje. Med tričlanskimi ekipami je bila najboljša ekipa osnovne šole ,Baza 20” iz Dolenjskih Toplic, O. S. drugi so bili pionirii iz O. š Milke Sobar — NataSc (Šmihel) tretji pa pionirji o. š. Martina Kotarja iz Šentjerneja. Za njimi so se uvrstile ekipe osnovnih šol Katja Rupena, Mirna peč in „29. oktober” iz Šmarjete. V tekmovanju ,,Kaj veš o prometu? ”, kjer so pionirji tekmovali v reševanju testov, spretnostni vožnji in poligonu in po ulicah Novega mesta, so med ekipami petih in šestih razredov dosegli najboljše uvrstitve: 1. o. š. Martin Kotar, Šentjernej”(2701 točko); 2. a š. „Baza 20”, Dolenjske Toplice (2632 točke); 3. o. š. Katja Rupena (2611 točk). Med posamezniki so največ točk dosegli: Darko Bradač (Dolenjske Toplice), Dejan Grubar (Šentjernej), Peter Udir (Katja Rupena). Posebej so nabirali točke mladinci sedmih in osmih razredov. Ekipno so največ točk zbrali: a š. Katja Rupena, o. š. „Baza 20”, o. š. Milka Sobar - Nataša. Med posamezniki so bili najboljši: Emil Jurečič, Miran Rudman in Tomaž Zupančič (vsi iz o. š. Katja RupenaJL Na republiško srečanje občinskih prvakov, ki bo 19. aprila v Ptuju, potuje Emil Jurečič, kije med tekmovalci „Kaj veš o prometu? ” zbral največ točk, med pionirji prometniki pa ekipa osnovne šole Milka Šobar - Nataša, ki sc je sicer uvrstila na drugo mesto, saj je ekipa o. š. iz Dolenjskih Toplic že dvakrat bila na republiških srečanjih in celo z istimi tekmovalcu ‘JTP. V- J ATOVE DOMAČE IN MEDNARODNE ZVEZE Z LETALIŠČEM LJUBLJANA 1. APRIL DO 31. OKTOBER 1980 0DH00I IZ LJUBLJANE jveoSiOViMStri PRIHODI V LJUBLJANO ZA LET ST. DNE« ODHOD PRIHOD BUS ODHOD TIP LETALA IZ LET ST. DNEVI ODHOD PRIHOD BUS ODHOD BEOGRAD 721 5 87.08 08.08 05.40 DC9 BEOGRAD 720 5 68.30 .. 88.38 08.45 BE0GHAD 721 1 2 87.18 68.10 05.50 72S BEOGM« 720 12 05.40 88.46 06.55 BEOGRAD 721 3 4* 6 7* 88.88 08.00 '06.40 DC9 BEOGRAD 720 3 4*67* 86.20 87.28 87.35 BEOGRAD 323 15 14.88 15.00 12.40 DC8 BEOGRAD 322 1 00.40 09.40 69.55 BE06RAD 723 5 18.16 17.10 14.50 72S BEOGRAD 724 r 14.45 15.45 16.66 BEOGRAD 725 57 18.40 20.46 18.26 DC9 BEOGRAD 722 r 07.10 08.16 88.25 BEOGRAD 727 13* 20.58 21.56 18.36 DC8 BEOGRAD 724 1 3* 4 18.10 26.18 28.25 BEOGRAD 727 2 21.36 22.38 28.18 72S BEOGRAD 722 5 06.46 80.46 68.55 BEOGRAD 727 6 21.4« 22.46 28.28 72S BEOGRAD 724 6 28.86 21.60 21.15 DUBROVNIK 229 2 16.15 17.15 14.55 DC9 DUBROVNIK 228 2* 60.28 10.20 16.35 DUCIIOVNIK 228 6 17.56 18.56 16.38 72S DUBROVNIK 228 6 11.25 12.25 12.48 DUBROVNIK 806 4 16.68 11.88 88.48 DC8 DUBROVNIK 807 4 11.38 12.30 12.45 SPUT 904 246 14.36 15.28 13.16 DCI SPUT 865 1 4 6 68.38 09.20 88.35 SARAJEVO 955 1 3 14.46 15.35 13.28 DC8 SARAJEVO 654 2 3 68.35 00.30 88.45 SKOPJE 964 246 14.38 16.56 13.18 DC9 SKOPJE 885 1 4 6 07.00 00.28 68.35 SKOPJE 955 13 14.46 17.68 13.28 DC9 SKOPJE 854 2 3 07.15 68.38 86.45 NEW T0RK 502 6 14.68 18.28* 07.38 D CIO BEOGRAD 562 0 12.00 13.86 NEW Y0RKE 562 1 13.88 17.28* 11.80 DC10 BEOGRAD 502 1 11.00 12.68 NEW T0RK' 504 2 08.38 11.20* 67.30 DC10 NEW T0RK 503 v 1 18.15* 68.38* 60.00 CLEVELAND0 522 4 12.60 17.60* 10.00 ono CLEVELAND* 523 4 20.00* 12.45* ^ 13.15 CHICAGO* 522 4 12.80 20.80* 10J0 DC10 CHICAGO* 523 4 20.00* „ 12.45* 13.15 AMSTERDAM 228 2 11.88 13.46* 09.25 72S AMSTERDAM 228 2 14.25* ^ 15.05 16.25 AMSTERDAM 226 6 13.18 15.56' 11.35 72S AMSTERDAM 228 0 16.38* 17.16 17.40 . FRANKFUHT LONDON 354 1 2356 18.18 12-201 06.35 DC9 FRANKFURT 355 12 3 5 6 13.96* 14.00 14:30 212 2 15.56 17.50* 14.15 72S LONDON 213 2 18.56* 20.50 < 21.20 LONDON 212 5 18.28 12-28* 06.45 72S LONDON 213 5 13.30* 15.30 * 10.00 LONDON 212 7 08.58 10.56* 07.25 DC9 LONDON 213 7 11.50* 13.50 14.20 PARIŠ 244 57 14.48 17.25* 13.05 DC9 PARIŠ 245 5 7 18.28* 10.05 16.35 ZORICH 322 15 18.15 11.30 00.40 DC0 ZORICH 323 15 12.18 13.20 13.50 LENINGRAD 138 4 18.35 15.40 08.40 TO3 " i LEGENDA: 1 2 3 4 5 6 7 % -Umrl« tednu a -1. do 26.4. In 28. do 31.18. Ml ara dni ||rrill , Jugoslovanski asratrmnort • -prihod naslednll dan b - leti nak dragi Mm Poslovalnica Uubllana • - loti 72S c -1. do 5.4. in 21.8. do 31.16. loti m pral MIklotICeva 34. n. c. 317-077 • -letlDCa d - 26. do 31.18. ion aro pni let, lalnlttvo 313-885 1 -len od i. e. do 38.8. -Isti vla Beoarad Vil Cul n lokalni. Vozni rad |o samo Intonnaclla In so lahko brez predhodnega obvestili spremeni. prodalna služba 315-846 počltnlikl paketi 315-656 charter POSLOVALNICA MARIBOR Grajski trg 3 - HOTEL OREL tel. 062/26-155 rezorvaclle In 314-348 tel. 062/27-038 Intormaclie 314-341 274/15-80 E v i ‘ | 4 !l ’ i- pisma in odmevi 'V. • ~ |f ZELENICA za ljubitelje spomladanske smuke #* ;! Za spomladanske mesece, ko je smučanje na Zelenici ;! najboljše, je HOTEL KOMPAS LJUBELJ pripravil zanimive in predvsem poceni smučarske pakete s polnimi penzioni. ij VVEEKEND PAKET: j; petek (večerja) do nedelje (kosilo) j; din 650 — neomejena uporaba žičnic ;; 550 din — brez uporabe žičnic :: :j TEDENSKI PAKET: 7 polnih penzionov I; L850 din — z neomejeno uporabo žičnic •; 1.550 din — brez uporabe žičnic Vse sobe imajo kopalnice, WC in telefon. Hotel stoji na l’. višini 1.070 metrov. V hotelu je štiristezno avtomatično kegljišče in disco klub. l’ Informacije in rezervacije: :• KOMPAS HOTEL LJUBELJ 64290 Tržič, telefon (Q64) 50-104 in j; POSLOVALNICE KOMPASA 272/15-80 Na temelju določila 18. čl. statuta delovne skupnosti skupnih služb v OZD Avtopromet, gostinstvo in turizem »GORJANCI", Novo mesto -Straža razpisuje delavski svet DSSS prosta dela in naloge s posebnimi pooblastili šefa tehničnega oddelka Kandidat mora poleg pogojev iz 511. člena ZZD izpolnjevati še naslednje pogoje: — da ima višjo ali srednjo izobrazbo prometne ali strojne smeri — prometni oziroma strojni inženir ali tehnik, — da ima 5 let prakse na vodilnih ali vodstvenih delih in nalogah v naštetih strokah, — da je moralno—politično neoporečen. Kandidati moškega spola morajo imeti odslužen vojaški rok. Pismene ponudbe z dokazili morajp kandidati dostaviti razpisni komisiji DSSS v roku 15 dni po objavi razpisa na naslov podjetja z oznako ,,Za razpisno komisijo". Kandidati bodo o izidu razpisa pismeno obveščeni v zakonitem roku. Rok razpisa: 15 dni po dnevu objave v javnem glasilu. 276/15-80 SAMOUPRAVNA KOMUNALNA SKUPNOST občine Novo mesto ENOTA ZA UREJANJE STAVBNIH ZEMLJIŠČ objavlja obvestilo za evidentiranje interesentov za gradnjo obrtnih delavnic na območju občine Novo mesto Da bomo pravočasno in v zadovoljivem obsegu pripravili lokacije za graditev obrtnih delavnic in skladišč, evidentira Samoupravna komunalna skupnost — Enota za urejanje stavbnih zemljišč Novo mesto. Novi trg 6, interesente za tako graditev. Vse občane, ki želijo v naslednjih dveh letih pričeti gradnjo obrtnih delavnic ali skladišč za potrebe svoje obrti ali celo kasneje, vabimo, da svoje potrebe prijavijo enoti za urejanje stavbnih zemljišč do 6. 5. 1980-Po tem datumu bomo zaključili zbiranje in naročili pri urbanistični službi dokumentacijo za realizacijo lokacij. 283 /15-80 ^ SKS - Enota za urejanje stavbnih zemljišč A dom počitka impoljca Z ENOTAMI 68290 SEVNICA, p.p.69 Po 125. členu statuta Doma počitka Impoljca z enotami in Po sklepu delavskega sveta RAZPISNA KOMISIJA izpisuje prosta dela in naloge INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA " državljan SFRJ in izpolnjeni splošni pogoji, določeni z zakoni, samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovo- 'vuoka ali višja izobrazba socialne, zdravstvene, pravne ali ®k on omake smeri; - 5 let delovnih izkuienj; ~ '»oralna in politična neoporečnost; ~~ predložen program razvoja delovne organizacije. x*?lavec k° imenovan za opravljanje razpisnih del in naloq ‘a štiri leta. kr ^aVe? dokazili ° izpolnjevanju razpisnih pogojev in kuv k ž,v,ieni®P'som naj kandidati pošljejo v zaprtih ertah na gornji naslov s pripisom „Za razpisno komisijo", onudbe sprejemamo 30 dni po objavi razpisa. 3n J* * 10- aprila 1980 Peter Levstek i Pl uredništvo v gosteh: GORA GORNIKI VZTRAJAJO Gora je skupno ime za okoliš, ki ga tvorijo Petrinci, Betonovo, Janeži, Kračali in KižetL Pogled na zemljevid pove, da so to naj višja naselja v ribniški občini, ležijo med 800 in 900 metri nadmorske višine. Prebivalci so Gorniki, ženskam pa pravijo še posebej Gornišice, medtem ko je njihova zemlja gorniška. V ta gorski predel, ki je obdan z bujnim rastlinjem, so prišli prvi Gorniki bojda iz Zigmaric. Kdaj so si vzeli pod noge težavno pot navkreber, ni znano. Očitno jim je ugajalo, saj si drugače ni moč razlagati, da njihovi potomci vztrajajo na Gori še danes. Čeprav so ti kraji visoki in precej oddaljeni od večjih središč, imajo vseeno dokaj burno zgodovino. Med zadnjo vojno so se na Gori radi zadrževali partizani, pa tudi precej domačinov je bilo v partizanskih enotah. Mnogi se niso več vjnili na domove. Padlim borcem in žrtvam na čast so v Petrincih vzidali spominsko ploščo. Na Gori je doma narodna herojinja Majda Šilc, kije 1944 padla kot 21-letna partizanka pri Težki vodi.. Na njeni rojstni hiši v Kržetih je spominsko obeležje. Med Gorniki pa še vedno živi Ivančičeva mama, ki je v partizanih izgubila štiri sinove in zaslovela s silno ohrabrujočim nastopom že na medvojnem zboru odposlancev slovenskega naroda v Kočevju. Pa ni samo vojna razredčila Gornikov. Mnogi so se že v letih obnove odselili v dolino, da bi lažje živeli. Zlasti mlade je neslo v svet. Odseljevanje, ki se do danes ni ustavilo, je bilo v nekaterih letih tako močno, da se je Gori že napovedovala izselitev. „Nas Gornikov je dandanes kakih 230 oziroma kar 120 manj, kot jih je tu živelo pred leti,” je prejšnji teden v sredo na uredniš Ivu v gosteh v razredu petrinske osnovne šole povedal domačin inž. Peter Levstek. Dejal je, da šteje Gora 74 hišnih številk, da pa je dvajset hiš popolnoma praznih. Poleg tega grozi, da bo življenje kmalu izumrlo še v najmanj desetih hišah, kjer prebivajo ostareli krajani. Podatki povedo tudi, da je povprečna starost Gornikov precej visoka, saj jih je dobra šestina že prekoračila šestdeseto leto. Ali se Gori res obeta tako črna usoda, kot je moč razbrati iz pravkar povedanega? Novinarja Drago Rustja in Ivan Zoran, ki sva kar najhitreje prisluhnila pripovedim došlih krajanov, meniva, da ne. Sami Gorniki so naju prepričali o tem, ko so z delom pridnih in od žuljev utrujenih rok že do zdaj dokazali, da ne mislijo samo vztrajati, ampak tudi bolje živeti. Uvod v to so bile nadvse bodrilne besede male pionirke Ive Lavrič, predstavnice tiste mladeži, zavoljo katere se splača živeti, delati in vztrajati tako visoko v hribih. Dejala je: „Tu na Gori smo zelo veseli vsakega obiska, ker nas je že zelo malo in smo zato bolj osamljeni. Naše življenje je težje kot onih v dolini, vendar pa boljše, kot je bilo pred leti. Imamo vodovod, telefon in asfaltirano cesto. Ce boste s skupnimi močmi našli pot v lepšo prihodnost, bo tu spet več mladih družin. Napolnile se bodo prazne hiše, ki zdaj samevajo in čakajo novih „Veliko smo že naredili, da bi se to uresničilo,” je pristavil inž. Levstek, podpredsednik vaškega odbora. , .Prispevek samih Gornikov je več kot simboličen. Dajejo les in ostali gradbeni material, vsi kot eden se udeležujejo skupnih javnih del, ki so kajpak brezplačna. Ko bomo opravili s komunalnimi zadevami in ustvarili še kakšne pogoje za zmernejše življenje, bodo prišle na vrsto druge naloge. V prvi vrsti bo treba poskrbeti za delo doma, predvsem za ženske roke. Potrebujemo obrat za kakih 20 ljudi. Potem naj bi prišle na vrsto kultura in druge dejavnosti.” Gora sodi med tista območja v sodrašlči krajevni skupnosti, ki se razvijajo po posebnem programu in.jih je nujno biološko oživiti. Kot je povedal predsednik Srečko Arko, se je krajevna skupnost že dogovarjala z Inlesom in Rikom, da bi na Gori odprli manjši obrat. Končnega zagotovila še ni, računajo pa, da bodo vprašanje zaposlitve Gornikov doma kmalu ugodno rešili. Dodal pa je, da bi bilo to že urejeno, če bi odgovorni v združenem delu pokazali malo več volje in razumevanja za manj razvita območja. Gorniki bodo pri gradnji obrata pomagali, kakor sami najbolje znajo. Nekateri menijo, da bi ga lahko odprli v stari šoli, ki že poldrugo desetletje propada in se zanjo, kot je zatrdil Franc Peček, predsednik vaškega odbora, nihče ne zmeni, čeprav je družbena last. Drugi so prepričani, da bi morali objekt za obrat na novo zgraditi, šola pa naj bi služila kulturi in drugim dejavnostim, ki bodo morale slej ko prej zaživeti. Na vsak način, E a je stara šola trn v peti vsem rajanom — le v tem, kakšno usodo najji namenijo, si niso enotni. Sicer pa to ni vse, kar jih žuli in je prišlo na dan na uredništvu v gosteh. Gora je tolikanj odmaknjena od urbanih središ£,_ da si zadovoljive oskrbe z živili in drugimi potrebščinami ni moč predstavljati brez trgovine. Slednja, in sicer poslovalnica ribniške KZ, je v Petrincih. „Lokal je dovolj velik,” je pojasnil poslovodja Janez Arko, „zaradi majhne kupne moči tukajšnjih ljudi pa je po prometu to le trgovinica, ki že nekaj let prinaša izgubo. Zato v KZ razmišljajo o ukinitvi.” Trgovina, pa naj bo donosna ali ne, je življenjskega pomena za Goro. „Tega se zavedamo tudi v KZ,” je pojasnil Janez Gorše. „Izgube, ki je vzrok razmišljanju o ukinitvi, pa seveda ne moremo kar tako požreti. Prodaja ne vrže toliko, da bi lahko krili stroške za osebni dohodek zaposlenega in vzdrževanje stavbe, v kateri je tudi šola. V ribniški občini imamo še več nedonosnih trgovin, za to na Gori pa menimo, da bi bilo najbolje, če bi jo prevzel zasebnik. Zaenkrat takega človeka še nismo našli, vsi se branijo, saj dobička trgovina na Gori najbrž ne bo nikoli prinašala. Združena bi morala biti z bifejem in založena s potrebščinami, ki gredo dobro v denar, občasno pomanjkanje nai tržišču pa je ne bi smelo prizadeti. Seveda je kaj takega nemogoče; otrobov, denimo, še v Ribnici ni nikoli dovolj, zato je razumljivo, da jih tudi na Gori ne more biti v obilju.” (Prav na Gori pa sva novinarja lahko izbirala med dvema vrstama domačega pralnega praška, katerega v Novem mestu običajno opoldne celo z lučjo iščeš zaman. Italijahski pralni prašek je tudi za Gornike predrag, zato sameva v izložbi, kave pa tam gori nikoli ne zmanjka.) O razvojnih možnostih kmetijstva na Gori je inž. agronomije Mirko Pirc povedal tole: „V glavnem gre za stare kmetovalce in z njimi je težko računati pri razvoju sodobnega kmetijstva. Tukaj so izredne možnosti za živinorejo, kljub izvrstnim naravnim pogojem pa je ta smer kmetijstva negospodarna. Ljudem se preprosto ne splača delati Dohodkovno so kmetje in de-n lavci v tovarnah izenačeni le na papirju, zato se mladi ne odločajo za kmetovanje, za tovarniškimi stroji je še zmeraj* lažje zaslužiti denar. Na Gori je tudi malo takih kmetij, ki bi omogočale tolikšen obseg dela, da bi bil dohodek dovolj ne le za lastnika, ampak tudi za njegovo družino. Zato ni najti kmetije, kjer ne bi bil vsaj en član zaposlen v dolini ali pa ne bi imel posiransKega zasiuzKa. tre Da bi bilo izvesti tudi združevanje zemljišč, saj razdrobljena kakor so, ne omogočajo zadovoljivega obdelovanja z mehanizacijo. Več bi lahko storili tudi za razvoj kmečkega turizma, izdelovalcem suhe robe pa omilili odiralske davke.” Anton Arko, ki ima v hlevu osem glav -živine, samo s kmetijstvom ne bi mogel shajati. „Zato v zimskem času poprimem za orodje in izdelujem škafe in podobno robo. Jezi pa me tole. Kadar imamo kmetje na prodaj malo mleka, pobiralec zmeraj ugotovi visoko stopnjo tolšče. Ob večjih količinah pa je naše mleko ko po nepisanem pravilu manj bogato .s tolščo, in tako seveda tudi manj vredno. Na čigav račun? Naše kraje obraščajo bujni smrekovi gozdovi, ki se nezadržno širijo tudi na košenice. Sami stežka odstranjujemo mlado smrečje, zato se dogaja, da- gozdarji košenice, ki so naša last, sčasoma pripišejo sebi. Tako smo izgubili že okoli 500 ha površin. Saj ne rečem, z gozdarji se da pogovoriti, košenic pa nam vseeno nihče ne vrne.” Se preden se je razgovorila o podružnični šoli na Gori, je Zinka Benulič, ravnateljica sodraške osnovne šole, poudarila, da otroci, ki se vozijo (teh je zdaj 22) v dolino, sodijo med najbolj marljive učence in se po kon-„ čani osemletki v glavnem odločajo za srednje šole. „Tu na Gori pa je vprašanje šolanja zelo pereče. Včasih je petrinsko šolo obiskovalo celo štirideset otrok, trenutno pa le devet. Vsi, se pravi učenci prvega, drugega in tretjega razreda, imajo pouk hkrati. Zato o normalnih pogojih za učenje ni moč govoriti, po novem pa pouk tako tudi ne bo smel več teči, zato se že « zdaj oprašujemo, kako ga bomo izve-* 4jL Težava je namreč v tem, da nikakor ne moremo dobiti učitelja, ki bi bil pripravljen stalno učiti na Gori. To pomeni, da bi moral tamkaj tudi stanovati in poučevati šolarje posameznih razredov ločeno. Zdaj se dogovarjamo z neko tovarišico, a ni še nič gotovega. Ob vseh teh težavah se zavedamo, da šola v tem kraju mora biti, kajti tudi to je eden od pogojev, ki zagotavljajo, da se zaselki ne bodo še naprej praznili. Posebno vprašanje je šolska stavba. Pregovor pravi, da v ,španoviji še pes crkne’, zato tudi to poslopje, ki si ga lastijo šola, KZ, vaški odbor in gasilci, propada. Nikakor se ne moremo domeniti, kdo je za kaj pristojen, zato je tudi z obnovo težko. Pred leti smo resda obnovili fasado, pa je popolne prenovitve potrebna zlasti streha, ki na več koncih: zamaka.” Tov. Benuličeva je izrazila! začudenje, zakaj se gorniški šolarji, ki se vozijo v Sodražico in so po osem in \ več ur zdoma, zvečina ne hranijo v šoli. „Hrana je res draga, a prav ti otroci so je bolj potrebni ko drugi, ki imajo blizu do doma. Nekaj bo treba storiti tudi v tej smeri.” Zgodovinski podatki govorijo, da je bila zasebna šola na Gori ustanovljena že 1891, redno pa so uvedli sedem let kasneje. Gorniške učence poučuje I zdaj Krista Kmetova, upokojena učiteljica, ki se v Petrince vozi iz Ribnice. „Tukajšnji otroci so pridni, odprtih glav, premorejo vrsto spretnostnih lastnosti, le malce preveč zaprti so vase. To je posledica tega, ker živijo osamljeno, doma nimajo vrstnikov, j zato komaj čakajo, da pridejo v šdo. Z navdušenjem osvajajo znanja, spletajo tovariške odnose, vse to pa bi bilo še lažje, če bi na Gori dosegli, da bi se ' že predšolski otroci udeleževali raznih oblik dejavnosti po zgledu t i. malih šol v večjih krajih.” , . Težko je na Gori tudi za mladino. ! Jože Debeljak, predsednik GO ZSMS, 1 je pojasnil, da so mladi zvečine zapo- 1 sleni v dolini pa v šolah drugod, zato v j domačem kraju nimajo ne časa -v*1- * možnosti za razvejene dejavnosti. 1 „Vseeno pa se delu ne izmikamo, z 3 drugimi smo pomagali pri gradnji * ceste, kjer je bil naš delež nad tisoč ) delovnih ur. Zdaj si gradimo igrišče, na kulturnem področju pa težko kaj ’ spravimo skupaj, saj nimamo primer- 1 nega prostora ne za združevanje ne za prireditve.” Mladi si prizadevajo za tesnejše sodelovanje z vaškim odborom. Franc Krže je pojasnil, da bodo družno z odraslimi, pri katerih so doslej bolj poredko našli razumevanje za svoje potrebe, napeli vse sile za pridobitev obrata. „Tudi ta je nujno potreben za Goro, sicer bodo mladi še bolj silili v dolino, v tovarne.” Gorniški zaselki premorejo gasilsko društvo, ki bo letos slavilo že 60-letni-, co obstoja. Prizadevajo si, da bi do slovesnosti ob tem jubileju dobili novo brizgalno. „Stara nam je doslej še ob vsakem požaru odrekla. Na srečo rdeči petelin ne prihaja pogosto k nam v goste. Za vsak primer pa imamo v vsakem zaselku hidrantni nastavek. Letos bomo pomagali tudi pri popra’ vilu strehe na gasilskem domu. Tako je na kratko predstavil gorniško gasilsko dejavnost njen predsednik Alojz Lunder. Jože Anton Arko Franc Krže Zinka Benulič Srečko Aiko Krista Kmet Krvni 0&fok**~ kultura in izobra- ževanje c— „Jara meščanka” poje e nao > trog Z znanim delom Jovana Stenje Popoviča bo gledališka skupina izpod Srobotnika gostovala po Dolenjskem — Jeseni priprava na dvoje premier v novi sezoni Straža sodi med tiste kraje v novomeški občini, kjer delujejo gledališke skupine nestalno, z različno zagnanostjo in spreminjajočim se uspehom. Premori med premierami so dostikrat odločno predolgi, saj mine včasih več let, da občinstvo lahko vidi kaj novega- V glavnem se vse te skupine ženejo, da bi omogočile krajanom pestrejše kulturno življenje. Igra je bila v Straži od nekdaj dogodek, o katerem je fel glas daleč naokrog. Vsake predstave so se obiskovalci še dolgo spominjali. To je opogumljalo skupino. Tako je tudi v zadnjem času, ko se vozi za režiserju pod Srobotnikom Vlado Bajc, predsednik sodila združenega dela v Novem mestu. Prav zdaj igrajo drugo ali tretje delo, ki ga je režiral on. »Lani me je predsednik Straškega kulturnega društva Aleš Kulovec vprašal, če bi bil pripravljen z njihovo skupino naštudirati novo igro. Ker sem v Straži že režiral, sem se kajpak takoj odločil. Zdaj, ko je premiera mimo, lahko povem, da mi ni žal,” pravi Vlado Bajc. Stražani so se v novi sezoni predstavili s Popovičevo „Jaro meščanko”. Premiera je bila zadnjo nedeljo v marcu. Kakor vselej so obiskovalci tudi tokrat napolnili dvorano. Na predstavi je dobil vsak nekaj zase, vsi skupaj pa so si lahko dali duška ob soočanju tega, kar je ponudila „Jara meščanka”, s pojavi iz sodobnega življenja. Predstavo so pripravili v dobrih dveh mesecih. Od vsega začetka so bile vaje na odru, in sicer dvakrat na teden. Priprave na premiero so tekle disciplinirano, vselej je bilo vse na svojem mestu, tako da se Bajcu kot režiserju ni bilo treba ukvarjati z drob-njarijani, ampak se je lahko posvetil samo režiji. „Skupina je izredno resna in zavzeta, zato je bilo z njo delati pravo zadovoljstvo,” podčrtuje Bajc. Za to izjemno vrlino skupine so zaslužni vsi, ki v njej sodelujejo, zlasti pa igralci. Sestava je pestra, v skupini so poleg dijakov delavci iz Novolesa, uslužbenci, ki se vozijo v Novo mesto. Poleg mlajših so starejši, bolj izkušeni. Polovica igralcev je bila prav z ,,Jaro meščanko” prvič na odru. V glavnem je to skupina, ki se še išče in oblikuje. Vlado Bajc Straška ,Jara meščanka” ne bo ostala samo pri premieri. Skupina namerava z njo gostovati. Do konca sezone naj bi jo uprizorili še v večjih krajih novomeške občine in v Črnomlju. Z omenjenim delom nameravajo stopiti tudi v novo sezono, ko bodo — spet v Bajčevi režiji - poskusili pripraviti dvoje različnih del, komedijo in dramo. Poleg razvedrilnega še resen večer. I. Z. Kažipot z anketo Ustanovitev matične knjižnice in kulturnega društva za Ribnico v prvi vrsti letošnjih prednostnih nalog Svet za kulturo pri predsedstvu občinske konference SZDL Ribnica, ki se je spet sestal 2. aprila, se je med drugim zavzel za to, da bi v občini čimprej ustanovili matično knjižnico in ji naložili skrb za razvoj knjižničarstva v krajevnih skupnostih. Po mnenju čla- fi Se 155 novih bralcev V obrisih želje ali resničnost? O kulturi v kočevski občini, kot se nakazuje iz usmeritev za novo petletko Kaj si lahko obeta kultura v kočevski občini od novega obdobja 1981-1985? Čeprav Plan, ki bo natančno odgovoril na to vprašanje, še ni narejen, si lahko na podlagi že sprejetih dokumentov podobo razvoja začrtamo vsaj v grobih obrisih. Kažipot je tako imenovana okvirna usmeritev za novo petletko, ki jo je skupščina kulturne skupnosti sprejela kot enega Prvih aktov v pripravah za sestavo noveau oetletnsea edana. Iz usmentveje razvidno, da bo pednji poudarek na nalogah, ki jim “0 zdaj niso bjli povsem kos ali pa 80 se izmuznile le iz rok iz objektivnih razlogov. Tako je podčrtana Zahteva, da bodo morale organizaci-•te združenega dela in krajevne skupnosti v razvojnih načrtih obravnavati kulturo enako kot druge dejavno-***• izvajalcem pa bo naloženo, da °odo v svojih programih upoštevali predvsem kulturne potrebe delovnih Kolektivov in krajanov. Korak naprej predvidevajo na seh področjih. Knjižničarstvo naj ^ napredovalo tako, da bodo v njiŽnicah dosegli zalogo 1,9 knjige !*a Prebivalca, pri čemer naj bi bil etni dotok ena nova knjiga na sakih deset prebivalcev. Število 0*?’Cev naj bi se povečalo za pol “stotka, razmišljajo pa tudi o na-uPu bibliobusa, ki bi približal knjigo Uudem v odročnejših krajih. I v dejavnosti Pokrajinskega muze-. v Kočevju bo poudarek na zgodo-NOB, s tem da bo še posebej avnavano območje partizanskega °br, dolenjski oktet praznuje Petek, 11. aprila, bo v novo-n0„ *m Domu JLA ob 19,30 slav-st0j koncert ob desetletnici ob-*>e»t ■ okteta iz Novega se bodo predstavili s pobratenima oktetoma iz tod °Vca in Radgone. Ljubitelji na-jw ® h umetne pesmi ter pesmi vijuj 0vanskih in tujih narodov so a,,o vabljeni TfiKMOVANJE ZBOROV Jutr* nedelje bo v Mariboru PevSLl?nalno tekmovanje slovenskih J*1 zborov „Naša beseda 80”. SloVe .l11 bodo odrasli zbori iz vse S*stij ,Je~to eden iz zamejstva že sobno ,T'er'l* glasovne moči in spočij Za naziv najboljšega. Zadnji Majjbo °vanja bodo ustanovili v ru Pevskn zvezo Slovenije. Roga z Bazo 20. Za obiskovalce bodo zanimive tudi razstave, ki jih bo muzej ali sam prirejal iz razpoložljivega gradiva ali pa odprl vrata eksponatom od drugod. Arhivska dejavnost naj bi do leta 1985 obdelala gradivo javne uprave, nastalo do leta 1960, pomembno gradivo pravosodja do leta 1950, medtem ko naj bi bilo arhivsko gradivo s področja gospodarstva obdelano za obdobje do leta 1965 in s področja družbenih dejavnosti do leta 1965. Za arhiv bodo poskušali poiskati nove prostore. Ljubiteljska kultura bo tudi poslej deležna posebne pozornosti Gojili bodo vse dosedanje oblike dejavnosti, uvedli pa tudi nekaj novih zvrsti, za katere se je pokazalo zanimanje v zadnjem času. Kulturno življenje naj bi obogatili v mestu in na podeželju. Kulturni tedni, likovne kolonije in najrazličnejša kulturniška srečanja, ki jih snujejo, bodo še bolj popestrili kulturni mozaik v novi petlgtki. Večja bo skrb za vzgojo domačih kulturnih kadrov, še posebej za izobraževanje pevovodij, režiserjev, folklornih in plesnih učiteljev. Boljši časi naj bi prišli tudi za Klub kulturnih delavcev v Kočevju in revijo Kočevski razgledi, ki jo nameravajo kljub lanskem zastoju izdajati tudi v naslednjih letih. Kar zadeva urejanje prostorov za kulturne prireditve in sploh kulturne naložbe, bodo poskusili v glavnem nadoknaditi zaostanke iz dosedanjega srednjeročnega obdobja. Tako delo je predvideno v Strugah, kjer naj bi kultura dobila kot v novem, večnamenskem poslopju. V Kočevju, kjer je kulturno delo manj razvejano, pa bi radi dobili prostore za delo sekcij, klubov in drugih oblik. Poleg tega ne vedo, kam bi s fondom umetniških del, ki se je nabral ob razstavah v Likovnem salonu. Zelo potrebujejo prostor za stalne razstave. Vse to so razlogi, ki narekujejo gradnjo novega kulturnega doma v Kočevju. V kulturni skupnosti so se že odločili, da bodo to prepotrebno naložbo vnesli v plan nove petletke. I. Z. Zanimanje za leposlovje in mladinska dela Ljudska knjižnica v Ribnici je imela ob koncu minulega leta 10:912 knjig. V letu 1979 sojih pridobili 831, od tega so jih kupili 247, od Kulturne skupnosti Slovenje pa so jih dobili 584. Bralci so si lani izposodili 13.891 knjig. Največ je bilo izposojenih mladinskih knjig in sicer 6.610, in leposlovnih (6.304), nadalje knjig iz zgodovine in zemljepisa (263), družboslovja (183), prirodnih ved (102), v vseh ostalih skupinah pa od 17 do 81 knjig. Obiskov je bilo 6.208, od tega mladine 5.436, odraslih pa 772. Lani se je na novo včlanilo 155 bralcev. Vseh vpisanih članov je bilo konec minulega leta 895. N. MUJEZINOVIC S Med izposojevalci knjig v ribniški Ljudski knjižnici je velika večina mladih, pionirjev in mladincev. (Foto: Jože Primc). Radi bi pokrovitelja Topliški moški pevski zbor deluje že osem let — Nedavni nastop je bil po treh letih prvi samostojni koncert Moški pevski zbor Maks Henigman iz Dolenjskih Toplic je v soboto, 29. marca, pred polno dvorano v domačem prosvetnem domu pripravil koncert narodnih, partizanskih in umetnih pesmi. Devetnajstčlanski zbor že tri leta ni imel samostojnega koncerta, zato pa nima manj bogate kronike nastopov. V kraju in okolici ni manjkal na nobeni proslavi, udeleževal pa se je tudi vseh pevskih srečanj v občinskem in medobčinskem merilu. Zbor nima pokrovitelja, zio so bili ob tem koncertu najbolj ponosni na nove obleke, za katere so prispevale denar delovne organizacije Novoles, Novoteks, Labod, Bor Dolenjske Toplice, Krka ter gozdni obrat Podturn. Zbor obstaja že osem let in je v tem času večkrat zašel v težave, največkrat zaradi glasov. Toda vedno se je obdržal, saj so pevci sami skrbeli za pomlajevanje. Prav zaradi stalnih sprememb zbor tudi ni mogel doseči želene kvalitete. „Starost za pevca ni prednost, prav tako tudi mladost ne. Najstarej-ši pevec šteje nekaj čez 60 let, najmlajši pa jih ima šele dvajset,” v šali pove dolgoletni pevovodja prof. Tone Fink, ki ima še največ težav zaradi izmenskega dela pevcev. Trenutno se pripravljajo na ob-činsko revijo, ki bo sredi aprila v novomeškem Domu JLA. Za prevzem pokroviteljstva, ki zboru lahko pomeni trajno delovanje, so se že pogovarjali z upravo zdravilišča, saj že sedaj pogodbeno enkrat na mesec nastopajo v hotelu za goste. - J. PAVLIN nov sveta bo potrebno več narediti za širjenje dobre knjige med občani in poskrbeti, da bo knjiga dostopna tudi v krajih, kjer nimajo knjižnic. Veliko pozornost so n? omenjeni seji odmerili kulturnemu društvu v sami Ribnici. Tako društvo so ustanovili že pred dvanajstimi leti, vendar pa ni zaživelo. Letos naj bi ga ponovno poskusili postaviti na noge. S čim naj bi se društvo ukvarjalo, bodo med drugim pokazali tudi odgovori na anketni list, prek katerega bodo povprašali delavce in druge krajane, kakšen je sicer njihov odnos do kulture in kaj so sami pripravljeni prispevati, da bi se morebitno nezadovoljivo stanje izboljšalo. Na seji je tekla beseda tudi o tako imenovanem kulturnem plenumu slovenskih sindikatov, ki bo v drugi polovici aprila. Dejali so, da v ribniški občini od tega dogodka veliko pričakujejo, še posebej stališča in pobude, ki naj bi predstavljali pomembno oporo pri nadaljnjem uveljavljanju kulture kot neodtujljiveod celotnega življenja in dela zaposlenih in drugih občanov. Vzgib mladih V kočevskem likovnem salonu razstavlja peterica mladih Likovni salon v Kočevju je po daljšem premoru spet oživel. V petek, 4. aprila, so v njem odprli razstavo likovnih del mladih kočevskih ustvarjalcev, ki se sami imenujejo diletanti. To so Lela Mujkič, Ljubica Pavlovec, Matjaž Marincelj, Vito Oražem in Rudi Uran - Dado, dijaki in študentje, ki se poleg študija ukvaijajo s slikarstvom, poezijo, fotografijo in z med-medijskimi projekti. Razstavljena dela kažejo, da mladi veliko premišljajo, se hkati učijo, v kulturi pa se poskušajo uveljaviti na svoj način. Vodstvo Likovnega salona jim je omogočilo, da se predstavijo tako z zrelejšimi kot z začetniškimi delu Vsekakor je treba pohvaliti ta poskus mladih, ki iščejo nove izraze za likovni prikaz dela in življenja, pa čeprav so zavili svoje ambicije v skromen naslov „Desevid-idasenekidela”. Čeprav vsa razstavljena dela ne delujejo prepričljivo, pa obiskovalci nikakor ne morejo prezreti zavzetosti in volje, ki veje iz eksponatov. Za mlade je največja nagrada že to, da so se lahko predstavili, akoravno razstavljanje ne bi smel biti edini smoter mladih ustvarjalcev. V. Ji.C POSVET KULTURNIKOV STALNA OBLIKA DELA Posvet predstavnikov ZKO, občinskih kulturnih skupnosti, organizatorjev kulturnih prireditev in drugih, ki ga je minuli petek sklical v Novem mestu predsednik medobčinskega sveta SZDL za Dolenjsko Lojze Ratajc, bo poslej stalna oblika dogovarjanja na področju kulture v dolenjski regij L Prvič so izmenjali izkušnje v pripravah na novo petletko in sklenili oblikovati medobčinski koordinacijski odbor za prireditve. Posveta se je udeležil tudi izvršni sekretar CK ZKS Franc Sali in dal več pobud za nadaljnje usklajevanje načrtov in akcij na Dolenjskem. To najve°^nizacij0 štejejo za enega 4 dogodk Pri nas. Pod..:, dogodkov-na glasbenem’ CJU Pri nas. SVIO v usmerjenem izobraževanju PROIZVODNO-TEHklCNO VZGOJNO-IZOBRAZBENO PODROČJE vključuje osnove tehnike in proizvodnje ter proizvodno in delovno prakso. t»rav to področje bo omogočilo učencem, da bodo že na začetku šolanji spoznali osnovne zakonitosti, na katerih temelji razvoj tehnike, tehnologije, organizacije dela in produkcijskih odnosov na primerih iz stroke, usmeritve in vzgoj-no-izobraževalnega programa, za katerega so se učenci opredelili ob vpisu v srednjo šolo. Svoje teoretično znanje bodo učenci že v prvem letnku osmislili v obliki proizvodne prakse, ki bo trajala deset dni v organizacijah združenega dela materialne proizvodnje in družbenih dejavnosti Poleg pouka in proizvodne prakse vključuje SVIO še nekatere druge oblike vzgojno-izobraževal-nega dela: kulturne, naravoslovne, telesnovzgojne in obrambne dejavnosti. Vse te dejavnosti obsegajo v posameznem šolskem letu pet tednov. Fakultativni predmeti omogočajo učencem, da razširijo in poglobijo svoje znanje preko obsega vzgojno-izobraževalnega programa. Izhajajo lahko iz SVIO ali pa iz usmeritvenega dela programa. Iz omenjenih področij bodo organizirane tudi prostočasne dejavnosti, v katerih bodo učenci poglabljali spoznanja in razvijali interese ter sposobnosti Vse to pa narekuje srednjim šolam nove naloge. Načrtovati je treba raznovrstne in prožnejše oblike vzgojno-izobraževalnega dela, ki preraščajo ozke okvire predmetnega področja pa tudi šole, pospešeno pa bo morala potekati tudi integracija posameznih šol z okoljem, organizacijami združenega dela, kulturnimi ustanovami, družbenopolitičnimi organizacijami itd. SVIO zagotavlja torej izenačen start za vse oblike poklicnega izobraževanja, s svojo delovno in politehnično zasnovanostjo pa omogoča opredelitev za poklic v skladu s SPOSOBNOSTMI in INTERESI posameznika ter z DRUŽBENIMI POTREBAMI, pri- speva pa tudi k racionalizaciji in večji učinkovitosti poklicnega izobraževanja. In prav v tem je pomembna humanistična komponenta preobrazbe, ki hkrati daje slehernemu možnost, da se čim-bolje pripravi tudi za opravljanje svojih SAMOUPRAVLJALSKIH funkcij. MARJAN BLAŽIČ Vezi z zamejci V Beli krajini danes in jutri v gosteh mladi glasbeniki iz Trsta in Gorice Danes pridejo na dvodnevni obisk v Belo krajino gojenci in profesorji slovenske Glasbene mstice iz Trsta skupaj z vrstniki iz Gorice. Gostje bodo drevi nastopili v črnomaljski osnovni šoli Milke Sobar - Nataše v okviru petega abonmajskega koncerta, podobno prireditev pa bodo pripravili jutri dopoldne v Vinici za učence tamkajšnje osnovne šole. Med bivanjem v Beli krajini si bodo gostje ogledali kulturne, zgodovinske in druge zanimivosti v raznih krajih. Zamejski gostje ne prihajajo v ta del matične domovine prvič, saj je bila tržaška Glasbena matica v gosteh na Dolenjskem že leta 1975. Takrat so se s tukajšnjimi glasbenimi šolami dogovorili za občasna medsebojna srečanja, ki naj bi postala tradicionalna. Novomeška in črnomaljska glasbena šola sta obisk vrnili takoj naslednje leto (1976), potem pa so medsebojni stiki nekako zamrli. Z zdajšnjim gostovanjem mladih glasbenikov s Tržaškega in Goriškega n aj bi se priče- lo obdobje pogostnejših in vsestranskih srečanj. Z ZADNJEGA SREČANJA - Učenci Črnomaljce in novomeške glasbene šole so bili v gosteh pri tržaški glasbeni matici leta 1976. O potrebi po nadaljnjih stkih je takrat v imenu gostov govoril Silvester Mihelčič iz Črnomlja. MNOŽIČNA „NAŠA BESEDA 80” V soboto, 5. aprila, seje z nastopi mladinskih kulturnih skupin v Škocjanu končala občinska prireditev ,,Naša beseda 80”. Od torka, L aprila, do sobote so si obiskovalci lahko ogledali likovno razstavo, folklorne in plesne nastope, lutkovne in dramske prizore ter prisluhnili besedi mladih ustvarjalcev in recitalom umetniške besede, mladi filmarji z novomeške gimnazije pa so zavrteli tudi dvoje kratkih filmov, posnetih v barvah. DOLENJSKI KNJIŽNIČARJI ZBORUJEJO V čitalnici Studijske knjižnice Mirana Jarca v Novem mestu bo jutri dopoldne tretji občni zbor Društva knjižničaijev Dolenjske. Po poročilih in razpravi o delovnem načrtu za leto 1980 bosta dve predavanji: Ivica Milič bo govoril o dokumentarni in informativni službi v Novem mestu, Bogo Komelj pa o Gutenber-govi bibliji. Na občnem zboru bodo obravnavali tudi predloge za častne člane ter pokrajinskega društva. KAKO DO ZBOROVODIJ V ribniški občini deluje devet odraslih in prav toliko mladinskih (šolskih) pevskih zborov. Vnema je velika, zborovodij pa ni, kar občutijo zlasti odrasli zbori. Ker ni zanimanja za tovrstno usmeritev glasbenega študija, ne štipendirajo bodočih zborovodskih strokovnjakov. Slednje so se odločili sami vzgojiti prek seminarjev in tečajev. S to obliko izobraževanja naj bi začeli prav letos. * (TELEVIZIJSKI SPORED SREDA, 16. IV. PETEK, 11. IV. ©labod i 8.55 TV V SOLI: Človek in promet t Makedonščina, Serijska proizvodnja 10.00 TV V ŠOLI: Angleščina, Risanka, Zgodovina, Reportaža, Zakaj imate ladi Chopina 14.55 TV.V-SOU, ponovitev 17.15 POROČILA 17.20 ZGODBE O POLUHCU 17.35 PTIČJE STRAŠILO 18.00 TRI SRCA - -RADENCI 80 18.30 OBZORNIK 18.40 STROJI VODIJO STROJE Tudi na Slovenskem računalniki že dolgo niso več španska vas, v številnih tozdih so doumeli* njihovo vsestransko uporabnost in jih s'pridom izkoriščajo za vodenje posameznih strojev ali kar celih sklopov naprav. Današnja oddaja bo pokazala, kakšne so praktične koristi od uporabe mikroprocesorjev. 19.10 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 20.00 GLASBENA ODDAJA 21.00 TIGROVE BRIGADE 21.55 V ZNAMENJU 22.10 NOČNI KINO: VELIKI NOŽ Glavni junak ameriškega filma, ki ga bomo gledali drevi, je uspešen hollywoodski igralec, ki bi rad prekinil pogodbo s požrtnim producen- tom. Slednji zvezdnika izsiljuje, pride pa do tragičnega dogodka, v katerega je vpletena vrsta ljudi. Zadeva se končno razplete ... Taka je vsebinska zasnova filma, ki ga je 1955 posnel Robert Aldrich. Delo pritegne z izvrstnimi dvogovori pa tudi prepričljivo igro Jacka Palanea, Ide Lupino, Roda Steigerja, Everett Sloane, Jean Hagen, Shclley Winters in drugih. 16.55 Test - 17.10 Dnevnik v madžarščini -17.30 Dnevnik - 17.45 Med domom in šolo. — 18.15 Mladinska oddaja - 18.45 Glasbena oddaja - 19.30 Dnevnik - 20.00 Družba in kultura - 21.00 Včeraj, danes, jutri — 21.15 Obletnica ustanovitve prve vojvodinske brigade - 21.45 Kratek film — 22.00 Bako, drugi breg (igrani film) (D labod 9.30 TV V SOLI: Filmskijezk 10.10 TV V SOLI: Izobraževalni film, Risanka, Predšolska vzgoja, Zgodba 17.20 POROČILA 17.25 A. Ingolič: UDARNA BRIGADA 17.30 nSOČ LET BIZANTINSKEGA CESARSTVA 18.15 MIADI GLASBENIKI NA TEKMOVANJU VILLA LOBOS 18.40 OBZORNIK 18.55 NE PREZRITE 19.10 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 17.45 GLASBENA ODDAJA 20.00 FILM TEDNA: KINOAMA-TER Filip je srečno poročen, žena mu rodi hčer, družina ima stanovanje, skratka, urejeno življenje. Iznenada pa možaka piči in si kupi kamero ter ob obletnici podjetja posname prvi amaterski film. Od tedaj se njegovo življenje povsem spremeni, žena in hči sta zaij drugotnega pomena, ves se posveti snemanju novih filmov. Ženi seveda prekipi in moža zapusti in tako začne Filip kmalu dojemati, da je cena, ki jo plačuje za svoje filmsko izživljanje, nenavadno visoka. Ta poljski film. ki ga je lani posnel Krzystof K»' sknvski, pušča odprtih precej vpri šanj. Denimo: Ali je bolje živeli mirno v krogu družine ali pa biti* središču dogodkov? Ali naj-človek molči, ko hoče kričati? Kako držati človeške vrline, ko pa je svel naokrog surov in zapleten? Ta film-v katerem igrajo Jerzy Stuhl, Mal’ gorzata Zabkowsk^ Eva Pokaš, Ste fan Czyzewski in drugi, je bil predstavljen tudi na letošnjem beograjskem Festu. 22.00 V ZNAMENJU 22.15 MINIATURE 16.45 Dnevnik - 17.05 TV koledal 17.15 Otroška oddaja — 17.45 Košarkarski finale za pokal Jugoslfr vije — 19.30 Dnevnik - 20.00 Pr0, sta sreda — 21.30 Glasbena oddaja - 22.15 Dnevnik M ČETRTEK, 17 IV. SOBOTA, 12. IV. Olabod 8.00 POROČILA 8.05 JAKEC IN ČAROBNA LUČKA 8.20 A. Ingolič: UDARNA BRIGADA 8.35 VRTEC NA OBISKU: CICIBAN SE KOTALKA 8.45 OTROŠTVO MLADOSTI 9.15 PUSTOLOVŠČINA 9.45 N. Collins: LONDON JE MOJ 10l35 GOSPODARJENJE Z MINU- LIM DELOM IN DELITEV OSEBNIH DOHODKOV 10.55 DA BI SE BOLJE POZNALI, dokumentarna oddaja 11.25 625 12.05 POROČILA 13.50 BABICA IN SEDMERO OTROK, mladinski film V slovenskih kinih in na malih zaslonih so norveški filmi zgolj priložnostni gostje, zato bo gledanje filma o babici in sedmih otrocih tako rekoč uvodni stk sto kromatografijo, ki prinaša svojevrstne zgodbe z daljnega severa. Film bo pripovedoval o družini s številnimi otroki, o življenju sredi gozda, o odnosu med ljudmi in neprijazno naravo. 15.25 SARAJEVO: BUDUČNOST, prenos nogometne tekme 17.20 POROČILA 17.25 RISANKA 17.30 JUGOPLASTIKA: BOSNA, psnos košarkarice tekme 19.00 NAS KRAJ 19.15 RISANKA 19.25 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 2tt00 TELEVIZIJSKA NADALJEVANKA 2 L05 SOBOTNI VEČER 23.05 SATYRICON, film Scenarij za ta film je italijanski režiser Federico Fellini spisal po znamenitem istonaslovnem antičnem romanu Petronija; iz dela slednjega je Fellini izbral najbolj slikovite satirične odlomke. Film, ki je nekakšen znanstvenofantastični izlet v neznano preteklost, govori o Encolpiisu kot dogodivščin željnem študentu. Nikoli se ne dolgočasi, saj spoznava zelo nenavadne ljudi in se z njimi zapleta v komaj verjetne pustolovščine. Fellinijev film, kije v zgodbo uvedel celo dagodke, katerih pri Petroniju ni najti, seveda ni filmska predelava literarnega dela, tudi ne podaja antičnega duha, pač pa je ideriva lepljenka zgod in nezgod, ki lahko doletijo človeka, pa ne samo v antiki Dobri dve uri dolgi film je Fellini posnel 1969, igrajo pa Martin Potter, Hiram Keller, Salvo Randone, Max Bom, Fanfulla, Ca-puc ne, Alain Cuny in drugi 17.25 Test - 17.40 Znanost — 18.25 Narodna glasba - 18.55 Dokumentarna oddaja - 19.30 Dnevnik — 20.00 Večer z beograjsko opero — 21.00 Evropsko prvenstvo v nameznem tenisu (prenos iz Berna) 9.10 TV V SOLI: Obiščimo tržnico, Življenje v močvirju, TV vrtec 10.00 TV V SOLI: Kemij a, Risanka, Umetnost, Pravljica, Zakaj imate radi Chopina 16.00 SOLSKA TV: Znanost, kultura, umetnost, Igralec v filmu Prvi prispevek bo šolarje seznanil s posameznimi oblikami znanosti, kulture in umetnosti med NOB. Govor bo o oddelku za umetnost in ljudsko prosveto, ki je deloval pri SNOS, o prvem kongresu kulturnih delavcev v Semiču, o ustanovitvi Znanstvenega inštituta in Slovenskega narodnega gledališča 1944, o delovanju baletnih, glasbenih in likovnih limetnikov med zadnjo vojno itd. Zatem bo tekla beseda o vlogi igralca kot enega od bistvenih ‘ členov pri nastajanju igranega filma. 16.55 POROČILA 17.00 ŽIVLJENJE NA ZEMUI 17.55 OTROŠTVO MLADOSTI 18.25 OBZORNIK 18.35 AKTUALNA ODDAJA 19.10 RISANKA J 19.24 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 20.00 TRETJA RAZSEŽNOST ' i 21.35 ODPRTO ZA USTVARJAl? NOST , f 22,05 V ZNAMENJU 2 . j 17.10 Dnevnik v madžarščini j 17.30 Dnevnik - 17.45 Zadnja di| ka - 18.15 Znanost - 18.45 GJaf bena oddaja - 19.30 Dnevnik ) 20.00 Sinteze - 22.30 Včeraj,' df nes, jutri - 22.35 KronikaSterijin^ ga pozorja NEDELJA, 13. IV. (D labod 8.15 POROČILA 8.20 ZA NEDELJSKO JUTRO: MLADINSKI ZBORI V CELJU 8.45 ŽIVUF.NJF. NA ZEMUI BI ■ DOBRO PEVSKI 'Trb 9.45 ZGODBE IZ ŽIVALSKEGA VRTA 10.10 OSTRŽEK 10.35 NIKOLA TESLA 11.35 TV KAŽIPOT 12.00 KMETIJSKA ODDAJA 13.00 POROČILA RAZVOJ POPULARNE GLASBE EVROPSKO PRVENSTVO V NAMIZNEM TENISU, prenos iz Berna POTOPLJENA MESTA KAKO DALEČ JE NEDELJA, film Avstralski film, ki ga bomo gledali to nedeljsko popoldne, bo prikazal svet avstralskega malega človeka Junaki filma so preprosto delavci na širnih pašnikih, njihovo glavno delo pa je naporno striženje ovac. To opravilo mora teči hitro in brez zastojev, zato je pripravljeno tako, da delavce spodbuja celo k tekmovanju. Spremljali bomo usodo junaka, enega od številnih malih ljudi, ki' garaža dok 3 borno plačilo. 19.10 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 20.00 K. Klarič: S POLNO PARO 21.10 ^MEDNARODNA OBZORJA 21.40 V ZNAMENJU 21.55 RISANKA 22.00 GLASBENA ODDAJA 22.15 ŠPORTNI PREGLED 16.00 Nedeljsko popoldne - 19.30 Dnevnk 2CL00 Dokumentarna,'1 oddaja — 20.45 Včeraj, danes, jutri) - 21.05 Igrani film PONEDELJEK, 14.IV. Olabod 8.55 TV V ŠOLI: Reci mi, reci, Ljubivoj Ršumovič, Naši likovniki 10.10 TV V ŠOLI: Materinščina, Risanka, Zgodba, Zemljepis, Zakaj imate radi Chopina 14.55 TV V ŠOLI, ponovitev 17.35 POROČILA 17.49 MINIGODCI V GLASBENI DEŽELI 17.50 MALA ČUDESA VELIKE PRIRODE 18.05 V IZJEMNIH OKOLIŠČINAH: NEGA BOLNIKA ♦ 18.35 OBZORNIK 18.45 ZDRAVO, MLADI 19.15 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 20.00 H. Ibsen: ROSMERSHOLM, drama V sklop uspešnih gledaliških del norveškega dram at k a Henrika Ibsena sodi tudi Rosmersholm, drama, ki se odlikuje zaradi spretne zgradbe in celovitega načina podajanja zastavljenih vprašanj. Poznavalci to delo, ki seveda ne dosega Nore, Strahov in drugih Ibsenovih del, označujejo kot detektivski in psihološki triler pa politično satiro, eksistencialno razčlenitev in romantič- no ljubezensko tragedijo. Za norveško televčjo je dramo zrežiral Per Bronken, glavni vlogi pa igrata Jan Harstad in Marie LouseTank. 22.05 V ZNAMENJU 22.20 KULTURNE DIAGONALE 17.10 Dnevnik v madžarščini - 17.30 Dnevnk - 17.45 Zgodbe iz dedove pipe - 18.00 Pesmi - 18.15 Izobraževalna oddaja - 18.45 Glasbena medigra - 18.50 Športna oddaja — 19.30 Dnevnik - 20.00 Znanost - 21.00 Včeraj, danes, jutri - 2 L20 Črni kruh (nadaljevanka) TOREK, 15. IV. (Dlabod i 9.15 TV V SOLI: Nafta, Zanimivo popotovanje, Dnevnik 10 10.10 TV V SOLI: Dokumentarni film, Risanka, Glasbeni pouk, Pisatelji med nami, Zakaj imate radi Chopina 17.05 POROČILA 17.10 MALI PINGVIN 17.25 PISANI SVET 18.00 30 LET FOLKLORNE SKUPINE TINE ROŽANC 18.30 OBZORNIK 16.05 ŠOLSKA TV: Znanost, kultura in umetnost med NOB, Igralec v filmu 1 _ >—i.... ( 18.40 PO SLEDEH NAPREDKA Vsi prispevki tokratne oddaje bo- do govorili o železnici, bodisi s področja posodabljanja, izobraževanja ali zgodovine. 19.10 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 20.00 MI MED SEBOJ: SKUPAJ HITREJE 20.55 B. Prus: LUTKA 22.15 V ZNAMENJU 22.30 ZA LAHKO NOČ 17.10 Dnevnik v madžarščini — 17.30 Dnevnik — 17.45 Pustolovščina - 18.15 Nove knjige — 18.45 Dnevnik —. 20L00 Zabavna oddaja - 20.50 Včeraj, danes, jutri - 21.10 Ona (dokumentarna oddaja) - 22.10 Poezija i ZAHVALA Ob prerani izgubi našega dragega sina, brata, strica in svaka MARTINA KASTELICA b o go sloves ljubljanske nadškofije, doma iz Zdinje vasi 5 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem in sosedom za pomoč, izrečeno sožalje, podarjeno cvetje ter spremljanje na zadnji poti. Še posebno pa se zahvaljujemo Pugljevim za nesebično pomoč. Zahvaljujemo se tudi sentruperskemu pevskemu zboru za zapete žalostinkc na domu, mladincem iz Šentruperta, Zdinje vasi, Sevncpa in Otočca ter farnemu svetu za podarjeno cvetjc in poslovilne besede. Ostalini faranom, delavcem RC Novolcs, OO sindikata TOZD Petrol Brežice ter delavcem bencinskega servisa Otočec za podarjeno cvetje in izrečeno sožalje. Iskrena zahvala škofu Leniču, proštu Lapu, župniku Janezu Grilu ter ostalim duhovnikom za ganljivo izveden pogrebni obred. Prav taKo njegovim sošolcem Teološke fakultete za zapete pesmi, poslovilne besede in spremljanje na zadnji poti. Žalujoči: oče, mati, brata z družinama ter ostalo sorodstvo ZAHVALA Po krajši bolezni nas je v 68. letu starosti zapustil ljubi mož, skrbni oče, stari oče, brat, stric in svak JANEZ PACEK iz Velikega Podloga so nam v teh. težkih trenutkih tako številno spremili na zadnjo pot . . log, kolektivu Orlica iz Brežic, gasilcem iz iz Leskovca, ■ cktetu s Senovega za zapete žalostinkc, župniku in obema govornikoma za pretresljive besede ob odprtem grobu. Posebno zahvalo dolgujemo dobrim Podložanom in domačemu GD za organizacijo pogreba. Spoznanje, da v teh težkih trenutkih nismo sami, je del naše tolažbe. Žalujoči: žena Mici, sin Jože, hčerka Mimi z družino in sin Ivan z družino, sestri Mici in Angelca z družino Vel. Podlog, 7.4.1980 v Leskovca, ZB ZAHVALA Težko je, ko za vedno izgubiš nekoga, še teije je, ko začutiš da ta človek počasi umira v tebi Spoznanje, da v težkih trenutkih nisi sam, je del tolažbe. Vsem, Ki ste ob smrti moža, očeta, brata ZDRAVKA JANA Paradiž 2, Trebnje stali ob strani se iskreno zahvaljujertio vsem sosedom, vaščanom, sorodnikom in znancem ter vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih pomagali, darovali vence in cvetje, pokojnika v tako velikem številu sprcmUi na zadnjo pot. Zahvaljujemo se LD Šentjanž za lepo organizacijo . . vdjuje pogreba, sosednjim LD za udeležbo, ZZB NOV Trebnje, govornikom, pevcem in godbi pred domačo hišo ter pred odprtim grobom in duhovniku za lepo opravlie ' ' zahvaljujemo zdravnikom in zdravstvenemu osebju Splošne bolnice No lieni obied. Posebno se . «--------------- Novo mesto ter zdravni- kom in zdravstvenemu osebju Inštituta za gerantologijo Ljubljana. Žalujoča žena Anica, sin Zdravko z družino, hči Darinka z družino in ostalo sorodstvo 1 Domačinke na ^ tujem igrišču ^ . Malo je treneijev, ki se ob S današnji selitveni modi športnih S st okovnjakov lahko pohvalijo, J da svoje znanje vseskozi razdajaj ' i0,Z8: 5 i L 1 0 N r K T A N J 0 p 1 A 1 SI & | p S l c, T 0 / • A Mm a 0 p s T 0 T I N -op, i | K A SE. o M F i A Hk U n A v F P p, F | 1 N Ha m o p 4 rsr | T A | | / A v A R, — S 0 L a 5 A s TnrnrmrnT prgišče misli Steza, ki vodi navzgor, in tista, ki vodi navzdol, je ista steza. HERAKLIT Zaljubljenost napravi iz roodrijana bedaka. K. HAMSUN Vas je bolj človeška kot mesto. I. SEKULIČ german izobrazba zapreka meteorski utrinek pripadnik uralskega ljudstva cop, obesek kot med ra vninamaskf; zi meridian indoloč.toat' obnovitev gr. boginje usode angl.pivo tu rč i ja pripadnik rase mon-golidov kos pohištva dl beležka sredozem. rastlina sredam. rastlina rečna riba roparica potapljanje netesa v vodo prebivališče snov v plinastem stanju pritok volge naSa vojska m.ime ribiška mreža slav. požega sovj- šah velemojstei zlato jm Perzijcev tujek v kamnini germ. orel znam ro-munroko-met klub dl prašek za lase I Sodček Nila za sodček nafte § _ _______ | Druga najdaljša reka na svetu ima navadno in pravno vodovje — O njenem toku odloča deset držav — »Krajevno" slikovita ponudba Saudove Arabije Nil, s 6397 kilometri druga najdaljša reka na svetu, postaja simbol afriškega pogajanja in do-gpvaijanja, sodelovanja in sporov. Njegove motne vode si laste mnogi, še več - na gladini Nila je sezidan p »nekateri up za obstoj in razvoj. Zemljepisno gledano, povezuje Nil deset držav vzhodne in srednje Afrike. V njegovem sotočju so najbolj bogata afriška kmetijska območja, izračunali pa so tudi, da bi ta reka ob primerni investiciji dajala zelo poceni električno energijo ^»'‘‘'polovico črne celttfe. Za', t temi preprostimi in vsakomur razumljivimi dejstvi pa tečejo tudi „pravne“ vode Nila. In ve se, da tam, Iger so vmešani pravdaiji in diplomati, zadeve niso preproste. Najprej poglejmo, kakšen ta Nil sploh je. Vode „ velikega" Nila, tistega v Sudanu in Egiptu, so odvisne od voda „dvojčkov“, ki se vanj stek ata. Začetek Belega Nila je Kagera, pritok Viktorijenega jezera v Ugandi Iz tega jezera odteka Viktorijin Nfl in se izliva v Albertovo jezero na ugandsko-za-irski meji Iz tega jezera teče vodovje v Sudan kot Beli Nil. Na poti* skozi Sudan se vodi prncijuči-jo številni pritoki, od katerih je najbolj pomembna reka Sobat. Drugi krak ali dvojček Nila, tako imenovani Modri Nil, teče iz jezera Tana na široki etiopski planoti in se sreča z „belim“ bratom pri sudanskem glavnem mestu Kartumu. Od tod pa do svoje znamenite delte ima Nil samo še en za afriške razmere zares velik pritok, reko Adbata, ki tudi teče iz Etiopije. Na dlani je, da je Nil pomemben za vse države, kjer se vye in kjer izvirajo njegovi pritoku Mednarodno urejanje pravic do Nilovega vodovja je proces, ki traja od prihoda prvih kolonialnih gospodarjev na afriška tla. . Hitro je bilo jasno, da imata Sudan in Egipt prednost, saj imata v okviru svojih meja velik in bogat Nil, sposoben, da ga ukiote in izrabijo, ne da bi ..lastnika” brigalo, kaj bodo rekli narodi, na ozemlju katerih se oba Nila rojevata. Prvi sporazum je bil sklenjen leta 1904 med Veliko Britanijo, tedanjim kolonialnim gospodarjem vzhodne Afrike, Sudana in Egipta, ter etiopskim dvorom. Etiopija se je tedaj zavzela, da „ne bo storila ničesar, kar bi ogrozilo svoboden tok Modrega N Qa”. Leta 1929 so ta dogovor dopolnili in razširili. Med drugim je bilo rečeno, da „brez skupnega dogovora ne smejo graditi nikakršnih objektov niti ne sme biti storjenega nič, kar bi zaviralo svoboden pretok vod obeh Nilov, ogrožalo jezera, iz katerih tečeta, in spremenilo hidrološke lastnosti področja.” Zadeva je leta 1959 še napredovala, omejitvena sporazuma je zamenjal „prvi sporazum o sodelovanju in ustanovitvi stalne skupne tehnične komisije za sotočje Nila ter o dolgoročnem planiranju izkoriščanja njegovih voda”. Podpisala sta ga Egipt in Sudan. Neposreden povod sta bila graditev velikanskega asuanskega jezu in postavitev elektrarne. Zdaj pričakujejo, da bodo ta sporazum podpisali tudi Etiopija, Kenija, Uganda, Ruanda, Burundi in Zaire, ki tudi leže ob Nilu. Pogajanja tečejo, v okviru Organizacije združenih narodov pa so že izdelali študijo „Ekvatorialnajezeia in Nil”, v kateri so podrobno obdelani klimatski in ekonomski problemi, povezani z Nilom. Za usodo druge najdaljše reke na svetu je torej veliko zanimanja. Nil je zanimiv tudi za neafriške države. Tako je Saudova Arabija pred nekaj leti, ko je nafta na svetovnem trgu veljala že precej, predlagala, naj bi Uganda in Etiopija „zaprli” vode Nila. To ponudbo je spremljala slikovita krilatica: „Sodček Nilove vode za sodček arabske nafte.” Morda ta napihnjeni stavek najbolje označuje vlogo in pomen, ki ga ima reka Nil v življenju nekaterih afriških držav. Nil bi postal najstrašnejše orožje enonomske vojne (in verjetno ne bi ostalo samo pri njej), če bi Uganda, Zaire in Etiopija gornje tokove Belega in Modrega Nila obdržali zase ali pa jih preusmerjali po svoje. Kaj takega pa se verjetno ne more zgoditi, če pa bi se, bi usoda reke, ki je med drugim omogočila rojstvo najbrž najstarejše civilizacije v zgodovini človeštva, zaskrbela ves svet. IHiillllllllllllllllllllllllllllllllllllltllllllllllllllllllllllllllllllllH LEDNJI MOHIKANEC Nor e*°slert>>a Gamut 3e * C -ec se 3e raz’ 1 . sPlezal na t ^tji kar mislil,« 1 bj j a tla. »samo ‘ 0 ®°t medved 1 vi. k niei’ Prikupni.« 107 Major si je nekoliko zbrisal barvo iz obraza in se nato z Nattyjevo pomočjo povzpel čez steno. »Vedela sem, d$ me ne boste zapustili,« je med solzami in smehom vzkliknila Aliče, ko ga je zagledala. Heyward pa ji je odvrnil: »Aliče, nemudoma moramo pobegniti, če se hočemo rešiti. Zberite vso svojo moč in zavedajte se, da je usoda nas vseh odvisna od vašega poguma.« milimi .................................................................................................................................................................................... ZAHVALA 24. marca je v 70. letu tiho kot je živela, za vedno odšla od nas nasa draga nepozabna mama, stara mama, sestra in teta ANA BELE Vrhe 14 pri Dolžu Najlepše se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom, sodelavcem, prijateljem in znancem, ki so z nami delili žalost, nam izrekli sožalje, pokojni poklonili toliko lepega cvetja in vencev. Se posebno zahvalo smo dolžni duhovniku za lepo opravljeni obred in tople poslovilne besede. Še enkrat iskrena hvala vsem in vsakemu posebej, ki ste našo najdražjo mamo tako številno spremili na njem zadnji poti. Žalujoči: otroci in ostalo sorodstvo ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi drage sestre, tete in svakinje IVE MURN se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem in sosedom za izraze sožalja, za vence in cvetje, ki so ji jih darovali- Zahvaljujemo se vsem zdravnikom in zdravstvenemu osebju za pomoč med njeno boleznijo in sostanovalcem za vsestransko pomoč in skrb. Prav lepo se zahvaljujemo org. ZB, društvu upokojencev Novo mesto,' godbi na pihala, pevcem PD Dušan Jereb, posebno pa še govornikoma tov. Francu Kotniku in Francu Adamu za lepe poslovilne besede v slovo na njeni zadnji poti. Končno hvala vsem, ki so se poslovili od nje in jo pospremili v njen zadnji dom. Žalujoči: brat Vane, nečaki Rudi, Andreja, Branko, Vanja, Janek in Bogo ter svakinji Ančka in Milka Novo mesto, 8.4.1980 ZAHVALA Ob nenadni izgubi očeta, brata in strica ALOJZA PUNGERČARJA iz Grčevja se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so pokojnemu darovali vence, sodelavcem in ostalim, ki so ga v tolikšnem številu spremili na zadnjo pot. Posebna hvala Osolnikovim in sodelavcem za govor ob odprtem gorobu ter župniku za opravljeni obred. Žalujoči: hčerka Zdenka z mamo, brat Viktor z družino, sestri Ani, Fani, Rozi z družinami 108 Aliče je hotela reči, da bo zdržala vsako preizkušnjo, toda ni več mogla spraviti glasu iz sebe. Major, ki jo je začudeno pogledal, je v istem hipu začutil, da ga nekdo treplja po rami. Okrenil se je in zagledal Lisjaka, ki se je posmehljivo muzal. »Angleži so zviti, toda rdeči možje so še bolj,« se je ponorčeval in« stopil k vratom, da bi poklical svoje ljudi. V SPOMIN 12. aprila mineva leto dni, odkar nas je tragično zapustil dragi mož in skrbni oče VILJEM ŠIKONJA iz Ul. 21. okt. 18, Črnomelj Kruta usoda te je iztrgala iz naše sredine- Tvoj glas in tvoji koraki odmevajo v domu, ki si ga tako skrbno gradil. Nismo imeli časa, da bi se ti zahvalili za dobroto. Tako hitro si šel od nas. Neutolažljivi: žena Nežka, sin Viljem z ženo Liljanco, sin Robert s sestro Viljemko, brat Pavel z družino in diugo sorodstvo POTA m sm? & Kako brez šole postaneš pravnik O enaindvajsetih kaznivih dejanjih Davorke Bečerevič prejšnji teden razpravljalo sodišče — Lažni diplomirani pravnici dosodilo 2 leti in 8 mesecev zapora — Poleg lažne diplome še lažna osebna, hranilna, delovna knjižica Pred kratkim smo poročali o svojevrstnem rekordu 39-letne Davorke Bečerevič iz Ljubljane (v priporu od decembra lani), kije po dosedanjih ugotovitvah temeljnega javnega tožilstva zagrešila 21 kaznivih dejanj, o ostalih pa preiskava še teče. Obtoženka je za doslej dokazana kazniva dejanja prejšnji teden sedla na zatožno klop novomeške enote temeljnega sodišča Novo mesto, obrazložitev sodbe, ki znaša 2 leti in 8 mesecev zapora, pa je moral senat pod predsedstvom Milojke Gutman razložiti nakar 17 gosto tipkanih straneh. dežurni _ w m • poročaj 0 RAZGRAJAL IN GROZIL S PRETEPOM - Novomeški miličniki so v četrtek zvečer pridržali do 'streznitve 31-letnega Jureta Brkiča iz Šmalčje vasi,' ker je vinjen razgrajal v Hotelu Kandija, zraven pa še grozil s pretepom, ko mu očitno petnemu niso hoteli postreči Kolikšna bo cena četrtkovega večera, bo Brkiču povedal sodnik za prekrške. RAZBIJAL STEKLENICE - V petek zvečer so semiški miličniki pridržali do iztreznitve 25-letnega Milana Sobaka iz Semiča, ker je razgrajal in razbijal steklenice v Hotelu Smuk. Noč je prebil na hladnem, čaka pa ga še pot k sodniku za prekrške, s katerim sta že dobra znanca. SEST NOČNIH JUNAKOV - V nedeljo ob 4.30 so iz bifeja na Otočcu prepeljali v novomeške prostore za pridržanje Jusufa Adroviča iz Nikšiča, Željka Selaka iz Novega mesta, Milana Parausniča iz Sremske Mitroviče ter še trojico Novomešča-nov, Radosava Mandiča, Miroslava Bohteta in Alojza Bučarja, ker so se pretepali in razbijali steklenino. SPRAVIL SE JE NAD MARIJIN KIP V noči na nedeljo se je zaenkrat še ne>;nan storilec polotil lesenega kipa Marije, ki je bil postavljen pri vhodnih vratih semiške cerkve. Kip šteje blizu 200 let in so ga strokovnjaki ocenili na 200.000,00 din. Vandalsko početje zlikovca pa je njegovo vrednost zmanjšalo približno za 5.000 din. Vse se je pričelo tistega lanskega julijskega dne, ko je Bečerevičeva pred trgovino „Nova moda” v Novem mestu našla osebno izkaznico na ime Marija Skube iz Dobrniča. Z britvico je spretno izrezala fotografijo lastnice in vanjo vstavila svojo, nato pa pri podružnicah Ljubljanske banke pričela z delom. Preveč prostora bi vzelo naštevanje večjih ali manjših bančnih podružnic, kjer je Bečerevičeva s tako prirejeno oseb- Dva ropa na črnomaljskih ulicah Roparja napadla ženske s torbicami v rokah V čertek zvečer so črnomaljski miličniki prejeli prijavi o kar dveh ropih. Najprej sta ob 19.45 dva mlajša moška napadla 49-letno Anico S. in ji iz rok iztrgala torbico z dokumenti, 20 din gotovine in ključu Le slabi dve uri kasneje, natančneje ob 21.40, pa sta dva neznanca v Ulici Heroja Starihe napadla 57-letno Katarino M. in jih prav tako iz rok iztrgala torbico s 1.100 din in dokumenti Ali gre v obeh primerili za ista roparja, bodo skušali ugotoviti kriminalistu PRAVOČASNO POGASILI POŽAR 1. aprila popoldne je pričel goreti steljnik v Sečanskem polju. Ogenj se je hitro širil in pričel ogrožati celo bližnji gozd, vendar so na srečo pravočasno prihiteli na pomoč vini-ški gasilci in požar pogasili Kolikšna je škoda, bodo gozdarski strokovnjaki morali še izračunati, vse pa kaže, da je požar nastal zaradi zažiganja suhe trave. no izkaznico odprla hranilne knjižice. Slednje je potem s pridom uporabljala na bankah v Mariboru, Ljubljani, največ v Novem mestu. O tem, da je spreminjala zneske v hranilnih knjižicah sebi v prid — s pripisovanjem stanja salda je prišla celo do zneska 158.750,00 din - je seveda odveč govoriti Mogače le to, da ji je dvakrat uspelo dvigniti skupno 8.000 din, tretjič pa se je dvig ponesrečil. Zanimiva je tudi njena zgodba iz lanskega avgusta, ko je sama napisala diplomo višje pravne šole v Mariboru, Kako je do obrazca za diplomo prišla, bi lahko bila zgodba zase, zato zapišimo le, da je besedilo v diplomi potrdila še s štampiljko, ki jo je predtem vzela na višji pravni šoli, podpisala še pooblaščenega de- • lavca in takšno, na videz povsem verodostojno diplomo predložila „ kadrovski službi Petrola zaradi sprejema na delo in naloge referenta za splošne zadeve. Mogoče pred tem ‘ ali pa tudi kasneje je v indeks višje pravne šole v Mariboru vpisala vrsto ocen in podpisov profesorjev, vse pa seveda PONOVNO SMRT TRAKTORISTA Prejšnji četrtek je ponovno prišlo do hude prometne nesreče, ki se je končala s smrtjo 44-letnega traktorista Jože Ivša iz vasi Loče pri Dobovi Ivša je tisti dan ob 9.20 v križišču pri bencinski črpalki zavijal v levo, čeprav to s prometnim znakom ni dovoljena Za traktoijem je takrat z osebnim avtomobilom pripeljal Zagrebčan I. Ž., ki je silovito trčil v prednje kolo traktorja, tako da je slednjega prevrnilo. Pri tem je traktorist padel z vozila in se hudo poškodoval, tako da je ranam podlegel že na kraju nesreče. Škode na vozilih so ocenili na 30.000 din. Na zahtevek Bogoljuba Popova iz Laz pri Novem mestu, kije trdil, da sta bila sklepa odbora za medsebojna razmerja in delavskega sveta pri „Goijancih“ — tozd Tovorni' promet Novo mesto o prenehanju delovnega razmerja nezakonita in nepravilna, sodišču združenega dela Novo mesto ni preostalo drugega, kot da je razpisalo javno ustno obravnavo. Do nje je prišlo pred dnevi in sodišče razveljavilo sklep odbora za zanimivo je bilo prisluhniti obema stranema. Popovu, ki je trdil, da je nepravilno odpuščen iz delovne organizacije, saj tega ni nikoli želel. Res, da ga nekaj dni ni bilo na delo, vendar je izostanek opravičil z zdravniškim spričevalom, ki pa ga pri ..Gorjancih** niso hoteli upoštevati Nasprotno pa so predstavniki delovne organizacije na obravnavi trdili, da je odbor za medsebojna razmerja sicer obravnaval predlože-np zdravniško spričevalo, vendar ga niti odbor niti delavski svet nista upoštevala in sta tako izostanke štela za neupravičene. Kajti po njihovem je Popov s tem, ko ga nekaj dni ni bilo na delo, očitno pokazal, da v podjetju ne namerava več delati(!). Sodišče za dokončno presojo ni potrebovalo veliko časa. Kajti nedvomno je podjetje imelo na' razpolago premalo dokazov o hujši kršitvi delovnih dolžnosti Popova. Slednji je namreč predložil povsem verodostojno listino, iz katere je bilo moč dovolj natančno razbrati, da Popov ni bil sposoben za delo od 24. 4. pa do 15. 5. lani Morebitno neveljavnost s pečati in podpisi potijenega zdravniškega spričevala pa bi lahko razveljavil le kakšen medicinski izvedenec, nikakor pa ne laični sklep laično sestavljenega delavskega sveta, ki se ne more pohvaliti z „zdrav-niško“ sestavo. Poleg tega zakon natančno določa, daje zaradi morebitnega neopravičenega izostanka moč izpeljati le disciplinski postopek, v njem zbrati vse dokaze, zaslišati obdolženca in priče in nato odločiti o primernem disciplinskem ukrepu. In ker v ..Gorjancih** tudi tega niso storili, je razumljivo, daje medsebojna razmerja in. delavskega sveta, „Goijancem“ pa naložilo, naj Popova sprejmejo nazaj na delo in mu priznajo vse pravice iz dela in po delu. Oče umrl, ostali le laže poškodovani Huda prometna nesreča pri Biču - Lazo Stupar umrl ' 31-letni Lazo Stupar iz Ljubljane se je v soboto ob 6.20 peljal s „stoenko“ po magistralni cesti mimo Biča. Pri tem se je odločil za prehitevanje kolone vozil, ko je nasproti pripeljal tovornjak. Stupar se je skušal hitro uvrstiti nazaj v kolono, pri tem pa je avtomobil pričelo zanašati, zdrknil je na levo in trčil v skalni vsek in nato v betonski zid nadvoza. Pri silovitem trčenju se je Stupar hudo poškodoval, tako da je ranam že med prevozom v bolnišnico podlegel, laže ranjeni pa so bili tudi sopotniki, žena Jovanka, 8-letni sin Gorazd, sopotnik Boško Stupar, njegov 8-letni sin Igor ter 22-let-na Nevenka Grbič iz Ljubljane. Nihče ni bil pripet z varnostnimi pasovi Gmotno škodo so ocenili na 75.000 din. „začinila” z ukradenim žigom. Podobne stvari je počenjala tudi s svojo delovno knjižico, večkrat celo podpisala Franca Bega, načelnika oddelka za notranje zadeve, in še koga. Veliko laže bo njene nadaljnje podvige razumeti, če zapišemo, da je imela Bačerevičeva na voljo kar 18 uradnih (in ukradenih) žigov. Nič čudnega torej, če si je pri „Petrolu” lastila pravice o še domnevno neizkoriščenem letnem dopustu, popravila datum o prenehanju dela pri „Elektru” Novo mesto, „priredila” delovno knjižico itd. Zanimivo bo mogoče, daje obtoženka vsa kazniva dejanja priznala in jih tudi podrobno obrazložila. Kraje štampiljk gredo na rovaš trenutne nepazljivosti osebja. Tako je, kot je sama povedala, en žig vzela, ko je uslužbenka na oddelku za notranje zadeve gledala skozi okno, tistega v zdravstvenem domu, ki ga je uporabljala za pridobitev bolniškega sta-leža, je vzela bojda zaradi tega, ker ji je vedenje sester že dalj časa „šlo na živce” itd. Slej ko prej pa ostaja dejstvo, daje Bečerevičeva s pomoč- DEKLICA PADLA NA POKROV MOTORJA Zdomec Drago Mrzljak iz Duge Rese je v nedeljo popoldne vozil osebni avtomobil od Črnomlja proti Vinici, v Drenovcu pa je na cestišče pred avtomobil nenadoma stopila 10-letna domačinka Marija Perko. Voznik jo je s prednjim delom avtomobila zadel v nogo, nato pa je dekle odbilo na pokrov motorja. Marija se je poškodovala po glavi in kolenu. jo tako prirejenih uradnih listin dobila službo pri ljubljanskem Petrolu, dobila zveneč naziv „pravnik”, nič kolikokrat dvignila denar na bankah, se okoristila z bolniškimi domnevno neizkoriščenim dopustom in podobno. Prav zaradi tega sodišče pri odločitvi o krivdi obtoženke ni imelo težkega dela, nekoliko bolj le pri izreku kazni, saj je bilo potrebno za vsako kaznivo dejanje posebej odmeriti kazen, in je potem izreklo enotno sodbo dveh let in 8 mesecev zapora. Dodatne okoliščine, ki so vplivale na izrek kazni, so pogoji, v katerih je obtoženka odraščala in živela zadnja leta (razveza z možem), ne nazadnje pa je ostala tudi mati samohranilka. Seveda sodišče tudi ni moglo mimo obtežilne okoliščine, saj je obtoženka kazniva dejanja vztrajno ponavljala in bi lahko, če je pri delu ne bi zmotili delavci UJV, imeli neprimerno hujše posledice kot sicer. Sodba še ni pravnomočna. B.B. Triletno dekletce zgorelo v avtomobile Vanja ni znala odpreti vrat gorečega avtomobila Do hur’e družinske tragedije je prišlo v četrtek pri Frankovičevih v Vavpči vasi pri Semiču. Triletna Vanja se je tisti dan igrala pri hiši. Dekletce sta, ker mame ni bilo doma, čuvala dedek in babica. Okoli 12.30 je Vanja odšla v garažo in tam zlezla v avtomobil. Čeprav danes dokončni rezultati preiskave še niso znani, pa vse kaže, da se je pričela igrati z vžigalicami, pri čemer so se vnele prevleke. Vanja, ki je ob vstopu v avtomobil za seboj zaprla vrata, jih ni mogla več sama odpreti in je v strašnih mukah v plamenih tudi umrla. DNEVI SO JIM ŠTETI — Tako pravijo novomeški inšpektoiji o garažah, ki stojijo v neposredni bližini energetskih postaj. Primer Nad mlini (na posnetku), kjer je zaradi na črno postavljenih garaž onemogočeno redno vzdrževanje transformatorske postaje (levo), ki napaja bolnišnico, zdravstveni dom, dom upokojencev itd. Ob složbo, ker je bil bolan? Nerazumljivi odločitvi odbora za medsebojna razmerja in delavskega sveta pri /,Gorjancih" — Nihče ni upošteval zdravniškega potrdila Garaže ogrožajo preskrbo s tokom »Naselje" na črno postavljenih garaž Nad mlini bodo v kratkem porušili - Crne gradnje ovirajo redno vzdrževanje energetskih objektov Pisati o črnograditeljih in črnih gradnjah je res že nekam obrabljena tema, toda če se vsemu temu pridružijo še spoznanja in ugotovitve, kot na primer v stanovanjski soseski Nad mlini, potem ne gre več zgolj za problematiko črnih gradenj, pač pa še za vse kaj več S takšno odločitvijo „Gorjanci“ niso bili navdušeni in so iskali morebitne možnosti za uspeh na sodišču združenega dela SRS. Slednje pa njihovi pritožbi ni ugodilo in jo je zavrnilo kot neutemeljeno, zraven pa še pripisalo, da je morebitna ponovna uvedba disciplinskega postopka zoper Popova v „Gorjancih“ že zastarana in da se v vsem ostalem v celoti pritrdi odločbi novomeškega sodišča. TRČIL NAVZLIC < POSTAVLJENEMU TRIKOTNIKU V četrtek ob 1. uri ponoči je prišlo na magistralni cesti pri Čatežu do hude prometne nesreče. Milan Čalič iz Petrinje je okoli 21. ure obstal na cesti zaradi okvare, dobre štiri ure zatem pa je, čeprav je Čalič postavil varnostni trikotnik in prižgal pozicijske luči, trčil vanj drug tovorni avtomobil, ki ga je pripeljal Iztok Zadel iz Brinja pri Grosupljem. Trčenje je bilo tako silovito, da je kabino tovornjaka povsem zmečkalo in so hudo poškodovanega Zadela le s težavo rešili iz pločevine. Gmotno škodo so ocenili na 500.000 din. S TUJIM AVTOM V SMRT V nedeljo popoldne je Franc Božič iz Dola pri Litiji tako gnal avto zdomca Marjana Preskarja iz Podgorja pri Pišecah 10, da ga je v dvojnem ovinku pri Pišecah zaneslo v levo s cestišča v drevo. Avto se je dobesedno ovil okrog drevesa. Božič je zaradi hudih poškodb umrl na kraju nesreče. Na avtomobilu je za 100.000 dinaijev škode. Izkazalo se je, da je vozil brez vozniškega dovoljenja in celo pod vplivom alkohola. Ugotovljeno je bilo tudi, da je Preskarjev avto vzel samovoljno. Danes ni nobena skrivnost, da je celo naselje garaž ob transformatorski postaji Nad mlini postavljeno na črno. Nanje se dolga leta ni nihče kaj prida oziral, danes pa postajajo vse glasnejše zahteve novomeških inšpektorjev,, naj se garaže odstranijo. Kdo se bo začudeno vprašal, čemu sedaj po petih letih tolikšna naglica. Odgovor je kratek. Omenjene črne gradnje resno ogrožajo nemoteno vzdrževanje energetskih postaj, kar velja še posebej za transformatorsko postajo Nad mlini katere priključki in vod so v zemlji prav GOZD ODPELJAL S SEBOJ V noči na 1. april so imeli v drevesnici GG v Podturnu na delu „veliko ribo“. Potem ko je sprva marsikdo pomislil na prvoaprilsko potegavščino, so se obrazi le pričeli resnitl Kajti izginilo je preko 1.000 smrekovih in 50 macnesovih sadik, starih 4 leta. Ni potrebno veliko domišljije, da se ugotovi, da je moral biti tat motoriziran. Zato toliko bolj čudi da je brez posebnih težav opravil svoje delo in da so na vprašanja miličnikov skorajda vsi po vrsti kazali nevedne obraze. PEŠEC HUDO POŠKODOVAN V četrtek okoli 17. ure je prišlo do prometne nesreče na lokalni cesti v Vrbini pri Krškem. Sopotnik v osebnem avtomobilu Mubib Čatič iz Velike Kladuše je namreč ob izstopu iz vozila prečkal cesto, ko je za njim pripeljal z osebnim avtomobilom Franc Kodrič iz Črešnjic pri Cerkljah. Zaradi neprevidnosti je slednjega zadel, pri čemer je Čatič dobil hude poškodbe in so ga prepeljali na zdravljenje v brežiško bolnišnico. pod omenjenimi garažami Da inšpektorji s svojimi zahtevami po odstranitvi teh objektov mislijo zelo resno, pove že sam podatek, da omenjena transformatorska postaja Nad mlini napaja bolnišnico, zdravstveni dom, dom upokojencev, kompleks stanovanjskih zgradb itd. in da morebiten izpad električne energije na tem energetskem objektu pomeni sočasno izpad na vseh omenjenih objektih. In zaradi neprimernih, da ne zapišemo nemogočih, razmer za redno vzdrževanje lahko do takšnega izpada na tej ključni tramsforma-torski postaji pride vsak čas. Da pa se ne bomo vrteli samo okoli primera Nad mlini, zapišimo, da novomeški energetski inšpektorji vztrajajo pri zahtevi (ki jo je seveda treba pozdraviti), naj se v najkrajšem času odstranijo črne gradnje v bližini energetskih postaj po vsej Dolenjski Vzrokov za to je namreč več kot dovolj. B. BUDJA OMARE PADLE S TOVORNJAKA V petek popoldne je Stanislav Muhič iz Podgozda pri Dvoru vozil tovornjak „Avtoprevoza“ iz Ivančne gorice s tremi razdelilnimi električnimi omarami V križišču v Vavti vasi so se omare, ki niso bile pritrjene, nagnile in pri zavijanju padle s tovornjaka. Dve sta bili močno poškodovani, potrgala pa se je tudi električna oprema. Škodo so ocenili na 500.000 din. Z AVTOMOBILOM ZADEL PEŠCA - Prejšnji ponedeljek se je Dragutin Štubljar iz Kašta peljal z osebnim avtomobilom po Tovarniški cesti v Metliki Pri tem je z vozilom zadel Nikolo Galinaca iz Carja, ki je bil tedaj s skupino pešcev na cesti, ko so odhajali z dela v „Beti“. Poškodovanega Galinaca so marali prepeljati v novomeško bolnišnico. CESTO PREČKAL PRED AVTOMOBILOM — Novomeščanka Biserka Hoič se je prejšnji ponedeljek peljala z osebnim avtomobilom po Partizanski cesti v Novem mestu proti križišču v Kandijl Tam pa je tik pred avtomobilom prečkal cesto Novomeščan Janez Rihar, ki gaje voznica zbila na tla. Pešec je bil laže ranjen in so mu pomoč nudili v novomeški bolnišnici VOZIL PO LEVI STRANI CESTE - V četrtek popoldne je Josip Krajačič iz Straže peljal tovornjak iz Novega mesta proti domu, ko mu je v ovinku pri Brodu po levi pripeljal nasproti z osebnim avtomo- bilom Ljubljančan Bruno Žnidar. Vozili sta trčili, pri čemer je Žnidar dobil nekaj prask in odrgnin, materialno škodo pa so ocenili na 70.000 din. ZAVILA V DESNO IN ZBILA PEŠCA — V petek dopoldne je 73-letni Josip Gršič iz Mišičev pri Ribniku pešačil ob desnem robu Ulice na trg v Metliki Za njim je pripeljala voznica osebnega avtomobila nemške registracije, zdomka Katica Zvonkovič, in zavila v desno, pri tem pa je zadela pešca in ga zbil* na tla. Gršič je bil laže ranjen in so mu pr/o pomoč nudili v ZD Metlika. KLJUB ZAVIRANJU JO JE ZADEL — V soboto zvečer se je Franc Ilar iz Stranske vasi pri Novern mestu peljal z osebnim avtomob*-lom od Karteljevega proti Novem11 mestu. V Bučni vasi je pred avtomO" bilom prečkala cesto 21-letna Bork2 Rojak iz Velike Bučne vasi. NavzJlC zaviranju jo ie zadel in zbil na tla? Rojakova je bila laže ranjena in soj nudili prvo pomoč v novomes*1 bolnišnici ČETRTKOV INTERVJU m . , v vVt'- ! ■ i občinah, je v treh tozdih propadel. O tem je tekel pogovor z direktorjem GG inž. Jožetom Petričem, kije zmešnjavo takole pojasnil: „Pri nas je 670 zaposlenih in imamo med volivci še 300 kmetov kooperantov, članov Inž. Jože Petrič: „V skupnem interesu je, da se Vrtnarija čimprej preseli in začne delati na novi lokaciji pri šmihelskem potoku." TOK. Prvič se je referenduma udeležila velika večina, za združitev z Vrtnarijo pa so bili povsod, razen v treh tozdih: pri Gradnjah, v tozdu Črnomelj in TOK No vo mesto s pripombo, da so bili kmetje v TOK Novo mesto že prvič za.“ Referendum ste že čez nekaj dni ponovili. Je to v skladu s predpisi in zakaj je prišlo do ponovnega glasovanja? »Pregledali smo statut, kjer piše, da se lahko glasovanje ponovi, če dajo v treh dneh delavci ugovor na pravilno izvedbo referenduma. primer m bila komisija po polna in delala je zelo po domače. Skoro isti primer je bil tudi v TOK in v tozdu Črnomelj. Prav zaradi tehničnih pomanjkljivosti je referendum propadel. Prišlo pa je tudi do napačnega informiranja ljudi ob izpolnjevanju glasovnic, kar je res samo tehnična napaka. Vrh vsega obstaja še sum, da so ponekod vplivali rta delavce pri določitvi." — Kakšen je bil uspeh ponovljenega glasovanja? „3., 4. in 5. aprila smo v vseh treh tozdih, kjer so bile ugotovljene pomanjkljivosti, glasovanje ponovili, izid pa je bil naslednji: v tozdu Gradnje je bilo 59 odst. volilcev „za“, v tozdu Črnomelj 66 odst. volilnih upravičencev in v TOK Novo mesto 72 odst. glasov „za“. Skupen rezultat referenduma je zdaj 61 odst. za združitev Vrtnarije." — Kaj pa zdaj? „Zdaj bomo postopoma in čimprej pripravili vse potrebno, da bo združitev zaživela tudi v praksi. Naj omenim kot prvo skupno nalogo: prijavo kredita pri Ljubljanski banki za investicijo pri prestavitvi Vrtnatjje. Ker je investicija v občinski resoluciji in je važna za vse mesto, upamo, da bomo kredit dobili in začeli graditi novo vrtnarijo v Šmihelu. Pripravljalna dela že izvajamo." R. B. NOVA PODOBA VRH GRMA - IMV pospešeno dela pri urejanju okolice grmskega gradu. Videti je, da bo veliko parkirišče kmalu gotovo in ozelenjeno. Zaradi zaprte ceste pa postajajo prebivalci Gotne vasi nestrpni, ker je peš pot ob glavni cesti nevarna. IMV mora po pogodbi do junija letos zgraditi pločnik. Bo? (Foto: R. Bačer) V komunali samo najnujnejše Komunalna skupščina je sprejemala bistveno okrnjeni letošnji program del 4. aprila so delegati obeh zborov komunalne skupščine »glodali kost, ki je za vse premajhna", kot je nekdo dejal v razpravi. Odločili so o programu, kije bil bistveno manjši od tistega,ki so ga obravnavale delegacije pred sejo. Že po tistem, ko so razposlali gradivo za skupščino, se je ugotovilo, da prihodkov sploh ne bo toliko, kolikor so računali sprva, zato so delegati pri vhodu v dvorano dobili nov predlog programa del v dveh inačicah. Po daljši razpravi, v kateri so imeli pripombe delegati iz Birčne vasi, Podgrada, Gabija, Škocjana, Šmihela, Uršnih sel, Gotne vasi, Mačkovca in iz nekaterih delovnih organizacij, so sicer z večino glasov prisotnih izglasovali predloženi program, ki bo držal v prvi inačici To pomeni, da bo 83.433.000 dinarjev (brez vodovodov in kanalizacije) porabljc .ih predvsem za nujna dela, sko o povsem pa so črtana sredstva 7± naloge prednostnega pomena. Druga inačica pa je bila sprejeta pogojno. Če bodo dotekala sredstva iz 1-odstotnega prispevka tozdov, bo možno najeti še 30.800.000 din posojila in s tem bi financirali nekaj večjih del, po- membnih za vso občino: za ureditev odlagališča odpadkov v Leskovcu in urejanje pokopališč a, ureditev tržnice in nekaj del na urejanju Ceste herojev itd. Če sredstev iz delovnih organizacij ne bo (slabe izkušnje!), potem vsa ta dela za letos odpadejo, čeravno so ovrednotena kot naloge prednostnega pomena. Ostala bodo samo sredstva za nujne gradnje in modernizacije cest na podeželju in v mestu, za vzdrževanje makadamskih cest, mostov in semaforov pa za dejavnost krajevnih skupnosti Delegati pa so se razšli tudi z največjim vprašanjem: če je bil program sploh veljavno izglasovan, ker je glede na nejasno določilo statuta potreben posvet s pravniki. Če velja, da mora odločati več kot polovica vseh delegatov, potem je bila sklepčnost premajhna, če pa velja, da . odloča nad polovico prisotnih delegatov, potem bo glasovanje veljalo. Prostovoljno za uvod „Novogradovci" rešujejo položaj s prostovoljnim delom Delavci novomeškega gradbenega podjetja Novograd, ki jih od 26. marca vodi začasni organ, že iščejo poti, po katerih bi se izvlekli iz gmotnega polo- Najprej poravnati dolgove V Šentjerneju predlagajo, naj bi krajevne skupnosti pri izvajanaju komunalnih del po lastni presoji najemale izvajalce — Zakaj plačevati draže, ko bi šlo ceneje? Ko so pred kratkim predstavniki krajevne skupnosti Šentjernej z delegati obravnavali komunalno problematiko, so ugotovili, da bi Se dalo marsikaj holje urediti, če bi imele krajevne skupnosti bolj proste roke. Predvsem se Šentjernejča-nom zdi nujno, da bi delovne organizacije poravnale dolgo-■ ve do komunalne skupnosti, ker sicer zavirajo celotno komu- SKORO TRETJINA V CELODNEVNI ŠOLI Po zadnjih podatkih obiskuje v letošnjem šolskem letu v novomeški °bčini osnovne šole 7.176 učencev v 284 oddelkih; od teh je 55 oddelkov celodnevne šole. Razen tega je "a šolah še 15 oddelkov podaljšanega bivanja. Izračunali so, da je letos v celodnevno šolo zajetih že 20,8 odst učencev, v podaljšano bivanje Pa nekaj nad 5 odst., tako da je v celodnevnih oblikah šolanja vsega skhpaj že 26 odstotkov vseh šoloobveznih otrok. Vsekakor je bil zadnji aVe leti glede tega dosežen velik Papredek. lani pogozdenih 205 HEKTAROV Gozdno gospodarstvo Novo me-jO je v preteklem letu opravilo za milijonov dinarjev raznih j^zdnogojitvenih del. Pogozdenih je j.0 205 hektarov površin, kar je za odst. več kot v letu 1978. Za uradovanje je bilo porabljenih ^1*0 600.000 sadik, od tega presto smrekovih, nekaj p a macesne- lil 1lo4n,ff* a* * A .. H « a 1 .a asa a 1 7 ,Q. m listavcev ter duglazije. Za jjJChje in varstvo gozdov je bilo v '42 n nem sektorju porabljenih čez a.. ‘900 ur, v zasebnem sektoiju pa (jjcnje in varstvo gozdov je bilo v I . colrtnriii nnrohlionih /(«■> !42-00( 0brih 51.000 ur. nalno urejanje po dogovorjenem planu. So proti najemanju kreditov na veliko, s katerimi se *kuša nadomestiti izpad sredstev, kajti kaj kmalu bo prišlo do tega, da denarja ne bo več moč vračati. Pripombe pa imajo zlasti glede visokih cen komunalnih storitev pooblaščenih delovnih organizacij, češ da imajo kot organizacije posebnega družbenega pomena monopolni položaj in se temu primerno tudi vedejo. Naslednja pripomba je očitek, da se veliko preveč komu nalnih sredstev porabi .za urejanje mesta in premalo za krajevne skupnosti, saj smatrajo, da razmerje 70:30 odstotkov nikakor ni v redu. Pri urejanju pločnikov, asfaltiranju cest, napeljavi vodovoda in podobnih delih pa bi po mnenju Šentjernejčanov krajevne skupnosti morale imeti bolj proste roke glede izbire izvajalcev del. Praksa je pokazala, da so ponekod za ista dela dosegli tudi polovico nižjo ceno. Delegati so dokaj ostro kritizirali tudi predlog pravilnika za izračun in določitev obveznega prispevka, ki ga morajo plačati odjemalci vode pred priključitvijo na vodovod in kanalizacijo. Ker gre v predlogu za znatno višje cene, so menili, da vtem ni izhod za nastale težave, marveč da je iskati druge rezerve. ZADRUGA BO POVEČALA HMELJIŠČA Da bi bila proizvodnja hmelja donosnejša in zaokrožena, so v novomeški zadrugi sklenili hmeljeve nasade povečati od zdajšnjih 23 hektarov na 35 hektarov. Odločili so se za sorto avrora, ki bo najbolj ustrezala dolenjskim razmeram- Sadike so že naročili v’Žalcu. Najprej bodo doma sadike ukoreninili, jeseni pa posadili na stalno mesto. Do takrat bodo postavili leseno žičnico z vešall žaja, v katerem se že nekaj časa nahajajo. 5. aprila so na vseh gradbiščih, ki so bila v zaključni fazi, organizirali delovno akcijo za vse člane kolektiva. Štirideset »novogradovcev" je čistilo okolico in planiralo teren pri vodovodu Zagradec—Žužemberk, prav toliko pa jih je bilo na cesti Leskovec-Suhadol. Dvajset članov kolektiva je pomagalo zaključiti dela pri vodovodu v Mirni peči, preostali pa so delali na četrtem delovišču pri vodovodu Ratež-Brusnice. Poleg tega so na delo odšle tudi strokovne ekipe in opravile zaključna dela na mostu v Meniški vasi, na gradbišču Žibertov hrib in na hali PTT. Za Tozd Gradbeništvo je bila ta sobota delovna, vendar so sklenili, da jo bodo prestavili na naslednjo. Delali so tudi »vrtnarji", ki menda delajo vse sobote, za rešitev nastalega -položaja, pa so že namenili en neplačan dan. Velika udeležba na akciji in uspeh (v soboto so s prostovoljnim delom zaključili kar štiri gradbišča) kažeta, da so v Novogradu pripravljeni reševati svoj nezavidljiv položaj. J. P. HORUK ZA BOLJŠI JUTRI — Zadnjo soboto so ponovno oživela Novogradova delovišča. Zaključnih del so se s prostovoljnim delom lotili prav vsi. Največ se jih je potilo v Zagradcu (na sliki). (Foto: J. Pavlin) V želje krajanov in posameznih področij je bil letos napravljen carski rez, ki bo mnoge prizadel. Vseskozi pa so delegati poudarjali, da bi morali zagotoviti več sredstev za tista dela v krajevnih skupnostih, h katerim občani sami prispevajo velik delež, ker se na tak način družbeni dinar oplemeniti Ob sprejemanju lanskega zaključnega računa pa je bilo občitno, da je bilo sicer opravljenih po vrednosti več del, kot je bilo načrtovano, da pa je kljub temu cela vrsta v planu zapisanih gradenj ostala na papirju. Zaradi podražitev! In največ pripomb s terena je bilo zato, ker so svojčas njihove potrebe in želje že bile zapisane, zdaj pa ponekod niti zapisano ni več. Denarja ni in nima smisla iz letošnjega plana delati spisek želja, če se že vnaprej ve, da iz moke ne bo kruha. R. B. POPRAVEK Pretekli teden je v dveh sestavkih na novomeški strani tiskarski škrat spreminjal funkcije. V sestavku »Najmanj so krivi delavci” je napisano, da je eden od treh članov začasnega organa v Novogradu Jože Florjančič, dosedanji podpredsednik občinske skupščine, v resnici pa je bil podpredsednik izvršnega, sveta občinske skupščine Prav tako pa so bili v poročilu o novem izvršnem svetu štirje razrešeni podpredsedniki izvršnega sveta občinske skupščine navedeni kot predsedniki OČISTILI ŠENTJERNEJ 90 članov mladinske, pionirske in taborniške organizacije se je zbralo na očiščevalni akciji, ki jo je organiziral taborniški odred Samotni hrast. V štirih urah smo očistili bregove potokov Kobile in Kaludr-čka ter Šentjernej. Na popoč so nam priskočili tudi mentorji organizacij in člani »Zelenega planeta”. Akcija je uspela bolj, kot smo pričakovali. MATEJA CEKUTA Zakaj rekli „DA” V vaseh, ki spadajo v krajevno skupnost Straža, je bil pretekli teden na referendumu izglasovan samoprispevek v korist javnih del na domačem območju. Večina krajanov se je odločila za 1 -odstotni samoprispevek od osebnega dohodka, kaj pa bodo s pomočjo teh sredstev izboljšali so novedali: FRANC IVANETIČ, predsednik krajevne skupnosti Straža: »Imamo vrsto težav, sredstev pa premalo, zato smo se odločili za samoprispevek, ki bo pospešil uresničitev srednjeročnega programa na področju komunalnih del. Do leta 1985 bo branih okrog 17 milijonov dinarjev. Razen 400.000 din, ki jih bomo porabili za ureditev prostorov za krajevno skupnost v novem gasilskem domu, bo šlo v glavnem vse za ceste, kanalizacijo in razsvetljavo. Naj več ja investicija, 9 milijonov dinarjev je gradnja ceste od Straže preko Hruševca in Sel do Zaloga, od tam pa se povezuje na Ceščo vas in Novo mesto.” MILKA DULAR iz Jurke vasi: »V naši vasi je bilo 80, odstotkov krajanov za samoprispevek, s katerim bomo uredili kanalizacijo, telefon in razsvetljavo. Krajani si želijo predvsem telefon, da bi lahko poklicali ppmoč, ki je večkrat potrebna zlasti starejšim in otrokom. Nujna pa je tudi javna razsvetljava. STEFAN KOVAČ, upokojenec iz Vavte vasi in predsednik KO ZZB NOV: »Za Vavto vas. bo zlasti pomembna tako imenovana šolska cesta. Po domače rečemo Rožmarinova ulica, slabi poti, ki vodi zdaj mimo hiš do šole, ni pa primerna za javni R. B. m prevoz!* Novomeška kronika Cez jamo do trgovine - Mercatorjeva samopostrežba v Kan-diji (nasproti IMV) ima lep dohod z mestne strani, iz žabjevaškega konca pa moraš do trgovine sicer po cesti, ki pa tega imena ne zasluži Ob dežju je potrebno z vozilom če2 pravo jezero, sicer pa čez jamo, ki bi jo vsaj začasno lahko zapolnili DO CESTE ZALOŽENI - Daje Bršljin res mestno skladišče in odlagališče, lahko vidi vsak, ki se pelje po glavni cesti skozi naselje. Pred javnimi skladišči in zraven carine so do cestišča naloženi razni zaboji pa vsakovrstno blago, ki ne more pod streho. Še dobro, daje vsaj ograja in da imajo čuvaje ... BODO RINILI TUDI NOTER? - Pred Ljubljansko banko je kar lepo okolje s pločnikom, ki p a je vselej zaseden z avtomobili Čedalje več jih je, ki rinejo z vozili prav na ta prostor, tako da niti stopnic ni videti 4:2 ZA DEČKE — Minuli teden je bilo v mestni porodnišnici rojenih 6 otrok. Rodile: so jih: Marja Skupek iz Kolodvorske 2 - Tamaro; Marija Sere iz Koštialove 30 — Jureta; Ljubica Murn iz Ulice talcev 4a - Aleša: Helena Zupančič s Kurirske poti - Alena; Lučka Pavlin iz Ulice Milana Majcna 9 - Matevža in Ljubica Strnad s Ceste herojev 30 - Barbaro. BANAN JE ZMANJKALO - Ponedeljkova tržnica je bila običajno dobro založena, le banan, ki jih je bilo v Novem mestu izjemoma dobiti vse doslej, je zmanjkalo. Veliko zanimanje, je bilo za razne sadike, predvsem za zgodnjo solato in rožice vseh vrst. Jajca so bila po 3 do 3,5 din, sicer pa se cene od prejšnjega tedna niso spremenile. . aprila 1980 Ena gospa je rekla, da sicer ni nevoščljiva nobenemu od 66 občanov, ki so lani zaslužili tudi čez 3 stare milijone na mesec, da pa jo zanima, v koliko urah so delo opravili. Dan jih ima namreč samo 24 ... Sole brez ..socialnih razlik” Prednostna lista urejanja šol s pomočjo samoprispevka? — Cilj: vsem učencem in] učiteljem v občini zagotoviti enake možnosti za delo — Povsod telovadnice in kuhinje Ker v črnomaljski občini tako rekoč ni niti ene šole, ki ne bi bila potrebna dozidave, razširitve, ureditve kabinetov, kuhinje, telovadnice ali česa drugega, je pred referendumom za uvedbo novega krajevnega samoprispevka treba določiti, katere gradnje s področja osnovnega šolstva in otroškega varstva imajo prednost in katera dela bodo.pri posameznih šolah opravili. Vso zadevo so v občini pre- Prvi kriterij je število otrok, tresli s štirih različnih ''idikov. Že sedaj so „za” Podpora pripravam na referendum v vseh KS v črnomaljski občini Konec prejšnjega meseca se je javnih razprav, v katerih je beseda tekla o novem krajevnem samoprispevku, udeležilo več kot tri tisoč črnomaljskih občanov; javne razprave o tem vprašanju so pripravili v vseh krajevnih skupnostih in kar na 42 zbornih mestih, vodili pa sojih člani širšega političnega aktiva občine. Povsod so podprli predloženi program gradnje objektov s področja šolstva in otroškega varstva ter višino prispevne stopnje, 1,5 odstotka. Poleg vsestranske podpore za uvedbo novega samoprispevka se je v javni razpravi oblikovalo tudi več predlogov pa tudi vprašanj, ki zadevajo nadaljnji razvoj krajevne skupnosti in posameznih vasi. Seveda pa so največ pozornosti na teh zborih posvetili delom, ki jih bodo financirali z bodočim samoprispevkcM. Povsod so se zavzeli za dosledno spoštovanje sprejetega programa gradeč in prednostnega reda, prav tako pa tudi za smotrno porabo s samoprispevkom zbranega denaija; pri tem so imeli v mislih zlasti čas gradnje, boljši nadzor, o morebitnih spremembah sprejetega programa pa mora biti zadnja beseda rečena na ponovnih javnih razpravah. Številne pripombe, predloge, mnenja ter vprašanja s teh razprav, ki se tičejo posamezne krajevne skupnosti oziroma vasi, pa je SZDL posredovala ustreznim službam in organom, zlasti izvršnemu svetu občine, upravnim organom, interesnim .kupnostim, PTT, Cestnemu podjetju, Elektru, komunalni skupnosti in še nekaterim. Od tu je sedaj treba pričakovati odgovore oziroma'konkretno reševanje posameznih problemov. drugi prizadevanje za hitrejši napredek manj razvitih krajevnih skupnosti, upoštevali so tudi smotre splošnega ljudskega odpora, po katerih bi bilo napačno vse šolstvo osredotočiti v občinskem središču, marveč je potrebno tudi manjše šole obdržati in razvijati. Zato ukinitev šol nikakor ne pride v poštev, saj ukinitev šole poleg drugega slabo vpliva na razvoj celotnega kraja, zlasti na kulturnem pa * tudi ekonomskem področju. Četrti vidik pa je celodnevna šola, ki za sedaj deluje le v Semiču. Vsak od teli kriterijev sam zase bi dal drugačen vrstni red. Pri upoštevanju vseh vidikov pa se je izoblikovala tale prioritetna lista: šola v Dragatušu, delno v Črnomlju in Semiču, nato ureditev šole v Starem trgu in O DELU V OBČINSKI UPRAVI Danes bo v Črnomlju izredna seja občinske konference Zveze komuni-, stov. Na dnevnem redu sta samo dve točki, a ti toliko pomembnejši. Ta-ko bo beseda tekla o gospodaijenju v občini v prvih letošnjih mesecih, obravnavali pa bodo še poročilo delovne skupine, ki je delovala v občinski upravi. SZDL O STABILIZACIJI Na jutrišnji seji občinske konference SZDL v Črnomlju bodo ocenili dosedanji potek javnih razprav v okviru priprav na referendum za nov samoprispevek. Govor bo še o stabilizacijskih prizadevanjih v občini, žirija za podelitev občinskih priznanj Osvobodilne fronte pa je pripravila predlog za letošnje nagrajence. DA BO NJIM LEPŠE - V Črnomlju že nekaj časa govorijo o potrebi po dveh osnovnih šolah, vsekakor pa je treba čimprej urediti vsaj to, da bo večina otrok imela enoizmenski pouk. To pa bo moč doseči le s pomočjo novega samoprispevka. ČRNOMALJSKI DROBIR NAJEMNINA ZA TlSlNO - O radiu Bela krajina se v Črnomlju že lep čas govori, samo radio sam še ni nič spregovoril, niti šepetaje. Kljub tej tišini pa je radio ali vsaj želja po njem še živa, o čemer priča tudi račun za najemnino za prostore radia, ki znaša točno 2.652 dinarjev na mesec. Se dobro, da je radio še brez glasu, sicer bi spričo teh stroškov morda že pripravljal teren za povišanje naročnine... „PREBUKIRANI” GLEDALCI -Kako si ljudje žele domačih gledaliških predstav, je pokazala tudi uprizoritev komedije „Sčuke pa ni” črnomaljske dramske skupine. Črnomaljci so do zadnjega kotička napolnili dvorano kulturnega doma, prišlo je celo do tega, da sta imela po dva vstopnico za isti sedež. „Pre-bukirani” so se pač morali zadovoljiti s pomožnimi sedeži, kar pa ni skalilo veselja, da po dolgih letih na odru spet gledajo domačine. Zaradi velikega zanimanja bodo v soboto igro v Črnomlju ponovili. otroškega vrtca v Črnomlju. Takoj zatem pa se bo treba lotiti dograditve šol v Vinici, Črnomlju in Semiču ter preureditve podružničnih šol. Tako bi s potrebnimi dograditvami s pomočjo samoprispevka do konca prihodnjega srednjeročnega obdobja vse matične šole v občini v večji meri prešle na enoizmenski pouk; dvoizmenski bi bil deloma le še v Črnomlju in Vinici. Prav tako bi imelj povsod urejene telovadnice in kuhinje. Z vsem tem pa bi v veliki meri izpolnili, kar so za to področje zapisali v smernice za sestavo družbenega plana občine: vsem učencem in učiteljem v občini, ne glede na to, ali živijo v občinskem središču ali odmaknjeni krajevni skupnosti, zagotoviti enake možnosti za delo. A. BARTELJ USPOSABLJANJE TERITORIALCEV Pouk in vzgoja teritorialne obrambe v črnomaljski občini poteka po programu. Pred kratkim so v enoti Antona Miheliča uspešno opravili Večdnevno usposabljanje. Predsednik komiteja za SLO in DS je pripadnikom teritorialne obrambe gpvoril o sedanjem položaju v svetu doma’ J. DRAGOŠ VEDNO AKTUALNO - V okviru tedna gledališča so domače gledališke skupine pripravile predstave v Črnomlju, na Butoraju, v Adlešičih, Vinici in Semiču. Najdražje so vstopnice prodajali v Semiču, kjer so igralci KUD Jože Mihe!čič naštudirali Molierovo komedijo „Na-mišljeni bolnik”. Če dobro premislimo, res ni čudno, da so bile prav za to predstavo vstopnice najdražje, saj kar naprej tarnamo, koliko nas stanejo številni namišljeni bolniku NE GLEDAJO NA URO - V pisarni črnomaljskega društva upokojencev ne gledajo na uro in marsikdaj Raztegnejo” uradni čas. Raznih pojasnil in uslug ne dajejo samo svojim članom, marveč se v pisarni oglašajo tudi upokojenci iz sosednjih občin, pa tudi taki. ki so šc v delovnem razmerju, tu ne dobijo samo vseh potrebnih pojasnil in odgovorov, marveč jim pomagajo tudi pri uveljavljanju njihovih pravic. Na vidiku urejene parcele Zazidalni načrti za Črnomelj, Semič in Vinico — Tudi,parcele za vikende Ne samo v Črnomlju, ampak tudi v drugih večjih krajevnih središčih v občini je povpraševanje po urejenih gradbenih zemljiščih tako rekoč iz dneva v dan večje. Zato se občinska komunalna skupnost zavzema, da bi se letošnjem letu lotili izdelave več zazidalnih načr.ov. Tako naj bi po tem predlogu izdelali zazidalni načrt za individualno gradnjo na Čatdaku. Prav tako je za tako gradnjo primemo območje nad Butorajsko cesto in cesto Črnomelj-Adlešiči, kjer že stoji nekaj individualnih hiš. Tudi to območje, tako kot Čar-dak, je za kmetijstvo manj pomembno in komunalno dobro opremljeno, na njem pa bi lahko stalo okoli 30 hiš. Na zemljišču nad črnomaljsko železniško postajo bo zraslo 15 do 20 novih zasebnih hiš, za kar so že naroči- li zazidalni načrt. Tudi v Loki bi po tem predlogu sedanji zazidalni načrt za Rdeči hrib razširili proti Kočevju in tako dobili še kakih 30 lokacij, na katerih naj bi stale predvsem montažne hiše. Tudi to zemljišče je za kmetijstvo manj pomembno. Tudi v Semiču se otepajo s pomanjkanjem urejenih lokacij za stanovanjske hiše. V bodočem zazidalnem načrtu bo za zasebno gradnjo na voljo zemljišče pod kulturnim domom v smeri proti Vavpči vasi. Vinica, ki se že leta otepa s kroničnim pomanjkanjem gradbenih parcel, naj bi dobila zazidalni načrt za 10 do 15 hiš, medtem ko so za naselje vikendov pri Učakovcih že naročili zazidalni načrt. Z gradnjo počitiniških hišic ob Kolpi oziroma z lokacijami zanje imajo na občini nasploh težave, zato bo tudi za to vrsto gradnji: treba slej ko prej izdelati ustrezne zazidalne načrte; to velja zlasti za območje Gribelj in Adlcšičcv. Precejšnje težave z gradnjo imajo tudi v Tribučah. Da bi uskladili želje tamkajšnjih prebivalcev ter splošne! urbanistične interese, bo treba za to naselje čim prej izdelati najp:ej podroben urbanistični red. Vede*i pa je treba, da je iz delava zazidalnih načrtov draga in precej dolgotrajna zadeva, zato se bo treba, po tehtnem premisleku seveda, odločiti za prednostni vrstni red pri izdelavi teh res potrebnih in pomembnih dokumentov. A. B. '■-nr-A - ' ' v. OSEBNE DOHODKE V OKVIRE Po podatkih SDK so v glavnem vsi tozdi in druge organizacije v metliški občini v svojih letnih planih pravilno načrtovali rast osebnih dohodkov glede na rast dohodka. Po oceni izvršnega sveta je le nekaj primerov, da je rast osebnih dohodkov načrtovana previsoko; te bo izvršni svet obravnaval posebej in zahteval, da uskladijo delitvena razmerja. Seveda bo izvršni svet skozi vse leto spremljal uresničevanje zastavljenih delitvenih razmerij. BO DO KONCA MESECA? - Medtem ko so dela v sami stavbi nove šole v Podzemlju v glavnem končana, čaka izvajalce še zunanja ureditev. Po že nekajkrat premaknjenemu roku otvoritve naj bi sedaj šolo dokončno odprli 25. aprila, za dan podzemeljske I šole. Tretje desetletje samoprispevka Priprave na referendum za nov samoprispevek, s katerim naj bi v petih letih zbrali več kot 40 milijonov dinarjev, vrednost predlaganih del pa presega 340 milijonov dinarjev Letos se v metliški občini izteka krajevni samoprispevek, hkrati pa gre h koncu že drugo desetletje neprekinjenega plačevanja samoprispevka v tej občini. Prav samoprispevku gre v veliki meri zasluga, da so v občini na področju negospodarskih dejavnosti naredili v tem času res velik korak naprej. Seveda pa so potrebe na po- 1985. Razen za drugo polovico dročju negospodarstva še velike in vedno znova se kažejo nove. Zato so v občini že začeli priprave na referendum za novi samoprispevek za obdobje od 1. julija letos do konca junija Dopust namesto uvoženih surovin Težave pri uvozu ovirajo proizvodnjo v Beti Kot so pričakovali, so težave pri uvozu v metliški občini najbolj prizadele prav največjo delovno organizacijo, Beti, še posebej pa njen tozd Kodranka in volna, ki je, kar se surovin tiče, vezan v veliki meri na uvoz. Medtem ko je v prvih dveh letošnjih mesecih potekala proizvodnja po planu, so se težave začele marca. V Kodranki je od 10. marcu tako rekoč vsak od okoli 200 zaposlenih delavcev moral za šest dni na dopust, ker so zaradi pomanjkanja surovin delali le s polovično zmogljivostjo. Poleg tega so morali nekaj delavcev premestiti v druge tozde Beti Posledice vsega tega pa se bodo v kratkem pokazale tudi drugje. Tako bo zaradi zmanjšane proizvodnje v Kodranki pričalo primanjkovati materialov v drugih tozdih. Povrhu vsega pa je že sedaj jasno, da bo dovoljena količina uvoženih surovin za drugo trimesečje ?lede na načrtovano proizi dnjo zadostovala le za dva meseca. Kako bodo delali junija, pa za sedaj še nikomur ni znano. Bolj ali manj prisilen dopust vsekakor ni rešitev. Vedeti je treba tudi, da je konfekcijska proizvodnja v prvem trimesečju tekla gladko zato. ker je imela še lanske zaloge materiala, v drugem trimesečju pa tudi tu pričakujejo težave v proizvodnji Da je negotovost še večja, se je tem težavam pridružil še en resen problem: plačevanje tujim dobaviteljem, ki je zelo oteženo, zato se zastavlja vprašanje, kolilco časa bodo ti dobavitelji pripravljeni pošiljati potrebne surovine ob nerednem plačevanju. Žal pa tudi oskrba z domačimi surovinami ni do sti boljša, Domači dobavitelji zahtevajo od kupca devizni delež, kajti tudi oni morajo uvažati; če pa kupec ne more dati deviz, „navijejo ceno v dinarjih. To že meji na izsiljevanje, ki pa krepko načenja že tako majhno akumulacijo. Vsekakor bo na tem področju treba narediti red, in to na pamet e, i in sprejemljiv način. A.B. letošnjega leta, ko naj bi samoprispevek plačevali po stopnji 1,5 odstotka, predlagajo, naj bi ta stopnja znašala dva odstotka. Tako bi se zbralo več kot 40 milijonov dinarjev, kar bo osnova za pridobitev ostalih potrebnih sredstev za izvedbo predlaganega programa. Po tem programu naj bi v naslednjem srednjeročnem obdobju s pomočjo samoprispevka uredili oskrbo s pitno vodo; pri tem gre zlasti za ureditev zajetja Krupice in sanacijo sedanjih zajetij ter napeljavo glavnega cevovoda za krajevne skupnosti Drašiči, Jugorje, Dobravi-ce in Podzemelj. S samoprispevkom nameravajo tudi modernizirati Cesto XV. brigade v Metliki, cesto Metlika-Kivavčji vrh ter več krajevnih cest. Med naložbe,,na področju varstva okolja sodijo zbiralniki odplak v Mediki, urejanje kanalizacije v krajevnih skupnostih ter organizacija sodobne smetarske službe in ureditev smensca za celotno občino. OCENA GOSPODARSKIH NAČRTOV Na seji koordinacijskega odbora za stabilizacijo pri OK SZDL Metlika prejšnjo sredo je bil govor o gospodarskih načrtih delovnih organizacij v občini za letošnje leto. Na oddelku za gospodarstvo pripravljajo oceno o usklajenosti teh planov z resolucijami za letošnje leto in z družbenim dogovorom o razporejanju dohodka. Te načrte so naredile tudi vse organizacije družbenih dejavnosti, interesne skupnosti pa so morale svoje programe za letošnje leto tako in tako uskladiti v možnih okvirih porabe za letos, ki ne sme za več kot 16 odst. presegati lanske. Nadalje naj bi s pomočjo samoprispevka vsaka krajevna skupnost v občini dobila telefon, izboljšala naj bi se preskrba z električno energijo. Največji del samoprispevka občanov pa naj bi v naslednjih petih letih šel za pomembnejše negospodarske objekte skup-ega pomena. Tu gre v glavnem za razširitev otroškega varstva, gradnjo izobraževalnega centra in prostorov za usmerjeno izobraževanje, gradnjo športno —rekreacijskega središča ter novo avtobusno postajo. Za vsa načrtovana dela bi v občini potrebovali več kot 340 milijonov dinarjev; sredstva, zbrana s samoprispevkom, bodo znašala le 12 odst. vrednosti vseh načrtovanih del. Poleg tega je treba poudariti, da bi po predlogu del denaija od samoprispevka ostal v krajevnih skupnostih za investicije posamezne krajevne skupnosti. A. B. < i ■ • l 9 • m PO METLIŠKO - Zaradi pomanjkanja primemo urejenih nest za plakatiranje se dogaja, da je kostanj v središču Metlike vedno okrašen s plakati, ki vabijo ... Tako »parkiranje” plakatom dovoljuje celo prometni znak, zato res ne gre, da bi se nad takim okraševanjem dreves morebiti razburjali. (Foto: D. R.) SPREHOD PO METLIKI NEKDAJ RAZRITA IN BLATNA GUBČEVA ulica je asfaltirana in urejena, da bi jo človek najraje poslikal in jo kot razglednico pošiljal prijateljem naokoli. To gre predpisati predvsem krajanom, stanujočim v tej ulici, ki so zavihali rokave, zbrali denar in uredili zadevščino. Zanimivo je, da stanujejo v tej ulici v glavnem vodilni iz „Beti“ in Kometa, ki se, kot kaže, popoldne veliko bolje razumejo kot med delovnim časom, sicer združitev v SOZD ne bi ostala le na papirju. NASLEDNJA DROBTINICA BO RAZVESELILA predvsem ljubitelje gostišča Veselica, ki je odprlo gostom svoja vrata 1. aprila. Pijačo in jedačo bo dobiti vsak dan, razen ponedeljka, in sicer od 17. ure dalje. Ne bom pretiraval, če zapišem, daje gostišče Veselica eden prijetnejših lokalov v naši občini, in če dodam temu še dobro in prijazno postrežbo;: se bojim, da bom ostal brez prostega stola, ko si bom hotel pogasiti žejo v teh vedno toplejših dneh. NA OBČINSKEM KVIZ TEKMOVANJU - pripravila gaje občinska konferenca ZSM Metlika - so zmagali med petimi ekipami predstavniki kmetijske zadruge. Pokazali so največ znanja, zbrali so petnajst možnih točk in si tako priborili pravico nastopa na področnem tekmovanju v Novem mestu. Poleg tekmovalnega dela je bil pripravljen krajši kulturni program, v katerem so nastopili harmonikarji in recitatorji osnovne šole ter mladinskega klub.i, domačinom pa je zapela dve pesmi tudi Mateja Koležnik. PRIBLIŽUJE SE TURISTIČNA SEZONA, koledarsko seveda, saj D’ bilo pretirano trditi, da se na te’ strani Gorjancev kaj vneteje pripj®' vljajo nanjo. Redka reklamna ta bi®' ki je bila postavljena blizu živinsK^ ga trga in je opozarjala potujoče J* hotel „Bela krajina ter na gostiš«® Na dragah, je izginila v nežna”® nebesno stran. Da pa je nekdaj bila, pričata železna kola, ki zmikavti niso hoteli ali niso m°8 izpuliti iz tal. metliški tednik i j? . - J KONCERT V STOLPNI DVORAN I - Posavski muzej posreduje brežiškemu občinstvu reden stik z živo glasbo. Minuli četrtek so bili v gosteh Tomaž Lorene, Igor Saje in Aleš Kacjan. Poslušalcem . so priredili čudovit koncertni večer. (Foto: Jožica Teppey) NOVO V BREŽICAH V ŠESTO LETO - Krgevna skupnost Kapele je za zdaj edina, ki ima svoje glasilo, čeprav izhaja bolj poredko. Kapelski glas izdaja krajevna konferenca SZDL najmanj šestkrat na le'o; ureja ga Damjan Va-hen. V, prvi letošnji številki je priobčen spisek skromnih jubilejnih nagrad sodelavcem po petletnem izhajanju, za sodelovanje in pomoč pa se zahvaljuje uredništvo tudi občinski skupščini, družbenopolitičnim in delovnim organizacijam. TOKRAT MALO DRUGAČE -Dan Osvobodilne fronte bodo letos v Brežicah počastili s skupno sejo vseh zborov občinske skupščine in predstavnikov družbenopolitičnih organizacij. Hkrati bodo počastili tudi obletnico rojstva Edvardi Kardelja. Na tej seji bodo podelili priznanja OF in srebme znake Zveze sindikatov. Predvidena je nadalje otvoritev prostorov za knjižnico z ogledom razstave Kardeljevih del, če bo zgradba do takrat končana. ODKOD DENAR ZA KMETIJSTVO? - Predlog za ustanovitev kmetijske zemljiške skupnosti v Brežicah uživa v bcucdah vsesplošno podporo, dejanja pa bodo pokazala, če so te želje zares iskrene. Tako naj bi na primer skupščini! občine prispevala zanjo 63 odst. davka iz osebnega dohodka od kmetijstva, zaposleni in obrtniki 0,5 odst. od bruto osebnih dohodkov, kmetje 1 odst. od katastrskega dohodka. Razen tega naj bi se v blagajno KZS stekalo še 2 odst. od prometa z alkoholnimi pijačami na drobno, 0,3 odst. od litra mleka (kar bi prispevale Ljubljanske mlekarne), o,3 odst. od vplačanih zavarovalnih premij in S odst. od prihodka kmetijske zemljiške skupnosti. Pohvalo zasluži tudi pobuda lovskih družin, ki so sklenile prispevati po 2 dinarja od hektarja lovišča. BREŽIŠKE VESTI Izziv delegatom V polovici krajevnih skupnosti nemi ob _________osnutku?________ Tako imenovanega dvofaznega postopka pri obravnavi pomembnejših odlokov marsikdaj delegati ne izkoristijo dovolj. Lep tak primer je odlok o zaščitenih kmetijah Predlog bi bili skoraj umaknili z dnevnega reda zadnjega zasedanja zborov občinske skupščine v Krškem. Razlog bi bil na videz preprost: v polovici vseh krajevnih skupnosti občine niso imeli javnih razprav o osnutku odloka. Takšne razprave so izostale v naslednjih skupnostih: Dolenji vasi, Gori, Krškem, Rož-nem-Presladolu, Senovem, Senušah, Velikem Trnu in Zdolah. In vendar so delegacije dobile gradivo. Kratek stik je nastal večinoma med delegacijo in organi krajevne skupnosti Obravnave, kjer so jih imeli v preostalih osmih krajevnih skupnostih, so bile žive. V Kostanjevici so terjali celo obravnave na treh krajih, v KS Krško polje na dveh Zanimivo je, da med tistimi, ki so ostali gluhi ob omenjenem osnutku, niso zgolj „mestne" krajevne tfeupnosti. A. Z. LOVCI POGOZDUJEJO Člani krške lovske družine so se na pobudo predsednika Jožeta Špilerja odločili za zasaditev svojega lovišča na Belem bregu. Akcijo bodo izpeljali s prostovoljnim delom. Začetek je bil uspešen in tudi za naprej si obetajo deber odziv. Gozdno gospodarstvo Brežice je krškim lovcem priskočilo na pomoč s sadikami. Poklonili jim bodo 2500 mladih borov. Vse bodo posadili v svojem lovišču. DOBRO PRIPRAVLJENI Nedavno tekmovanje pod naslovom „Tito, revolucija, mir“ v brežiški občini je med šolarji povečalo zanimanje za bližnjo zgodovino in ekipe so pokazale solidno znanje. Med osnovnimi šo’ami sta je za zmagovalno artiško ekipo uvrstili globoška in brežiška, med srednješolci pa so bili prvi gimnazijci iz 4.c razreda. Srečanja ohranjajo svetom Oskrbovanci niso osamljeni Brežiški dom upokojencev se hitro polni Zdaj prebiva v njem že 45 ostarelih. Prostora imajo za 89 oskrbovancev. Najbrž ne bi bUa nobena postelja v njem več prosta, če ne bi omejili sprejema samo za brežiške občane. Tajnica skupnosti socialnega varstva Zdenka Jurkas ve povedati, koliko novih interesentov se iz dneva v dan zanima za bivanje v tem domu. Med njimi so Zagrebčani, Ljubljančani in drugi, ki so stavbo videli oziroma slišali za njeno prikupno ureditev in lokacijo. Tovarišica Jurkasova skrbi skupaj s tajnico Rdečega križa za to, da oskrbovanci doma niso preveč ločeni od dogajanj v občini, od življenja v mestu in na vasi. Skoraj vsak mesec organizira v domu srečanje s starejšimi občani iz krajevnih skupnosti Do zdaj je/bilo pet takih obiskov. Oktobra so prišli upokojenci in drugi starejši občani ' iz Dobove, novembra z Bizeljskega, decembra iz Cerkelj, februarja iz Skopic, Mrzlave vasi in Krške vasi, marca z Velike Doline, Jesenic in Čateža, za 25. april pa so se napovedali Kapel-cl Prevoz organizira Rdeči križ v sodelovanju z gasilskimi društvi, skupnost socialnega varstva pa pripravi program. Goste in oskrbovance sprejmejo vsakič s prisrčnim nagovorom. Sledi ogled doma. nato pa kulturni program z nastopom osnovnošolskih otrok. Brežiška osnovna šola bo tokrat tretjič poslala v dom skupino svojih učencev, po enkrat pa so razveselili ostarele tur*l šolarji iz Cerkelj in Velike Doline. Srečanja navdušujejo oskrbo-vannce in obiskovalce in zdaj si po besedah Zdenke Jurakasove v domu sploh ne morejo zamišljati, da bi jih kdaj opustili Oskrbovancem omogočajo pristen stik z zunanjim svetom in vrstniki, še prav posebej pa so veseli obiska učencev, ki jim s pesmijo in glasbo polepšajo take trenutke. J. T. Več zadev z območja občin Krško in Brežice — Kako bi lahko pomagal sindikat? Našli pot do pravobranilca V LESKOVCU KONČNO NOVA TRGOVINA Krajani Leskovca smo bili dolga leta vezani na trgovino krške Preskrbe v prostoru, ki ni ustrezal predpisom za trgovske lokale. Ta trgovina je bila zelo utesnjena, brez higienskih prostorov in je stala na cestnem ovinku, tako da se je bilo ob sobotah in praznikih zelo težko prebiti mimo. Nekaj teh problemov so domačini rešili z odločitvijo, da bo trgovina v učilnici stare osnovne šole. Tam je prostor za kupce precej večji, ni pa urejeno skladiščenje. Za skladišče namreč uporabljajo neprimerno klet bližnje hiše. Bolje bi kazalo poskrbeti tudi za smetišče, ki je zdaj le nekaj metrov stran in je še vedno odprto. Ko bo topleje, bo smetišče povzročalo večje nevšečnosti zlasti zaradi nerednega čiščenja. L. ŠR1BAR Tovarni „Djuro Salaj” v Krškem se obeta težko leto. Iz težav zaradi pomanjkanja lesa v zimskem obdobju je kolektiv za silo splaval, vendar se že spopada z novimi težavami. Stroji se ustavljajo, ker zaradi uvoznih omejitev primanjkuje luga, klora ipd. Kolektiv utruja tudi bitka za cene, v katero se je spustil že konec minulega leta, vendar je ni še do kraja izbojeval. Na zadnji seji delavskega sveta DO so se delegati sklenili kritično spoprijeti tudi z napakam1 znotraj tovarniških zidov, da bi tako laže izpeljali sprejete planske obveznosti za tekoče leto. (Foto: Jožica Teppev) KRŠKE PRAZNIČNA RAZSTAVA -„Dan mladinskih delovnih akcij" so v krški občini obeležili s priložnostno razstavo v krškem Delavskem domu. Pripravila sta jo OK ZSMS in rjen center za MDA, pokazala pa je udeležbo in uspehe mladih iz občine na lanskoletnih zveznih, republiških in lokalnih delovnih akcijah. POSEBNA ZAHVALA - Nasloviti jo moramo na krški biro Industrije gradbenega materiala „Sava“. Njegovi arhitekti so namreč brezplačno naredili vse potrebne načrte za „Dom OF“ na Mladju v podboški krajevni skupnosti ŽahvaHujejo se jim tako občinski odbor ZZB NOV, kot tudi Podbočanl KOLIKO LETOS - Posebna komisija pri občinskem odboru ZZB NOV je obiskala vse prosilce za stanovanjska posojila in jih zanje predlagala 59. Med njimi prevladujejo nekdanji borci kmetje in upokojenci, med katere naj bi to leto razdelili za okoli 1,2 milijona dinarjev. NOVICE ZE DRUGIČ SENOVO -občinskem prvenstvu osnovnih šol ’ šahu so za največ osvojenih točk * vseh štirih kategorijah dobili že dfl£ gič prehodni pokal šahisti s seno*' ske osnovne šole. V skupinah tnm' ših in starejših pionirk ter mlajših j1* starejših pionirjev pa so zmag®| ekipe Podbočja, Senovega, Leskova in Krškega. VČERAJ V LESKOVCU - Ta«£ kaj so izvedli letošnje občinsko j®*, movanje „Kaj veš o prometu". ležile so se ga ekipe osnovnih Sol krškega Šolskega centra. Bil je najboljši pregled, kako učen«,^ dijake pripravljajo na varno vklju vanje v vse gostejši cestni promet- KJE LETOS? - Na konferenci ZSMS ta čas že ve katerih delovnih akcij se bodo ie udeležili njeni člani. Krčani skupaj s pobratimi in Bajine d ^ delali v avgustu na zvezni » „Palič 80“ v Vojvodini datum. ^ delovali a na republiški akciji „ 80“ pa Se m znan. Težišče DPM je v krajevni skupnosti - Za varstvo in letovanje premalo poskrbljeno Občinska Zveza prijateljev mladine v Brežicah združuje trinajst društev, ki vsako leto tekmujejo med seboj, da si s točkami prislužijo čimveč denaija za svojo dejavnost. Tekmovanje bodo v Zvezi zadržali tudi v prihodnje, ker tak način neveijetno spodbuja delo društev. Merila za točkovanje bodo znova proučili, da bodo čimbolj nepristranska in da ne bi nikomur prizadejala krivice Težišče dela prijateljev mladine v obdobju 1980—1985 bo v krajevnih skupnostih, kjer se morajo društva še bolj uveljaviti in se vključiti v življenje kraja. Dejavnost Zveze bo usmeijena tudi na delo s pionirsko organizacijo, na sodelovanje s starši in na prizadevanja za letovanje otrok. Vse te oblike dela je vseboval že dosedanji program, le da se bodo v krajevnih skupnostih več posvetili pridobiva- KOMU PRIZNANJA OF? Občinska konferenca SZDL v Brežicah bo letos podelila osem priznanj Osvobodilne fronte. Predlagani so: Katica Kolar iz Brežic, Franc Ku?ner iz Pečič, Ivan Lesin-šek s Piršonbrega, Franc Milavec iz Brežic, Miha Škrlec z Veliice Doline, Jože Tavčar iz Brežic, Martin Zupančič iz Dolenje vasi in Gasilsko društvo Obrežje. nju novih članov DPM in da bodo načrtneje vpeljevali v delo mlajše občane. Društva naj bi se torej pomladila, prav tako pa tudi sveti, odbori, komisije pri občinski zvezi. Ta je sprejela v svoj akcijski program kot trajno na;ogo razvijanje in negovanje revolucionarnih tradicij NOB, vključevanje mladega rodu v splošni ljudski odpor in družbeno samozaščito ob sodelovanju z ZZB NOV, s teritorialno obrambo, Zvezo rezervnih starešin in JLA. Sodelovala bo tudi z družbenopolitičnimi organizacijami, z društvi in interesnimi skupnostmi, kar je že do zdaj bogatilo njeno delo in jo uvrstilo med najuspešnejše zveze v Sloveniji. Izredno se je uveljavilo sodelovanje z občinsko Gasilsko zvezo, ki je s svojimi društvi vselej pripravljena priskočiti na pomoč. Zveza prijateljev mladine nadalje ne bo pustila vnemar svojih načrtov za izgradnjo oziroma dograditev centra za letovanje otrok. Brežičani zdaj, žal, nimajo svojega prostora ob morju in iščejo gostoljubje drugih. Zveza jim želi to ponovno zagotoviti, zato bo spodbudila zbiranje denarja za te namene. Nalogo je zaupala devetčlanski skupini, ki bo proučila možnosti za uresničevanje teh načrtov. Tudi razvoju otroškega varstva bodo prijatelji mladine v novem obobju posvetili veliko pozornosti. To vpraSnaje je pereče zlasti za male otroke, Ker noben vrtec nima jasli. J. TEPPEY Opravila in naloge družbe ;ega pravobranilca za Posavje opravlja Branko Pirc iz Krškega. Podatki kažejo — strnjeni so v poročilu za minulo leto — da so delavci našli pot v ta urad. Lanski porast obravnavanih zadev znaša 8,5 odst. ali skupno 480 primerov. Pravobranilec ugotavlja, da naglo narašča zlasti število zahtevkov, ki jih sprožajo posamezni delavci. Prenekatera njihova pritožba sodi v sindikate. Tam bi jih lahko ob oblikah pravne pomoči ravno tako uspešno rešili. Očitno je slabo zaživela samoupravna delavska kontrola. Le kaj naj bi si namreč drugega mislili ob bornih dveh zahtevkih vse minulo leto, medtem ko so delavci sami podali kar 186 zahtevkov. Ali delavskim kontrolam pohaja sapa? Še pred dvema letoma so namreč premogle 16 zahtevkov, predlani šest. Da se pri denarju vse neha, potrjuje tudi vsebina spornih zadev: pri delitvi osebnih dohodkov se je namreč zataknilo zdaleč največkrat - v 172 primerih, kar je tudi svojstven rekord vseh treh let. V postopku je še pobuda o neurejenih dohodkovnih odnosih med tozdi SGP Pionir. Udeležbe na skupnem proizvodu med tozdi še vedno ne ugotav- Ceste pod eno »streho" Posebna enota pri Kostaku - Skladnejša dela ljajo po udeležbi v skupnem prihodku, temveč kar po interno dogovorjenih cenah. Tako nosi riziko pravzaprav zgolj tozd gradbeništva. Družbeni pravobranilec ugotavlja viden napredek pri vodenju disciplinskih postopkov. Ni več grobih kršitev postopka, žal pa v kolektivih preredko segajo po tej „palici“, da bi vzgojno vplivali na delavca. Nadaljnji premik bi bil torej v tem, da bi sprožali disciplinske postopke sproti, že ob manjših kršitvah, ne šele, ko prekipeva. Družbeni pravobranilec samoupravljanja za Posavje ima namen pomagati v tekočem letu pri usposabljanju vodstev osnovnih sindikalnih organizacij in samoupravnih organov. A. ŽELEZNIK NI KAMNOLOM, JE CESTA — Na vaško cesto na Boj snem so minuli teden navozili takele skale namesto gramoza. Nekateri vaščani so kamenje po štiri dni razbijali, nazadnje so se pa Ie upHi in zahtevali, naj skale odpeljejo, saj primerkov, kot je tale na sliki, ročno nikakor niso mogli zdrobiti. Krajevni &upnosti Globoko oz. njenemu tajniku so močno zamerili mačehovski odnos do njih. Samo pogovoriti bi se bflo treba in vaščani bi za gramoz rade volje tudi sami nekaj prispevali, če KS tega ne zmore. (Foto: Jožica Teppey) Delo pokaže, koliko kdo velja Veliko derbnikov, slab otrok. Tako je bilo tudi s službami za ceste v kiški občini. V preteklosti so sicer mnogo asfaltirali, toliko, da jim pri sosedih še sedaj zavidajo. Občani pa so pisali tudi kritike. Upravičeno: prenekatero začeto delo se odlaga v nedogled, kot pravijo nekateri. Vzrok so nemalokrat denarne težave in še bi se našlo kaj objektivnega. Na seji občinske skupščine je bilo sklenjeno, naj se cestarji povežejo v eni službi. Predloženo je bilo, da se skupina za ceste pri IGM Sava loči iz tega podjetja in pridruži .JCosta-ku“, krškemu komunalnemu oodjet-ju. Tam so se delavci že izrekli o tem na referendumu. Poslej naj bi imeli troje samostojnih obračunskih enot: za komunalo, za gradbeništvo in obrat ter za ceste. Po besedah direktorja Branimirja Vodopivca je takšna rešitev povsem življenjska. „Naša dela in naprave so se dostikrat križala", je poudaril in navedel primer kanalizacije. Površinske vode s cest, pomešane s peskom in drugo navlako, so zamašile kanalizacijo, ki sploh ni bila grajena za te namene. Navsezadnje se tudi financira iz mestnega zemljišča in kanalščine. Z zabito kanalizacijo, da navedemo le ta primer p a so se ubadali samo komunalci. V novi enoti bodo lahko bolje obračali mehanizacijo; kot pravijo pri Kostaku, bodo lažje premoščali tudi konice pri posameznih delih. Ko se bodo odločili še pri Savi, bo nova organizacija pri Kostaku lahko zaživela. Kako bo, bo mogoče kmalu videti na - cestah. A. 1. Mnogi preveliki osebni dohodki Kaže, da so v večini primerov prekoračitve upravičene — Podrobneje na prihodnji seji Poročilo o kršitvah pri izplačilu osebnih dohodkov v januaiju Jetos v primeijavi z novembrom lani in o vzrokih zanje je prišlo kot dodatna točka na dnevni red seje zbora združenega dela občinske skupščine Kočevje 31. marca. Služba družbenega knjigovodstva Je ugotovila, da je v j anuaiju kar 43 “porabnikov družbenih sredstev Splačalo večje osebne dohodke kot novembra lani, se pravi, kot bi jih snela Največ kršiteljev, 16, je v skupini kršiteljev, ki so izplačale do ^ odstotkov previsoke osebne dohodka Občinski izvršni svet je vse Preloračitelje opozoril na kršitev in zahteval od njih pojasnilo. Izvršni svet teh opravičil še ni dokončno obravnaval, od nekaterih je zahteval dodatna pojasnila, od ZSAM, ki je prekoračila največ (49,7 odst.), pa obrazložitve sploh ni dobil Med obrazložitvami je veliko upravičenih. Tako so ponekod izplačevali v januarju večje osebne dohodke zato, ker so imelimanj bolniških (kot v novembru) manj porodniških, manj nadur (v j anuarju'so Prednost sosedski pomoči Vedno več je ljudi, ki jim je potrebna pomoč Sosedska pomoč bo prednostna naloga občinske oigani-?fc!je Rdečega križa občine Kočevje. Tako so sklenili na nedavni seji skupščine te orga-®ttacije, na kateri so izvolili hidi novo predsedstvo, za predsednika dr. Mihaela Petroviča, ** sekretarko pa Jožico Klarič. Sosedska pomoč je potrebna, Ker je na podeželju in v mestu vedno več starejših in bolnih občanov, ki so sami. Rdeči križ ustanavlja tako pomoč predvsem v sodelovanju s šolami, saj Pomeni sesedska pomoč le, da SPREMEMBA POTRJENA t Odlok o potrditvi spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta Ribnice za območje bivšega doma JLA je bil sprejet pred kratkim. Predlog spremembe je bil razgrnjen ^0 dni. Nanj sta dala pripombo le KS Ribnica in Župnijski urad Ribnica. Upoštevali so le predlog Župnijskega urada, da se prestavi parcelna ^eja za 10 m bolj južno. K spremembi načrta so dali soglasje sanitarna in požarna inšpekcija ter območna vodna skupnost. NEZADOVOLJNI Z ODLOŽITVIJO DEL Poročali smo že, da so zaradi Varčevalnih ukrepov začasno odložili gradnjo vrtca in šolske kuhinje v Sodražici, kar je bilo načrtovano za letos. Sodražani s tem niso zadovoljni. Na nedavnem sestanku predstavnikov Sole in staršev so med razpravo o uvedbi celodnevne šole ter razvoju šole in vrtca ugotovili, ^aje treba čimprej zgraditi novi ^tec in kuhinjo, kar bo omogočilo pestrejše oblike šolskega in ^venšolskega dela. Razen tega judi sanitarna inšpekcija ugo-kvlja, da so sedanji prostori za Vftec in kuhinjo neprimerni. otroci prinašajo starejšim drva, hrano, vodo in podobno. Rdeči križ pa je večkrat dal pobudo, da bi v krajevnih skupnostih v sodelovanju z družbe-no-političnimi organizacijami, s KS ter SIS za zdravstvo in socialno skrbstvo usposobili nekatere občane oz. ekipe za nego bolnika na domu. Ce osameli starejši ali mlajši občani zbole, jim ni potrebna le sosedska pomoč, ampak tudi nega. Žal doslej pravega odziva na to pobudo RK ni bilo. Na tej seji so sprejeli tudi program dela za letos za razne dgavnosti RK. Tako bodo v okviru prve pomoči organizirali več 12, 26 in 73 umih tečajev prve medicinske pomoči, tekmovanja ekip PMP in drugo. Za'nego bolnika na domu bodo organizirali dva tečaja. Na področju krvodajalstva si bodo prizadevali, da bi imeli tudi v bodoče na leto preko 1500 odvzemov krvi. Za enote civilne zaščite, mladino in mlade člane RK so predvideni štiriumi tečaji »Higiena bivanja v izjemnih okoliščinah”, za vse prebivalce pa je v načrtu „Šola za zdravje”. Program je zelo bogat in zajema še številna druga področja in naloge. J. P. delali zaključne račune, inventure itd.). Nadalje so spet drugi izplačevali jubilejne nagrade ali pa je več članov kolektiva (na primer pri interni banki ZKGP kar 13 od 14 zaposlenih) prešlo v skupino, ki prejema večji dodatek za minulo delo. Nadalje so med kršilci taki, ki so šele v decembru usklqevali porast osebnih dohodkov z go^odarstvom. Med te sodijo tudi družbeno-poli-tične oiganizxje in pravosodni organi. Marsikje so pripravniki končali pr pravniški staž in bili zato upmvičeni do večjih osebnih prejemkov. Ponekod so sprejeli nove naloge in z sto tudi uslužbence. Cestno podjetje Novo mesto - tozd Kočevje je opravičilo prekoračitev z zimsko dežurno službo. Med tistimi, ki so najbolj prekoračili osebne dohodke, so tudi tozdi kmetf&ega gospodarstva. Pri KG to povišanje utemeljujejo s tem, da so lani kljub povSanju osebnih dohodkov v decembru, dvjgnili osebne dohodke le za 21,8 odst., medtem ko je znašal ta porast v republiki 24,8 odst., v občini pa celo 26,5 odst. Kljub temu so povprečni osebni dohodki v KG zaostajali za 587 din za republiškim in 183 din za občinskim povprečjem, čeprav je v kočevskem kmetijstvu visoka produktivnost, večja kot v kmetijstvu drugod ali pa v gospodarstvu občine. Izvršni svet te obrazložitve še ni obravnaval Pač pa je po mnenju izvršnega sveta vprašljiva prekoračitev v Teksti-lani (za 11,3 odst), ker višji osebni dohodki niso rezultat višje storilnosti oz. produktivnosti, ampak višjega dohodka, ki je nastal na račun višjih cen. Zbor združenega dela je potrdil poročilo izvršnega sveta. Sklenil je, da je treba vse kršitelje opozoriti, da se morajo obnašati po veljavnih predpisih in dogovoril, prekoračitve pa naj poračunajo pri bodočih izplačilih osebnih dohodkov. Se posebej je treba opozoriti vse, ki so načrtovali višji dohodek in čisti dohodek le zato, da opravičijo višje osebne dohodke, zdaj pa načrtov ne dosegajo. Izvršni svet bo vse primere kršitev posamezno obravnaval, skupaj s predstavniki kršiteljev in družbeno-političnih organizacij. O svojih ugotovitvah bo nato pismeno poročal zboru združenega dela J. PRIMC Za otroke ni poskrbljeno V mestu ni otroških igrišč — Igrišče je cesta ali okolica Rinže — O čem so razpravljali na zadnji občinski seji? Kar brez razprave so na zadnji seji zbora združenega dela občinske skupščine Kočevje sprejeli poročila o delu v minulem letu, ki sojih podali izvršni svet in upravni organi občinske skupščine, postaja milice, temeljno javno tožilstvo Lju- DROBNE IZ KOČEVJA LEPŠE OKOLJE - Šolski se je z objekti prostorsko ZA ^ “ WWJV"H JIIU.HV1IRU ^ucijučii športnemu centru. S tem D Je na tem koncu zelo povečal v f?64.’ Posebno ko prihaja mladina da k oc*^aja domov. Ce želimo, bc. bo ta okoliš ponos mesta, pa njo morali park Gaj strokovno naJ' *- Strožje bo treba paziti na otr~!-e in zelenice. Sedaj delajo •om"1 P16*10 vseh zelenic bližnjice, j^lo okrasno grmičje in podobno. dVad gbvarja To bi. bilo treba najstrožje prepovedati in poskrbeti za red. Motoristke in kolesarje, ki divjajo po parku, bi bilo treba kaznovati, drugače ne bo reda. NEZASUTO MOČVIRJE - Prostor pod jelšami pri lesenem mostu v Gaju že leta in leta zasipavamo, a ga še ni uspelo urediti. Zemljo in zasip ni material z gradbišč odvažajo celo v gozd, namesto da bi ga sem. Pod jelšami pa ponovno nastaja smetišče. Z nekaj delovnimi akcijami bi lahko zadevo uredili in se tako rešili tudi legla komarjev in drugega mrčesa. OBRTNIKOV JE PREMALO -Gospodinje se pritožujejo, ker ne morejo dobiti človeka za popravila raznih gospodinjskih strojev, elektri-odovoda in drugega. Tako te ke, vod sama podjetja pripravijo do tega, da si dobiš popoldan šušmaija, in to obrtnih prav delavca iz SDK Praviš na ugotovitev Porabi'6 v.januaiiu Preko 40 ^Plačalo h<>dke’ ov družbenih sredstev previsoke osebne do- °bičai!a k°ncu burnih razprav J® so« ° j?otovimo „Tresla se rodila se je miš.” običajno podjetij. VREMENSKE HlSlCE SE NI -Obljuba dela dolg! Rečeno in dogovorjeno je bilo, da bodo postavili na primernem mestu vremeasko hišico z vsemi instrumenti. Taka hišica bi bila tudi ena izmed mestnih zanimivosti, sicer pa je že vse Kočevje muzej, samo treba ga je prikazati kot takega z napisi in oznakami. bljana — enota Kočevje, javno pravobranilstvo Ljubljana in družbeni pravobranilec samoupravljanja Kočevje-Ribnica. Zato pa je bilo živahneje podanem poročilu občins SIS za komunalno in cestno dejavnost. Razprava se je razvnela predvsem ob vprašanju otroških igrišč, ki jih dejansko ni, ob parkiriščih, ki jih je premalo, varnostni ograji ob Rinži, pridobivanju in opremljanju zemljišč za nove gradnje, počasnem dograjevanju in financiranju čistilne naprave in drugem. Tudi z odgovori na delegatska vprašanja o gospodarjenju s stanovanji v družbeni lastnini (ki so jih dobili tik pred začetkom seje) delegati niso bili povsem zadovoljni. Sploh pa ni bilo danega zadovoljivega odgovora na predlog oz. zahtevo, „naj bi se stanarina stekala pri hišnih svetih, ki bi jo samoupravno združevali pri SSS”. Prav to (dohodek in kdo odloča o njem) je namreč bistvo večnih sporov ne samo pri SSS, ampak povsod. To je sicer v načelu v ustavi in zakonu o združenem delu rešeno, v praksi pa prav na stanovanjskem področju ni. Poudaijeno je bilo tudi, da ponekod hišni sveti dobro delajo, drugod pa stanovalci slabo skrbe za vzdrževanje stanovanj. Predsednik izvršnega sveta Alojz Petek je poudaril, da je na stanovanjskem področju še marsikaj nerazčiščenega in da je zato treba o tem temeljito razpravljati v se-danjeip obdobju ter najti preko široke javne razprave najustreznejše rešitve. J. P. r RAZSTAVA V SODRAŽICI - Razstavo o življenju in delu Edvarda Kardelja, ki je v prostorih osnovne šole v Sodražici, so si ogledali mnogi domačini in gostje, med njimi tudi delegacija italijanske občine Arcevica, kije pobratena z občino Ribnica. (Foto: J. Primc) Ni bilo neupravičenih kršitev ............■............. ................................. .............fr".'-..■■■■.....■-m—.. V ^ ribniški občini je Služba družbenega knjigovodstva sicer odkrila 14 kršiteljev resolucije (da osebni dohodki ne smejo biti večji kot novembra lani, da morajo naraščati za 25 odst. počasneje kot dohodek itd.), vendar je občinski izvršni svet mnenja, da to niti niso prave kršitve. Izvršni svet je skupaj z SDK pregledal obrazložitve o kršitvah in ugotovil, da ni vzroka za posebne ukrepe proti kršiteljem. Tako je Inles-tozd stavbenega pohištva Ribnica prekoračil dovoljena izplačila osebnega dohodka za 310.000 din, vendar le zato, ker se je. temu tozdu priključila v januarju gradbena skupina, ki šteje 16 delavcev; razen tega je ta tozd prevzel od Varnosti še svojo čuvajsko službo. Pri tozdu „Sukno” Jurjeviča je šlo le za napako pri obračunu ur. V Donitu so imeli manj bolniške in več delovnih ur, razen tega še delovni dan več kot v novembru. Tudi v obrtnem podjetju so opravili letos 2.700 ur več kot novembra. V družbenih dejavnostih je več kršilcev, a spet le z utemeljenimi vzroki. Pri skup- nih strokovnih službah SIS so izplačali več osebnih dohodkov, ker so dobili novo delo in delavko (obračun otroških doklad). Pri Delavski univerzi so končno le dobili direktorja, ki ga prej niso imeli. Pri občinski konferenci SZDL se je lani upokojila uslužbenka, šele z januarjem pa so dobili novo. Pri občinskem sindikalnem svetu je uslužbenka končala pripravniški staž. Itd. Izvršni svet in zbor združenega dela sta zaradi vsega tega ocenila razmere v januaiju in februarju za zadovoljive. SDK bo v bodoče kontrolirala predvsem negospodarsko dejavnost, saj so vsi ostali svoje planske dokumente uskladili z dogovori in predpisi. Več pozornosti bodo zdai posvečali, če rast osebnih dohodkov zaostaja za 25 odst. za rastjo dohodka. Cilj Na področju gospodarstva že vsi ^uskladili planske dokumente — Na področju negospodarstva brez soglasja nič novih*z;aposljtev — V januarju in februarju zadovoljivo je namreč doseči večji dohodek in s tem višje osebne dohodke, a hkrati še več tudi za razširitev materialne osnove dela. Na področju negospodarstva bodo posebej pazili, da ne bo nepotrebnega dodatnega zaposlovanja. J. P. Znanje la obrambo Mladinski seminar za področje SLO Področje splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite je aktualno in pomembno tudi za ribniško mladino. Zal pa prav pri njej to delo ni posebno zaživelo. Zato je 29. marca Občinska konferenca ZSM Ribnica organizirala enodnevni seminar za vse mladinske funkcionarje, ki se ukvarjajo s tem delom, se pravi za predsednike osnovnih organizacij ZSM, poverjenike za SLO in družbeno samozaščito in člane predsedstva občinske konference ZSM. Udeleženci so se seznanili z varnostno oceno občine Ribnica, ki jo je podal podpredsednik občinskega IS Srečko Arko. Naloge mladih v SLO in družbeni samozaščiti je razložil predsednik OK ZSM Ribnica Albin Mikulič. V drugem delu seminarja pa so se udeleženci seznanili z obrambnim načrtom osnovnih organizacij ZSM in OK ZSM Ribnica, ogledali pa so si še tehnično opremo in vojaški klub v kasarni Mirka Bračiča. Seminar je pripomogel k večji razgledanosti mladincev, ki se ukvarjajo s tem področjem, razen tega pa jih je nedvomno spodbudil k priza-devnejšemu delu. J. SKRABEC Proračun je pod streho Letos 437.000 din dotacije republike ribniški občini — Višja cena za gradbena zemljišča Na zadnji skupni seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti občinske skupščine Ribnica so sprejeli odlok o družbenih svetih in dmžbeni dogovor o izgradnji, vzdrževanju, upravljanju m uporabi objektov za tdesnokultumo dejavnost v občini Ribnica. Oba dokumenta sta bila doslej v javni razpravi. Sprejet je bil tudi proračun občine za letos, ki predvideva 26,619.561 din dohodkov (od tega 437.000 din dopolnilnih iz republiškega proračuna) in prav toliko izdatkov. Veliko večino dohodkov predstavljajo razni davki, ki bodo letos v povprečju za okoli 11,5 odstotkov večji; vsi dohodki pa bodo v povprečju za 10 odstotkov večji. Izdatki so načrtovani v okviru resolucij, dogovorov in predpisov in se gibljejo v glavnem v okviru dovoljenih 16 odstotkov porasta, ponekod pa so že občutno nižji. Izjema je le socialno skrbstvo, kjer bodo letos izdatki za 18 odst. večji. Turistično takso so zvišali od 2,50 na 5 oz. 10 din in jo tako uskladili na območju ljubljanske regije, vendar bo to povišanje veljalo šele s prihodnjim novim letom. Uskladili so tudi davčne stopnje pri alkoholnih pijačah. Odlok o povpre- LJUBKA PREDSTAVA MALČKOV Vsako leto strnejo, malčki iz VVZ Majde Sile v Ribnici vse, kar so se v letu dni naučili, v nastop, s katerim se predstavijo staršem in širšemu občinstvu. Tudi letos so nas 26. marca na odru v domu JLA razveselili z njo. Program je bil sestavljen iz otroških pesmic, ki so jih recitirali ali peli, in plesov, pokazali pa so nam tudi, kako tekmujejo za cicibanove športne značke. Za konec so izvedli še igrico o Mojci Pokraculji. J. S. čni gradbeni ceni in povprečnih suoških komunalnega urejanja stavbnega zemljišča pa so spremenili tako, da znaša nova cena za kvadratni meter zemljišča v Ribnici 50,40 din, v Sodražici 47,90 din in Loškem potoku 45,40 din. RIBNIŠKI ZOBOTREBCI CESTO BODO POPRAVILI -Glavno cesto skozi Ribnico, ki je Eolna jam in zato deležna tako ritik voznikov kot pešcev, bo Cestno podjetje Novo mesto-tozd Kočevje popravilo takoj ko bo dopuščalo vreme. Luknje bodo prelili z asfaltom, ko bodo spet začele delati asfaltne baze. INKASANT VSAK MESEC -RTV Ljubljana je na vprašanje iz ribniške občine odgovorila, da inka-sant lahko predlaga stranki, da plača naročnino hkrati za dva ali tri mesece. C e stranka ne more ali noče upoštevati predloga inkasanta, jo je ta dolžan obiskati vsak mesec. Naročnine ni treba plačati le, če je sprejemnik zapečaten. Če je v popravilu pa je treba naročnino plačati, ker potrdila servisa RTV ne upošteva pri obračunu naročnine. RAZBITA VITRINA - Oglasna omarica, v kateri ribniška mladina obvešča javnost o svojem deluje pri avtobusni postaji. Namesto vesti o delu mladih pa mimoidoči te dni vidijo lahko le, da je na omarici spet razbito steklo. To je že tretjič, da so neznanci poškodovali omarico. Kaže, da se mladina ne trudi preveč, da bi staknila nekaj .jurčkov” in vstavila novo šipo. TAVČAR PREDAVAL - Znani svetovni popotnik na mopedu Stane Tavčar iz Kranja je pred kratkim spet predaval v Ribnici o svojih poteh. Tudi to zanimivo predavanje, Ki je bilo spremljano z diapozitivi, je organiziralo ribniško Turistično društvo. Poslušalcev oz. gledalcev je bilo veliko, med njimi pa največ šolarjev. ASFALTIRAJO PARKIRIŠČE - Mercatorjeva ttgovska hiša v Ribnici bo kmalu dograjena. Dela so v zaključni fazi, o čemer govori tudi dejstvo, da je izvajalec del že začel urejati okolico oz. asfaltirati prostor za parkiranje. Nova trgovska hiša bo ena najlepših zgradb v Ribnici, imela pa bo tudi urejeno okolico. M.G-Č - Zakaj je medved v Dolenjskem listu podaljšal zimsko spanje? - Morda je želel prespati stabilizacijske ukrepe. RESET0 kočevske novice 4* AKCIJA SE NADALJUJE — ČiSčenje savskih bregov se nadaljuje z vso prizadevnostjo. V soboto je r~° med obema Brezovima okrog 35 mladih in tabornikov, pohvaliti velja člane predsedstva občmske konference ZSMS. Na predhodni akciji Je delala polovica članov vodstva, tokrat pa druga polovica. Doslej so očistili 1,5 km obrežja. (Foto: Železnik) Mladi klicani samo na delo? Končno prostor za klub mladih — Tribuna o vprašanjih učencev, dijakov in študentov Dobre volje pomagati mladini na prava pota v sevniški občini očitno ne manjka. Klub samoup -avljacev je na posebni javni tribuni konec marca želel vzpodbuditi razpravo med učenci, dijaki in V gasilskem domu se je zbralo lepo število mladih, tudi SE PETI REFERENDUM Poročali smo že o pripravah za referendume po krajevnih skupnostih Krmelj, Šentjanž in Tržišče ter Studenec. Na samoprispevek pa se pripravljajo še v peti krajevni skupnosti sevniške občine in sicer najmanjši na Primožu. Predvidevajo IjS-odst. stopnjo prispevka. Obrani denar nameravajo nameniti za ceste in pota. Tudi teferendum bo 27. aprila. odziv med gosti je bil dober. Vodstvo kluba samoupravljal-cev je k sodelovanju pritegnilo dvoje psihologinj in politične delavce. Namen je vsekakor bil zbrati povsem določna vprašanja, ki tako ali drugače tarejo mlade. Bera vprašanj iz ust mladih je bila žal dokaj pičla, čeprav bi bili gosti pripravljeni odgovarjati na širša vprašanja. Nedvomno se bo treba še pogovarjati, verjetno v ožjih sredinah, predvsem tudi po uličnih odborih SZDL, ki so v mestu zaživeli. Med mladimi obstaja vsekakor jedro aktivistov, ki premorejo tudi znanje, da si nekatera vprašanja domislijo in pripravijo zamisli rešitev, o ka- 'k domala zmanjkalo vprašani w„ «.*• j, „, nju šnlariAv k-*; voi n 7.» — občinskem tekmova- žriedn« VKaj, ° prometu” so mladi kolesarji pokazali Sev«- znanJe* Lado “ Šentjanža in Drago Požun iz nato1!? Stu Za dn,g0 me?t0 zbrala enako števiI° točk- Komisiji sta bi n m • bno od8ovorda na vsa vprašanja iz ovojnic. Zmanjkalo a krajj* kmalu tudi ustnih vprašanj. Slednjič je bila sreča 4Upanu le bolj mila. (Foto: Železnik). SEVNIŠKI PABERKI Ijalcf „EC priTEGNIL - Sestav-otfoke ama sevniJkega kina za “rieli “minulo soboto nedvomno kot **no roko* Kekec je tako n° Poln« .^.detji privabil v dvora-je, u gledalcev. Kar škoda P*edvai»„-?*ieani. ne yedo za , ta lekcija *^8* Če bi, bi bila ena pro- Ja Premalo. no^SlTEv NA VIDIKU? - Očit-koVo Pogajanja za sporno Železni-'PočnoT0"18 Hlebčevo hišo, ki Pr°mefni Yidez mesta ob glavni 0 je hi “I,C1> Pied razpletom. Ta-^dnji P. Pojasnjeno delegatom na a “Psčin n h zborov občinske ® tisočakov ^ali S° ** Za °en0 pozna ura _ s ,1 ^oli n. ,so na sevniški osnov-n Za rf11 ure začetka po-P°slej dopoldansko izmeno se a8 PodoIh J,a PolJk že ob sedmih, Si pa ob 13.30. Res so Postaii*’ življenjski ritem otrok ‘aJa že prava dirka. karije. Za pročelje povečane sevniške šole je bila na natečaju izbrana zamisel Mirka Bogoviča iz Loke. Preostale stene že dihajo v zeleni barvi, dokaj enolični betonski steni ob cesti pa naj bi poživila freska. Domisleno naj bi ponazarjala učenje in delo otrok kot pripravo za pravo delo. Svoje rešitve je pripravilo več avtorjev, med drugimi tudi sami šolarju lisjak\ li *»ej _ -»r1_______________ živi, prava dirka. praznih STEN - artci »A1!''? Šolah v Boštanju in p°življajo pročelja lične sli- „Bodi pozoren, kaj mečeš med star papir! Pri izobraževalni skupnosti pogrešajo cel sveženj dopisov o oddelku glasbene šole. Iz Hrastnika morajo zato v Sevnico pošiljati fotokopije iz svojega arhiva!” SEVSIŠIII VESTNI! terih bi se bilo mogoče na kraju tudi lažje pogovarjati. Vprašanje, ki je bilo to popoldne večkrat načeto, češ da mlade kličejo zgolj na delo, ’ če pa na kakšnem sestanku kdo izmed njih želi kaj povedati, ne prodre, so stvari, s katerimi se bodo morali soočiti mladinsko vodstvo in druge družbenopolitične organizacije. Uspeh imajo oblike, kjer nasploh ne manjka dobrih prirediteljev. Takšne dokaze nudijo nekatera društva, kjer je mladina po'; ornik dela. Kako uspešni so mladi, lahko pri delu dokazujejo vsako leto tudi mladinske delovne brigade. Na gradu je pravkar razstava o tem. Hvalevredno je tudi to, da se je v dokajšnji prostorski stiski za družbene prostore v mestu naposled le našla rešitev za mladinski klub. * A. Ž. Kos vsakemu delu Stiriinosemdesetletni Janez Dragan z Loga v akciji z ostalimi vaščani Akcije vaških odborov že ponavadi združijo staro in mlado. Na Logu posodobljajo električno omrežje. Elektrika bo poslej tekla po podzemnih kablih. Pohiteti je bilo treba, da ljudi ne bi motili pri spomladanskih delih. Skupina vaščanov, ki se je ubadala z jarkom na začetku vasi, je ob pripombi glede na svojo pestro sestavo kopačev zamahnila z roko. Češ, kaj bi tisto, spodaj pod svojo hišo je v akciji štiriinosemdesetletnik! In res je tam vihtel kramp Janez Dragan, borec za severno mejo. Zena je delala na drugi strani ceste. Pripomnil je, da gre počasi, a kot pravi pregovor, se tudi tako daleč pride. Janez je vajen trdega dela. Težko bi našli veliko javno delo, kjer ga ni bilo zraven. Tako je kramp al na železnici, ko so ob Savi polagali drugi tir. Bil ie ekonom in nazadnje cestar. „Ce obstaneš, greš,” je omenil recept za dolgo življenje. Za splošno uporabo si ne bi upal priporočati njegove izkušnje z zadnjo gripo. Ko mu je sestra od žene prinesla neke kapsule, je dejal, bi ga bilo skoraj zvilo. Pustil je tista zdravila in poskusil z domačim žganjem. Zatrjuje, da se je potlej dobro spotil in, glejte, za kable okrog hiše na Logu ŠL 49 je lahko poskrbel sam z ženo! A. Z. Janez Glavan Na poseg čaka še dosti močvirja Trebanjska kmetijska zemljiška skupnost se bo v naslednjem srednjeročnem obdobju lotila hidromelioracij na površini 150 hektarjev — še naprej: zaščita zemljišč Na 12. redni seji kmetijske zemljiške skupnosti trebanjske občine, ki je bila nedavno v Trebnjem, so delegati obravnavali uresničevanje srednjeročnega plana in načrte ter razvojne možnosti za naslednja leta. Čeprav položaj te skupnosti še ni povsem jasen, kar se kaže tudi v tem, da še nima zagotovljenih svojih prostorov v bodočem družbenem domu in da še vedno ni zadovoljivo rešeno vprašanje financiranja, je ta skupnost v preteklem srednjeročnem obdobju vendarle dosegla precejšnje uspehe. Tako je sodelovala pri hodromelioraci-jah in agromelioracijah, medtem ko pri prometu s kmetijskimi zemljišči in spreminjanju njihove namembnosti še ni imela odločilne besede. Prav na zadnji seji pa so se delegati zedinili, da bo treba v skladu z našimi POPREČNI MIRENSKI LOVCI Če bi človek takole na daleč ocenjeval sposobnosti mirenskih lovcev, bi lahko rekel, da zaslužijo za svoje znanje oceno 3, to je dobro, kar je v mejah poprečja. Kakšne vrline in slabosti pa se skrivajo za tem njihovim poprečnim znanjem, naj pove naslednji pripetljaj. Pred dnevi so jeziki po Mirenski dolini raznesli vest, da se po okolici klati medved. In lovci ne hi bili lovci, če ne bi takoj pograbili pušk, seveda takih z daljnogledi, da se bolje vidi in bolje zadene. In prišli so na kraj dogodka, pogledali skozi daljnogled in res videli neko žival: bila je kosmata, brez repa in štiri noge je imela. Z enim samim strelom so žival ubili. Ko so si jo dobro ogledali, so uganili, da tisto ni medved -marveč pes! Torej ocena 5 za streljanje, 1 za poznavanje divjih gozdnih živali, kar ja v poprečju 3. BOSA KOVAČEVA KOBILA Koordinacijski 0dbor za celodnevno osnovna šolo pri predsedstvu občinske konference SZDL v Trebnjem je v zaključkih s svojega sestanka mea drugim zapisal tudi tole: „KO za COŠ pri Predsedstvu OK SZDL zahteva od krajevne konference SZDL Veliki Gaber, da imenuje KO za COŠ v KS Veliki Gaber. Seznam članov KO mora KK SZDL dostaviti KO za COŠ pri Predsedstvu Občinske konference SZDL najpozneje do 31. 3. 80.” Tu ni kaj dodati, razen to, da je bila SZDL nosilka akcije ..Slovenščina v javni rabi” in da v tem biseru gre za šolo, za ustanovo, kjer se med drugim učimo jezika. Naj se ponovno potolažimo z rekom o bosi kovačevi kobili? TUDI V „ELMI” UČVRSTITVENI UKREPI Čeprav v tozdu „Elme” tovarni elektromateriala na Čatežu že vrsto let poslujejo uspešno in brez težav, so se kljub temu resno lotili ukrepov za učvrstitev gospodarstva. Precej prihrankov si obetajo pri potnih stroških, transportu, kjer bodo predvsem izboljšali organizacijo prevozov, režijskem materialu in pri tekočem vzdrževanju. NEKAJ SPREMEMB V VODSTVIH Na 12. redni seji predsedstva trebanjske občinske konference SZDL, ki je bila pretekli teden v Trebnjem, so razpravljali o srednjeročnem programu občinske zveze kulturnih organizacij, o pripravah na MDA v letošnjem letu in o stališčih za večje uveljavljanje stanovanjske samouprave, ki jo je ta organizacija že začela. Na seji so člani slišali tudi informacije o nekaterih kadrovskih spremembah v vodstvih družbenopolitičnih organizacij. vedno večjimi potrebami po hrani poskrbeti za zaščito kmetijskih zemljišč. Še vedno se. namreč dogaja, da porabijo za gradnjo najboljše kmetijske površine. Tudi v naslednjem srednjeročnem obdobju bo dejavnost kmetijske zemljiške skupnosti še naprej usmerjena v izboljševanje zemljišč. Tako bodo v kraških predelih še razstreljevali kamenje, v zamočvirjenih predelih pa bodo izvajali hidrome- lioracije. Zamočvirjenih površin je v trebanjski občini kar okoli 1500 hektarov, v naslednjem srednjeročnem obdobju pa se bodo lotili izboljšanja kakšnih 800 hektarov. Zaradi znanih omejenih sredstev bo dejansko lahko izboljšanih okoli 150 hektarov zemljišč, predvsem ob Jeseničici in Vejerju ali kje drugje. Vsa ta dela naj bi veljala okoli 24 milijonov dinarjev, pri čemer niso vštete ostale akcije skupnosti, kot so arondacije, komasacije, prav tako pa tudi ne delovni prispevek lastnikov zemljišč. J. S. i| Pogled v prihodnost Na Čatežu iirajo v načrtu tudi bazen in vlečnico < > Priprava smernic za naslednje srednjeročno obdobje ni stekla samo po delovnih organizacijah, ampak so se je lotili tudi po krajevnih skupnostih. Tudi na Čatežu, kjer so sicer" dokaj zadovoljni z dosedanjimi uspehi, kot pravi predsednik sveta krajevne skupnosti Franc Anžlovar, se že pripravljajo na naslednje obdobje. V načrtu imajo že v bližnji prihodnosti razpis referenduma za krajevni samoprispevek, še bolj kot to pa razmišljajo, kako in kaj narediti v naslednjih petih letih. Tako kot v skoraj vseh krajevnih skupnostih v trebanjski občini se tudi sami najbolj ukvarjajo s cestami. Po načrtih naj bi jih v naslednjem srednjeročnem obdobju na novo asfaltirali in modernizirali kar 10 kilometrov. Precejšnje načrte imajo tudi pri oskrbi z električno energijo, vodo in sploh pri komunalnem urejanju. Le malo krajevnih skupnosti se namreč lahko pohvali, da imajo v svojih programih tudi zazidalne načrte. Tako nameravajo zgraditi dve transformatorski postaji, zbiralnik in zajetje za vodovod, razširili pa bodo tudi telefonsko omrežje. Precejšeru del načrtov je naravnanih na področje rekreacije in šnorta; saj je v naslednjem srednjeročnem načrtu med drugim igrišče za košarko in rokomet pa bazen za kopanje in morda tudi smučarska vlečnica. Anžlovar je povedal še, da se bodo letos lotili modernizacije 1,5 kilometra cest, pripravili bodo načrt za vodovod, uredili pa bodo tudi odlagališči za smeti; eno na pokopališču, drugo pa za vso krajevno skupnost. J. S. lil SUSCtCdRNS 20 ^ • ■ ■ — - SIKe ''~-r ___ REKLAMA ZA KRAJ - V Trebnjem so se odločili za takole okrasitev mestnega središča: kup gramoza, malo kamenja in polomljenih lat, na vihu pa še polomljena tabla, ki naj kaže proti slaščičarni. Baje je to v primerjavi s travo in cvetjem, Kot imajo to po drugih mestih, izredno praktično. Ni treba zalivati in gojiti, pa še dokaj zgovorno opominja obiskovalca, kam je prišel. (Foto: J. Simčič) TREBANJSKE IVERI VSE ŽE ZELENI, LE ... -Pomlad odeva naravo v vse bolj zelena oblačila, saj so poleg regrata začele poganjati tudi trave pa listi na drevju, pojavile so se prve cvetlice. Le na „zelcnem” pasu, ki loči pločnike od cestišča v Trebnjem, ni opaziti nobenega zelenja. Samo odtisi gum težkih tovornjakov, fičkov in drugih prevoznih sredstev so vidni v ilovici. Pa ne da so vrli, diplomatsko rečeno, izvajalci del, na ureditev teh pasov pozabili? Čudnega ne bi bilo nič! TABLA JE ZMANJKALA - V tej rubriki je že pisalo o voznem redu za avtobuse v Trebenjem, s katerega so padale številke, tako da ni bilo mogoče prebrati, kdaj odpeljejo avtobusi s postaje. Zdaj pa še table ni več, ker je čez noč izginila. Tako se potniki počasi preusmerjajo na vlak, saj je na avtobusni postaji še ostal železniški vozni red. . NEVZGOJL1V1 KOSMATI ..SOSED” — Čeprav je bil neki kosmati „sosed” že opomnjen, naj ne hodi več brskat P° kantah za smeti na Mirni, Se posebej ne v okolico stanovanjskega bloka št. 151, se ga ti opomini niso prijeli. Obstaja pa ena olajševalna okoliščina. Lahko, da tiste številke Dolenjskega lista še ni prebral. ZA LEPŠO OKOLICO - Gosp dinje iz Trebnjega so že večkr potarnale, da urejenost trebanjsk trgovin ni kdove kako v oči bodeč No, tega pa ne bi smele reči urejenost Dolenjkine blagovnice, f pred nekaj dnevi so tamkajši trgovci krepko zr,il'-'! —1— počistili okolico trgovci krepko zavihali rokave počistili okolico svoje trgoi uredili nasade in pristrigli okr: grmičje križem manja! s. In tudi poslovodja ni drž rok. Da, da, vredno posn TREBANJSKE NOVICE 10- aprila 1980 DOLENJSKI UST 19 SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE NOVO MESTO NSVO MESTO, Novi trg 6/11 Na podlagi 12. člena statutarnega sklepa o oblikovanju, nalogah in pristojnostih skupščine, izvršilnega odbora in drugih organov skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Novo mesto (SDL št 14/78) ter v skladu z določili pravilnika o kreditiranju stanovanjske graditve (SDL št 14/75 in 9/77) in finančnega načrta sklada združenih sredstev za stanovanjsko graditev za leto 1980 razpisuje odbor za programiranje in financiranje graditve stanovanj Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Novo mesto VII. NATEČAJ za zbiranje zahtevkov za posojila iz sklada združenih sredstev za stan .vanjsko graditev, ki jih delovne in druge organizacije združujejo v skladu z določili samoupravnega sporazuma in aneksa k temu sporazumu o izločanju sredstev v sklade skupne porabe in namenskem združevanju za obdobje 1977 — 1980 pri Ljubljanski banki — Temeljni dolenjski banki — poslovni enoti za stanovanjsko in komunalno kreditiranje Novo mesto. Razpisujejo se naslednja posojila: 1. posojila organizacijam združenega dela in drugim organizacijam za nakup ali gradnjo družbenih najemnih stanovanj v okviru družbeno usmerjene stanovanjske graditve ' do vsote 38,700.00 din 2. posojila delavcem za nakup etažnih stanovanj v okviru družbeno usmerjene stanovanjske graditve do vsote 1,700.000 din 3. posojila delavcem za gradnjo zasebnih individualnih stanovanjskih hiš do vsote 14,000.000 din 4. posojila za pridubitev in opremo stavbnih zemljišč za družbeno usmerjene stanovanjsko graditev do vsote 4,000.000 din Razpisni pogoji Ad 1) Posojila za nakup ali gradnjo družbenih najemnih stanovanj v okviru družbeno usmerjene stanovanjske graditve lahko najamejo organizacije združenega dela in druge organiza- ij<3 (v nadaljnjem besedilu: organizacije), ki združujejo sredstva za stanovanjsko graditev v skladu z določili samoupravnega sporazuma in aneksa k temu sporazumu o izločanju sreds'ev v sklade skupne porabe in namenskem združevanju za obdobje 1977 — 1980 pr LB — Temeljni dolenjski banki — poslovni enoti za stanovanjsko in komunalno kreditiranje Novo mesto. V stanovanjski soseski Novo mesto - Cesta herojev bo kreditiran nakup stanovanj samo v oojektih „D" skupine. Organizacija ima pravico do posojila na podlagi tega natečaja, če izpolnuje še naslednje pogoje: — da ima srednjeročni program za obdobje 1976 — 1980 in lelni program za leto 1980 za reševanje stanovanjskega vprašanja svojih delavcev; — da gradi ali kupuje stanovanje v okviru sprejetega stanovanjskega standarda v občini; — da je sposobna vračati posojilo; — da sodeluje z lastno udeležbo, ki znaša: z a organizacijo, v kateri je bil poprečni mesečni osebni dohodek na zaposlenega v primerjavi s poprečnim mesečnim čistim osebnim dohodkom v SRS v letu 1979 do 90% nad 90 % do 100 % nad 100% do 115% nad 115% je najmanjša lastna udeležba organizacij 60% 65% 70% 75% Vzgojno—izobraževalne ustanove sodelujejo ne glede na doseženi poprečni mesečni osebni dohodek na zaposlenega v letu 1979 z lastno udeležbo najmanj v višini 25 % nabavne vrednosti stanovanj. Organizacije splošne zdravstvene službe sodelujejo ne glede na doseženi poprečni mesečni osebni dohodek na zaposlenega v letu 1979 z lastno udeležbo najmanj v višini 50 % nabavne vrednosti stanovanj. Višina lastne udeležbe se računa od kupoprodajne vrednosti standardnega stanovanja, vendar največ do višine cene za 1 m2 površine standardnega stanovanja v okviru družbeno usmerjene gradnje na območju občine Novo mesto, ki jo je potrdil pristojni organ. Organizacija, ki ponudi večji odstotek lastne udeležbe, kot se zahteva v natečajnih pogojih, ima prednost pri odobravanju posojila. Za lastno udeležbo organizacije šteje tudi posojilo, ki ga dobi organizacija pri banki na podlagi vezave sredstev, in razpoložljivi znesek amortizacije od vloženih stanovanj v sklad stanovanjskih hiš pri Samoup'avni stanovanjski skupnosti občine Novo mesto. Organizacija mora vlogi na natečaj za najem posojHa priložiti: — izjavo o izločanju sredstev za stanovanjsko graditev in o zdrulevanju sredstev po 'amoupravnem sporazumu pri LB — Temeljni dolenjski banki Novo mesto (obrazec 1); — srednjeročni program za obdobje 1976 — 1980 (kolikor še ni bil dostavljen); — letni program reševanja stanovanjskih vprašanj svojih delivcev za lato 1980; — izračun poprečnega mesečnega osebnega dohodka na zaposlenega v organizaciji za leto 1979 (obrazec 2); — poslovni rezultat - bilanca uspeha in posebni podatki k poslovnemu rezultatu za leto 1979; — sklep samoupravnega organa o nakupu oz. gradnji stanovanj, o najetju posojila, o zagotovitvi sredstev za plačilo lastne udeležbe in sredstev za odplačevanje posojila; — kupoprodajno pogodbo o nakupu družbeno najemnih stanovanj pri proizvajalcu z navedbo števila in vrste stanovanj, ki jih kupuje ter ceno za posamezno stanovanje z navedbo neto stanovanjske površine in skupno predvideno ceno za kupljena stanovanja. Prednost pri odobravanju posojil po tem natečaju imajo organizacije, ki so im sle v letu 1979 nižji poprečni mesečni osebni dohodek na zaposlenega. Odplačilna doba za posojila bo določena po kreditni sposobnosti posojilojemalca, vendar ne more biti daljša kot 20 let Obrestna mera za posojila je 3,5% na leto. Po preteku 10 let od začetka odplačevanja posojila se obrestna mera poveča za neodplačani del posojila na 5,5 % na leto. Posojilo vrača organizacija v polletnih anuitetah. • •• Organizacija začne^račati posojilo takoj po pora!»i oz. najkasneje po dvanajstih mesecih od dneva podpisa posojilne pogodbe. Organizacija lahko dobi iz združenih sredstev samo enkrat posojilo za nakup ali gradnjo istih družbeno najemnih stanovanj. Ad 2) Posojila za nakup standardnega stanovanja v etažni lastnini v okviru družbeno usmerjene gradnje lahko dob : — delavec organizacije, ki združuje svoja sredst /a pri LB — Temeljni dolenjski banki Novo mesto, in delavec, zaposlen pri občanu, ki pri opravljanju samostojne dejavnosti uporablja dopolnilno delo drugih oseb in plačuje prispevek v sklad sredstev za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu pr! Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Novo mesto, in ki namensko varčuje za stanovanjsko posojilo pri banki. V stanovanjski soseski Novo mesto — Cesta herojev bo kreditiran nakup stanovanj samo v objektih „D" skupine. Delavec ima pravico do posojila na podaigi tega natečaja, če izpolnjuje še naslednje pogoje: — da nima stanovanja ali — da ima neustrezno stanovanje ali — da prebiva v družbeno najemnem stanovanju, katero bo sprostil in predal Samoupravni stanovanjski skupnosti, — da kupuje stanovanje v okviru sprejetega stanovanjskega standarda v občini, — da sodeluje z lastno udeležbo. Če je znašal poprečni mesečni dohodek na člana družine v primerjavi s poprečnim mesečnim čistim osebnim dohodkom v SRS v letu 1979 do 50% nad 50 % do 75 % nad 75 % do 100 % nad 100 % do 120 % nad 120 % je najmanjša lastna udeležba delavca v znesku vrednosti standardnega stanovanja 30% 35% 40% 45% 50 % potem lahko dobi posojilo v znesku vrednosti standardnega stanovanja največ do 35% 25% 20% 15% 10% Za lastno udeležbo delavca šteje tudi namensko privarčevani denar pri banki in posojilo., ki ga dobi delavec na podlagi tega namenskega varčevanja oz. namenske ve.tave sredstev. Posojilo, ki ga dobi delavec pri organizaciji, ne šteje za delavčevo lastno udeležbo. Za ceno standardnega stanovanja se upošteva znesek, določen v kupoprodajni pogodbi, vendar ta ne sme presegati cene za 1 m2, ki jo je odobril pristojni organ za standardno stanovanje v okviru družbeno usmerjene1 stanovanjske graditve na območju občine Novo mesto. Delavec mora vlogi na natečaj za posojilo (obr.icec 3) priložiti: — izjavo organizacije o izločanju sredstev za stanovanjsko graditev in o združevanju s edstev po samoupravnem sporazumu pri LB — Temeljni dolenjski banki Novo mesto (obrazec 1/a); — potrdilo organizacije o prosilčevem osebnem dohodku v letu 1979 in njegovem poprečnem osebnem dohodku za zadnje tri mesece pred razpisom ter o njegovih obveznostih (obrazec 4) in enako potrdilo za zaposlenega zakonca oz. člana družine (obrazec 4a); — izjavo prosilca o njegovih stanovanjskih ra?merah (obrazec 5); — izjavo prosilca o članih skupnega gospodinjstva (obrazec 6); — izjavo prosilca o izpraznitvi družbeno najemnega stanovanja (obrazec 7); — kupoprodajno pogodbo o nakupu stanovanja v etažni lastnini z navedbo stanovanjskega objekta, v katerem kupuje stanovanji}, neto stanovanjsko površino, ceno za 1 m2 stanovanjske površine, ceno stanovanja in rok dograditve oz. vselitve v kupljeno stanovanje; — fotokopije pogodb o namenskem varčevanju pri banki za stanovanjsko posojilo; — fotokopije posojilnih pogodb za vsa posojila, ki so bila porabljena za nakup stanovanja. Posojila bodo odobrena do določene neto stanovanjske površine standardnega stanovanja, upoštevajoč število družinskih članov. Presežek med standardno in prekomerno stanovanjsko površino se ne kreditira. Prednost pri dodelitvi posojila po tem natečaju ima delavec, ki — je imel v preteklem letu nižji poprečni mesečni dohodek na družinrkega člana; — kupuje standardno stanovanje. Odplačilna doba za posojilo bo določena po kreditni sposobnosti posojilojemalca, pri tem pa bodo upoštevana tudi posojila, ki jih je ali bo delavec dobil na podlagi namenskega varčevanja ali ki ga je dobil pri svoji organizaciji za nakup standardnega stanovanja; v nobenem primeru pa odplačilna doba ne more biti daljša od 20 let Obrestna mera za posojila je 3,5% na leto. Po preteku 10 let od začetka odplačevanja posojila se obrestna mera za neodplačani del posojila poveča na 5,5% letno. Posojilo vrača delavec v mesečnih obrokih, ki znašajo šestino polletne anuitete. Delavec začne vračati posojilo takoj po porabi oz, najkasneje po dvanajstih mesecih od dneva podpisa posojilne pogodbe. De!avoc lahko dobi po natečaju samo enkrat posojilo iz združenih sredstev za nakup istega stanovanja v etažni lastnini. Ad 3) Posojilo za izgradnjo zasebne individualne stanovanjski: hiše lahko dobi delavec organizacije, ki združuje svoja sredstva pri LB — Temeljni dolenjski banki Novo mesto, in delavec, zaposlen pri občanu, ki pri opravljanju samostojne dejavnosti uporablja dopolnilno delo drugih oseb in plačuje prispevek v sklad sredstev za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu pri Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Novo mesto. Delavec ima pravico do posojila na podaigi tega natečaja le v primeru, da ne prebiva v stanovanjski hiši, za katero prosi posojilo, in če izpolnjuje še naslednje pogoje: — da nima stanovanja ali — ima premajhno ali neustrezno stanovanje ali — da prebiva v družbeno najemnem stanovanju, katero bo sprostil in predal Samoupravni stanovanjsk skupnosti; — da gradi zasebno stanovanjsko hišo s standardno velikostjo; — da ima do dneva razpisa tega natečaja zgrajeno stanovanjsko hišo najmanj do zaključene III. gradbene faze oz. zgrajeno betonsko ploščo za postavitev montažne stanovanjske hiše; — da se gradnja stanovanjske hiše izvaja v celoti z odobreno gradbeno—tehnično dokumentacijo; — da bo stanovanjska hiša dograjena in sposobna za vulitev najkasneje do 31.12.1981. Lastna udeležba delavca: Če je znašal poprečni mesečni dohodek na družinskega člana v primerjavi s poprečnim mesečnim čistim osebnim dohodkom v SRS v letu 1979 do 50 % nad SO % do 75 % nad 75 % do 100 % nad 100 % do 120 % nad 120% je najmanjša lastna udeležba delavca v znesku vrednosti standardne družinske sta n. hiše 40% 46% 50% 56% 60% potem lahko dobi delavec posojilo v odstotku od vrednosti standardne druž. stan hi« največ do 30% 20% 15% 10% 5% Za lastno udeležbo delavca šteje tudi namensko privarčevani denar pri banki in posojilo, ki ga dobi delavec na podlagi tega namenskega varčevanja oz. namenske vezave sredstev. Posojilo, ki ga dobi delavec pri organizaciji, ne šteje za delavčevo lastno udeležbo. Za izračun vrednosti standardne stanovanjske hiše se upošteva poprečna cena za 1 m2 stanovanjske površine družbenih stanovanj, zgrajenih v letu 1979, to je 12.290,00 din/m2. Če delavec gradi individualno družinsko stanovanjsko hišo izven okvira družbeno usmerjene stanovanjske graditve, se uporablja zgoraj določei.a cena za 1 m2 stanovanjske površine, znižana za 20 %. Če delavec gradi individualno družinsko stanovanjsko hišo izven okvira občinskega prog.ama organizirane stanovanjske graditve (izven zazidalnega načrta), lahko dobi posojilo v višini izračunanega posojila po določilih prejšnjih odstavkov, znižano za 20 %. Za izračun višine možnega posojila delavcem, ki namensko varčujejo, oziroma so Nadaljevanje na 21. strani! Nadaljevanje z 20. strani! namensko varčevali ter porabili prvarčevana sredstva in posojila, pridobljena na osnovi tega varčevanja za gradnjo stanovanjske hiše, za katero prosijo za posojilo po tem natečaju, se uporablja poprečna cena za 1 m2 stanovanjske površine v višini 12.290,00 din. Delavec mora vlogi na natečaj za podojilo (obracec 3/a) priložiti: — izjavo organizacije o izločanju sredstev za stanovanjsko graditev in o združevanju sredstev po samoupravnem sporazumu pri LB — Temeljni dolenjski banki Novo mesto (obrazec 1 a); — potrdilo organizacije o prosilčevem osebnem dohodku v letu 1979 in njegovem poprečnem osebnem dohodku za zadnje tri mesece pred tem razpisom ter o njegovih obveznostih (obrazec 4) in enako potrdilo za zaposlenega zakonca oz. člana družine (obrazec 4 a); — izjavo prosilca o njegovih stanovanjskih razmerah (obrazec 5); — izjavo prosilca o članih skupnega gospodinjstva (obrazec 6); — izjavo prosilca o izpraznitvi družbeno najemnega stanovanja (obrazec 7); — izjavo prosilca o preselitvi v novozgrajeno stanovanjsko hišo do 31. 12. 1981 (obrazec — gradbeno dovoljenje za gradnjo individualne družinske stanovanjske hiše z vso gradbeno tehnično dokumentacijo; — izjavo varčevalca o namenskem varčevanju (obr. 9); —- fotokopije pogodb o namenskem varčevanju pri banki za stanovanjsko posojilo; — fotokopije posojilnih pogodb za vsa posojila, ki so bila porabljena za gradnjo individualne družinske stanovanjske hiše; — zemljiškoknjižni izpisek o lastništvu oz. solastništvu stavbne parcele, nq kateri gradi stanovanjsko hišo. Posojila bodo odobrena do določene neto stanovanjske površine standardnega stanovanja, upoštevajoč število družinskih članov. Presežek med standardno in prekomerno stanovanjsko površino se ne kreditira. Prednost pri dodelitvi posojila po tem natečaju imajo delavci, ki namensko varčujejo pri banki za rešitev njihovega stanovanjskega vprašanja. Odplačilna doba za posojilo bo določena po kreditni sposobnosti posojilojemalca, pri tem pa bodo upoštevana tudi posojila, ki jih je ali bo delavec dobil na podlagi namenskega varčevanja ali ki ga je dobil pri svoji organizaciji za gradnjo individualne stanovanjske hiše, vendar v nobenem primeru ne more biti daljša od 20 let. Obrestna mera je 3,5% na leto. Po preteku 10 let od začetka odplačevarja posojila se obrestna mera za neodplačani del posojila poveča na 5,5% letno. Posojilo vrača delavec v mesečnih obrokih, ki znašajo šestino polletne anuitete. Delavec začne vračati posojilo takoj po porabi oz. naikasneje po dvanajstih mesecih od dneva podpisa posojilne pogodbe. Delavec laKko dobi po natečaju samo enkrat posojilo iz sklada združenih sredstev za gradnjo iste individualne družinske stanovanjske hiše. Ad 4) Posojila za pridobitev in opremo stavbnih zemljišč za družbeno usmerjeno stanovanjsko graditev lahko najame Samoupravna komunalna skupnost občine Novo mesto - Enota za urejanje stavbnih zemljišč. Organizacija mora vlogi na natečaj za najem posojila priložiti: — sklep, s katerim pristojni samoupravni organ organizacije dovoljuje najem posojila ter zagotavlja sredstva za lastno soudeležbo in sredstva za odplačevanje posojila; — zaključni račun za leto 1979; — investicijsko-tehnično dokumentacijo. Odplačilna doba za posojila bo določata za vsak objekt ločeno, vendar ne more biti daljša od 5 let Obrestna mera za posojilo je 3,5 % na leto. Organizacija začne vračati posojilo takoj po porabi oz. najkasneje po dvanajstih mesecih od dneva podpisa posojilne pogodbe. Posojilo vrača organizacija v polletnih anuitetah. Druga določila Natečaj za posojila traja: — za posojilo pod zap. št 1, 2, 3 do 15. 5.1980 — za posojilo pod zap. št. 4 do 30. 11. 1980. Vloge za posojila, dospele po tem datumu, in nepopolne vlog? ne bodo obravnavane. Vloge za priglasitev na natečaj sprejema strokovna služba Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Novo mesto, Novo mesto, Novi trg 6/II. nadstropje, soba št. 60, vsak ponedeljek in petek od 8. do 13. ure ter vsako sredo od 8. do 15. ure, kjer prejmejo interesenti tudi podrobnejša pojasnila v zvezi z natečajem in vse potrebne obrazce. Sklep o odobrili posojila ali zavrnitvi vloge bo sprejel odbor za programiranje in finaciranje grad:tve stanovanj. Zoper sklep odbora je dopustna pritožba v roku 15 dni po njegovem prejemu na izvršilni odbor Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Novo mesto. Sklep izvršilnega odbora je dokončen in zoper njega ni pritožbe. Udeleženci, ki bodo na natečaju uspeli, bodo sklepali posojilne pogodbe pri LB - Temeljni dolenjski banki - poslovni enoti za stanovanjsko in komunalno kreditiranje Novo mesto, ki bo zahtevala od posojilojemalcev zavarovanje za posojila in kontrolirala namensko porabo posojila. Številka: 271/7 Samoupravna stanovanjska skupnost Novo mesto 1..4. .1980 občine Novo mesto Odbor za programiranje in finaciranje graditve stanovanj 269/15-80 IZLET OBRTNIKOV ttno združenje Črnomelj j®ai?'2'ra 'n vabi obrtnike Pri njih zaposlene, ter njih .. °JCe na izlet po Makedonija * 0gledom Skopja, Ohrida ku?stal'h krajev, ter njihove n-t.Urne in zgodovinske za-1^'vosti. 9- maia . , )a Črnomelj Kolo vsg ? * 25, kjer se dobijo '*,etorr|0rrnaC'*e vzvezistem Obrtno združenje Črnomelj 287/15-80 1^(1600) 10. aprila 1980 r J Razpisna komisija delavskega sveta DO EMONA DOLENJKA, NOVO MESTO v skladu z določili samoupravnega sporazuma o združitvi v DO in statuta razpisuje dela in naloge INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA DIREKTORJA DO Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: 1. da imajo visoko ali višjo šolsko izobrazbo ekonomsko-or-ganizacijske ali pravne smeri ali izkazano delovno zmožnost to so potrebna znanja in sposobnosti, ki jih kandidat izkaže: . 2. usPeSnim vodenjem organizacij združenega dela ali obsežnejših organizacijskih enot enakih ali podobnih področij. - z dokazili o opravljenem ustreznem funkcionalnem usposabljanju, 2. da ima 5 let ustreznih delovnih izkušenj pri odgovornih poslovodnih delih. Poleg izpolnjevanja pogojev iz prejšnjega odstavka morajo imeti kandidati splošne družbene kvalitete za opravljanje odgovornih del v OZD zlasti aktiven odnos do razvijanja samoupravne socialistične ureditve ter odgovoren odnos do sodelavcev in gospodarjenja z družbenimi sredstvi. Prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtev za opravljanje razpisnih del in nalog naj kandidati pošljejo v roku 15 dni po objavi na naslov: Razpisna komisija DO Emona Dolenjka Novo mesto. Glavni trg 28. 273/15-80 PRIORITETNA LISTA PROSILCEV ZA STANOVANJA, ZGRAJENA S SREDSTVI DRUŽBENE POMOČI V OBČINI KRŠKO Upoštevajoč vloge in kriterije za dodelitev stanovanj, zgrajenih s sredstvi družbene pomoči pri Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Krško, je na predlog odbora za družbeno pomoč skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Krško izvršilni odbor skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Krško na seji dne 3. aprila 1980 sprejel ^ SKLEP o objavi prioritetne liste prosilcev za stanovanja, zgrajena iz sredstev družbene pomoči v naselju Spodnji Grič in Kostanjevica, in to: NA SPODNJEM GRIČU: Zap. Priimek in ime št. 1. Špoljar Melita 2. Bahčič Helena 3. Kozole Albina 4. Mitrovič O brad 5. Žnidaršič Ema 6. Lazič Nenad 7. Šeško Ana 8. Balič Šuhra 9. Asič Darinka 10. Cerovšek Marija 11. Butina Nikola 12. Medvedec Branka 13. Midan Asim . 14. Zalokar Marija 15. Jusič Muharem 16. tomažin Jože 17. Hotič Fehret 18. Jazbec Albin 19. Čajič Hasib 20. Sikošek Olga 21. Rumpret Vida 22. Kodrič Jože 23. Blatnik Ivanka 24. Švajger Drago 25. Sušak Nedeljko 26. Oljača Milutin 27. Čebular Silva 28. Turk Janez, Zdenk 29. Žabkar Marija 30. Sršen Ida 31. Simič Slobodan 32. Cerovec Božo 33. Šerbec Alojzija 34. Dvoršek Milan 35. Colner Karel 36. Skrabar Ferdo 37. Slapšak Ludvik 38. Babič Evald 39. Radovanič Karel 40. Pavlin Jožefa 41. Virant Vinko 42. Sekulič Mirjana 43. Veličevič Stanko 44. Jakša Dragica 45. Rusič Sveto 46. Cimeša Branko 47. Zorko Emil 48. Perdih Antonija 49. Gajšak Dušan 50. T ršavec Edvard 51. Ameršek Anton 52. Ojsteršek Franc 53. Medvešek Milena 54. Hercigonja Nevenk 55. Gradečak Milan 56. Kočnar Branko 57. Kostovski Dušan 58. Filipič Vera ' 59. Bakič Sava 60. Spirič Radomir 61. Hrastnik Dušica 62. Vižintin Zdenka 63. Smiljanič Rfcde 64. Zupančič Anton 65. Leviča'-Terezija 66. Žiberna Miroslav 67. Škofljanc Milena 68. Škoflek Jožefa 69. Plankar Martin 70. Prah Majda 71. Grozina Irena 72. Šribar Rado 73. Fabjan Dragica 74. Drobež Stane 75. Zupančič Martin 76. Pribožič Jože 77. Radej Jože 78. Kuhar Janez 79. Ivačič Marija 80. Arnšek Milan 81. Bobek Ljubica 82. Pirc Milica 83. Račič Edita 84. Hribšek Ivan 85. Gorjup Jelka 86. Gorenc Franc 87. Dular Silvo 88. Urek Marjan 89. B izjak Štefka 90. Žibert—Banko 91. Zagorc Ana v Kostanjevici: 1. Klavžar Marija 2. Japelj Štefanija 3. Molek Danica 4. Truhan Franjo 5. Bučar Marija Št. Ustanova Naslov Št. točk Stanovanje čl. Objekt 2 ZD Krško Hotel Sremič 357 1,5—11—2. nad. 2 ZC Brežice Stolovnik 58 355 G—II—1. nad. 2 Lisca Valv. nab. 11, Krško 354 G-II-4. nad. 2 Kostak Valv. nab. 4, Krško 347 1,5—IV—P 2 NE Brestanica 123 344 G—VI—2. nad. 3 PM PM Krško 341 2,5—I—P 3 Celuloza Senovo 51 332 1,5—V—1. nad. 2 Pionir C. 4. julija 6 330 G—VI—4. nad. 3 Novo les CKŽ 69, Krško 327 3,5—VII—3. nad. 3 Celuloza Trška gora, Krško 327 1,5-IV-ki. 3 Pionir Sremiška 16 324 1,5—VI-4. nad. 3 ZD Krško Pot na Polšco 5 322 2—V—2. nad. 4 Pionir Sremiška 16 322 2-VII-kl. ^2 Labod Drnovo 74 322 G—1—3. nad. 3 Agro kom b. Sremič 11, Krško 322 G—VII—2. nad. 4 SOP Veniše 13 317 3,5-V-P 4 Pionir Sremiška 16 316 2—IV—ki. 3 Cest. pod. Veniše 8 316 1,5—11 4. nad. 3 Pionir Sremiška 16 316 G—V—4. nad. 5 Hotel Sremič Brestanica 34 312 3,5-V-2. nad. ,2 Papirkonfek. Erjavčeva 1 312 G-IV— ,1. nad. 3 Pionir Brezje 16, Podb. 312 1,5—V—4. nad. 4 Novo les Loke 4 312 2—V—1. nad. 3 Celuloza Pleterje 30 312 1,5-11—3. nad. 2 Hotel Sremič Dalmatinova 5 312 1,5—1—4. nad. 3 SOP CKŽ 12 310 1,5-IV—4. nad. 3 Labod Kolodvorska 4c 309 G-ll-2. nad. a 2 NOB Grajska 45, Kost. 304 2-l-P 1 NOB Pod goro 5 296 1,5—II—P 2 Hotel Sremič Brestanica 34a 294 G—I—4. nad. 3 NE Brestanica 55 292 2,5—V—4. nad. 6 Celuloza Ardro 8, V. T m 292 3,5—VII—1 nad. 2 Žito Armeško 292 G—VII—3. nad' 3 DES Valv. nab. 5 292 2,5-1 l-P 3 Žito Ob potoku 11 292 3,5-11-3. nad. 2 SOP Leskovec 121 287 1,5-V-2. nad. 4 SOP Brege 16 286 3,5—V l-P 3 Zdr. obrt. Zdolska 26 286 3,5-11-1. nad. 4 SOP-IKON Oražnova 23, Kost. 286 3,5—II—p 1 upokojenka CKŽ 124 a 286 1,5—I—P 3 Papirkonf. Valv. nab. 1 284 2,5—VII—3. nad. 2 Lisca Senovo 155 284 G—V—2. nad. 3 Zdr. obrt. Leskovec 19 284 2,5—V—3. nad. 3 Papirkonf. T rška gora 1 284 2-V—3. nad. 3 Celuloza Sl. Rožanc 24 282 1,5—V-3. nad. 4 Celuloza Sremiška 16 280 3,5—VII—4. nad. 3 IGM Sava Dobrava 21 272 1,5—VII—ki. 2 upokojenka Brestanica 34 270 G—I—2. nad. 3 SOP Kolodvorska 4c 268 3,5—I—P 4 Celuloza Leskovec 5 265 2,5-11-4. nad. 4 Agrokomb. Rostoharjeva 15a 265 3,5—VII—P 3 IGM Sava Koprivnica 12 262 2—VI1—4. nad. 3 Metalna Mrčna sela 40 262 2-V-4. nad. a 3 Preskrba CKŽ 12 260 2,5—V—P 2 Kovinarska CKŽ 15a 260 1,5-1—2. nad. 4 Kovinarska Golek 17 ! 255 2.5—VII—p 2 NOB Valv. nab. 5 254 2-1 l-P 2 DP Impolca Reštanj 98 252 G—11-3. nad. 3 Pionir Zdolska 12 252 G-VI-3. nad. 3 Kovinarska Pot na Polšco 43 252 3,5—1—3. nad. 4 Kovinarska C. 4. julija 60 250 3,5—11—4. nad. 3 Celuloza Senovo 211 v 250 1,5—1—3. nad. 2 Pionir C. 4. julija 121 250 1,5—VII—P 5 Pionir Pod. goro 17 250 3,5—IV—P 2 SC CKŽ 15a 249 2-1—4. nad. 3 SOP C. 4. julija 100 a 247 2,5—11—3. nad. 3 Preskrba Brege 13 246 3.5-VI-4. nad. 1 upokojenka Valv. nab. 5 246 G—V—1. nad. 4 Agrokomb. Mali Kamen 54 246 2,5—VII—'4. nad. 2 Preskrba Na Resi 2 245 2,5—II—2. nad. 4 Celuloza Zdolska 16 b 244 3,5—11—2. nad. 3 SOP Brege 14 244 2-V-P 2 Žito Valv. nab. 7 242 1,5—V—P 4 Kovinarska C. 4. julija 136 241 3,5—V—4. nad. 4 Celuloza Mrtvice 20 240 3,5—Vil—2. nad. 5 DES Kolodvorska 4 c 240 3,5-1-2. nad. 3 Zdr. obrt. Mali Kamen 16 240 2—VI—p 3 Novoles Ul. talcev 28, K. 240 2,5-V—2. nad. 2 Labod C. 4. julija 32 231 1,5—VII—4. nad. 3 IGM Sava Aškerčeva 6 230 2,5-1-4. nad. 2 Tobak C. 4. julija 171 226 G—V—3. nad. 1 upokojenka Pavlinova 8 226 G—VII—1. nad. 3 Lekarna C. 4. julija 40 226 2,5-IV-P 3 Celuloza C. 4. julija 40 226 2,5—1—3. nad. 2 Lisca Vel. Dol 39 225 G-VI1-4. nad. 4 Agrokomb. Ob potoku 11 220 3,5—1—4. nad. 3 Lisca—Transp. Sen ovo 96 220 2—VII—3. nad. 3 Novoles Senovo 179 217 2-V1-4. nad. 4 Zdr. obrt. CKŽ 134 216 2,5—V1—4. nad. 3 NE Delavska 8 215 1,5-V l-p 4 Kovinarska Sovretova 26 210 3 ,5—V—3. nad. > 1 upokojenka CKŽ 26, Krško 285 G-št. 12 1 upokojenka Velika vas 13 265 G—št. 7 4 Iskra Grajska 45 265 1,5-št. 9 2 upokojenec Oražnova 12 265 G-št 10 2 Iskra Malence 12 245 1—št. 11 281/15—80y DOLENJSKI UST 21 n * % fu? t jr t % * TCDENSMjlc Četrtek, 10. aprila - Mehtilda Petek, 11. aprila - Stanislav Sobota, 12. aprila - Lazar Nedelja, 13. aprila - Ida Ponedeljek, 14. aprila - Valerij Torek, 15. aprila - D. Železnic Sreda, 16. aprila - Bernardka Četrtek, 17. aprila - Rudolf LUNINE MENE 15. aprila ob 4.46 mlaj m BRESTANICA: 12.»in 13. 4. francoski barvni film Orakula, oče in sin. BREŽICE: U. in 12. 4. ameriški barvni film Zlati sestanek. 13. in 14. 4. ameriški barvni film Vojna v vsemirju. 15. in 16. 4. ameriški barvni film Junaki. KOSTANJEVICA: 12. 4. francoski film Pariški nori konj. 13. 4. ameriški film Razbijač. 16. 4. francoski film Divjak iz Pariza. KRŠKO: 12. in 13. 4. italijan-sko-francoski film Nobody in Indijanci. 13. 4. matineja Tom in Jerry, večna nasprotnika. 16. 4. ameriški film Zlati rendez-vous. 17. 4. angleški film Čudežni svet divjine. MIRNA: 12. 4. film Romantika v postelji. MOKRONOG: 12. in 13. 4. francoski film Človek, ki je ljubil žene. NOVO MESTO - KINO KRKA: Od 12. do 14. 4. ameriški barvni film Peklenska četrt. 15. 4. fran-cosko-alžirski barvni film Ogled neke zarote. 16. in 17. 4. francos-ko-italijanski barvni film Kletka norosti. NOVO MESTO - KINO JLA: Od 10. do 13. 4. ameriški film Potujoči bordel. Od 14. do 16. 4. ljubezenski film Moja draga in nežna zver. NOVO MESTO - KINO KRKA: Od 12. do 14. 4. ameriški barvni film Peklenska četrt. 15. 4. film Avtopsija neka zarote. 15. in 17. 4. francosko-italijanski barvni film Kletka norosti. RIBNICA: 12. in 13. 4. hong-konški barvni film Brus Li, mi se ti čudimo. SEVNICA: 10. 4. ameriški barvni film Pogon. 11. 4. italijanski film Preiskava pod strahom. 12. in 13. 4. ameriški barvni film Vsi predsednikovi ljudje. 16. in 17. 4. ameriški barvni film Zvezda je rojena. Bgfl) OB SLUŽBO DOBI IŠČEM DEKLE ZA DELO V GOSTILNI. Stanovanje in OD po dogovoru. Oglasite se na tel. (068) 71-345, ali v gostilni Dušan Bobič, gostilna Majolka, Krško. BRIVSKO FRIZERSKO POMOČNICO, dobro pomoč, sprejme frizerski salon Lavrinšek, Krško. TAKOJ zaposlim dva KV elektro-instalaterja. OD po dogovoru. Delo je pretežno na terenu in možnost dodatnega zaslužka. Ponudbe pod „VESTEN“. DVE STAREJŠI OSEBI z lepo domačijo vzameta za pomoč v gospodinjstvu mlajšo upokojenko brez vsake obveznosti, ker je možnost dedovanja. Naslov v upravi lista (1209/80). TAKOJ ZAPOSLIM KV ali PKV slikopleskarja in delavca v priuči-tev. Jože Bajuk, pleskarstvo in soboslikarstvo, Cankarjeva 32, Metlika, tel. 77-393. SLUŽBO I S C E PRIVATNIKU GREM DELAT -vozit nakladača ali buldožeria. Naslov v upravi lista (1208/80). STANOVANJA ODDAM sobo samskemu moškemu. Naslov v upravi lista. (1107/80). 24-890 ali pod šifro „INTE-I FKTIIAI KA NEOPREMLJENO SOBO ODDAM ženski osebi. Ločna 14, Novo mesto. Motorna vozila PRODAM moped TOMOS avtoma-tik os. Rudi Vodopivc, Armeško 12, Brestanica. ZASTAVO 750 L, prodam, letnik 1973, obnovljena motor in karoserija. Tone Cunk, Orehovec, Kostanjevica. PRODAM ZASTAVO 750 L, registrirano do februarja 1981. Prečna 29, Novo mesto, tel. 24-226. PRODAM FORD FIESTO, star dve leti, in brako prikolico, letnik 1978. Informacije po tel. 24-234. PRODAM VW 1300, letnik 1965, registriran do februarja 1981. Turk, Ratež 25, Brusnice. PRODAM RENAULT 4 v dobrem stanju. Franc Jenič, Gotna vas 50 a, Novo mesto. PRODAM OPEL MANTO, zelo ohranjen, s pomično streho, letnik 1974 december, po ugodni ceni. Gazvoda, Gabrje, Brusnice, tel. (068) 85-162. Ogled v soboto in nedeljo ves dan. PRODAM Z 750, letnik 1976. IŠČEM SKROMNO stanovanje v bližini Novega mesta. Sem upokojenka, lahko tudi pomagam. Na- SOBO s souporabo sanitarij, nujno išče uslužbenka. Ponudbe po teL Franc Mustar, Gorica 10, Lesko-ve c. PRODAM KADETT CITY, letnik 1977. Vzemem v račun novejši manjši avto. Longar, Rumanja vas 30, Straža. PRODAM NSU 1000, registriran do decembra. Božič, Dol. Straža 86. PRODAM Z 101, letnik 1975, ali zamenjam za manjši avto. Nad mlini 57, Novo mesto. PRODAM WARTBURG, letnik 1972. Ogled vsak dan od 14. ure dalje. Marjan Kralj, Partizanska pot 3, Črnomelj. PRODAM Z 101, letnik 1976. Mali DOLENJSKI LIST IZDAJA: Časopisno založniško podjetje DOLENJSKI LIST, Novo mesto - USTANOVITELJ LISTA: občinske konference SZDL Bre--žice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje. IZDAJATELJSKI SVET je družbeni organ upravljanja. Predsednik: Niko Rihar. UREDNIŠKI ODBOR: Marjan Legan (glavni in odgovorni urednik), Milan Markelj (namestnik), Ria Bačer, Andrej Bartelj, Maijan Bauer (urednik Priloge), Bojan Budja, Jože Primc, Drago Rustja, Jože Simčič, Jožica Teppey, Ivan Zoran in Alfred Železnik. Tehnični urednik Priloge: Dušan Lazar. Ekonomska propaganda: Janko Saje in Marko Klinc. IZHAJA vsak četrtek - Posamezna številka 8 din, letna naročnina 298 din, plačljiva vnaprej - Za delovne in družbene oiganizacije 600 din - Za inozemstvo 600 din ali 32 ameriških dolaijcv oz. 55 DM (oz. ustrezna druga valuta v tej vrednosti) - Devizni račun 52100-620-170-32000-009-8-9. (Ljubljanska banka, Temeljna dolenjska banka Novo mesto). OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu 160 din, 1 cm na določeni strani 200 din, 1 cm na srednji ali zadnji strani 250 din, 1 cm na prvi strani 320 din. Vsak mali oglas do 10 besed 60 din, vsaka nadaljnja beseda 6 din - Za vse druge oglase velja do preklica cenik št. 11. od 1. 1. 1980 - Na podlagi mnenja sekretariata za informacije IS Skupščine SRS (št. 421—1/72 od 28. 3. .1974) se za Dolenjski list ne plačuje davek od prometa proizvodov. TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK v Novem mestu: 52100-603-30624 - Naslov uredništva: 68001 Novo mesto, Ulica talcev 2, p. p.. 33, telefon (068) 23-606 - Naslov uprave: 68001 Novo mesto, Glavni trg 3, p. p..33, telefon (068) 23-611 - Naslov ekonomske propagande in majih oglasov: 68001 Novo mesto, Glavni , 33, telefon (068) 22-365 - Nenaročenih rokopisov in ; vračamo — Časopisni stavek, filmi in prelom: ČZP lenjski list, Novo mesto - Barvni film in tisk: Ljudska pravica bljana. trg 5, p. p., fotografij ne vračamo Do- Lju- vrh 8, Mirna peč. UGODNO PRODAM Z 750, letnik 1970, registrirano, v voznem stanju. Ogled možen po 15. uri pri Mehič (Pirnar), Pod Trško goro 31, Ma čkovec. PRODAM Z 750 S, letnik 1978. Martin Kodrič, Šutna 15, Pod-bočje. PRODAM MAN 520 kiper, letnik 1978, v dobrem stanju, po ugodni ceni. Marjan Skočaj, Sp. Stari grad 15, Krško. PRODAM Z 101, letnik 1978, grevoženih 21.000 km. Anton lorenc, Mirna peč 9. PRODAM FIAT 850 šport. Informacije na tel. (068) 71-552. PRODAM tovorni avto TAM 2000, registriran eno leto in motokulti-vator. V račun vzamem tudi gradbeni material. Alojz Prijatelj, Ravnik 23, Šentrupert. PRODAM LADO, letnik 1972. Stariha, Dragomlja vas 8, Suhor. Ogled popoldne. ZASTAVO 101 confort, staro eno leto, prevoženih 7000 km, garaži-rano prodam. Boris Žagar, Kristanova 28/111, Novo mesto, tel. (068 ) 24 -688 (doma) ali v službi (068) 22-581. UGODNO PRODAM kombi fiat 750, letnik 1975, jnotor 1977 (tovorni) in fiat 750, letnik 1972, motor 1976. Jože Cvelbar, Gorju-pova 10 A, Kostanjevica na Krki. OPEL REKORD KARAVAN, odlično ohranjen, letnik 1971, prodam. Junko, Kostanjevica, tel. 69-716. PRODAM Z 750, letnik 1973. Štefan Hrovat, Cesta herojev 32, Novo mesto. PRODAM dobro ohranjeno Z 101. Gazvoda, Ratež. PRODAM ZASTAVO 101, letnik 1976 in Simco special 1000 v dobrem stanju. Informacije v -popoldanskem času. Alojz Petrič, Prečna 23, Novo mesto. BCS diessel novo z garancijo in vozičkom, hladilec za mleko, ugodno prodam. Selak, Dobrava 32, Škocjan. PRODAM GLISER Kvarnerplastike G-370, motorTOMOS 18, daljinske komande, cerado za gliser in prikolico za čoln. (Cena 65000 din). Informacije na teL 21-590 ali 23-611 (Kupec). PFODAM LADO voženo štiri leta. Dr. Gabron, bolnišnica Brežice, tel. (068) 61-055. PRODAM fiat 750 S, letnik 1979. Stane Medved, Jelše 11, Otočec. PRODAM odlično ohranjeno Z 101, letnik 1972. Martin Cvelbar, Šmarje 5, Šentjernej. PRODAM Z 101, prevoženih 60000 km dobro ohranjeno. Tel. 78-300 od 6. do 14. ure. Jože Poljanec, Vrtača 13, Semič. PRODAM dobro ohranjen z dodatno opremo Alfasud in Z 101, letnik 1978. Brane Rokavec, Šentrupert. PRODAM voznega fička za 6.000 din in TOMOS SLC 15. Informacije na tel. 23-529 od 6. do 14. ure. DOBRO OHRANJENO Z 101, letnik 1974, prodam. Kristan, Regerča vas 127 (vhod z ulice K Roku v Šmihelu), Novo mesto. PRODAM ŠKODO 1000 MB, dobro ohranjeno. Naslov v upravi lista (1210/80). PRODAM Z 101, letnik 1976. Gotna vas 51/c, Novo mesto. PRODAM karambolirano lado 1200, letnik 1975, prevoženih 60.000 km. Informacije v dopoldanskem času na tel. 25-930 oz. Ragovska 9/a. Ogled na Mirana Jarca 17. Novo mesto. UGODNO PRODAM osebni avtomobil Ford escord, dobro ohranjen, letnik 1973. Drago Glogovšek, Zg. Obrež 7 a, Artiče pri Brežican. PRODAM PRODAM rabljeno gradbeno kon-zolno dvigalo nosilnosti 200 kg. Vrhovšek, Brod 22, Podbočje- PRODAM fotoaparat 01ympus OM-1 in dva dodatna objektiva F 28 mm, F 135 mm. Cena 13.000 din. Ponudbe pod „OLYMPUS”. PRODAM globok otroški voziček. Ogled možen od 16. do 18. ure. Palka, Mestne njive 11/21, tel 21-923. PRODAM kuhinjske elemente. Lov-rin, Cankarjeva 1, Novo mesto. PRODAM obračalnik-grablje za BCS in motorno žago Jobi Tiger. Polde Berus, Kal 7, Novo mesto. PRODAM 16-colski gumi voz in belo žensko poročno obleko št. 44. Anton Starič, Rodna vas 10, Trebelno. PRODAM KAMP PRIKOLICO 3 ležišča (rabljeno) v odličnem stanju ter poleg pripadajoči originalni šotor. Cesta brigad 12, Novo mesto. PRODAM 15 eolski gumi voz ali zamenjam za 13 eolskega. Anton Dežman, Strelac 8, Šmarješke Toplice. NEMŠKEGA OVČARJA z rodovnikom, starega eno leto, delno dresiranega, prodam v dobre roke. Stane Lavrinšek, Krško, tel. 71-278 zvečer. PRODAM kultivator z ježem in plug (za vprego) za oranje vinograda in lahek gumi voz s kasonom. Ivan Venetič, Vrčice 3, Semič. PRODAM dobro ohranjeno pohištvo (orehova korenina) za dnevno sobo. Gizela Šeško, Ljubljanska 6, Kočevje. PRODAM otroški športni vozi-ček-avtosedež. Marta Colarič, Jablan 6, Mirna peč. PRODAM 2x25 W zvočne skrinje s stojali. Karlovška 17, Novo mesto. pošteno plačano rezervacijo groba in na krut način prisilil mojo družino v prekop svežega groba mojega moža. Če mi je že prizadejal toliko gorja, ga prosim, naj bo toliko uvideven, da me pusti vsaj v miru umreti. A. K. MARIJA GOVEDNIK iz Lokviee 34 prepovedujem MARTINU NEMANIČU in njegovi družini iz Lokvic 36 vsako delanje škode po mojem posestvu, posebno pa hojo po mojem sadovnjaku in njivi v zasadu. Če tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjala. 1^OBVESTI LA I KMETOVALCI, POZOR! Obve- KUPIM KUPIM leseno barako ali garažo. Naslov v upravi lista. (1207/80) KUPIM vikend z manjšim vinogradom. Ponudbe pošljite pod šifro ..DOLENJSKA . KUPIM starinsko kredenco. Informacije po tel. 25-130 popoldne ali na naslov. Milka Brulc, Cesta brigad 42, Novo mesto. KUPIM enoinpolsobno ali dvosobno stanovanjc v Novem mestu. Ponudbe pod ,,VSELJlVO“. KUPIM parcelo z dovoljenjem za gradnjo v Novem mestu ali bližnji okolici (od 500 do 1000 m2 naj bi bila velikost parcclc). Tel. (047) 22 - 36 8. PRIKOLICO iMV ADRIA CARA-VAN, manjšo, kupim. Ponudbe na tel. 22-365 ali osebno v oglasnem oddelku Dolenjskega lista, Glavni trg 5, Novo mesto. PRODAM VINOGRAD 5 arov v Beli krajini Matija Kukar, Pristava 20, Stopiče. GRADBENO parcelo 3000 m2 z vso dokumentacijo v Sp. Starem gra-du-Krško, prodam. Vodovod, elektrika na parceli. Jožko Zivič, Steletova 6, Ljubljana ali po tel. (061) 552-129. PRODAM gozdno parcelo Podvinje Eri Brežicah. Mojca Kante, užiško-Srbska 15, Beži-grad-Ljubljana. moji p; ku 36. prepo' NU in pašo koko njegovi družini hojo in paso Kokosi po mojih parcelah 3577/1 in 3577/2 v k. o. Bušinja vas. če tega ne bo upošteval, bom proti njemu sodno ukrepala. JOŽE SIMONIČ iz Vojne vasi 3, ščam, da sem odprl popoldansko- za popravilo kme........... ojev. Du 21, Straža. obrt za popravilo strojev. Dušan Krštinc, Praproče nctijskih na grob : IVANKO BRULC iz Gotne vasi poklanja Društvo upokojencev tovarne zdravil Krka iz Novega mesta 500 din Zvezi slepih Novo mesto. Za poklonjeni znesek iskrena hvala. Medobčinska organizacija slepih in slabovidnih Novo mesto. K * V času od 27. marca do 2. april;> so v novomeški porodnišnici rodile: Janja Mlakar iz Krškega - Jožeta. Marija Vintar iz Črnomlja Jožeta, Nevenka Trplan iz Črmošnjic Petro, Anica Tomšič iz Trebnjega -Simono, Jerneja Kostrevc iz Gornjega Kronovcga Janeza, Danica Klavžar z Vojskega - Andrejo, Jože- fa Kraševec iz Brusnic - Biserko, Raduša Žepič iz Obrha - Martina, Justi Kavšek z Blate - Damjana, Milena Mihelič iz Presladola — Janjo, Jožica Kušljan iz Šentjerneja -Maijanco, Jožica Madunič iz Brune vasi — Gorana, Jožica Urbančič iz Gornjega Podboršta - Jožico, Branka Markelj iz Rcgcrči- vasi - Ano, Vera Bartolj z Vrha - Janeza, Martina Hočevar iz Stare vasi - Stanislava, Silva Papež iz Šmihela - Nadjo, Jadranka Gojmcrac iz Ribnika -Ninoslavo, Sonja Butala iz Semiča -Vesno, Danica Cerovšek z Rakovnika - Darka, Milena Jaklič iz Šentruperta - Gregorja, Majdo Zefran iz Beroče vasi - RRobcrta, Martina Rus iz Vidošičev - Branko, Marija Flak iz Svibnika - Robija, Zdenka Kastelic iz Deskove vasi - Petro, M sija Cugelj z Vrha - dečka, Marija Ivec iz Metlike - dečka, Francka Smolič iz Korita - deklico, Marica Čulig iz Vrhovca - deklico, Anica Zelin^ar z Dolža - dečka, Jožica Šašek iz Dolnjega Suhadola - deklico. - Čestitamo! II BRtŽIŠK« Jrji POKOONIŠNICf * e* V času od 30. marca do 4. aprila so v brežiški porodnišnici rodile: Jovanka Štritof iz Kraljevca - Tere; zo, Marinka Šušterič iz Dolenje vasi deklico, Sonja Škof iz Piršenbrega - Mojco, Durda Drgestin iz Kraljevca - dečka, Silva Knez z Raven -deklico, Željka Čičko iz Zaprešiča - Igoija, Anastazija Razum iz Konj-ščicc deklico, Ema strnišek z Raven — Aleksandra, Majda Marolt z Brega - Bojana, Snežana Denadija iz Šenkovca — Tamaro, Gordana Rcšctar iz Prigorja - Matijo, Andela Oslakovič iz Samobora — Jasmino, Antonija Vaupotič iz Artič - Simono, Vera Kožarac iz Domaslovca -Maria, Milena Krošelj iz Rakovca -Andrejo, Anica Černelič z Bizeljskega - Matejo, ŠteficaPemar iz Luda-ča - Ivano, Bojana Vukosavljevič iz Šentlarta - dečka in Liljana Logar iz Samobora - deklico. ČESTITAMO! RAZNO ZENSKA, ki je 17. marca v Črnomlju, izgubila nekaj denarja, naj se zglasi pri Antonu Pezdircu na Krasincu 35. ROZALIJA POLOVIC IN ZDENKA GERDOVIČ, uslužbenki pošte Kostanjevica na Krki, prepovedujeva vsakršno obrekovanje in zahtevava preklic lažnih izjav tov. Branka Čuka iz Dob 2, ki jih je izrekel 20. 3.19.80. BARBARA ČEMAS iz Zilj 2, Vinica, prepovedujem vožnjo po mojem posestvu in pašo kakršnihkoli živali. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjala. ANTONIJA SMREKAR Marčcnko-va 15, Ljubljana, prepovedujem vsako vožnjo in delanje škode po arceu št. 1196/1 v Klcnovi-Kdor tega ne bo upošteval, ZAH,VALA Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame, sestre in tete IVANKE BRULC iz Gotne vasi 37 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste v težkih trenutkih sočustvovali z nami, nam izrekli sožalje, pokojni darovali vence in cvetje ter jo spremili na zadnjo pot. Posebno sc zahvaljujemo medicinskemu osebju internega oddelka Splošne bolnice Novo mesto, ZB iz Gotne vasi, upokojenkam ,,Krke”, godbi, pevcem in tov. Mežnaršičevi za poslovilni govor. Žalujoči: Vsi njeni g3 bom sodno preganjala. DARKO SLADIČ iz Zabrdja 5, Mirna, prepovedujem pašo kokoši in odlaganje smeti po travniku Zapovže, ki g? imam v najemu. Kdor tega ne bo upo števal, ga bom sodno preganjal. ANA RADKOVIČ s Hrasta 17 irepovedujem IVANU ŽEFRA-Iružini hojo in mojih parcelah ZAHVALA Ob prezgodnji izgubi naše drage žene, mame in stare mame MARIJE PRUŠEK sc iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste pokojno spremili na zadnjo pot, ji darovali cvetje in nam izrekli ustno ali pismeno sožalje. Žalujoči: mož Jože, sin Jože, hčerki Minka in Jožica z družinami Žužemberk, 5.4.1980 Črnomelj, strogo prepovedujem vsakršnokoli vožnjo in hojo preko mojega zemljišča, obenem pa prepovedujem pašo kokoši po moji njivi. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno pre-ganjaL MARIJI GLOBEVN1K iz Škocjana 2, strogo prepovedujem hojo in vožnjo in delanje kakršnekoli škode po moji njivi v Stari vasi, ker na njej ni nobene steze ali poti. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjala. CIRILA HROVAT iz Dešcče vasi 11, Žužemberk, prepovedujem žoganje na našem travniku pod Dobrovčcm. Kršitelje bom v nasprotnem primeru sodno preganjala. ŠTEFKA AVSTELJ iz Rakitnice 71, prepovedujem hojo, pašo kokoši in delanje kakršnekoli škode na mojem zemljišču pri hiši Vinku Rusu iz Rakitnice 70. Če tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjala. STANISLAV FLAJNIK iz Vinice 33 je v Dolenjskem listu preklical krivdo za prekop I. K., vendar moram k temu dodati, da me je staro in naivno ogoljufal za' ZAHVALA V 85. letu starosti nas je nenadoma zapustila naša draga mama, babica, prababica, sestra in teta ANA PILETIČ roj. Volča! iz Jelš 2, Ot očec Zahvaljujemo se vsem, ki ste sočustvovali z nami. Posebno zahvalo smo dolžni sosedom in vaščanom za vso pomoč v težkih trenutkih, za tolažbo, podarjeno cvetje in vence pokojni ter za spremstvo na zadnji poti. Za hvaljujcmo se tudi pogrebcem in župniku za opravljeni obred ter tople besede. Žalujoči: hčerka Mimi z možem, vnuki Franc, Zvone in Dušan z družinami ter ostalo sorodstvo ZAHVALA Po dolgi in zahrbtni bolezni nas je v 69. letu starosti zapustila naša ljuba žena, mama, stara mama, sestra, teta in snaha MARIJA AVGUŠTIN iz Podturna 67 pri Dol. Toplicah iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, vaščanom in znancem, ki so nam pomagali v težkih trenutkih. Zahvaljujemo se kolektivu Bor in kolektivu Donit ter vsem ostalim za podarjene vence in cvetjc. Posebej se zahvaljujemo duhovnikoma za opravljeni obred, posebno župniku za tople besede. Hvala vsem, Ki ste pokojno v tako velikem številu spremili na zadnjo pot. Žalujoči: mož Jože, hčerka Nevenka in Majda z družinama, sestra Anica in ostalo sorodstvo ZAHVALA boleči izgubi dragega moža, očeta in starega očeta MIHAELA FRAVE£A iz Kočevja se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izraženo sožalje in darovano cvetje ter vsem, ki so pokojnega spremili na zadnjo pot. Hvala za poslovilne besede ob tasti tov. Lesarju in tov. Letonji ter ob grobu tov. Guštinu. Zahaljujemo se tudi kolektivu Železniške postaje Kočevje, družbenopolitični organizaciji Rudnik - Šalka vas, društvu ZVG Etic, vsem gasilskim društvom, ki so se udeležili pogreba, in •elavski godbi Kočevje. Žalujoči: žena Rozalija, hčerka Erika z družino, omika Košič ter ostalo sorodstvo i ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta, brata in strica KARLA PIRHA izPodgore sc iskreno zahvaljujemo soseifom, sorodnikom, posebno tistim, ki so pomagali v težkih trenutkih, darovali vence in cvctje ter nam izreKli sožalje. Hvala tov. Virantu za poslovilne besede, ZB Straža za podarjeni venec in DU za prapor. Obenem se zahvaljujemo Novolesu TES in ODP za podarjene vence ter TVP za venec in sodelavcem za darovani denar. Iskrena hvala dr. Živkoviču ter župniku za lepo opravljeni obred. Žalujoči: žena Ana, sin Ivan z družino, hčerke Anica, Ivanka, Marica z družinami in Zalka, bratje, sestre in ostalo sorodstvo Devizni račun in devizno hranilno knjižico lahko ustanovi v Ljubljanski banki vsak jugoslovanski državljan, ki ima stalno prebivališče v Jugoslaviji ali je na začasnem delu v tujini, pa tudi vsak jugoslovanski izseljenec ali izseljenec-povratnik. Postopek ustanovitve deviznega računa ali devizne hranilne knjižice je hiter in preprost. Hranilne vloge se glasijo na ime, imetnik pa lahko s pisnim pooblastilom prenese pravico do uporabe deviznih sredstev tudi na zakonca, otroke, starše, brate ali sestre. /O Vplačila in nakazila na devizni račun ali devizno hranilno knjižico v konvertibilnih valutah so neomejena, kar velja tudi za izplačila pri vseh enotah temeljnih bank, združenih v Ljubljansko banko na območju SFRJ. Da bi banka pravočasno zagotovila tudi izplačilo večjega zneska v želeni efektivni valuti, je priporočljivo, da se občan o takem nameravanem dvigu deviz predhodno dogovori z enoto, ki vodi njegovo devizno hranilno vlogo. Devizno hranilno knjižico občan lahko uporablja tudi pri vseh enotah drugih jugoslovanskih bank in dviga ljubljanska banka prihranke do zneska 250 $ dnevno, preračunano v ustrezno valuto. Ljubljanska banka obračunava obresti od sredstev na deviznih računih in deviznih hranilnih knjižicah v devizah, in sicer: pri navadnih vlogah na vpogled po 7,5% obrestni meri, pri vlogah, vezanih na 13 mesecev po 9% obrestni meri ter pri vlogah, vezanih na 24 mesecev in več po 10% obrestni meri. Obresti se obračunavajo od dneva vplačila dalje, pripisujejo pa se letno za vsako vrsto deviz posebej. Združena banka, Ljubljana n. sub. o. jamstvo federacije za hranilne vbge v devizah W1CK>-Me-10?-C10.70ncv?f.;<ž;;;* , '"'s '"" .. '' - V »200,00 j I ' 1 J ZAHVALA Dne 31. marca nas je v 61. letu starosti za vedno zapustila naša draga mama in stara mama MARA POPOVIČ roj. Malič Drejčetova pot 29, Novo mesto Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, znancem, sosedom, vsem, ki «e z nami sočustvovali ter pokojno v tako velikem številu Soremili na /nrlnin nnt in ii Hamvali u«n/v. i« u__i„ spremili na zadnjo pot in ji darovali vence in cvetje. Hvala zdravnikom in strežnemu osebju internega oddelka Splošne c£™e.Novo mest0 za lajšanje bolečin, LB TDB Novo mesto, O I T TrKrtl/lin tar Vr rr, I n___ —:___.!•! HT« JL - - CT-r 'ri..v 1 t . UUICCUI, i ud 1NUVO I 31 i irbovlje ter krajevni organizaciji ZB Žabja vas za poslovilni govor in podarjene vence. Hvala tudi župniku za opravljeni obred. Žalujoči: mož Matko, otroci Marko - Milan, Janko, °rago, Mara, Dragica ter Danica z družinami in ostalo sorodstvo ZAHVALA V 65. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi mož, ata in stari ata JOŽE FRBEŽAR Kajuhovo naselje 2, Kočevje Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam stali ob strani, izrekli sožalje in darovali toliko lepega cvetja. Zahvaljujemo se tudi ličnemu centru, organizaciji ZB NOV, družbenopolitičnim poslovilne m sosedom Žalujoči: žena Apolonija, hčerki Jožica, Julka z možem Vinkom, vnuček Smiljan, sestra Danica in ostalo sorodstvo - ZAHVALA Ob boleči izgubi naše ljube mame, sestre, tete, stare mame in prababice MARIJE BERLAN iz Slovenske vasi pri Stari Cerkvi 1 sc iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste z nami sočustvovali, sosedom 1 in vaščanom pa za nesebično pomoč. Najlepša hvala za poslovilne besede, župniku za opravljeni obred ter zdravstvenemu osebju iz Kočevja za vso skrb. Zahvaljujemo se vsem, ki ste jo obiskali v H ■ času njene bolezni, ji darovali cvetje in jo spremili na zadnji poti. ■ Vsem še enkrat hvala! ■ ■ Žalujoči: sinovi Franci, Stane, Dolfe ter hčerke Angelca, 1 Milka in Mimica z družinami Skrbno z vsakim dinarjem Tovor iz žerjava padel na delavca 38-letni Janez Zupančič je poškodbam podlegel V ponedeljek nekaj po trinajsti uri je prišlo v tozdu mariborske Metalne, tovarni lahkih kovin v Krmelju, do hude delovne nesreče, v kateri je bil ob življenje 38-letni Janez Zupančič iz Polja 12 pri Tržišču. Zupančič je v ponedeljek skupaj s sodelavcem varil stranico za mostno konstrukcijo in ko je bilo delo na eni strani opravljeno, so hoteli stranico obrniti. Ob tem pa je pri dvigovanju z žerjavom nenadoma popustila čeljust, kije stranico držala, tako da je ta zgrmela na tla. Padla je na Zupančiča, ki je dobil tako hude poškodbe, da jim je že med prevozom v bolnišnico podlegel. Vzroke nesreče še raziskujejo. OB DENARNICO Z MILIJONČKOM Iz poteptanih pravic skovan dobiček Tudi na Dolenjskem v pretresu pogodbe z zasebnimi delodajalci, tako imenovanimi „gazdami' Izkoriščanje in prekupčevanje z delovno silo so danes pojmi, s katerimi je naša družba že zdavnaj • opravila, vendar ne v celoti Pod oblekami različnih bolj ali manj kooperantskih pogodb (ki to po vsebini še zdaleč niso) med obrtniki in delovnimi organizacijami, se skriva mnogo zdravstveno in socialno nezavarovanih ljudi, katerih delovnik poprečno znaša 11 ur. Zaslužek pa, kot ga odredi delodajalec. Če omenimo danes nekaj najznačilnejših delovnih organizacij na Dolenjskem, ki navzlic številnim opozorilom in tudi ukrepom v preteklosti, še letos nadaljujejo s prakso sklepanja pogodb, v katerih gre za izključno nadomeščanje manjkajoče delovne sile, vidimo, da ga ni večjega delovišča (gradbišča), ki bi se lahko pohvalil s polnoštevilnim sestavom delavcev v rednem delovnem razmerju. Tako ima GIP Gradis sklenjenih 14 kooperantskih pogodb na gradbišču IMV v Novem mestu, SGP Grosuplje 3 na deloviščih v Trebnjem, Mimi in Mokronogu, GP Obnova pri gradnji industrijske hale na Čatežu 2 pogodbi, enako GOK Črnomelj in GOK Mirna, medtem ko so novomeški inšpektorji dela pri Novogradu našli tri takšne nezakonite pogodbe. Račun pri vsem tem je jasen: tako delovne organizacije kot obrtniki pri tem ne ostajajo praznih žepov. Nihče pa se ob vsem tem ne vpraša, kako ti ljudje, ki jih kar enostavno vključijo v redni delovni proces, živijo. Nikogar ne zanima nevarnost, ki nastane ob pohajkovanju teh delavcev po gradbiščih, kdo bi odgovarjal za morebitno nesrečo, ko vendar ti ljudje niso v nikakršnem delovnem razmerju, ne socialno, zdravstveno, pokojninsko ali invalidsko zavarovani? kjer je imel obrtnik Remzi zaposlenih 9 ljudi (z zakonom je dovoljenih vsega 5) in trdil, da je njegovih le 5, ostali pa so od drugega obrtnika. Za Novograd je to pojasnilo zadostovalo. Taisti obrtnik je - očitno ne brez razloga — ob odkritju s svojimi delavci pobegnil iz Slovenije. Podoben je bil primer z Bajramijem Hodo, ali pa Nado Tomovsko, ki je imela pogodbo z Nekaj kegljaških o V soboto in nedeljo bodo na Oparovem kegljišču v Trebnjem pri- čele tekmovanje za naslov dolenj-‘ ij še skih prvakinj se članice. Nastopilo bo 7 Novomeščank in 6 Trebanjk. Tekmovanje se bo v soboto pričelo ob 16. in v nedeljo ob 9. uri. o Na kegljiščih doma JLA in na Loki v Novem mestu bo v soboto in nedeljo republiško mladinsko prvenstvo, na katerem bodo med 40 posamezniki sodelovali tudi štirje Novomeščani: Fink, Štepec, Vukši-nič in Zagorc. o Strokovna komisija pri sodniški organizaciji organizira seminar za nove kegljaške sodnike in starejše ............................ " ' Jiišč sodnike, ki bo v prostorih kegljišča na Loki v sredo, medtem ko bodo izpiti v petek ob 17. uri. N. GOLES Matematiki so tekmovali Novomeščan Matoh med najboljšimi mladimi matematiki — Zelo uspešni še Zalar (NM), Ilc (Brežice) in Pavšič (NM) Republiška tekmovanja iz matematike za srednje šole, ki je bilo 5. aprila v Kočevju, seje udeležilo 131 najboljših matematikov iz vseh slovenskih srednjih šol. Organizirala ga je gimnazija Kočevje ob pomoči kočevskih delovnih h drugih organizacij ter skupnosti, pokrovitelj pa je bilo Združeno KGP Kočevje. Največ uspeha so poželi tekmovalci matematično-naravoslovne gimnazije Ljubljana-Bežigrad. Nekaj nagrad in pohval so dobili tudi tekmovalci z Dolenjske in Posavja. V skupini, kjer so tekmovali dijaki prvih razredov je prejel prvo nagrado Ivan Pepelnjak, drugo Robert Bakula, (obe gimnazija Ljubljana-Bežigrad), tretjo Mitja Bensa (gimnazija Nova Gorica). Skupno je bilo podeljenih S nagrad (kar 3 tretje) in 9 pohval. Slednji sta prejela tudi Borut Zalar (NM) in Stanko Ilc (B.ežice). Tudi v skupini četrtih razredov prva nagrada ni bila podeljena, drugi pa sta dobili Leon Matoh iz Novega mesta, ki je bil v tej skupini najboljši, in Maks Romih (LJ-Bežigrad), tretjo Janez Zupan (LJ-Sentvid)itd. Pohvalo je v tej skupini dobil tudi Smilian Pavšič iz Novega mesta. Organizacija tekmovanja, ki je bilo v novem centru usmerjenega izobraževanja v Kočevju, je bila zelo dobra. Tekmovalci so si po tekmovanju ogledali kravjo farmo ZKGP Kočevje v Koblarjih, kjer so jim organizirali tudi piknik. Pohvalili pa so tudi kosilo, ki jim ga je v svoji restavraciji pripravila delovna organizacija ITAS. J. P. „Z00” v žepni izvedbi Nenavadna druščina pod Strmoletovo streho v Zagradcu Strmoletovi iz Zagradca imajo svojo hišo z velikim vrtom prav ob cesti, ki pelje po dolini Krke proti “ ' Ma Žužemberku. Marsikateri šofer, ki pelje tod mimo, za hip pritisne na zavoro in se ozre na ograjeni vrt, kjer ima kaj videti: mali živalski vrt z nevsakdanjo druščino. V isti ogradi ob isti skledi se prerivajo koklja s piščanci, srna in srnjak, jež in želva m za nameček še pes, mačka in zajcu Prepirov med stanovalci ni, četudi nimajo hišnega sveta. Že dutki, pa tudi v lekarno smo hodili po zdravila zanj” pove Stimoletova stara mati, ki opravi največ del in bi tudi »živalski vrt” mukal in stokal, če ne bi bilo nje, čeprav pravi, da so pravi skrbniki vnuki, šolarji Franci, Renata in Minka. Srnjak je pri hiši že pet let, srno pa so pred dvema letoma kupili v Litiji, da mu dela družbo. „Od hiše jih ne bomo dali, dokler bo med vnučki še kaj zani- GP Vegrad Velenje na gradbišču industrijske hale v Črnomlju. Obrt-nice ni bilo nikoli na gradbišču, podjetje pa se je zadovoljilo z obrazložitvijo, da njeno obrt vodi oče. Enak je tudi primer Vitomira Kostajčinovskega in črnomaljskega GOK-a, da ne naštevamo še ostalih. Zdi pa se, da je vendarle krona vsemu primer delovne organizacije „Zavarivač” iz Vranja. To je podjetje, čigar osnovno dejavost bi nekdo težko razložil, saj je brez lastnih osnovnih sredstev, pa vendarle zaposluje precejšnje število delavcev. Danes se je izkazalo, da je poglavitno (in tudi dobičkanosno) opravilo posojanje delovne sile, obstajajo celo utemeljeni sumi, da preko meja. „Zavarivač” pa ima sklenjeno pogodbo tudi z novomeško IMV, po kateri 120 njegovih delavcev dela na gradbišču. To, da so brez vsakih samoupravnih pravic, je dejstvo. Med njimi je celo nekaj članov ZK, ki pa to ostajajo le na papirju. Dobesedno. Članarine ne plačujejo, ker je nimajo kje. Da pa v vsej tej črni podobi najdemo tudi nekaj obetajočih primerov, ki dajejo upanja, da bo Prvak s kegljem naskoka Božo Vesel, novi dolenjski prvak v kegljanju Že dolgo nismo bili priča tako izenačenemu in do zadnjih metov negotovemu prvenstvu Dolenjske kot letos. Z enim samim kegljem naskoka, ki si gaje priboril v zadnjih metih, je naslov osvojil Božo Vesel Sred klubskim kolegom Jožetom lažičem in lanskim prvakom Niki-co Badovincem iz Metlike. Vrstni red: B. Vesel 3.420, Blažič (oba Novo mesto) 3.419, N. Badovinac (Metlika) 3.400, Turk (Novo mesto) 3.360. Ti štirje tekmovalci so tudi dobili pravico do nastopov na republiškem prvenstvu. N. G. KOČEVJE: DELOVNA AKCIJA dobrih pet let se razumejo, kot je ‘ - *.................Na' ’ manja. Naše živali so brez človeka ubij treba. Je kot pri ljudeh. Najprej se najedo „ta veliki , potem pa po velikosti, menda je zadnja pri skledi koklja s piščanci, saj je tudi najbolj izgubljene,” je za konec povedala Strmoletova mama. J. PAVLIN zgoraj navedenih nepravilnosti vsr manj, so poskrbeli recimo pri Pionir ju, ki se je odločil, da letos ne b° več sklepal kooperantskih pogodb marveč bo te delavce prejel v redn« delovno razmerje bodisi za dol oče1 ali nedoločen čas. Enako so te d» sklenili v Gradisu, pa GOK Mirni vodni skupnosti Tregrad Trebnje p1 tudi v Novogradu so na opozorilu da prenehajo s sklepanjem dobičke nosnih pogodb sklenili, da bod« delavce poslej sprejemali v redu* delovno razmerje. Sicer pa bo verjetno vsem našte tim nezakonitostim moč učinkov! teje stopiti na prste po sprejetju zakona o varstvu pri delu, po katt rem bo sleherna delovna organizad ja dolžna o morebitni sklenit* kooperacijske pogodbe obvestiti pij stojne organe v občini. O dosli sklenjenih pogodbah, njihovi (ne)zi konitosti pa bo odločal družbe* pravobranilec samoupravljanja. BOJAN BUDJ/ 8 let bliže krsti Dvajset študentov Višjo šole m socialne delavce iz Ljubljane je konec minulega tedna dva dni urejalo kočevski stadion. En dan so jim prišli na pomoč tudi kočevski mladinci. V kratkem bodo ti študentje organizirali slično dvodnevno delovno akcijo še v Krškem. Odrasel Jugoslovan pokadi statističnih 6 cigaret na dan — Kadilec se sprehaja s kilogramom katrana v pljučih Če ste kadilec in stari 25 let, vam ni treba k vedeževalki po namig, koliko let vas loči od krste. Statistika je namreč izračunala, da boste kot nekadilec živeli še 48 let, kot strasten kadilec pa 8 let manj. Ljudem postaja danes vse bolj jasno, kako hud strup je nikotin. Posledice večletnega kajenja so kronični bronhitis, pljučni rak, srčnožilne bolezni. V tobako-vem dimu je več kot tisoč kemičnih spojin. Najpomembnejši sta katran s karcerogenimi snovmi in živečni strup nikotia Pobude za kajenja je v prvi vrsti psihološka, nanjo pa se hitro naveže fiziološka potreba po nikotinu. Tako se zapira krog, iz katerega za marsikoga ni izhoda. V povprečju pokadi vsak odrasli Jugoslovan 6 do 7 cigaret n« dan. V mni j* do dvg miligrama nikotina, enega za človeka najhujših strupov. Nikotin namreč deluje na tiste živce v telesu, ki izločajo snovi, imenovane kateholamini. Povečana količina teh snovi, ki jih sproži kajenje, škoduje srcu, ožilju, prc-| bavilom. Po 10 letih kajenja se prilepi na sluznico dihalnih poti cel kilogram tobakovega katrani Neposredne posledice so kronični faringitis, bronhitis in pljučni rak. Nevarnost srčnega infarkta je pri kadilcih šestkrat večja kot pri nekadilcih, nikotin je v zvezi s čirom na želodcu in dvanajsterniku. Kar dovolj za nedolžno »travico”, ki jo je iz Amerike, takrat še Indije, prinesel v Evropi nič zoper človeško zdravje misleči; Krištof Kolumb! MALI ŽIVALSKI VKT - Pri Strmoletovili v Zagradcu je vselej dovolj obiskovalcev, saj je njihov »živalski vrt” prav ob cesti (Foto: J. Pavlin) USTANOVILI SO LIKOVNO SEKCIJO V okviru doma JLA Ribnica. J začela delati likovna sekcija. sekcija je ena najuspešnejših, z pa je veliko zanimanje, predv: med mladino. Sekcija dela vsi popoldne, vodijo pa jo slikar-voji Nenad Božič, slikar Milan Čirovič Vlado Trifunov. Trenutno št< sekcija le 10 članov, v svoje vrste r vabi še nove likovnike. skromna. Za vsakega obiskovalca je kajpada najzanimivejši par srn, ki se počuti aači :o domače, da bo ona v kratkem dobila tudi mladiče. ..Srnjaka je sin našel v gozduj?n Višnji gori. Bilje ZMAGA KRŠKIH MLADINCEV IN ČLANOV V slovenski mladinski rokometni ligi-jug so mladi rokometaši imeli v gosteh svoje vrstnike iz Novega mesta, ekipo Krke. Domačino so vodili celo srečanje in na koncu zasluženo slavili s 27:19 (13:8). V ponedeljek dopoldne se je zaenkrat še neznan storilec polotil 52-letnega Antona Zupančiča iz Jezera pri Trebnjem. . Med stopanjem v avtobus na novomeški avtobusni postaji mu je namreč iz zadnjega hlačnega žepa zmaknil denarnico z 12.000 din, prometnim in vozniškim dovoljenjem ter osebno izkaznico. Za storilcem poizvedujejo. jša strelca sta bila Pirc (7) pri domačih in Kastelic (8) pri gosti e V članski konkurenci II. sloven- ske lige pa so Krčani gostovali pri "leno zmagali s ekipi Šaleške in zasluženo zmagali s tesnim izidom 19:20 (7:10). Pri gostih je bil najboljši vratar Cotič, največ zadetkov pa sta dala Kolar in Kalin (po 5). TURIZEM REŠUJE HITRA CESTA tedaj, kadar je nizek zračni tlak. J. ARH ♦ i - Dober dan, tovariš Tu-rizmič. Za naš časopis Zapozneli glas bi rad napravil razgovor z vami. Povejte, prosim, kaj boste ponudili v prihajajoči turistični sezoni tujcem, ki bodo prišli v vašo deželico. — Ja, čudovite breze so tu, kajne? P a sonce poleti pri nas toplo greje. Pa z Zelene gore je krasen razgled po vsej Repi-čevini. Vidi se tja do Babjega vrha, kjer ima naš pisatelj Peresnik počitniško hišico. Tudi na Zeleno reko ne smem pozabiti: je čista, prijetno topla, v njej so tudi ribe. Zrak pa je rezko čist, tovarniški dimniki ga še niso zgostili. - Vse to sem opazil. Pokrajina je res lepa. Kako pa je z objekti? vadijo z delom po poljih in njivah. - Vaše ceste pa so široke, lepo vzdrževane, hitre. — Hotel Večna izguba je bil zgrajen 1952. leta in moram poudariti, da ga nismo prav nič prenavljali. Se zdaj imajo vse sobe za prenočevanje skupno kopalnico in, oprostite, skupno stranišče. Motel na Zeleni gori pa je zaprt, kajti cesta do njega je domala neprevozna. — Načrtujete kakšne kulturne prireditve, ki bi bile zanimive za tujce? — Ste mislili kaj na športni turizem, tovariš Turizmič? — Mislili smo, da, vendar dlje nismo prišli Za šport v naši Repičevini ljudje nimajo posluha, saj se dovolj pretelo- — Da. Ze osem gasilskih društev in dve osnovni organizaciji mladine so prijavili gasilske veselice. Bojim se, da bo zmanjkalo nedelj, toliko se bo plesalo in veseljačilo. — Komunalno pa je Repi-čeva draga dobro urejena, mar ne? — Javna razsvetljava je bolj >ičla, voda iz pip ni najbolj :valitetna, telefonska povezanost s svetom je minimalna, iz kanalov smrdi, vendar samo — Prav ste opazili. Cestam smo posvečali pri načrtovanju turističnega razvoja naše občine največ pozornosti, saj se zavedamo pomena, ki ga ima turizem za našo občino. — Mi lahko zaupate, čemu? — Preprosto zato, da popotniki, kolikor je le mogoče hitro, zapuste Repičevino. E Zelo nerodno bi bilo. ko bi tujci videli vse pomanjklj*" vosti, o katerih sem vam govo- TONI GAŠPER^