SO \À~r-i ■* v jÿ Jjjjjj ■>-, J. -, 1 ï -, J ' N List za slovenski narod v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote 3. «itevilka Joliet, ïüinois. decembra 1908 Letnik X A> I 11 GOMPERS, MITCHELL, MORRISON OBSOJENI. Zaradi zaničevanja sodišča jim odmerjena kazen v ječo po 12, 9 in 6 mesecev. GARY, IND. BOJ MED KAPITALOM I DELOM. Komu pripade konečna zmaga? Gotovo novodobnim mučencem. Washington, 23. dec. — Samuel Gompers, John Mjtchell in Frank Mor rison od “American Federation of Labor” so bili danes obsojeni zaradi zaničevanja sodišča (contempt of court) v zapor za eno leto, odnosno devet mesecev in šest mesecev. Obsodbo je razglasil sodnik Daniel T. Wright v najvišjem sodišču distrikta Columbia. Zagovorniki šo vložili priziv na prizivno sodišče, položili poroštva in so začasno svobodni. V tej skrajno dramatični obliki prihaja do novega spora med pravicami lastnine in pravicami dela, pravi-* cami delodajalcev in pravicami delavcev, pravicami in oblastjo sodišča ter pravicami posameznega člana družbe, izvrševati ustavna poroštva svobodnega govora in svobodnega tiska, Ta obsodba znači drug vrhunec v skrajno senzačnem razporu med kapitalom in delom, v razporu, ki je vzbujal pozornost na milijone ljudi in ki se je razpravljal med predsedniškim bojem. Ni pa še konca temu glasovitemu slučaju, ki ostane spomina vreden v zgodovini ameriškega pravoznanstva, nele zaradi odličnosti prizadetih mož, marveč tudi zaradi velike važnosti in zapletka tozadevnih načel. Kako je prišlo do tega, da so možje, kakor Gompers, Mitchell in Morrison, obsojeni za tolike dobe v zapor? Avgusta meseca 1906 je bil štrajk v $75,000,000 stala velikanska jeklarnica z napravami. Chicago, 111., 22. dec. — Hči glavnega superintendenta W. B. Gleasona je včeraj zakurila ogenj v plavžu št. 12 in s tem je bila formalno otvorjena' velikanska jeklarnica “United States Steel”-korporacije v Garry, Ind. Okoli 150 departmentskih predstojnikov je bilo navzočih, ko je omenjena gospodična z razbeljeno žico prižgala plavž. Potem je imel supt. Gleason nagovor. Govoril je o početku jeklarnice, kako je še pred tridesetimi meseci vodovje Michiganskega jezera izpiralo mesto, ki so sedaj na njem zgrajeni plavži in tvornice. Razlagal je posebej, da se jeklarni-ška korporacija ni strašila nobenih stroškov pri nabavi najnovejših in najboljših strojev in načrtov, tako da zgradi vzorno jeklarnico svoje vrste. G. Gleason je konečno zahvaljeval uradnike za trud, ki so 'ga imeli pri gradnji ogromnega podjetja. Plavž, ki je bil zakurjen, je eden izmed šestnajsterih, in pri vsakem bo zaposlenih po 200 mož. Rabili se bodo za topljenje železne rude, in plin se bo prevajal v veliko elektrarno in uporabljal v plinovih strojih. Ti bodo gonili silomere (dinamometre) in e-lektrična moč se bo razpošiljala po raznih oddelkih. “Rail mill” se bržkone dogradi in pripravi za rabo v prihodnjih tridesetih dneh. Kadar bodo vsi oddelki poslovali s polno silo, bo delalo okoli 18,000 zaposlencev. Novo mesto in tovarne so jeli graditi aprila meseca 1906. Skupni stroški celega podjetja znašajo $75,-000,000. OBRAVNAVE PROTI NOČNIM JEZDECEM. Donaša na dan velezanimive podrobnosti o skrivnostnih ježah, napadih in umorih. KAKO SO BIČALI IN OBEŠALI, Velike oprezne naredbe v sodilnici ob zaslišanju glavne priče. Štrajk steklarjev. Columbia, O., 22. dec. — Tu zboru- tovarni “Buck’s Stove and Range”-, je kacih 40 neodvisnih steklarničarjev kompanije v St. Louisu. Š.trajkarji sot iz držav Ohio, Indiana, West Virgi mi t- - - bili člani delavskega društva “Metal Polishers’ Union No. 13”. Nele da so prenehali z delom, marveč začeli so tudi bojkot proti pečem in štedi-lnim ognjiščem omenjene kompanije. “A-merican Federation of Labor” se je ža vzSla’ Za štrajkarski slučaj in je na ■svoji letni konvenciji postavila Buclt’s-kompanijo in njene izdelke v svojo “čfno knjigo”.in v svoj izkazek tvrdek, k aferi IT*’rte pó^piramoL.Jwe <¡ipn't p;j-. tróniz$))' in od cá'sa* do čaša i|je bil ta ■’ ižkazek alí iihčnjft objavi jen.,^“American Federationistu”, glasilu organi- is -!■ - - v 5f acije j»Back s,-k Qm.p aniša i ¿je > $1 priziv na sodišče. Pred letom dni je r ; sodnik Gould od “Equity Court No. 4 m'épjjit i?'d$ z^j^^dgdjjiwsíáv-. i no PQvelje (restraining' injunction!, s :ÍJ í -m kj^&Wf jet cm i % áj c- " nim ur Jomlcom — GŠmper^TiddŠed-a> y v^Adk:|MittebelL dfcdwKdsedijik. inijMqr- jr * ' biav-ljanie "črnih izkazkovji. Po kel, da-^iiso kršili,. nobene,l pgstave, {je-. ne pravice — so ti 'možje' nadaljevali :rito>t.g^ja^Ijati “|¡p|o poprej, íii íaííó' so pfeldm'ffl šotfnt i, - ^WHgM'je^ká-V^v^i cažkodbi; «h-¿o je čital skoro dve uri, da so bili člani, delavskih unij takorekoč prisiljeni, ra.v-nati se pó navodilu o bojkotu, in odjemalci omenjene hpgčnd; tovariije; so bili tudi oplašeni in prisiljeni, da niso s' - več ,dalje je §pdnij? izvajal, ,da..so se obto-'"' "ženci zarotmj p’bvzfociti 'prelom po-¿¿gpdbe med tpžiteljsko' stranko, in drugimi ter “oropati tožiteljško stranko O'Cltfefñine ’hebdstárSiim 'pofbin”, kakor - ..tudi omejiti.- kupčijo v razpi.h državah. m' Ndclalje, je:"rékeT sodnik, io' vedoma kršili sodno ustavno povelje in tudi drugim k tenjij fdčf čiVhJS? S|-íh .->■■< i jekla J Andrew Carnegie, ki je pred- 'S Garrett ^^tkim v nekem, časopisu izjavil, da t , , iii v/ ! železna in jeklena industrija v Zdru- Johnson razposlal .ukaz, neko pozvano , . . '■ 1 — 1 zemh državah ne potrebuje vec zascit- se.dala velika porota iri je bilo pozvanih več bičanih moških. ng.jgŠjptivo' dejstvo,'da^ovprečni^^ Prlco je bl!o “'Sne carine, češ,'ker ni'več otroška in- irteftčan použtyd -liti feto’- cukra za po-j |e^ Pr6tePenih> da j dustrija, je prišel' danes vsled poziva svoje telesne teže; in da_ znaša, f?aj poje pričati^ ^ _ ^ | pred kongresni odbor, ki se peča z osnovnim delom zg revizijo tarife (pre Š-t tic’S amid v ir ap tl h'~ž a' cjiker približno polmiljjona dolarjev na.¿dan. Po tem ppiročfiu s^ij^frred jctonj-;1907. v Združenih državdb potiztlo ldč manj nego 7,089,667,975 funtov sladkorja. Če računamo povprečno ceno^ tega. sladkor-Ja, y Snadpabdi prodaji na 5(4c za funt, potem je prebivalstvo tq-' dežele izdalo v omenjenem letu okoli $372,000,000 za sladkor. Od tega sladkorja je bilo 21.3'odsto domačega pridelka, 17.7' odsto je prišlo z naših otokov, ostanek smo dobili iz inozemstva. -j ii. jfe, S a- « V zaščito Američanov. .PJorfoll?, Ya., 22.- dec? ’•— Bojna-,Ja-dija “Maine” je dobila povelje, odpluti do Venezuele, da tamkaj ščiti vladne koristi in tam bivajoči ameriške državljane, ako bi bilo t.q potrebno. Povelje'odpluti je zahtevah) tako hitrost, da je bilo vec mornarjjeV puščenih n,a, suhem. Križarka “Norih Carolina”: je baje tudi dotjila poveljtf, da je priprav-JJetia, ...vsafcf.čas 'slediti bojni ladiji Maine”.' -. Potres. ‘ Virginia City, Montv, 22, dec.—Šest potresov v razdobju 2.4. ur je strašno pfeštitašilo tukajšnje prebivalstvo, tako da‘ šd ljudje bežali na ulico. Zadnji stres je bil čutiti ob 6. uri 25 minut zvečer. se še zdiij boje pričati. ? . Colonel R. C.. T.aylo.r, tovariš kapitana Quentin Jčankjna v-noči, ko je bil zadnji..uinprjen, je. bil'. jjrva priča. Taylor je .star 63 l.ct in zrlo bogat. Taylor in Rankin, sta dne 19. oktobra .prenočevala.. y. nekem hotelu ob Reel .Foot, Laky, Jcp sp, opolnoči nočni'jezdeci penadno obkolili hotel ter. ugrabili obadva. Potem so ju ločili, In Taylor je spet videl. Rankina šele, ko je bil ta umorjen. V bližnji hosti-ob jezeru so namreč nočni jezdeci najprej obesili Rankina. In medtem kô so v obešenca streljali, je Taylor skočil v jezero: In potem je plaval pod vodo do necega štora in se skril za njim. Vesčas so pa krogle frčale pro-i;tj .begtnjci^ in ploskale v vodo. Dve uri se .je, Taylor skrival za. štorom, ležeč v vodi.. Ko je šu,m. rja bregu ponehal,, je, starec plaval na, breg in se tamkaj skril,', dokler?ga niso čez dva'dni prijatelji,našli jn rešili, od žeje in gladu napol-mrfvega. ■ gled cenika), da 'navede razloge za svojo izjavo. Gospod Carnegie se je nahajal kot priča v stolu skoraj osem ur, ampak razumel je tako mojstrski, ogibati se odgovdrom na vprašanja, ki bi utegnili odboru kakorkoli koristiti, da je bil koncem današnjih obravnav odbor tako moder kakor poprej. Gospod Carnegie je med zaslišavanjem pripovedoval dovtipe in druge zanimive pravce, bržko pa je odbor prihajal s številkami, ni bilo ničesar izpraviti iz starega lisjaka. Samo toliko je priča odkrito izjavil, da železna in jeklena industrija te dežele ne potrebuje več zaščitne carine. Panamski kanal. San Francisco, Cahs 22. dec. — Po uradnem obvestilu od Joseph B.uckline Bishopa, tajnika panamokanalske komisije, na “California Promotion Com mittee” bode. Panamski kanal formalno otvorjen dne 1. januarja 1915. _ Šrb umorjen. Kansas City, Kas., 21. dec. — “The Kansas Oity Star” objavlja sledeči popravek:' “Listu Star-: Samuel Vukovič je Srbin, ni Hr,vat. Morilec Orlovič je tudi Srbin. Ne pripisujt-e zločinov drugih mojemu narodu. To ni pravično. Spoštovanjem, Rev. M. P. Krmpotič.” In “K. C. Star” dostavlja: Gorenji popravek od Rev. M. P. Krmpotiča, župnika hryatske kat. cerkve sv. Ivana Krst. v Kansas City, Kans., se nanaša na Samuela Vukoviča; delavca, ki je bil najden umirajoč v soboto zvečer s prerezanim vratom blizu svojega stanovanja v “The. Patch”, blizu Ar-mourjeve klavnice. Tukajšnja policija ni nikogar aretirala. Naselbina za trampe. Albany, N. Y., 21. dec. — Guver ner Hughes je bil danes naprošen po komisarju.' newyorškega dobrodelnega departmenta, naj V svoji letni poslanici na postavodajo priporoča tudi ustanovitevdržavnih farm in naselbin za trampe (klativkeze). Namen predlagane ustanovitve je imeti ujete potepuhe in pijance iz navade ter jih poboljševati in poučevati; poučevati posebno v poljedelstvu, vrtnarstvu in obrtniji, v zadnji samo pozimi. Take naprave so se uspešno poskušale v Belgiji, Holandiji, Nemčiji, Švici in Angliji. AMERIŠKI CEHI. Poslali protest cesarju zaradi zatira» nja Slovanov. Chicago, 111., 21. dec. — 2,000,000 ameriških Čehov je zapretilo bojkotirati avstro-ogrsko blaga, če ne preneha politično preganjanje njihovih rojakov na Češkem. To je bil odlomek ultimatuma (zadnje besede), poslanega včeraj cesarju Franc Jožefu z velicega shoda v češki šolski dvorani) West Eighteenth in May sts. Slične shode so Čehi priredili včeraj po vseh velikih mestih v Združenih državah. Sklepi, sprejeti na vseh teh zborovanjih, zahtevajo “pravico” za Čehe in se odpošljejo zajedno z ogromno prošnjo avstrijskemu cesarju. Govorniki so razgreli poslušalce ž opisi m pripovedkami o preganjanju njihovih rojakov na Češkem. Cela pokrajina, so izjavljali, je dejansko pod vojnim pravom. Vsledtega je trgovina ustavljena, cerkve in javne stavbe se požigajo in državljane vojaštvo kaf hujska. Sklepi, sprejeti z navdušenjem, se čitajo deloma: “Ugovarjamo, da vojaški zakon razveljavlja državljansko postavo na Češkem; da se pravica splošne vzgoje zanika češkim podanikom; da se je z našimi rojaki krivično delala razlika. Ako se takoj ne uvedejo naredbe za olajšbo, se začne kupčijski bojkot proti avstrijskim proizvodom, ki ne prihajajo s Češkega. “Samo omeniti nam je slavni vzgled naše ameriške republike, da pokažemo, da nismo nehvaležni ljudje. Zato prosimo avstrijsko krono, da pošteno in nepristransko uveljavlja postave na Češkem brez strahu ali odlikovanja, da krivično preganjanje prestane in da se tisti, ki so -odgovorni za izgrede, kaznujejo.” Med govorniki so bili: John O. Hruby ml., član postavodajstva od češkega distrikta; Oton Fnust, Charles Beratiek, V. Sinetak in Frank Ring. Avstrija plača odškodnino? Berolin, 22. dec. — “Frankfurter radnike. Potem se bi imela prevzeti I ZeitunS” P°r°ča iz zanesljivega vira, vlada, nakar bi se s pomočjo' armade | da Je_Avstro-Qgrska pripravijena, pla-prebivalstvo ukrotilo. Kolovodja zarotnikov je bil Forres Cardenas, nekdaj minister notranjih zadev pod predsednikom Castrom in pozneje njegov zasebni tajnik. Njemu je bilo zaupano vodstvo. Ampak Gom-pez je zaroto ovohal in takoj vse ukrenil, da se načrt izpodnese. V soboto zarana se je podal v taborišče, kjer se je nahajal uporen polk pod vodstvom Castrovega brata. Hladnokrvno je stopil v vojašnico in aretiral Castra. Potem se je podal v Žolto hišo, vladno poslopje, kjer je imel. kratek razgovor s Forres Cardenasoni, kateri je odločno zanikal obstanek zarote. Pa Vkljubtemu mu'je Gofnez 'povedal v brk njegovo krivdo, ga zagrabil in proglasil aretiranim. Forres je poskušal potegniti' revolver, pa bil je s pomočjo 'poklicanih straž ugnan. Ta odločni nastop Gomezov je imel učinek, da se prijatelji Gomezovi zbirajo krog njega,'in veliko število Castrovih prištašev je že v zaporu. Caracas, 21. dec., via Willemstad, Curaçao, 22. dec. —Venezolanska banka je svoje zastopnike v Berolinu in Parizu po kabelu obvestila, da'je predsedniku izročeno neomejeno kreditno'pismo preklicano in razveljavljeno. To kreditjio pismo je vlada vročila Castru, ko je od tukaj odpotoval v Evropo. čati Turčiji $20,000,000 kot odškodnino za prispojitev Bosne in Hercegovine, in da se gre samo še za nekaj podrobnosti, nakar se svota izplača. Nikica zagotavlja mir. Dunaj, 21. dec. — Posebna izdaja črnogorskega uradnega lista donaša izjavo kneza Nikice, ki je pomenljiva za sedanji položaj na Balkanu. Knez zagotavlja,-da Črnogora ne goji boja-željnih namer, in sebe samega imenuje iskrenega prijatelja in,častilca cesar Franc Jožefovega. V najboljepoučcnih, neuradnih krogih se- -besede 'knezove cenijo “sum grano salis*’, ker so v čudnem nasprotju, z očividnim, vsestranskim oborožen vanjerij 'Črn.ogore za vse slučaje. Lesni alkohol. Manila, Filipini, 22. dec. —■ Sedemnajst vojakov 18. jiešpolka v Čamp Keithley, Mindanao, je zbolelo vsled pitja lesnega alkohola, ki je dne 15. decembra že deset njihovih tovarišev usmrtil. Vojaki so si priskrbeli alkohol pod pretvezo, da'ga hočejo rabiti za svoje svetijnice, kadar pojdejo ponoči na lov na jelene. Potem so alkohol izredčili in veliko- število vojakov je pilo to mešanico, kar je imelo gorenji strašni učinek. Dokaz za vegetarjance. Dunkirk, N. Y., 20. dec. — V visoki starosti 105 let je v Fredoniji umrl William Ives po kratki bolezni. Pokojnik, ki je bil vegetarjanec (rastlinojedec), je večkrat izjavil, da ni nikdar potreboval zdravnika, do pred nekaj meseci. Samomorilčevi zapiski. Fort Worth, Tex., 18. dec. :— “Malo težje bo delo, nego šeni mislih od začetka. Upam, da se mi posreči. Sicer nisem nikdar imel sreče.” To je bil zaključek dnevnika, ki ga je tukajšnji meščan Patrick Dooley pisal dvanajst ur, preden je izvršil samomor, slikajoč svoja premišljevanja o svojem name ravanem činu, Potem je4 na kolodvoru izpil steklenico karbolne kisline in umrl, predno se mu je mogla donesti zdravniška pomoč. V dnevniku je bilo, da je premišljal, kako bi mogel iti samomoru s poti, a bil je bolan in brez stanovanja, Spominjal se je potem svoje matere iri sestre v ganljivih besedah, slikal svojo potrtost in svaril mlade ljudi pred žganjem in slabo druščino. Zapiski so se končali z go-rinavedeno- opomnjo. Dopis. Ely, Minn., 21, dec. — Dne 20. dec. je imela naša šolska mladina igfco “Sv. Miklavža". Igra se je vršila v cerkveni' dvorani sv. Antona ob 8. zvečer. Vdelcžba je bila nepričakovano ogromna, tako da je bila dvorana napolnjena. Vse 'točke so bile igrane v polnenl .slogu 'c najlepšo impozantno-s.tjo. Vsa , hvala gre zato. našemu č. župniku Ivanu E. 'Šifrerju, kateri je mladino -v kratkem času tako popolno izvežbat. Pričakujemo, da nam zopet vkratkem kakšno novo igro uprizorijo. Vstopninski denar je namenjen za cerkveno opravo na altar. Na SelhVDod, eno uro od Ely, je po enoletnem počivanju zopet začelo delati, pod novo ustanovljeno družbo. Pred nekaj dpevi so zakurili v peči. Kakšen' mesec dnij bode vzelo, da odstranijo, vodo iz rudnika, potem bode uppsljenih več delavcev. Ob priložnosti bodem več poročal od te nove naselbine, če bode kaj napredovala. Nekaj sc sliši, da misli naš presvitli rajščak ronati za “burgermojstra” pri prihodnjih občinskih volitvah v Ely. No, misli se vendar, da se naši delavci ne bodo' tako 'daleč spozabili, da ga bi posadili še na županov stolec; potem bi1 pa bij- zares'praveáti “grajš.čak”, in marsikomu bi bilo potem pretesno tu, ákopfám je že popolna tihota v mestu. Poročevalec bi jo moral ta prvi popihati od’ tu, kajti mu je .vse znano, kako ga častim. Našim Ely-čanom v Kimberley, Nevada, veselo in srečno fiovo leto, tako tudi vsem naročnikom Ani. Slov. Z rodoljubnim pozdravom Poročevalec. Čistite svoje grlo s Severovim Antisepsolem, ako je isto bolehno, ali ako ste hripavi. To je najboljša stvar za izpiranje ust, ker daje prijetno sapo, zdravi gnile zobe, omehča otrpnele čeljusti in odstrani začetek nahoda. Cena 25 centov. Dobi se v vseh lekarnah. \V. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa. Joliet, 111., 23. dec. — In približal se je Božič, najlepši praznik v letu. V naši cerkvi sv. Jožefa ga bomo obhajali kar najslovesneje. Sv. maše se bodo darovale ob S. in 8. in 10. uri. Cerkev je pražnje okrašena in tako skozin-skozi primerno opremljena s cvetjem in drugim lepotičjem, da zaslužijo vso čast in hvalo častite šolske sestre, ki se tako odlikujejo ob vsaki slični priliki. In cerkveni pevci pod mojster-skirn vodstvom g. Malovrha se že dlje časa tako pridno vadijo, da bo tudi petje nudilo izvenreden užitek, čeprav bo v prvi vrsti namenjeno, povzdigati srca v višave, in dajati čast Njemu, ki nam je poslal svojega Sina, da nas reši pogube in zveliča. Slava Bogu na višavah! — Sister M. Rufina, roj. Ema Ivan-šek, je zaspala v Gospodu v 25. letu svoje starosti v ponedeljek 21. t. m. popoludne; jetika jo je pograbila v cvetu njenih let. Pokojnica je bila vzgojena v tej deželi; in ko je pohajala še tukajšnjo slovensko župnijsko šolo, je že kazala tako nadarjenost, da je sklenila, posvetiti se učiteljevanju in postati šolska sestra. Pred kacimi desetimi leti je storila prvo obljubo, a letos zadnjo in popolno. Učiteljevala je v mestih Chicago, Streator, Johnstown in Joliet. Povsod je bila dobrodošla kot izborna učiteljica, ki je govorila poleg slovenščine angleški, nemški, češki, poljski, slovaški itd. Res škoda, da smo morali izgubiti iz svoje srede tako vrlo odgojiteljico, in škoda je tem večja, ker čč. šolskih sester vsepovsod primanjkuje po slovenskih naselbinah. Pogreb se je vršil danes (v sredo) dopoludne ob res veliki udeležbi slovenskega in drugorod-nega ženstva. Rev. F. S. Šušteršič je vodil pogrebni sprovod svoje bivše učenke, in je ob J49. uri dop. daroval slovesno črno sv. mašo z leviti v sa- kadar se začne ozir. dovrši gradnja brodarstvenega kanala od velikih jezer do. Mehiškega zaliva. , — Pisma na pošti koncem zadnjega tedna so imeli: D.orotea Herman, Mu-tavčič Jan., Mlekush Annie in Miss Swigel. Bradley, 111., 21. dec. — Cenjeni gospod urednik Am. Slov.! Prosim Vas, da ne seznanite ta dopis s tistim zloglasnim košem, ki stoji v vašem uredništvu, bi bilo škoda, ker takih dogod-bic kakor je ta ni vsaki dan. Naj začnem. Nekim tukajšnjim rojakom so tiste dvonožne živalice, ki se jim reče kure, zelo pri srcu. AH to ve vsak, da kure ljubijo koruzo nad vse. Koruza pa stane denar, ali tega naši junaki, štirje po številu, ne dajo radi iz rok; zato so vedno premišljevali, kako bi prišli do koruze. In res so jo iz-tuhtali. Najmlajši, modra glavica, tam iz Kuma dpma, pravi: “Jaz vem eno miljo daleč od tukaj za njivo, na kateri je še dosti koruze, dasiravno sem jo že parkrat nabiral; lahko vas tje peljem in si jo poslužite.” In drugi so bili takoj zadovoljni s tem predlogom. Prišla je nedelja dne 29. nov. t. 1. Najprej so se podali v cerkev, kjer so mor da molili za srečen izid. Potem so djali vsak svojo vrečo na ramo, in hajd v koruzo! Tam so si nabrali že skoro polne vreče. Ali nesreča je hotela, da je ravnotedaj jih zapazilo o-stro farmarjevo oko, in je šel tje. Ko so ga naši junaki vgledalj, jim je takoj zlezlo srce v hlače. Popustili so vreče in udrli črez drn in strn proti domu. Kako so tekli oni naprej m farmar za njimi ali narobe, tega ne vem, ker nisem videl. In ko so tako drli proti mestu, je takoj zapazilo oko postave, da nekaj ni v redu. In glej, naši junaki so mu sami ravno v roke , . , . T pridrli m farmar za njimi. Policaj je ti- mostanski cerkvi sv. Janeza, (ludí v , . ., . ... . , . T . . , , , cke poznal m pustil, a farmar jih je rt n. AA(-lr«r, Pt* I P, A pt-A P A K P\ hm In C* t T » » pesme. Zdej sem pa mislu; ja, dvorana je majhna, Idi bo velik, narbol nardiš, če se koj preskrbiš za žice.” “Ja, to imaš pa prov! Jes sem se že tud preskrbu s tikete. Te igre b’ na votu zamudit za vben dnar. Zraven je pa za cerku. ‘Nej gre teh par soldov v božjem imeno,’ serps mislu.” “Pa, kaj pa je prov za prov ta igra? Pravijo, da se še nekej tepejo zraven.” “Beš kam! Tga pa nisem vedu. Zdej sem pa res vesev, da imam že tikete. Naša je še rekva: ‘mislem, da pa na bo posebnga’. Se glih prov posebnga namormo pojervate, to j’ šele tapru-kat, da igrajo. Nmov zan kratek čas je pa vndr le.” “To mislem tud jes. Jak, bom mogu ite. Še mislem nekej onga sna prpe-lat popone. Vidmo se na veselic, kene.” “Ja, to pa to.” ijaši cerkvi sv. Jožefa se bo brala sv. maša zadušnica, kar bo oznanjeno s prižnice glede časa.) Pokojna č. sestra Rufina zapušča tukaj mater, 2 sestri in 2 brata, katerim izražamo naše sožalje. Blagi pokojnici pa svetila večna luč! —Sijajen pogreb je priredilo sl. društvo sv. Jožefa št. 2. K. S. K. J. zadnjo soboto dopoludne svojemu bivšemu članu Franku Fink. Društvo se je u-deležilo pogreba skoro polnoštevilno. K zadnjemu poročilu nam je še dostaviti: Pokojni Frank Fin je bil rojen pred 32. leti v Jurkovi vasi, Valtova-ške fare pri Novem mestu. Ko je do-služil cesarja in postal korporal, je naznanil. In glej, v torek potem je že prišel šerif in jih pobral iz tovarne, in hajd v sodnijo. Ko so tje prišli,' jih je takoj pustil sodnik pred se. Najprej tistega, ki je že prej koruzo nosil, in sodnik mu je takoj naznanil, da mora plačati $26.40 za koruzo. Potem je prišel drugi in tretji, sta ravno tako morala plačati. Prišel je četrti in je rekel: “Jaz sem bil v nedeljo v prvo in nimam še nič koruze.” “$26.40 za koruzo”, odgovoril mu je modri Salomon. Koliko smo imeli s tem zabave in smeha, ne morem popisati. Z delom gre tu še precej dobro, dasiravno je kriza tudi nas zelo pošlata-la. Kakor se govori, bo proti pomladi prišel v Ameriko. Tu zapušča poleg bolje. Da bi le bilo! užaloščene soproge tudi žalostne star-1 Sedaj pozdravljam še vse čitalce in še, tri brate in dve sestri. Tem izre- ; čitalke Am. Slov. in tebi obilo napred-kamo naše sočutje. Rajnik pa poči- ^a 'n dobrih naročnikov. vaj v miru! — G. Jos. Strutzel je z gospo soprogo in dvema hčerkama odpotoval zadnji petek v Boulder, Colo., kjer ostane stalno. Svojo tukajšnjo trgovino je prodal in se preselil v milejše podnebje coloradsko zaradi slabega zdravja. Želimo vrlemu rojaku mnogo sreče na zapadu! — Ne pozabite na veliki ples, ki ga priredi sl. društvo Vit. sv. Jurija št. 3 K. S. K. J. na večer sv. Štefana v Golobičevi dvorani. — Ob slovesnem umeščenju mil škofa Muldoona v Rockfordu, lil., zadnji torek sta zastopala naše mesto Rev. Dean Dunne od cerkve sv. Pa-trika in Rev. Father Kraschowitz od naše slovenske cerkve sv. Jožefa. — Zabavni večer, ki ga je priredilo Slovensko pevsko društvo Sokol predzadnjo nedeljo v dvorani stare cerkve, bi se bil obnesel sijajno, ako bi imeli za takele prireditve kaj več zavednega občinstva. — V ponedeljek je bil najkrajši dan in začetek zime. Ta bo trajala po koledarju do dne 21. marca, ampak v resnici pa nekaj dljh časa. No, da se je le začela, pa se bo tudi končala. Seveda, poprej nas bo še dobro potipala, pa prava reč — kdo bi se je bal, kdor jo pozna! Sicer pa je letos, vsaj pri nas, nenavadno počasna, da se ji soln-ce kar posmehuje še vsak dan — doslej, ampak doklej bo tako? Vederemo. — Neki bivši Jolietčan je prišel te dni po dvoletni odsotnosti spet enkrat v naše mesto od severa po Alton-že-leznici. In mož se je čudom čudil, ogledavajoč si Joliet in okolico. “Nikdar še nisem videl mesta, ki bi tako hitro raslo,” je rekel. “Ta rast je uprav čudovita. Po celi okolici nove tovarne, pa kake! Poglejte tamle novo elektrarno na severu, in potem ogromne kokove peči, da se med samimi tovarnami slavna državna kaznilnica že sko ro več ne vidi. In potem vseokrog mesta same nove tovarne, tja do Rock dala. Pred nekaj leti je bila tam še zapuščena vas, m danes? Kako življenje, koliko novih tovarn! In sredi Jo-lieta: nova, krasna, šestnadstropna stavba Joliet National-banke; nova zgradba First National-banke, zgradba s tako umetniško arhitekturo, kot se ne najde v nijednem drugem mestu jolietske velikosti.” Tako in slično je govoril bivši Jolietčan; in gotovo je, da čaka Jolieta še vse lepša bodočnost, Krizostom Zaplotom. Brockway, Minn., 16. dec. — Cenjeno uredništvo Am. Sl. Evo vam par vrstic iz našega kraja. Mi imamo toplo vreme; sinoči je padlo nekaj snega, pa vendar ga še ni dosti za sani. Prihodnjo nedeljo ima moško društvo sv. Štefana skupno sv. obhajilo. Na Božič bodemo imeli tri sv. maše, eno o polnoči, eno ob osmih, eno ob pol ednajstih. Na Novega leta bodo imeli slovenski fantje tukaj slovensko igro s petjem. Ker se bliža Božič, voščim veseli Božič in srečno Novo leto gospodu uredniku in vsem čitateljem našega lista ter srčni pozdrav vsem. Vrlemu listu pa želim obilo novih naročnikov. Zvonove čul sem zopet peti V božični mirni noči sveti, Črez dol in goro srčno milo, Kot nekdaj še se je glasilo O miru vsem ljudem na zemlji. Zamislil sem se v dni minule, Ko prvič pesmi so se cule Iz ust krilatcev iz višave Na revne zemeljske nižave: Ljudem na zemlji mir nebeški. __________ J- P Brockway, Minn., 23. dec. — Kakor je že bilo omenjeno, bode tukajšno dramatično in pevsko društvo priredilo na novega leta zvečer igro pod imenom “Pravica se je skazala.” Poleg igre pa bo tudi petih več lepih šesteroglasnih slovenskih pesmi. Vse kaže, da bode veselica zelo kratkočasna in podučljiva. Igra je vse skozi polna smeha in zgledov naravnega živ ljenja. Ako se toraj hočete zabavati in nasmejati, pridite na veselico. Vršila se bode v cerkveni dvorani sv. Štefana. Pričetek ob polosmih zvečer. Vstopnina ni velika, pred vsem pa je dobiček za cerkev. Na božične počitnice so prišli iz šol: Joseph Trobec iz St. Thomas college, Štefan Legat iz St. Cloud Business college in pa John, Paul in Joe Omann iz St. John's University. Vreme smo imeli letošno jesen in pričetek zime prav ugodno. Toplo je bilo vseskozi in snega skoraj nič, še le pred par dnevi je zapadel sneg, tako da imamo pota za sani. »“No, dober juter, Janes. Kam pa jo mahaš tok hitro?” "O, kupt grem tikete za novoletno veselico. Veš, jez sem šele dones zvedu, de bo prov fest igra zraven. Tud pel bodo menda več kranščeh Calumet, Mich., 4. dec. — “Houghton County Traction Company” je postavila od Wolverine do Mohawka zdaj “street karo”; gre iz Calumeta do Mohawka. Prva gre iz Calumeta v jutro 10 minut do 6:00 in tudi ta čas gre iz Mohawka v Calumet. Zadnja kara gre na Mohawk ob pol enajsti uri in iz Mohawka 10 minut čez enajst. Kare vozijo vsakih 40 minut. V nedeljo bojo vozile pozneje 10 minut čez 7. v jutro. Vožnja stane I5c iz Calumeta na Mohawk ali pa iz Mohawka v Calumet, ali pa iz Calumeta do Wolverine 5c, iz Wolverine do'Allonez 5c in od Allonez do Mohawk 5c. J. B. & * N.. 1005--Guaranteed under the Food and Drugs Act,, 1 DOBRO MAZILO! t* * Lahko se prepričate, da ribanje premaknjenega členka ali bolečih udov radi živčnega rematizma z zdravilom, kot j e Severovo Olje Sv. Gotharda. odstrani bolezen in vnetje ko so že vsa druga zdravila bila brezuspešna. Tudi izkušnja uči, da je to olje boljše mazilo, kot katererosibodi drugo. Cena 50 centov. Kako dobro mazilo je naše Olje, piše gosp. Chas. Coniff, Ashley, Pa., kot sledi: “Prosim, da sprejmete iskreno hvalo za poslano mi Olje sv. Gotharda. Imel sem hudo trganje v nogi, pa po rabljenju vašega mazila samo štiri dni so vse bolečine izginile.” Zdravniški svet z istonj. Severova zdravila se prodajajo v vseh lekarnah. * * * Cleveland, Ohio, 22. dec. — Izvan-redna čast je doletela našo naselbino, ker naš odlični rojak častiti Monsig-nor Buh je na povratku iz starega kraja obiskal našo naselbino in se pomudil par dnij tukaj. Da bi ga primerno počastili, priredile so naša dekleta in šolska mladina igro s petjem. Igrala se je Lurška pastarica. Ta igra se je igrala že pred dvema tednoma m se je tudi takrat izvrstno uspela. Čuditi se moramo našemu organistu, ki se je toliko potrudil s šolsko mladino, da je igra bila tako dobra. Prvo pot je bila dvorana polna do zadnjega kotička Tudi sedaj, ko se je igra ponavljala v čast Monsignor Buhu, je dobro izpadla. Marsikateri je bil ganjen do solz, ko je videl male nedolžne otroke igrati angelčke, ubogo slepo siroto za-dobiti pogled in pobožne romarje prepevati lepe Marijine pesmi. Po igri je naš častiti g. župnik B. Ponikvar predstavil častitega Monsignor Buha in na kratko omenil njegove zasluge za Slovence, Kranjsko Katoliško Jednoto in za katoliško cerkev. Nato je slavljenec zlatomašnik sam nam pripovedoval, kaj je doživel na svojem potovanju v Lurdu, Rimu in drugod. Opomini, ki jih je častitljivi starček položil nam na srce, ne izginejo kmalu iz spomina. Vsak je zadovoljen še vračal domov, v srcu čuteč tisti mir in zadovoljnost, ki ga vsakemu, ki ima dobro voljo, Božič oznanja. Naši napredni fantje pripravljajo za Silvestrov večer zoper igro in, kakor obetajo, bode pri nji dovolj smeha in kratkega časa. Le tako naprej! To je pravi napredek. Ne pa tisti, da bi se eden zmiraj fajtal za mir in večno govoril za napredek, kakor večni kandidat Bryan. Nazadnje bi še človek dobil žulje na jeziku, ker bojim se, da nekateri jih že imajo. Tako imamo pri nas v Clevelandu zmiraj dovelj zabave in ni nam treba laziti po 5 ali 10 centnih teatrih in drugih kotih, raje podpiramo domačo cerkev in šolo namesto tujce. Jaz sem bil tudi jeden tistih fajtavcev zapeljanih, pa zdaj sem se že otresel tiste more, ki je nas tlačila in nekatere še sedaj tlači. Kadar je nam dolg čas ob nedeljah in nas zebe doma, pa skliče naš večni predsednik mladega društva sv. Vida meetingo in nas zabava zastonj in da toliko hot-air-a od sebe, da se vsi o-grejemo in pihamo razvneti, kakor kovaški meh, ki sapo pušča. Sedaj nam obetajo spet frišno zalogo ali štofa za fajt, ker nam obetajo novo jednoto — nekako mačeho— toda bojim se, da mnogim že majnka sape za fajt, meni jo je že zmanjkalo Da ne zagazim predaleč od svojega cilja, moram omeniti, da z delom ne gre dosti bolje kot poprej, in zato nobenemu ne svetujem, da bi hodil v Cleveland na fajt. K sklepu voščim vsem Clevelandča-nom, ki so dobre volje božični mir in srečno novo leto. Častitljivemu starčku zlatomašniku Monsignor Buhu pa kličem na mnoga leta! Luka Gorjanec. Denver, Colo., 16. dec. — Slavno mi uredništvo Am. Slovenca, prosim, da mi dovolite malo prostora v nam priljubljenem listu A. S., da priobčim par vrstic od nas iz Denverja. Omeniti moram, da je naše društvo sv. Martina, pripadajoče k Z. S. Zvezi imelo svojo letno volitev za leto 1909 dne 1. decembra in izvoljeni so bili sledeči: Predsednik Jožef Pavlakovič, podpredsednik Frank Grande, I. tajnik George Pavlakovič, II. tajnik Fr. Sanjar, blagajnik John Predovič; nadzorniki Anton Levstik, Jožef Starešinič in Štefan Marolt; bolniški odbor Matija Mušič, Jožef Starešinič in Fr. Rigler; porotni odbor Rok Vajonetic, Jožef Tomas in Peter Starešinič; reditelj John Canjar, vratar Alojzij Purket, maršal Jožef Čadonič. Nadalje. Vreme imamo jako mrzlo, skoraj vsaki dan snežuje, tako da je precej snega tukaj po Coloradi, po- * * * * * * * * * $ Krepčilo. * * 4» _ 4* Severov £ želodčni grenčec * Novo življenje in prenovitev človeškega telesa ter okrepčilo želodca in odstranjenja vseh neredov se dobi pri rabljenju zdravila, ki je res zanesljivo, in to je * * 4» Osebe, ki imajo omajano zdravje in oni, ki trpe na slabem želodcu, bodo si veliko opomogle, ako rabijo to toniko nekaj časa poredoma. Cena 50 centov in $1.00. SEVEROV ALMANAC dobite zastonj. Vprašajte zanj pri lekarnarjih. Prehlajenje. Prehlajenje se najrajše primeri v zimskem času. Ako se pa stvar ne začne zdraviti dokler še ni hude nevarnosti, ^ potem se ni bati raznih pljučnih bo- ry lezni, katere sledijo za prehlajenjem. Severov balzam za pljuča ^ * * * * * je zdravilo, ki še ni nikdar bilo rabljeno brez uspeha proti kašlju, odstrani bolečine in šegetanje v grlu, prepreči prehlajenje in zabrani nasledicam hudih pljučnih boleznij. Cena 25 in 50c W. F. Severa Co. CEDAR RAPIDS IOWA sebno pa po velikih hribih, ali saj se ni zdaj čuditi, ker je ta čas. Nadalje opozarjam vse Slovence širom velike Amerike, da se naroče na list Amerikanski Slovnec, ker je res edini katoliški list v Ameriki in je na dobrem stališču, ker več izhaja 18. leto in vsaki dan vse bolj napreduje, to se vidi, ker vsaki dan se oglaša veliko število novih naročnikov. Zdaj pa sklenem ta svoj dopis za to leto; v novem letu pa kaj več. Pri sklepu tega dopisa želim in voščim vsem rojakom tukaj in onkraj velike vode vesele božične praznike in srečno novo leto; a tebi, Amer. Slov., pa želim v novem letu obilo naročnikov in predplačnikov. Geo. Pavlakovič. Ely, Minn., 15. dec. — Dne 14. dec. so pokopali rojaku John Zobecu dva tedna staro hčerkico Angelico; dne 15. dec. pa rojaku Jos. Koščaku tri mesece staro hčerkico Terezijo. Stari-šem naše sožalje! Rojak George Šikonija, kateri se je nahajal v bolnici zaradi pljučnice, je toliko okreval, da je zapustil bolnico. Rojak Josip Smuk, tukajšni gostilničar, je odprl predkratkim trgovino z mesom v tretjem okraju, v slovenskem delu mesta. Rojakom v okolici toplo priporočamo, da ga podpirajo v novem podjetju. G. Jakob Muhvich je nastopil službo v trgovini možkih oblek pri slov. krojaču Matija Spreitzerju. Rojaki, obiščite ga v prodajalni! J. J. Peshell. Meadow Lands, Washington Co., Pa., 15. dec. — Prosim Vas za mal prostorček, da je nama smrtna kosa pokosila najinega 4 leta starega sinčka, ki je bil najino največje veselje. Pokopali smo ga na mirodvor v Bridgeville, Pa., 10. decembra. Posebno se zahvaljujem vam, kteri ste se pogreba udeležili. Žalujoči starši Anton in Ana Mezek. Razprodaja Se nikdar poprej se ni ponujala taka prilika, da si lahko kupite lepo in trpežno obleko za tako mal denar kot sedaj, ker hočem razprodati vso zalogo moških oblek in vrhnih sukenj. Vse obleke in vrhne suknje ] morajo biti prodane do dne 25. ja-nuarja 1909. OBLEKE. Minneapolis, Minn., 17. dec. — Pošljem Vam naročnino za 18 letnik Am. Slovenca, ker je list res vreden vsega priporočila. V njem najdemo vse novice, katere so vredne pomena, iz te in stare domovine. Ni torej čudno, da sem že toliko let naročnik tega lista. Škoda je le, ker ga oni nekateri ne naroče, ki bi ga najbolj potrebovali. Tu nas je le nekaj slovenskih družin in vsi smo naročniki “A. S.” že več let. Slovenci imamo tu stalno delo; zaslužek še ni preslab, vendar ni novincu sem hoditi dela iskati, ker je tudi (Nadaljevanje na 7. strani.) Obleke vredne $ 8.50 do $10.00 po $ 5.50. 44 u 12.00 “ 14.00 44 6.50. u 44 15.00 ° 16.50 44 8.50, u 44 18.00 “ 20.00 44 11.00, u u 20.00 “ 22.00 44 12.00, VRHNE SUKNJE. Vrhne sukpje vredne $ 6.00 do $ 8.00 po $ 4.00. 44 44 44 10.00 “ 15.00 “ 6.00. 44 U 44 12.00 “ 14.00 “ 8.00. U 44 44 15.00 “ 17.00 “ 9.50. 44 44 44 10.00 “ 20.00 “ 11.00. Sedaj se blago prodaje v mojej prodajalni skoro ža polovično ceno. Ne zamudite te prilike, ker bode kmalu potekel čas in blago bode razprodano. Vsak kos jamčen. B. J. Chulik cor. Jackson & Chicago St t Joliet, Illinois —Jubilejni dar. Družba sv. Mohorja sklenila je v svoji slavnostni seji od dne 28. novembra darovati za “slovenskega otroka” svoto 15,000 K. Le-ta svota se tako razdeli: Za koroško šolsko društvo 6000 K, za Družbo sv. Cirila in Metoda 2000 K, za Šolske sestre v Mariboru 2000 K, za Šolski dom v Gorici 1000 K, za Marijanišče v Ljubljani 1000 K, za Salezijanski zavod na Rakovniku 1000 K, za Dijaško kuhinjo v Celju 500 K, za Dijaško kuhinjo v Ptuju 500 K, za Dijaško kuhinjo v Celovcu 500 K. — Dunaj, 30. novembra. Danes je cesar v posebni avdijenci sprejel kranj ski deželni odbor. Glavar Šuklje je cesarju v slovenskem govoru čestital v imenu Kranjske. ■— Deželni glavar Šuklje — odlikovan s plemstvom. Dne 1. dec. začetkom seje deželnega odbora je v imenu deželnih odbornikov kot njihov starosta čestital dr. Tavčar deželnemu glavarju pl. Šukljetu k najvišjemu odlikovanju, želeč mu, da bi se povrnilo tudi zdravje v njegovo rodbino. Deželni glavar pl. Šuklje se zahvali v iskrenih besedah ter povdarja, da to Odlikovanje ne velja toliko njegovi osebi, kot deželi in organizmu, ki ga zastopa. — Odlikovanje. Sv. oče Pij X. je imenoval preč. gospoda bogoslovnega profesorja dr. Aleša Ušeničnik svojim komornikom. — Državno skušnjo na dunajskem konservatoriju je napravil z odliko veleč. g. Stanko Premrl, prefekt v kn.-šk. Alojzijevišču. —“Slovenski klub” in “Zveza južnih Slavena” sta se po dolgem posvetovanju strnila v taktiško enoto “Narodna zveza”. Pri tem je šlo zato, da mo reta v tistih stvareh, ki so vsem Slovencem skupne, tudi skupno nastopati, da moreta skupno delovati. Ni pa šlo za slogo ali kak kompromis. Oba kluba ostaneta zase popolnoma avtonom^ na, samostojna, in imata tudi vsak svojega načelnika. V lokalnih in gospodarskih stvareh sta čisto prosta. Za skupno taktiško postopanje sta se odločila na podlagi pravil, katere je sestavil dr. Šušteršič. —Kanonično umeščen je bil na žup nijo Senožeče č. g. Frančišek Oranič. —Župnija Sv. Trojica pri Tržišču je podeljena č. g. Frančišku Vidmar, ka pelanu v Krškem. — Umrl na potu z volišča. Dne 28. nov. v jutro je preminul nagle smrti na potu z volišča pred domačim pragom, g. Alojzij Peterlin, meščan, posestnik in pasar v Kamniku v sta rosti 79 let Mnogo cerkva po Gorenj skem in Štajerskem, kakor tudi na Primorskem, kjer službuje kot du hovnik njegov sin, je oskrbel s cer kvenimi deli. — Umrla je v Zagorju ob Savi soproga bivšega vladnega policijskega oficijala, gospa Josipina Schwaiger rojena Burger. — Umrl je posestnik Janez Strnad s Ceste v Dobrepoljah. _____ Umrla je v Cerknem tašča poštarja in veleposestnika g. Slavko Rav niharja, gospa Rozalija Mavri. — Na smrtni postelji pomiloščena. Pomiloščena je bila te dni na smrt bolna Helena Vogelnik, ki je bila obsojena na šest mesecev zapora in je presedela že pet mesecev. ____ Ustanovilo se je v Ljubljani društvo rokodelskih mojstrov, ki je bilo res silno potrebno. . ____ Usmiljena Nemka. Te dni je obiskal v Ljubljani bogato Nemko na Turjaškem trgu usmiljeni brat Miklavž, ki pobira mile darove za bolnišnico v Kandiji. Toda revež je slabo naletel: “Pojdite k Hribarju in drugim Slovencem! Jaz ne dam za te ljudi niti vinarja! Sramota, da beračite okrog Nemcev za slovensko bolnišnico!” In zaloputnila je vrata usmiljenemu bratu pred nosom. Nič ni pomagalo, da ji je zatrjeval, da je že dobil na svetovanih krajih primerne darove in da je bolnišnica v Kandiji odprta za vse narodnosti, ostala je trda in brezsrčna prava pristna Nemka! __ Poročnika Mayerja so poslali v Gradec na opazovalnico. Čudno, da nakrat sedaj ne bi bil zdrave pameti, ko ga je vendar imel Petiorek za tako treznega in pametnega, da mu je še nedavno zapovedal iti nazaj v Ljubljano. ___Samogovori je naslov novi zbirki pesmi Otona Zupančiča. __ Aretovan je bil dne’24. nov. 19- letni hlapec Martin Zorman iz Hreno-Tfce, ker je ukradel svojemu gospodarju, kantinerju v domobranski vojašnici, več reči. Nekaj pokradenih reči so dobili v njegovem kovčegu. Oddali so ga sodišču. m» Dobra prijateljica. Dne 24. nov. služkinji 28-letna kuharica Marija Trupe, ki je prišla iz Koroškega in jo prosila, da bi pri nji prenočila. Ta jo je res peljala v Šiško, kjer sta pri neki stranki prenočile. Ko je pa zjutraj služkinja vstala, je opazila, da ji je izginil iz denarnice bankovec za 10 K. Prijateljico je policija prijela in jo izročila sodišču. —Prijeta lahkoživka. Policija je dne 26. nov. aretovala 18-letno brezposelno služkinjo Ano Krevsovo, rodom iz Vrhpeči pri Rudolfovem, ker je nedavno nekomu ukradla 30 kron. — Orožništvo je 26. nov. v Begunje eskortovalo sedem žensk, in sicer so bile štiri kaznovane pri okrajnem sodišču v Celji, tri pa pri deželnem sodišču v Ljubljani. Med drugimi je bila znana, že večkrat predkaznovana Jera Juvanova in ona Križančeva iz Tržiča, ki je v Št. Vidu zastrupila svojega sedemletnega sina ter bila potem obsojena na vislice, pozneje pomilp-ščena v 15-letno ječo. Križančeva je v zaporu povila 'in je vzela otroka seboj. - Nekoliko o položaju slovenskih podčastnikov. Po 20. septembru podčastniki slovenske narodnosti pri vseh vojaških oddelkih v Ljubljani nimajo ravno razveseljivega položaja. Seka-ture s strani častnikov in denuncijacije od tovarišev samih so na dnevnem redu. Na podlagi takih denuncijacij vsled narodnosti je bil oddan v preiskovalni zapor narednik 27. domobranskega polka Zidanšek, proti rat, podčastniku Krž.... je naperjena kazenska ovadba, a jih pride baje še nekaj na vrsto. Nič boljše ni pri ljubljanskem bataljonu 17. polka, pri katerem kaže zagrizeni nacij onalec rač. podčastnik Jonke svoje strupeno sovraštvo do tovarišev Slovencev, ki jih je tudi že ovadil. Pri zadnjem podčastniškem zabavnem večeru, ki se je vršil v kazini seveda, izrazil se je o-menjeni Jonke nasproti nemškemu na-cijonalnemu nadporočniku Galletu (ne čaku znane Line), da se slovenski tovariši demonstrativno niso hoteli udeležiti veselice v kazini. To je bil povod, da je prevzel nadzdrstvo nad takimi zabavnimi večeri neki stotnik 27. pešpolka Belgijcev. — In k temu so bili vsi pozvani, da se morajo opravičiti, zakaj so izostali. Nato se je ukrenilo, da se bodo vršili vsi taki večeri odsihdob le — v kazini, da se pa bode tudi zahtevalo, da se jih vsi podčastniki udeležujejo. Kdor tega ne stori, se bo moral zagovarjati pri dotičnem nemškem stotniku. — Dne 2. decembra so pa imeli vsi podčastniki garnizije skupen obed — v kazini! — Ta ko se je začel križev pot za slovenske podčastnike, za katere je treba, da se tudi nekaj stori od poklicanih činite-ljev, da se obvarujejo krivic. Eno pa je jasno: hoče se, da postane in ostane slovenski podčastnik — avtomat, ki naj zazija le takrat, ko naj mu pade v usta komisna konzerva. — Temu pa bode drugače! Kajti ni treba s seka-turami ubiti čut v srcu, in skrajni čas je že, da se tudi avstrijska armada modernizira. niča sklenila: Ob povodu praznovanja 601etniče vladanja Njega Veličanstva cesarja Frana Josipa I. ustanovi trgovska in dbrtniška zbornica za Kranj sko 19 ustanov, in sicer: a) štiri po 50 K in deset po 20 K za uboge obrtnike in trgovce vojvodine Kranjske; b) pet po 20 K za uboge onemogle vdove kranjskih obrtnikov in trgovcev. — Naprositi je za dovoljenje, da se smejo tudi te ustanove imenovati “Cesarja Frana Josipa ustanove za uboge onemogle kranjske obrtnike in trgovce, oziroma njih vdove”. — Beračica, ki si prigoljufa 50 tisoč kron. Na Reki živi bogata stara vdova Helena Karlecki. To se pravi: bogata je bila. Neka beračica — izdajala se je za Marijo Klesar — jo je pripravila skoraj ob vse, in sicer na poseben način. Večkrat je prišla prosjačiti k vdovi in pri tej priliki zvedela, da se je starka zagledala v nekega na Reki zelo znanega mladega uradnika T. Beračica se ji ponudi za posredovalko. Vdova sprejme ponudbo. Kmalu ji prinese veselo novico, da gospod T. tudi simpatizira z vdovo. Potem pa se je stvar spremenila. Uradnik je rabil — perila, kmalu nato uro, zlato seveda, in nazadnje denarja, mnogo denarja. In stara je dajala. Vsega skupaj 50,000 kron. — Pred par dnevi pa pride k vdovi neki sorodnik, ki se mu je vzbudil sum, da pri stari teti ni vse v redu. Izprašuje jo in izve žalostno resnico. Goljufije so bile s tem ustavljene. Trebalo je priti še golju-fici na sled. Ista je izginila z Reke. Slednjič so jo našli v Rečicah pri Podgradu, kjer je bivala pri svoji hčeri. Ne piše se pa Klesar, marveč Eva Lo-ečič. Policijski uradnik, ki jo je izsledil, je našel v hiši celo zakladnico finega perila, zlatnine, mnogo loterijskih listkov in — 10,000 kron gotovine. Ravno je pregledal te dragocenosti, kaf se prikaže tudi beračica”. Seveda jo takoj uklenejo in izroče sodišču v Podgradu. Tudi pri sinu Lovrečičeve so našli mnogo žlatfline in dve škatlji regalitas”. — Uradniku T. se pa še niti sanjalo ni o ulogi, ki jo jg igral, Vdovo Karlecki so postavili radi slaboumnosti pod varstvo. — Lovi so se po belokranjskih občinah oddali letos izredno drago. Po pet, šestkrat toliko se je plačalo za lov, kot prejšnjo dobo. Občinskim blagajnam, to se ve ni na škodo. — Iz Otavca pri Črnomlju. Tukaj je padla 31etna Ana Butala v kotel z vrelo vodo in se tako oparila, da ni upanja, da ostane pri življenju. Otrok je sedel pri zazidanem odprtem kotlu, pri katerem sta imeli opravka mati in dekla. Otrok je padel vznak v kipečo vodo. —V pijanosti je zmrznil na cesti pri Velenju .čevljarski pomočnik Mirko Majcen. —Slovensko gledališče v Trstu. Slovenci v Trstu si zgrade posebno poslopje za slovensko gledališče. Lep je napredek Slovencev v Trstu! — Odlikovanje odklonil je č. g. Jos. Grašič, župnik v Beramu v Istri. — Gorica, 27. novembra. Včeraj je bil od porotnega sodišča obsojen Avgust Semolič, k’ je streljal pri Tržiču na mlinarskega hlapca Petra Furlana z namenom, da bi ga oropal, v petletno ječo. O Semoliču se je sprva mislilo, da je tudi morilec tržaških voznikov. Praznika, Mogoroviča in Vi-dava, a je bil ta sum neopravičen. — Slovesno umeščenje. V nedeljo, dne 15. novembra, se je vršilo slovesno umeščenje č. g. Ivana Petričiča na važno slovensko župnijo sv. Lenarta na Beneškem. — Trst, 30. nov. Politično društvo “Edinost” je včeraj sklicalo shod z dnevnim redom: Tržaški Slovenci in socialna demokracija. Udeležba je bila ogromna. Govorili so dr. Slavik, dr. Rybar, dr. Mandič. Za dr. Tumo je bil pravi sodnji dan. Kakor znano, je dr. Tuma vodja slovenskih socialistov na Goriškem. nih krajih mesta eketrične ure, ki bodo po noči razsvetljene. — Ogenj je pogasil z vinom , neki kmet v Turnašici pri Bjelovaru. Gorelo mu je gospodarsko poslopje, vode pa ni bilo v bližini. Kmet, ne bodi len, nastavi gasilno cev na velik sod vina ter začne gasiti. Izgubil je 16 hi novega vina, rešil pa si je hišo. Pozor! Slovenci, zdaj je čas, da si kupite zimske spodne in vrhne obleke, kakor tudi tople moške in ženske čevlje. Cena je seveda najnižja. Kdor pri meni kupuje mu dam knjižico v katero se mu vpiše cena kupljenega blaga. Ko se do $25.00 dobi isti nagrede $1.25, a ko se nabere do $50.00 dobi $2.50 in za $100.00 dobi $5.00, to je vrednost v blagu. Pridite in prepričajte se! FR. JURIČIČ, t3 1001 N. Chicago St. Joliet, Illinois. Slovensko - Amerikanski KOLEDAR zet leto 1909 je dobiti s poštnino vred za 30ctS. Koledar je zelo obsežen in primerno darilo za božič ali novo leto. Naročila naj se pošiljajo Upravništvu “Glas Naroda”, 82 Cortlandt St., New York, N. Y. ŠTAJARSKO —Odkritje spomenika cesarju Franc Jožefu I. Spomenik stoji kakor znano na trgu pred justično palačo. Nesrečna je bila misel postaviti spomenik tako, da vladar obrača hrbet Ljubljani. Spomenik se je odkril 2. dec. ob pol 1. uri popoldne. Po slavnostni seji občinskega sveta se je peljal občinski svet v kočijah pred spomenik. Pred spomenikom so bile zastopane cerkvene, civilne in vojaške oblasti, občinski svet, požarna bramba, filharmoni ja, pazniki justične uprave. Med do stojanstveniki so bili knezoškof Je glič, dež. predsednik Schwarz, dež glavar pl. Šuklje, stolni prošt Sajovic, dekan Kolar, generalni vikar Flis, žup nik p. Hugolin Sattner itd. Veliko je častnikov, na čelu jim dva generala in nekaj dijaštva. Župan Ivan Hribar slavi v daljšem gtovoru vladarja Franc Jožefa I. Ko nas je našel v tugi potres, je počil s cesarskega Dunaja glas, da nas obišče Njegovo Veličanstvo, ko sb se nas vsi ogibali. Prišel je 9. majnika ob potresu v Ljubljano. Nismo ga pozdravili s takimi slavnostmi, kakor leta 1883. In v tugi nam je dal poguma cesarjev glas: “Ljubljani se mora pomagati.” V znak hvaležnosti se je s pomočjo več slovenskih umetnikov postavil ta spomenik. Prosi deželnega predsednika, naj da ukaz, da pade zavesa. Deželni predsednik T. Schwarz, ki naglaša med drugim, da pogled v one čase stiske vzbuja tudi druge vesele spomine, ko sta obe narodnosti tekmovali v prospeh mesta. Gospod deželni predsednik nemško poživlja k slogi in skupnemu delu. Konča, da pomeni spomenik dobrodošli jubilejni dar in ukaže, naj pade zavesa. Zaveza pade. Na županov poziv zakliče množica trikrat slava. Godba zaigra cesarsko pesem, na gradu se strelja. Ko godba doigra, so si dostojanstveniki ogledali spomenik. Udefežba pri odkritju je bila precejšnja. Nekaterhiki’ so 'gledali Slavij e celo s strehe justične palače. a«* — Trgovska in obrtna zbornica je imela povodom cesarjevega jubileja slavnostno sejo. Navzočih je bilb 15 svetnikov. Slavnostni govor je imel — Nemški burši v Gradcu se uče— slovenščine, onega zaničevanega in nekulturnega jezika kakor zmiraj vpijejo.. Hočejo na ta način zlesti v službe na Sp. Štajerskem. Vemo, da je to navaden švindel — slovenski se ti gospodje ne nauče. Skrbeti bo treba, da ne bodo Slovencev sodili sodniki, ki predstavljajo “zvijačo” s “Schweinerei” (svinjarija). — Umrl je v Gaberjah pri Celju črevdjarski mojster Anton Bianchi, star 66 let. — Roparski napad v Mariboru. V Mariboru sta napadla zasebnico gospo Ano Gregorič löletni nemčurski pasarski vajenec ¿Rudolf Werdounig in löletni zobotehniški vajenec Avgust Lehman, rodom Nemec, v njenem sta novanju. Gospa jih je spustila v sta novanje, ker sta rekla, da prinašata od župnika neko pismo. Res sta ji izročila neko ponarejeno pismo, v katerem sta sama zapisala, da župnik prosi darov za cerkev. Ko je gospa pismo brala, sta jo napadla, vrgla na tla, jo davila in bi jo gotovo umorila, da ni prišla mimo neka hišina, ki je slišala ropot in roparja prepodila. Lehman je nedavno pisal nekaj pri gospi in, opazil, da ima v omari mnogo tisočakov in zlatnine. Oba roparja so že zaprli. — Umrla je v Gaberju pri Celju soproga mesarja in gostilničarja ga. Mimi Plevčak. —Posojilnica v Šoštanju. O tej posojilnici so razni nemški časopisi prinesli toliko in tako čudnih vesti, da se je bilo. bati ne samo za to. posojilnico, ampak tudi za druge slovenske denarne zavode runa.. Vsa stvar je izvirala iz zgolj nemškega narodnega sovraštva in ni bila naperjena nemška ost samp proti posojilnici v Šoštanju, nego proti vsemu slovenskemu poso-jilništvu-na Spodnjem Štajerskem, ki je danes največja opora proti razširjenemu vsenemštvu na Spodnjem Štajerskem. K sreči je slovensko časopisje pravočasno ljudstvo pomirilo, kajti na "kako nevarnost izgube pri nobeni slovenski posojilnici, ki ima neomejeno zavezo, ni misliti. — Ženska — častna članica veteranskega društva. V Judenburgu na Zgornjem Štajerskem je imenovalo veteransko društvo ženo svojega predsednika Franka za' — častno članico. Nemci. pač.-stuhtajo vedno kaj pametnega ! — Brnca. Veselica, katero je napravilo v nedeljo, 22. nov. tamburaško društvo “Dobrač”, se je izvrstno obnesla. Veliki prostori v gostilni vrlega g. Antona Pogliča so bili do zadnjega kotička napolnjeni. Udeležba je bila ogromna. Po krasnih besedah gospoda govornika, je sledilo tambura-nje in petje in navrh se je uprizorila igra in reči se mora, da so igralci rešili svoje uloge v resnici dovršeno. Zi-lan je za-oder kar ustvarjen. — Tudi celovške “Freie Stimmen” so sedaj prišle do tega, da priporočajo koroškim Nemcem učenje slovenščine, posebno pa naraščaju, da bi tako zpodrival slovensko uradništvo. Kot nova izgleda obleka ko smo jo mi očistili in pogladili, neglede ako Je iz debelega ali tankega blaga. Ženske bodo jako vesele, ako se seznanijo z našim delom. Prenovimo obleke, boljše in hitreje kot se doma naredi za kar zahtevamo le malo plačilo. Poskusite naše delo! JOLIET STEAM DYE HOU8B, James S trsk» ft Qe- (S?o-633 Can It, JOLIET, ILL. Chi. Tel, 489, N, W, Tel, HRVATSKO. — Električne ure dobi Zagreb. Ban je namreč prepovedal opoldanski strel iz topa; sedaj postavijo na štirih vid- Emil Bachman 580 South Centre Avenue. Chicago, 111. Slovanski tvorničar društvenih o» makov (badges), regalij, kap, band* in zastav. Velika zaloga vseb p< trebščin za društva. Obrnite se name kadar potrebuje* kaj za društvo. Pišite slovensko. K» tolog na zahtevanje zastonj. Pozor rojaki! Naznanjamo Slovencem, da smo o tvorili novo lepo urejeno GOSTILNO kjer se toči dobro pivo, whiskey ia vino ter prodajajo fine cigare. Obtičite ias! DRNULC ft BUŠČAJ, Rockdale, Illinois. Podpisani naznanjam rojakom, a s SALOON kjer točim dobro pivo in prodajam izvrstne smodke. Martin Nemanič, 22nd St. ft Lincoln. CHICAGO, ILL. PRESELITEV te:-. FRANK SAKSER3C0. se je pridružila na ljublj. trgu neki predsednik Lenarčič. Končno je zbor- •¡PD “GLAS NARODA” Se nahaja od sedaj naprej v LASTNI HlSl 82 Cortland Street NEW YORK To je tik Pennsylvanije železnice, postaja Cort» lani Street Station ali dober blok od Baltimore & Ohio Železnice liffJfofim ▼eh nr nr hip nin nr M:>. — Ustrelil se je v srce vojak Jakob Napotnik pri domobranskem polku v | Gorici doma iz Slovenj ega Gradca., Ustrelil se je baje iz strahu pred kaz-' nijo. Pri 47. pešpolku se je pa ustre- ’ lil Emil Ferš iz Maribora. j JJHj Wmm. âMERîK ANSKI bLOVENEC f množilo m pfidrOtuTši je zaklad, ki ga , ne'razjedo niti molji, niti rja! Leto. res-Ustanovljen . ■ ., nj£nega neuspeha ima za sabo samo ’ boguotujen človek, in čeprav bi bil Prvi, največji in najcenejši slovensko- postai v tem [etu \z berača milijonar! katoliški list v Ameriki in glasilo ; e t o veselja! Predoči si en-K. S; K. jednotii. ¡krat 366 dni z njihovimi 8784. urami, ----- jn neskaljenega veselja si smel ■» ..Izdaja va vsaki petek j doživeti! V krogu-svoje družine, med amuo-a ranim mu Leto skušenj je morda bilo, Naročnina za Združene države le pioti gQtovol Ampak še vedno je dvomno, predplači $i.oo na leto; za Lviopo je ]ej0 vese]ja smatrati za višje, proti predplači $a.oo na leto. j aH- leto bolesti! Potrpežljivo prenaša- . < t ue sku|njc s0 naj rodovitne jša tla za Dopisi in denarne pošiljat'’1- naj s® j .neminljive radosti. Naj pride dobro pošiljajo na j.ali slabo, nič ne pride po naključju! AMERIKANSKI SLOVENEC j In zato mora biti zadnji dan v letu JOLIET, II.L , ¡dan. zahvale! Ne,, kakor bi liya-( Tiskarna telefon Chicago in,K W. 50d ležnost do Boga odlašali 366 dni in jo Uredništva telefona Ghj. i541 • ! potem na Silvestrov večer izkazali I skupaj, takorekoč, kot splošno zaliva-Pri sprčnjembi bivališča prosimo ; jQ 'fako ravnanje bi bilo. razposajena ročnike, da nam natančno naznanijo not ^elo življenje ima biti življenje poleg novega tudi stari nailov. j hvaležne ljubezni. Ampak zadnji dan Rokopisi se ne vračajo. r j v ietu se dvigaj do neba posebna za- Dopisi brez podpisa se ne priobčijo, i ]lvaia “j Če je bilo tako 1908 leto dela, uspe^ j ha, veselja ih skušenj, se pa 1909. za-| čenja z zlatim in rožnatim upanjem! ¡Z Bogom 19,08. končano, ,z Pogoni 1909. začeto, to je pajlepše življensko j geslo! Kdor se ravna po nj.em, ima j ,najboljše novo leto, ki ga želimo vsem j našim čitalcem .s pozdravom ‘‘ S r e č-| n o n o v o 1 e t a! ’' šemske čase,- Blizu betlehemskih vrat Japonsko brodovje ima sedaj pijejo iz studenca, iz katerega so se bojnih ladij. okrepčali trije kralji in videli prijazni j ----------- odsev zvezde vodnice v njegovi prozorni vodni globini. Pred cerkvijo se 110 ti nudi čarna in fantastična'slika. Tur-' 'ial' zadnje Na Češkem in Saškem so se pojav-dni močnejši potresni sunki. * MERI KANSKI SLOVENEC Established 1891. ški paša je poslal bataljon vojakov, ki naj vzdržujejo red pri slovesnosti in j muselmani v slikoviti opravi nevede j Zastrupljevalke. V somogyški' oko-poveličujejo praznik pobožnih kristja- . lici SQ zaprli vež žena; ker so zastrupi-nov. Duhovitemu francoskemu piša- je svoje može. telju M. de Vogue se imamo zahvaliti za ljubek in zanikrn v popis tega pri- Skofje in drugi zastopniki duhov-"Čili konji, okrašeni s škrlatnimi se- j šivaj sp se poklonili, avstrijsk. cesarju dli in zvenečimi kovinskimi ploščicami j ob 601etnici. Cesar je posebno pov-se vzpenjajo pred cerkvenimi vrati ina darjal potrebo vere za obstoj države, arabski jezdeci v širokih, dokolenskih \ ----------- hlačah, v bogato pozlačenih jopičih in _ . , , „ , “ .. • ^ Carica je nevarno bolna. Živce ima z rdečimi svilnatimi rutami krog vratu , . .. , . . ,, . , , . , popolnoma uničene. Ne mara ne jesti skačejo z njih. v mračni svetlobi ba-1 : . . _ . , , . in iie piti. Boji se- ljudi m napadov, kelj blesketajo dragoceni kameni, pri- , . .. ....... . , .. . I ker je našla na svoji pisalni mizi vec- trjeni na ,njihovih henh turbanih mi, ' . . v. . .j kr cit grozilna pisma, svetlo, dragoceno,orožje odseva-izza , njihovih pasov. ¡Med njimi se preri-1 ---------- vajo kričeči in z rokami mahajoči sej- j 'igarji, ki prodajajo roženvence, sve-! če in drugo drobnino, V velikem šte- i Nemci in Italijani do krvi pretepali vilu hitijo ženske skozi glavna vrata v | *n streljali. Vsled tega se po več la-cerkev. Oblečene so v starodavna, za $ 10.35 za 20,50 za 41.00 za 102.50 za 204.50 za 1018.50 Poštarina the first, largest and lowest-priced Slovenian Catholic Newspaper in America. The Official Organ of the G. C. Slovenian Catholic Union. Published Friday?-. by. the Na dunajskem vseučilišču so se «LOVENIC-AMERICAN PTG. GO. | MEDNARODNO RAZSODIŠČE-IN Joliet, 111. -: ' c?- ¿TRADES COUNJtfejpiif; SVETOVNI MIR. G. Jolm W., .Eqster.-bivši, dj-žaviy tajnik, ne vidi nepr,emag,ljjy,ih,* ali ne-‘prestopnih žagsek na poti-.lped-tiarod-nega razsodišča. .Njegova-. izkušnja ~fcdt uradnifa ; mu ili’(¡dokazala ” da se .dajo pravice alf čast narpjdRV vzdrža-vati edinoll z armadami ¡jn -mflirnari- 27. 28. 29. 30. 31. 1. ? CERKVENI KOLEDAR’ . , , v... dWüT'ÎÎMttfl*...in klaiïj'eA. človVških.Jjitij-., Ni ga . “ Pondeljek Nedolžni otročiči . liprazveznega,,-vprašanja ^v^zeijrljiških “ •Toj-ejš ‘ ; ¡Toirîâz, ;škaf.:i>,s 'terjatvah, ii,j gg v; osebnih -zštde.vdh, se-Sreda-* David, kralj. PeWkr ;; -Novo leto. ’ " •Sobota ' .'l'MaitÄri, <%ämöt. veda pod 'j^JiJfžkom, cf§j- «p. ljudje Mtii'Volj'ni pokö-riji -ise .o-cllökü' .pf imerho u-stahovljen^ia.fri^žšodišča. - ■ ‘ '■'Kje pa .täpittetfe.ni neprilika? Če po-; mislimo ii;j;,rt'Ukc. delavske; mpdžice tega sveta, je jasno, da si nikakor ne j žele medsžbojnega klanja. ŠV- njihovem navadn'elii: življenji} jih druži vez, j ki se razteza čežTiidrodrie-rneje in vzbuja sočutje, kakoršnega ni med raz-I liirtli stanovi in značaji, .v. istej dežeji. 'Jasno ji iudi’, da bi,gam ne bilo jpre- kom in‘¿¿trudBikom ‘♦Ameri-1 teža™° ^ ^fzuma; ak6 bi bili kanskega Sldvfenča”. . *'--j prešinjeni "z načrtom 'razsodišča, ka- tin- srečnd iiotfbt voščimo vsem .cer»j> na: ocni- Uredništvb in upiavnistvo. BOŽIČNICA. ‘ v' V podnebju .donijo .S-ngelski glasovi: Slavaibodi.Bogu v višavah! ..-A Mir naro.dom pa nižavah!. Vse'naj še veseli Karkolj na svet’ živi! Strmite.nebesa,- ra.tUtjyis.e v.sa. zeIp,liaT Najsvetejša zdaj; devica Božja nam je porodnica. Vse -naj se veseli Karkolj,na svet’ živi! Kar zdavnej narodi željno so čakali: To zdaj se je spolnilo, Rajsko dete se rodilo. Vse.uaj se veseli Karkolj; -na svet’ živi! Tahi v revnem hlevcu rojen je Mesija, Vidit^ je otrok človeški. Pa je Jezus, Bog nebeški. Vse. naj se veseli Karkolj na svet’ živi! Poglejte pastirce tja k staji hiteti: Jezusu, dari nesejo Ino z angelci pojejo: Vse naj se veseli Karkolj na svet’ ži.vi! Hitimo s pastirci še mi k Betlehemu, Dete Jezusa molimo, Srčno tudi mi pojemo: Vse naj se veseli Karkolj na svet’ živi! —Jos. Levičnik. K LETNEMU SKLEPU. Kmalu se pogrezne leto 1908. v morje minljivosti, novo leto se dvigne iz večnosti, — novo razdobje v življenju človekovem. To vzbuja posebne misli v človeku. Že zopet eno leto minulo, leto s svojimi trudi in težavami, s svojimi lepimi in bridkimi dnevi! Celo leto! Kdor ni sestavljen iz lahkomiselnosti, mora dne 31. decembra ^oziraje se gledati naprej”. Seveda so tudi ljudje, ki še plešejo na po-krovcu soda za smodnik, ki je nanj že položena nit prižigalnica. — Kaj nam je bilo minulo leto? Leto dela! Kaka notranja zadostitev za vse one, ki so zvesto delali! Zvesto izpolnjevanje dolžnosti smatrajo za najvišje, in prav imajo 1 Kak ukor pa za lenuhe! Leto dela je leto življenske naloge, leto norčije pa je žrebelj h krsti lastne osebnosti! Leto uspe'ha! Kdor je leta 1908. Storit svojo dolžnost, on baš danes ve našteti svoje uspehe! Mirna vest je brez dvoma najboljši uspeh;-notranje oplemenitenje je s tem v zvezi. Kristjan se je dvignil za stopnjo više na lestvi kreposti. Če je imelo delo večji ali manjši gmotni uspeh, je samopose-bl vsejedno; uspeh itpa vsako delo, ki S.e opravlja po božji vplji. In če je eipvek sam vkljub trudu leta 1908. v gmotnem oziru zaostal, a delal v dobri nameri, še je njegovo hranilo pd pravičnem Bogu neizmerno po- kor je g. Foster. Neprilika tiči nekoliko ve vladnih tradicijah ali izročilih, ki zavirajo ‘to kakor driige'Velike reforme ali prepa-redbe. v Narodi se morajo vojskovati, Ker so ;se .vedno vojskovali. Tako, lah-,ko.. rečemo, ’ da morajo moški poravnavati svoje prepire z dvobojem, ker je to bilo običajno. Ampak v tem slučaju se je razvada opustila, in ljudje gotovo niso brez dobrih rdečih telesc ali zdrave krvi,.ter;so' uvedli vlado .postave, pod katero se pravice zagovarjajo na sodiščih. V dokazih o razsodišču so čenčanje, topoglavost in slaba logika vse na strani tradicije. Zavetišče so tistih cincajočih državnikov, ki so jim glave polne sumov in vojnih možnosti. Kot svoji zaveznici imajo tisto uradno na-pihnjenost_ in domišljavost, ki preši-rija knčze in- samodržce, kadar odločajo o usodah narodov. Ako bi bila haaška konferenca sestavljena iz mož, kakor je g. Foster, bi se gotovo sklenila pogodba o splošnem miru, ljudstva bi je bila vesela in vsak narod bi takoj uvidel ogromno pridobitev. Gmotni prihranki bi znašali na leto bilijone dolafjev, davki bi se prav zelo zmanjšali, proizvajalna sila bi neznansko narastla. Svet se ne bi omamljal z zapeljivo sanjo. Vzdramil bi se marveč iz zelo grdih sanj. BOŽIČNI VEČER V BETLEHEMU. V mestu, kjer se je naš Odrešenik včlovečil, se na praznik Kristusovega rojstva praznuje vsako leto božični večer na poseben način. Zlasti pa je čudovit ta praznik, odkar je Betlehem v mohamedanski oblasti in odkar turški vojaki na ta dan v Kristusovem rojstnem kraju vzdržujejo red. Rojstna votlina je od Kristusovih dni dobro znana. Pobožna cesarica Helena je, bržkone v letu 335, dala zgraditi čez votlino — če se sme ta jama tako imenovati — lepo baziliko, ki je bila pozneje prezidana. Tam se zbira na božični večer velika množica pobožnih vernikov, da prisostvujejo redki slovesnosti. .. Čudežnobajna krasota južne noči z nerazumljivo temoto, svetlim bleskom zvezdic na brezoblačnem nebesnem oboku se razprostira po tihih gričih, na katerih so pasli mirni pastirji svoje črede, ko so zaslišali krasno angeljsko petje. V nizkih hišah malega mesteca se razsvetlika luč za lučjo, in ozke, poprej temne ulice se napolnijo z megleno svetlobo. Prebivalci se odpravljajo k polnočnici. Možje se oblečejo v najboljšo obleko, čudno prikrojena oblačila. Ta noša se je ohranila le v nekaterih vaseh, posebno pa v Betlehemu. Krilo in srajca sta iz navadnega rdečega ali modrega platna, glavni okras pa obstoji iz visokega nakita vrh glave, od katerega visi navzdol dolg,’ bel pajčolan, ki zakriva obličje. V tem okrasku se svetijo mjiogobrojne,,pisane dragocenosti, verižice iz koralov in iz zlata, bakreni obročki, redek, star zlat’ denar in medaljoni so tu nakopičeni ter se . blesketajo v . bujnih barvah in glasno zvene pri vsakem koraku. Pod težo teh dragocenosti stopajo bele betlehemske žene in deklet#!, skrbno' zavite v .ogrinjala s prikupljivo ljubkostjo in častjo proti svetišču. Le turški vojaki se ne udeleže splošnega prerivanja in pobožne gorečnosti Tiho in ponosno slone ob stebrih, še zbirajo okrog ognja v taboru, katerega plamen, se visoko vzpenja med bizantinskimi stebri ter opravljajo različne opravke. Nekateri kuhajo večerjo, drugi, pa zložno' kade iz svojih či-bukov (turška pipa). Plapolajoči od-svit ognja meče pošastne sence pa teh postavah, se vzpenja po okraskih častitljivega poslopja in hipno razsvetljuje srejje podobe starih mozaikov, iz katerih gledajo mračno iri nepremakljivo svetniki iz stare zaveze.” Množica se med teni gnete skozi stransko ladjo svetišča proti koru, pod katerim je lepo okrašena Gospodova rojstna votlina. Ako prestopimo dve ozki stopnjici navzdol, smo na svetem in častipolnem mestu. Toda gole stene, ki so nekoč obdajale votlino Kristusovega rojstva, so že davno izginile pod bogatim okrasjem dragocenega marmorja in težkih preprog. 32 svetilk iz čistega srebra, ki razsvetljujejo votlino, so božična darila raznih kristjanskih kraljev in Cpsarjev.. Mesto, kjer se je fiarodil naš Izveličar, je označeno s srebrno zvezdo, ki je obsuta z dragimi biseri in se dviguje nad dolbino v zidu. Na drugem kraju je mesto, na katerem so klečali Modri iz Jutrovega in molili božje dete, Jezusa. Tudi mesto, kjer je stala zibelka, še kažejo, toda staro, leseno zibelko, ki so jo v 15. stoletju prenesli, v Rim, so. nadomestili z marmornato. Velika množica’’vernikov je napolnila malo svetišče. ' Sedaj se gnete črez stopnjice proti votlini. Vsakdo poklekne v bleščeče razsvetljeni krypti ter poljubi stopnjice altarja, srebrno zvezdo in marmornate jaslice in prisostvuje z gorečo pobožnostjo sveti daritvi, ki se opravi o polnoči na tem svetem in starodavnem kraju. Nato odide proti domu s sladkimi spomini na oni čas, ko so peli angelji okrog votline nebeškokrasno pesem: “Slava Bogu na višavah in mir ljudem na zem lji, ki so blage volje!” 'V zbornici lordov je predlagal lord Roberts resolucijo, ki naglasa da zahteva obramba Angleške poleg močne mornarice tudi tako .močno armado, da se bo tudi najmočnejši ptuji narod premislil, da se izkuša izkrcati na Angleško. • - ; • lvnez Hohenlohe — župnik v Velikem Sibinju. Dne 21. nov. je bil na župnijo v Velikem Sibinju z xelikimi svečanostmi ustoličen novi župnik — knez Hohenlohe. Ustoličenje je izvršil sorodnik župnikov: škof grof Maj-lath. Pri jaslicah. Jezušček prisrčni,moj — bodi česen! Ker si zame nocoj — v hlevcu rojen. Pojem slavičice — tu Ti odkrit, Ker si v pleničice — za me povit. Naš greh na ramici — nosiš, trpiš, Na mrzli slamici — v jaslih medliš. Angeljčki spevajo — slavo Bogu, Rojen, velevajo — kralj Si miru. O blagoslovi me — Jezušček moj, Naj bom na veke vse—otrok jaz Tvoj! ■—Jos. Levičnik. Trializem. Dunaj, 21. dec. — V državni poslanski zbornici se je nadaljevala razprava o predlogi glede prispojitve Bosne in Hercegovine. Princ Alojz Liechtenstein je včeraj imel znamenit govor. Zagovarjal je trializem, to je, ustanovitev države, sestavljene iz treh delov, Avstrije, Ogrske in Srbohrvatske, pod žezlom rodovine habsburške. V to svr- ho bi se morali Srbija in Hrvmtaka žene pa se nakitijo s krasno starodav- združiti.v eno samostalno državo, Dano opravo. Polagoma ugasnejo luči nes pa je ministrski predsednik dr. v mestecu in le iz svetišča blešči svetla luč. Od blizu in daleč se sliši pritajena govorica in zamolkel hrum tisoč in tisoč romarjev, ki se bližajo tej luči. Po kameniti stezi od jeruzalemske strani, po kateri so nekoč prišli Modri iz Jutrovega, danes zopet prihajajo tuje karavane. Ustavijo se pri skrivnostnem Raheiinem grobu ih drugih k/ajih, ki vzbujajo pobožne spomine na one starodavne svetopi- baron Bienerth govoril proti predlogu princa Liechtensteina. Ministrski predsednik je povdarjal, da je prispojitev potrebna, češ: znano dejstvo je, da’sta Srbija in Črnogora gojili sanjavo nado, da se bo zasedba obeh pokrajin kmalu končala. Zato je baje naraščala velikosrbska agitacija. Ampak Avstrija in Ogrska »ta toliko žrtvovali za Bosno in Hercegovino, da jima pristoji .tudi pravno ime. ... ,,, . . , škili mestih vršijo demonstracije proti Avstriji. Italijani bi radi laško univerzo. DENARJE V STARO DOMOVINO pošiljamo: 10.35 ............... 50 kron, 20.50 .......i....., 100 kron, 41.00 ............. , 200 kron, 102.50 .............. 500 kron, 204.50 ............. 1000 kron, 1018.50 ............ 5000 kron. ištarina je všteta pri teh svotah. Doma se nakazane vsote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka. Naše denarne pošiljatve izplačuje c. kr. poštni hranilni urad v 11. do 12. dneh. Denarje nam poslati je najprilič-neje do $25.00 v gotovini v priporočenem ali registrovanem pismu, večje znesk^ po Domestic Postal Money Oder ali pa New York Lank Draft. FRANK SAKSER CO., 82 Cortland Street, New York. 6104 St. Clair Ave., N. E. Cleveland, Ohio. NASLOVNIK tigoveev, obrtnikdv, gostilničarjev in odvetnikov, ki se priporočajo rojakom. NA PRODAJ HIŠA S .6 SOBAMI na Sterling Parku. Več pove: Joliet Steam Dye House, 622 Cass St., Joliet, 111, ufn NA PRODAJ LOTE OKOLI POLJ-■ske cerkve na hribčku, v obrokih po $i.oo na teden. Vprašaj: Anton Ko-šiček. i "i N. Broadway, Joliet, I1L ANGLEŠČINA V 3 DO 6 MESF-cih. Lepopisje, slovenščina in računstvo. Pouk se vrši potom dopisovanja. Pojasnila se dajejo zastonj. Slovenska korespondenčna šola, Box 181, Station B, Cleveland, Ohio. 6mo. C. W. BROWN, R. PILCHER, predsednik. podpreds. W. G. WILCOX, kasir. Nemška poročila' trde, da se ustanovi v dunajskem parlamentu slovanski blok slovanskih, strank, ki uprizori skupen nastop slovanskih strank. Ob priklopivni razpravi se namerava sprožiti razprava o- slovanskem vprašanju. Perosijeva opera. Ravnatelj sikstin-ske kapele, don Lorenzo Perosi,.ki se je te dni vrnil z daljšega izleta na Sardiniji, kjer je študiral narodne pesmi, komponira opero, ki ji bo naslov “Romeo in Julija”. Besedilo mu je napisal neki prijatelj po Shakespearovi drami. Neverjetna surovost. Neka deklica iz Berolina, ki hodi z umetnimi nogami, se je šla v bližnji gozd sprehajat, kar jo je tako utrudilo, da je zaspala. JOLIET, ILLINOIS. ADLER J. 'C. & CO„ 112 Exchange St,, priporoča rojakom svojo mes-nico,- B iIMBICH FR., 920 N. Chicago St. Gostilničar. BRAY-EVA LEKARNA SE PRI-poroča slovenskemu občinstvu v Jolietu. Velika zaloga. Nizke cene. 104 Jefferson St., blizu mosta. CHULIK BLAŽ J., 711 N. Chicago st., blizo slov. cerkve. Prodajalna moških in ženskih oblek. DENAR NA POSOJILO. POSO-jujemo denar na zemljišča pod u-godnimi pogoji. Munroe Bros. EAGLE THE, 406-410 N. Chicago St. Prodajalna pohištva in moških oblek. FINK MATH, 500 Francis St. Stavbenik (contractor). GOLOBITSH ANTON, 805 N. Chicago St. Gostilna in dvorana GOLOB JOHJX, 608 N. Broadway. Izdelovalec kranjskih harmonik. GRAHEK IN FERKO,- 207 Indiana St. Mesnica. S. HONET, KROJAČ, 918 NORTH Chicago St., Joliet,. Ih. šivam, popravljam in čistim obleke. Po najnižji ceni. HORWAT ANTON, 600-N. Chicago St. Izdelovalec cigar im trgovec z likerji na debela. • , , JURICIC FRANK, 1001 N. Chicago St. Prodajalec moških oblek in obuval. Agent” vceh prekomorskih črt J. P. KING, LESNI TRGOVEC. Des Plaines ih Clinton Sts. Ob* telefona 8. Joliet, 111. KONESTABLO ANTON, 201 Jackson St. Krojač. Izdeluje, poprav- tonil Kapital $100,000.00, BARBER UILtnSG. OLIE.T.ILL. ■ (Avstrijska vlada in ruski jezik. Avstrijska vlada je izdala krasno ilustrirano. knjigo o naravnih krasotah ob avstrijskih državnih železnicah v — ruskem jeziku. Knjiga “Iz Rusije v Avstrijo” obsega tudi slike slovenskih krajev. Če bi kak Slovenec pred 20 leti, ali pa še sedaj izdal tako knjigo, bi ga nemški listi razkričali za — veleizdajalca. Samo sebe je hotela sežgati žena žagarja Langa v Ruedorsdorfu na Nemškem. Znosila je iz vseh sob hišno opravo v spalnico, zlezla na grmado, vlila potem po pohištvu 5 litrov petroleja in vžgala. Ker je začelo smrdeti po ognju, so prihiteli od vseh strani ljudje, kateri so ženo sicer še živo dobili iz ognja, a je v neizrečenih bolečinah vendar umrla. Pravijo, da se ji je zmešalo. Na stotine ponarejenih srednješolskih spričeval je fabriciralo pet srednješolskih ravnateljev v Budimpešti ter prodalo analfabetom, uslužbenim pri državnih železnicah, da so ž njimi dobili boljše službe. Ravnateljstvo državnih železnic je izročilo nad 300 takih spričeval policiji v Budimpešti. Kaj bodo ti poštenjakoviči šele delali, ko stopi v veljavo nov ogrski volivni zakon. Tu bo madžarskih volivcev z maturo srednjih šol kar mrgolelo. Doktorskih diplom menda tudi ne bo manjkalo. Betjari! Za narodno šolstvo na ruskem Poljskem. Ruski list “Ruskaja Zemlja”, govori o razmerah na ruskem Poljskem ter vpraša, je li to v interesu ruske država, da bi bila v Varšavi ruska univerza, da bi bila ruska šola v deželi s popolnoma drugim jezikom in drugo kulturo ter prihaja do zaključka, da korist ruske države in pravičnost zahtevati, da bi se vse državno šolstvo na ruskem Poljskem popolj-ščilo in da bi se povsod upeljal poljski učni jezik. Agnic Bratje Slovenski gostilničarji Ely, Minnesota. / Pazite dobro na vaš želodec. Ako se zabaše, vzemite samo eno ali dre dozi Severovih Jeternih Krogljic. Pomagale »o pri vseh slučajih. Vprašajte po njih pri vaših, lekarnarjih. Cena 25 centov, za zabojček. W. F. Severa Co., Cedar Rapid«, Iowa. . Priporočamo se rojakom v okolici v obilen obisk naie gostilne * katerej točimo vedno sveie pivo, vsakovrstnega žganje IN FINIH SMODK. Prodajemo pivo na debelo od Iron Range pivovarne. je? Da M i M. Obresti se plačujejo od vlog po 3 ODSTOT. NA LETO ter se obrestna svota če ne dvignjena pripiše glavnici na prvi dan meseca, januarja in julija. Za vsako vsoto, ki je hranjena en mesec plačamo obrjesti in tudi na prvi poslovni dan vsacega meseca pripišemo obresti k svotam, ki so bile vložene pred petim dnem vsakega meseca. Certifikati kažejo po 3 odst. obresti od vsake vsote, ki je bila uložena šest mesecev. Ta banka je odprla od 9. ure zju- ir»i pa do 4. ure pop.- r ,, .... .. r . .. lia in gladi moške oble. Medtem so prišli tnje..fentje ter so U..xOPARTz GEORGE, 402 Ohio St yzeli umetne noge in zbezali. Deklica .. , , . . .• • 1 v. 1 t- , Grocerijska prodajalna, je štiri dni m noči zaman klicala na dutb t/-' tm t pgam ono r j* t- v , vr ... . x . PETRIČ IN LEGAN, 209 Indiana pomoč, a ko so jo našli, bila je tako o .-i oslabljena, da najbrze umrje. SIMONICH IN STRUTZEL, 920 N. Chicago St. Trgovca z moškimi oblekami (up-to-date clothing). STONICH GEORGE, 813 N. Chicago St. Trgovca z grocerijo, premogom in pošiljanje denarja. TORKAR LOUIS, 30 Fairview Ave. Prodajalec zemljišč, lot, peska in kamenja. VOGRIN ANTON, 205 Ruby St. Izdelovalec popravljalec čevljev. WOLK VICTOR, 200JU Ruby Str.. Krojač moških in ženskih oblek. Popravljam, likam in čistim-obleke po najnižji ceni. ROCKDALE, ILLINOIS. MARENTICH ANA, 109 Moen Ave. Prva slovenska gostilna. DERNULC & BUŠČAJ, 506' Moen Ave., slovenska gostilna. SOUTH CHICAGO, ILL. KOMPARE JOS., 8908 Greenbay Ave. Salun in prodaja šifkart. PITTSBURG, PA. NOLLE C., 5170 Butler St., ameriški hotel DINAN C. M., 5151 Butler St. Prodaja vina in likerjev na debelo. HOTEL REINHOLD, 5400 Butler St, R. Matuszewski, lastnik. HOTEL DUBLIN. H. A. Dublin, last.. 5438 Butler St Ustanovljena 1871. its Of Joliet. Illinois'. Kapital in preostanek $300,000.00. Prejema raznovrstne denarne uloge ter pošilja denar na vse dele sveta. J. A. HENRY, predsednik. C. H. TALCOTT, podpredsednik. HENRY’ WEBER, blagajnik. STENSKI PAPIR za prihodnjih 10 dnij po zelo znižani ceni. Melika zaloga vsakovrstnih barv, oljev in Arnežev, Izvršujejo se vsa barvarska dela ter obešanje stenskega papirja po nizkih cenah Alexander Haras,*? Chicago telet. 2794 U telet.N 62 7.. Mi hočemo tvoj denar ti hočeš naš les. Če boi kupoval od nas, ti bomo vi»-lej postregli z najnižjimi tržnimi cenami. .. Mi imamo v zalogi vsakovrstnega lesa.. Za stavbo hiš in poslopij mehki ia in trdi les, late, cederne stebre, desks in šinglne vsake vrste. Nas prostor je na Desplaines ulici blizu novega kanala. Predno kupiš LUMBER, oglasi sc pri nas in oglej si našo zalogo! Mi t« bomo zadovoljili in ti prihrinili denar. W. J. LYONS, Nai Office in Lumber Yard na rogi DBS PLAINES IN CLINTON 8TI POZOR, ROJAKI1 Kako pride važ denar najvarneje stari kraj? Poiljite ga po Mohor Mladiču, Sl So. Center Ave., Chicago, I1L Oa j v zvezi z g. Sakserjem v New York Nadalje ko želite potovati v mm domovino ali nameravate vzeti kog »vojih sorodnikov ali prijateljev Ameriko, obrnite se takisto na Kolu Mladiča. On vam lahko preskrbi dl bro in hitro vožnjo po najniijih ceoal MOHOR MLADIČ, 583 S. Center Ave. Chicago, D Fr. Bambich Cer. Chicago ft Ohio Sts., JoBot slsvsnska gostilničar priporoča rojakom fiao “Elk piv«, dobro importiaano žganja ia lÄsraiiebo vino ter dišeče Nika ne priporočava v M. W amerikanšKi slovenéc; decembra im' Društvene vesti. Orgauizovana v Joliet-u, 111. dne 2. aprila 1694. Inkorporovana v državi Illinois 12. januarja 1898. Predsednik:...........John R.. Sterbenc, 20o8 Calumet ave., Calumet, Mich. Pnd podpredsednik........Anton Néitn^nich, robu:N. Chicago St., Joliet, 111. II. podpredsednik:........Frank Bojc, R: R. No. 1. Box 148, Pueblo, Colo Glavni tajnik:.................'Josip Dunda, 1002 N. Chicago St., Joliet, 111. ; II. tajnik ..............Joti-'Jarč,l:2Žl E. 6Qth-St.- N. E., Cleveland, O. • ' Blagajnik:................John Grahek, 1012 jjfprth Broadway, Joliet, 111. Duhovni vodja:.......Rev. John Kranjec, 9536 Ew;ng ave., So. Chicago, 111. Pooblaščence; ...........Frank Medosh, 9478 Éwing ave., So. Chicago, 111. Vrhovni zdravnik:...........Dr. Martin Ivec, 711 N. Chicago St., Joliet, 111. NADZORNIKI: Paul Schneller, 509 Pine St., Calumet, Mich. Anton Galobitsh, 807 N. Chicago st., Joliet, 111. George Stonich, 813 N. Chicago St., Joliet, Iii. PRAVNI IN PRIZIVNI ODBOR: Josip Sitar, 805 N. Chicago St., Joliet, 111. Marko Ostronič, 92 Villa St..1 Allegheny, Pa Josip Zalar, ml., Box 547, Forest City, Pa URADNO GLASILO JE AMERIKANSKI SLOVENEC. PRISTOPILI ČLANI. ♦OVOVC404OV<>i>OČ Joliet, 111., 21. dec. — Naznanja se, da je imelo društvo sv. Cirila in Metoda št. 8. svoje glavno zborovanje 20. dec. Brati so se polnoštevilno udeležili. Naznanjam, da je društvo sklenilo, vstopnino znižati za polovico in sicer za 6 mesecev. Ker je bila vstopnina pri našem društvu že sedaj jako nizka — in sicer po razredih, v prvi j razred se je plačalo $1.80 kot znaša 3 mesečni ases. za Jcdnoto in potem v vsaki razred 10c više: sedaj bo pa le v prvi razred 90c in v vsaki razred 10c više — zato toraj, mladi fantje in možje, sedaj imate priložnost pristopiti v društva in v Jednoto, da tako zlahka se "še ni nudila vam nikdar in morebiti se tudi ne bo. Zatorej podvizajte se, "dokler je čas: 6 mesecev naglo preide! ’ " Naznanjam tudi, da se je vršila volitev odbornikov v najlepšej slogi. Izmoljeni so za prihodnje leto sledeči j brati: Janez- Gregorčič, predsednik, |: Franc Papeš, podpredsednik, Mathew Bučar, I. tajnik, Joe Kuhar, II. tajnik, Štef. Stukel, blagajnik, Martin Kambič, zastopnik, pravilih. Pozdrav in voščilo za srečno novo leto 1909 vsem članov in članicam K. S. K. J.ednote. In tebi, /cenjeni list, obilo novih naročnikov in predplačnikov. Mary Zalar, tajnica. Chicago, 111., 21. dec,—Društvo Marije Pomagaj št. 78 K. S. K. J. je imelo glavno sejo dne 20. dec. in volitev uradnic za leto 1909. Izvoljene so sledeče: : Predsednica Marija Jorga, podpredsednica Ana Rete!,' I. tajnica Katarina Kenig, II. tajnica Minka Tauš, zastopnica Ana Ulešič, blagajnica Rosie Banich, nadzornice Marija Kobal, Frančiška Enčemer, Marija Jenškovec: Obenem tudi naznanjam, da se je društvp sv. Ane št. 106 združilo z našim društvom, kar nas prav veseli, da je med nami nastala tako lepa sloga in prijateljstvo. Bog dal, da bi naše društvo Marije Pomagaj št. 78 čedalje bolj napredovalo in procvitalo za ljud-' ski blagor. Katarina Kenig, I. tajnica K društvu sv. Roka IS, Aljeghenjv Pa., 13497 Jožef Kofalt", roj 1875, spr. .24.-| dec. 1908. 1 ^ Dr., št. 103 člane.j K društvu sv. Jožefa 16. Virginia,' M-inn... 13498 Jakob/Jurkovič,' roj ,1882, j spr. 1 24^ dec. 1908. - * * • • Tsw*r Jan- Zimerman, Martin Lazar„Jer- K društvu Sv. Japeza Ev,ahg.,63). Milvvdukee, WiSi, 13499 Jofef'Hrehivrof 1877, jj.. nhdždfiitkf' *! 13500 Jožef FlOrjatlC, toi,_i§69. spE,-2.- dec- .19u8. .. . Dr. št. 128 elanov. . jan reditelj; " - Frank Triep, •Ant, Gore, Joe' Žbiie, vDx. št- 128, članov.. K društvu sv. Barbare 68, Iryvin, Pa., 1^501 Çranc Marjetic, roj ,1886,_spr. 24. . - ‘‘ ? :•*">: ' ■■ ' ’ TV!.. r''TAT il-ft/;.,. dec. 1908.' ; ' .? ’’F'" '- ' Dr. š"i. 107 članov.: ¡)0:.,-.¡¿ki,.odbor, K društvu. .MatîJû's^itè.ii.ovzè’teiTÿv' FdrWt City, P:i., 13502" jahež 'Ivančižj roj 'Novak Frank Spelič zasta 1888, spr. 24... dec. .-1908.. . . . -Drč št. <1-19 članov r. ™ --V-. • • - (itS K društvu s'vv Pctr^Jp, Pavlte.&lm/Rgakin; Pa., .1,3503 yid Potisek, roj 1888, líSflMT ifŠi/spr. Ž4. dec. .1908. Dr. Šf. ,55 članov. K društvu FriaFrffe -Bafa^a 1 Chisholm Mirth 13505 Alojzij Kosmrl roj Sob„tskl ro kaV!rita f/oščigi Janez SkúljV'roj "1882, 13508 WlV.np nn7,n;ta' 1890, 13506 Anton Toroasclič, roj 1883; 13507 Alojzij Vesel, roj ,1880, 135Q9,Aijton ..Mišič, roj 1880, spr. 24. .dec, 1R08-: s "" s (ir' ■" " ' Dr. št: -dprčiahiov. K društvu sv. Jurija. 100,-Sunnyside, Utah, 13510 Jurij Rački, roj . dec. 1908. A , z V "'ripri^vpf'Eïf^iÿ.' K društvu, ,s,v.,,M^rtiça; ;í¿L;gnei;9}, Kans., ' í’351'1 Valentin1 Mé®z£"ta] Í35.12! .peter jftyjjfls Spj Jožef Plankar, roj ‘1872; -spr; 1908. . ..... Dr. št. 1/ è'uukiy.. " ri'J :-*pi!t’ '"ri " *' ^ Od društva sv. Štefana 1, Chicago, 111., 6133 Janez'1 Jurman, 16. dec." 1908. ... Dr. št. .139 ..članov. Od društva sv, Janeža Krst, lij, Aurora, 111.," 1.1840 Jožef riBdribaky 19. dec. dec. 1908. " ■ V Hr, šf. 28, članov Od društva sv. Jožefa 2Ï, Federal, Pa., 9376 Jožef Dolinar, Í8. dec. Í908. Dr. št. 98 članov. Od društva sv. Barbare 23; "Bridgeport, O:.; 4228 Janez, Petshe/ 14. ’dëë. 1908? . ;• r; 4 4*. ,4 4, - J Dr^ št. f 4jâijÿlà|}èy. Od društva sv, Antopd.Pa^,.?!, Çrgibtt|ëe, Pa., 1326LÍbzet Tušar, 7r-.d Jožefa,rišt.‘2‘'§L S. :\. Jednote dolguje, za 'trideset dnr društive-" ni|t oziroma Jednotinih prispevkov do 27. dec. 1908,. s.,e |>u pivnaiti-ž njtui^po pravilih, Jrajti.oj 27. dec. do t^ne^flje,, v jaritrariu1'i9u9 “setae bo prejemalo ni-lTakšnega plačila, ker bodo vse knjige v računu nadzornikov, „lipam,,.da,-se bratje požurijof.da vsak svoje’poravna;' ;V M' b ratSkii pdzdniVljani • t e :' voščim vesele božične praznike in srečno novo leto. Mihael Uršič, tajnik,? imelo s voj o glavno sejo dne 6. dccem bra, m si j,e izvolilo novi odbor za pri-hodnje Jetq 1909, kije -sledeči: Predsednik -Matija Pirnat, podpredsednik John . Stanko, -tajnik. Matija5.Černetič, i-zapisnikar Anton Kolenc, blagajnik George Laicli, nadzorniki Karo! Mcdoš, John No vakr in ■Martin Golobič, {¡ravnatelj Frank Gorenc," :f zastopnik Anton Skala, zastavonoši Anton Kolenc in Frank Vidic. . vodja Josip Kompare, prvi rit. Frank Gorenc, . Šerugi vit. Matija Pirnat, . ; tretji vit. John Maver, ri|getrti vit, Frank Medosh.. jriTem,potoni opominjam, da bi vsaki Joliet, 111., 21, dec. Naznanjam,- č!;\u, če mu je le mogoče, prišel k prida je naše društvo sv. Frančiška št* -■'29. K. S.- K. JeMnotč'imelo glavno sejdfj 6. dec. in si je izvolilo nove uradnike," •žaf-Ietp ':l;909v, kateri so sledeči: fEredsedhik^iPčter Rožich, ; ..podpredsednik Jos. Geršich, L- tajnik M. Wardjan, II. |ajnik Nick .Rogina,. , ;.j bla^jniK Frank. Rogel," , j j nadzorniki 1. Još. Durida, 2. Mike-Koeh-eVar in:'3. John Lekan, ' zastavonoši Martin Žmajch in Ani ton Korevec, , ravnatelj Jos. Vertin. > Opominjam člane zgoraj omenjenega društva, da; se zopet vdeležijo seje polnoštevilno 3. jan. 1909, ker se bodejo predložili vsi računi, kako je. društvo napredovalo v letto 1908. Dalje oppminjam vse one člane, kateri še niso poravnali svojih prispevkov, naj to vkratkem store, ako ne, se bo postopalo po pravilih ž njimi. Pozdrav na vse člane in članice naše slavne K. S. K. J. in srečno Novo leto! M. Wardjan, I. tajnik. 1 seji dne 3. januarja, ker takrat e stari odbor predajal novemu odrt svoje uradovanje. ;Tudi bode oznanil finančno delovanje n. prejem -in izplaček od celega leta. ;Nri starega leta-večer bo društvo pri-TrAdilo veselico, v Medoševi dvorani >9485 Ewing Ave. :‘N: sklepu mojega dopisa pozdravljam vse člane in članice K. S. K. J. in želim zdravim in veselim sprevoditi novo leto. Tebi A. S. glasilo in sotrud-hiku naše slavne Jednote, dober vspeh. Matija Černetič, tajnik. Franc Rockdale, P. O. Joliet, Ill„ 21. dec. — Društvo sv. Treh Kraljev št. 98. K. S. K. Jednote je -melo 6. decembra svoje letno zborovanje in volitev odbornikov za leto 1909. ter so bili izvoljeni: Franc Bolte, predsednik, Jurij Buščaj, podpredsedni, Janez Zalar, I. tajnik, Jožef Pekolj, II. tajnik, Jernej Lavrith, delegat, Martin Kostelec, blagajnik, Andrej Vidic, Anton Pirc, Ljubič, nadzorniki, Alojz Korošec, Alojz Samec, Martin Bukovec, zastavonosci, Anton Železnik, maršal. John Ceglar, vratar. In na tej seji se je sklenilo, da se napravi veselica 26. decembra, to je v soboto na Štefanov večer v Mavričevi dvorani.- Na to veselico je dolžan priti vsaki član goriomenjenega društva pod kaznijo $1.00, kateri se ne vdeleži ta večer; izvzeti so bolniki. Toraj v soboto večer vsi v Mavričevo dvorano. H koncu pa želim vsem rojakom vesele Božične praznike in srečno novo leto 1909. J. Zalar, Joliet, P. O., Rockdale, UL, 21. dec. — Društvo Marije Pomagaj štev. 119 K. S. K. Jednote bode imelo mesečno sejo prihodnjo nedeljo 27. dec. Tem potom se vabijo vse sestre, da se pol noštevilno vdeležijo te seje, ker "se bode »volil novi odbor za prihodnje leto 1909. Vsaka članica, ktera izostane brez posebnega vzroka, sc kain&je po Brooklyn, N. Y., 16. dec. — Pretečeno nedeljo vršila se je glavna seja našega društva, pri kateri je bil izvoljen sledeči odbor: Josip Cvetkovič, podpredsednik, Anton Burgar, predsednik, Ivan Zupan, glavni tajnik, Anton Podgornik, pomožni tajnik, Alojz Češark, blagajnik, Peter Vogrič, zastopnik. Josip Flack, Vinko Riedl in Val. Vavpotič, nadzorniki, Štefan Erhartič, arhivar, Peter Speletič in Iv. Podboršek ml. vratarja. Pri tej seji pristopilo je na novo 5 članov in 1 članica, tako, da šteje sedaj naše društvo 108 članov in 14 članic; res smemo biti na toliko število ponosni. Že zadnjič določilo se je, da se vrše za naprej naše mesečne seje redno vsako drugo nedeljo v mesecu popoldan ob 3. uri v društveni dvorani 147 Manhattan Ave. na kar vse člane opozarjam. V pretečenih 11 mesecih izplačalo se je našim bolnim članom $569.00 podpore; lepa svota, kar gotovo kaže, da naše društvo pomaga kaj rado in v prveij vrsti svojim bolnim udom, ki so podpor« potrebni. Rojaki iz Brooklyna in okolice! pristopajte torej v našo sredino! S pozdravom Iv. Z., tajnik. zastavonoša Franc Vidmar;' poni. Mihael Marinčič, handeronoša . Forlnad Rus, ' 1 spro-mljevavca -Franc Škufca ni Jo sip ■ Gross, 1 . V ;. - ■Vratar Franc Zupančič.-Seje se vrše vsako drugo'nedeljo v dvorani- M. Plut na Siti cesti ob 2: uri popoldne. Z bratovskim pozdravom ■ John Šušteršič, I. tajnik. Aliquippa, Pa., 14: dec. — Društvo sv:'Družine-št. 109. K: S. K. Jednote je imelo volitev uradnikov za leto 1909 Chisholm, Minn/. 15.x doc. -r- Jaz j spodaj pod pl simi naznanjam vsem ti- 1 st im d nižina m poškodovanim po og- 1 nju Ono 5. ept.j kateri spadajo h K. ! S. K. Jednoti Kakor ste brali v Amer. : Sîôvencu, da so sklenili na X. glavnem zborovanju d la rovati $500 iz Jcdnotine blag.-.jhc. N aznanjani zdaj vam, da sera prejel dne 15, dcc. od g. predsednika J. R. Sterbcn/a in. od g. blag. John Grahek svoto S500. Oglasite se torej pri meni, da se bode ta denar črez odbor pravilno razdelil. Vsak mora. s seboj priuesti spričevalo, da resnično spada h K. S. K. J. Frank First. (Nadaljevanje ria 7. strani.) JOHN N. GOSAR CO, 5312 Butler St. Bel! Phone, Fisk 1090 J- Pittsbnrg, Pa. Se priporočam sl. društvom za naročila ZASTAT, Znakov (Regal?.}), Gumbov, šarp slik, okvirov, knjig, kap, klobukov, itd. Pečati vsakovrstni, itd. Prva in edina slovenska tvrdka v Ameriki. s; g »- “O S 8 fS g fc, KRASNI MOLITVENIKI PO ZELO NIZKI CENI Biwabik, Minn., 16. dec. —Društvo sv.; Janeza Krst. št. 13. K. S. K. Jednote je: ihtelo v nedeljo 6. decembra glavno letno sejo in volitev novega odbora za prihodnje leto 1909. Izvoljeni so biti sledeči: Predsedrflk' Math Tornetz, podpredsednik Anton Uršič, I. tajnika Jožef Grahek, II. tajnik Frank Pezdirc, blagajnik'Jožef Fabič, delegat Anton Urih, bolniški odborniki Frank Zakrajšek, Jakob Kariš in John Tonija, društvovttdja John Novlan, • * 'niatavonoša Jernej Potokar. VYAY.V.V.VAV.W.V.VAW.V.V.Y.V.V.V.V.V.V.VAWA’ÿ ŽKje ie najbolj varno naložen denar. Hranilnih ulog je: 22 milijonov kron Rezervneuro r-aklada je: 800,000 kron. Mestna hranilnica ljubljanska Je največ ji in najmočnejši denarni savod t« vrat« po vsem Slovenskem. Sprejeme uloge in jih obrestuje po 4 odstotke. Rentni davek plačuje hranilnica sama V mestni hranilnici je najvarneje naložen denar. Za varnost vsak ulog Jamči njen bogati zaklad, a poleg tega ie mesto Ljubljana s vsem svojim premoženjem in z vso svojo devčno močjo. Varnost je torej to-Hka, da ulagatelji ne morejo nikdar imeti nobene izgube. To pripoanava država s posebnim zakonom in zato c. kr. sodiiča nalagajo denar mak»-rtnft otrok in varovancev le v hranilnici, ker je le hranilnica, a ne pos jilnica, pupilarao varen denarni zavod. Rojaki v Ameriki! Mestna hranilnica ljubljanska vam daje trdno ! varnost ss val denar. Mestna hranilnica ljubljanska poslu je v svoji palači v Prešernovih uticah. Naš zaupnik v Združenih državah je ie reč let naš rojak iog OREENWICH STREET. NEW YORK, IN NJEGOVA BANČNA« PODRUŽNICA «toe ST. CLAIR AVE. N. E. CLEVELAND, O, FRANK SAKSER “ZVEST DO smrti;’ (Poslovenil P. F. R.) VV/.V.V.V.V/.V.V.V/AV.WV.V.V.V.V.V.VAV/.V.V.VAV Lica so ji žarela in oči so se ji svetile, ko je klečala Liži pred stolom svoje matere. “Oh mamica, dovolite mi vendar prstan prodati, saj je vendar moj.” Mati je gledala ljubeznivo na obraz svoje hčere. “Zares nevem, kaj bi ti na to odgovorila, ljuba hčerka. Ti želiš, da bi se ločili od jedinega dragocenega predmeta, ki ga imave še v hiši; da bi prodala stari prstan in na ta način pomagala tvojemu ženinu, da bi mogel potovati, ko vendar ne veš, te si bode kaj pomagal s tem potovanjem.” “Saj sem sama brala pismo od njegovega učitelja s konservatorija. Piše mu, da je neobhodno potrebno, da Henrik vsaj eno leto študira pri violinskem mojstru v B. in da bi grešil, ako ne spopolni svojega velikega talenta. Henrik ima najboljša priporočila na mojstra tako, da bode v kratkem pouk brezplačno dobival in si zraven še s poučevanjem drugih pomagal.” “In kaj bode potem?” “Kako morete kaj tacega vprašati? Saj ste prej rekli, da niste še nobenega slišali tako lepo igrati. Po preteku enega leta bode Henrik sam postal slaven in si bode toliko zaslužil, da se lahko poročiva.” “Če bi bile o tem le prepričane, drago dete!” “Sedaj sedi zgoraj v svoji sobi in je ves obupan, ker ne ve, kje dobiti denarja za nadaljevanje svojih študij; midve imave pa prstan, katerega lahko prodave in Henriku denar za pot dave. Kako se morete še pomišljati? Ali se še spominjate, kako ste ga hoteli prodati pozimi, ko sem bila bolna? Ali vam ni sreča hčere toliko vredna, kakor njeno življenje?” “Gotovo, dete, če bi le mogle vedeti—” “Gre se za njegovo srečo in njegova sreča je tudi moja.” “Potem stori, ljuba Lizi, kakor se ti prav zdi. Vajina sreča je tudi moja sreča.” Od veselja je objela Lizi svojo mater in je hitro skočila po prstan. Pred materjo ga je jako previdno odvila, da si obe še enkrat radujete nad lepoto drazega prstana. Prstan je bil zares krasen, ki ni spadal v priprosto stanovanje vdove. Svetili so se na njem pristni dijamanti. Znotraj je stal napis; “Zvest do smrti”. Ta dragoceni predmet je bil že dolgo v družini. Noben ud še ni bil v takih stiskah, kakor sedanji, da bi bil primoran prodati dragoceno ded-Ščino. Lizina mati se ni mogla ustavljati prošnji svoje hčere. Dobro je vedela, da se tudi ona težko loči od prstana. Lizi in Henrik sta večkrat občudovala bleščeče dijamante prstana. Ko Sta brala napis; “Zvest do smrti”, sta Si stisnila roke in govorila o bodočnosti, ko bode Henrik igral na violino in kako ga bodo ljudje občudovali, ne le njegovo umetnost, ampak tudi prstan, ki se bode bliščal na roki, s katero bode vodil lok po strunah. To bodo ljudje občudovali, Lizi bode pa veljal aapis: “Zvest do smrti.” Lizi in njena mati sta dobro vedele, koliko je prstan vreden. Ko je bila Lizi bolna, je mati vprašala starinarja, in ponudili ji je celo premoženje — osemsto kron. “Meniš li, da bode Henrik tudi denar vzel?” je vprašala mati Lizi, ki je bila že pripravljena, da gre ven. “Ko bi Henrik vedel, da pride denar od naju, bi ga gotovo ne hotel sprejeti, zato imam pa tudi duhovit načrt. Hočem namreč prositi starinarja, da mi on napiše pismo, v katerem se mu pošlje denar od dobrotnika, kateri noče imenovati svojega imena.” — Nekaj dnij nato je spremljevala Lizi svojega zaročenca na kolodvor in se je ob strani matere hrabro borila s solzami. “Ne bodi žalostna”, jo je prosil Hen nk. "Pomisli, da grem v svet, da nekaj postanem in da potem pridem po te. Čudovit in skrivnosten način, po katerem sem prišel do sredstev, mi daje poguma. Hrabro se bodem . držal in moje geslo bode odslej: ‘(¿vest do smrti," in s tem bodem zmagal.” Lizi se je s solzami v očeh nasmehnila. Vedela je, da'mu je ona sama pomogla do tega. Ali vendar ji je bilo slovo težko.. . Mati je oba razumela. Kaj je mogla storiti druzega, ko Henrika opomniti, da pogosto piše Lizi. Henrik je oba pogledal zaupljivo in dobrosrčno in vse poljubil. — Čas je bežal. Začetkom je držal svojo obljubo im. pogosto poročal, kako mu gre. Kmalo so pa pisma postajala redka. Bilo je, seveda samoumevno. Henrik ima dosti dela, si je mislila Lizi in mora pridno študirati, »raven pa še druge poučevati. Henriku ni šlo vse tako gladko, kakor si je mislil. Večkrat je moral trpeti lakoto in mraz. Pot do slave ni vedno posuta s vrtnicami. Liz:i je morala vseeno pogosto pisati, vendar je skrivaj točda solze. Henrika sta vedele opravičiti, da je vedno redkeje in vedno krajša pisma pošiljal. Enkrat nista že celo leto slišale o njem. Lizina pisma so prišla nazaj. O tem času so govorili časopisi o njem kot o novi zvezdi, ki se je prikazala na umetniškem polju. Igral je sedaj tam v inozemstvu. Povsod je žel slavo. Lizi mu je zopet pisala ljubeznivo pismo in tudi dobila odgovor. Čudil se ji je, da ni razumela, da nima časa pisati, ker je popolnoma zatopljen v svojo umetnost. Sedaj mora iskati sreče. Prestal je hude boje, ali sedaj stoji na pragu slave, in sedaj hoče le na to misliti, da popolnoma zmaga. Sicer mogoče, ni bilo prav od njega, da je njo vezal. Umetnik mora biti popolnoma prost in le umetnosti živeti. Mogoče bi bila ona bolj srečna, če ne bi bila navezana na njega. Lizi mu je mogla le en odgovor na to dati. Pisala mu je ljubeznivo, da je popolnoma prost in da mu noče biti breme na njegovem potu umetnosti. Potem niso prišla nobena poročila. Lizi je pa sledila njegovi slavi in ne-cega dne je brala o njegovi zaroki z bogato inozemko. Lizi so tekla leta počasi in žalostno. Dostikrat je mislila na “Zvest do smrti”. Zdelo se ji je, da je sedaj cula zasmeh iz tega napisa. Čas, ki zaceli vse rane, je tudi Lizi navadil prenašati udano vse križe prevare. Po preteku štirinajstih let je prišel umetnik v svojo domovino in se je pokazal v glavnem mestu. Občinstvo se je trgalo za sedeže. Vse ga je slavilo in hvalilo njegovo vztrajnost. Igral je pred svojimi rojaki. Vsi so se strinjali, da je genialen, trdili so le, da je nekoliko enostransk. S svojim lokom je znal mojstrsko izvajati tehniko bujnega in živega igranja. Milih glasov ni mogel izraziti. Jutro po koncertu je sedel Henrik v svoji sobi v hotelu in čital kritiko o svojem prvem nastopu v domovini. Listi so ga dovelj hvalili in kadili; zopet je zmagal. Vsled veselja mu je žarel obraz. Sam si je mogel reči, da je dosegel svoj cilj, za katerim se jfe podal pred štirinajstimi leti v tujino. Dosegel je čast in slavo. Moral jih je pa-tudi drago plačati. Grenki boji in prevare, pomanjkanje in revščina, katero je trpel, so mu kalili veselje mladih in upapolnih let. Mislil je, da je pot do slave gladka in da je zrak čist. Ali učil se je, da ni nikjer toliko nevoščljivosti, kakor na tem polju. Lizi mu je bila sedaj le še nepomen-ljiva deklica, katera bi ga nikdar ne razumela. Njena pisma so bila vedno polna ljubezni in hrepenenja po njem. Lizi ni razumela življenja. Njegova žena je bila bolj ustvarjena za soprogo umetnika. On je sicer ni ljubil, dala mu je pa vse premoženje, s katerim se je pospel do vrhunca... Henrik je sedel zatopljen v spomine prošlih dnij, ko so se vrata odprla in je vstopila njegova žena. “Poglej, kaj ti prinašam,” je rekla veselo. “To naj ti bode v plačilo, da si premagal svoje lastne rojake.” Na to mu je podala bliščeč dijamanten prstan. “Zlatar, ki naju je včeraj zaman iskal, je bil danes zjutraj pri meni, da mi ponudi ta prstan. Trdil mi je, da moraš ti na vsak način ta prstan imeti. Zraven mi je pravil še prav ganljivo pripovedko. Pred štirinajstimi leti mu je eno dekle ta prstan prodala, da bi tebi dala denar za prvo potovanje, pomisli, da bi ga dala tebi. Zveni nekako neverjetno; on pa trdi; da je resnica in da je pisal pismo, v katerem se ti je denar poslal. Dekle je tako zahtevalo, da bi te na led spravilo. Pomisli, kako romantično je to — dekle daruje svojo edino dragocenost, da pomaga svojemu ljubljencu.” Henrik je postal bled ko smrt. Prestrašeno je gledal na soprogo. “Lizin prstan”, je zamrmral. “Prodala) je prstan, da je meni pomagala. Kje je sedaj in kaj je postalo iz nje?” “Ti si potemtakem vendar poznal to dekle”, ga je vprašala žena začudeno. “Nisem nič ljubosumna”, je hitro pripomnila. “Dekle je že pred leti: u-mrlo, drugače ne bi, prišel zlatar k meni.” Dolgo potem še, ko je soproga že odšla, je. sedel Henrik mirno na svojem prostoru in občudoval bliščeči se prstan z napisom: “Zvest do smrti”. “Zvest do smrti” je ponovil in solze so. ga polile... Čudovito je igrala usoda. Lizin prstan je postal last tistega, za katerega ga je žrtvovala. Lepi in bliščeči se dijamanti so se res svetili na Henrikovi roki, ko je zbrano občinstvo z navdušenjem poslušalo njegovo mojster-sko igranje. Kar Henrika ni naučila sreča, čast in slava, ga je naučil kes in beseda “Prepozno”. Sedaj je zamogel Henrik tudi žalost in bolečine izraziti s svojim lokom. Kot umetnik je bil nedosegjjiv. Lizi je bila vedno v njegovih mislih. Tako je vsaj v tem oziru držal svojo obljubo in ji jfe ohranil “Zvestobo po smrti.’ Božična povest. Ljudje so hiteli po ulicah drug za drugim po Svojih opravkih. ; Počasi je legala megla na ulice in zavila vse mesto v gosto kopreno. Električne luči in plinove svetilke so se svetile v gosti megli' kakor oddaljene zvezdice na večernem nebu, ki komaj, komaj še prodirajo s svojo lučjo veliko razdaljo med nebom in zemljo in ki jih človeško oko vidi obkrožene z nekako fino, žarečo tneglo. Veliko mesto je odprlo svoja žrela in poslalo na tisoče ljudi ven na ulice. Izpiti in bledi obrazi delavcev so hiteli topo naprej po asfaltnem tlaku, ki ga je pokrival tanek sneg. Vmes pa so se svetili visoki cilindri, zablestelo je nakitje v svilo oblečenih žensk. Vsem ljudem se je poznalo, da jih goni nekaj nenavadnega, nekaj veselega, nekaj, kar z radostjo in veseljem pričakujejo. Saj pa je to tudi nenavaden dan, bil je takozvani sveti post, dan pred Božičem. Celo mesto je kazalo tudi temu prazniku primerno lice. V vseh izložbah so se kazala božična darila, namenjena starim in mladim otrokom. Na glavnem trgu in po vseh večjih prostorih pa so stala smrekova drevesca in čakala, da jih poneso skrbni družinski očetje v svoj tihi, topel, prijeten družinski krog. Ermanov Peter je stopil iz zaduhle, soparne kovačnice, na prosto. Delal je pri mojstru Bergerju, postarnem mestnem kovaču, že pol leta. Danes mu je dal Berger prej prosto, ker je imel sam preveč skrbi. Ko je stopil Peter na ulico, mu je neprijetno zableščala v oči svetloba jarkih lučij, ki se je hudo odbijala od drobnega finega snega. Na prša mu je legel udušljiv zrak, po mestu s tovarniškim dimom. V oči ga je zaščemelo. .Zazeblo ga je do mozga in velika žalost se ga je polastila. Spomnil se je, da je danes sveti večer in velika bolest se ga je polotila. Zdelo se mu je, da ga nekdo tišči za grlo in same tesnobe in osamljenosti bi najrajši zajokal. Lani ob tem času je bil še doma in se s svojci veselil one lepote, onega časa, ki ga božični večer izlije nad vsako družino, posebno na kmetih. Živo si je predstavljal vse, kar se sedaj godi doma. Mati sede pri peči in molijo-iz molitvene knjige, oče delajo metle ali kako drugo reč, otroci pa se gnetejo z žarečimi očmi okoli starejšega brata, ki sestavlja jaslice in Betlehem in starejše sestre, ki zna delati iz svilenega papirja tako lepe cvetlice. Radost in veselje se pozna na vsakem obrazu; zaspan ni nikdo. Še celo najmanjši Vanček, ki šteje komaj poltretje leto in gre vsak večer s kokošmi spat, je ob 10. uri še popolnoma brez spanca in sledi z žarečimi očmi vsemu, kar se godi pri veliki mizi v kotu pod križem. Da, tako je bilo lani, letos je sicer tudi tako, a zame ne — si misli na tihem Peter in koraka dalje po mestu, da bi se malo raztresel in si pregnal otožne misli. Povsod je srečaval ljudi, obložene z najrazličnejšimi stvarmi, ki so hiteli proti domu. Sam pa je brez cilja, brez smotra blodil po ulicah. Tem huje mu je bilo, ker ni imel nikogar, kateremu bi potožil svojo žalost, ker ni imel v tujem mestu nikogar, s katerim bi se mogel prijateljsko razgovarjati. Edini njegov znanec je mojster Berger, ki pa ima nocoj sam dovolj skrbi, dovolj opravka, da bi se še ukvarjal s svojim učencem. Petru je bilo tem huje, ker je bil v mestu, kjer so govorili ljudje njemu tuj, nerazumljiv jezik. Na dom k mojstru ni rad šel, ker je postal tam še bolj otožen. Veselil se je polnočnice, a mojster mu je povedal, da je magistrat prepovedal polnočnico in 4a se vrši dotična maša ob 4. uri zjutraj. Vse to ga je še bolj žalostilo. Da bi se lažje udal svojim mislim, je krenil Peter z obljudene . glavne ulice v neko zakotno ulico. Tiarii ga je redkokdo srečal; in če ga je kdo srečal, ni opazil njegove žalosti, ker je bila ulica slabo razsvetljena. Nekako v sredi ulice se je Peter nenadoma ustavil. Stal je pred močno razsvetljenim izložbenim oknom nekega branjevca. V oknu so bila jabolka, podobice in različen drobiž, kakor se dobi pri takšnih majhnih “trgovcih”, Sredi okna je žarela močna svetilka in razlivala svojo žarko luč nad jaslicami, ki so bile postavljene pod njo. Te jaslice so bile pravi čudež. V sredini okna je bila iz maha narejena velika gora, na kateri je stal daleč v ozadju Betlehem. Na to goro so šle od vseh strani pešpoti; od desne strani se je vila celo velika, lepo s peskom posuta in s palmami obsajena cestaj Na levo so bili prestrašeni pastirci s svojimi ovčami; nad njimi je plaval angelj. V ospredju ría gori so stale jaslice s sveto družino; proti vrhu pa so jezdili, sveti trije kralji na visokih bogato okrašenih kamelah, obdani s svojim spremstvom in služabniki. Nad jaslicami pa je žarela zvezda in kazala svetim trem kraljem pot. Peter se je v jaslice tako zamaknil, da kar ni mogel odvrniti od njih pogleda. Jaslice so bile prav take kakor doma; zdelo se mu .je, da. sedi doma za mizo in da je vse tako, kakor je bilo lani in .druga leta. Opazil ni niti, da ga je branjevec že dolgo opazoval skozi okno. Petra je božično veselje tako prevzelo, da je v njegovem srcu popolnoma zginila žalost in zapuščenost, ki ga je težila poprej. In ko so mogočno zadoneli zvonovi, si je mislil, da jé doma in da vabi k polnočnici; Razburjenje ga je tako prevzelo, da so mu stopile solze v oči in da je začel po stari navadi peti: Pastirci, vstanite! . Pogledat hitite! V tem ga je potrkal branjevec, ki je izstopil iz prodajalne, prijazno po ra- mi in rekel slovensko: “No, moj mladi Slovenec, kaj pa Vam je?” Peter je tako osupnil, da izprva ni vedel, kaj je ž njim in kje je. Prijazni branjevec, ki se je pisal Jakob Košar pa ga je prijazno povabil, naj stopi k njemu v sobo. Tam ju je sprejela priletna ženica Košarjeva, k: je med tem pripravila večerjo. Peter je moral tudi prisesti. Počasi so se spoznali in sprijaznili. Peter jima je potožil svojo zapuščenost in vse, kar je nocoj doživel. Nato ga je stari Košar veselo pogledal in ga povabil, naj ostane do polnoči pri njem in njegovi ženi, da bodo po stari slovenski navadi praznovali sveti božični večer. Potem pa mu je rekel: “Glejte, moj mladi prijatelj! Ob božičnih jaslicah sva se seznanila, upam, da ostaneva še nadalje dobra prijatelja.” JOLIET CITIZENS B&EW— Collins Street, Joliet, IPiite “Elk Brand” pivo Izdelovalci najboljšega piva sodčkih in steklenicah Pozor, Rojaki!"| Novoiznajdeno garantirano mazilo za plešaste in golobradce, od katerega v 6 tednih lepi lasje, brki in brada popolnoma zrastejo, cena $2.50! Potne noge, kurje očesa, bradovice in ozeblino Vam v 3 dneh popolnoma ozdravim za 75c., da je to resnica se jamči $500. Pri naročbi blagovolite denarje po Post Money Order pošiljati. Jakob Wahčič, P. O. Box 69 Cleveland, Ohio. POZOR, ROJAKII urejeno >1 o tl e i*iio gostilno National Buffet od ničlo. Danes imamo za pol čevlja snega, ali toplo vreme tako, da zmerom delamo odzunaj. Veliko veselje je zavladalo, ko smo zagledali sneg, kateri je dovolj debel za se sankami voziti. Kar po dve in še po tri klaftre drv ali bolsu vsak parček konjev lahko vozi po snegu. John Trun-kel, furman Anton Trunkla, kar poskakuje od veselja, ker bo dobil nove sanke iz Greenwood, katere bodo gotove za pondeljek. Stale bodo 35 dol. 4 čevlje široke; lahko bo vozil 3 klaftre drv na njih, ker tu se vozi vse po ravnem. Trunkel Anton ima za celo zimo drva voziti na Willard. Drva se prodajo po 4 dol. 25c klaftra in to dobra in slaba. Samo dobra ni še no-’ ben prodal. Lipovi bolsi (to so taka drva) so 5 dol. klaftra. Jakob Blut ima order za več karload bolsu. Jožef Jordan je naložil eno karo drv včeraj in ima še več karload suhih drv za voziti na dipo. Sedaj pa končam dopis in pozdravljam vse Slovence in Slovenke in želim vesele jim Božične praznike in srečno novo leto 1909. Tebi, Am. Sl., želim pa še to leto par sto novih naročnikov in predplačnikov. Z Bogom! Ignac Česnik. DRUŠTVENE VESTI. (Nadaljevanje s 5. strani.) Federal, Pa., 21. dec. — Društvo sv. Jožefa št. 21. K. S. K. Jednote je imelo svojo glavno sejo dne 13. dec. in volitev novega društvenega odbora za leto 1909. Izvoljeni so bili sledeči: Predsednik Frank Petrovčič, podpredsednik Martin Taučer, I. tajnik John Demšar, II. tajnik Jožef Miklaučič, blagajnik John Dolenc, zastopnik John Taučer, zapisnikar Martin Dolenc, nadzorniki so John Markovič, Jožef Krek, John Krek, odborniki Juri Ušeničnik, John Uše-ničnik, Ignac Krek, Jakob Ferlič, zastavonoše Frank Otrin, Jožef Krek, Jakob Goličič, maršala Juri Ušeničnik, Martin Taučer, bolniški obiskovalci za Burdine Mar tin Barbič, za Rosevalle John Kristan, za Sajgen John Vertačnik, za Terve-sken Jožef Žagar, za Beadling Anton Miklič, vratar John Brudar. Omeniti tudi moram, da smo tukaj ustanovili novo društvo Postaja 50 sv. Barbare, katerega gldvni urad obstoji v Forest City, Pa., tako da imamo v tej naši naselbini 3 društva, tako da lahko vsak postane ud enega ali druzega društva. Pa vendar je še dosti rojakov v tukajšni okolici, da niso pri nobenem podpornem društvu. Ko ga zadene nesreča ali dolgotrajna bolezen, mora pa iskati pomoči pri svojih rojakih, ali takrat se spomni eden ali drugi, da kako dobro bi bilo za njega, ko bi bil ud kakega društva. Kar se tiče dela, ne bodem objavljal, je ponavadi, tako kakor drugod, da so slabi časi in občutujemo še vedno dolgotrajno krizo. Končno pozdravljam vse člane in članice K. S. K. Jednote in jim želim vesele božične praznike in srečno novo leto. Glavnemu odboru K. S. K. Jednote pa želim obilo sreče, da bi dobro poslovali v korist naše slavne Jednote, kateri vzamejo težko nalogo z dnem 1. jan. 1909. John Demšar, I. tajnik, Box 237. Fleming, Kans., 14. dec. — Društvo sv. Alojzija št. 83. K. S. K. Jednote je imelo dne 13. decembra letno zborovanje in obenem volitev odbora za leto 1909, ki je sledeči: Avgust Končar, predsednik, Jakob Cukjati, podpredsednik, Anton Skubitz, I. tajnik, Peter Benedik, II. tajnik, alentin Krhlikar, blagajnik, Frank Špehar,; zastopnik, Obenem je društvo sklenilo bolnim bratom plačevati $1.00 na dan bolniške podpore ali $6.00 na teden. Pretečeno leto je društvo lepo napredovalo v finančnem oziru, kakor tudi v naraščaju udov, kar želimo še v prihodnjem letu. Zatoraj priporočam rojakom v okolici, da bi vsak Slovenec pristopil k temu društvu. Ob zaključku tega meseca hočem objaviti natančni račun za leto 1908. S pozdravom Anton Skubitz, R. R. No. 2, Pittsburg, Pa. Denver, Colo., 18. dec. — Tukajšnje društvo sv. Roka štev. 113. K. S. K. J. je imelo svojo redno sejo in kakor sploh se reče zadnjo sejo leta 1908 in na tej seji je bil voljen novi odbor za leto 1909. V odbor so izvoljeni sledeči: Predsednik Alojz Andoljšek, podpredsednik John Turk, I. tajnik John Klun, II. tajnik Frank Tanko, zastopnik Štefan Prelesnik, blagajnik John Baudek, nadzorni odbor Mihael Turk, Frank Baudek, John Arko, bolniški odbor Frank Pfkotaik, Anton Kumer, Boštjan Žnidaršič, vratarja John Tanko, Jarnej Krašovec. Prav veselo srce imam do naših dru-štvenikov, ker se tako lepo zanimajo za naše mlado društvo. Le tako naprej, dragi mi sobratje, živimo v slogi kakor pravi pregovor “v slogi je moč”. Res je, da to mlado društvo ima že precej dobro blagajno, akoravno so slabi časi zadnji dve leti, želeč boljših časov naprej, in s tem pogojem nam bo zagotovljen napredek. In tudi druga slovenska društva lepo napredujejo. Vsem tukajšnim rojakom izrekam čast za vdanost in prijaznost do podpornih društev in Jednot. Z delom gre tukaj bolj počasi. Ru-dotopilnici sta dve, pa obe bolj slabo poslujeta. H koncu mojega dopisa vse rojake pozdravljam širom Amerike, posebno člane in članice K. S. K. Jednote. Tebi, Amer. Slovenec, pa obilo naročnikov in predplačnikov. John Klun, tajnik. Kansas City, Kans., 15. dec. — Društvo sv. Petra in Pavla št. 38. K. S. K. J. imelo je dne 6. decembra -svojo glavno sejo in volitev novega odbora za leto 1909, pri kateri so bili izvoljeni sledeči uradniki: Predsednik John Krstinc, podpredsednik Marko Medved, I. tajnik Mihael Majerle, II. tajnik Nick Guštin, blagajnik Peter Schneller, zastopnik Peter Majerle, nadzorniki Marko Majerle, Jožef Vouk in Jakob Poje. Vsem tu novoizvoljenim uradnikom želim tem potom obilo vspeha. Pozdravljam tudi vse člane in članice slavne K. S. K. Jednote, želeč jim vesele božične praznike in srečno novo leto 1909. Mihael Majerle, I. tajnik. Milwaukee, Wis., 14. dec. — Društvo sv. Janeza Ev. št. 65. ,K. S. K. Jednote je imelo svoje glavno zborovanje 6. dec. t. 1. ter volitev novega odbora za leto 1909. Izvoljen je bil sledeči odbor: Franc Kolenz, predsednik, John Ravnikar, podpredsednik, Josip Vindišman, tajnik, Franc Šlatinšek, podtajnik, Albin Glojek, blagajnik, v Blaž Hren, delegat, Ignac Kušljan, Matej Štiglic in Josef Metelko, nadzorniki, Josip Horvat, maršal, Franc Kolenc, John Ravnikar, Ignac Kušljan in John Malenšek, porotni odbor, John Wolgemuth, Matej Sedlar, Franc Šifrer, Albert Kramer, Josip Črtalic in Gabriel Kovačič, bolniški obiskovalci. Seja se vrši vsako prvo nedeljo v mesecu. Pozdravljam vse člane in članice K. S. K. J. Josip Vindišman, tajnik. Sunnyside, Utah, 16. dec. — Društvo sv. Jurija št. 100 K. S. K, J. sije na redni društveni seji dne 13. decembra 1908 izvolilo sledeči novi odbor: Predsednik Anton Težak, podpredsednik Anton Kosec, . I. tajnik Anton Modic, II. tajnik Alojz Kavalar, zastopnik in delegat Jakob Lončarič, maršal Franc Lukman, pregledovalci knjig Ivan Mihalj, Alojz Domenko in Franc Pleš, zastavonoše Andrej Glinšek in Jurij Lukman. Društvene seje so redno vsako drugo nedeljo v mesecu ob 10. uri predpoldne v društveni dvorani. Tem potom tudi opominjam vse dru štvene brate omenjenega društva, da poravnajo svoj dolg in tisti, katerim se je popotni list izšel, da.zahtevajo druzega, ker drugači v slučaju nesreče ali poškodbe niso deležni niti podpore in ne posmrtnine. H koncu pozdravljam vse znance in prijatelje širom Amerike, in želim ’Srečnejše novo leto, a tebi, dobri list, mnogo novih naročnikov in predplačnikov. Ant. Težak, bivši tajnik. Waukegan, 111., 20. dec. — Naznanjam bratom dr. Vit. sv. Jurija št. 1, Waukegan, 111., da bode imelo društvo svoje letno zborovanje ter volitev novega odbora dne 27. dec. Vsak brat se mora s ponosom ozirati na društvo, h kateremu spada, ko tako lepo ii'a-preduje. Toraj bratje, polnoštevilno k seji, ker vsak dobro ve, da kakoršen je odbor, tak je tudi društveni napredek, da ne bode kateri potem med letom ugovarjal, da ta ali uni uradnik ni kos svoji nalogi. To se pa lahko naredi, da je dober odbor, samo če bratje pridejo polnoštevilno na sejo, kadar je volitev novega odbora; takrat je čas zbrati si može, kateri so kos svoji nalogi. Srčni pozdrav vsem zavednim bralcem in naročnikom Am. Slovenca. M. Slana, tajnik. Indianapolis, Ind., 12. dec. — Društvo sv. Alojzija št. 52. K. S. K. Jednote je pri svoji letni seji dne 6. dec. 1908 izvolilo za leto 1909 sledeči odbor: Predsednik John Hribrnik, podpredsednik Louis Rudman, I. tajnik John Matelič, II. tajnik John Šime, blagajnik John Monfreda, delegat Jakob Strgar, nadzorniki Josip Klobučar I., Jos. Goršin II., Anton Somrak III., bolniški odbor Franc Gazboda, Peter Vidic, John Šnajdar. Tem potom opominjam vse člane tega društva, da spolnujejo svoje dolžnosti napram društvu in da redno plačujejo svoje mesečne doneske. Ako je pa pri društvu red in da vsak stori svoje, ima tudi odbor lahko delo; drugače so pa sitnosti, katerim sledi prepir in razpor in društvo, namesto da bi napredovalo, nazaduje. Toraj še enkrat, kdor ne bode redno plačeval kot to pravila in predpisi društva zahtevajo, bode za posledice tega sam odgovoren in naj to samemu sebf pripiše, ne pa tajniku, kot se to večkrat dogaja in sliši. Biti hočem v vseh ozirih natančen in reden. Vsa pisma tičoča se društvenih zadev naj se naslovljajo na I. tajnika, spodaj podpisanega. Vsem članom in članicam K. S. K. Jednote želim srečno novo leto; tebi, A. S., pa obilo naročnikov v prih. letu. John Matelič, 740 Warman Ave. Pittsburg, Pa., 12. dec. — Društvo Matere Božje št. 33 K. S. K. Jednote si je pri zadnji seji dne 6. dec. izvolilo sledeče člane kot uradnike za prihodnje leto 1909: Predsednik Nikolaj Satovšek, podpredsednik Franc Stegne, I. tajnik Anton Mišica, II. tajnik Mihael Adlešič, zastopnik Janez Balkovec, blagajnik Jožef Pavlakovič, nadzornik Janez Filipčič, odborniki Matija Tomec, Jožef Sta- rašinič in Peter Kroteč, predsednik boln. odseka Janez Balkovec, maršala Jožef Vranešič in Jožef Žu-nič, zastavonoša Mihael Tutič. Novoizvoljenemu odboru želim veliko uspeha in napredka na društvenem polju. Vsem članom K. S. K. Jednote pošiljam pozdrav in jim želim vesele božične praznike in srečno novo leto. Tebi, Am. Slov., pa ob koraku v osemnajsto leto 18,000 zvestih naročnikov. Anton Mišica, I. tajnik, 5129 Dresden Alley. Waukegan, 111., 18. dec. — Društvo Marije Pomagaj št. 79. K. S. K. Jednote je na svoji glavni seji, dne 13. dec. izvolilo sledeči odbor za leto 1909: Predsednik Anton Turk, podpredsednik Jožef Mesec, I. tajnik Matija Jereb, II. tajnik Franc Suhadolnik, blagajnik Jožef Smole, zastopnik Janez Gregorka, nadzorniki Lovrenc Trček za 3 leta, Jakob Hrovatin za 2 leti, Jožef Kauč-nik za 1 leto, reditelj Andrej Tominc, maršal Janez Hladnik, zastavonoša Franc Mivšek, II. zastavonoša Franc Steržinar, poslanec Anton Oblak, spremljevalca k zdravniku Anton Bonač in Franc Setnikar, zdravnik A. E. Brown, na voglu Genesee in Washington ulice. Matija Jereb, I. tajnik, 834 — 10th St. Pueblo, Colo., 17. dec. — Naznanjam, *da je imelo društvo sv. Jožefa št. 7. K. S. K. Jednote glavno sejo dne 14. decembra 1908 in volitev novih uradnikov za leto 1909, ki so bili izvoljeni sledeči bratje: Predsednik John Snedec, podpredsednik Kozman Škufca, I. tajnik Math Novak, II. tajnik Andrej Pajnich, blagajnik Jožef Čulig, zastopnik George Thomas; nadzorniki Frank Bojc, Jožef Kralj, Jožef Sile, ravnatelja Jakob Papež in Anton Baudek, zastavonoša Frane Ahlin in Anton Baudek, maršala John Stazinski in Mihael | Razprodaja zlatnine, ur, dimantov, prstanov t ----------ZA---------— Jr ^ BOŽIČKA D-A-IRIXj-A- Jf k Ne pozabite nas obiskati ! Ji Vsakdo dobi božično darilo ki kaj kupi pri nas. $ B. BERKOWITZ, 9,0 " æ°° ST’ « Anton Nemanich & Son 1002 N. Chicago Street. 205-207 Ohio Street. JOLIET, ILL Prvi slovenski pogrebniški ZAVOD IN KONJUŠNICA. Chicago Phone 2273. Northwestern Phone 416. Priporoča se Slovencem in Hrvatom ob vseh svečanostih kot krstih, porokah, pogrebih i. dr., ter ¡mam na razpolago dobi e konic m koči!« po zmernih cenah Na vs* poziv«, bodisi po dnevu aii i>o noči se točno ustreza PRIVATNA AMBULANCA. Stanovanje iooo N. Chicago St. N W Phone 344 JOHN GRAHEK GOSTILNICAH. Točim vedno sveže pivo, ttno kz> 1,ronsko vino, dobro .žganje 111 tfž. laiboljše smodke i rod.uan »udi trdi in mehki premo. 1 Ocisiite* jetra j l'^lexerV Pink j Inver Iritis čistijo jetra zdravijo nered in za* basanost Urejujejo prebavne organe. Cena po pošti ali v naši lekarni 25c škatljica. FLEX ER & REICHMANI* LEKARNARJA. Cor. Bluff and Exchange Street» JOLIET. ILL. TELEFON 7612. Amerikanski Slovenec samo $! Egan, vratar Jožef Ahlin, porotnika Anton Pleše in John Gor-šic, za čistenje hala Ignac Zupančič,, za rentanje hala Math. Novak. Torej naznanjam vsem članom društva sv. Jožefa ven iz Pueble, da naj hitro svoje prispevke pošljejo za leto 1908; ako v kratkem času ne dobim, bom prisiljen se ravnati po pravilih. Torej imejte pozor na svojo dolžnost, ki ne veste kdaj vas zadene nesreča, torej naj vsaki prej ko mogoče pošlje. In vsa pisma se naj pošiljajo na I. tajnika Math. Novak, 300 Spring St. Zidaj pa voščim vsem članom in članicam vesele praznike in veselo novo leto 1909. Pozdrav vsem članom in članicam K. S. K. Jednote. Math Novak, I. tajnik. John Stefanic na voglu Scott in Ohio cest, JoUet, IU Slovenska gostilna Kjer ae toči vedno sveie pivo, ia vratna vina in žganja ter prodajo pri jetno dišeče imodke. Northweetem Phone 34«. JOLIET I : toia N. Broadway. .. JOLIET, ILi NA LETO. Rojaki, o priliki ofetštie» Slovenski dom jer ae toči vedno sveže in ajboljše pivo, žganje, vici in druge pijače ter pro-ajajo najboljše amodke. r obilen poaet ae vam pri-oroča. _m Din» Ptraat Prodajom tudi parobrodne listke ter pošiljam denar v staro domovino. John Povsha, lastnik E. PORTER Brewing Co. EAGLE BREWERY izdelovalci ULEŽANE PIVI PALE ALE IN LONDON PORTER POSEBNOST JR PALE WIENER BEKA VMWWSWAW//1V.\WA,.WiWWWlAWA,.Y/A'AV.,.Y/AYAYi,.,.Y.V\YAW.Y/A\ ; Najvecja in najstarejša hranilnica na Kranjskem. Kranjska hranilnica v Ljubljani. KNAFL6VE ULICE ŠT 9. USTANOVLJENA LETA 1820. sprejema vloge in jih obrestuje po 4 o«lstotke ter plačuje rentni davek sama. Hranilnih vlog je bilo koncem leta 1907, ned 68 milijonov kron. Rezervni skladi znašajo 9.337,077 kron. Vsega upravnega premoženja je bilo glasom računskega sklepa 82,000.000 kron, in sicer znašajo med drugimi zakladi: Zemljeknjižno zavarovane terjatve ....37,814,374 K Posojila občinam in korporacijam ..... 2,048,214 K Meniče j,....... 676,000 K Vrednostni papirji.30,028,626 K Vrednost hiš v Ljubljani, Trstu in na Dunaju ter graščin ........ 2,925,746 K Čisti upravni dobiček—razen vsot, ki se pridenejo rezervnim zakladom — je omenjen dobrodelnim in občekorist-nim zavodom, društvom in podjetjem na Kranjskem. Kranjska hranilnica darovala je za. take namene do sedaj blizo sedem milijonov kron. i AMERIKANSKI SLOVENEC, 25. DECEMBRA 19J08, PROTI IZPADANJU LAS. Priznano najbolje in edino po zdravnikih preizkušeno sredstvo proti izpadanju las, perhaju in luskinam je CRESCENT Pospešuje rast las, brk in brade ia daje ženskim lasem lep blesek jn prijeten duh. Škatlja $2.00, tri škatlje $5.00. Zahvalno pismo: Dragi mi Frank: Jest Vaš prijatelj Jak. Sukl, Vam dam znati, da sem prejel vaša zdravila za lase in so mi nucale. Ne bom vaj jest nikdar pozabil. Presrčni pozdrav. Jak. Sukl, Box 568, Canon City, Colo. Naročila sprejema: P. FRANK 221 E. 22 St., New York, N. Y. Koder, Marjetica, 50c. Kneipp, dom..či zdravnik, 60f. Krvna osveta, 15c. Krištofa Šmida 100 pripovedk za mladino, 40c. Krištofa Šmida spisi, po 25c. Kraljica Draga, 21c. Krištof Kolumb, 25c. Kako je izginil gozd? 20c. Kako postanemo stari? Navodilo kako doseči starost, 20c. Kratek poduk o sv. zakonu, poduk za zaročence, 50c. Ljubite svoje sovražnike, povest iz maorske vojske, 20c. Leban 100 beril za mladino, 20c. Lažnjivi kljukec, povest, 20c. Maron, krščanski deček z Libanona, Brez miru lmajoč to pred očmi, je izdelovalec Trinerjevega ameriškega zdravilnega grenkega viha vedno poskušal, napraviti iz tega vinca najboljše zdravilo in'je ohraniti najboljše. Ljudje so se med. dolgo dobo'zadovoljevali in prepričevali sami, da je to zdravilo najboljše za vse bolezni želodca in črevesja, kakor tudi za bolezni vsled nečiste ali oslabljene krvi. Uživajte to vince, če ste slabi, bledi ali žolti, če vam ne diši nobena jed, če ste nervozni ali razdraženi, kadar čutite bolečino v želodcu ali črevih. V lekarnah. Jos. ,Triner, 616-622 So. Ashland Ave., Chicago, 111. Pošljite nam lOc poštnine za krasen stenski koledar. Slika. Spisal Tone Gričar. «* Sobe 201 io' 202 Barber bids «5 J O L I E T . T L L I N O I S «JAVIM Naznanjam rojakom, da prodajam naravna vina, pridelek vinograda Jaslice bliščijo v kotu. Rdeča lučka visi s stropa dol in sveti naravnost v hlevec. Dete božje leži ondi na slamici, revno in ubožno... “Heja, Marička, ali čuješ? Ježček joka na slamici.” Pastirju Miheju se je zazdelo, kakor bi res slišal jok. Toda domača hči Marička pozna Miheja in ve, da ni zmiraj pri pravi pameti pastir-sirqmak. “I seveda joka... o pa kako joka... heja, Marička, ali ne slišiš, ali si gluha?” “Bodi pameten, Mihej, saj v jaslicah ni pravega Ježčka, samo podoba njegova iz voska. Kako more jokati Ježček iz voska?” “Pa joka, lahko joka — saj ima usta ... no, sem gori na mizo stopi pa poglej v hlevec — ali nima ust?” Mihej je lezel na mizo, da bi dokazal Marički resnico svojih besedi. Marička pa se ni zmenila za pastirja; samo nalahno so se nasmejala njena lepa lica in žive oči. To je Miheja razjezilo. Udaril je z nogo po mizi in pričel kričati: “Ježček ima usta — ali meniš, da jih ima zato, da molči? T> Marička si neumna, neumna, neumna!” “Nikar ne vpij, Mihej!.Sama sva doma, celo hlapec je šel k polnočnici. Ako boš vpil, boš rokovnjače priklical v hišo.” “Neumna si... Ježček lahko joka.” “Mene je strah, Mihej — lepo te prosim, bodi tiho!” Mihej je utihnil. Toda ,strašno žalosten je postal njegov obraz. “Stopi doli z mize, ko imaš tako umazane čevlje!'” Mihej je stopil z eno nogo na klop, z drugo na tla. Nato je šel k peči, pristavil stol in zlezel za peč. Zleknil še je podolgem, del roke pod vzglavje m pričel mrmrati očenaš. Marička je sedla za mizo, uprla lepa lica v dlani ter pričakovala, kdaj se vrnejo domači. “Hej, Marička, zunaj trka,” se oglasi naenkrat Mihej izza peči. “Saj ni res!” “Res je — pst! — ali ne slišiš?” Tudi Marička je slišala. Vzela je sve čo m hitela v vežo. “Oče, ali vi trkate?” “Hitro odprite!” “Kdo je zunaj?” Še enkrat je potrkalo na duri močno, kakor bi butal z nogo, Maričko je bilo strah. “Kdo je zunaj?” Nihče ni odgovoril. Samo potrkalo je zopet z vso silo na duri. Marička je s trepetom in počasi'odmaknila zapah. ; V vežo je stopil velik,’tridesetleteti mož. Bil je lepo obrit, sktfto lasje so mu bili. r.azmrjsepi, Oči njegove so gledale plašit#....— Tako se ga, je; prestrašila Marički,Vda ji je pata Vsvpča iz. roke.s. ;. ' ‘J j \ »ijN.e.i boj; se,' dekle!. Velik reVež, šeni. i.Rad . jbhnašeii prenočišče no^oj., Jut}} ,n^ysezgoflajjz.opet odpotujem.” 'I ’ -, 1 ako. tur' •( strah, ko vaš rte1 'po- ti*.7 ' ./?•'• > a./vv .!• ‘A*-’• •"i.*«*-,iš» ,*nam. ■.. . , “Boljše je, dekle.,, da.,»e lic poznaš-Pred tednom sem ubežat iž'ječe?': VAlK- tri" nfe 'iie ‘TfSte 1 d ■'pčlffittv.deklet Hill Girt Vineyard Kupuje in prodaja zemljišča v mestu in na deželi. Zavaruje hiše in pohištva proti ognju, nevihti ali drug. poškodbi. Zavaruje tud. življenje proti nezgodam in boleznim. Izdeluje vsakovrstna v notarsko =l, oko spadajoča pisanja. Koledar zastonj! Vprašajte Vašega lekarnarja ali trgovca z zdravili za izvod Severovega Slovenskega Almanaka za leto 1909. Ta koledar lastuje razna navodila in priporočila, ki so jako dobra za vsakdanje življenje. Prepotreben je za vsako hišo. Dobite ga brezplačno, ako ga pa nimajo pa pišite naravnost na nas. W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa. Moje ječe, izvrstna povest, 30c. Mati božja na blejskem jezeru, lOc. 60 malih povesti za mladino, 15c. Marija hči polkova, lOc. Mrtvi gostač, 20r. Mlinarjev Janez, 40c. Mali vseznalec, 30c. Marija hči polkova, 15c. Mirko poštenjak, 20c. Miklova Zala, 40c. May-Eri, 20c. Maksimilijan, I. cesar mehikanski, 20c Mladi samotar, povest, 15c. Mali vseznalec, 35c. Mirko poštenjakovič, 20c. Marjetica, teharski plemenitaši, 50c. Marijina otroka, 15c. Naši liberalci, 20c. Nedolžnost preganjana in poveličana, Govori nemško in angleško. Compagnije ^ Generale ^ Transalantique FRANCOSKA PROGA. Kratka zveza z Avstrijo, Ogrsko in Hrvatsko. LA PROVENCE 30,000 H. P. LA SAVOIE 22,000 H. P. LA LORRAINE 22,000 H. P. LA TOURAINE 15,000 H. P. CHICAGO (New) 9500 H. P. Potniki tretjega razreda dobivajo brezplačno hrano na parnikih družbe. Snažne postelje, vino, dobro hrano in razna mesna jedila. Parniki odplujejo vsak četrtek. Glavni zastop na 19 State St., N. Y. Maurice Kczminski, glavni zastop nik za zapad, 71 Dearborn St.. Chicago Frank Medosh, agent; 9478 Ewing Ave. agent; 2127 Archer Ave., Chicago, Ill.Paul Starič, agent, 110 South 17th St., St. Louis, Mo., L. Stern & Son, agents, Joliet, Illinois. —Box 77— Crookett, Contra Costa Co.,Ca) Ana Vogrin Izkušena babica Midwife '5 N. Bluff St. N. W. 205 JOLIET KNJIGE KATERE JE DOBITI V KNJIGARNI AMER. SLOV. Ali Boga Stvarnika res ni treba, 20c. Andrej Hoffer, junaški vodja Tirolcev, 20c. Arumagum, sin indijskega kneza, 15c. Avstrijski junaki, berilo in podobe, 75c Belgijski biser, povest, 15c. Beneška vedeževalka, 15c. • Bisernice iz belokranjskega narodnega zaklada. 50c. Babiča, prev, Fr. Cegnar, 50c. Beatin dnevnik, 25c. Boj s prirodo, 15c. Bojtek, v drevo vpreženi vitez, prav ljica, lOc. Božični darovi, Rud. Urabl, 15c. Burska vojska, 30c. Cerkvica na skali, 15c. Ciganova osveta, 20c. Darovana, lOc. Domači zdravnik Kneippov, 50c. Darinka, mala Črnogorka, 20c. Domača čitalnica, Ribičev sin, pravljica, lOc. Doma in na tujem, 2Qc. Dve povesti iz spisov Krištofa Šmida, : ' M> Ant. Kirinčič Cor. Columbia in Chicago Sts. Nikolaj Zrinski, 20c. Narodne pesmi, Janko Žirovnik, 40c. Naseljenci, pripovedka, 25c. Naselnikova hči, 20c. Navod za spisovanje raznih pisem in uradnih listov, 80c. Nesrečnica, 15c. Naš Dom, 5 zvez., 25c. Na preriji, 25c. Narodne pripovedke za mladino, 20c. Nezgoda na Palavanu, 20c. Od Leona do Pija, dogodki v zadnjih dneh Pija X., 20c. Odkritje Amerike, poduk in zabava. $1.00. Odgovori na ugovore proti sv. ven, 75c. Praški judek, 15c. Pri Vrbčevem Grogi, 25c. Podadmiral Viljem baron Tegethoff, ■JOLIET, ILL Točim izvrstno pivo, katero izde Iuje slavnoznana Joliet Citizens Bre wery. Rojakom se toplo priporočarr. POZOR, ROJAKINJEI Ali veste kje je dobiti najboljše meso po naj nižji ceni? Gotovo! V mesnici J. & A. Pasdertz J. J. KUKAR se dobijo najboljše sveže in prelca jene klobase in najokusnejše meso Vse po najnižji ceni. Pridite toraj is poskusite naše meso. Nizke cene in dobra postrežba j* naše geslo. Ne pozabite toraj obiskati nas v našej novi mesnici na vogalu Braodway in Granite ceste. Chic. Phone 4531. N. W. Phone 1113 Princ Evgen Savojski, naskok na Belgrad, 25c. Kdor želi ob večerih imeti dosti poštenega berila naj si naroči Juriči-čeve spise, spise Krištofa Šmida in druge knjige, ki mu bodo krajšale dolg čas. Vse poštene knjige niso le v zabavo, pač pa so tudi v poduk narodu. Knjige se pošljejo poštnine proste. Naročilu je pridejati denar. Za večje svote se naj pošlje money Order, a za manjše znamke po lc ali 2c. Dve čudodelni pravljici, 15c Ciganova osveta, 20c. Čas je zlato, 35c. Črni bratje, 20c. Elizabeta. 15c. Erazem Predjamski, 15c. Evstahij, povest iz pisem Šmida. 20c. Frank baron Trenk, povest, 20c. Godčevski katekizem, 20c. General Lavdon, 25c. Gozdarjev sin, lOc. Grof Ratlecki. 20c. Gozdovnik, povest iz Ameriškega živ- ! Ijenjš/SOe., i „\/- ‘ \ -Gospodarski: nauki, prva knjiga Wm. Rohrriian, 6Qc. Hildegarda, povest. 2M';f ' ♦ Cor. Lake & Utica Sts. Phone 182. WAUKEGAN, ILL. I ZASTOPNIK fvseh parobrodtiih družb. a Pošiljam denar v staro domovino po najnlžjem Y dnevnem kurzu. Priporočam se rojakom. % Zastopnik za Besley Br’g. Co. Razvažam pivo na dom. Postrežba ▼ točna. *?■ ♦ ♦ c- ♦ c* ♦ o Krištofa Pozor Rojaki! TROST & KRETZ Kupite si farme v North Dakoti in Montani potem bodete neodvisni v par letih. Pridite k nam, da še pomenimo —■ izdelovalci — HAVANA IN DO MAClfl SMOD K Posebnost so naše ; '.ta.' S.’’ iii-^Meersctianiu'’ 50. 'Na di-'bnö ss jhjodajajo povsod,,, -xha debelo pa na. . ■ 108 jeitersbH Street. | * 1 :llt' Hubad" pripovedke, -pryf ih drugi zve '«k„2pc. mmSfM: ;J^vf iM3é »■«•Wife MÜI _ T . ■ “ TO«™*» , BOTTLING DEPT. SCOTT and CLAY STS OBA TEL. a« straŠhb strah. ^ Salha v. -neiitnSimiiiJ^ri'’ stirjem je doma — tu pa -stoji hudo-,delep, hfjpriJ‘fec mbrebjti, in vsi razmr-šeni., 'so 'n^gdvr' lasje." Lf jiff, . i “ThvJv pčpi,.|i,l^el na lčjpp — 44 smem?i’ “Klop je trda. Tisti-le pastirjev, suk7 njič denite pod glavo.” 'v ; -v- “Ka-aj? Moj suknjič pa žft .ne, n^ik!. Rokovnjaču ne dam suknjfčaT^ziav^ije •MiheJi za ;pečj,o. - . ... . “Saj je„,;tudi brez njega dobro. Ne ‘skiMiiilIy.klesi:ih'?he;ibSj »}f{5 je rodil nocoj in v^eijj^Jj^de.m je prinesel miru —^Vilc^bbtfativj^lkKž^b: inir^,,^ „np^oU Samo nocoj naj boni1 ^c** švdbodčh,''jutri' 'pa' 3'e vpjiedv Y -. Bog, .kako si udaril z bičem, hudodelca!”’ ” ' »N'* Ib Ralor jihIo dete v . zibelki, tako je zajokal hudodelec. Legel je na klop,'Si obrazom proti peči, in je tiho ihtel. Marički je bilo tako čudno, tako. težko in neumljivo pri srcu. A Ji je bi! to strah? Ali je Ijilo usmiljenje? Mihej .je žežnal očenaš za očetid-. šem, dokler ni sladko zaspal. Siro-' mak! Tedaj pa so prišli domači. Začudili so. se, kako je prišel tujec v hišo. Pa se je vse poravnalo. Prenočili so ga z veseljem. Na sveti dan se je tujec vrnil v ječo. Ni našel miru, ker šc ni zadostil sveti pravici; zato se je vrnil... Y.WYAV.Y.\\V.V.VAV.VA^V.V.V.V.W.V,V.V.V.V,V,VA POZOR Bliža se sezona balov in domačih veselic ¡Skrbeti je treba, da bo zdrava pijača l v dno pri roki. In to je gotovo 1 «|<8$®.%'"^ 4’ ■ ,..i Sofft .podoba, vredne $20, sedaj po' • • • • -¡i | • l Sofe vredne $12, so sedaj po........4..... Svileno, sofe, vtedne i$22isedaj pp*«• • • •' Sofe iz finega usnja, vredne $28, so sedaj po-4- — Sofe iz najboljšega usnja, vredno $45,' so> sedaj po Maile pisalne ‘mize, raznih cen od - • - $16.75 do Pohištvo ža sobe po..• • . .. • • • $23.00 do Gugalni stoli po .... 50c in višje do Shrambe za knjige po... • • $10.50 in višje do Omare z ogledali po........$14.50 in višje do Okrogle mize po • .................... Ako želite l vpiti l