Novo mesto, 4. septembra 1053
Cena 12 ffln
Stev. 35
Leto IV
Lastniki Is Izdajalci]!) Okrajni odbori SZDt. Črnomelj. fcuCrvj, Id Novo mesto. — Izbaja *sak petek. — Odgovorni urednik Tone Uo4nik. — Uredništvo Id apravai (Movo mesto, Cesla komandanta Staneta U. — Poitni predal S3 - ielelon nredniitva Ib oprave 127. — rekoči rafnn pri Narodni banki v Novem meslui »lb 1-181. — Lelna naročnina W0 din polletna Z50 din, Četrtletna 1X5 din. — Tiska tiskarna »Slovenskega oornrevalrat v LJubljani
Dole
Tednik okrajev Črnomelj, Kočevje in Novo mesto
Letošnji vojaški niaiicvri-
preizkušnja in manifestacija naše obrambne sposobnosti
»Kje so moje, pregrade, za slovenske brigade?!«
»Delaj, delaj, dekle pušeljc!«
Pesem za pesmijo odmeva skozi mesto, po trdem tlaku mogočno odmevajo koraki dolgih kolon. Vrsta za vrsto, vedno novi obrali, nasmejani, vsi v novih oblekah, vsi s svetlečim se, čistim Orožjem. Kdaj je že zamrl med tidovjem zvok vojaške godbe, ki
{'e šla na četu enote! Nekje v ^odgorju so zdaj godbeniki, ljud-
i'e v mestu pa se Še vedno ustav-jajo ob vojakih, ki se nasmihajo iz dolgih vrst radovednim opazovalcem.
»Ko  bi  imeli  leta  1941 vsaj
polovico toliko orožja, kot sem ga videl zdajle v tejle dobri uri, pa bi naši partizani nagnali vso nemško in italijansko fašistično svojat iz dežele!« razlaga starejši možakar na Glavnem trgu sosedu. Res je tako! Ena sama enota predstavlja danes v naši moderno opremljeni armadi strahovito ognjeno moč. Niso bila zaman leta, ko smo zategovali pasove in žrtvovali po sramotnem izdajstvu sovjetskih diktatorjev vse, samo da smo ohranili našo svobodo in čisto zastavo revolucije!
Jesenski BKffievrl bodo ponovno dok??a!i f—t r-t r»ji*«. armade in ljudstva. — Na sliki: protiav ionski mitraljezec
»Kako ti gredo možje in fantje! Taka moč, tako zdravje, veselje in pogum!« Zene se pogovarjajo, ljudem sije zadovoljstvo z obrazov. Dobro vedo, da so to prve vaje za jesenske manevre. Naša vojska je to, ljudska armada, iz naših vrst, vrst kmetov, delavcev in ljudske inteligence so poklicani rezervisti, da preizkusijo skupno z aktivnimi oficirji in stalnim kadrom svoje vojaško znanje« da se seznanijo z novimi vrstami orožja in orodja, da spoznajo organizacijo, delo, način vodstva in vežbanja v naši Ljudski armadi.
Če hočeš imeti mir, moraš biti močan. Ali ne pozabljamo skoraj včasih, da nas je samo jeklena moč naše armade v preteklih petih letih rešila »bratskega objema« sovjetskih birokratov?! Nikar ne pozabimo, da je odločna volja naše močne armade pregnala imperialistične apetite agresivnih režimov, ki so nam stregli po življenju pred in po letu 1948! Od skoraj vseh strani smo obkroženi s sovražno razpoloženimi vladavinami — in samo moč naše armade je temelj naše svobode in mirnega ustvarjanja.
Vsak dinar, ki smo ga v preteklih letih vložili v naše gospodarstvo in za potrebe naše ljudske vojske, se nam stotero vrača. Ves svet, sleherni poštenjak gleda danes v novi Jugoslaviji iskrenega pobornika miru. V socialističnem značaju naše armade je njena dvojna moč. In ko prireja naša ljudska armada te dni svoje druge manevre po osvoboditvi, sledijo tej mogočni manifestaciji in preizkušnji naše obrambne moči vsi naši narodi z navdušenjem in ponosom. Ponavljamo besede generalnega polkovnika Kosta Nagv-ja, ki pred dnevi dejal:
»Po številu udeležencev in po množičnosti uporabe tehnike bodo to največji manevri, kar jih je bilo kdaj koli v naši drŽavi.« Dalje je izjavil, da so po ve-
Zadružni dom v Brusnicah je odprt
V nedeljo 30. avgusta se je uresničila dolgoletna želja naprednih Brusničanov: na prostoru, kjer je nekdaj stala stara šola, med vojno pa je bila žandarmerijska postaja, je na ruševinah nekdanje stavbe zrasel lep zadružni dom, ponos podgorjanskih krajev. 2e pred leti so v Brusnicah precej govorili o zadružnem domu, ker pa je bilo premalo volje in-vztrajnosti, je ostalo le pri besedah. Sporazum med občino in kmetijsko zadrugo pa je lani in letos rodil uspeh: sredi Brusnic se dviga ponosna stavba, v kateri je našla dostojne prostore brusniška kmetijska zadruga, prvo nadstropje pa služi potrebam ljudskega odbora.
Slovesnost je začel v imenu gradbenega odbora poslovodja Lojze Jaklič,, ki je pozdravil med gosti tudi sekretarja OK ZKS tov. Franca Firkoviča in ravnatelja Dolenjskega muzeja prof. Janka Jarca, nakar je o delu gradbenega odbora poročal Jože Hudoklin. Zidarska dela so opravili domači zidarji pod vodstvom Lojzeta Stanglja, tesarska dela mojster Golob iz Sela pri Šentjerneju, z mizarskimi izdelki pa je dom solidno opremila mizarska delavnica KZ Šentjernej pod vodstvom mojstra Toneta Cvelbarja. 2400 prostovoljnih delovnih ur so vložili v dom Brusničani, precejšnja denarna sredstva pa je prispeval OlX3 Novo mesto poleg zadruge i" občine Brusnice. Fauliran je bil tudi Vrtaški potok za zadružnim domom.
O pomenu zadružnega doma za Brusnice in gospodarskem razvoju kraja je nato govoril občinski tajnik Ivan Te'<=tor. nakar je slavnost pozdravil tudj sekretar OZ ZKS Franc Pirkovič  in čestital Brusniča-
Veliko zanimanje
za Okroglico tudi na Kočevskem
Prebivalstvo Kočevske se je v minulih tednih pripravljalo na partizansko slavje Primorske. 10-letnico zgodovinskih sklepov o priključitvi Primorske k Jugoslaviji in ustanovitvi primorskih brigad bodo delovni ljudje Kočevske praznovali skupno s Primorci.
Akcijo za čim večjo udeležbo vodijo odbori SZDL, pomagajo pa jim tudi odborniki Zveze borcev in ostalih množičnih organizacij. Na velikem vseslovenskem partizanskem slavju na Okroglici bo Kočevska častno zastopana.
nom k lepi in pomembni gospodarski pridobitvi. O načrtih, ki jih še ima brusniška zadruga s stroji, prosvetno dvorano, elektrifikacijo itd. je poročal Lojze Jaklič, predsednik kmetijske zadruge Franc Gorenc pa je nato sprejel ključe nove stavbe in pozdravil zborovanje-Gostje in zadružniki so si zatem ogledali stavbo. V pritličju je vzorno urejena trgovina, kakršne zlepa ne najdemo v naših krajih in bo Brusnicam resnično  v   ponos.  V  I. nad-
stropju ima že urejeni dve sobi občinski ljudski odbor, več sob pa si bodo še uredili. V načrtu je prizidek za prosvetno dvorano, v hiši pa je že povsod tudi električna napeljava. Brusničani in Gabrčani pričakujejo, da jim bo že čez dober mesec dni svetila elektrika — s čemer se bo uresničila največja želja ljudstva pod Gorjanci. — V prijetni zabavi in gostovanju igralcev z Otočca je minila zadnja nedelja v Brusnicah.
Izšel bo „Partizanski dnevnik"
Za proslavo 10. obletnice zgodovinskega sklepa AVNOJ o priključitvi vse Istre in Slovenskega Primorja, goriške fronte, ustanovitve primorskih brigad in IX. korpusa, ki bo 5. in 6. septembra, združena z zborom borcev IX. korpusa in vseh prekomorskih brigad na Okroglici, bo Okrajni odbor SZDL Gorica izdal v tednu proslave slavnostno številko priljubljenega »PARTIZANSKEGA DNEVNIKA«.
»P irtUamki dnevnik* bo na 24—28 straneh prinesel članke naših vodilnih tovarišev, zanimive <pomint iz bojev za osvoboditev Primorske,   bojev prekomorskih
brigad, dokumente o fašističnem besu nad našim ljudstvom, članke iz našega gospodarstva in druge zanimivosti; vse bogato opremljeno s slikami.
»Partizanski dnevnik* bo v prodaji pQ 10 din, kar je veliko pod ceno. Zato na-prošamo vsa podjetja po vsej Sloveniji, da podprejo izid lista s svojimi prispevki v tiskovni sklad. Darila pošiljajte na tekoči račun: Uprava »Primorskih novic* — Štev.
— T—199 pri NB v Novi Gorici.
Uredniški odbor »Partizanskega dnevnika*
Ljudski odbor mestne občine ČRNOMELJ
Stev. 469/3-53
Črnomelj, 7. avgusta 1953.
19. in 20. februar 1944 sta se v letih narodnoosvobodilnega boja uvrstila med najvažnejše dneve zgodovine slovenskega naroda: takrat je bilo I. zasedanje SNOS na osvobojenem ozemlju, v središču Bele krajine. Sredi najhujših borb našega naroda, ki se je spopadel z okupatorjem na življenje in smrt, so bile postavljene osnove razvoja naše družbene ureditve in ljudske oblasti v Sloveniji. I. zasedanje SNOS je prav posebej pomembno za Črnomelj, katerega prebivalstvo je takrat pozdravilo v svoji sredi najvišji oblastveni organ, ki je polagal nadljnje temelje naše oblasti.
Upoštevajoč ta dejstva in predlog Občinskega odbora Zveze borcev v Črnomlju, je Ljudski odbor mestne občine Črnomelj na osnovi 2. in 15. točke 50. člena Zakona o OLO (Uradni list LRS štev. 19-88/52), izdal na svoji 6. redni seji dne 7. avgusta 1953
ODLOK
o razglasitvi 19. februarja za občinski praznik občine Črnomelj.
L člen.
19. februar se razglaša za ljudski praznik mestne občine Črnomelj.
2. člen.
Ta odlok velja od dneva objave v Dolenjskem listu in na občinski razglasni deski.
Smrt fašizmu — svobodo narodul
Predsednik: Janez Klobučar, 1. r. ,
likih manevrih iz leta 1949 pretekla štiri leta, izpolnjena z napornim delom za izpopolnitev in krepitev armade.
»Naslanjajoč se na lastne sile svoje države, je naša Armada prav v tem obdobju uspela ustvariti močno materialno osnovo za svoje oskrbovanje in opremo. Obratovati so začele nove vojaške tovarne, njihovi proizvodi pa so že delj časa v rokah naših delovnih ljudi.«
Generalni polkovnik Nagv je dodal, da so nam v oborožitvi pomagale tudi ZDA, Anglija in Francija z najsodobnejšim orožjem in orodjem, ki bo uporabljeno na teh manevrih.
Letošnji manevri bodo na področju Hrvatske. Navzoči bodo tudi predstavniki vojaških poveljstev prijateljskih držav. Po končanih manevrih pa bo velika parada vseh enot in pregled našega najmodernejšega orožja ter vojaških priprav in opreme-
Ko se veselimo vsestranskega napredka naše ljudske armade in pričakujemo dobrih uspeh jesenskih manevrov, pa se moramo pomilovalno posmehniti tudi tistim nevernežem in zlobnim prišepeto-valcem, ki so izkoristili tudi manevre naše vojske za svoja čvekanja.
»Vojska bo, boste videli, slišala sem iz zanesljivih ust! Amerikanci so zahtevali manevre, le verjemite mi! Vsak Četrti bo ubit, sveta pomagalka, zares bodo streljali« itd. Bedakom neumnosti nikoli ne zmanjka. Tistim pa, ki jih zajemajo s slabimi nameni iz loncev informbirojevske kuhinje ali iz »zanesljivih« virov zapadne plati, pa naj velja odgovor mili jonskih množic naših delovnih ljudi:
Našo ljudsko armado ljubimo in bomo žrtvovali tudi vnaprej vse sile, da bo še močnejša in boljša! Jugoslovanska ljudska ar mada — to smo mi vsi, delovni ljudje socialistične domovine!
pojmo, (ttatiei
petom o avomedli
Ta zanosni vzklik mladega borca, ki poje himno soncu in svobodi, je oblikoval Jakob Savinšek v kipu, kt ga bo Mestni odbor Zveze borcev v Novem mestu postavil na Vratih kot drugi sestavni člen spomenika narodnoosvo-dilnemu boju. Po sprejetih načrtih in sklepih naj bi bil spomenik odkrit prav za 10. obletnico prve osvoboditve Novega mesta 9. septembra 1943.
t-—------v ------
Ker pa bo neposredno pred tem veliki zbor na Okroglici in temu dnevu takoj sledijo svečanosti na' Rabu, in ker so nastale pri izdelavi podstavka za spomenik nepredvidene zapreke, bo spomenik cdkrit ob prvem praznovanju občinskega praznika Novega mesta 29. oktobra 1953, ko bo povsem urejena tudi lopa na Vratih in v njej vzidane plošče z imeni vseh padlih novomeških borcev in žrtev fašističnega terorja.
Jutri se začne na Okrogli med Jsdranom in Triglavcm os sivimi pobočji Cavna med Vogr Je pripravljeno — sončna Prim brigad, desetletnico množične v odloka Izvršnega sveta OF, ki Primorske k matični državi Jug
Ob prazniku Primorske č klanjamo spominu tistih, ki so življenja. Naša enotnost in ljub skupni borbi za socializem.
ci največji! praznik Primorske, vobojena in rešena fašističnega skem in Volčjo drago bo spreje orska nas vabi! Proslava bo zdr staje prmorskega ljudstva ob ka ga je pozneje potrdilo II. zase osiavji.
ostitriTo vsem živim borcem za za svobodo primorskega ljuds ezen do osvobojene Primorske
odkar Je bila ta prelepa dežela nasilja. Slikovita dolina Pod la stotisoče dragih gostov. Vse užlla desetletnico primorskih pitulaciji Italije in desetletnico danje   AVNOJ,  o priključitvi
svob?do In se hkrati z njimi tva in na5e države žrtvovali sta nerazdružljivo povezani T
Ležišče manganove rude pri Gabrovki
na
Delavstvo rudnka barita Ple. še — Litija je slavil,} pred nedavnim rudarski praznik v kmečki vasici Gabrovka, Doma. činii in kimeitje ter kajžarji iz okolice so začeli pripovedovani o že zaraščenih rudarskih predelih v teim kraju. Leta 1938 so v gorskih vasicah Spodnje -Jn Zgornje Vodice začeli raziskovati območja manganove rude, ki se raiziprostiraijo med kraškimi kotanji in skalnatimi stebri. Do leta 1940 so izkopali 15 metrov globok jašek, 18 metrov vpadnika in okrog 50 metrov prog in naleteli na 20—30 cm debelo manganova žilo. Ker je takrat delo potekalo brez vsakega strokovnega nadzorstva in odobrenja, je rudarska oblast prepovedala izkoriščanje rudni, ka, nakar je takratni lastnik za. povedal, naj se vsa že izkopana ruda zmeče nazaj v jamo
Uprava rudnika barita Pleše je
Ribniški grad so začeli obnavljati
Pred dnevi so na pobudo občinskega ljudskega odbora začeli obnavljati zgodovinski grad v Ribnici na Dolenjskem. Po predvidenem načrtu bo obnova gradu vsaj v grobem do proslave v Kočevju zaključena. Za dela je občinski ljudski odbor prispeval doslej milijon dinarjev.
Te dni so začeli tudi z regulacijo potoka Bistrica v dolžini dobrih 2 kilometrov. Regulacija je bila nujno potrebna, saj je bila predmet premnogih razpravljanj na raznih sestankih in zborih volivcev. Pri regulaciji bodo sodelovali tudi prostovoljci in vozniki, občina pa bo prispevala potrebna denarna sredstva.
Prebivalci Ribnice, Sajevca, Jurjevice in Kota so pred dnevi toplo pozdravili vest, da bo za obnovo mostu med Ribnico in Sajevcem, ki je že dalj Časa neuporaben za vsak promet, prispeval Izvršni svet LRS 350.000 dinarjev. Novi most bodo začeli v kratkem graditi.
12. in 13. septembra bo na Planini proslava bratstva slovenskih in hrvatskih partizanov
Zveza borcev v krškem okraju pripravlja spominsko slavnost ob obletnici smrti večjega števila ljudi, ki so jih ustaši poklali na Planini nad Podboč-jem. 13. septembra bodo tem žrtvam na Planini odkrili spomenik. Na proslavo bo prišlo precej partizanov in aktivistov krškega in sosednjih okrajev, večjo udeležbo pa obetajo tudi iz hrvatske strani.
Načrt novega zakona o zadrugah
V Beogradu je bil izdelan načrt novega zakona o zadrugah. Načrt vsebuje več novosti o delokrogu zadružnih organizacij, odnosih med zadrugami in obrati, ki jih zadruge ustanavljajo, o upravljanju teh obratov in samoupravljanju zadružnih organizacij. Poleg zadružnih skupščin ln upravnih odborov so za zadruge, ki imajo nad 100 članov, predvideni tudi zadružnj sveti. O zakonu bo verjetno razpravljala novoizvoljena skupščina že na enem izmed prvih zasedanj.
em
na podlagi teh vesti pregledala ozemlje in vzela vzroce rude za analizo. Prebivalstvo okoli, skh krajev nestrpno prii:akuie, kakšne rezultate bo sporočila strokovna rudarska komisija, ki dela v sestavu geološkega zavo. da LRS. Naša država mora man. ganpvo rudo uvažati in jo v inozemstvu drago plačevati, meditem ko je v okolici Gabrov, ke na Dolenjskem mnogo ru. darjev, ki željno pričakujejo, kdaj bodo dobili zaposlitev v domačem kraju. H, F.
Dolenjski vinogradniki na Primorskem
V petek, 21. avgusta je 36 Članov Vinarske zadruge iz Kostanjevice ob Krki obiskalo Primorsko. V Vipavi so si ogledali vtn-sko klet in trsnico Vinarske zadruge. Navdušeni $0 bili nad vzorno urejenim gospodarstvom. Z obiskom so Kostanjevičani vrnili obisk vipavskih zadružnikov, ki so pred leti obiskali Kostanjevico. Dolenjski izletniki so si ogledali tudi Sežano in Kop«r ter tamkajšnjo vinogradništvo.
Sradn'a kopališč na Mirni
2e pred leti so marljivi športni delavci na Mirni pričeli z gradnjo kopališča. Delo je v redu potekalo in prepričani smo bili, da bomo kaj kmalu prisostvovali otvoritvi tega fizkul-turnega objekta. Toda nastopile so težave. Gradbeni odbor si ne more nikamor več pomagati. Podvzel je že vse, da bi si iz-posloval še 1,500.000 din kredita, E katerim upa začeto delo dokončati. Vsaka akcija do se-dij pa je rodila samo zagotovila in obljube, ki graditeljem ne morejo nadomestiti gradbenega materiala. Ali bo Dolenjska res še nadalje zapostavljena? Krediti, s katerimi rarpo-laea Fizkulturna zveza, bi se morali enakomerno porazdeliti na vse predele naše republike! Dolenjska je dala ogromni delež v NOB, zato upravičeno pričakuje,v da pri delitvi investicijskih kreditov  ne  more biti
prezrta! Alj naj započeto delo klavrno propade res samo zato, ker za Dolenjsko redno ni mogoče zagotoviti kreditov, dasi je znano, da se drugod gradijo najrazličnejši fizkulturni ol> jekti? Naj bo, kakor hoče, agilni fizkulturni delavci na Mirni še ne smejo vreči puške v koruzo, ker smo prepričani, da bo njihovo prizadevanje končno rodilo zaželjeni uspeh: potrebni kredit se bo našel in moderno kopališče s športnim plavališčem bo v ponos in korist ne samo Mirni, temveč vsej Dolenjski.
Vreme za $3« od 4. do 11. IX.
Prevladovalo bo toplo, suho vreme s kratkotrajnimi krajevnimi padavinami. V nočeh zmr.it.ne ohladitve.
R mu bo treba osvežti sponrn
V odgovoru na vprašanje novinarjev o pomenu italijanskega alarma, je izjavil danes preditavnik ameriškega ministrstva za zunanje zadeve, da »položaj v zvezi s Trstom ni tako nevaren kot se je zdelo po prvih vesteh*. Dal jim je razumeti, da se ameriška vlada niti malo ne razburja zaradi italijanskih vojaških in političnih demonstracij proti Jugoslaviji. Podobno mnenje prevladuje tudi v Londonu m Parizu. Zahodne vlade priporočajo Rimu več hladnokrvnosti in resnosti. Italijanski mir/istrski predsednik je to lekcijo razumel in odšel na dopust, potem ko je odigral komedijo razburljivega posvetovanja s si>ojimi generali. Preplašenemu italijanskemu prebivalstvu pa sedaj oblasti in časopisje dopovedujejo, da se je nevarnost zmanjšala, da so se Jugoslovani umaknili, da je napetost popustila. Kako bo ljudstvo ocenilo te vladine salto mortale si lahko zamislimo. Prve dni so se namreč nekateri italijanski prebivalci v obmejni coni in posebno v Gotici resnično prestrašili. Zlasti med Šovinističnimi prenapeteži je bilo precej takih, ki so se še pripravljali na beg v notranjost dežele. Pokazali so pri tem, da imajo ka) malo zaupanja v vse tiste regimente, ki jih je Pclla demonstrativno poslal v Gorico in vzdolž vse meje 2 Jugoslavijo-
Izzivanja pa še vedno trajajo in pravkar smo prejeli vest o norih kršitvah jugoslovanske meje in o velikanski Škodi, ki so jo italijan ske motorizirane enote povzročile
na poljih slovenskih vasi na itali-lanski strani.
V Rimu sedaj poudarjajo, da je kriza končana ter slavijo celo nekakšno zmago. Pella bi naj bil baje preprečil priključitev cone B Jugoslaviji in pokazal s svojim nastopom veČ energije kot njegov prednik De Gasperi, ki bi se ome-;il, kot pravijo, v podobnem primeru le na izjave za tisk.
Toda v Rimu se zelo motijo, če mislijo, da bodo s takimi manevri preslepili svetovno ali domačo javnost. Ves svet ve, da je bila nameravana priključitev cone B Jugoslaviji le v Rimu izmišljena bajka, da Jugoslavija ni imela in nima nobenih napadalnih namenov in da je zato nesmisel govoriti o nekakšnem »jugoslovanskem popuščanju*. Italijanski ekspan-zionisti pa se bodo morali kaj kmalu prepričati, da krize katero so izzvali sami s svojimi predrznimi pretenzijami na STO, še ni konec, ker jim bo rodila še trpke plodove. Tega ne bodo preprečila niti sklicevanja na razne izjave dvomljive vrednosti, še manj pa vojaške parade in izzivanja na meji. Pella, kateremu burno ploska vsa italijanska skrajna reakcija, neofašistt in monarhisti — čast, ki je ni bil De Gasperi nikoli deležen — pozablja na preteklost; na vojno, italijansko agresijo, vojaški polom, mirovno pogodbo. Spominja se Še le tripartitne deklaracije. Zato mu bo treba osvežiti spomin in pokazati druge dokumente, bolj prepričljive in tehtne od tiste zastarele deklaracije, katere se že njeni lastni očetje sramujejo.
Seznam padlih borcev in žrtev sovražnih napadov
s področja Mestne občine Novo mesto
(NadaLjevanje)
HANDlER ALOJZ, 19 let, trg. vaj., Ragovska c, v Češći vasi julija 1^42. — HUDOROVAC MARTIN, 40 let. delavec. Drska-
— KE.JZAR PETER, 35 Let, tekst, mojster, Ragovska 2, na Javorovici 16. III. 1U44. — KlRN RUDOLF, 41 let, železničar, fukljetova 7, v Smarjeti 15. XII. 1U43. — KOS VINKO, 30 let, trgovec, Novo mesto, v Zagradu pri Starem gradu 23   IX. 1942.
— KOVAC1C STANISLAV, 24 let, Zagrebška 12. — KUMP VII JEM, 19 let, dijak, Stembur-jeva 4, v Hrušici pri Novem mestu 10 XII. 1943. — KRAIGHER BOJAN, 34 let, profesor, litovska. — KREVS RUDOLF, 25 let, šofer, Prešernova, v Savinjski dolini 18. L 1945. — LUKSIC FRANC, 17 let, kroj. vaj., IrČa vas 23, na Jami pri Dvoru 28. X. 1944. ~ LUZAR M ARIJA, 20 let, uradnica, Suk Ijetova £0, na Blatniku pri Črnomlju septembra 1942. — MALI IVAN, 18 let, delavec, Trdinova 17, pri Kolarici 1943-
— MATOH FRANC, 19 let, na takar, Irca vas 22, pri Konjicah 24. XII. 1943. — MATOH IVAN, 28 let, kroj. pom., Irca vas 22, pri Zag.r2dcu 8. X. 1944. — MERCJAK MILAN, 18 let, dijak, Irca vas, pri Turjaku 5 V. 1943.
— MIKI.AVC1C IVAN, 23 let. tov. del., Irca vas 30, pri Za-gradcu 5. II. 1945. - MODIC MAKS, 62 let, postajenačelnik, Prešernova 27, pri St. Joštu 19- XII. 1943. - PEKOL VIKTOR, 16 let, delavec, Prešernova 17, na Rogu. — PETRIC ŽARKO, 21 let, abituiijent, Za grebskn, padel pri napadu na žel. predor pri Smarje-Sap 15. VIII. 1944. — PETRIC JOŽE, 22 let, zidar, vaj., Kandijska 4.
— POGAČ AR DUŠAN, 19 let. dijak, Volčičeva 2, pri Danah 26" XI. 1944. — SAJE BALDO-MIR, 36 let, morn. kap., Reslje-va 3, Vojsko pri Idriji, aprila 1945. — SPRAJCER ALOJZ, 20 let, trg pom., Ragovska 1, pri Globodolu. — STRITAR JOŽE. 20 let. žel. delavec, Sukljetova 7, pri Delnicah. — TURK ANTON, 20 let, pos. sin, Ragovska 12. — UDERMAN LJUBOSLAV, 24 let, dijak, Stemburjeva 6, na Javo-rovici 16. III. 1944. — VALEN-TIC VIDA, 18 let, priv. uradn., Prešernova, na Hovi gori okt. 1943
ŽABJA VAS
GOLOB FRANC, 42 let, ope-kar, Žabja vas 44, 21. X. 1943. — KNAFELJC J02E, 22 let, briv. pom., 2abja vas 26, Nova gora pri Prečni 1. XII, 1943. — PREŠEREN FRANC, 3(3 let, vrtnar, Žabja vas, v Soteski 18. X. 1943.
— VIDIC ANTON, 21. let. akt. podoficir, 2abja vas 22, nad Vipavo 28 IX. 1943. — ZIBERT FRANC, 23 let, abiturijent, Zataja vas, v Zdenskl vasi 28. II 1914. — Z'JPlVEC ANTON, 22 let, kroj.   pom.,  Žabja  vas 2,
umrl v bolnici na Gorjancih 8. IX. 1942. — ZUPEVEC IVAN, 26 let, zobotehn.. Žabja vas 12', Bič-Zagorica 17. I. 1943. — ZNI-DARSIC RUDOLF, 36 let, sedlar, Žabja vas 14, ustreljen v Nemčiji 1945. — ZNEBELJ MARIJ, 31 let, natakar, Slovenec iz Trsta, Smihel pri Novem mestu 18. V. 1944.
BRSLIN
BIVIC JOŽE. 21 let, ključ, pom., Tavčarjeva 9, ujet in umrl
v Mauthausenu 1944. — GLO-BEVNIK FRANC, 27 let, želez, blag., Bršlin, na Veseli gori pri St. Rupertu 2. XI, 1944. — GRAMAR JOŽE, 18 let, delavec, Bršlin 4, pri Gor. Težki vodi 4. XII, 1943. — KOCIJAZ ANTON, 19 let, želez., Forster-jeva 4, Brezova reber 16. VII. 1944. — KUKMAN MIHA, 44 let. delavec, Cegelnica, v part. komori ponesrečil od mine 4. IV. 1944   -fi   KLANJSEK DUŠAN,
17 let, dijak, Ljubljanska 39, 9. IX. 1943. — KNAFELJC JOŽE, 35 let, miz- pom., Cegelnica, pri odstranjevanju bomb 11. IX. 1943. — KRIŠTOF MIHA, 22 let, čevlj. pom., Bršlin. MESOJEDEC JOŽE, 17 let, čevlj. vaj., Mala Bučna vas 11, Češća vas 18. VII. 1942. — PREŠEREN JOŽE, 22 let, železn., Ljubljanska 36. SITAR STANKO, 24 let, dijak, Bršlin 34. — STIBRIC J02E, 17 let, dijak, Krekova 4,
umrl v bolnici Radatoviči. — ZIDAR STANKO, 30 let, železn., Smolenja vas, 21. VI. 1944. — ZUPANČIČ FRANC, 39 let, gozdni del., Cegelnica 23.
TALCI
MEDVESCEK ZVONIMIR, 28 let, p. por., Novo mesto, v Mengšu 8. I. 1944. — UDERMAN DUŠAN, 30 let, visokošolec, Stemburjeva 6, v Ljubljani 2. VI. 1942.
H članku in ka) pravi ptak&a
Temelje za novi stavbi Narodne banke in DOZ v Novem mestu kopljejo z vso naglico
Socialno zavarovanje delav. '•ev naj vzdržuje in preživlja delovnega človeka v bolezni, starosti in invalidnosti. Ono naj jim omogoča z zdravniško po-mnićjo v zdravilih, z zdravljenjem v kopaliških in klimaitskih krajih in z drugimi sredstvi ozdravljenje in ponovno vključitev v delo. Se za časa življe, nja zavarovanca naj socialno zavarovanj? podpre delovnega človeka in mu z otroškimi dodatki pomaga pri preskrbi otrok, j slučaju zavarovančeve smrti pa prevzame vzdrževanje njego, ve celotne družine.
Vse te terjatve terjajo od na. r d;n r p. b v osp ndt&Fft v a ofcpi tftme finančna sredstva, ki so del za-s.užKa dalOVIlih ljudi ,n ki jih ti v obliki prispevkov odvajajo locialncmiu zavarovanju.
V   Uradnem   listu   FLRJ St. 29/53    je  objavljena temeljita sprememba predpisov o dodatkih za  ttrofce.   Skupni znesek stalnih dodatkov je odvisen od števila otrok in premoženjskega stanja družine. Pojasnila o tem so bila že objavljena v dnevnem časoipisju in na druge načine im jih je v tem članku nemogoče podrobno   ponavljat:. Navodila za presojo p<reimimžein,;okega stanja, ki so merodiajna  za odlo. "anje o pravici clo otroškega dola tka, so objavljena tudi v že v   zgoraj navedenem UraoViem ' stu, deloma pa v Uradnih listih FLRJ H, 59 In 60/52. Pri •>-resoji pravice d^ otroških do. iatikov »5  upravičence, ki ni. naio 2 ha orne zemlje je odlo. i*i>n daVčmi  predpis  za leto '951   Novi predoisi g1en> otm* kih dodatkov so znatno skrčili otroške d-datke tako glede števila upravičencev, kot tudi gle. de obsega njihovih pravic. To skrčenje je povzročilo pri ne. katerih zavarovancih razburja, -'•ie in kri* i z i i-»nje. Pogosto obiskujejo uradne prostore zavoda socialno  7"Vfirnvsnip, poH«. njujejo »krivice«, ki so se jim Zgodilo. Velika večina se z razumevanjem zadovolji z dobljenimi informacijami, niso pa tu. i» re^f'i Wi#tfffl, da miv-tovsn. cl grozijo »z drugimi koraki«, ki jih bodo podvzeli.
Nove tehnične iznajdbe
Osma letna razstava elektronskih izumov v tehnološkem kolegiju v Manche9rru je pokarala celo vrsto novih iznajdb. Med njimi je tudi priprava, ki omogoča nov način operacije srca in pl juč.
Drugi zanimiv aparat lahko točno zaznamuje bitje srca Se nerojenega otroka, ki je pred in med porodom najzanesljivejši znak otrokovega stanja. Novi aparat pa ne poiačuje samo bitja srca, temveč odstranjuje tudi vse nezaželene šume. Zdravnik lahko na ta način posluša bitje srca s slušalko ali pa preko zvočnika.
Veliko pozornost je na razstavi zbudil tudi najmanjši elektronski mikroskop na svetu. Ko spravijo stvari, ki so s prostim očesom nevidne,  jih poveča do 60.000 krat.
Ultrasondski sveder, ki je bil tudi razstavljen, pa reže vsak trd in krhek material? steklo, tungsten, karbid in diamante.
Pojasnilo
V članku »Vs +1 = 1 ali kaj pravi praksa«, ki je bil objavljen v 33. številki Dolenjskega lista, sem s sravkom »Štirje so sedeli, gledali okoli, malo pobrskali po aktih, vmes pa si grizli nohte« nehote vrgel slabo luč na nekatere uradnike Zavoda za socialno zavarovanje v Novem mestu. Zato ta stavek preklicujem, ker ne ustreza dejanskemu stanju. Treba »a je smratrati kot »pisateljsko svoboščino.«
Novo mesto, 26. 8. 1953.
Dušan Modic
Eden izmed zavarovancev je -matral za potrebno, da je »dru. gi korak« podvzel v obliki član. ka v 33. številki Dolenjskega ista, Pravilno J«, da se iznaša javna kritika, v kateri se šibajo storjene napake na kateremkoli področju, koristno pa je, da je kritika objektivna in ni izreče, na v krivični aH žaljivi obliki. Zaradi osvetlitve članka storjene »krivice« dajemo sledeče po. jasnilo:
Tako njegov tast kot tud i pisec sam sta v delovnem odmorno uslužbenskema ra'zmerju, V priglasitvah za n-trožki dodatek sta oba navedla, da živita njuni "t^atHj! v družinski Pkurrmosti Zato je čudno, da pisec v svo-ttm članku Je išče pojasnilo, ali *ivi pri tastu v skupnem gospo, ■^i-nisfvu a,ti r>p, Ako pr!mi»ri'> spis svojega tasta in svoj lastni s,)is, lahko ugotovi, da jim; skupnega gospodinjstva nihčo ne odreka, ampak je v odiočbah n otrošk h dodatkih njuna so. glasna trditev, da živita v skup. nem gospodinjstvu, osvojena.
Na nesrečo pa je tast kot last. •lik nepremičnin davčni zaveza, nec. V členu 7. odstavek 5 Uredbe o otroških dodatkih je točno našteto, kdo in pod kaki. mi pogoji se šteje za družin, skega člana, na katerega naj se dela ""davčni predpis, ko se preu sinja pravica do otroških dodat, kov davčnega zavezanca same. ga. Osnovni pogoj, da se družinskega člana pri tej presoji šteje pri delitvi davka je okolnost, da ioristnik — davčni zavezenec lakega družinskega Člana vzdr. žuje. Zato sta pravilni dve So. glasni odločbi glede otroških do. datkov, da pisca in njegove že. ne z otrokom ni mogoče šteti pri delitvi tastovega davka, če. nrav živijo s tastom v družin, ki skupnosti fsaj je pisec polno zaposlen in ga torej tastu ni tre. ba preživljati.
Navodila m presojo pravice do otroških dodatkov v slučaju, da je koristni k otroških dodat, kov samo družinski član davčnega zavezanca> ni pa osebno davčni zavezanec, pa so d-ana v točki 11. Navodil k Uredbi o Hvofkih dodatkih (Uradini 1'irt FLRJ Jt. 60/52). V tem primeru ?e takemu kon-istniku šteje da. ,ek sorodnika pod pogojem, da Živj koristnik osebno aH pa član njegove ožje družine s tO. r r Vk' um. dtavčn im zavezancem, v skupnem gospodinjstvu in je prčalkovati, da bo bodisi on bo. disl njegov sorodnik zakoniti tedič sorodnika davčnega zave. zanca
Zato smatramo, da je v skia, du z zakonitimi predpisi, ako se je pri presoji člankarjevc pravice do otroških dodatkov upošteval davek njegovega ta. sta. Sicer pa ima člankar demokrat čn o možno'st, da se s pravnimi sredstvi bori za svojo pravico.
Satirična ugotovitev članka »o papirnatem možu« ne upošteva, da je v zvezi z decentralizacijo socialnega zavarovanja zavod prevzel prav v zadnjem času ogromno novih nalog. Njegov »papirnati mož« je moral v enem mesecu pripraviti 3.200 novih odločb o otroških dodat, kih in je na ta način omogočil.
Uredba o delovnih odnosih
25. avgusta je centralna komisija za izdelavo novega gospodarskega sistema izdelala in dala v diskusijo novo skupino 12 gospodarskih uredb. Med najvažnejšimi je uredba o delovnih odnosih v gospodarstvu, ki ureja delovne odnose delavcev in uslužbencev v gospodarskih podjetjih, ustanovah s samostojnim finansiranjem, obrtnih delavnicah in združenih gospodarskih organizacij. Uredba določa delovni čas, letne dopuste, pravice, dolžnosti in zaščito delavcev. Po načrtu uredbe se delovno razmerje ustvarja in pre-kinj.. s pogodbo, razen tega pa ostanejo Še v veljavi odpovedi. Dnevni delovni čas je predviden 8 ur, vendar pa je z ozirom na delovne pogoje lahko tudi daljši ali krajši.
da ni bilo zaostanka v izplačevanju otroških dodatkov po no. vih predpisih. Poleg tega je riinevno skrbel za obračune glede otroških dodatkov s podjet. ji in uradi in dajal pojasnila strankam, ki vsak dan obiskuje. i0  zavod v ogromnem številu.
Pisec članka tov. Modic Dušan, učitelj na učitelllštJu v Novem mestu, naj vzame na znanje, da »papirnati mož« v letošnjem letu še ni imel enega dne. va dopusta. Ob njegovem obi. siku so bili v pisarni samo trije uslužbenci in ne petero, kot jih je on videl in jih je verjetno zamenjal s strankami, ki so ča. kale z večjo potrpežljivostjo kakor on, da pridejo na vrsto. Uslužbenci zavoda pa so z novimi nalogami tako obrenienje. ni, da si ne utegnejo »grizti nohtov«, kakor pisec članka ugotavlja.
Zvone Sušteršič, referent Okr. zavoda za soc. zavarovanje v Novem mestu.
Novomesčanom vse bolj izgi. .ija izpred oči na pol porušena Kobetuva hiša na Glavnem trgu, ki je na vidnem prostoru strašila vsa povojna leta; Na temeljih Kobetove hiše in na temeljih bivše MikoliČeve in ^rjoovštrfove niše bosta zrasti stavbi novomeške Narodne ban. ke in poslovalnice DOZ. Bivša Kobetova hiša je arhitektonsku znamenitost, zato se bo pri gradnji obnovila v slogu, v kakršnem je bila zidana pred 400 eti. Le prizjdave vseh prejšnjih lastnikov bodo odstranjene. V pritličju bo trgovsk' lokal, v prvem nadstropju pisarne DOZ, a v drugem nadstropju in na podstrešju stanovanja. Pod Stre. ho bo stavba še letos in v gro. bem dograjena do podkrova.
Največ težav dela delavcem podjetja »GOP«, ki je gradnjo prevzelo, rušenje od bumbar, diranja razmajanih stan in ko. panje novih temeljev v živo skalo. Posredovalnica za deiln je mlademu gradbenemu pod. jetju, ki je zrsstlo iz bivšega »Remonta«, preskrbelo skoraj izključno le slabo moško delov, no silo in ženske, ki težko zrno. rejo težaška dela. Zato podjetje še vedm potrebuje močno moško delovno silo.
Tudi temelje za Narodno ban. ko in za bančne kleti kopljejo v živo skalo. Izkopati bodo mo. rali 4.000 m« mat^riaH. pa bi se v temeljih razrahljana Picko-va hišs ob novih stavbah ne ugreznila, so jo morali podbeto-
nirati. To delo je zelo nevarr.o in zahteva natančnosti.
Grad/Deno obnovitveno podjetje dela v treh izmenah in je prenehalo z vsem drugimi že začetimi deli, samo da bi bili novi stavbi čimprej pod streho. Torta deio še ne napreduje, kot bi bilo treba. Gradnje so stisnjene v zelo ozek prostor med hišami in tako ni mogoče izko. panega materiala sproti odvažati in ne dovažati nov gradbeni material.,,
Načrte zia DOZ.ovo zgradbo je naredil univerzitetni profesor arhit. Marjan Mušič, medtem ko so načrti za banko delo Projektivnega zavoda v Ljubljani.
Člane Prešernove družbe sprejemajo tudi vse knjigarne
Ponovno uvajanje telesne kazni v Angliji?
V angleškem parlamentu so ponovno razpravljali o predlogu konservativnega poslanca podpolkovnika Bulasa, naj bi spet sprejeli stari kazenski zakon o telesnem bičanju za nasilne zločine. Ta zakon je bil leta 1948 odpravljen, sedaj pa ga ponovno predlagajo v nekoliko spremenjeni obliki. Predlog predvideva, naj bi bila vsaka oseba bičana, če se ji dokaže, da je kriva nasilnega razbojni.štva ali tatvine. Ali se taki kazni dodajo še druge, je odvisno od sodišča. Za bičanje predlagajo brezove šibe, število udarcev pa naj določi sodišče. Angleška javnost predlog odločno obsoja, ker bi telesno kaznovanje p>o-rnenilo povratek v stari vek. Navzlic r dporu javnosti bodo o predlogu v parlamentu §• razpravljali.
Dimnikarji in njihovo delo
OBVEŠČAMO
cenjene odjemalce, da smo za področje Novega mesta utrdit vsakodnevno dežurno službo od 15.
do 22. ure na sedežu uprave, Cesta JLA St. 30.
Napake na instalacijah in omreijih javljajte na telefonsko SteuilJco 157.
ELEKTR0-
NOVO MESTO
Huda draginja tudi v Ameriki
Medtem ko pri nas v zadnjem času cene nekoliko popuščajo, po poročilih časopisov v Ameriki še naraščajo. Tako se je v zadnjem času kruh podražil za en cent (približno 3 din) pri štruci in je s tem dosegel najvišjo ceno, kakršne ni imel niti v času vojne.
Za naše pojme pa so naravnost blazne najemnine z; stanovanja. Tudi v Ameriki je država s posebnim predpisom ščitila najemojemalce, letos s 1. avgustom pa je bila ta državna zaščita ukinjena. S tem so dobili najemodajalci proste roke in so začeli strahovito dvigati cene stanovanjem. Časopisi navajajo primer, da je imel upokojenec v Chicagu najeto sobo, za katero je dosedaj plačeval 18.40 dolarjev najemnine, sedaj pa mu je lastnik sporočil, da bo od prvega avgusta dalje plačeval za sobo 100 dolarjev ali v našem denarju okrog 30.000 dinarjev. Kot poročajo, so se najemnine po sprostitvi tudi po drugih mestih povišale za dva do trikrat. Sest federalnih držav se je odločilo, da bodo še naprej obdržale kontrolo nad stanovanji.
Menda ne nosi nobena druga obrt toliko odgovornosti za ljudsko varnost in premoženje, kot dimnikarska. Od dobrega in vestnega dimnikarja je odvisno aH bo njegov ometaln: okoliš zaščiten pred poiarom Vsak veisten dimnikar se tega stoodstotno zaveda. Seveda ni vedno kriv dimnikar če se kje naenkrat užge dimnik, iz česar lahko nastane velik požar. V največ slučajih nosi krivdo za škodo, povzročeno od dimni škega požara, lastnik hiše sam. So namreč ljudje, ki ne dovoljujejo rednega čiščenj« dimni, kov in drugih kurilnih naprav, niti pregledi podstrešij, kjer je po navadi največje leglo požarne nevarnosti.
Sestanek dimnikarjev novo. meškega okraja, ki je bil pred kratkim pri okrajni obrtni zbornici, je pokazal, da se ljudje tako v mestu, kot v podeželju vse premalo zavedajo, kakšnim težkim požarnim nevarnostim izpostavljajo sebe in svojo okolico, ko ne skrbe, da
K; imeli v redu svoja podstreš. ja, da bi bila dimna vratica dobro in neprodušno zaprta, ker imvoljujejo, da se poleg dimnikov — dostikrat slabih in slabo zaprtih nahajajo razni leseni zaboji, papir, slama in drugi lahko vnetljivi predmeti, in ki ne skrbe za redno čiščenje dimnikov, peči in ostalih kurilnih naprav. Se večjo odgovornost pa nosijo tisti lastniki hiš, ki dimnikarju ne dovoljujejo rednega ometanja in pregledov podstrešja, in se z„ razna svarila dim nikarjev ne zmenijo. Ali je res najprvo potrebno, da bo po krivdi takih ljudi nastal v mestu aH kjerkoli na vasj velik požar in uničil celo naselje, na. kar bodo šele stvar pravilno razumevali? -
Na tem sestanku so bili ugotovljeni vsi taki poedini primeri v mestu in okolici in v podeželju, v pos;meznih ometal-nih okoliših na*ih štirih dimni, karjev. Dimnikarji So povedali, da imajo navado prebivalstvo izven mesta predhodno obvestiti o času ometanja. To sporoče
Sedlarski mojster Jože Pirnar - umrl
20. avgusta smo v Novem mestu spremili k večnemu počitku poznanega sedlar sko-tapetniškega mojstra JOŽETA PIRNARJA.
Dolgo je bolehal na raznih težkih boleznih hkrati, zadnje čase pije čisto oslepel. Kot dela vajenemu obrtniku mu je bila bolezen strašno breme, ki ga je čedalje bolj pritiskalo k tlom in ga slednjič s trlo.
Pokojni Jože Pirnar je bil napreden obrtnik. Kot tak je bil med okupacijo interniran v Mon-tefuico v južni Italiji, kjer je dobil prve bolezenske kali. Obrtniki so ga imeli radi, zato so ga izvolili v odbor bivšega združenja obrtnikov, kasneje tudi v upravni odbor novo ustanovljene Okrajne obrtne zbornice Novo mesto. Bil
je zelo dober in spoštovan obrtnik. Samostojno je 21 let vodil delavnico, iz katere je izšlo precej mladit} moči, saj je vedno za-posljcval vajence in pomočnike.
Z njegovo smrtjo je obrtništvo novomeškega okraja zgubilo dobrega rokodelca in dobrega stanovskega tovariša, v že tako redkih vrstah sedlarjev pa je zazijala občutna vrzel.
Na njegovi zadnji poti so ga spremili skoraj vsi obrtniki iz Novega mesta in bližnje okolice, ob grobu pa se je v imenu Obrtne zbornice in-v imenu obrtništva od njega poslovil s prisrčnimi besedami eden najstarejših in najuglednejših obrtnikov Novega mesta tov. Knaflič Anton.
obiinskim ljudskim odborom, ti pa na tam običajen način obve-ste prebivalstvo. Toda namesto, da bi ljudje to z razumevanjem sprejeli, se nekateri poskrlje-jo, drugi pa se zopet girobo roper-stavljajo ometanju. Prav tako tudi radi ljudje na deželi odrekajo dimnikarju njegov zasXi-žek, nekateri pa se z njim celo pogajajo za ceno. Dimnikarji zaračunavajo odiškodnino za svvk. je delo po ceniku, ki jim je oblastveno predpisan. Zat0 je vsako barantanje in »gHhanje« ne_ umestno in nepravilno.
V diskusiji je bilo nanizanih nešteto primerov nepravilnega postopanja prebivalstva in nepravilnih odnosov d,, dlmnikar-
!a. Na pritožb,> dimnikarjev je tov. Taufer obljubil vso sv^jo pomoč, katera pa bo za kršilce dirnnikaiskLh in s tem splošnih požarno-va mostnih predpisov vse drugo prej kot prijetna. V krajih, kjer se bo pokazalo, d« ljudje trmasto vztrajajo na neupoštevanju predpisov in dia še naprej ne dovoljujejo ometanja, oo posegla vmes ljudska rm.i-ca, ki bo kršilce predlagala v kaznovanje sodniku za prekrške, če-pa bodo primeri težjega značaja, bo kršilec imel možnost premišljevanja predpisov v poboj j še vsi nem zavodu.
Ugotovitve tega sestanka so nravzpiorav žalostne, če pomislimo, koliko je že bilo govorjenja ln pisanja prav o požarni varnosti, oziroma o požarnih nesrečah, ki že tako prersde zadevajo ljudi. Človek bi misiKl, da naši Dolenjci vendar že trezno mislijo. Saj niso vsi taki, vendar toiiko jih pa je, da bi zaradi njih labkomislenKisti lah. ko trpelo veliko število ljudi, in bi moglo biti uničenega veliko ljudskega premoženja. Zato pa je oblast podvzela sedaj skrajne mere in najstrožje stališče nasproti takim lahkomisel. r>e;žem, da bo s tem obvarovaJa osta'o prebivalstvo požarnih nesreč. —r—
Šentjernejski dolini je potrebna
zveza
Vroča in dolga Je bila zadnja seja občinskega ljudskega odbora Šentjernej-
Pred ljudskimi odborniki je stala' tretja davčna akontacija, ki jo je treba pravilno razdeliti na posamezne davkoplačevalce-To je kot pravijo, najtežja naloga, posebno ker je vsota tret. je akontacije znatno večja od druge in prve. Precej je takih, ki 5e prvih dveh niso poravnali, pa tudi na lanski odmeri je še dokaj zaostankov. Največ dolga na davkih ima farna cer. kev, kar 240.000 din! Poleg dav. kov je vrsta drugih občinskih problemov, vendar, davki, dav. ki, to pije k«.i in poživlja razpravo na občinski seji do zgoi. nje jutranje uro, kot je bilo to 11. avgusta letos.
Za razliko od prejšnjih je Bed;;rvii občinski ljudski odbor Šentjernej zelo discipliniran. Udeležba na sejah je skoraj vedno po'noMevilna, kar kaže. da se odborniki zavodajo svoje naloge- Vendar mislimo da je bilo vsaj na lej seji preveč tor-nanj., in pTfnvlo nravi In ga gl [»danja na p robi f me naV-ga gospodarstva  kot ctlote. Sodeč
po razpravi, tarejo občino prav vse nadloge. Toča, suša, voda, slana, koloradar, kj se nevarno širi, vina ne bo nič. sadja tudi nič, poleg tega pa še toliki dav. ki. Koloradski hrošč se je že tako razširil, da g.^ s samim obiranjem ne morejo krotiti. Potrebno bo obvezno škropljenje vseh krom-pirišč, vendar pravijo, da je škropivo predrago. Mnogo je tudi Se takih starokopimih lju. di, ki podcenjujejo nevarnost rastlinskih škodljivcev, pa zaradi tega borba proti njim nI uspešna.
Ne da bi se spuščali v podrobno razpravo o nadlogah, ki tarejo prebivalce šentjernejske občine, kot so jih navedli občinski odborniki in ki v resnici niso čisto brez osnove, vendar mislimo, da s samim jadiko. vanjem tfh problemov ne bomo rešili. Dejstvo je, da gospodarstvo šentjernejske občine ne nppreduje kot bi bilo želeti In kot bi Sahko napredovalo.
Konjer^la včasih tako čislanih čistokrvnih lipicancev v tej doltni izumira.
Obstoja sicer klub za koniskl šport.   V.i.  p.ireja   vsako leto
znane konjske dirke v Sentjer. neju, vendar to nI več dirka šentjernejskih konj, pač pa konj iz krškega In celo iz hrvaških vzrejnih področij. Klub se bori samo z ekonomskimi problemi, pri tem pa je potisnil ob stran najvažnejši, to je športni namen prireditve. Konjerejci' v Šentjerneju pravijo, da se vzreja čistokrvnih lipicancev ne izplača, ker ni zanje kupcev. Zato njihovo pasmo vedno bolj izpodriva posavska pasma srednje težkih kmečkih konj, ki so uporabni za vsako vožnjo in imajo zato boljšo ceno. Tudi obvezni prevozi lesa v gozdovih z lipicanci niso bili reji športnih konj v korist.
V občini je močno razširjena in udomačena prašlčjereja, vendar pasma ni najboljša in jo bo treba izboljšati. Živinorejski odsek kmetijske zadruge z največjimi težavami vzdržuje mlečnega kontrolorja .za rodovniške krave, ker živinorejci nimajo pravega razumevanja za napredek živinoreje in ne plačujejo • edno prispevka v ta fond. Sploh je vprašanje skrbi za dobre plemenjake tako pri konjereji kot pri pra^Ičlereji In govedoreji preveč zanemarjeno, čeprav je pogoj za napredek v
teh panogah. To jesen nameravajo organizirati razstavo plemenske živine, ki naj bi dvignila zanimanje živinorejcev za vzrejo lepe živine. V občini je nekaj zadružnih posestev, ki pa za napredek kmetijstva in živi. noreje dosedaj niso veliko doprinesla, ker so šefi v razvoju. Tudi sama kmetijska zadruga, ki je po številu članstva najmočnejša v okraju, ni za gospodarski napredek kraja napravila toliko, kot bi od nje upravičeno pričakovali.
Brez industrije v Šentjernejski dolini ne bo pravega napredka!
Šibkost občinskega gospodarstva šentjernejske občine je tudi v tem, da nima skoraj nobenih podjetij. Ima le krajevno trgovino in mesarijo, ki bo morda napravila toliko dobička, da si bo kupila tehtnico ter ki_ Yio podjetje, ki pa bi samo potrebovalo investicije za nujna zavarovalna dela. Značilno za Šentjernej je, da v pogledu komunalnih naprav ali zgradb ni napravil po vojni niti koraka. V načrtu imajo gradnjo nove šole in občinskega upravnega poslopja za vse urade in nekaj stanovanj. Toda, pri takih lastnih dohodkih teh načr tov še d'ilgo ne bodo uresničili. Občinski odbor Zveze borcev ima pol milijona dinaijev za
postavitev spomenika padlim borcem, toda še prej je potreb, no urediti okolico, kjer bo stal. Za to pa bo potrebna denarna pomoč okraja. Sentjernejci trdijo, da na okraju dosedaj ni bilo p:avega razumevanja za njihove lokalne potrebe in da so
in vasi Ban. To so pa tudi Prve investicije v občini po vojni za komunalne naprave.
Poleg vseh panog kmetijstva, sadjarstva in živinoreje, za kar so v šentjernejski dolinj ugodni pogoji in kav se da dvigniti večinoma   Iz   lastnih sredstev
na h.a.errm naui^ravajo psitotvitl  noi,,. i»)h.
cem in žrtvam fašizma
bili v primeri z drugimi občinami zapostavljeni. T/» trditev, čeprav nekoliko lokalpatri-otsko pobarvana, nI brez osnove Letos so res dobili od okra. Ja znaten prispevek Za elektri. i i kuci jo bivšega KLO Zameško
u.k u
ob dobri volji vseh, je potrebna tej dolini tudi industrija. Presežek delovne sile je tudi pri njih vsak dan večji.
Pogol za industrijo pa Je *elezr>iška zveza Brežice—Novo mesto.
Šentjernej je oddaljen dobrih 20 km od železnice, kar resno ovira napredek doline v vsakem pogledu. Za napredek kmetijstva je tudi potrebno, da obstaja v Šentjerneju stalna kmetijsko gospodinjska šola. Mladina v tej dolini kaže izredno veselje do naprednega kmetijstva in do izob.-azbe sploh. To dokazuje vsako leto večja udeležba na zimskih izobraževalnih tečajih, ko prihajajo mladinke tudi po dve In več ur daleč na predavanja. Zato je treba pri gradnji nove šole upoštevati tudi potrebo po kmetijski šoli.
Prav je. da občinski ljudski odbor podrobno razpravlja o davčnih predpisih in zlasti skuša popraviti napake, ki se pri tem dogajajo, toda občinski ljudski odbor mora z volile! vved razpravljati kako povečati riohndke posameznika In kako usmerjati gospodarstvo. K naprednemu gospodarstvu usmerjeno prizadevanje občinskega ljudskpga odbora pa morajo podpreti vse množične organizacije s pravilnim političnim delom, prav tako pa tudi volil-ci. Le od takeca skupnega sodelovanja lahko pričakujemo, da bo tudi sentjernejska dolina gospodarsko in politično krep. keje zadihala. R. j
Franck safe.- osvoboditev Dolenjske in Notranjske ob
If8liJ3HSbl ll3plflllflCiji        Osnutek za podrobnejšo obdelavo tega pomembnega obdob.a MOB
Italija je 8. septembra 1943 ob 8. uri zvečer objavila brezpogojno kapitulacijo vseh svojih oboroženih sil. Ob italijanski kapitulaciji je Glavni štab NOV in PO Slovenije ukazal svojim enotam, naj razorože poražene italijanske divizije in izdajalske belogardistične oddelke. CK KPS pa je 9. septembra zjutraj razposlal vsem okrožnim le rajonskim komitejem naslednjo okrožnico:
»V zvezi s kapitulacijo Italije prod zavezniki se pred nas postavlja ena najvatžmejših nalog, da odločno in hitro prevzamemo oblast. Po vseh mestih, trgih in vaseh je treba takoj vzpostaviti oblast Osvobodilne fronte. Našo oblast je treba vpostavljati tam, kjer se nahaja naša Narodnoosvobodilna vojska Slovenije, pa tudi tam, kjer je trenutno ni.
Takoj izvršite popolno mobilizacijo vseh moških, ki so sposobni za noš-er.je orožja. Orožje zahtevajte od Italijanov in vse n oborožene takoj oborožite. Na novo mobilizirane organizirajte v čete, bataljone in določite komandirje, komandante in komisarje. Te čete in bataljoni naj takoj vojaško zasedejo mesta in vasi, Istočasno je treba sporočiti v Glavni Štab Slovenije, koliko st mobilizirali, kako ste mobili-zirance formirali in koliko imate orožja.
Formirajte takoj narodno stražo po mestih in vaseh, katere naloga je, da pomaga Narodnoosvobodilnim odborom. Aretirajte in zaprite vse voditelje belih
in plavih. S sodbo počakajte do nadaljnjih navodil IOOF.
Mobilizirajte ves narod za odpor proti Nemcem, ki bodo verjetno za kratek čas zasedli pokrajino. Nemški fašizem dobiva iz dneva v dan težje udarce na vzhodni fronti in na zapadu. Sedaj ga je zapustil njegov najtesnejši zaveznik — Italija. Italiji bodo v kratkem sledili tudi ostali nemški vazali. Zato v primeru prihoda Nemcev ne zapadajte v paniko, ker oslabljeni nemški fašizem ni več sposoben, poslati k nam velikega števila dobro opremljenega in borbene ga vojaštva. Takoj pričnite z rušenjem železniških prog, cest, mostov, telefonskih naprav itd.«
Nemcj so kljub zagotovilom maršala Badoglia, da hoče Italija ostati na strani Nemčije, predvidevali kapitulacijo Italije. Zato so v Mtlnchenu ustanovili armadno skupino »B« pod poveljstvom feldmaršala Rommla. V drugi polovici avgusta je Rommel ukazal 71. pešadijski diviziji, naj vkoraka v Italijo in tudi s silo, če ho treba, zasede železnice med Ljubljano, Trstom, Gorico ln Vidmom. Divizija, ki je s tremi pešadijskimj in artilerijskim polkom štela okrog 14 tisoč mož, je 26. avgusta prt^ko Trbiža, Podbrda in Ljubljane brez odpora zasedla imenovane proge. Ob italijanski kapitulaciji je 71. divizijo okrepil polk gorskih lovcev »Adrnont« in razni nadomestni hataljoni. Naloga teh nemških enot je bila: zavarovanje prometnih zvez, življenjsko važnih za italijansko bojišče in razorožitev Italijanov.
62.000 proti 6.000
Po padcu Mussolinija so Italijani povečali svojo aktivnost proti narodnoosvobodilni vojski in utrjevali bivšo jugoslovan-sko-italijansko mejo, da bi na njej nudili odpor Nemcem, kot so se obvezali s podpisom premirja z zavezniki. Do tega odpora pa ni prišlo, ker so Italijani že prej dopustili prehod 71. nemške divizije, ker je biLa italijanska vojska demoralizirana in ker so se fašistični oficirji s svojimi enotami pridružili Nem.-cem ali pa se jim dali brez odpora razorožiti.
Belogardistični voditelji pa so ob italijanski kapitulaciji računali na dve možnosti: na zavez-ni-ko invazijo v severnem Jadranu in na prihod Nemcev. Zato so 8. septembra zvečer ukazali delogardistlčiiim postojankam, naj se »moštvo vaških straž v starosti od 18 do 26 let takoj odpravi z orožjem in municijo
javijo kot krajevna varnostna straža, oz. prostovoljna žandarmerija«. Naslednji dan pa je vodstvo bele garde ukazalo, »naj se slovenski gosčarji približajo progi, katero so že Nemci zasedli, ter naj se Nemcem pridružijo.«
Ob italijanski kapitulaciji je bilo v Ljubljanski pokrajini okrog 50.000 Italijanov, okrog 5 tisoč Nemcev ob progi Postojna —Ljubljana, 6.500 oboroženih belogardistov in plavogardistov, narodnoosvobodilna vojska na Dolenjskem in Notranjskem pa je s kurirskimi postajami in oboroženimi aktivisti štela okrog 6.000 mož. Kljub temu pa je narodnoosvobodilna vojska Slovenije s pomočjo nekaj tisoč članov Narodne zaščite in desettisoči pristašev Ob^obooilne fronte v celoti izvršila povelje Glavnega štaba, razorožila Italijane, uničila plavo in belo gardo, se mo.
Hreu 1U leti so onoic v.ete lin-peuaiiitlene Kalije morale položili svoje uro/je preo /j.nagosiav-nimi partizani. Na Kočevskem je bilo zaplenjene med drugim ludi precej sovražnikove artile rije in tankov. Sercerjeva brigadi se Je v Jeseni 1943 motorizirala. — Na sliki: zaplenjene
italijanske tankete pri Ribnici
Osvoboditev Bele krajine in Novega mesta...
Enote NOV so bile ob kapitulaciji Italije takole razmeščene: XIV. divizija je bila na črti Kočevje—Velike Lašče, XV. divizija ob železnici Novo musto— Grosuplje, na črti Kočevje—Žužemberk je bil Zapadmodoler.jski odred, med Žužemberkom in Stražo Levstikov bataljon, v Beli krajini Vzhodinodolenjski odred, drugod pa so bile manjše skupine partizanov, oboroženih aktivistov in goloroko slovensko ljudstvo, ki je pod poveljstvom terenskih odborov Osvobodilne fronte planilo na poraženo italijansko vojsko in jo razorože-valo.
V Beli krajini je Vzhodnodo-knjski odred 9. septembra razorožil celoten 73. polk divizije »Lombardia« in polovil skoraj
vse belogardiste lz Semiča, Metlike, Dragatuša in Črnomlja. V naslednjih dneh pa je s pomočjo ostalih enot razorožil še nekaj bataljonov divizije »Lombardia«, ki so se s področja Karlovca preko Slovenije hotele prebiti v Italijo.
Levstikov bataljon je 9. sep. tembra razorožil močno italijansko posadko v Straži in tako zajyl umik glavnini divizije »lsonzo« v Novem mestu, kjer so Italijani hoteli izročiti NOV le 400 pušk, z ostalim orožjem !pa se prebiti v Italijo. Zato sta \oh 7 zvečer prišla v mesto Franc Cerne-Klement in Zan More, člana okrožnega komiteja Novo mesto ta sklicala rajonski komite mesta in železnice. Ti so sklenili mobilizirati celotno Na-
rodno zaščito, kj naj s silo odvzame Italijanom orožje. V noči od 9. na 10. september se je formiralo in oborožilo pet čet Narodne zaščite, ki so zasedle bloke, čeprav se je v mestu hkrati koncentriralo 900 belogardistov, ki so prav tako hoteli prevzeti oblast. Dopoldne 10. septembra je v mesto vkorakala Slandrova brigada z delom Gradnikove brigade in nadaljevala z razorbževanjem Italijanov, ki so se s težkim orožjem in motorizacijo začeli umikati po cesti proti Straži. Med Stražo irj Kočevjem je bila divizija »lsonzo« v celoti razorožena, novomeška belogardistična skupina pa se je preko Gorjancev prebila do Nemcev pri Zame-škem.
Kapitu latija,
v goščo ter formira oddelke slovenskih goščarjev«, in sicer pet odredov, KJ naj razorože italijansko vojsko in čakajo na prihod angloameriške armade. Starejši letniki pa naj ostanejo v belogardističnih postojankah, kjer »naj se nemškim oblastem
derno oborožila, narasla za tisoče novih borcev in razen Ljubljane ter krajev ob železnici Ljubljana—Rakek osvobodila celotno Ljubljansko pokrajino, ki •je bila preko Kolpe na široki črti povezana z osvobojenim ozemljem v Hrvatski,
•.. Dolenjske in Notranjske
Ostale enote XV. divizije so medtem razorožile Italijane ob črti Mokronog—Trebnje in Novo mesto—Trebnje. Nato so s pomočjo oklopnega vlaka preko Grosuplja prodrle do Rudnika pri Ljubljani in spotoma razorožile vse italijanske garnizone iz divizije »lsonzo« in »Cacciatori delle Alpi«. Hkrati so zajele belogardistične posadke s Čateža, iz Stične, Temenice in Šmarja. UUcgardistične posadke okrog Grosuplja so se po večini razšle, zagrizene! pa so se utrdili v gradu Boštanj, od koder so se po silovitem napadu enot XV. divizije 13. septembra prebili k centralni belogardistični grupaciji na Turjaku, Levstikov bataljon je istočasno zavzel Žužemberk, kjer so se utrdili belogardisti iz Dobrniča, Sel pri Sumiberku in Zagradca. Belogardistična četa iz St. Ruperta in
Sercerjevci v septembru 1943 na Kočevskem
Rakovnika pri Mirni pa se je 10. septembra prebila v Sevnico k Nemcem, ki s° jih s kamioni od-
peljali v Kostanjevico, da so jim ščitili njihovo letališče v Cerkljah.
V Kočevju so fašisti „izročili oblast" 20 belogardistom...
Ker pa niso imeli v mestu ni-kakih pristašev, je prevzem oblasti obstojal v tem, da so belogardisti zastražili italijansko skladišče orožja. Medtem pa so goloroki rudarji in ostali prebivalci Kočevja po navodilih rajonskega odbora OF napadli belogardiste, se polastili orožja, zasedli italijanske bunkerje in bloke ter v mestu vzpostavili oblast Osvobodilne fronte. V istem času sta okrožni komite KPS in okrožni odbor OF na
poti v Kočevje naletela na močno italijansko kolono iz Banja Loke in Morave ter jo razorožila. Fašisti iz Kočevja pa so že opoldne 9. septembra odšli proti Ribnici, kjer so trčili na enote XIV. divizije, ki so tedaj še napadale plavogardiste v Grčari-cah. Po brezuspešnih pogajanjih sta Tomšičeva in Prešernova brigada zgodaj zjutraj 10. septembra napadli obkoljeno italijansko kolono in jo po siloviti borbi v celoti ujeli in razorožili.
V Ribnici so se koncentrirali belogardisti lz okoliških postojank, ki so od Italijanov zahtevali prevzem oblasti in razglasili splošno mobilizacijo, ki ni uspela. Ko pa so Italijani zvedeli za razorožitev kolone iz Kočevja, so se po dvodnevnih pogajanjih 10. septembra popoldne vdali narodnoosvobodilni vojski. Tako je položil orožje celoten. 52. polk divizije »Cac-ciattori delle Alpi«, belogardisti
je pridružilo Nemcem, ki so a pomočjo ljubljanskega škofa pa so zbežali v Dobrepolje in od tam na Turjak. Dne 12. septembra so tudi belogardisti iz Velikih Lašč pred enotami XIV. divizije pobegnili na Turjak, naslednji dan pa so enote XIV. divizije in ZIK) zasedle Dobrepolje, druge enote XIV. divizije pa so osvobajale Notranjsko.
V Velikih Lascah sta jLdvard Kardelj in Dušan Kveder reorganizirala Sercerjevo brigado v motorizirano brigado s tanki, in motorizirano artilerijo. Dne 13. septembra je Sercerjeva brigada napadla Bloke, kjer se je koncentriralo 300 belogardistov z Blok in Loškega potoka, in po kratki topniški pripravi ujela vso belo vojsko župnika Hrena. Z Blok je Sercerjeva brigada odhitela v Loško dolino in po enournem boju ujela 150 belogardistov v glavni postojanki v Pudobu, v celotnem napadu pa uničiLi še jedro belih zagrizen-cev v sosednjem poslopju. Nato je Sercerjeva brigada preko Ma. šuna odšla v Ilirsko Bistrico. Hkrati je Gradnikova brigada na svojem povratku na Primorsko 14. septembra zjutraj obkolila Begunje, Dotoec in Bezuljak. Kljub nemški intervenciji je Gradr.ikova brigada 15. septembra popoldne po silovitem naskoku zavzela to belo trdnjavo, ki so jo belogardisti razglasili za nepremagljivo.
Belogardistične postojanke v Dolomitih so se same od sebe skoraj v celoti razšle, prisilni mobiliziranci v beli gardi pa so se z ostalimi moškimi v množi, cah priključevali narodnoosvobodilni vojski. Na tem sektorju so obstale edino belogardistične postojanke v Rovtah, St. Joštu in na Vrhniki, ki so se z belo-gardističnimi zločinci iz drugih posadk in plavogardističnimi odredi »kraljeve jugoslovanske vojske« pridružili Nemcem.
Na področju Kočevja je na. rodnoosvobodilna vojska razorožila tudi razne italijanske ko. ione, ki so se iz Hrvatske sku-ale preko Slovenije prebiti v Italijo. Dele divizije »Cacciattori delle ALpi« in grupacije »Guar-dia alLa Frontlera« s sektorja Logatec—Stari trg so ob prihodu na Primorsko v glavnem razorožile primorske enote narodnoosvobodilne vojske. Nernci pa so uspeli razorožiti le italijansko posadko v Ljubljani in i!»!ij»o-ske garnizone ob progi LjuUja na—Trst, ki »o jo že prej .i*. sedli.
Medtem so enote XIV. in XV. divizije stisnile obroč okrog cen-tralnt skupine belogardistov in plavogardistov na Turjaku in Zapotoku, ki je šttla 1500 dobro oboroženih mož. V ponedeljek 13. septembra je Prešernova brigada pod poveljstvom Dušana Svare-Duleta prešla v napad in obkolila staro srednjeveško trdnjavo Turjak, ostale enote XIV. divizije pa so obkolile Zupotok. V noči med 15. in 16. septembrom se je okrog 400 mož belogardistične skupine iz potoka s težkimi žrtvami prebilo v Ljubljano in stopilo v izdajalsko službo Nemcem, okrog 250 belogardistov pa je bilo ujetih in pobitih. Dne 19. septembra je okrog 500 borcev Prešernove brigade po enotedenskih srditih bojih zavzelo tudi Turjak, po* slednjo belogardistično trdnjavo, ujelo okrog 700 belogardistov, krog 100 jih pa pobilo im rar.il o.
Tako je narodnosovobodilna Vojska Slovenije osvobodila Dolenjsko in Notranjsko, razoro-
žila Italijane in uničila belogardistične kvislinške formacije. Okrog 2000 belogardistov pa se dr. Rozmana, generala Rupnika in ostalih voditeljev slovenske reakcionarne buržoazije iz teh ostankov belogardističnih vaških straž, Legije smrti jn plave garde ustanovili novo kvislinško formacijo, ki so jo nazvali slovensko domobranstvo. Slovensko domobranstvo je v začetku pomagalo Nemcem predvsem v tem, da jim je pred narodno, osvobodilno vojsko pomagalo čuvati železnico Ljubljana—Rakek in bivšo nemško-italijansko mejo od Ljubljane do Kostanjevice.
Narodnoosvobodilna vojska je pričela načrtno rušiti in un.će-vati železniško omrežje na osvobojenem ozemlju. Popolnoma je uničila železnice Ljubljana— Karlovac, Ljubljana—Kočevje, Tratr.je—Sevnica in Novo mesto—Straža. Naša vojska je porušila vse mostove, predore in večino železniških postaj, da promet po teh progah ni bil razen na manjših odsekih vzpostavljen do konca vojne.
MN02ICEN PRITOK NOVIH PROSTOVOLJCEV IN MOBILIZIRANCEV
Samo iz Ljubljane je s posebnimi vlaki in peš prišlo na osvobojeno ozemlje na Dolenjskem okrog 7000 prostovoljcev, ki so se po večini vključili v brigade. Dne 11. septembra 1943 sta Glavni štab Slovenije in izvršni odbor OF izdala razglas o splošni mobilizaciji • vseh za. orožje sposobnih mož od 17. do 45. leta. Brigade, ki so se v hudih bojih leta 1943 precej skrčile, so se sedaj pomnožile na 1500 in celo 2000 mož, hkrati pa je Glavni štab NOV in POS organiziral več novih brigad m odredov.
Bataljon »Frana Levstika«, za* ščitna enota Glavnega štaba, je prerasel   v 8. brigado »Frana Levstika« pod komando majorja (Naduij. m 6. s.r.j
Severin Šali;
Trije groSov*
Raste v Rogu bukev, raste, liti veje in po t^&hu sence mt&d'ui Ihtov seje.
Zjutraj v rujni zarji
kroinja ji zardeva, j sc-pa razšunii jo . ov slox<ei% dneva.
Raste, bukev, raste, stri korenine, Hmjt ji odpada na m*hi hiazme.
Ko ponoči mesec med zvezdami blodi, bukev prisluškuje: Mar spet četa hodif
Četa, ki nekoč je tu logorovala, tri junake-borce podnjo pokopala.
Zdsumijo veje, rosa z listov kane; mir je v treh grobovih, zvezde v mah so vtkane.
Raste, bukev, raste, spod junaki spijo; na svobodnem vetru Usti šelestijo, *
Jože Stok - Korotan:
akdiijs Šlandrove brigade ¥ Novo mesto
(Iz knjige »Jeklena pest«, ki bo izSla v jeseni v založbi GO ZB NOV Slovenije)
Kaj bi na široko pravil, kako je bilo takrat, ko je udarila med nas novica o kapitulaciji Italije! Saj veste, kako je b:lo: čeprav srno že dolgo pričakovali spremembe v italijanski zunanji politiki, nas je ta vest tako vzradostila, da smo bili prvi hip kakor otroci, ki od sreče ne vedo, kako bi se obnašali. Pa saj ni čudno! Več kot dve leti 60 se Italijani šopirili po naših mestih in vaseh, streljali po hribih s topovi in minometi, po-žigali, ropali in hajkali, zdaj pa nenadoma — kapitulacija!
Vendar moram takoj povedati, da kapitulacija Italije pri nas ni potekala tako idilično, kakor marsikdo misli,
Italijani nam niso kar tebi nič meni nič nosili orožje v naročje, ampak jih je bilo treba marsikje razorožiti s silo. To pa ni šlo povsod gladko in preprosto.
Povedal vam bom, kako je potekalo razoroževanje italijanske vojske v Novem mestu.
Ko je štab XV. divizije NOV in POJ, ki je bil takrat r.a Tre-belnem, zvedel za kapitul iHjo. Je takoj sklenil poslati v No-
ivo mesto parlamentarca, ki naj bi stopil v stik s poveljnikom divizije »lsonzo« in pričel pogajanja o predaji orožja našim enotam.
S tem v zvezi je dobil Simon, komandant Šlandrove brigade, nalog, naj zbere četo prostovoljcev, ki bodo spremljali parlamentarca v Novo mesto.
Prostovoljci so se takoj javili. Med njimi je komandant izbral 2'3 najboljših borcev, postavnih fantov. Oborožili so se z najboljšim orožjem in oblekli v najlepše obleke, kar jih je premogla brigada. Na čelo jim je Simon postavil komandirja Gagoviča. To je bila četa!
Potem je prišel Edo Mihevc Dore, ki ga je štab divizije določil za parlamentarca naše narodnoosvobodilne vojske in mu dal vsa potrebna pooblastila za pogajanja.
Ob petih zjutraj, 9. septembra 1943 je Dore skupno s četo prostovolicev odrinil proti Novemu mestu.
Do mestnega omrežja je šlo kar gladko. Tam pa so jih Italijani ustavili: pod nobenim no gojem  niso hoteli pustiti nase
čete v Novo mesto. Pristali so le na parlamentarca in njegovega spremljevalca. Mahnila sta jo sama in naravnost na sodnijo, kjer je bil štab divizije »lsonzo«.
Ko se je tovariš Dore, po poklicu arhitekt \z Ljubljane, pojavil pred brigadnim generalom,   komandantom pešadijske
vrstah strumno prikorakala pred sodnijo, pripravljena ščititi parlamentarca, če bi bilo potrebno. Četa Je čakala zunaj, Dore pa se je pogajal s poveljstvom divizije, ki je štela okoli 12.000 do zob oboroženih vojakov.
Medtem ko se je v laškem štabu vodilo pogajanje, se je
Siandrovcl na poln.'du
divizije »lsonzo« Guidom Cer-rutijem, ki je trenutno zastopal komandanta divizije Alessandra Maccaria. se je le-ta malone onesvestil. Seveda, pogledal je pravici v oči!
Začelo se je pogajanje.
PrVo kar Je izpnsloval tovariš Dore, je bilo dovoljenje, da sme njegova četa vkorakati v Novo mesto. Četa je v dvojnih
okrog čakajoče čete zbrala pisana množica Italijanov in Novomeščanov. Ljudstvo je pozdravljalo naše borce, jih obsipalo s cvetjem in jim ponujalo cigarete, bonbone in druge dobrote. Le belogardisti al našim borcem niso upali pogledati v oči. Prihuljeno so se potikali okrog ^taba laške divizije In gledali kakor ugrabljeni razbojniki,
Ko' je pozneje vprašal kurir Vanči borce, ali so se dobro najedli, ko jim je ljudstvo ponujalo toliko dobrot, je eden izmed njih dejal:
»Bili smo lačni, toda apetita ni imel nihče.«
Vodja partizanske delegacije Dore ni imel lahke naloge. Pogajal se je z zvitim Cerrutijem, ie-ta pa se je s pomočjo radio postaje istočasno pogajal z Nemci, da bi se z belogardisti vred zatekel pod njihovo varstvo. Zato je razumljivo, da pod nobenim pogojem ni hotel pristati, da bi nam predal orožje. Hotel je, da bi odšla divizija oborožena v Italijo .
Beli in plavi voditelji prav tako niso držali križem rok. Zbirali so vojsko iz svojih postojank in čakali navodila iz Ljubljane. Hoteli so prevzeti oblast od Italijanov, se v mestu utrditi in odbiti morebitni napad osvobodilnih sil. Njihov k6mandant je bil Vuk Rupnik, sin zloglasnega izdajalca Leona Rupnika. Njihova vojska se seveda ni dobro počutila. Kar naprej so hodili »Kristusovi borci« na svojo komando in spraševali, kaj početi, kaj bo z njuni in k~m se bodo rešili. Komandat jih je % vse mogočimi obljubami koma) miril.
Odposlanec belogardistov kapetan Vuk Rupnik, Je večkrat prišel na divizijo »lsonzo«, vendar prj Lahih ni ničesar opra Vil.
Iz previdnosti so belčki kar s silo zasedli utrdbe okrog mesta; marsikje so se hudo sprli z laškimi vojaki in oficirji. Bali so se, da bi Lahi, dotedanji njihovi zaščitniki, položili orožje in se vdali naši narodnoosvobodilni vojski.
Medtem so v Novo mesto prihajali belčki iz St. Jerneja, Skocjana, Bele evrkve, Otočca, Rateža, Stopič in Mirne peči. Seveda so jih na tej poti naše brigade precej polovile. Samo Mirkova četa iz Šlandrove brigade je pri Belj cerkvi zajela nad 40 belih vojščakov.
Italijanski general Cerruti se ni mogel odločiti niti za predajo orožja narodnoosvobodilni vojski, niti za predajo oblasti belogardistom. Upal je pač, da bo našel rešitev v sporazumu z Nemci, ali pa, da si bodo v Rimu izmislili &e kakšno rešitev. Na vsak način je hotel rešiti divizijo.
Idiot prismojeni! Se slep bedak bi pametneje pomislili
Ob sedmi uri zvečer pa so prišli v Novo mesto politični aktivisti, ki jih je vodil sekretar Okrajnega komiteja KPS za Novo mesto Franc Cerne-Klement. Stopili so v stik z našim parlamentarcem in po kratkem raz-i govoru odhiteli v rotovž, kjer 30 začeli prevzemati oblast...
Pred nočjo so se pogajanja končala bre? uspeha. Italijani so pristali le na to, da nam iz. joče 400 stajih francoskih pušk,
in da jih sami prepeljejo na blok v Bučno vas.
Tepci neumni,  ne boste nas preslepili!
V mraku se je Gagovičeva četa umaknila iz mesta in odšla v štab XV. divizije poročat o poteku pogajanj, Dore pa je ostal v Novem mestu in pogajanja nadaljeval.
Ko sem kasneje vprašal tovariša Mahneta, kakšne občutke so imeli tovariši, ki so šli v Novo mesto na pogajanja, mi je smeje, toda zaupljivo odgovoril:
»SU smo res samo prostovoljci. Toda, ko smo se znašli med zeleno množico do zob oboroženih Italijanov, ko smo videli besne belogardiste, ko smo bili med sovražnikovimi tanki, to. povi, minometi in strojnicami, smo prav malo upali, da se bomo še kdaj vrnili v brigado ...«
Pod noč so šle nekatere čete * Šlandrove brigade minirat progo Ljubljana—Novo mesto, da se ne bi skušala laška vojska prepeljati z vlakom proti Ljubljani. Druge čete so delale zapreke in zaseke na vseh važnejših prometnih cestah.
Ponoči so se v mestu vrstili dogodki s filmsko naglico.
Politični aktivisti, ki so 9. septembra zvečer prišli v Novo mesto, so se po obisku na diviziji »lsonzo« napotili v rotovž. Tam so sklicali sestanek Rajonskega komiteja Partije, odbora ■"svobodilne fronte in komande
LNadaij. na 4. str.)
Stran 4
do&enjski list
ste*, n
mesto ob prvi osvoboditvi leta 1943
w liaci nekaterih dokumentov
V poznem popoldnevu 8. septembra 1943 so zvočniki objavili brezpogojno kapitulacijo Italije. Navadni italijanski vojak je dajal duška svojemu veselju z vsemi mogočimi vzkliki in kretnjami ter streljanjem v zrak, oficirji so bili preplašeni, belogardisti mrkogledi in zaskrbljeni. Prebivalstvo Novega mesta pa je navdala odkrita radost. Vse je pričakovalo samo prihoda partizanov in se pripravljalo nar.j. Vsak človek v mestu je vedel za razgovore med vodstvom osvobodilnega gibanja In italijanskim poveljstvom, ki •o bili že n?kaj časi v teku, in vse je pričakovalo, kdaj bo osovražena vojska propadlega rimskega imperija začela odlagati oroije. Kakšno je bilo razpoloženje Novomešcanov v tem času, nam zgovorno pove poročilo OK KPS, ki je 15'. avgusta Javilo CK KPS;
»V mestu je zadnje čase naša
stvar v talcem poletu, da kar masovno zajema ljudstvo. Vidi se to že iz tega, kako radi prihajajo ljudje na kontakte izveo mesta in kako kar stremijo za tem, kdo bo več doprinesel naša osvobodilni stvari. Zato se opažajo tudi veliki uspehi pri nabiralnih akcijah, bodisi v materialu za bolnišnico, ali v prehrani.«
Takoj po objavljeni kapitulaciji je naš Glavni štab poslal poveljstvu divizije »Isonzo« v Novo mesto pismo, ki ga je podpisal Branko Hrast-Jaka Avšič, in v njem zahteval, da italijanska vojska na tem odseku položi orožje pred NOV Slovenije, ki tu predstavlja del skupne zavezniške vojske. Predstavnik britanske vojne misije pri našem Glavnem štabu, znani major Jor.es, je na isto poveljstvo naslovil pismo v angleščini in v njem kot oficielni predstavnik zapadnih   zaveznikov zahteval.
da divizija »Isonzo« položi orožje pred slovenskimi partizani.
9. ki 10. septembra pa so Italijanski vojaki že sami začeli odmetavati orožje in opremo, one, ki so se upirali, pa je razo-roževalo vse: partizani in partizanke, celo civilno prebivalstvo in mladina.
O nekaterih dogodkih 8. septembra zopet poroča OK:
»Javljamo, da smo danes popoldan prevzeli civilno oblast v Straži. Tam smo pustili RK, da organizira vse civilne posle. Mobilizirali smo vse sposobne moške za orožje v Straži In okoliških vaseh. Števila vam zaenkrat še ne moremo poročati. Italijane smo v Straži popolnoma razorožili.
Ob 17. uri smo bili že v Novem mestu ter sklicali RK mesta ter Jim dali vsa navodila za nadaljnje delo. Mobilizirali smo vso zaščito tako, da šteje približno 150 mož. Kar se ni mo-
„V tkwm mestu je prevzela oblast 0. F.
t*
Ko smo prišli v Novo mesto, tmo Imeli najprej sejo z rajonskim in /a k/ii.skiiu komitetom. Dali smo direktive po poslani okrožnici Centralnega komiteta. Nato smo Stopil) v stik s komandantom mti a. Zaščito smo imeli že prej pripravljeno v mestu. Izpust,li srao politične ujetnike, ki Jih j-- lasutp pripravila do tega, oa pume Jo za orožje. Čakali smo, da nam dado orožje tudi karaoinjerji, kakor je bilo dogovorjeno, kar pa je le aelo-ma uspelo. Dobili smo samo nekaj tmnov zaščite med kara-binjerji, po večini so bili primorski Slovenci. Nastopali so zelo surovo ter celo grozili s streljanjem. Bili smo navzoči pri pogajanjih na diviziji, kjer nam je tov. Dore poveaal, da dobimo 4G9 pu 1-, ki jih Italijani pr.peljejo na bucenski blok. Ktr j", bil italijanski general Ccrruti zelo trmoglav, naši zaščitniki niso hoteli čakati ter so si pričeli sami iskati oro/je pri italijanski vojski. Od 8. do 10. ure je bila približno že četa oboro^na. Od 10. ure do Jutra se je oborožile in formiralo že kakih pat čet, katere pa je prevzela komanda mesia ter jih poslala na bloke. Mob.Hziralo se je še ves dan 11. sept. 1943. Sporedno je potekala tudi mobilizacija železničarjev. Ti so zasedli dva bloka na njihovem sektorju, prevzeli službo s tem, dso zastranili magazine, pomagal, izpraznjevati skladišča in pomazali blago nalagati v vagone z«. Stražo, kar se je vse s p. o t zapisovalo.
Sklicana je bila tudi seja na Sreskem načelstvu, kjer sta prevzela oblast od bivše uprave Okrožni odbor OF v Novem mestu in Okrožni komitet. Določilo se Je odseke, sekretarat in rajonski odbor, ki se je nastanil na Katožu. Vpostavljen jc finančni in prehranjevalni odsek, propagandni in kulturni odsek, splošna uprava, saniteta ter vojm referent.
V mestu je dosedaj mobiliziranih pribl, 600 mo.kih, lovari-šice pa so zaposlene s kurirsko službo in pisarniik mi deli. Na železnici je mobiliziranih 160 moških ped oro/Jera, arugi pa so v službi in pr.pravljeni za vožnje.«
V Novem mestu je bilo ta čas silno vrvenje. Glavni trg je bil kar zastavljen z vsakovrstnim orožjem od mitraljezov do topov in tankov. Italijanska vojska je potepeno odšla s svojimi
domačimi podrepniki vred. Trgovine, vsa tri industrijska podjetja in obrtne delavnice so začele obratovati. Zborovanja in konference so bile v polnem razmahu, tiskarna je pričela s tiskanjem prvih letakov, priprav-
ljalo pa se je že tudi izdajanje posebnega časnika. V to so prihrumeli nemški bombniki in mesto se je zavilo v dim, grozo in smrt.
Poročilo OK z dne 16. septembra pravi;
PRVI ZRAČNI NAPAO
»Ob prvem zračnem napadu (14. IX. 1943) so bile porušene popolnoma štiri hiše, deloma prizadetih pa štirideset. Mrtvih oseb je 35, laže ranjenih pa 13. Pri tem prvem zračnem napadu Stuka avionov, ki je bil ob pol-dvanajstih, je sodelovalo šest bombnikov, ki so vrgli 18 bomb. Prt drugem napadu (ob pol treh) je obstreljeval le z mitraljezi en sam bombnik. Žrtve nobene, škode tudi ne posebne. Pn tretjem napadu (ob pol petih) Je bilo samo eno letalo, ki je odvrglo štiri bombe, ne da bi napravile kake posebne škode. Ob prvem bombardiranju so Stuke bombardirale s sto do stopetdesetkilskimi bombami. Pred takimi bombami seveda ni skoraj zaklonišča, saj so se marsikatere stavbe sesule v prah. Pri tretjem napadu pa je odvrgel bombnik bombe lažjega kalibra. Ob prevzemu oblasti sta mestni rajonski odbor in komanda mesta apelirala na prebivalstvo, da napravi vsaj zasilna zaklonišča, in dala navodila za primer napada. Mi smo se držali navodil, da nismo ljudi zadrže-pri u.'iiKu i/, nu-sta jn zato se Je večina prebivalstva izselila v bližnje zidanice in vasi. Rajonskemu odboru Je dana naloga, da pokliče specialiste vseh vrst nazaj, da se obnovi v mestu zopet redno poslovanje.«
Da pa ni bil samo sovražnik, ki je krožil nad mestom, pove isto poročilo v naslednjem:
»Danes nekaj minut pred deveto smo v vasi Zalog pri Prečni opazil] krožiti avion. Krožil Je zelo nizko. Vsi smo bili prepričani, da Je zopet nemški izvidnik, ki Išče žrtve. Nakar opazimo našo trobojnico. Ko vidimo, da se spušča na zemljo za Borštom pri Prečni v bližini potoka Temenice, smo vsi srečni prihiteli na mesto pristanka, da vidimo prvi Slovenki avion. Ko pa pridemo v Prečno, je bilo zbranega že polno radovednega ljudstva in partizanov. s prvim slovenskim avionom je priletel v spremstvu italijanskega aviatičarja-antifašista tovariš Primož (Aleš Bebler), s ka-
terim smo se prisrčno rokovali. Povedal nam Je mnogo, kar je gotovo že tudi vam poročal, o borbah v slovenski Primorski.«
Življenje v mestu po bombardiranju opisuje poročilo z dne 19. septembra;
»Novomeški rajonski odbor OP Je najagilnejši kljub prvi paniki, ki je nastala zaradi bombar. diranja Novega mesta. Mobilizacija Je tu izveuena stoodstotno. Narodna zaščita v mestu posluje sedaj dobro kljub prvemu poplahu. Težava pa Je z organizacijo terenskih odborov, ker se je skoraj večina prebivalstva izselila v bližnjo okolico iz strahu pred ponovnim bombardiranjem. Priprave za volitve \na i^ocevSKi /l> t) so v celoti izvršene. Organizira se sedaj delo na zakloniščih, prav tako se dela na prehrani, ki se bo razdeljevala v nočnih urah in se bo hkrati delala tudi statistika, kje se ljudje nahajajo.
Prvo in drugo bombardiranje (14. IX.) Je zahtevalo 28 mrtvih. Materialna škoda se ne da ugotoviti. Izmed Javnih stavb so bile prizadete najbolj bivše sodišče in pošta ter stara gimnazija.  Popolnoma  so porušene
biilziranega, upamo, da bo Jutri. Razpoloženje ljudstva J« odlično, vse Je navdušeno za nas. Takoj po prihodu v Novo mesto smo stopili v stik z našimi zastopnika na diviziji, s tov. Tinetorn In Dore tom. Po prihodu nase vojske v mesto smo stopili v stik s Primorsko brigado, ter bomo izvršili vsa navodila, ki nam Jih Je dal tov. Matija.
Po zadnjih poročilih, ki smo jih prejeli ob 24. uri, se bela garda nahaja oz. se zbira v žabji vasi in Grmu. Po belih so odrezane vasi Regerča vas, Got-na vas ln Žabja vas.«
Takrat so prišli v mesto tudi že partizani Primorske ln Slan-drove brigade. Prvi komandant mesta je postal Volodja-Vladi-mir Knežević.
12. septembra je OK javil CK KPS:
V Jeseni 1943 bombardirana mestna hiša
štiri hiše, delno poškodovanih pa 40. Popokale so šipe na mnogih stavbah v neposredni bližini eksplozije.
Ljudje so pustil] svoje premoženje v mestu, sami pa so se Izselili. Narodna zaščita pazi, da se ne vrše tatvine. Okrožni odbor OP je izdal odlok, da bo vsak primer tatvine kaznovan s smrtjo, kar zahteva ljudstvo samo. Dela se na vzpostavitvi vodovoda, električne ln telefonske napeljave.
Z razstrelitvijo železniškega mostu ni bila povzročena materialna škoda.
22, septembra pravi poročilo: ^Prebivalstvo se še ne vrača v mesto, tako, da so s tem volitve v Zbor poslancev slov. naroda otezkočene. Vendar se bo moral najti izhod, da se volitve kljub temu izvršijo. Sinoči se je vršila seja Mestnega rajonskega komiteja. Na seji se je sklenilo, da se vse meščane, ki so se izselili, skliče na zborno mesto, kjer se naj izvršijo volitve.
V mestu se popravlja telefon in električni vod. Nekaj električnih in telefonskih vodov že tunkcionira.
20. t. m. so trije nemški avioni v nizkem letu preleteli že. iezniški most in ga najbrže loto. grafirali. 21. t. m. popoldne je nemški avion spuščal letake po mestu in okolici.
Za komandanta mesta je bil imenovan tov. Janko, član KP in član RK mestd/* Za komisarja je bil imenovan tov. Perko, član K.P in RK mesto* Tretji pooblaščenec med komando mesta, komando področja in Okrožne* ga odbora je določen tov. Marko, elan KP in član RK mestdl«
Zaradi novo nastale razvrstitve delovnih sil na železnici, s katero sta bila tov. Janko in tov. Kastelic dodeljena komandi mesta, je bilo po soglasnem sklepu vseh celic in odobrenju RK izvršeno pregrupiranje delovne službe, tako da se je združila komanda postaje s komando zaščite. Sestava je sledeča:
Komandant postaje: Zagore 'jože; namestnik komandanta Setina Jože; pomočnik komandanta Krištof Roman; politkomi-sar Ferfolja JErmin; namestnik polttkomisarja Jazbinšek Avgust; komandir postajna čete Spoljarevič Djuro.«
Podrobnejši vpogled v življenje mesta nam daje poročilo sekretarijata RO OF Okrožnemu odboru OF z dne 23. IX. 1943.
V glavnem izvršuje vse upravne posle komanda mesta v sporazumu z nami; izdajamo samo propustnice civilnemu prebivalstvu preko bloka. Sprejemamo tudi prošnje za podpore, ki Jih rešujemo in jih izplača Mestna hranilnica. -»
V glavnem nam ostaja'politično delo. Razpečavamo propagandni material po mestu in
Pogled na novomeški Rotovž, v katerem so 9. septembra 1943 zvečer predsiavniki Osvobodilne fronte, Rajonski komite Partije in komanda Narodne zaščite Novega mesta prevzeli oblast sroai
do zob oboroženih Italijanov
okolici, kjer so naseljeni Novo-meščani.
Glavno naše delo »o volitve. Končno smo postavili za mesto naslednje kandidate: 1. Rusjan Frnest; 2. Šetinc Lado; 3. Vašič Ivan, 4. Pakiž Silvester, 5. Ferlič Mici, 6. Picek Deša.
Ti so bili včeraj na volilnem shodu na Grmu, ki se ga je udeležilo okrog 120 ljudi, soglasno sprejeti. Volilni shod Je vodil tov. sekretar Hribar, kot gost pa Je govoril tov. Osolnik Bogdan. Udeležba Je bila maloštevilna že v mestu in bo stvar Še bolj borna v okolici, kjer je vse razbe-žano. Zato prosimo v tej zadevi navodil, in to čim prej. Naš predlog je, da se izda proglas, da zaradi izjemnih prilik za Novo mesto kandidacijskih volitev ne moremo izvesti In da zato predlagamo kandidate mi. Volili naj bi se pozneje v urejenih razmerah naknadno.
Poročilo odseka za veze: Odsek za veze dela v vili Jenko, Trdinova 11 (na Grmu).
Poročilo blagajniškega odseka: Dne 18. IX. 1943 Je bil na predlog okrožnega odbora OF postavljen v našem rajonu komisar Mestne hranilnice Ogrin Tone kateremu Je bilo izročenih Lif — 1,174.528,85 (z besedami: en milijon stosedemdesctštirj tisoč petstodvajsetosem, osemde-setpet c).
Ta denar Je bil dvignjen deloma v Mestni hranilnici, deloma pa na pošti. Sedaj je na razpolago rajonskemu odboru za izplačilo podpor ln za izplačila mezd rajonskim delavcem. Vsota 100.000 Lit^se Je stavila na razpolago malim vložnikom, ki lahko dvignejo vloženi denar v nujnih potrebah. Kar Je poštnega denarja pa bo vrnjen pošti
takoj, ko se prične njeno redno poslovanje, ker je ta denar last poedincev, ki Jim Je bil poštno nakazan.
Dosedaj so bile tu Izdane podpore (tri) v skupnem znesku Lir 1000 (tisoč). Izplačan je bil tudi račun pogrebnih stroškov za žrtve, ubite ob priliki bombnega napada.
POROČILO SANITETNEGA
ODSEKA: Razpored dela:
1. Sanitetni referent za R. O. za komando področja: Tov. dr. Ropaš Milan.
2. Zdravnik v mestu: dr. Ropaš Milan.
3. Zdravnika za področje: Tovariša ar. Polenšek Marjan, dr. Kisel Božidar.
4. Farmacevtska služba: Tov. Berkopec Vida.
5. Uradnici: Modic Vladka, Dodič Ana.
6. Bolničarka: Kleindinsi Magda.
7. Kurir; Valantič Lojze.
Iz gornjega je razvidno, da sega delo rajonskega sanitetnega referenta tuci v okrožje oz. poaročja. V ostalem je delo sani .ete zbiranje materiala in oskrbovanje ambulant.
Gospodarski odsek: oz. gospodarska komisija odgovarja direktno okrožni gospodarski komisiji.
Agit-prop in tehnika sta na terenu.
Smrt fašizmu — svobodo narodu 1
Za rajonski odbor OF: Vašič Marjeta Komaj se je življenje v mestu začelo nekako normalizirati, je bil nanj izvršen nov letalski napad. Okrožni odbor OF poroča o tem 5. oktobra;
3.
»Dne 3. oktobra 1943 je ob 17.15. uri prišlo nad Novo mesto 8 Stuka aparatov, ki so sistematično uničili skoro celo Novo mesto od gostilne Ferlič do kan-dijskega mostu.
Vsega skupaj so zmetali kakih 60 bomb, med njimi so bile nekatere težke po 300 kg. Več hiš je skoro do tal porušenih, ostale pa so uničene s tem, da so poškodovane strehe, zmetana iz
tečajev okna in vrata. Uničene so prav vse šipe in trgovske izložbe. Poleg tega je zelo poškodovana tudi mobilna vrednost meščanov, kakor pohištvo, perilo, živež itd.
Po dosedanjih ugotovit vab bi bilo kakih 30 človečkih žrtev.
Polni zadetek je bil na bolnišnico, ki je na polovico porušena, lzpou ruševin so dosedaj izkopali samo štiri mrtve in nekaj živih. Sicer pa Je po mnenju pri. marija pod ruševinami najmanj še 12 oseb. Izkopavanje tukaj n« gre naglo od rok, ker se material sproti zasipava. Med mrtvimi J« tudi zdravnica tov. Stolfa Ve-ruša.
Partizanskih žrtev n| bilo.
Ljudstvo je sicer zelo potrto, vendar v svoji morali ni padlo, ker Je očigledno, da je imel tukaj svražnik namen uničiti popolnoma civilne hiše, k-er tudi sicer ni bilo nobene take ustanove v mestu, zaradi katerih bi bil sovražnik Izvedel bombardiranje.
Propagandni odsek je izdal letak v katerem poudarja brutalnost tega napada na nezaščiteno mesto. Ljudstvo letak povsem odobrava.
Poleg Novega mesta Je spustil
tudi tri bombe v Gor. Straži in pri tem uni.il eno kmečko hišo, v kateri je bila ranjena ena žena. S. F. — S. N.
Za sekretarja: Mišic.«
Odslej so Novomeščani redno zapuščali dopoldne svoje domove in se vračali šele na večer, v kolikor niso sploh raje ostali po zidanicah in okoliških vaseh. (To. oktobra 1043 je 15 novomeT*^ ških pravnikov odšlo na kongres slovenskih pravnikov v Metliko oz. na Suhor, medtem pa je že bila v polnem teku nemška ofenziva ob Kolpi. 21. oktobra 1943 se je začela tudi v dolini Krke. V ropotu nemških tankov, med streli sovražnih brzostrelk in mitraljezov in kriku padajočih partizanov je tega dne ugasnila prva novomeška svoboda.
j. j.
Partizani v Novem mestu ob razpadu Italije
Vsoraiičn e Slandrove brigade
(Na'aiJ. s 3. strani.) Narodne zaščite ter jim dali navodila za. nadaljnje delo. Potem so šli vsi na delo.
Med osmo in deseto uro se je ena o. ta Narodne zaščite že oborožila z orožjem, ki ga je vzeia Lahom. Do jutra so se oborožile se druge čete in začele kar ni lastno pest zasedati bloke. Opolnoči je ljudska oblast že prevzemala hranilnico m tudi mestno občinsko blagajno.
Iz zaporov sc bili izpuščeni vsi polit^ni jetniki!
Po polnoči se je v rotovž preselil tudi parlamentarec Dore, ker jc na diviziji »Isonzo«, spričo vesti, da na.-e enute v okolici Novega rn s: a, posebno pa še v Straži, razoi orjejo iialijat.sko vojsko, p:i k) nalone do streljanja. G/l : al Ccrruti je iu.ol p3Č še A'cdr.o zahrbtne račune -z oboro5rno divizijo, za vsakn ceno, pro ii se v Ital.jO!
Cez noč so se glr.vne sile Slan. diove bT:;!-'df premaknile do Mačkovca in od »srn krenile proti Novemu mestu.
Zjutraj so posamezni oddelki brigade pi*,,il| do blokov ;n za-čeli s sMo raeoroževsiii Icnll; .ne. V Bril-im -o se že polastili prvih tnov m < pometo v, strojnic m streliva J
Okrog Novega mesta pa so prasketale puške, tam nekje je grmelo. Lahi so dajali duška svoji togoti nad porazom.
Potem se je Dore, po neuspešnem pogajanju z laškim avtomobilom odpeljal v Glavni štab NOV in PO Slovenije. Nenadoma se je iz Straže vrnil avto z razvito slovensko zastavo. V r.jem so se poleg Eda Mihevca-Doreta peljali sekretar Izvršnega odbora Osvobodilne fronte Slovenije Boris Kidrič-Peter, namestnik komandanta Glavnega štaba NOV in PO Slovenije Jaka Av-šIč-Hrast, angleški major VVil-liam Jones in aktivist Jože Ma-zovec. Italijani so se umaknili avtomobilu in začudeno gledali za drznimi voditelji slovenske ljudsk: vstaje.
»Oštja, komunisti!« so vzklikali.
Avto »e je ustavil pred po. veljstvom hiške divizije. General Cerrutl, človek majhne postave, se je tresel ko ščene in si od nervoze grizel ustnice. Naša delegacija se mu je predstavila in novedalo, čemu je prišla. Ponudil jim J. seiWe, nato pa poklical nekaj višjih oficirjev in a d Jutam.*.
Visoko lludftko odposlanstvo je uvodoma poudarilo, da je Italija kapitulirala, da nI vredno zoper-Itavljatj «e narodnoosvobodilni vojski in da naj se zavedajo, da
so s tem, ko so kapitulirali, postali sovražniki Nemcev. Vojska lahko obdrži orožje, če se hoče skupaj z NOV Jugoslavije boriti proti Nemcem. Ca tega noče, naj položj orožje. Ce tudi na to ne pristane, bo slovenska vojska začela napadati.
General Cerrutl se je umaknil na posvetovanje s svojim šta. bom. Ves potrt in nervozen se je vrnil.
Dejal je, da priznava narodnoosvobodilno vojsko in da ji daje priznanje za njeno hrabrost in sposobnost, vendar ne more sprejeti nobenega predloga, ker še ni dobil zadevnih navodil. Pristavil je, da bo poiskal zvezo in potem odgovoril. Naša delegacija ga je hotela pregovoriti, naj se vendar spametuje, toda /.uman.
Zato je tovariš Jaka Avšič poslal nalog našim vojaškim enotam, Slandrovi in Gradnikovi brigadi, naj energično pritiskajo na Italijane: naj jih obkoljujejo, razorožujejo In tudi propagandno vplivajo nanje.
Po usp lih razorožitvenih akcijah v Novem mestu jn njeni okolici se je Cerrutijev položaj spremenil; dejansko je postal general brez vojske in moral je s svojim Atatom kloniti.
Nenadoma je italijanski poveljnik, ki mu je svoj čas od laške  nadutosti rastel greben,
zdaj pa je bil tak kot plesniv krhelj, klaverno nastopil kot prosilec: slovenska delegacija naj dovolj italijanskemu ešalo-nu premik iz Jugorja v Novo mesto. Kazno je bilo, da nameravajo Lahj koncentrirati svoje sile v Novem mestu, kakor so to storili belogardisti.
Naši parlamentarci seveda niso ugodili laškemu generalu, ki je tekal po sobi, si pulil lase in tarnal:
»O manama mia! Kaj bo z Italijo? Kaj imam od tolikih let vojskovanja? Kaj bo z nami, kaj  bo z Italijo? ...«     . J
Tako je krilil z rokami, kako* bi molil Alaha. Vse skupaj je bilo cirkuško in sila smešno. Cerruti se je začel v dnu srca zavedati, da je italijanska zmaga res splavala po vodi. Vendar še vedno ni hotel podpisati pogodbo o kapitulaciji svoje divizije. Se vedno je imel svoje račune. Iz Karlovca je pričakoval pomoč, tiste fašiste, ki so jih naši bor. ci Že razoroževalij
Ura je odbila devet! Zdaj je čakanja dovolj!
»Naprej! Novo mesto mora biti osvobojeno še danes!« je poveljeval komandant Slandro-ve brigade.
Bataljoni z Rtstavo na Čelu st'timno korakajo v Novo me. <no. Trdi koraki odmeva io v medlo jpsen^ko jutro Na ftfl.U brisfide jezdit* komandant SI mon in komisar Ciril.
To je bilo 10. septembra 1943 ob pol deseti uri.
Množica meščanov navdušeno pozdravlja osvoboditelje ter jih obsipa s cvetjem in darili, jim maha z rokami, vzklika in se veseli zmage naše vojske ~ svobode.
Toda zdaj nI časa za Izražanje čustev. Čete se urno razi-dejo in začno razoroževati italijanske vojake. Italijani, še včeraj tako mogočni in oholi, so ponižni kakov psi. Ni je bolj klavrne stvari na svetu kakor premagan Italijan!
Kupi orožja rastejo, razoro-ženi It;-'lij.*'ini pa se pes* a v! ir-io v vrsto. Skupina za skupino prihuljeno odtava po cesti proti Straži, kamor se je že umaknilo nekaj oboroženih Lahov in večina belogardistov, in naprej proti daljnj Italiji.
Medtem   ko   sta Slandrova
brigada in del Gradnikove korakali v Novo mesto, se je general Cerrutl sesedel In postal ponižen. Prosil je še, naj partizani vsaj njegovim oficirjem pustijo pištole, češ da to zahteva mednarodno vojno pravo. Odgovor parlamentarca Doreta je bil:
»Vi se niste vedli pri nns kot vojaki, ampak kot zločinci. Za. to vam ne pustimo orožja.«
Tovariš Jaka Avšič pa )| ukazal našim enotam: »Na vsak način, ttidj za ceno naših žrtev, razorožiti vse!«
In to povelje se je izvršilo.
Izjeme so bile le pri tistih Italijanih, ki so se odločili ostati v naši vojski. To so bili v glavnem artilerci ln minome-talci, ki so ostali kar pri svojem orožju.
Omenil sem, da se je nekaj
oddelkov laške vojske z orožjem in večidel z motornimi vozili umaknilo proti Straži še pred vkorakanjem brigade v Novo mesto. Te oddelke so pozneje naše enote v Suhi krajini energično razorožile, z motorizacijo pa tako in tako niso mogli naprej, ker smo jim že prej prekopali in zasekali vse ceste.
Za Italijani so se vleklj belogardisti, poparjeni, osramočeni, opljuvani, zaničevani... Sprva so se nameravali prebiti po dolini Krke do Ljubljane. Toda zbali so se naše obkolit, ve, zato so že prt Jurk{ vasi zavili na levo ln izginili proti Gorjancem. Od tam so se nameravali pvebitf čez mejo In se zateči v varstvo k Nemcem.
Do opoldne so bili v Novem mestu že vsi Italijani golih rok. Z;»d'rvje niibnve trume so se valile proti Soteski,
Tu in tam si videl za laško k'i'on,) kHfcŠWi poV^arienn slovensko dekle. Žalostno ka. kor mesla so se nekatere vlekle za svojimi zaščitniki, ki so jim v najhujših dneh n.i??«a naroda prodajale svojo ljube-
zen in dekliško čast. To je bilo
takrat, ko so bili laški fašisti prepričani, da bodo gospodovali precejšnji skorji sveta. In sedaj?! Kaj pomenite, potepeni volkovi?
Popoldne je bil na trgu pred rotovžem partizanski miting, ki se ga je udeležilo malone vse novomeško ljudstvo. Celo tisti, ki so bili dotlej izraziti simpatizerji bele garde, so prišli. Na mitingu je bilo več govornikov, med njimi tudi Boris Kidrič in dr. Mc-trd Mikuž. Po mitingu je bilo vse mesto poL no veselega rajanja in prešernega vzklikjnja.
Ta dan se je vršila tudi mobilizacija vseh moških od 18. do 50. leta starosti. Vsi so bili takoj oboroženi z modernim orožjem. Tako se je brigada hitro večala«, večala se je redna slovenska vojska. V Sloveniji je bilo v skupnem, na podoben način, Pa tudi z borbo, povsod pa s silo, razoroženih šest italijanskih divizij. Razumljivo je, da .«0 se naše brigade moderno oborožile z lahkim ln težkim orožjem.
Naslednji večer je bil ▼ prosvetnem domu v Novem mestu spet miting, kjsr je nastopil tudi pesnik Matej Bor. Ljudstvo je navdušeno vzklL kalo in ploskalo. Po mitingu je bilo ljudsko rajanje s plesom. Mrožica je bučala v prešernem veselju.
OB DESETI OBLETNICI
osvoboditve taborišča na Rabu
Proslava desetletnice prve osvoboditve otoka Ra ba, osvoboditve interniranih iz rabskega taborišča ter formiranje slovenske partizanske Rabske brigade, se bo na Rabu začela z otvoritvijo posebne razstave, ki jo v domu »Partizana« v mestu Rabu pripravlja OLO Rab. Na njej bo poseben oddelek, posvečen koncentracijskemu taborišču. Ta oddelek pripravlja »Rab-ski odbor« pri GOZB v Ljubljani. V nedeljo 13. septembra pa bo na pokopališču v Kamporu velika spominska svečanost ob prisotnosti predstavnikov naših najvišjih forumov ter vojaških in civilnih oblasti.
Tisoči Slovencev in Hrvatov bodo ta dan obiskali kraj, kjer so trpeli sami ali so trpeli in umirali njihovi dragi in prijatelji. Tudi iz naše Dolenjske bo premnogi pohitel tja, da obnovi spomine in počasti . pokojne, katerim je GOZB v Ljubljani po načrtih arhitekta E. Ravniharja dostojno uredil zadnji dom ln jim postavil spomenik.
Ne bo odveč, da naš list ob tej priliki oživi Dolenjcem ln drugim spomin na dogodke pred desetimi in več leti, ki so otok Rab, ta čudoviti biser severne-.ga Jadrana, takrat prikazovali našim ljudem v mračni in pošastni luči Dantejevega Pekla. Pa ne samo prikazovali. Tisoči so ga v brezmejnem trpljenju tudi doživljali in v njem umirali.
Kdaj in zakaf je nastalo taborišče na Rabu?
Zgodnja pomlad leta 1942 Je prinesla tako močan razmah partizanske aktivnosti, da so neorestano rastle nove čete in
marca 1942 te operacije v osrčju države začele, je bil v Sloveniji končan prvi veliki poizkus italijanske vojske, da
tj«..i    UM.IkJ. ju
bataljoni in so se napadi na železniške proge, na posamezne posadke in na kolone italijanskih vojakov množili iz dneva v dan. Vse to je okupatorja vedno bolj vznemirjalo in ker je enak dvig kot v Sloveniji doživljal tudi ves ostali jugoslovanski osvobodilni pokret, so zato združeni okupatorji z domačimi pomagači vred začeli z veliko, po Številu že tretjo ofenzivo proti osrednjim silam NOV v Bosni, Hercegovini in Crni gori, ki se je v poletju nadaljevala tudi v Sloveniji. Ko so se nekako v sredini
zaduši uporniško gibanje. Bile so to tiste znane akcije, naperjene predvsem proti Ljubljani in ljubljanskemu prebivalstvu, kjer in med katerim je okupator pravilno slutil organizacijsko jedro in vodstvo, vsega našega osvobodilnega pokreta ter močan vir političnih kadrov, borcev in oskrbe za nje. 15. marca so bile te čistke zaključene in italijansko vojaško poveljstvo je uradno sporočilo nadrejenim, da je bilo v tem času aretiranih 878 moških, ki so bili zadržani deloma v sodnih in vojaških zaporih v Ljubljani, po
večini pa odpeljani v prvo koncentracijsko taborišče za politične internirance v Cigi-nju.
Ta čas je Robottl, poveljnik XI. armadnega korpusa, snoval načrt, po katerem naj bi vojska do kraja zatrla slovensko partizanstvo. Načrt je imel naslov »Piano Primavera — Načrt Pomlad«. Po njem naj bi se male posadke na podeželju umaknile v večja središča in iz njih vršile ponavljajoča se čiščenja na svojem področju, med tem ko bi večja vojaška enota pod poveljstvom enega izmed divizijskih komandantov operirala kri'em pokrajine In uničevala partizanske bataljone in odrede.
Prav ta čas pa je tudi Glavno poveljstvo slovenskih partizanskih čet na pobudo in zamisel tovariša Krištofa — Edvarda Kardelja Izdelalo operacijski načrt, po katerem naj bi novoustanovljene Grupe odredov Izvršile osvoboje-nje večjih predelov Slovenije na Dolenjskem, Notranjskem. Gorenjskem in Štajerskem ter vpostavile njih medsebojno povezanost.
V izvajanju tega načrta so slovenski partizani s sodelovanjem hrvatskih za prvi maj 1942 osvobodili Brod na Kolpi, s čemer nastaja veliko osvobojeno ozemlje na Dolenjskem in Notranjskem, ki z osvoboditvijo Iga pod Krimom 17. maja 1-942 sega že prav do vrat Ljubljane. Male italijanske posadke na podeželju se sedaj niso več umikale v večja središča le po načrtih generala Robottija, ampak so se morale pod pritiskom partizanskega orožja neprostovoljno in z begom reševati v večja naselja, kot je to n. pr. storila italijanska posadka v Žužemberku 13. julija 1942.
Ta nepričakovana ofenzlv-nost in razmah partizanskega pokreta je zmešal Robottiju račune in načrt Primavera je bil opuščen. Robotti se je celo v Ljubljani sami čutil ogroženega in je pričakoval, da bodo partizani napadli tudi Ljubljano, in da bo istočasno v njej izbruhnil upor. Zato so v Ljubljani začeli z vso naglico Szpraznjevati zapore in politične jetnike prepeljavatl v Italijo, aretirane osumljene pa začeli odpeljevati v nova koncentracijska taborišča v Gonars, v Monlgo prt Trevi-su in v vojašnico Chiesa nuo-va v Padovi.
lahorisce — muci lisce
IVacpt o izselitvi vseh Slovencev
Namesto propadlega načrta Primavera je sedaj Robotti skupno s svojim neposrednim komandantom generalom Roatto snoval novi, vse obsežnejši načrt za izvedbo vojaških operacij v Sloveniji.
8. julija 1942 Roatta naroča Robottiju izvršitev in vodstvo oboroženih akcij, ki naj zadenejo v živo ne samo vojaške formacije narodnoosvobodilnega gibanja, ampak celotno slovensko prebivalstvo. V teh navodilih je že veliko govora o množičnih internirali jih vseh prebivalcev posameznih predelov pokrajine, kar se je kasneje stopnjevalo celo do načrtov o izselitvi vsega slovenskega prebivalstva sploh in o poselitvi Ljubljanske pokrajine z Italijani. In tem načrtom naj bi v prvi vrsti služilo taborišče na Rabu. Množično interniranje slovenskega prebivalstva naj bi se izvrševalo vzporedno z veliko ofenzivo italijanske voj-
ske proti partizanskim bataljonom in odredom. V ta namen sta bili XI. armadnemu korpusu ki je z divizijama Isonzo in Granatieri di Sar-degna ter graničarjl štel 42.146 mož, in oficirjev, poslani v pomoč še diviziji Cacciatori delle Alpi in Macerata s skoro 24.500 vojaki ter nekatere manjše enote V. armadnega korpusa in fašističnih legij. Tako je v ofenzivi, ki se je pri nas začela 16. julija 1942, sodelovalo nad 71.000 mož italijanske vojske.
Vzporedno z operativnimi načrti za italijansko vojsko so pripravljali tudi obsežne ukrepa proti civilnemu prebivalstvu, katerega je bilo treba odganjati v internacijska taborišča. Ker so bila dotakrat-na za to premajhna, je poveljstvo 2. armade na Sušaku začelo pripravljati novo veliko taborišče. 30. junija 1942 je Roatta brzojavno obvestil XI. armadni korpus, da priprav-
ljajo na enem izmed Jadranskih otokov taborišče, ki bo lahko sprejelo do 20.000 in-ternirancev, 8. julija pa že sporoča, da bo to taborišče na Rabu.
Za taborišče so Izbrali del polja v Kamporski ravnici med Evfemijskim zalivom in malim gričkom, imenovanim Muntež, ki nekako razpolavlja polje med Kamporskim - in Evfemijskim zalivom. Ker so pričeli postavljati taborišče šele tik pred velikimi vojaškimi operacijami v Sloveniji, so mogli do prihoda prvih Internirancev urediti le zasilna upravna poslopja In barake za posadko, za internirance določeni prostor pa so samo ogradili z bodečo žico, posekali v njem nekaj vinogradov In koruznih polj ter na njih razpeli male šotore, v katere so natrpali po šest ljudi.
Član Vrhovnega sodišča L RS, Silverij Pakiž, ki je bil med prvimi interniranci na Rabu, je v svoji knjižici »Rab«, Izdani In natisnjeni že leta 1944 v »Partizanski tiskarni« na svobodnem Rogu. takole opisal taborišče:
»Ze lego taboriSČa so Izbrali italijanski fašistični oblastniki na tem otoku tako, da je bila z '»žirom na klimo ln druge okolnosti usodna za internirance. Nahajalo se je v ravnini na koruznem polju In peščenih, vlažnih mivk^stih tleh. Kjerkoli so kopali preko enega metra v globino, so naleteli na vodo, mestoma že na pol metra. Taborišče julija 1942, ob prihodu prvih Internirancev, sploh ni bilo pripravljeno za svoje namene. Z ljudmi so spočetka postopali kot s psi. Oddellli so očete od družin. Nihče ni smel niti pogledati iz šotora, sicer je zapel bič po njegovem hrbtu.«
27. julija 1942 so v to taborišče privedli prve stotine interniranih mož, žena in otrok in ni čuda, da so že po enem tednu začeli umirati prvi otroci in stari ljudje, ki so jih do 25. avgusta pokopavali še na pokopališču pri samostanu Evfemiji, od tega dne dalje pa na lastnem taboriščnem pokopališču.
Kot so se vse bolj ln bolj širile operacije italijanske vojske v Ljubljanski pokrajini in Cabarskem okraju, tako se je vedno bolj in bolj polnilo taborišče z bednimi izgnanci, ki dostikrat niso mogli s seboj vzeti niti najpotrebnejše obleke. Nad njimi pa se je znašel ves bes fašističnih podivjancev. Joža Pahor je 1. avgusta 1950 v »Književnih novinah« objavil članek o Rabu z naslovom »Tragom fašističkih zločina«, v katerem pravilno ugotavlja:
»Oborožena fašistična tolpa, ki je tu mučila nesrečne žrtve, je bila do jedra ' orumpirana; divjala je in trgovala z živežem, ki je bilo namenjeno in-ternirancem. Beseda kruh je dobila za izmučene in izčrpa-
ne ljudi strahoten pomen, pomen življenja in smrti. Cinizem mučiteljev je iz te besede skoval psovLo »cruchl« (kru-ki). S to psovko so zasmehovali bedne in umirajoče, ki so s posinellmi ustnicami prosili vsaj za mrvico — kruha.«
Pokojni pesnik Igo Gruden, sam rabski interniranec, pa je v pesmi »Umirajoči«, napisani v taborišču in posvečeni vsem, ki so za vedno ostali na otoku, pel:
Ko pal je mrak na
domovino, po vseh vaseh so jih lovili in sem gonili kot živino; ker so svoj rodni dom
ljubili, umirat so na Rab prišli.
Jesenski in zimski meseci 1942, ko je bilo v zasilnem in nezadostno opremljenem taborišču natrpanih preko 15.000 ljudi od novorojenčkov do de-vetdesetletnih starčkov in stark, so bili najhujši. Umrljivost je dosegla na dan tudi število 89 in več.
Popolni neuspeh tretje okupatorske ofenzive, ki se je končala 4. novembra 1942, in veliki preokreti na svetovnih bojiščih ter ponoven porast partizanstva pri nas, ki se z novoustanovljenimi brigadami že razrašča v narodno osvobodilno vojsko Jugoslavije in prehaja v ofenzivo, je italijanskim oblastnikom vendarle naganjalo nekaj strahu pred bodočo odgovornostjo. Začeli so z razseljevanjem Internirancev predvsem v taborišča na Reki, v Gonarsu, Monigu in Višku.
uabski oikostnjati garajj (risal Si. JtiotkO)
Osvoboditev
^Kupina nr*»tsjun pur uhanov v laus&oui pristanišču
Z lakoto  ln  splošnim pomanjkanjem so fašisti ubijan na Ra bu tudi slovenske otroke (risal SI. Hotko)
Za primer le morebitne zmage, seveda nemškega orožja, pa so Italiani z interniranci poleg starega taborišča gradili obširno novo in trdno zidano taborišče, v katerem so bile poleg cerkve predvidene tudi učilnice za otroke, kot nam to spričujejo ohranjeni originalni načrti. In skozi to taborišče bi v primeru Musso-linijeve in Hitlerjeve zmage moral prav vsak Slovenec iz italijanskega okupacijskega področja. Kdor bi se ne uklonil, bi končal na pokopališču, ostali pa v kdo ve katerih prekomorskih kolonijah.
Število internirancev na Rabu se je v aprilu 1943 ustalilo nekako na dva tisoč do dva tisoč dvesto oseb, med katerimi je bilo kakih 500 Hrvatov, ostali pa Slovenci. V posebnem delu taborišča so bili internirani tudi Judje iz Hrvatske, Bosne in Dalmacije. Rab je ostal vse do konca najhujše taborišče in so vanj kazensko pošiljali tudi iz drugih taborišč tiste, ki so jih hotele taboriščne uprave posebej kaznovati.
Kot pa vse vojaške operacije italijanske vojske niso mogle kljub množičnim pobijanjem in interniranjem ljudi ter požiganjem vasi zlomiti partizanstva, tako vsa nasilja niso mogla zlomiti tudi upornega duha rabskih internirancev. Naj je zloglasni italijanski poveljnik taborišča, podpolkovnik Vincenzo Cuiuli še tako divjal, naj so plačani ovaduhi, kot znani izdajalec Mohar, še tako zalezovali naše ljudi, tajna organizacija Osvobodilne fronte se je v taborišču vedno bolj širila in zavest skupnosti med internirane! se je dvigala. V februarju 1943 so bili izvršeni že prvi začetki za osnovanje posameznih osnovnih vojaških enot poznejše Rabske brigade. Kmalu so bile vpostavlje-ne tudi zveze z Narodnoosvobodilnim odborom v mestu Rabu in Okrožnim komitejem za Rab in Pag.
Padec Mussolinija 25. julija 1943 je bil prav vsakemu otipljiv znak bližnjega poloma Italije in osvoboditve, organizacija pa je bila že tako močna, ia je taborišče sprejelo to dejstvo v največji disciplini in se ni dalo zavesti dc kakšnih demonstracij.
Tudi kapitulacijo Italije 8. septembra 1953 je taborišče sprejelo mirno in povsem zaupalo svojemu Izvršnemu odboru, ki je takoj prevzel upravo taborišča v svoje roke, začel vojaško organizirati internirance in pripravljati povra-tek v domovino.
O tem delu nam govori nekaj dokumentov, ki so se rešili v današnje dni. Kako zmedeno in v strahu je bilo italijansko vojaško poveljstvo na Rabu, dokazuje poročilo IO taboriščne organizacije OF, izdano 9. septembra 1943 zvečer. V njem pravi:
»Rabski poveljnik je popoldne zaželel pogovor z našima zastopnikoma. Prišel je * vsemi starešinami. Premagal je v sebi strah, ki ga je imel pred nami in nam je dejansko dovolil vse, kar nam je opoldne odbil. »Saj ne vemo, kdo je naš prijatelj In kdo sovražnik«, je obupno zaklical. Našim stražam je dal že zdaj puške v roke, da bi ga mi branili pred vsakim sovražnim napadom. Priznal nam je, da je reč s spiski za domov bila le mamilo za upanje »na boljše dni«. Dopovedoval nam je, da se ne bodo Italijani nikoli borili ne proti Slovencem, nc proti  Hrvatom,  kaj šele
• • •
9. septembra 1943 so se ▼ partizanskem Novem mestu ra/.cve-tale rože. Vse ulice in ceste so nemirno valovile. Polentarji so metali čelade v jarke in ponujali riž in makarone. Za lire.. V lire to horeli pretopiti vse, kar bi ne mogli nesti v madre d'Italijo. »Sinjorine« so si brezglavo pulile lase, kakor bi slutile, kako bodo kmalu partizanske škarje stri-gle navite kodrčke v obcestni prah.
Beli »o čutili, da takega neurja Tse doslej še ni bilo in stra.i jim je silil v kosti. Trpali so se v bunkerje m spet lezli na svetlo, po-tc".u pa se klavrno vlekli za Italijani proti Straži in od tam v hoJto, nekateri pa proti Krškemu, Nemcem v naročje.
»Nikdar nisem hodil dopoldne ▼ ošcarijo, a takrat so mi ljudje rekli, naj gremo gledat, kako se Lahi vlečejo po cesti. Gledati« OTIO ialostno procesijo skozi okno Novakove gostilne ob Rorov/u in takrat sem zsv>il za belčki, ki so mar?ira'i za njimi: »Le bežite za Italijani, belčki, dokler je Se čas«. Precej nas ie stalo na oknu in jim ▼pilo zadnie pozdrave, potem pa me jc nekdo naznanil;  kaj vem
kakšni tiči so Je bili v gostilni in kdo je iztegnil jezik, da so me poslali v nemško internacijo.*
Stari More se razgreva ob ^spo-minih. Tri sinove je dal v partizane. Beli so ga vsako drugo noč metali iz postelje. Gregorčič in Povše, ki sta po vojni pela v Ameriki že novo mašo. sta nekega večera zagrozila njegovi ženi, da bo čez pol ure plavala njena glava po Krki. Bilo je to komaj nekaj večerov po tisti strašni noči, ko so beli pobili Valantiče-ve. — Zato ni čudno, da je povedal zločincem v obraz, kaj o njih misli.
Na Drski so ljudje 9. septembra videli prvega Motohovega Toneta, in bi ga od veselja skoraj raztrgali. Motohova hiša je dala pet partizanov. Potem šele so prihajali v Novo mesto prvi partiza-ni. Utrujeni, izčrpani, in vendar odločni so z dekleti, tereakami in ilegalnimi delavkami prevzemali magistrat v oblast. Sonja I.avri-čeva-Robič je bila zraven in pripoveduje:
»Na komandi mesta smo dobile letake. Proglas za meščane. Nabile naj bi jih v novomeški bolnišnici,  Tocjj^ vse od Kandijskega
mostu do bolnice so bili postrojeni oboroženi legisti in naju motrili izpod čela. Iznenada je nekdo zavpil: .Poglejte jih partizanske pr.....' S puškinim kopitom
je zbil Stritarjevo Majdo, ki je stala ob meni, na tla in bi jo ubil, če bi Italijani tega ne preprečili.«
Spomin se ji spet zastre, potem še pove:
»V pisarni dr. Vebleta smo si uredile mladinsko sobo, vedele pa nismo, kaj je za železnimi vrati ob strani. Naprosile smo partizane, vedevejevce iz Križati je, naj nam izbijejo zapahe in so jih. Naenkrat smo bili sredi domobranske literature, a čeznjo je bila razprostrta nemška zastava. Tako smo zvedele, daj se bodo obesili legisti Nemcem za vrat.«
Drupi dan točno ob šestih je zatulila sirena in Italijani so se izpred kandijske bolnice napotili proti Straži, Dvoru, Ljubljani in naprej po cesti proti madre d'Ita-lia. Za njimi se je vlekel trop norih punčar, ki so prodale svojo čast in svoje slovenstvo za .sladke besede »mia bella signorina« in 73. nekaj »romantičnih« večerov s tujci ob zeleni Krki.
Tovariš Papež, znan predvojni naprednjak in po 1943. letu partizan, pripoveduje, kako iz domobranskih hiš niti miši niso lezle n.i sveilo v dneh, ko je Novo mesto   proslavljalo osvoboditev.
Novomeščanom so dogodki v septembarskih dneh pred desetimi leti živo pred očmi. Se zdaj se spominjajo govora Angleža Jonesa na Glavnem trgu, ki je pozdravil osvoboditev mesta ▼ angleščini, toda navdušenemu prebivalstvu je na koncu govora zaklical edini
slovenski stavek, ki ga je do potankosti obvladal: Smrt fašizmul Morda Novomeščani 9. septembra zvečer še niso slutili, da je kapitulacija Italije šele začetek krvavega konca okupatorjeve oblasti, bili pa so odločni, da se bodo borili do zmage.  Zato ni
čudno, da Nemci in legistl, ki so se med tem prekrstili v domobrance in vdrli v Novo mesto v oktobru, niso našli rož, ne partizanskih družin, ampak le na pol razpadle, zbombardirane, zapuščene hiše in puščobo po cestah.
... Kdo nam zemljo ukrade?
9. september je tudi v Črnomlju mogočno odjeknil. Partizanska Bela krajina se je odela v rože in odslej niso okupatorji nikdar več nekaznovano stopili na naše prvo osvobojeno ozemlje.
Fahjanova mati |e dala v partizane štiri sinove. Lojze je že prve dni italijanskega gospodo-vanja odnesel štiri puJke iz zastraženega skladišča, toda nekdo ga je izdal; zaprli so ga, sodili, toda iz zapora je ušel, preplaval Labin jo in šel v partizane. Kot komandir prve belokranjske partizanske čete je padel na Gornjih Lazih sredi svojih fantov že prvo jesen vse-Ijndskcga upora, v novembru 1941.
Fabjanovi materi je internacija vrisnila globoke brazde v čelo in obraz. Tri mesece Raba, devet mesecev Gona na. Toda niso ie srrli. Dočakala je dan, ko so Lahi metali puške v Lahinjo in trepe-
tajoči izpraševali, kod Je najbližja pot do Reke. Pripoveduje:
»V vinogradu smo bili. Grozdje je bilo že zrelo in breskve. Prepevali smo. ko smo se peljali v naš Črnomelj, na cestah pa so nas beli ustavljali in praznili vozove. Natrpali so nas v šolo. NiAno vedeli, kaj nam hočejo, toda naenkrat je nekdo prinesel vest, da je Italija kapitulirala. Nihče nas ni več stražil. Beli so zginiti kot kafra. Ves Črnomelj je bil kot roj čebel, a Italijani so hiteli čez Dobliče proti Kočevju, kot bi jim Sorelo za petami.«
Tudi Starihova Rozalija se živo spominja sepremberskih dni v Črnomlju:
»Oficirji so divjali in jokali od jeze, vojaščina pa je streljala v znk od veselja in stresala mak.i rone v jarke.  lepi beli oficirski konji so se podili prazni po ce-
stah; vse je Šlo križem kražem. Italijanska .vojska je vse prodajala, precej jih je pa tudi trepetalo in so ljudem metali odeje zastonj v naročje, samo da bi se jim prikupili. Toda korruj smo Črnomaljci prišli do sape, so bile ceste že prazne in le tu pa tam se je še gugala kakšna zelena čelada v cestnem prahu. Prišli niso daleč, 2 km iz Črnomlja, do vasi Kočevje. Tam so jih prestregli naši in jim pobrali vse, kar je dišalo po orožju.«
V Črnomlju so sredi ustvarjalnega dela, ki rad briše spomine na težke medvojne dni, ko je na sleherno kljubujoče čelo merila puškina cev. Toda 8. in 9. september DOSTI črnomaljcem vseeno velika spominska dneva, ki sta ored desetimi leti najvišje raz-ol.imtela vero v zmago in svobodo. V.
proti partizanom. Pač pa se bodo borili proti ustašom ln Nemcem, našim skupnim sovražnikom. Kakor on, tako je proti večeru poudarjal tudi dežurni oficir našim zastopnikom, da so vse možnosti za organizacijo proste. Nista se mogla načuditi ne oficir ne poveljnik naši vzorni disciplini ln samozavesti.«
V proglasu Slovencem ln Hrvatom je taboriščni IO OP dne 10. 9. ob 10. uri dopoldne razglasil med drugim:
»Za vedno so za nami leta suženjstva. Odpirajo se vrata v svobodo, ko si bomo sami pisali svoje postave in pravice.
Ob tem slovesnem in velikem trenutku prevzema tukajšnji IOOF upravo taborišča v svoje roke.
IO OF je edini zakoniti predstavnik naše narodne ob-lasti.«
In na drugem mestu Istega proglasa pravi:
»Pred nami Je nepopisana knjiga naše bodočnosti. Naša pravica in dolžnost je, da popišemo to knjigo z dejanji borbe, požrtvovalnosti in pripravljenosti na vse.
Oddolžimo se našim hrabrim bratom, očetom, sinovom. Borba je naša prva naloga, prva pravica in prva dolžnost... To zahteva od nas slovenski narod, to pričakujejo od nas naši svojci doma in borci na mejah naše domovine, to neizprosno terjajo od nas naši mrtvi tovariši!«
Takoj po kapitulaciji Italije je prišel s kopnega na otok Rab predstavnik NOV in ZAVNOH Toma Stošič, ki je skupno s krajevnim NOO Raba in IO OF vodil pogajanja z italijanskim vojaškim poveljstvom. Italijanska posadka je morala odložiti orožje in je na jadrnicah pod partizansko stražo zapustila Rab. Z odloženim orožjem pa se je povsem opremila Rabska brigada. 13. septembra 1943 ob 17. uri so se bivši interniranci poklonili spominu umrlih s svečano komemoracijo na pokopališču, zatem pa so oddelki brigade izvršili še napad na sovražno posadko v Osoru na Cresu. V taborišču so aretirali ovaduha Moharja in vojnega zločinca Vincenza Cuiulija — bivšega poveljnika taborišča. Prvemu je sodilo taboriščno sodišče že na Rabu, drugi pa si je v strahu pred procesom v zaporih v Crikvenici prere-zal žile. Mrtvega so pripeljali nazaj na Rab in ga poleg ovaduha Moharja pokopali pred vhodom na internacijsko pokopališče. Tam ležita še danes, mrk opomin vsem, da noben zločin in nobeno izdajstvo ne ostane nekaznovano.
Rabska brigada pa se je vrnila na osvobojene obale Hrvatskega primorja, pospremila tja tudi za orožje nesposobne sotrpine, sama pa krenila v vrste Narodnoosvobodilne vojske.
Taborišče na otoku Rabu izginja. Le spominski stebri označujejo posamezne oddel-V in dele taborišča, Kamporski pokopališče pa je za deseto obletnico odeto v ves blesk in sijaj, ki ga moreta dati le spoštovanje in ljubezen.
j. j.
ir
nudimo tovarišem in tovarišicam, ki imajo svoje kolo na območju okrajev Črnomelj, Kočevje ln Novo mesto. Podrobnejše podatke daje
Uprava DOLENJSKEGA USTA v Novem mostu
Osvoboditev Dolenjske
in Noiramske on iialijanski kapitulaciji
(Nadaljevanje s 3. strani) Jožeta Mirtiča. Iz zapadr.odo-lenjskega odreda pri Kočevju je nastala 9. brigada pod komando podpolkovniki Mileta Cubrića. Na Mokrecu se je okrog II. bataljona Sercerjeve brigade iz Ljubljančanov, ki so ob kapitulaciji prešli skozi bloke, ustanovila 10. brigada »Ljubljanska« pod komando podpolkovnika Jake Umska. 6. brigada »Slavka Slmdra« je iz novomobiliziran-cev okrog jedra svojih starih borcev ustanovila 12. brigado pod komando majorja Raca Bo-žovića in kasneje Draga Jermana. V Loiki dolini se je pod komando majorja Franca Bcb-narja-Gedžota organizirala 13. brigada »Loška«, ki je po smrti komandanta XIV. oivizijj podu poluovnika Mirka Bračića dobila njegovo ime. Železničarji v Novem mestu so formirali svojo 14. brigado »Zelezničarsko«, ki je bila pozneje ukinjena. V Beli krajini je Vzhodnodolenjski odred formiral 15. brigado pod poveljstvom majorja Antona Zgonca-Vasje, ki se je imenovala »Belokranjski«. Na Rabu so slovenski interniranci v uspešnem uporu razorožili italijansko posadko, sestavili svojo »Ratslkoa brigade in prišli v Slovenijo v sestav XIV. divizije. Brigada pa je biLi kmalu raz-formirana ln razporejena med brigade XVIII. divizij?. Ustanovljeni so bili tudi Dolenjski, Belokrajr.ski in Notranjski odred. 23. sep;embra 1943 je bila ustanovljena XVIII. divizija NOV in POJ.
Ker je bilo poveljevanje tako povečanemu številu brigad v obeh divizijah oteženo, je Glav-
je belogardističnih gnezd. Ko so bile te naloge izvršene in je bilo v grobih obrisih končano formiranje novih brigad in XVIII. divizije, je Glavni štaio ukazal preiti v ofenzivo proti nemškim postojankam v polkrogu Rakek — Ljubljana—Litija—Sevnica — Kostanjevici.
XIV. divizija je svoje ofenzivne operacije razvijala proti zahodu m v široki fronti prekoračila bivšo jugoslovansko-italijansko mejo. Od 20. do 25. septembra 1943 sta 1. brigadi »Toneta INnšiča« pod komando narodnega heroja Stanka Semi. ča-Dakija in 13. brigadi stalno napadali progo od Rakeka do Postojne in s tank j nekajkrat prodrli do Rakeka. Na tej važni progi sta uničili več bunkerjev, jo na več mestih porušili in uničili tri nemške transporte.
Motorizirana Sercerjeva brigada je pod komando polkovnika Mikta Kilibarde vdrla preko Maduna in zasedla Ilirsko Bistrico na progi St. Peter—Reka. Tam je imela nekaj dni hude boje z močnimi nemškimi enotami, ki so za vsako ceno hotele obdržati to važno progo pod svojim nadzorstvom. Na obeh straneh so v borbo posegli tudi tankj in artilerija. Ko je brigadi zaradi velikih nemških sil bilo onemogočeno manevriranje z motorizacijo, jo je poskrila in s? kot pehotni brigada prebila preko nemških položajev v Br. kine, kjer se je pridružila tamkajšnjim brigadam. S temi brigadami je očistila vse Brkine in Slovensko Istro do Trsta, nato pa se je zaradi nemškega pritiski iz Trsta vrnila pretteo proge v sestav svoje divizij«.
stojankam ob bivši italijansko-nemški okupacijski meji na JLfij veni bregu Save. Divizija je na široki fronti prešli dobro utrjeno, z žičnimi ovirami zavarovano, minirano in branjeno mejo. Graničarske postojanke so kljub ogorčenemu odrporu Nemcev padole druga za drugo: Ja-vorski križ, Dole, Kil, Goba Polšniki, Preska, Vrhjek, St. Janž, Bučka in druge postojanke. Pod pritiskom XV. divizije so morali Nemci izprazniti
i« vrsto ogroženih postojank: Leskovec, Brezje, Novi grad, Hinjec, Strmec, Gradišče in vrh pri Dolah. Divizija je prodrla do Save, zavzeli Boštanj ln obstreljevala samo Sevnico.
XVIII. divizija, ki je 16. oktobra 1943 imela 3.196 mož, pa je imela svoje brigade na položajih odi Borovnice do Ljubljane in južno do Sv. Križi pri Litiji. Njena 8. brigada je v sodelovanju s XV. divizijo zavzela postojanke PečaT, Javorje in Pre-žga-nje. Glavno težišče delovanja XVIII. divizije je bila progi Ljubljana—Rakek, ki jo je rušila noč za nočjo, podnevi pa preprečevala njeno popravljanje.
:voz partizanov
Kolpo
ni štab ustanovil 23. septembra Uj43 novo divizijo, ki ji je Vrhovni štab dal ime XVIII. divizija NOV in POJ. V njen ».stav so prišle: 8. brigada »Frana Levstika«, 9. brigada in 10. brigada »Ljubljanska«. Za komandanta je bil imenovan polkovnik Rade Pehaćek, za komisarja pa pol. kovr..ik Janez Hribar.
Z odredbo Vrhovnega štaba NOV Jugoslavije je bil 3. oktobra 1943 ustanovljen VII. kor-pjs NOV in POJ, prvi slovenski korpus, v katerega so spadale: XIV., XV. in XVIII. divizija. Zi komandanta korpusa je bil postavljen polkovnik Rajko Tana. skovič in za komisarja Jože Bri-lej-Bolko. VII. korpus je bil do konca vojne udarno jedro narodnoosvobodilne vojske v Sloveniji.
Ko se je VII. korpus pripnvil na ofenzivo proti obmejnim nemškim oporiščem, je Glavni &tab Slovenije sklenil poslati pomoč ostalim slovenskim pokrajinam, kjer je ksroitulacija Italije močno razmahnila osvobodilno gtbanje. Tako je 6. brigada »Slavka Slar.dra« odšla nazaj na Štajersko. 7. brigada »Franceta Prešerna« se je 30. septembri vrnila na Gorenjsko, kjer se je pod vplivom splošne ljudske vstaje na Primorskem širil upor proti Nemcem. 3. brigada »Ivana Gradnika« pa se je vrnila na Primorsko, kjer se je medtem že pričela splošni vstaja primorskega ljudstva.
Glavni štab pa ni omejil aktivnosti Vil. korpusa samo na razorožitev Italijanov in razbit«
XIV. divizija je 17. oktobra 1943 napadla Stampetov most na progi Ljubljana—Trst. Uničila je nekaj desetin betonskih bunkerjev, zavzela postajo Verd in odbiLi vse nemške intervencije. Tomšičeva brigada pa je na juriš zasedla most in ga porušila, da je bil promet za 18 dni prekinjen.
Hkrati je XV. divizija usmerila svojo ofenzivo na preostile nemško-ustaške postojanke na vzhodnem pobočju Gorjancev. Dne 30. septembra 1943 je Gubčeva brigada pod komando polkovnika Staneta Potočarji-La-zarja po močni artilerijski pripravi zavzela ustaško oporišče Stojdrago pri Samoboru, 2. oktobra pa pregnala ustaše in Nemca iz Plešivice.
Nato je XV. divizija od Sv. Križa pri Litiji do Krke prešla v ofenzivo proti nemškim po-
PRELO JAN i so se SPET POSTAVU
Na Prelokj v Bell krajini so ustanovili kmečko kulturno umetniško društvo »Oton Zupančič«, ki je zaživelo in v kratkem času pokazalo lepa uspehe pod vodstvom tamošnjega rojaka Staneta Starešiniča, člana tržaškega narodnega gledališča. V društvu je združena predvsem kmečka mladina, ki vneto goji starodavno narodno blago Bele krajine: pesem, plese in ostale narodne običaje, ki žive v Preloki še vedno v svojj originalnosti. Dober mesec dni staro društvo je postalo že množično in se je pretekli teden predstavilo tudi v Črnomlju z nadvse bogatim sporedom Preločani so pel{ belokranjske, koroške, hrvatske in srbske pesmi ter olesali izvirne plese po pradavnih narodnih napevih in običajih.
Spored, ki smo ga 29. avgusta gledali v Črnomlju, je bil tako sproščen in vsestransko Izviren, podan pa s prepričljivo toplino in preprostostjo, da je bila sleherna točka nagrajena s prisrčnim odobravanjem. Za ubranost celotnega nastopa je skrbel tu-
di preloškj tamburaški zbor, ki je spremljal nastop z izvirnimi starimi melodijami.
KUD »Oton 2upančič« želimo novih uspehov, saj je na najboljši poti, da doseže cilje, ki si jih je postavil v svoj izobraževalni načvt. Sledijo pa naj mu v požrtvovalnosti in vztrajnosti tudi druga belokranjska društva. j. V.
Hatio ie nala voj&tba pomagata k peta$u impe\tathticne StaCije
(Nadaljevanje iz 34 str.) \ nemške meje, se ustavili v vasi Tomšičevo brigado so 6. junija Javor, nato pri Šmarju prekoračili 1. 1943 zjutraj na pohodu iz Bu- progo Ljubljana-Grosuplje in dne kovice proti Čatežu obkolili trije 10. junija zasedli položaje od Pi-bataljoni divizije »Cacciatori del- jave gorice do St. Jurija jugoza-le. Alpi« in četa belogardistov. | hodno od Grosuplja. Naslednji Brigada se je i 40 ranjenci iz | dan so Italijani obe brigadi ob-borb z Nemci prebila do Velike kolili z velikimi silami: s I. bata-Loke, tam pri belem dnevu pre- j ljonom 51. polka in I. bataljonom koračila železniško progo in cesto 52. polka divizije »Cacciatori«, ter se umaknila na sektor Dobrni- i bataljonom fašistične milice in z ča. Gubčevo brigado pa so na ! arditskima bataljonoma št. 2 in 3. ozemlju Trebnje-Mirna-Sv. Križ I Dne 13. junija sta obe brigadi pre-napadli bataljoni divizije »Ison- bili sovražne obroče nad Sv. Aha-zo«, a se je prav tako prebila iz com (k. 749) in se preko Ilove go-obroča. Dne 9. junija so kolone re umaknili v Suho krajino, divizije »Isonzo« in »Cacciatori« Tam so Italijani koncentrirali iz Trebnjega, Mirne peči, Ajdov- tri fašistične bataljone grupacije ca in Žužemberka napadle dele »XXI. Aprile in II. bataljon 52. Tomšičeve in Gubčeve brigade na I polka divizje »Cacciatori«. S temi področju Dobrnič-Korita-Dobrava. j silami je sovražnik nameraval na Brigadi sta se s spretnim manev- področju Sela-Gradenc ponovno riranjem prebili iz obroča, v noči obkoliti Cankarjevo in šercerjevo na  11.  junij po mostu v Polju brigado, ki pa sta se prebili na
prekoračili Krko in se razmestili okrog Dolen'skih Toplic.81
Cankarjeva in Sercerjeva brigada sta se 8. junija vrnili preko
SEHTJERNEJSKE NOVCE
Poleg članov ZKS ln predstavnikov množičnih organizacij se je razširjene seje občinskega komiteja ZK udeležil tu-di sekretar OK tovariš Franc Pirkovič-Cort. Po poročilu sekretarja občinskega komiteja o stanju v organizaciji ZK na območju občine se je razvila razprava o negativnih pojavih v organizaciji ter ukrepih za odpravo vseh pomanjkljivosti pri posameznih komunistih v smislu pisma CK ZKJ. katerega pomen je še posebej povda-ril tovariS Pirkovič. Na seji so
Novomeški modelarji
prvi v Ljubljani
O delu novomeških modelarjev ste doslej malo slišali, vendar dosegajo lepe uspehe. Tako so na republiškem modelarskem tekmovanju zasedli prvo mesto s skupnim rezultatom 1.750 točk pred Ljubljano, ki je dosegla 400 točk in Litijo. Med posamezniki je v kategoriji visoko sposobnih modelov zasedel prvo mesto NovomešČan Vinko Kos z modelom lastne konstrukcije in leti 15', 9' in 4\ V kategoriji začetniških modelov je Jože Gričar zasedel tretje mesto. To je za mlade novomeške modelarje vsekakor Izreden uspeh, saj so bili prvič na tekmovanju.
Z vso vnemo, se pripravljajo na zlet modelarjev Slovenije, ki bo v začetku oktobra, Novo-meščani bodo sodelovali z modeli treh kategorij: jadralni modeli, z enim modelom, na katerem bo motorček na eksploziven pogon ln z modeli na pogon z gumo.
Pri delu imajo tudi precej težav. Prostor, kjer imajo delavnico, je vlažen in zato vpijajo modeli vodo. Tudi materiala jim manjka. Prav tako bi potrebovali majhno cirkularko za žaganje letvic.  Morda  bi jim
Kupimo takoj
zaprte elektromotorje
sledečih jakosti in obratov: Elektromotor 6 Kw — 1400 obratov v minuti, elektromotor 4 Kw — 1400 obratov v minuti, elektromotor 3 Kw — 940 obratov v minuti, elektromotor 3 Kw — 1400 obratov v minuti, elektromotor 2 Kw — 1400 obratov v minuti, elektromotor 2 Kw — 2800 obratov v minuti.
Elektromotorji morajo biti v brezhibnem stanju ln so
lahko domačega ali tujega izvora.
Ponudbe z natančnim opisom je poslati na
TOVARNO LESNIH IZDELKOV,
NOVO MESTO
jih žagalo kakšno mizarsko podjetje, toda doslej so bil« vse prošnje zaman. Primanjkuje jim tudi dragega lesa — bolze, ki je najlažji les na svetu. Potrebovali bi ga za posebne modele, ki morajo biti izredno lahki — za gumijake in diesel modele. D.
Kronika nesreč
Mirna vas pri Trebelnem. Na
kosu stekla si je razrezal desno nogo posestnikov sin Alojz Gričar.
Nova Gora pri Gotnl vasi.
Poljsko delavko Alojzijo Plan-tan je udaril drog od voza in ji zlomil levo roko.
Gradac. Pri dviganju ti je zlomil desno nogo krojaški vajenec Deškega vzgajališča Janez Pečnik.
se pogovorili tudj o pripravah na volitve in izbiri kandidatov. Izčrpno poročilo o gospodarskem stanju v občini je podal tov. Dodo Majzelj, predsednik obč. LO. Soglasno so bili mnenja, da je treba čimprej napraviti temeljito analizo celotnega gospodarskega stanja 'in na osnov; te sestaviti daljši načrt za dvig gospodarstva predvsem iz lastnih sredstev. Tovariša Pirkoviča so naprosili, naj bi bil njihov kandidat za bodočo Ljudsko skupščino, ker je to želja vseh volivcev njihove občine.
Množične organizacije občine Šentjernej se bodo zavzele za ureditev stalne kmetijsko gospodinjske šole v Spntjerneju. Splošna kmetijska zadruga ima že primerno stavbo, ki jo bi bilo treba preuredit} za šolo, prav tako pa tudi zelo primerno zemljišče. V bodoče bodo organizacije tesneje sodelovale z ljudskim odborom.
Elektrifikacija vasi Ban ln Javorovica dobro napreduje in bo predvidoma letos končana. Težje gre v Zameškem in okolici. Tudi njim je okrajni ljudski odbor nakazal en milijon dinarjev kot pomoč pri elektrifikaciji, ker pa sami nočejo nič prispevati in sodelovati, bo verjetno ostal milijon neizkoriščen. Tudi osuševanje Ko-zarij pri vasi Drama ob Krki lepo napreduje.
ZANIMIVOSTI IZ MATEMATIKE
NI nam treba Iskati samo izjemnih primerov, da se srečamo s številkami velikani. Prisotni so povsod okolj nas in celo v nas, samo znati jih je treba videti. Nebo nad glavo, pesek pod nogami, zrak okoli nas, krj v našem telesu — vse skriva v sebi nevidne velikane iz sveta številk.
V našem sončnem sistemu so planeti, ki so jih zaradi njihovih neznatnih dimenzij astronomi imenovali »majhne«. Na površini najmanjšega bi bilo prostora za ljudi iz vse Evrope.
Največji številčni gigant se skriva v zraku, ki ga vdihavamo. Vsak kubični centimeter zraka vsebuje 27 trilijonov (t. j. 27 z 18 ničlami) najmanjših delcev imenovanih »molekule«. Ce bi bilo na svetu toliko ljudi, bi zanje dobesedno ne bilo mesta na našem planetu... Ce pa bj jih razdelili na površino naše zemlje, bi prišlo na vsak kvadratni meter več kot 50.000 ljudil
V majhni kaplji krvi s prostornino 1 mms je 5 milijonov rdečih krvnih telesc. V človeškem telesu pa je okrog 3 milijone mm', torej je skupno 15 bilijonov krvničk. Kako dolga bi bila ta armada krvničk, če bj jih postavili v vrsto drugo poleg druge? Z njo bi lahko ovili zemeljsko kroglo po ekvatorju dva in pol krat.
*
Koliko ln kakšnih števil lz samih osmič moraš sešteti, da dobiš 1000?
(000 1  - 888 + 88 + 8 + 8 + 8)
Ali vente, da ...
— muha lahko vleče za seboj predmet, ki je 600-krat težji od nje same?
— so za Japonce s sladkorjem pečene vrtnice izbo/na poslastica?
— poznajo opice v svojem o-kornem jeziku 75 različnih glasov, s katerimi izražajo lakoto, jezo, veselje itd.
višino 20 metrov ln obseg enega metra?
Tantelejmon Romanov:
ilillMADNA SLUŽBA
Miličnik Ivan M:trobin je vso noč proslavljal god svoje teta; zjutraj je prišel na službeno mesto in ie nasilonil na hilna vrata.
»Najsirbse je, če človek po žganju pije še pivo,« si je dejal. »Nekam plašen postaneš, pred cčmi ti migotajo prikazni. Pa kai »e bom bal! Ulica je zmerom ulica, a proti lo'povom imam revolver.«
Nenadoma pa mu je v žilah zle-denela kri: naravnost proti njemu eta Šli dve pošasti s š:irimi šapami. Hodili sta strašno čudno, zdelo se je, da hočeta korakati po sredi ulice, toda venomer ju je nekaj metalo proti pločniku, pokritem s snegom.
Mirrohin je potegnil revolver, hkrati se pa spomnil, da mu bo revolver prrsneto malo pomagal, če gre nadenj peklenšček. Takoj nato se je pa domislili, da kot sovjetski državljan soloh nima pravice verjeti v hudiča.
Pošasti sta se bližali. Aha, to sta medveda, ki sta ušila iz zveri-n:-aika, se je posvetilo Mitrohinu.
Skril se je za vrata in čakal. Medveda sta prlomasrila pred prag in miličnik je razločno zaslišal njun pogovor.
»Ja, ja: danes sva zlodjevo garala,« je rekei prvi medved.
»Ojej . . .« ie odgovoril drugi Hotel je še nekaj pristaviti, vendar je samo zamahnil z roko in odhilaČal dalje.
Mitrohin se jima je boječe približal.
»Državljana, stojta!« je rekel in jima prekrižaj pot.
Mitrohin je le slučajno rekel >-držav!jana«. Toda medveda sta bila res državljana, čeprav sta šla po vseh štirih.
»Čemu ne hodita po dveh, kot se spodobi?«
»Saj sva poskušala na vse načine,« je dejal eden in dvignili glavo.
Potisnil si je nazaj kučmo, ki mu je bila zlezJa na oči, in rekel, kakor bi imel otečen jezik:
»Sprva sva hodila lepo po dveh, toda zmeraj sva padali in si gobce čisto potolkla.«
»Najhuje je pa to,« je pripomnil drugi, »da na;ju neka peklenska si'la vrti na enem mestu. Iz nekega kota skoraj celo uro nisva mogla ven.«
»Moram vaju aretirati,« je dejal Mitrohin. »Naredili bomo zapisnik, potem vaju bom poslal pred ljudsko sodišče.«
»Nama ljudsko sodišče nič ne more,« je odgovoril eden na vseh štirih in si obrisal usta.
»Sodišče lahko vsakega zašije,« je rekel miličnik. »Republika, hm, napenja vse svoje sile, a vidva hodita po vseh štirih . . .
»No, ti si pa res Čuden patron,« je rekel drugi. »Kako naj pa hodiva drugače? Da si ti v najini koži, bi ravno tako šel po štirih.«
»Kdo pa sta pravzaprav?«
» Degustator ja!«
»Kaj?«
»Degustator ja. No, saj tako ne razumeš, kaj je to.«
»Potem pa kar z menoj? Od kod gresta?«
»Iz svojega urada.«
»Hudiča, kakšna uslužbenca pa sta, da sta nakresana ko mavra?! Eh, to se vam godi!«
»Saj ravno zato sva pijana, ker greva iz urada.«
»Ne čvekaj traparij. Daj roko, da ti pomagam.«
»Kaj moram hoditi z tremi nogami?«
»Z dvema, kakor vsi drugi državljani,« je strogo rekel miličnik
»Drugi že, midva pa ne . . .«
»Zlodja, sploh vaju ne razu mm!« je Zagodrnjaj Mitrohin »Kaj si rekel, da sta?«
»Degustarorja.«
Miličnik sc je sklonil, da bi bo-
lje slišati, nato Pa odmahni] z roko in rekel:
»Pojdita. Se bodo že tam pogovorili.«
Miličnik je šel naprej. Spet je začutil, da po žganju ni dobro piti
PiVO' 1    H J
»Hej!« je viknil eden njegovih aretirancev. »Kaj se pa vrtiš? Kdo te podi naravnost v snežni metež? Ka.j nimaš dovolj ulice?«
»Kakšen metež, sploh ni meteža,« je odgovoril miličnik in stresel iz rokava sneg. Trčil je bil ob ograjo in podrsal po nji z rokavom. »Kaj vraga vendar počneta, če nista graditelja republike?« je vprašal, naslonjen na zid. »Kje sta se ga tako nažrla?«
»Delala sva čez uro,« sta odgovorila aretiranca.
Miličnik se je obrnil, pljunil in spet stopil dalje.
»V svojem življenju sem že •premija! vseh sort pijance, ampak na take, kot sta ta dva, svoj živ dan še nisem naletel,« je rekel malo pozneje.
Ko so prilomiJstili na stražnico, ie miličnik stopili k službujočemij uradVku in javil:
»Pripeljal sem dva pijanca!«
»Snet pijanca ?Krisr.»s, kako b! premlaril re pse! . . . Kdo pa sta?«
»Hudič vedi,« je rekel miličmk ^Sploh ju ne razumem. Le po govorici sem uganil, da sta človeka.«
»Pripelji ju sem, jiima bomo že posvetili!«
Mitrohin je pripeljali aretiranca. Bila sta polna snega. Kučmi sta imela na očeh in se zaman trudila, da ju potisneta na čelo.
»Kdo sta?« je osorno vprašal uradnik in zasrepel vaju izza očal.
»Degustatorja,« je povedal eden.
Uradnik se je spogledal z miličnikom.
»Take besede sploh ni. Od kod sta prišla?«
»Iz urada.«
»Pa kje delata?«
»V skladišču.«
»Torej sta te nažrla med službo?«
»Seveda, Nisva pila kar tja v tri dni.«
»Vse to je nekam čudno in špas-no,« je miličnik pošepetal uradniku.
Uradnik m vedel, kaj bi ju vprašal, le debelo je J****^ oba aretiranca.
»Pa zakaj sta s« pozno napila5«
»Delata sva čez uro.«
»Pa zakaj sta se sploh napila?« je spet vprašali uradnik in udaril s pestjo po ščurku, ki ie tekel čez mizo.
»Napila sva se zato, Ver sva delala  čez uro,« sta odgovorila aretiranca. Uradnik se je presedel na stolu, »Kasna pa je vajina služba?«
področje Kočevskega Roga. To ofenzivo so Iralijani zaključili s svojim porazom pri Rajhenavu, ko sta Tomšičeva in Gubčeva brigada konec juniia 1943 razbili italiiansko kolono, ki je iz Oneka prodirala proti Kočevskemu Ro-
vil močno postojanko v Dobrni-ču. ..
V prvih dneh so bile naše brigade zaradi te nenavadne aktivnosti Italijanov nekoliko presenečene (Italijani so ponekod napadali tudi ponoči), sedaj pa so se znašle in pravkar smo zvedeli, da so na terenu Roga na Kočevski strani (Tomiščeva in Gubčeva brigada v bitki pri Rajhenavu — op. F. S.) dosegle uspeh (zaplenjeno je bilo čez 30 pušk, 2 pu-škomitraljcza, težka breda, veliko municije, radiooddajnik, ujetih več Italijanov in zaplenjeno mnogo opreme), kar kaže, da so našle zdravilo proti novi taktiki... Vsak napad (Italijani — op. F. S.) temeljito pripravijo, obkolja-vajo naše edinice in prav za prav izgleda, da je njihov glavni cilj, brigade stalno preganjati in jih utrujati. V tem so pa izredno dosledni ...
Tudi ostali dve brigadi (Sercerjeva in Cankarjeva — op. F. S.), ki nista prišli preko Save, sta ob svojem povratku takoj naleteli na močno italijansko silo. Na te-
m
Božidar Jakac: Na straži
gu.M O tej svoji ofenzivi, ki je trajala skoraj ves junij, je general Gambara priznal:
Partizani so odlično manevrirali
»Treba je priznati, da so partizani odlično manevrirali in se znali ločiti od naših bataljonov, kadar so hoteli. Zaradi tega sem nezadovoljen .. .«M
O teh bojih in novi italijanski taktiki je Glavni štab NOV in PO Slovenije poročal:
»Ze z dnevom, ko so naše brigade preko meje udarile, so Italijani začeli močno pritiskati na naše položaje okrog Sv. Križa. Ko sta se brigadi vrnili preko meje (Tomšičeve in Gubčeva), sta se morali prebijati na ozkem prostoru med mejo in progo skozi zelo močne italijanske položaje... Italijani so od tedaj vseh zadnjih 14 dni s posebnimi jurišnimi bataljoni, ki jih sestavljajo fašisti, arditi in belogardisti, stalno zasledovali obe brigadi. Istočasno so začeli postavljati nove postojanke na terenu, od koder so začasno pregnali brigade. Tako so postavili postojanke v Kronovem, Beli cerkvi, Skocjanu in Šmarjeških Toplicah. Dalje so se držali na Čatežu ... Na tej strani so posta-
renu okrog šenturja pri Grosupljem so ju Italijani obkoljevali 4 dni in sta se brigadi umaknili po eni najhujših bitk, kar so jih doživeli v boju med Italijani in partizani. Italijani so imeli velike izgube. Padlo jih je najmanj 150, med njimi kolonelo. Brigade so celo obkolile italijanski štab, ki se je rešil s pomočjo tankov, vendar so se morale umakniti pod vplivom celodnevnega bombardiranja z artilerijo in avijacijo in prodira-ja tankov. Tudi na severnem notranjskem predelu so Italijani postavili nekaj novih posadk ...
V teku zadnjih deset dni so se stalno v večjih ali manjših kolonah sprehajali Italijani in belogardisti tudi po Rogu. Bili so več dni v Podstenicah, na žagi Rog, v Trnovcu, Rajhenavu, Resi, Ribniku, Štalah, Smrečniku, Stari žagi, Poljanah, Komarni vasi. Iz-eleda, da je bilo vse to v zvezi s širšim obkoljevanjem brigad.«8*
OPOMBE
" Slovenski Bbomlik 19«. «*tr. 835 in 636. — XI. anmadni zbor. dtvvne vesti: Muzei NOB,
M Stanko Serrtič-Eaki. S^cmini narodnega herota. »Borec« 1951. str. 189.
M XI. anmadni zbor št 02/3530 op.. 6   VII. 1943; Muzej NOB.
•* Gwnl štab NOV ln POS. tov. Krištofu — Kardelju 27 Junija 1943.
»Kakšna . . . vino poskušava, določujeva vrsto .... eno je drago, drugo še dražje...«
Miličn k in uradnik sta se spet spogledala.
»Hudiča I . . . Taiko službo imata?«
»Kaj pa misliš! Tako, seveda.«
»Hu—di—ča . . .«
»Kako pa poskušata vino?«
»I, tako, kakor je treba . . . samo usta si izpereva z njim in izpljuneva.«
»Vino izpljuneta, res?« je dvomeče vprašal uradnik.
»Kajpak.«
»Le Čemu nas imata za norca?« je rekel miličnik in pljuni. »Izpe-reta usta in izpljuneta, kaj? Jaz že ne bi! Pa res izpljuneta?«
»Saj morava . . . Treba ie poskusiti nič koliko vrst, in čeprav izpljuneva, Se pošteno napijeva.«
»Torej sta vsak dan nasekana?« je vprašal uradnik.
»Naa! Samo takrat, kadar delava čez uro.«
»Pa se pri vas lahko dela Čez i'ro na lastno željo?« je vpraša! miličnik in se obliznil.
»Lahko, če ie d"'o.«
»Jaz bi vsak dan note^ml«, ie Voprneče rekel miiličnik Mitrohin »Usedira se, kaj ^rojita'« ie dV ial uradnik. »Poglej no. poJe; ka.VSne iruSbe «o na s-eru! . . . Piješ br« skrbi, nihče ti ne more
očitati! To je služba! Od nas pa zahtevatjo, da prav posebno preganjamo pijanec, češ da pijančevanje prizadene republiki velikansko škodo . . . Vraga! Vidva sta hodila po štirih, torej bi vaju morali zapreti. Zdaj pa vidim, da sta šla PO štirih službeno.«
»In kaj bi bilo, če bi vidva vina sploh ne izpljunila?« je vprašal miličnik.
»Potem ne bi mogla hoditi niti po štirih.«
»No, bosta prenočili a pri nas, ali naj vama dam spremljevalca?« je vpraša! uradnik.
»Ni treba. Bova že nekako prilezla domov.«
»Jutri bosta pa spet začela Že navsezgodaj, ne?«
»Ja; navsezgodaj.«
»Ej, krasna služba . . , Prosim, izvolita'«
Aretiranca sta se oprijela zidu, pomagala drug drugemu in odšla iz stražnice. Uradnik in miličnik ?ta ju pospremila s koprnečimi po-eiledi, potem je ura-dnik zavpil za n;ima:
»AH je morda pri vas kako prosto mesto?«
»Ne. Je vse polno!«
Miličnik se je počohaJ po tilniku, nato pa stekel na ulico in za-i-pil:
»Hej, morda pa sprejmete honorarne sodelavce? . . .«
Giev. 35
DOLENJSKI LIST
Stran 7
IZ ITASiH KJiAJfiV
Po poteh Ljubljanske udarne brigade
V okviru proslav desete obletnice ustanovitve X. ljubljanske udarne brigade, ki so jo proslavilj preteklo nedeljo na Colem pri Ljubljani, se je napotila patrulja bivših borcev pod poveljstvom tov. Leopolda Vrtačnika ter partizanov Cirila Hrovata in Jožeta Skedlerja, da bi obiskala kraje težkih medvojnih borb. Patrulja se je pripeljala do Novega mesta z vlakom in bila slavnostno sprejeta. Nato je odkorakala v spremstvu novomeških partizanov v Podgrad, odtod na Uršna sola preko Gor Su.šic na Dolenjske Toplice. Povsod je bila patrulja prav prisrčno sprejeta in pogoščena. V torek zvečer jo prikorakala v Dol. Toplice, kjer jo je pričakalo številno občinstvo, ki se je kljub zapoznelemu obvestilu zbralo na kopališkem trgu. Po pozdravnih nagovorih je predsednik občinskega ljudskega odbora Sobar povabil patruljo na slav-nostno večerjo v krajevno restavracijo. Patrulji so se pridružili tudi domačini in razvila se je prijetna zabava ob spominih na težke borbe, ki so potekale v teh krajih. Prav tu je namreč X. ljubljanska brigada
UGODNO PRODAM sadni mlin
in stiskalnico za sadje (stis' katiinica Ima litoželezen pod. stavek in hrastov koš za 60 litrov vsebine). Po dogovoru zamenjam oboje tudi za suha bukova dirva. Naslov v upravi liji'.a.
PRODAMO drva težka voza — rabljena — z diro in kmečke sani. Cena po dogovoru »Irk™«, tftvtrna za elektro tehniko Kranj.
PRODAM t r. vrstno diatoničnt harmoniko (kaučuk). Naslov v upravi lista,
ZAHVALA
Okrajni odbor Rdečega križa N;»vo mesito se najlepše zahva. ljude Društvu prijateljev mladine Novo mesto za podarjenih 20.000 dinarjev. Do.nar je namenjeni za vzdrževanje zdravstvene kolonije v Savudriji,
i Obvestilo
Vsa' podjetja in ustanove ob. veščatmo, da bo vozil na Zagreb-Rj vcleiejnn P umikov modem avlobui dnevno izpred poslovalnice ob 6. uri zjutraj. Intere seoti naj se prijavijo naprej.
. ■ OBJAVA
Uprava dijaškega doma v Srn'.he'.u pri Novem mestu spo roča, rjr* so sprejeti vsi gnjenci, ki so do sedaj vlažili prošnje ra^em onih, ki so bili pismeno odklonjeni. Oskrbnina znaiša 3.000 dinarjev mesečino in se Vi>Ui.uije naprej.
S seboj naj dijaki prinesejo osebno perilo, pribor za osebno higieno, copate in zimsko odeji ter zdravnik o potrdilo.
V domu se javijo dan pred pričetiko-m šole.
Uprava dijaškega doma Smihel pri Novem mestu
6i samico
m sstfjs
ročno, s hrastovim košem za 60 Itr, v najboljšem stanju, ugodno prodam.
Naslov v upravi Dolenjskega lista v Novem mestu.
Sredi segavih LoŠkopotočanov sem bil, ko sem se spet odpravil na pot. Urezal sem si palico in da bo bolj trdna, sem jo kanil okovati pri kovaču Franccljnu na Hribu. Pa ti je zlomek v dopoldanskih urah smrčal, ljudje pa so i menoj vred bentili pred kovačijo in ga zastonj čakali. So rekli, da lepe, bi rekel zlate urce zabije v oŠtariji. Menil sem, da bi Fran-ccljna samo konkurenca lahko ozdravila bolezni, ljudi pa nestrpnosti, s čimer so se vsi strinjali. Da si poplaknem grenke sline, ki so sc mi nabrale spričo take kovačeve delavnosti, sem stopil v vaško gostilno. Oster duh po amonijaku me je vrgel nazaj; prihaja pa iz 00 kamre, ki je tik gostilniškega lokala. Stalni gostje so se smejali mojemu vihanju nora in so trdili, da so se temu že lepo privadili.
V Loškem potoku sem se čudil »narodnemu« športu, kot ga si*te-
dobila zaradi svoje hrabrosti naziv »udarna«. Patrulja je prenočila v Dol. Toplicah in se v jutru napotila proti Dvoru in Žužemberku. Obiskala je še Kočevje, Ilovo goro, Turjak, Zelinje in se v nedeljo vrnila v Ljubljano.
Nov gasilski dam
v Lipovcu pri Dolenji vasi
Nedeljo 23. avgusta so Lipov-čani kar težko pričakali. Na ta dan je bila otvoritev novega prostornega gasilskega doma Prj gradnji doma so sodelovali prav vsi vaščani; enj z lesom, drugi z delom, vožnjami ali z denarjem Na pomoč so priskočile kmetijske zadruge Ribnica in Dolenja vas ter Kmetijsko-gozdarsko gospodarstvo in gradbeno podjetje »Zidar« iz Kočevja.
Vaščani Lipovca se najlepše zahvaljujejo z;i pomoč predsedniku gasilskega društva Henig-manu, poveljniku gasilske čete Dolenja vas — Poeorelcu ter prvemu časlniku Rusu, kakor tudi celotnemu odboru gasilskega društva Dolenja vas za vso podporo prj delu ter za res dragoceno darilo — ročno bri-zgnlno.
Novi gasilski dom, ki je zra-stel takorekoč čez noč. stoji sredi vasi ter je vsem va.šča-nom, predvsem pa mladi gasilski četi v ponos.
O. K.
"s Dolenjskih Toplic
Topličani bodo odpotovali na Okroglico z avtomobilom in tudi z vlakom, Med Topličani je več borcev prekomorskih brigad, ki so se po kapitulaciji Italije kot internirane! vključili med borce IX. korpusa teše borili za osvoboditev naše Primorske.
*
Preteklo nedeljo je imela KZ Dolenjske Toplice redni polletni občni zbor. Iz poročil zadružnih funkcionarjev se da razbrati, da je zadruga dosegla uspehe, čeprav so zaradi manjšega izseka gozdov kupčije z lesom povsem usahnile. Kmetijska zadruga bo pomagala živinorejcem pri ureditvi gnojišč in silosov, brez katerih si ne moremo misliti napredka v živinoreji. Sadjarji so premalo skrbeli za škropljenje proti ka. parju Ta se je zato močno razširjal in sadjarji bodo morali očistiti drevje vseh suhih vej in okužena drevesa odstraniti iz sadovniakov. Občni zbor je zavrnil predlog, da bj kmetijska zadruga   prevzela   dolg   KZ v
Poljanah. Za novega tajnika zadruge je bil izvoljen tov, Jože Pelko. D. G.
Sin je z nožem ranil očeta
Pretekli teden se je gospodar Turk iz Malega Orehka 16 vračal lz novomeške bolr.lšnice, kjer si je zdravil rano, ki mu jo je s kuhinjskim nožem povzročil sin. Napadel ga je v pijanosti in v pijanosti je tudi metal polena za materjo ter se z nožem v rokj lotil sestre Mi-
tnice. Oče se je bal iti domov, ker ga je strah, da bi ga sin ponovno ne napadel. Morda je res, da mu oče noče prepustiti posestva ln mu noče dovoliti ženitve, toda vsekakor bi se lahko sin z domačimi pametneje pogovoril kakor se. Tako pa mu šmarnlca vse prepogosto jemlje razsodnost, in če ne misli prenehati z napadi na svoje roditelje, bi bilo dobro, da bi se za bodočnost brezvestnega sina začela zanimati Ljudska milica-
ODLOK
čevonju vodĐPine v Novemmestu
Na podlagi 23 ln 11«. člena ter 2. In 1« točke 78. člen« Zakona o ljudskih odborih, mest m mest. nih občin (Ur. list St. 19.90/52) 4. točke odločb* o drtavn h organih, ki smejo predpisat' cen* 1n tarife (Ur. list TLJU St 39.486 /52) in skladno z 8, členom Zakona o prekrSklh (Ur. list FLRJ 48. 428/ SI) 1« ljudski odbor mestne občine Novo mesto na seli dne 7. Julija 1953 sprejel
ODLOK
o plačevanju  vodarine za porabo vode   lz   mestnega   vodovoda v Novem mostu
1. 6l«D
Dokler uprava mestnega vodo. voda ne bo Imela v zalog* dovolj vodomerov,   da   bi  t   nJim! ore-
IZPRED SODIŠČA
pri i ;lic
Podpisana Avguštin Tina iz Cerovca preklicujem, kar sem žaljivega govorila zoper družino Sparovec iz Cerovca, obe" iem pa prosim, da družina Spa-i\>vec pusti na miru tudi mene. Avguštin Tina Cerovec, pošta Dol. Toplice
PREKLIC
Mejnik Ivan iz Zeljn St. 51, Kočevje, avtomehanik, preklicujem vse, kar sem neresnično ^ovmril o Plesarju Edvairdti, jvtomehamiiku iz Kočevja st. ?00 in se mu zahvaljujem, da e odstopil od tožbe.
PREKLIC
Hribar Stanko, elektrotehnik iz Kočevja 271, preklicujem vse, '<:ir sem neresničnega govoril o t3lešmarj'ii Edvardu, avtomehanr ku iz Kočevja štev. 200 in. se •nu zahvaljujem, da je odstopil ,)d tožbe.
Izposojeno kolo Je prodal
Zidar Alojz Bučar lz Pleša pri Dol Toplicah je delal na Mladiki pri Semiču. Ob neki priliki si je izposodil kolo od upravnika »Mladike«, da se je peljal domov. Spotoma )e 'o kolo prodal v Podturnu Ignacu Roglju za 6.600 din. Na sodišču je zatrjeval, da je bil tako pijan, da ni vedel kaj dela Tri mesece bo sedaj imel čas, da v zaporu dobro preštudira, kaj se sme in kaj se ne sme Vinjenost ni olajševalna okolnost'
Prekupčevanje Je kaznivo
Gospodinja Frančiška Canželj iz Vel. Kala pri Mirnj peči se je kar obrtoma pečala z drobnim prekupčevanjem. Nakupovala je po vaseh jajca, maslo, žito in druge pridelke, nosila to v Ljubljano, nazaj pa spet drobno galanterijsko blago. Baje sploh nj vedela, da se ne
sme prekupčevati brez dovoljenja. Kazen 10.000 din, ki se v slučaju neizterljivosti spremeni v 50 dni zapora, na katero jo je obsodil senat okrajnega sodišča v Novem mestu, naj bo opomin tudi drugim, da je tako prekupčevanje kaznivo.
Protest s krampačaml
Franc Rifelj, Martin Berus. Ivan Zagore in starejši mladoletnik R. J vsi i* Zdlnje vasi so med drugim kopali vinograd 25. aprila letos. Ker jim bnjp lastnik ni dal »dovolj« pijače in hrane (najbrž je bilo pijače preveč) so v znak protesta s krampačami razbili vrata na vodnjaku, dve stekelnicj ln eno ogledalce, polomili nekaj kolov in trt lastniku in sosedu. Vsa škoda je bila ocenjena na 9.650 din. Škodo sn deloma povrnili že v nekaj dneh, senat okraj nega  sodišča  v  Novem mestu
pa jih je za to junaštvo obsodil: Riflja ln Berusa na 20 dni zapora, Zagorca in J R. pa vsakega na 10 dnj zapora, vse pogojno za dobo dveh let. Vsi so obljubili, da se bodo pobolj šali.
Bosedilno sadno drevje Je klestita
Jožeta Turk ti Vrha pri Hi-
njah Je sosedi Mariji Blatnik blizu meje podbelila 3 mlade češnje, velik oreh ln hruško pa je oklestile do vrha. Trdila je, da je to napravila, ker ji je drevje delalo škodo s senco, priče pa so potrdile, da je bi! na primer oreh oddaljen od meje deset metrov, pa tudi ostalo drevje nt bilo čisto na meji Turkova bo za to dejanje 15 dni sedela v zaporu, plačati pa mora tudi stroške sodnega po-s'ipka in 300 din povprečnine.
skrbel« odjemalce vode se bo za. računala vodarna povšalno do nasl*'dntem pravilniku:
1. Pnb'valci k; stanujejo v ob. močtu mestnega vodovoda ln Hm le dana možnost, uporabljati vo. do 'z nvstnfGa vodovoda plačalo ne alede na starosl in količino Dorebl'ene vode:
a) v km1'h vodovodnega omrežla s stalno ali delno dnevno vodo osnovno voda ri no od os''be mesečno oo 25 din od urejen« kopalnice do. datno vodarlno od osebe mesečno  do 10 dVi
b) v kralitt vodovodnega omrežla z nestalno vodo. kW priteka voda le od časa do časa aH si Jo morajo prebivalci nositi i« sosednih kralev (Breg. Orkvena ul.. del pro. Stilske ul. del KrlžatH-ske ul.. Cankarjev« ulica, gomil del Žftbl* vasi 'n de! Trče vasi) osnovno
vod ar mo od osebe do      15 din
2. Živino in oraSičlerelei ki unorabllajo vodo t mestnega vodovoda za napalanle živine ali oraS:če-v za kuhani* pr«Slč1e kr. me za čiSčenle ž:vall ln posode, ako ni doeovorlen z nllmi ka* oavsalni znosek:
a) z© govedo in konlt od glave medeno do 2« din
b) za oraSIčp in drobnico (ovce. koze) od Rta ve me. sečno   po       ... 5 d'n
3. Gospodarska DOdletJa obrtni ln trostlnsk' obrati ustanova, zavodi ;n uradi plačalo no 50 din za m* domnevno porabile vode.
Približno kol'člno porabi lene vode določi Svet za komunalne zadeve s pomoč i o tabele o specifični potrebi vnde nalvafnolft'h obratov — prlobčene v med''eln«ikl knllgi »Higiena gTadlerph oble. kata« lz leta 1949 uoostevaioč vrsto, način ln delovn' čos obrato. varila oziroma r-v^ovania. Stev'lo •"tooslenepa o^rh'« in druff« oko'i. Sčine. ki vplivalo n« uiporabo vode.
Po 8*#tfl določeno pavšalno vo. dn.r:no snoročl unrsrva mes'nega vodovoda poromezrlm odjemalcem v 8 dneh po do!oč;tvi.
2 člen
Odlemalef moralo nameniti 'upravi  mestnega vodov>-», vsako
J^o/dmrn ^utel es na
vzgoja|
NOGOMET
TVD PARTIZAN (Novo mesto) : SD DUPLICA (Duplica)
Mladinci 7 : 4 (3 : 1). (Vlan j 6 : 5 (2 : 3)
V nedeljo popoldne so prišli maloštevilni gledalci na svoj račun, saj so bili priča kir 22 golov, od teh nekaj prav efektnih. Le škoda, da si Novome-čanl niso v večjem številu ogledali tega zanimivega sporeda.
Mladinci-se dali v splošnem lepo igro. BiH so dosti borbeni in so se prav lepo sporazume, vali. Nekaj mest je še slabo zasedenih. Skoraj za fazred boljši od ostalih so bili Borut, Pavlic, predvsem pa Toni, ki je nasprotnemu vratarju nasul v mrežo kar 5 golov. Po enega sta dala Cavlovič in Valič. Precej poguma ln talenta je pokazal tudi domači vratar. Nasprotnik je bil sicer fizično močnejši, tehnično pa slabši. Spričo discipliniranih moštev je imel sodnik lahko delo in je svojo nalogo dobro opravil.
Članom A šlo tako gladko Prišli so sicer kmalu v vodstvo po dveh neubranljivih zadetkih Vesela, vendar so nasprotniki zaradi nesporazuma domače obrambe izenačili in do odmora celo vodili s 3 ; 2. V domačem moštvu je bilo treba narediti nekaj zamenjav, kar je ugodno vplivalo na nadaljnji potek. Majerle je kmalu izenp-čil, Duplica je iz kota povišala na » : 3. Zopet je bil uspešen Majerle, nato Pfaff, kj je moral po ponovnem izenačenju Duplice v zadnji minutni postaviti končni rezultat. Najbolj uspešna je bila napadalna petorica Majerle, Vesel, Brkovič, Tomo in Pfaff; krilske vrste skoraj ni bilo opaziti, posebno še, ker je manjkal Rodić. V obrambi je bil do poškodbe zanesljiv Sitar, po njegovem odhodu pa Smaj-dek. Tudi vratar se je večkrat izkazal, Pri nasprotnem moštvu je leva stran bolj funkcionirala kot desna. Vratar je rešil svoje moštvo hujšega poraza, saj je uspešno lovil najtežje žoge. Pred
200 gledalci Je dobro sodil Skerlj.
SD BUANIK (Maribor) : TVD
PARTIZAN   (Novo mesto) 3 : 1 (15:13. 9:15. 15:13. 15:12)
Na.Jtez.lo tetemo Jesenskega dela odbojkarske lige so Novomežčani odtigrali v nedelio dopoldne \ Ma. rJboru Drotl večkratnemu orvaku Braniku. Tudi letos se Branik na. haja na č>lu lestvice in 1« dal na skupen trening Za sestavo sloven. ske reprezentance kar 6 svolih Igralcev Nihče nI pričakoval, da s« bo mogel  Partizan kaj prida
zoperstavliatJi renomiranemu nas. protnku. Proti pričakovanju pa so No\ome£čanl iztrgali Maribor, čanom drugI hiz med tmj ko so ostale izgubili le z mnlmalno ra. zliko. Igrah so v običajni postavi. Z zanlmanlem pričakujemo naT daljnih Drvenstvf-nih te-kem, po. s*bno onih. to 1lh bodo odigrali doma. kler bo lahko tudi domač* publika nekoliko spregovorila. Prihodnji na«p«rotn!k bo v ne. deMo Tekstflac lz Varatf.d'ma. ka. terega so Novomescanl v spomladanskem delu prem.o^ali n« vro. čih varaždinskih tleh s 3:2.
Novomeški Eian zopet — na p'an
VOJKOV VOD'
Tednik »Slovenski Jadran« v Kopru je za počastitev 10. obletnice ustanovitve primorskih brigad izdal knjigo spominov na Janka Premrla-Vojka, pou" nasl°" vom »Vojkov vod«, ki jo je napisal Vojkov prijatelj in vojni tovariš Ivan Renko. Knjiga je že v prodaji, v dneh proslave pa jo bodo prodajali s posebnim spominskim žigom. Knjiga obsega 112 strani, ima 10 ilustracij in stane samo 100 din, je zanimiva, preprosto napisana in dokumentarna. Odbori Zveze borcev ln SZDL ter kolporterji in posamezniki naj čimprej naročijo zaželeno število Izvodov, ker je število naklade omejeno in je že veliko prednaročnikov. Kolporterji in razprodajalci imajo 10% popusta. Denar nakažite na tekoči račun 657-T-162, Slovenski Jadran V Kopru.
Med novomeškimi športniki vlada že nekaj časa želja po ustanovitvi športnega društva, ki bi povezovalo vse športne panoge, jih gojilo in krepilo. Nogomet — tako razširjena in priljubljena igra po vseh krajih — se v Novem mestu pod dosedanjimi pogoji nikakor ne more razmahniti. O kolesarskem športu, o težki atletiki in še nekaterih drugih panogah ni ne duha ne sluha. Tudi nekateri dosedanji dogodki na nogometnem igrišču narekujejo nujnost krepkega in enotnega vodstva naših mladih in najmlajših športnikov, katerim poleg osnovnega športnega znanja primanjkuje predvsem disecipline, predanosti društvu, tovarištva, samoiniciative, požrtvovalnosti itd., skratka; mšim vzgojiteljem, prijateljem športnega udejstvo-vanja, vsem sedanjim, nekdanjim in bodočim vodnikom se nudi najširše polje vzgojnega dela med športa željno mladino, i
Pripravljalni odbor za ustanovitev društva je že dalj časa na delu. Preden stopj pred javnost z ustanovnim občnim zbo-
rom, iskreno vabi vse nekdanje športne delavce, pa tudi vse one, ki kakor koli žele sodelovati pri športni vzgoji naše mladine, da se pridružijo iniciatorjem in s skupnimi močmi polože trden temelj krepkega športnega delovanja novomeške mladine. Naj se zopet uveljavlja novomeška belo.zelena športna barva, naj zopet odmeva naš borbeni Elan — na plan!
Telesno-vzgojno društvo Partizan v Novem mestu bo z ustanovitvijo športnega društva samo pridobilo, ker se bo razbremenilo nekaterih panog, ki so povsem športnega značaja. Na ta način bo laže uresničevalo načela splošne telesne vzgoje in se v svoje načrtno delo še bolj poglobilo.
Ko pa bosta obe društvi v svoje vrste vključili čim več mladine in jo vzgojili v krepke ln odporne državljane, branilce naše socialistične stvarnosti in neodvisnosti, bosta imeli prijetno zavest, da sta se pravilno lotili svoje naloge in izpolnili obveze, ki sU jih dolžni skupnosti. To upravičeno priča-kujemol
SDremembo v Številu stanovalcev, če bivajo več kot mesec dni v njihovi zgradb; vsako spremembo v Številu goveda, konl ali drobnico, ki Jo vzdržulejo odlemalci sami aH njihovi stanovalci v zgradbi ter vsako bistveno spremembo v že obstolečl vodovodni instalaciji In vsako novo vodovodno nape. 11 aro.
3. člen
Vsaka bistvena sprememba v Se
obstolefi his.nl vodovodni inStala. chl In vsaka nova vodovodna n«. pellava se-mora poprel priglasiti v upravi mestftga vodovoda, ki ;zde prosilcu pismeno dovoljenle; na podlagi tega s« sme Sele izvrSitl zadevno 6p?o.
Priglasitvi za novo DrtkMučltev na mesfnn vndovidno omrežje Je treba pr!lo21t; sltitaci.lskl načrt nepremičnine, ki nal bi bila prl-kMučen a rtios'nmiii vodovodnemu omire.)>lu in načrt pro1eik-t;rane vodovodne ln§talae;1e; priglasitvi za bistvmo srrem«mbo že obsto. 1»*če hi?ne vodovodne inStalacile pa, le načrt surem^b«, v obeh primerih s popišem vodnih iztokov.
4. čim
Spolne vode do hISnega ventTla
sme izvrševati le me*»no vodovod, no inStalacHsko oodletje. ki tudi nadrira. pre.glpdti^e !n pres.kuftn nar>e,4ave v zasebnih In lavnih zf-adbah in na zfmlHSčth.
Pravico izvrševat5 vodovodne napel 'ave v 7 = sehnih In Javnih ziTiradbah od hMnsHJi ventila imalo tud' zpsebrr instalaterji z obrtnim dovo'.Jen.ttcn.
5 č!«n
Za novo DTikMučifev hISne ali kakrSne<koli vodovodne 1nSta!aei1e r'ačalo uprav m*«4n»g< vodovoda obrtni In InđUfferitakl obrsti 1.000 din. drugI koristorkl pa JSOO din.
8. člen
Upravi me®tn*»ea vodovoda se mora naznaniti tud' vsaka sprememba v lasrtrrstvu z vodo iz mestnega vodovoda oskrbovane neprem'čnlne naika?neje ne dan. ko se prevzame n°<nremlčina. Z dnrni prevzema nenromlčn;ne pre. Id'1o vse pravice ln obveznosti V zvz' z vodovodom na novega lastnka.
7. člen
Uprava mestnega vodovoda sm# zaradi kontrole vsak čas pri po-ljubnem potrošniku z vodomerom nreskusitl deijmpko porabo vode. Ako se ugotovi pr! tak:h kontrolah ki moralo tralatl naimnnl 1 mesec za 20?£ večja potroA*>1a. kot Jo 1e prevzel Svet za komunalno zadeve za podlago določitvi pavšalne vodarine. mora uprava mestnega vodovod« zv'Sati vodarlno na metek, ki urtrera r. vodo. m erom uglovi leni množni porabljene vode
8. Ne«
Vodairina se obračunava ln p!a. Čuje mesečno za nazaj.
9. člen
Ce odlemalec klini* ponovnemu
opominu n" plača dveh zaporednih obrokov zapadle vodarine. mu uprava mestnega vodovoda lahko ustavi nfldnllno dobavo vode. Vo. da se znova odpre S<*'e t"daj ko odijemalec poravna vse zaostanke z zamudnim' obrestmi vred 'n plača za stroSke ponovnega priključka 200 din.
10. člen
Samski pednalemnlkl se Steje'o za družinskega člana naKmn-ka In se n1'hm de|pž vodarine zara. čuna na'emn'ku. ta W 1o izteorja od svojega podnalrmnika.
11 člen
Pri začasni izredni uporabi vode iz mestnega vodovoda (n^ivv'nleva. n1e vod.nlakov. gašmle apn^, uporaba vode, na gradbiščih ln. podobno, ki pa se mora pocrej Dlsmeno snoročiti uoravi m-stne. ga vodovoda, določi unravn mest. nega vodovoda oavSaliPo vodarno na bazi 50 din za m* delansko oziroma domnevno potrošene vode.
12. člen
Koltkor ni delani" strožle kazn!-vo po drugih predpisih se ka?. nule z denarno kaznijo do 2.ixH) din;
1. kdor samovoMpo prikllučl h;Sni oziroma zemMiSk' vod na mestno vodovodno omrežje;
2. kdnr samovoljno zanlra al! odpira vntlle, ^flimk* In hidrante na mestnem vodovodnem omrežiu;
3. kdor uporabila vodo v name. ne Iz 11 člena brez pooiresnjo priglasitve;
4. kdor brezvestno trati vodo z mestnega vodovoda.
13. člen
Ta odlok začne v*llatl r dnem objave v Uradne mil »tu LRS ob. Jivitl ra se mora tudi v Do>n1-skem l;stu in po mestni razglasni postali.
Določb«  odloka   se uporabllajo od 1, lanuarja 1953 dalje. St 808/1.53
Novo m^'to. dne 7. Julija 1953 Fredf*<*nik lo mo: Alojzij IvanetiČ. 1. r.
Drobtine iz dolenjske
matično goje tamkajšnji pobje. Ob vsaki kapljici pijače se zrav-sajo, da je veselje. Ta lepi lokalni običaj so seveda uprizorili tudi na dan občinskega praznika. Najbolj hecno je, da po navadi pri takem nasropu vedno odnesejo precej t;olov v obliki bunk i zmagovalci i premaganci.
Po ovinku sem se napotil vTv*.?-vo Štifto, kjer tamošnji patri še vedno žive pod vtisom starih, »dobrih« časov, ko so lahko ukazovali raji in jti naročali s priž-nice, kaj je treba vse zgarati, da si prisluži? nebesa. Po tem starem preperelem receptu so nedavno pozvali vernike kar s prižnice, naj vendar popravijo pota, ki drže naravnost in nikamor drugam kot na — farovKke parcele. Za delo bodo ie prejeli bogato plačilo na onem svetu. Sicer ne vedo nič natančnega, kako je s takim plačilom na onem svetu, ker ni od tam Še nihče poslal zaslužka nazaj na ta svet (kot to delajo, postavim, izseljenci iz zamejstva; zato pa patri samo za sebe raje prejemajo plačilo kar sproti na tem svetu). »Plačilo na
onem svetu je samo za rajo, ki lahko živi od obljub«, sem pojasnil ženici, ki je tarnala, kako trdo si je treba služiti, obljubljena nebesa.
Na gasilsko veselico v Breze sem prišel ravno, ko je začel Elija pošteno zalivati razgrete muzikante, plesalce in žlamparje, da so potem lahko nadaljevali pod napuščem skednja in bližnjih šu-pah. »Pasje trme trmaste« sem se jezil nad tistimi kmeti iz Velikega Osolnika, ki nočejo sodelovati pri zatiranju in uničevanju koloradarja in so celo ekipi kmetijske zadruge prepovedali Škropljenje krompirišč. Pri takih, kjer lepa beseda nič ne zaleže, bi posegel kar po kaznih.
Sv. Gregorja seni se v loku izognil, ker me boli Prosvetni dom, ki vsa leta po vojni zastonj vpije po obnovi. Ni kristušev, pravijo domačini, in to se ponavlja iz leta v leto. V Dragi so mi milo potožili, da niso dobili še niti ficka iz fonda za obnovo gozdov, čeprav je -znašal te lani ta fond, ki pripada gozdnemu odseku njihove zadruge, 800 tisočakov. Bojda na
občin!, kjer sede na tem kupčka tisočakov, mislijo, da se bodo gozdovi obnovili in pota popravila sama od sebe.
še za dne sem jo ta dan pri-maha! v Slovensko vas pri Kočevju, kjer sem spet naletel na veselico. Tokrat so jo kot najbolj primeren način kultumoprosvet-nega dela priredili »frontovci«. Res je bila veselica na dostojni kulturni »višini«. Večina gostov je imela ob mojem obiska kakih 50 ali veČ maliganov, največ pa prav gotovo tista zastopnica nežnega spola, ki ie »a plesišču pustila tisti del perila, ki se imenuje tako kot moške hlače, samo v poman jševalnici.
Kislega obraza in misli sem jO primahal proti večeru v vas Breg pri Stari cerkvi, kjer sem spet padel na veselico, tokrat veselico zelene bratovščine iz Kočevja. Lačen kot sem bil, sem naročil klobaso. Sto din so mi |o za-ribali, da sem kar debelo^ pogledal. Pojasnili so mi, da je cena taka znn*\ ker so klobase pripeljali iz Ljubljane in seveda zanje niso dobili polovične vožnje. »Pa so zato kaj boljše^ kakor če bi jih v Kočevju kupili.« sem jih na-hrulil, potem pa odšel ves razočaran spat v Kolodvorsko restavracijo v Kočevju. Ropot in najizbraneiše kletvice so me zjutraj vrgle iz postelje.
»jaka, Jaka* .ti prešmentani Jakec, vstani ie in pridi nam stehtati seno,« so vpili vozniki,
pa Jaki se ne mudi tako kot njim, Jaka pride ob osmih ali devetih, komur se mudi, naj pa gre.
V belokranjski prestolnici sem naletel na živahno razpravo zelene bratovščine. Trdili so sicer, da je bila to seja, vendar je bil pogovor dokaj glasan, vsebina razgovora podobna medsebojnemu pranju grehov, vse pa pod vplivom višje sfere, v kateri so plavali posamezni člani, najbolj pa prvi član odbora. V odlomkih sem ujel iz razprave tele besede: »Ti si srnjaka, ki smo ti ga prodali za polovično ceno, šenkal Merličanom, kar je največji prestopek za čistokrvnega Crnomarj-ca. — Vi ste pa vsak svojega srnjaka doma sami pohrustali in to ni nikogar nič brigalo. — Ti si pa enemu puško posodil, ki ni imel dovoljenja. — Ti pa hočeš za čuvaja nastaviti Človeka, ki ga mi ne maramo ...«
Kaj je bilo naprej, ne vem> ker sem se bal prepira spričo vpitja.
Potolazen sem jo mahnil v Metliko naravnost v »zadružno gostilno« kot imenujejo neko ošta-rijo, kjer točijo zadružna vina za določeno provizijo. Kako pravzaprav posluje ta gostilna, mi ni mogel pojasniti niti zadružni kletar, ki ie baje nastavljen za odgovornega poslovodjo gostilne. I.e toliko mi je pojasnil, da zadružno vino v tej gostilni rado shu" i na msJiganih, takole na primer i/ 9.3 na 8.1 stopnjo maligana.  Tudi  denar  nekako po
polževo leze nazaj v zadružni sektor in so že grozili z vazeli-nom Javnega tožilca, Če ne ho šlo hitreje.
Dasi ves zbit in truden kot davčni izterjevalec, se v Novem mestu nisem mogel odreči silno lepemu vabilu, ki je bilo pribito na baraki športnega stadiona v Stemburjevi ulici in se je glasilo takole: »Vabilo na masovni sestanek vseh opravljivih bab klepetulj, ki se bo vršil dne 19. VIII. 1953 ob 7.30 zvečer na dvorišču. Vabi se vse članice in ostale milosti jive gospe in gospodične, ki
slovnice, da se sestanka ni mogla udeležiti. Sploh se mi zdi, da imajo nekateri obilo časa za obiranje in se vtikajo tudi v domače razgovore znancev, kjer pa, kot kaže, niso zaželeni.
V Dolenjskih Toplicah nisem mogel potolažiti razjarjenih ljubiteljev filma, ki bi radi gledali »Tcrezo«, pa ni imel kdo vrteti filma. Kinooperater je šel v Ljubljano na izlet in se kljub vročim željam ljubiteljev, obljubi in lepakom, ki so objavljali kino predstavo ob določeni uri, ni vrnil.
želijo pristopiti v članstvo. Predsednik ...«
Tega ^zanimivega sestanka sem se udeležil kot opazovalec. Razprava je bila živahna, čeprav je, kot so trdili, manjkala sklicate-ljica. Navzlic odsotnosti so soglasno sklenili, »da to gospo izvolijo za častno predsednico: Bojda je doma tako zaposlena s pometanjem in  učenjem slovenske
Se v Suho krajino sem skočal na pogreb Lovske družine, ki jo je spremljalo krdelo 30 divjih prašičev, nato pa sem s kmeti vred
potočil solzo r.a požrtim krompirjem in uničeno koruzo letošnjega pridelka. Zdaj pišem prošnjo (kolikokrat sem jo Je!"), da bi lovci od drugod malo bolj streljali po rej zverjadi in vas do prihodnjič pozdravljam!        V.*.s Jane*
62
Stran 8
DOLENJSKI EIST
©ter. 80
17. oktobra bo na Dobrniču
proslavljena deseta obletnica
■v
L kongresa AFZ Slovenije
V torek 25. avgusta je bila v Novem mestu širša konferenca AFZ okraja Novo mesto, na kateri so bili poleg številnih lena navzoči med gosti predsednica Glavnega odbora AFZ Angela Ocepkova, sekretar okr. Odbora SZDL Jože Plaveč, zastopnik JLA in drugi.
Po izčrpnem poročilu o vlo-8i žena za dvig socialistične zavesti, ki ga je podala Ema Mu-sarjeva, se je razvila živahna diskusija.
Tovarišiea Vldmarjeva iz Za-gTadca je kritizirala poslovanje tamkajšnje zadruge, ki se ne potrudi dovolj pri odkupovanju kmetijskih pridelkov, da bj ljudem omogočila eim boljši in hitrejši zaslužek in možnost nabave industrijskih predmetov. 2ene tega okraja so že večkrat opozorile na napake in nepravilnosti, kar kaže da so živo zz\^presirane za razvoj občine.
V imenu žena zadružnic Je Ana Florjar.čičeva govorila o seminarjih in tečajih, ki jih je organizirala ta sekcija in jih le bo. S pomočjo takih tečajev so žene na podeželju začele spoznavati prednost} higiene mleka, goienja sempn, sadja in ze'enjave ter konzerviranja.
V Mokronogu bodo žene v zimskih mesecih na tečajih izdelovale iz ličkanja, sirka in žime razne predmete, s čemer bodo nekaj zaslužile, hkrati pa se bodo na tečajih tudi politično in kulturno izobraževale,
2ene s podeželja je predvsem zanimalo vprašanje, zakaj zadruge ne odkupujejo sadja in zelenjave. Tovarišiea iz KZ Šentjernej je pojasnila, da je prj njih zadruga odkupovala sadje po 12 dinarjev in ga od-premila v Novo mesto. Tu pa ga je trgovsko podjetje prodajalo tudi po 30 dinarjev. Jasno je, da kmelje upravičeno kritizirajo, saj so kot proizvajalci prejeli za kilogram sadja manj kot podjetje, ki ga je samo pro-
dajalo. Zene so predlagale, naj se to stanje enkrat za vselej uredi.
TovariSlca Angelca Ocepkova je dala nekaj smernic za bodoče delo žena v mestu in na vasi. Sonja Sajetova pa je govorila o nalogah žena zadružnic.
Ob zaključku konference so žene sprejele več važnih sklepov  za  politično aktivizacijo,
zboljšanje delovnih pogojev žena v mestu in na vasi, za organiziranje raznih tečajev, pravilno vzgojo mladine, sodelovanju žena v raznih odborih itd. Govorile so tudi 0 10-letnici I kongresa AFZ, ki bo 17. oktobra v Dobrniču.
Za delegatki za zvezni kongres AFZ Jugoslavije sta bili izvoljeni tovarišici Ema Mu-sarjeva in Tilka Strniševa,
Dva kralja brez kraljevin
V Pariza sta na »počitnicah« dva ubežna kralja: bivši egiptovski kralj Faruk in bivši jugoslovanski kralj Peter. Kaže, da je Faruk bolj na kraju z denarjem kot Peter. Faruk je kupil za ženo Narriman zapestno uro, katere pa ni plačal. Ko je pariški urar zvedel, da je Faruk v Parizu, je hotel za ta dolg zapleniti Faru-kovo osebno prtljago. To je preprečilo francosko zunanje ministrstvo, pod čigar varstvom se baje Faruk nahaja.
Bivšemu kralju Petru, ki je zaposlen pri nekem newyor?kem podjetju, menda še ne gre tako slabo, čeprav se tudi njemu pripeti kaka zaplemba osebnih stvari za stare dolgove. Kot poročajo tnii časopisi, si je Peter Kara-d;ordjevič najel celo vilo v nekem
Za vsakega nekaj
Nohti nam zrastejo vsako leto okrog 5 cm.
Četrt kilograma govedine vsebuje toliko beljakovin kot sedem
jajc.
Človeško srce udari vsako uro pettisočkrat.
Krvno telesce prepotuje telo na dan kakšne štiritisobkrat.
DOBER TEK
— Vam diši, tovariš Jaka?
— In še kako, tovariš gostilničar. Vaša svinjska ušesa so spet enkrat imenitna!
znanem francoskem letovišča, kjer bo prebil počitnice vse do oktobra. Najavil je več prireditev za povabljene goste, med temi tudi bikoborbo. Bike za to predstavo je naročil baje kar iz Španije.
Sicer pa je Peter že vajen biko-borb, saj sta imela podobno bikoborbo v stari Jugoslaviji s princem Pavlom 73. prestol, potem pa sta oba sfrčala. Peter si lahko dovoli take počitnice in prireditve, saj sta on in njegova rodbina pošteno skubila državno blagajno stare Jugoslavije.
Vladimir Larnut; Ob Krki
Primostek
Belokranjska
Blizu Metlike je vas Primostek. Mimo vasi teče rečica Lahinja, čez njo pa se vzpenja lesen most.
Belokranjci pripovedujejo, da se je ta vas v starih časih imenovala Mostek. Ko pa so prišli Francozi v nale kraje, so se na svojem pohodu po Beli krajini ustavili tudi v Mostku. Ljudem so jemali živino za vojsko, pobirali fronke in lovili mladeniče ter jih pošiljali na vojno.
Tega jim Moščana niso pozabili. Ko so se Francozi umikali skozi Belo krajino nazaj v svojo domovino, je neki francoski vojak onemogel zaostal za svojo četo. Skril se je pod leseni most. Ko pa io
pripovedka
ga vaščani opazili, so navalili nadenj, da bi ga utopila v Lahinji. Vojak pa se je v smrtnem strahu oprijel lesenega stebra pod mostom in zagazil v Lahinjo. Razjarjeni vaščani so ga hoteli odtrgati od mostu, ker pa se jim ni drugače posrečilo odtrgati Francoza od mostu, so mu odsekali prste na roki. Vojak, ki je znal nekaj slovenskih besed, je kričal: »Jaz nisem tat! Jaz sem samo primi mostek ...«
Ko je vojak končno utonil, so se vaščani skesali svojega dejanja. V spomin na žalostni dogodek so svojo vas preimenovali v — Primostek ... —-e
IzselfemcI ?
Prešernova družba bo izdala letos 5 knjig In sicer: 1. Družinski koledar Prešernove družbe za leto 1954.
Koledar bo po svoji pestrosti In razkošni opremi, katero je izdelal akademski slikar Pengov, predstavljal pravo revijo dela, uspehov in krasot naše domovine in bo zato imel trajno vrednost.
2 Ciril Kosmač: »Pomladni dan«.
Povest »Pomladni dan« se dogaja med prvo in drugo svetovno vojno na Primorskem in govori o tragični ljubezni dveh generacij: o ljubezni kadedke — Božene in o ljubezni njenih staršev.
3. Ivan Ribič: »Stopinje v snegu« lo »Zgodba o
zakladu«.
Obe povesti odlikujejo zanimivi opisi življenja v slovenski vasi. Polnj sta napetih dogajanj. Pretresljivi zgodbi o ljubezni, o človeški veličini in zvestobi priklepata čitatelja od prve do poslednje strani.
4. Ivo Zorman: »Iz obroča«.
To mladinsko povest bodo zaradi napetega dogajanja in kipečega življenja radi brali stari in mladi čitatelji.
5. Čopič, ing. Kosta in Osredkar: »Skrivnosti atoma«
Kdor se želi seznaniti z najnovejšimi »čudeži« znanosti bo rad sesal po tem poljudno napisanem delu o dosedanjih uspehih znanstvenikov na kodročju jedrske
fizike.
Naročnina za vseh 5 broširanih knjig je za Ameriko 3 dolarje, za Francijo 1.000 — franc. frankov, za Belgijo 150.— belgijskih frankov, za Holandijo 11.— holandskih forintov, za Nemčijo 13.— nemških mark, za Italijo 1.800 — lir in za Avstrijo 75.— šilingov.
Da bo Družba lahko krila vse stroške za izdajo teh knjig ne da bi bila prisiljena zvišati članarino, vabimo izseljeniške organizacije in posameznike, da se vključijo med ustanovne in podporne člane.
IZSELJENCI!
Naročajte knjige Prešernove družbe!
Naš naslov: Prešernova družba, Ljubljana, Ulica Toneta Tomšiča Jt. 9, Jugoslavija.
Nekaj starih okroglih
J
SREČA
Ko je slavni Voltaire nekoč slišal, da je strela udarila v samostan in ni ubila niti enega meniha, temveč napravila le nekaj škode na stavbah, je smehljaje menil:
— Srečo so imeli ti božji služabniki! Če strela ne bi udarila v kapelico, temveč v jedilnico, bi bila najbrže ubila do zadnjega vse.
NEDVOMNO
— Torej si oženjen? — Da! — Srečno? — Seveda! — Ali žena dobro kuhat — Ne! — Pa zna vsaj dobro gospodinjiti? —Ne! — Kaj pa zna potem? — Peti! —-No, potem bi bil pa kanarček cenejši.
NESPORAZUM
— Torej tovarišiea, zdaj sem vas temeljito preiskal. Na srcu ne najdem nič posebnega. Lahko vam rečem: vaše srce bi moral imeti.
— O, gospod doktor, saj sem še — prosta!
SE ENA
Na svojem obisu v podeželskem mestecu je vladni zastopnik zelo hvalil županovo delovanje: »Z zadovoljstvom sem slišal, da ste v zadnjem času v mestu ustanovili več koristnih naprav.*
Ves ponosen odgovori župan: »Da, odkar vozijo'avtomobili skozi naše mesto, smo organizirali bohiiĆarske tečaje, nadalje javno obvezovališče in tudi razpisali mesto zapriseženega ocenjevalca škode. Naš policaj je dobil moto'no kolo, da more zasledovati Šoferje, ki hočejo zbežali, mestna bolnišnica pa se je povečala za deset postelj.*
LASKAVO PRIZNANJE
— Ali ste že čitali moje pesmi? — Da, med njimi sta dve, ki
bi ju Prešeren ne mogel spesniti.
— Lepo se to sliši. Le kateri sta to?
— Tista o kinu in tista o radiu.
IZ PREDAPRILSKE ...
Policaj' »To je zdaj že petič, da so vas na tem kraju pretepli. Ali imate toliko sovražnikov?*
»Ne, ampak zelo sem podoben davčnemu izterjevalcu.*
MEDICINSKO PREDAVANJE
— Na lobanji tega moža se vidi, da je bil vedno jezljiv in nasilen.
— Tovariš profesor, ali ni verjetnejše, da je bila takšna njegova žena?
ISKREN ODGOVOR
Zdravnik: »Tovariš Lipnik, ali mi morete povedati, zakaj ima vaš,' žena podpludbe na hrbtu?* »Seveda! Odkar je bolna, leži vedno na, hišnem ključu!*
ON 2E VE
»Oprostite, da vas nisem pozdravil, ko sem vas  včeraj  srečal v parku. Nisem vas spoznal.* »Kako pa veste, da sem bil jaz?* *
— A ta, ali se spominjaš, kje in kako si spoznal mamo?
— Da, bili smo pri kosilu —r Za mizo pa nas je sedelo trinajst.
— Nil ni lepšega od prve ljubezni!
— 2e res, toda jaz te imam kljub temu zelo rada.
(litografija)
Novomeški strahovi
Joj, kdo so te prikazni? Jih mrka noč rodi, da dirjajo po cesti in strašijo ljudi?
Ne! To so kolesarji brez zvonca in luči, kot blodni se podijo in »žegna* zanje ni!
30 mo$ je imelo 80 žena
V mestecu Short Creek v ameriški državi Ari/ona je mestna policija napravila svojevrstno hajko in aretirala 36 moških, ki so imeli skupno 86 žena, rodilo pa se je v tem mnogoženstvu nič manj kot 264 otrok, torej nekaj več kot sedem otrok na enega očeta. Preiskava je ugorovila, da so 15 letne deklice silile v take mnogoženstvene zakone. Zlasti so bili vneti pristaši svojevrstnih zakonov mošlji, medtem ko se je veliku žena temu upiralo. Zaprti moški so se zagovarjali s tem, da so pristaši mormonov, to je posebne verske sekte.
Policijski organi, ki so zadevo raziskovali, trdijo da nudijo otroci, ki so se rodili v teh zakonih tako žalostno sliko, da si tega ni mogoče predstavljati v najbujnejŠi domišljiji.
Utrinki
Nesmrtnost se v grobu ne da
miru.
Za mladino \e vse staro, dokler se sama «*• postara.
Ljubezen ni vselej roman; dostikrat je le vrsta spominov.
Moški niso bogovi, ženskih božanstev pa sploh ni.
•
Človek ne trpi, ker se mu
želje ne izpolnijo, temveč zato, ker preveč visj na njih. •
Cim manj mislimo nase, tem srečnejši smo.
*
ljudje, ki ne slišijo prej, dokler jim kdo ušes ne poreže-*
Ne moremo reči, bo bolje, če bo drugače; toliko pa lahko rečemo, da mora biti drugače, da bo bolje.
*
Kako srečno bi lahko marsikdo živel, ko bi se brigal tako zase, kakor se bng-a za druge-'
Dve lepi gostovanji v Metliki
V poletnih dneh, ko kulturno življenje v Metliki skoraj čisto zamre in se malone pol mesta preseli na Kolpo, je prav težko napolniti dvorano Fizkul-turnega doma. To so sprevideli tudj člani SKUD »Dušan Jereb«, ki so v juliju skoraj pred prazno dvorano kvalitetno zaigrali Priestlevevega »Inšpektorja na obisku«.
Več sreče pa je Imela folklorna skupina s Preloke, ki je 22. avgusta pod vodstvom domačina tov. Staneta Starešiniča, člana slovenskega tržaškega gledališča, pripravila lep večer, ki je navdušil številne gledalce. Vrsta živahnih kol in plesov, domači
Šmarnica ali »direktor«
Smarnica vsebuje metilnj alkohol, ki se razgradi v organizmu v mravljično kislino. Tako lahko nastopi smrt že pri pivski mizi kar iznenada sredi najboljšega razpoloženja. Zgodi pa se tudi, da po pitju ni ničesar posebnega opaziti, tako da ljubitelj šmarnice lahko redno o. pravlja svoje poklicno delo brez težav do nastopa smrti. Opojenost za zastrupitev z me-tilnim alkoholom ni tako značilna in prijetna kakor pri zastrupitvi z etilnim alkoholom, kši je v vseh drugih alkoholnih pijačah. V ospredju so organske okvare možgan. Te se odražajo v močnem glavobolu, izgubi ravnotežja, krčevitih bolečinah v zgornjem predelu trebuha in celo v oslepitvi.
Vse to so suhoparne zdravniške ugotovitve, ki morda ne bodo imele na ljubitelje šmarnice nikakršnega vpliva. Dobro pa je, da se ob njih zamislimo, kadar sedimo za prepolno mizo te škodljive tekočine.
Nov svetovni rekord na reaktivnem lovcu
London, 1. sept. (r). Nocoj je bilo objavljeno, da je pilot Duke na reaktivnem lovcu tipa Havvker dosegel nov absolutni svetovni rekord v brzini. Preletel je na uro 1162 km. Ker pa je ta brzina samo 9 km večja od dosedanjega svetovnega rekorda, ki ga ima neki ameriški pilot, novi rekord verjetno ne bo priznan, kajti predpisi zahtevajo, da je za novi rekord potrebna brzina, ki je vsaj za 1% večja od prejšnjega rekorda.
4000 m filma o osvojitvi gore
Nanga Parbat
Nedavno smo poročali o osvojitvi himalajskega velikana, visokega nad 8000 m, Nanga Parbat. Kakor poročajo je zmagovita avstrijsko-nemška ekspedicija prinesla s himalajskega pogorja okoli 4000 metrov posnetkov na barvastem filmu, ki ponazorujejo predvsem vzpone te ekspedicije in velikane himalajskega pogorja.
V Združenih državah Amerike so v prvem polletju dosegli rekordno proizvodnjo televizijskih sprejemnikov. Proizvodnja je znašala 3.83 milijonov sprejemnikov, lani v istem obdobju je znašala 2.3JJ milijonov. Z letošnjo polletno proizvodnjo televizijskih sprejemnikov so v Združenih državah Amerike prekosili tudi rekord v proizvodnji televizijskih sprejemnikov iz prvega polletja 1950, ko so izdelali 4.46 milijonov teh aparatov.
Japonska Je julija izvozila za 97.3 milijonov dolarjev raznih izdelkov. Junija je predstavljal Japonski izvoz vrednost 102.7 milijonov dolarjev.
V vsako hišo Dolenjski list! Berite in širite Dolenjski list!
tamburaški orkester ln pevska solistične točke, v katerih je prednjačil tov. StarešiniČ, so vžgala navzoče, ki niso štedili s priznanjem. Takih večerov si Metličani še žele in kot čujemo, nas bodo Preločanj za praznik ustanovitve XV. brigade spet obiskali.
Prav prijetno je bilo tudi gostovanje malega ansamba članov SKUD »Prežihov Voranc« iz Raven na Koroškem pretekli četrtek. Razni plesi, solistične točke, zlasti precizne in z občutjem izvajane točke harmoni-karskega kvarteta pod vodstvom tov. Metelke, ki je tudi naštu-diral ves ostali program, so bile deležne lepega priznanja. Plemenita je tudi gesta nastopajočih, ki so vso vstopnino poklonili za spomenik padlim borcem v Metliki. -r
Neznane koledarske resnice
Kdo ve, da se nobeno stoletje, ne more pričetj s sredo, petkom in nedeljo? Oktober se začenja vedno z istim dnem, s katerim se začenja januar. Isto soglasje opazimo med aprilom in julijem, septembrom in decembrom. Tudj februar, marc in november se začenjajo z istim dnevom v tednu. Junij in av_ gust delata izjemo. Ta pravila pa ne veljajo za prestopna leta. Navadno leto se prične in konča vedno z istim dnevom. Štedljivim ljudem bi povedali še to, da si lahko vsak koledar prihranijo za 28 let pozneje, kajti tedaj se v celoti In v podrobnosti ponovi.
Ali Teste da...
— je bil v 16. stoletju krompir prava redllost v Evropi in da takrat še nihče ni mislil, da bi si ga pripravil za jed?
— na velikih severnoameriških prerijah zrastejo do 10 m dolge tvave?
— dosežejo   mehiški kaktusi
— velblod hranj v svojem želodcu 250 litrov vode?
— uporabljajo v Orientu že več stoletij kačji strup za zdravljenje srčnih bolezni?
— je 138 metrov visoka Ke_ opsova piramida, sestavljena iz dveh milijonov tristotisoč kamnov?
»Želite mordia, da vam osilim svinčn'k?«
Nesporazum
LOJZE ZUPANC: 5
VELIKI DNEVI
KtVf
»Prvi fašist, ki bo prišel tod mimo —*■
A v hipu obmolkne, ker ne ve, kaj naj bi se zgodilo s tistim prvim fašistom.
»Kaj?« zastrmi ded vanj s toplim pogledom.
»S kladivom ga bom lopnil po butici!« plane iz TI j četa. »Potlej pa bom izginil v gozdove k našim.«
Grenko se nasmehne ded, a vendar mu v očeh zagori nekaj toplega, ljubečega. »Premlad si še otrok!« pravi iztreznjeno.
»Nismo več sami!« kipi mlada kri. »Število borcev vsak dan raste. Vsak dan jih je več v gozdovih. Marcntičev Jule je bil neumen, ker jih je čakal doma.«
»Dan maščevanja Je blizu,« prikima stari.
In zatem pričneta spet nabijat; po železu. Nakovalo zazvoni, kakor da bi pri fari veliki zvon bil plat zvona. Bolj iz jeze kakor iz veselja, ker je dan maščevanja blizu, zapojeta:
»In narodu skovali srečo
s kladivom našim bomo mi! Verige sužnjev, okove težke
kladivo naše naj zdrobi!«
Iz hiše priteče Danica. Bleda in z grozo v očeh zakriči:
»Molčita! Fašisti prihaja jo!« Popustita delo in se hočeta umakniti v kovaC-nlco, a tisti trenutek se izza hišnega vogala s poli-zanim nasmehom prismeji k njima italijanski učitelj Enrico Bastiani.
Nabijata in pojeta... Nabijata In pojeta..< Potlej zažvižgata in spet zapojeta. Vsa preplašena priteče na preddverje Tijčkova mati in v strahu zakriči da prevpije razbijanje kladiv:
»Dedekt Tijček! Kaj delata? Ali sta znorela?«
»Kaj delava? Pojeva!« se nasmehne ded in prestane z nabijanjem.
»Pojeta, da se razlega po vsej vasL Pa kakšno pesem, oooo!«
»Kakšno?« se prične muzati stari kovač.
»Partizansko! Ali ne vesta, da imajo stene ušesa? Kričita, kakor da se vama mudi poklictl nesrečo nad našo hišo!«
Zdajci se oglasi še Tijče. Težko kladivo spusti na zemljo in oprt nanj se zasmeji glasno in veselo:
»Pojeva, ker sva vesela, mama! Vesela sva, ker jih fašisti vsak dan bolj dobivajo po grbi, hahaha!«
»Oh, brezumneža ...« zastoka mati.
»Nič se ne boj, mama! Nobenega makaronarja ni blizu!«
Potlej odide v kovačnico, kjer spet požene kovaški meh.
Zdaj se gospodinja s prosečim glasom obrne do starega:
»Vsaj vi bodite pametni, oča, ki ste že stari, in
ne izzivajte!«
Ne, tega bi ne smela izreči! V hipu se stari kovač razjezi. Sive obrvi mu zastrle nad bliskajočimi očmi kakor ježu naježene bodice.
»Kdo izziva? Ali morda jaz, ki sem se v tej vasi rodil? Tukaj me je pokojna mati naučila slovensko govoriti in peti. Vsak ptič ima svojo pesem. Ptiča se po petju spozna!«
Kaj naj bi zdaj vdova Bara še odgovorila staremu kovaču? Ali naj mu pripoveduje, kar stari že sam predobro ve? Naj ga spominja, da je minilo že leto, odkar Dobravčani niso več svobodni? Naj ga opozarja pred karabinjerji in pred italijanskim učiteljem Enricom Bastianijem, ki se skoraj vsak dan ob tem času sprehaja tod mimo v varstvu karabi-njerjev in kupuje od žensk jajca ter kokoši, zraven pa opreza in vohuni?
3.
Kaj je iskal Enrico Bastiani v Dobravicah7 Kdo ga je sploh khcal v Belo krajino?
Okrajni fašistični glavar ga je poklical iz, Italije, da bi naučil slovenske šolarje italijanskega jezika. Namestili so ga na gradaški osnovni šoli. Prišel je, vojščak fašizma, v izdano domovino in se po svoje boril za zmago fašizma. Ni nosil puške in šlema kakor vojakil Njegovi polizani lasje, namazani t dišečo pomado so se svetili v soncu bolj ko jekleni
šlem. Ni potreboval daljnogleda, kakor ga potrebuje oficir, na frontil Njegove nemirne, švigajoče oči, privajene na vohunstvo, so vse videle, pogosto boljše, kakor da bi gledale skozi daljnogled. Ničesar jim ni ušlo. Njegova puška je bilo pero. Z njim je ubijal zanesljiveje kakor s puško. Pisal je ovadbe. In člo. vek, zavedni Slovenec, čigar ime in priimek je napisalo Bastianijevo pero na ovadbo, je bil obsojen na zapor, na smrt, na pregnanstvo. Prišli so karabinjerji in ovadenca odvedli v zapore gradaške graščine. Zasliševali so ga in zasliševali, ga pretepali in mu. čili, da bi priznal, da je komunist ali da je v zvezi s partizani. Mnogi so bili do krvi pretepeni, mnogim so fašisti požgali dom in pobili svojce, mnogi so morali v pregnanstvo, kjer so gladovali, kjer jih je glad davil počasi, a zanesljivo; a redki so bili tisti, ki bi vedeli, kaj je komunizem. Bili so zavedni Slovenci, ki so ljubili svojo domovino, svojo pesem in materin jezik. To pa je bil greh, ki so ga fašisti kaznovali z zaporom, zasliševanjem, pretepanjem in mučenjem. Kdorkoli je bil na Bastianijevo ovadbo odpeljan z doma, je bil lahko zadovoljen, če ga niso kar na mestu ubili. Po mučenju se je nekega dne znašel na Rabu, na otoku smrti, kjer je od gladu umrl.
Ali je Bastiani danes sam prišel v Dobravice? Previdni, nezaupljivi Bastiani, ki se je potihem bal partizanov prav tako kakor vsak fašist in ni napravil koraka  lz  Gradaca brez  spremstva karabinjerjev?
(Dalje prihodnjič)