Poštnina ptaiana v getovini
Maribor, četrtek t©. marca 193S
Stav. 62 tata V»I.JXnM
MARIBORSKI
Cena 1 Din
VECERNIK
UraUnlitvo In upravni Maribor, Ootpomks ul.11 / Talnfoa larodntltvo MM, uprava MM lakaja racan n »daljo In prašnikov vsak dan ob 1«. url / Valja umaBaa prajaMan v upravi al pa pobU 10 Din, doatavljon na cton 10 Din / Oglasi pa aanika / Oglasa M M aplasni eddslok »Jutra** v Ljubljani « Pand fiakovnl raBun tt. 1MO0
JUTRA
Krivda Anglije za sedanji položaj
POSLEDICE SPORAZUMEVANJA ZA VSAKO CENO.
V ponedeljek zvečer je govoril bivši veliki angleški državnik Lloyd Geor-S e pred desettisočglavo množico .v. S h e f i e l d u o nevarnosti nove vojne in dejal med drugim tudi to-le: »Ne smemo Nemčije prenaglo obsoditi. Mirovna pogodba ji je vsilila radikalno razorožitev. Skrčili smo njeno vojsko na 100.000 mož, oropali smo jo vojaške oborožitve in ji obljubili, da bomo isto storili tudi mi. Nobena država, ki je mirovno pogodbo sopodpisala, se pa te obljube ni držala. Nemčija je ostala vseeno potrpežljiva. Izpolnila je vse svoje obveznosti vse dotlej, dokler niso tisti, ki so mirovno pogodbo izsilili, prelomil njena določila. Sedaj stoji pred nami Nemčija obnovljenega starega vojaškega duha in nihče drugi ni tega kriv, kakor tisti, ki določil mirovne pogodbe niso izpolnili.«
Lloyd George je bil v svojih moških letih velik državnik, velik politik in tudi Jugoslovani srno mu dolžni veliko hvale, toda njegove omenjene besede So tak* temeljito zgrešene, da skoraj Ue moremo verjeti,< da jih je res izgovoril,, dasi vemo da je že zelo s t a ir in da njegov duh ni več tako prožen, kakor ie bil takrat, ko je še vodil usodo Anglije, Vendar mu spričo navedenega moremo mirno odpustiti. Stari gospod se le zmotil, pogledal je na problem le enostransko, videl je le eno dejstvo, prezrl ba vsa ostala, dosti večja in pomembnejša. Nikakor pa ne moremo odpustiti sedanjim aktivnim angleškim državnikom, v prvi vrsti ministrskemu predsedniku Macdonaldu, da mislijo skorji prav tako kakor stari upokojeni L1 oyd George. Vsa njihova politika, zlasti lanskega in letošnjega leta dokazuje, da so v sedanji zmedeni dobi izgubili kompas in se ne morejo vživeti v dejstvo, da italijanski, nemški in madžarski fašizem ni zapadna demokracija 1« da z njim ni mogoče sklepati iskrenih sporazumov.
Docela razumemo, kaj vodi vso angleško zunanjo politiko. To je strah pred novo vojno, ki Angliji r.e bi mogla dati absolutno nobenih koristi, povzročila pa bi ji Škodo. Zato poizkuša Macdonald vse, samo da bi zagotovil mir, zato naganja v Ženevi zbrane delegate razorožitvene konfer-fice k
sklenitvi razorožitvenega pakta za vsako cenoj Vemo in vidimo pa tudi, da je ta angleška politika bolj nevarna za mir, kakor kričanje fašistov. Nevarna zato, ker je iskrena naprsni onim, ki so zahrbtni in hinavski! Poštenjak Mae d ona ld pač računa, da bi kak papir nat pakt mogel res doseči znižanje oboroževanja in zagotoviti večni mir. Njegova poštenost gre tako daleč, da zavrača celo francosko zahtevo po garancija h, zlasti pa mu gre pri tem tudi za to, da bi Anglijo obvaroval pred vsakimi obveznostmi. Med tem pa vemo vsi v srednji Evropi, da se oboroževanje, ki je bilo prepovedano premaganim dr žavam, ni dalo preprečiti niti s kontrolo In sankcijami, k! so bile na razpolago. Madžarska, Nemčija, Bolgarija in celo Avstrija so še oborožile kljub vsem prepovedim! Kaj bi tedaj spremenil, kaj dosegel razorožitveni pakt, sklenjen r.a konferenci v Ženevi? Kakšno garancijo bi imele n. pr. Francija, Jugoslavija, Češkoslovaška, Poljska itd. ko bi se držale pakta in bi se razorožile, da bodo to storile tudi n. pr. Italija, Nemčija itd.? Kdo bi preprečil novo oborožitev Nemčije, tiste Nemčije, katere aktivni mi nister proglaša pogodbe za cunje papirja?
Zgrešene so zato besede starega L!oyda Georgea, zgrešena je politika Macdonald a, ker daje potuho Hitlerju, Mussoliniju in Gom-bosu. Prav ta politika vtikanja glave v pesek, politika »razoroževanja« in »sporazumevanja« a tout prix je spravila v Nemčiji na vlado Adolfa Hitlerja, prav ta politika je omogočila tajr.o oboroževanje Madžarske, prav ta politika je pripravila v Avstriji diktaturo dr. D o 11 f u s s a in »H e i m w e h r a « in prav ta politika je povzročila, da mir v Evropi še nikoli m bil tako zelo problematičen, kakor je sedaj. Če Anglija ne bi bila silila Francijo vsa ta zadnja leta k popuščanju napram Nemčiji in če ne bi bila našla v Parizu velikega idealista, a utopista Aristida Brian d a, ki je sanjali o Panevropi prav v času ko so se pripravljali vsi revizionisti na ofenzivo proti bratstvu narodov in miru, bi bilo v Evropi danes najbrže drugače in mir bi bil zares ohranjen in zagotovljen!
Zadnja seja avstrijskega parlamenta
^olicua zasedla poslopje parlamenta. - vlada seje ne
PRIZNAVA. MOŽNOST GENERALN E STAVKE.
Dunaj, 16. marca. Ker le vlada sklenila, da bo s silo preprečita sejo Darlamenta. je policija včeraj popoldne ob pol 15. uri zasedla poslopje parlamenta. V dvorani je bilo v tem fcjsu zbranih kakih 60 narodnih po-®*ancev, med njimi tudi bivši tretji Predsednik parlamenta dr. Straffner, j*' Pa ni sedel na predsedniškem me->tu* temveč ie zavzel prostor na poročevalskem stolu, s katerega ie izjavil, [Ja zaključuje sejo. Obenem je pouda-***♦ da bo vložil proti policiji in proti snu15 oniin* kl so mu preprečili redno Parlamenta, pri sodišču kazensko ?”»vo. Narodni poslanci so se nato j^tšli. Policija je ostala v poslopju in Pušča nikogar več v poslopje. Pri beralšnji seji ni bil navzoč noben po-vf3 yiadne večine. vJflda ima parmanentno sejo. V itnl! krogih izjavljajo, da včeraj-J2® °ocrct-t-> st,** nikakor ne morejo nzu'*tL iSka,* l) 6/.	popolno-
ma v redu demisloniral. Dalje se trdi, da ni bilo prisotnih niti 60 poslancev in niti za sklepčnost seje predpisana ena tretjina od 150 poslancev. Predpisanega števila poslancev ni mogla ugotoviti niti ena navzoča uradna ose ba, na drugi strani pa dr. Straffner sploh ni bil merodajen za sklicanje seje. ki lo je pa vrhu vsega otvoril še pol ure pred napovedanim časom. Ker je obstojala nevarnost generalne stavke s strani narodnih socialistov in socialnih demokratov v primeru, da bi vlada onemogočila sejo. se sedaj z napetim zanimanjem pričakuje, kakšno stališče bodo v bodoče zavzeli socialni demokrati in narodni socialisti. Mogoče ie, da bo danes proglašena v vsej Avstriji generalna stavka. Vojaštvo in policija sta strogo pripravljena. Po dunajskih cestah ]n ulicah korakajo ne prestano goste patrulje, zasedena so pa po vojaštvu in pollcjji tudi vsa lav m poslopja.
Štiri leta Hitlerjeve diktature
NAČRT POOBLASTILNEGA ZAKONA. PARLAMENT LE POMOŽNO SREDSTVO. NOVA DEMARŠA FRANCIJE V BERLINU RADI NAPADALNIH ODDELKOV. MORILCI IZ BEUTHENA IZPUŠČENI IZ JEČE.
BERLIN, 16. marca. Državna vlada bo predložila novemu državnemu zboru predlog velikega pooblastilnega zakona, ki bo vseboval celo vrsto izpre-mlnjevalnih določb nemške ustave. V, smislu določb tega novega zakona naj bi se državni zbor sestajal k zasedanjem ie od časa do časa, ko bi bilo potrebno. da bi sprejemal razne vladne ukrepe, odloke in objave kabineta. Predlog pooblastilnega zakona, za katerega bodo glasovali tudi centrumov-ci, bo veljal do leta 1937. in ima izključno le ta namen, da omogoči Hitlerjevi vladi nemoteno delo najmanj štiri leta.
PARIZ, 16. marca. Kakor se govori v diplomatskih krogih, je dobil berlinski francoski poslanik Francois-Poncet nalog, da vloži pri nemški viadi novo noto glede nastopa nemških oboroženih oddelkov v pasu, ki mora biti po mirovni pogodbi absolutno prost vsake vojaške sile. V
stvari gre za pomožno policijo, prav za prav za ustvaritev hitlerjevskih napadalnih oddelkov in napadalnih čet v policijske vrste, kar pa nikakor ni v skladu z določbami versajske mirovne pogodbe. Mirovna pogodba namreč popolnoma natančno določa število policijskega moštva, ki ga sme imeti nemška državna policija. Po vesteh iz diplomatskih krogov je poslanik Počet sporočil nemški državni vladi, da bosta Francija in Anglija v tej zadevi zahtevali intervencijo Društva narodov.
BERLIN, 16. marca. V znanem procesu Potempa so bili svoj čas obsojeni štirje narodni socialisti zaradi umora nekega Poljaka v Beuthenu ored tamkajšnjim sodiščem na smrt. pozneje pa so bili od predsednika republike pomiloščeni na dosmrtno ječo. Na predlog državne vlade pa so bfH vsi štirje obsojenci včeraj popolnoma pomiloščeni in izpuščeni na svobodo.
Sestanek Macdonalda in Mussolinija
SESTANETA SE BAJE V SOBOTO V RIMU. ANGLEŠKI TISK POZDRAVLJA SESTANEK IN TRDI, DA BO ZELO POMEMBEN.
LONDON, 16. marca. V političnih krogih se zatrjuje, da bosta Macdonald in njegov zunanji minister sir John Simon odpotovala v Rim, kjer se bosta v soboto sestala z Mussolinijem.
LONDON, 16. marca. »Times« posvečajo sobotnemu sestanku Macdonalda z Mussolinijem svoj včerajšnji uvodnik, v katerem naglašajo: »Čim prej bo prišlo do tega sestanka, tem boljše bo. Mussolini ima posebne sposobnosti za vlogo svetovalca, ker je mnogo bolj jasno kakor sploh katerikoli evropski državnik govoril o potrebi postopne revizije ev-
ropskih mirovnih pogodb in ima velik smisel tudi za razpoloženje Nemcev in njihove občutke napram versajski mirov ni pogodbi.« Ob zaključku članka pozivajo »Times« tudi druge evropske vlade, da končno že sklenejo, katere nemške zahteve smatrajo za upravičene i« katerih ne, ker bo le tako mogoče čim prei vse ono, kar je upravičeno, sprejeti oziroma vse nesprejemljivo odkloniti. Tudi »Moroingpost« pozdravlja sestanek med Mussolinijem in Macdonaldom ter pričakuje od njega znatne rezultate.
Angleški poslanik o Jugoslaviji
BEOGRAD, 16. marca. Včerajšnja »Pravda« objavlja izjavo angleškega poslanika na našem dvoru g. Nevilleja Hen dersona, ki pravi: »Imam zelo rad Jugoslavijo in trdno verujem v njeno bodočnost. Z njo bo morala Evropa nekoč še računati in zato dostikrat zelo težko čutim težave in nadloge, ki vas tišče In ki bi se jim lahko izognili. Tri leta sem že v Jugoslaviji, toda dobro veste, da ]e življenje diplomata nestalno In da prav lahko po svojem odhodu iz države kaj kmalu pozabi na njo. Pri meni pa tega ne bo. Vam je potrebna notranja sloga, ker ste preveč individualisti. Sosedi, mislim namreč one, ki vas ne marajo, sl pač usojajo kovati proti vam črne naklepe, to pa le toliko in tako dolgo, dokler bodo vedeli, da ste razdvojeni. Ves svet stoka pod pezo krize, Ni dežele, ki je kriza ne bi več ali manj prizadela. Vendar pa mislim, da se vse težave igraje prebrodijo z notranjo kohezijo.
Konec denarne krize v USA
NEW YORK, 16. marca. Po enajstdnevnem premoru ie odprla borza na Wallstreetu danes zjutraj zopet svoja vrata. Takoj oo otvoritvi so se napravile ogromne kupčije in sklenili veliki trgovski zaključki. Tečalt vrednostnih papirjev so močno zrasli, pri nekaterih celo za 10 do 15 enot. Na borzi je bilo prodanih takoj vrednostnih papirjev v nominalni vntoua &z*« 9 «Wkmov dolar-
jev. Tudi banke so pokazale normalno delovanje i poslovanje, tako da ie tudi na zunaj vidno, da je finančna kriza * Ameriki premagana.
NOVI BOJI MED KITAJCI IN JA-PONCL
LONDON, 15. marca. Semkaj so prispele iz kitajskih virov vesti, da je kitajska vojska blizu Sifengkuja težko porazila dve japonski diviziji in zaplenila ogromno količino streljiva, dve brigadi poljskega topništva, en tank in veliko množino pušk.
TOKIO, 16. marca. Dopisnik Reuterjevega dopisnega urada poroča, da se je med kitajskimi in japonskimi četami včeraj zjutraj pričela pri Sifengkuju kr« vava bitka. Izgube so na obeh straneh zelo občutne. Bitka se je pričela s hudim napadom več tisoč kitajskih regularnih vojakov na japonske postojanke. Kitajci dobivajo neprestano vojaška ojačen ja. Pa tudi Japonci pomnožujejo svoje čete, ki jih dovažajo Iz Pingčuana.
GANDIJA BODO IZPUSTILI
BOMBAV, 16. marca. Indijska vlada proučuje vprašanje oprostitve Gandhija in osmih članov izvršilnega odbora pan-indijskega kongresa, ker bi se rada i njimi razgovorila o prenehanju držav* Ijanske neposlušnosti. V primeru, da izvršilni odbor kongresa ne bo prenehal a izvajanjem pasivne rezistence, namerava vlada ponovno aretirati Gandhija In nekatere člane omenjenega odbora.
SrtHf*	KffiTbdrSa	JCffra	V	MarTbtfrn,	3ne	16.	III.	1933
Dnevne vesti
Jugoslavija kot zemljepisna edinica —
Mariboru se nmH drevi izredna prilika,
da spozna v.Narodnem),gledališču resnično plesno; umetnost para Pie in Pina Mlakarja.. Naša dolžnost je, da napolnimo gledališče!
Pred uvedbo obvezne gasilske službe. Za povzdigo in modernizacijo gasilske službe v naši državi bo po predlogih, ki prihajajo od mednarodnih in strokovnih! strani, v kratkem sestavljen osnutek zakona o uvedbi obvezne gasilske službe, ki bo imela širši delokrog ko sedanje gasilske organizacije. Njena dolžnost bo tudi pomoč v primerih poplav, potresov ter sodelovanja v obrambi proti eventuelnim napadom iz zraka. Organizacija bo izvedena po enotnem načrtu in bo razdeljena na ta način, da bodo imela mesta gasilske čete, v vsakem okraju bo gasilska župa, na sedežu banovine bo gasilska zveza, v Beogradu bo pa centralna gasilska zveza. Vsako mesto Z nad1 20.000 prebivalci bo moralo imeti na vsakih 4000 prebivalcev po enega javnega gasilca in vsak državljan v starosti od 20 do 30 let bo moral aktivno sodelovati kot reden član gasilske čete v svojem okraju. Od te dolžnosti pa se bodo posamezniki odkupili z letnimi prispevki od 10 do 200 Din, ki se bodo odmerjali po davčni moči. V krajih, ki imajo nad 20.000 prebivalcev, pa bodo vzdrževale odrejeno število gasilcev občine same, prispevali pa bosta tudi banovina in država. Člani gasilskih organizacij bodo deležni vseh ugodnosti, ki so priznane članom Sokola.
Žetev smrti. V zadnjem času so umrli v Mariboru: Ivan Kuscher, vpokojeni strojevodja, star 69 let; Marija Vauhni-kova, kuharica, 45 let; Bogomir Petek, sin delavca, 2 leti; Jera Špragerjeva, zasebnica, 65 let; Andrej Brezovnik, železničar, 63 let; Štefan Heller, posestnik, 47 let; Antonija Kranjčeva, služkinja, 50 let; Elizabeta Doklova, hči delavke, 6 mesecev; Ivan Grisl, upok. železniški sprevodnik, 45 let; Uršula Stoparjeva, zasebnica, 86 let; Jože Vrabl, vinski trgovec, 74 let; Anton Blatnik, sprevodnik, 38 let; Alojzija Gumzejeva, zasebnica, 54 let; Ana Belčeva, zasebnica, 90 let; Helena Jurgečeva, delavka, 52 let; Roza Groskova, viničarka, 50 let; Miha Čure, delavec, 28 let; Marija Poličeva, dninarica, 43 let; Ivan Jerič, posestnik, 46 let; Ana Pehajnova, občinska uboga, 82 let; Terezija Divjakova, služkinja, 28 let; France Amperger, delavec, 26 let; Jakob Stiplovšek, občinski revež, 77 let; France Kranjc, dninar, 47 let; Alojzij Kolar, viničarjev sin, 2 leti; Jože Kraner, delavec, 65 let; Aleksander Konrad, delavec, 32 let; Roza Juhartova, delavka, 38 let; Miha Vijačko, posestnikov sin, 2 leti; Albert Kvas, soboslikar, 49 let in Ivan Bezjak, viničar, star 45 let. N. v m. p.!
Za pomožno akcijo za siromašne sloje mesta Maribora so darovali:	razne
stranke I. okraja 1'55 Din; razne stranke II. okraja 579 Din; poveljstvo policijske straže 232.50 Din; pošta Maribor II 100 Din; železniška kurilnica 126.75 Din; glavna carinarnica Maribor 270 Din; razne stranke III. okraja 105 Din; delavci mestne plinarne 189.50 Din; delavnica drž. železnic 1615 Din; razne stranke IV. okraja 160 Din; tvrdka »Karo*-Roglič 200 Din; Grajski in Union kino 20% od filma »Triglavske strmino« Din 3.304; keglaški klub »Utorak«, polk. B. Putnikovič 300 Din; Mirko Leban, ravnatelj Kmetijskega hranilnega in posojilnega doma 100 Din; tvrdka Dukič in drug 906.60 Din; baronica Ida Seenus 200 Din; Mariborska tiskarna 948 Din; mestni uslužbenci za marc 4944 Din; Jožef Plemelj, hišni posestnik, 100 Din; Franc Pergler, kolar, 85 kg koruznega zdroba; Julij Crippa, trgovec, 15 kg volne in 50 kom. suhih klobas; Ivan Supan-čič, trgovec, blago, in Stanko Vidovič, krojač, razna oblačila. Vodstvo pomožne akcije se vsem Iskreno zahvaljuje!
Za Borzo dela »Zveze mladih intelektualcev« so darovali: Mestno načelstvo v Mariboru 1000 Din, Učiteljsko društvo za mesto Maribor 500 Din in Protituber-kulozna liga v Mariboru 400 Din. Iskrena hvala! Tem potom se obračamo na p. n. javnost, da po možnosti podpre naše delo, da bomo. mogli pomagati naj-bednejšim.
je naslov predavanju, ki bo v. okviru idejnega mladinskega tečaja ZKD, drevi oib 20. uri v dvorani Ljudske univerze. Predaval bo prof. g. Franjo Baš. — Miadina mariborskih srednjih šol .vabljena.
O zadružništvu kot gospodarski obliki bodočnosti bo predaval v okviru idejnega) mladinskega tečaja ZKD, ki bo v nedeljo 19. marca ob 9.30 uri dopoldne v dvorani Ljudske univerze inšpektor Pri-viligirane agrarne banke gosp. Miloš Štibler.
Prebojni indigo, karbon papir v la kakovosti, traki za stroj:	Zlata Brišnik,
Slovenska ul. 11.
V SOBOTO 18. MARCA OB 30. URI
AKADEMIJA SOKOLA I.
_______________V	KADETNICI
Ljudska univerza v Mariboru. Opozarjamo na spominsko proslavo 50letni-ce smrti glasbenega genija Riharda W a g n e r j a, velikega revolucionarja
v moderni operi, ki bo v petek, 17. t. m. ob 20.15. Njegovo osebnost in umetniško poslanstvo bo očrtal glasbeni pisatelj in priznani raziskovalec Wagnerje-vih opernih del g. dr. Otto H o d e I. Glavne točke njegovega predavanja so: Wagner kot človek in umetnik, glasbena odrska dela, razmerje med tekstom in glasbo, njegove reformatarične ideje, glasbena drama; Beyreuth; Wagnerje-
vi nasledniki, njegov vpliv na sedanjost, bodočnost. — Da se večer dvigne v umetniško višino, bo zapela operna in koncertna pevka gdč. Grete B e r g-h a u s njegove divne ljubavne pesmi, ki jih je komponiral svoji oboževanki Matildi Wesendonkovi v Curihu. Na glasovirju jo spremlja g. prof. Hermann Frisch iz Maribora. Prodaja vstopnic se je pričela pri ge. Brišnikovi in g. Hofer-ju. V pondeljek, 20. t. m. predava g. univer. prof. arh. Vurnik iz Ljubljane o sodobni arhitekturi in o gradnji mest.
Slovenci v Beogradu je naslov novi knjigi, ki jo je izdal pred kratkim v lastni založbi naš rojak in publicist B. Žvan. Knjiga, ki je lepo opremljena, nam podaja zanimivo socialno-kultur.no sliko iz življenja naših rojakov v prestolnici. V objektivnih in sistematično razdeljenih poglavjih je pisatelj nanizal celo vrsto prizadevanj posameznih stanov, v katerih so zastopani Slovenci v Beogradu in navaja obenem tudi kulturna stremljenja slovenske kolonije v Beogradu. Knjiga je vzbudila veliko zanimanje in jo toplo priporočamo vsem, ki se zanimajo za življenje naših v prestolnici.
Prošnja. Prejeli smo: Pot proti Kamnici je poleg Tomšičevega drevoreda naše najlepše sprehajališče. Ker pa po cele dneve na to stran ni nobene straže, se mestni in podeželski kolesarji prav malo brigajo za vozne prepovedi in čisto brezskrbno nadlegujejo sprehajalce na promenadi. Zato prosimo, da načelstvo mestne policije ob jutranjih in popoldanskih urah tudi sem dirigira kakega stražnika, da napravi konec temu divjaštvu.
Pomlad se bliža. Preteklo nedeljo je znani mariborski preparator g. Josip Ziringer ujel na nekem posestvu v Bre-sternici dva gada, ki sta se grela na toplem solncu. Živa je razstavil v svojem izložbenem oknu v Stolni ulici, kjer vzbujata precejšnjo pozornost.
Nalezljive bolezni v preteklem letu. V preteklem letu je obolelo na področju dravske banovune za nalezljivimi boleznimi 35, za škrlatinko 32, za šenom 28, za krčevito odrevenelostjo 28, za otro-čično vročico 22, za ošpicami 12, za dušljivim kašljem 5, za obrpnenjerrt tilnika 4, za vraničnim prisadom pa 3 osebe.
Vremensko poročilo mariborske meteorološke postaje. Davi je kazal toplomer 2.8 stopinj nad ničlo, minimalna temperatura je znašala 2.2 stopinji nad ničlo; barometer je kazal pri 13.3 stopinjah 742.3, reduciran na ničlo 740.7; relativna »vlaga jTSi vreme ie tiho in jasno.
Avtogeno varenje — Ulmsko predavanje. Kakor smo že poročali, je v Mariboru od 6. t. m. avtogeni varilni tečaj, ki je izredno dobro obiskan. Tečaj se zaključi v petek 17. tm. V zvezi z zaključkom priredi tuk. poslovalnica zborničnega obrtnopospeše vatnega zavoda v soboto zvečer ob 17.30 uri filmsko predavanje v kinu Apolo. Predava vodja tečaja g. inž. Leon Knez, ki je prvovrsten strokovnjak in bo y zanimivi obliki, kakor pač to on najbolje zna, pred nami razgrnil zgodovino nastanka in razvoja avtogenega varenja in njega o-gromen pomen za pospešitev rokodelske in industrijske produkcije. Pristop kpre davanju je brezplačen. Vabljeni so poleg tečajnikov predvsem kovinarji, katere bo silm najbolj zanimal.
Izpitna predavanja v Ptuju. Na večstransko zahtevo priredi mariborska poslovalnica zborničnega obrtnopospeše-valnega zavoda v Ptuju takozvana izpitna predavanja, ki so predvsem določena za bodoče mojstrske izpitne kandidate, bodo pa tudi dobrodošla samostojnim o-brtnikom. Predavanja se začnejo prihodnji ponedeljek 20. t. m. točno ob 19. zvečer in trajajo vsak dan po 2. uri približno 12 večerov. Kakor slišimo, je za ta predavanja v Ptuju veliko zanimanje, posebno ker so brezplačna. Interesenti se naj javijo pri svojih pristojnih ptujskih obrtnih združenjih, bodo pa sprejeti le v takem številu, kolikor dopušča prostor.
Riziko dela. V delavnicah državnih železnic se je na kurilniškem oddelku ponesrečil včeraj popoldne 40-letni ključavničar France Zelenko. Ko je pregledoval stroj, je padel precej globoko s stroja in se hudo poškodoval na glavi. Poklicani reševalci so ga spravili v tukajšnjo bolnišnico. Tam se zdravi tudi 42-letni strojnik Alojzij Glavninger, ki mu je eksplodirala v rokah karbitna svetilka. Dobil je hude opekline na rokah in nogah.
Grajski kino začne v sredo predvajati zvočni velefilm »ATLANTIDA«. Velika reklama prihaja o tem filmu, mnogo se je pisalo in pripovedovalo; ta film pa prekaša vsa pričakovanja, publika povsod, kjer se predvaja, navdušeno zapušča bioskope, kajti toliko lepote se le redkokdaj vidi v filmu, Brigita Helm je božaostvena krasotica, ki igra ulogo gospodarice Atlantide dostojanstveno, nedosegljivo. Gustav Diesl, njen partner, je v tej ulogi junak, ki se bori proti Atlantidi, proti ljubezni do Atlantide. Sam film je prirejen po romanu Piera Benoita, samo da se postavlja teza, da pogreznjen otok ni pogreznjen v morju, temveč zasut pod peskom nekje v Sahari. Ta film se predvaja momentano v Parizu z ogromnim uspehom.
Kino Union. Na vsestransko željo obiskovalcev iz okolice se podaljša predvajanje filma »Paprika« nepreklicno do vključno četrtka. Od petka dalje Ufina filmska opereta »Jaz podnevi, Ti ponoči« z ljubljenci publike Wiljem Fritsohem iu Katke v. Nagy.
Drobne policijske vesti. Včeraj popoldne in preteklo noč je policija aretirala 5 oseb. V policijske zapore je romal neki France R., katerega je ustavil na cesti stražnik, ker se mu je zdelo kolo na katerem se je peljal, zelo sumljivo. Nadaljnja preiskava, je dognala, da je France kolo nekje ukradel. Tam so prespali noč tudi neki France Žižek radi utaje perila, neka Pepca Ž., ker je prodajala vino brez dovoljenja, neka Lizika Z., ki se je vlačila s pijanimi moškimi in neka Ivanka Mihaličeva radi prepovedanega beračenja. Policiji pa je bil prijavljen neki France C. radi ogrožanja telesne varnosti in neki Frar.ce B., ker je pijan razsajal in se grdo obnašal na ulici.
Sejem za živino. Na sejem 14. t. m. je bilo prignanih 499 glav živine, in sicer 17 konj, 7 bikov, 144 volov, 307 krav in 10 telet. Kupčija na sejmu je bila srednja in je bilo prodanih 297 glav živine. Cene so bile sledeče: debeli voli 3.25—4, pol debeli 2—2.75, voli za rejo 2.25—3, debele krave 2.50—3.50, plemenske 1.25— -2, krave klobasarice 1—1.50, molzne 1.50— 2.50, breje 1.50—2.50, mlada živina 3—4, teleta 4—5 Din kg žive teže. Mesne cene volovsko meso prve vrste 8—10 Din, druge vrste 6—8, kravje, bikovo in meso od telic 4—6 Din; teletina prve vrste 10—14, druge vrste 6—8; sveža svinjina pa Sr-—16 Dip kg-
Narodno gledališča
REPERTOAR:
četrtek, 16. marca ob 20, uri: »Plestn koncert Pie in Pina Mlakar«. Izven. Petek, 17. marca: Zaprto.
Sobota, 18. marca ob 20. uri; »Faust«. ■t Red B.
Nedelja, 19. marca ob 20. uri: »Pri belem konjičku«. Znižane cene.
Ponovitev Gounodove nesmrtne opere »Faust«, ki je letos ob sodelovanju treh gostov dosegla zelo lep uspeh, bo v soboto 18. t. m. za red B.
Jožefovo v gledališču. V nedeljo, 19. t. m. ponovijo kot večerno predstavo Ralpha Benatzkega revijsko opereto »Pri belem konjičku«, ki je najbolj zabavna in privlačna letošnja operetna u« prizoritev. Veljajo znižane cene.
Pripravlja se zelo uspela komedija zagrebškega dramatika Petra Prerado-viča »Se li razumemo?« v režiji VI. Skrbinška ter burleskna opera »Orfej v pod« zemlju« |V režiji J. Povheta kot gosta.
Doraščujoči mladini nudimo zjutraj čašico naravne »Franz Josefove« grenčice« ki doseza zaradi tega, ker čisti kri, želodec in čreva, pri dečkih in deklicah prav, znatne uspehe. V otroških klinikah seu-porablja »Franz Josefova« voda že pri malih največ težko zagatenih bolnikih. »Franz Josefova« grenčica se dobiva v, vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Tujski promet. V prvi polovici marca je bilo pri policijskem uradu zglašenih 544 tujcev. Od teh je bilo 173 inozemcev, in sicer 47 z Dunaja, 9 iz Gradca in 117 drugih.
Z ročico po glavi. V neki gostilni v Zgornji Bistrici je predsinočnjimi udaril v prepiru neki delavec 221etnega delavca Franca Štifta z ročico tako hudo po glavi, da je moral Štift iskati pomoči v tukajšnji bolnišnici.
Tri nezgode. Pri skakanju je doletela včeraj popoldne nezgoda 11-letnega šolarja Rudolfa Godca, stanujočega v Fo-chovi ulici. Fantek je padel tako nesrečno, da si je hudo poškodoval desno nogo pod kolenom. Hujša nezgoda pa.se je pripetila lOletnemu šolarju Marjanu Amaljetiju iz Einspelerjeve ulice, ki si je pri padcu zlomil desno nogo pod kolenom. Oba ponesrečena dečka so poklicani reševalci prepeljali v mariborsko bolnišnico. V Dobemju pa je padel včeraj popoldne z voza 60-letr.i zidar France Potokar in si pri padcu zlomil rebra. Tudi Potokar se zdravi v tukajšnji bolnišnici.
Glas sna
Gustav FrBhlHh
Ulm nepozabne lepote
Tri prometne nezgode. Ko se je včeraj okrog 13. ure peljala na kolesu po Aleksandrovi cesti dijakinja Tončka Uršičeva in dospela na križišče Frančiškanske ulice, je privozil v tako naglem temp" mimo neki motociklist, da se je ustrašila, izgubila oblast nad' kolesom ter zavozila naravnost v motorno kolo. Pri tam ie padla s kolesa in se na srečo ni poškodovala. Poškodovalo se je samo njeno kolo. Na Ruški cesti pa sta sinoči trčila 'skupaj kolesarja Florijan K. in Ivan P* Pri trčenju se je Ivan precej ranil na desni roki, si poškodoval kolo in izgubil pri padcu s kolesa 400 Din vredno srebrno žepno uro, Florijan pa si je poškodoval samo kolo. Pri zaslišanju sta valil3 krivdo drug na drugega. Le srečno naključje je pripomoglo, da se ni zgodila v Košakih včeraj popoldne hujša nezgoda. Okrog 15. ure sta se peljala iz Maribora na vozu proti domu posestnika Alojz'-1 Pučko in France Pirih od Sv. Jakoba v Slov. goricah. Ko sta se v bližini Riž®1" kove trgovine hotela izogniti nekemu tovornemu avtomobilu, ki ju je namerava' prehiteti, je pri tem zavozil avto s tak0 silo v zadr.ji del voza, da sta oba voznika padla na tla in se lažje poškodovala. Šofer pa se ni zme il za ponesrečenca in je naglo odbrzel proti Pesnici. PoseSr?,'* k a sta si zapomnila številko avtomob in '•-vala z veliko težavo proti domu.
Šala in dom
NEKAJ MISLI OB USTANOVITVI MARIBORSKEGA! DRUŠTVA.
Po večkratnih pedagoških tednih, polivih in sestankih je nekoliko pozno
vzniknilo — iz nujnosti spremenjenih kulturnih, gospodarskih in socialnih po-*reb — društvo, ki naj v dobi prevrednotenja vseh življenjskih vrednot, zapogne akcijo za zbližanje šole in doma. V dneh, ko so srednje šole prenapolnjene ‘n se bore z nepojmljivimi težavami, ko Se osnovne šole že leta in teta gnetejo Po nezdravih prostorih (magdalenska!), ko brezobzirna sodobnost tera več sto-lin mladih intelektualcev v nedogledno bodočnost, si domišljamo, da bomo z novim pokretom zadeli uspešnejše cilje.
Govorimo o složnem sodelovanju šole in doma, o strnitvi v enotno zvezo, o Plemenitih in vzvišenih smotrih za sredo in bodočnost naše mladine ... Ko delamo načrte o delovanju, uspevanju, posvetovanju in posredovanju, nimamo besede za vse ono, iz česar izvira vse sodobno gorje...
Vsiljuje se nam vprašanje, v koliko je toliko zaželjena nezlomljiva vez med šolo in domom v stanu doseči resnično Zboljšanje današnjega neugodnega stanja hašega šolstva.
Ali bomo mogli z novim pokretom zares zajeti časovni obseg, ki s svojimi udarci preobrazuje svet in čigar duh veje že daleč v našo vas?
V nevarnosti smo, da — kljub vsej dobri volji — gre tudi v novi organizaciji oblikovanje človeške duše mimo valovanja svetovnih dogodkov in da ostane Šola — ognjišče mladinske vzgoje — še Vedno mrzla, razpadajoča peč.
In vendar vidimo danes bolj kot kedaj. da je vzgojstvo važna funkcija gospo-darskega, ne samo kulturnega življenja. Če se spreminja gospodarstvo, so samoumevne tudi spremembe v vzgojnih prizadevanjih. Borba za goli obstanek je dan za dnem silnejša in sega že med našo mladino. Nihče ne more danes več trditi, da je vzgoja izolirano početje poklicanih in nepoklicanih vzgojiteljev.
Mogli bi našteti nešteto nedostatkov,
ki so v zvezi z vzgojo in so kot nujni izrodki gospodarske depresije »šiba božja« trpke sodobnosti. Naj navedemo samo dejstvo, ki nas v vsej svoji strahoti bije v obraz!
Poklic je veljal nekdaj kot nekaj stabilnega, določnega, samostojnega, za individualistične podvige povsem prostega. Višji socialni položaji so bili s šolanjem zasigurani. In danes? Samo od »protekcije in sreče« je odvisno, če bomo vrinili sina ali hčerko v to ali ono redko službo. Šolanje je zadelo ob nepremostljivo zapreko, ki je neizprosen plod gospodarske krize. Poklic je izgubil svojo osnovo in svoj značaj. Morda z njim tudi pota in cilji sodobne vzgoje?
Ta prežalostna dejstva niso samo trenutni pojavi. Utemeljena so v strukturi današnjega gospodarskega življenja, ki se razvija po svojih željah in potrebah, če tudi v — propast.
S tem v zvezi je kriza osebnosti, ki jo oportunizem tlači ob tla. Zastarele miselnosti v teh primerih odpovedujejo. Infekcija je težka in vsaka bolezen grozi, da jo površno pobijamo, ko zdravimo le njene simptome, kali bolezni pa puščamo v nemar.
Imamo širom domovine nešteto kulturnih, mladinskih in vzgojnih organizacij. Vsem je žitje in bitje ter bodočnost mladine neizmerno pri srcu. Njihovi pogledi so na žalost usmerjeni le na t r e-n u t n o stanje, ki se očituje na zunaj. Le malokdo pa vidi celoten kompleks življenjskega valovanja.
Če bo mariborsko roditeljsko društvo »Šola in dom« imelo pri svojem delovanju v vidiku globoke motive sodobnosti, potem bo na pravi poti. Predsednik centralnega društva v Ljubljani g. dr. Lončar vedno in povsod poudarja, da je društvo »Šola in dom« bojno društvo, ki se naj postavi na čelo onih, ki propagirajo sodobno vzgojo kljub vsem in proti vsem. Tako društvo ima pravico do obstoja danes, ko je bodočnost mladine — brezupna.	Oče.
sjev. Ob zaključku poročila je blagajnik apeliral na podporo vse javnosti, ki jo društvo ,po pravici zasluži. Pri volitvah 'je bil ponovno izvoljen za predsednika g. Franjo B a b i č, ki je poleg svoje izredne agilnosti nudil društvu tudi izdatno denarno pomoč; za podpredsednika je bil izvoljen Šerbec, za tajnika Uhl, za blagajnika pa Dasko; za odbornike so bili izvoljeni: Šetinc, Firbas, Lešnik, Kovačič, Frank, Kobal, Božičev in Volavšek.
Z občnega zbora sta bili poslani pozdravni brzojavki ravnatelju pošte dr. Tavzesu in personalnemu šefu Pičmanu v Ljubljani. Po občnem zboru se je razvila ob zvokih nove godbe prijetna prosta zabava, pri kateri so se večkrat ogla sili tudi pevci »Poštnega roga« pod vodstvom g. N e r a t a.	rv—.
Prvi nasfoo ^Glasbenega društva poštnih uslužbencev v Mariboru"
če zaigra vojaška godba po mestnih trticah strumno koračnico, nas prevzame čar jedrnatega ritma, mogočnega glasu trobent in blestečih instrumentov. Približno tak občutek smo imeli, ko je Preteklo soboto zvečer v dvorani Na-bavljalne zadruge na Rotovškem trgu stopila pred nas mlada četa novih godbenikov na pihala in nam zaigrala svojo prvo koračnico. Bili smo na ta nastop prav radovedni, saj vemo, da se včasih osnujejo taka godbena društva, pa jim je uspeh več ali manj negotov, če smo opazovali ob tej priliki naše poštne uslužbence-godbenike, kako so jim žareli obrazi, če smo jih slišali igrati v dokaj čisti intonaciji, ki je mladim društvom posebno nevarna, če smo občudovali njih tehnično izvežbanost, ki je bila
za kratko učno dobo, zlasti pri posameznikih presenetljiva, potem smo dobili vero v življenje te nove mariborske godbe. Opazili pa smo tudi, da se za tem uspehom skrivajo muzikalne in pedagoške zmožnosti kapelnika g. Franca P e t r o v i č a, pa tudi veliko navdušenje novincev, ki jih podžiga veselje do glasbe, pridnost in vztrajnost.
Prvi nastop godbe je bil zvezan s prvim društvenim občnim zborom, ki ga je ob navzočnosti svetnika poštne direkcije g. dr. Lebra, upravnikov glavne in kolodvorske pošte gg. Irgoliča in Klemenčiča, šefa tehnične sekcije g. Bračka, poštnega uradniškega zbora in raznih delegatov otvoril in vodil predsednik društva g. Franjo Babič. Zanimivo je bilo zlasti poročilo kapelnika Petroviča, v katerem je navajal, kako je začel pripravljati popolne godbene analfabete za godbeni poklic. Prav zadovoljiva pa so bila tudi vsa ostala poročila funkcionar-
Soort
Razpis smuške tekme ISSK Maribora.
Zimskošportni odsek ISSK Maribora priredi v nedeljo 19. marca klubsko smuško tekmo na daljavo 6 km in 12 km, in sicer pri Seniorjevem domu. Pravico starta imajo v konkurenci vsi častniki, podčastniki in dijaki, ki so člani kluba, in sicer tekmujejo novinci na 6 km, že izvežbani pa na 12 km dolgi progi. Prvi trije vsake skupine prejemajo častne in praktične nagrade. Izven konkurence lahko startajo vsi ostali častniki in podčastniki ter ostali verificirani člani MZSP. Start bo ob 9. uri dopoldne pri Seniorjevem domu, cilj istotam. Žrebanje startnih številk bo v soboto 18. t. m. ob 20. uri v Seniorjevem domu. Razglasitev rezultatov bo v nedeljo 19. t. m. ob 13. v Seniorjevem domu. Prijave sprejema Sport-Roiglič na Grajskem trgu. Odhod tekmovalcev bo v soboto zjutraj z vlakom ob 5.40 do Ribnice, kjer bo smučarjem na razpolago drezina veleindu-strijca g. inž. Lenarčiča.
Nogometno tekmovanje za pokal prometnega ministra. Da bi se čim bolj razvijal nogomet med železničarji, je minister za promet g. L. Radivojevič daroval pokal za zmagovalca v tekmah, ki se bodo odigrale med železničarskimi športnimi klubi r.aše kraljevine. Klubi se razdele v tri skupine. Prvo skupino tvorijo: 1. Belišče:Osijek; 2. Maribor: Ljubljana; 3. zmagovalec pod l.:Zagreb; 4. zmagovalec pod 3.:zmiagovalec pod 2. V drugo skupino pridejo klubi iz Voj' vodine in v tretjo skupino klubi iz Bosne in bivše Srbije. Semifinalne in finalne tekme bodo ob priliki kongresa Združe-nja jugoslovanskih železničarjev 10. ir. 11. junija v Zagrebu. Prva tekma v tem tekmovanju bo že prihodnjo nedeljo v Mariboru, in sicer med SK Železničarjem in SK Hermesom iz Ljubljane. Tekma bo ob 15.30 na igrišču ISSK Maribora.
Tretje kolo državnega nogometnega prvenstva se odigra v nedeljo 19. t. m.,
in sicer se srečajo: v Beogradu: BSK: BASK, v Splitu: Hajduk:Primorje, v Osijeku: Jugoslavija:Slavija in v Zagrebu: GradjanskLHašk.
SK Železničar, teniška sekcija. V petek 17. t. m. bo ob 20. uri v restavraciji
Narodnega doma sestanek članov in interesentov teniškega športa, radi dogovora glede pričetka teniške sezone in razdelitve ur.
Po snubitvi v smrt.
V Subotici je te dni popival tamkajšnji mestni policijski stražnik, 261etni Peter Damjanovič z večjo družbo svojih prijateljev. Ko je bil že močno vinjen, so ga prijatelji nagovorili, da je odšel k nekemu bližnjemu sosedu in zasnubil domačo hčerko, ki jo je tudi dobil. Nato se je vrnil domov, povedal svojemu očetu, kaj je storil, ob 2. po polnoči pa ie odšel na dvorišče in se ustrelil. Domneva se, da se je ponoči iztreznil in se zavedel, da je zasnubil dekle, katere ni ljubil in ga je to spoznanje pognalo v smrt.
Redovnice linčale svojega župnika.
V romunskem samostanu Niamestu je bil redovnicam dodeljen za dušno tolažbo župnik Poemaroscu, ki pa je prek! dnevi poskušal vsiliti krepostni prednici tudi svojo telesno tolažbo. Prednica d tem ni hotela niti slišati, nakar ji je grozil pohotni dr “ni pastir s silo. Prednica je klicala na pomoč, nakar so prihitele redovnice, ki so odvlekle župnika nal dvorišče in ga linčale. Ko je prispela v samostan policija, je bil župnik že davno mrtev. Več ubijalk je bilo aretiranih.
Flegmatična zaročenka.
V Moravski Ostravi se je odigrala te dni krvava tragedija. Na neki zabavi je 251etni šofer Suder pokaral svojo izvoljenko, ki se je zabavala z nekim drugim mladeničem in z njim plesala. Toda dekle se ni zmenilo za ostre besede svojega zaročenca ter se mu ob vsaki priliki koketno nasmejala in rekla, če ti ni prav, pa se obesi. Te besede so segle zaljubljenemu šoferju do srca. Naslednjega dne se je oglasil pri njej in zahteval, da mu obljubi, da ne bo nikdar več plesala z drugim. Ona pa se mu je samo nasmejala in ponovila besede, ki jih je izrekla na zabavi. To pa je šoferja tako potrlo, da se je še tisti večer obesil v svojem stanovanju.
Dr. Vlad. Travner:
Karl Marx
. Pred 50 leti — dne 14. marca 1883 — J*e umrl v Londonu mož, ki je dal današnjemu socializmu in komunizmu znanstveno podlago, posvetil delavskemu popustu tudi v praksi vse svoje moči in vPHval tako s spisi in besedo močno na sodobnike, še bolj pa na sedanjost, mo-dToslovec in politik Karl Manc. Njegova “ela so mnogim milijonom proletarcev Vseh narodov in dežel evangelij in kdo J*. kakšen vpliv bodo imele njegove 1(ieje g© v bodočih stoletjih? Zato je “mestno, da se spomnimo te obletnice tudi mi. Namen sledečih vrstic pa je le, Podati splošno sliko življenja in dela te-8a moža, ker bi zahteval točen opis njegovega nauka in pomena za sedanjost Posebro obširno razpravo.
Kart Manc se je rodil dne 5. maja 1818 yTrieru (Porenje) kot sin židovskega dvetnika in poznejšega justičnega svet-i' a Henrika Marxa ali — kakor se je j “ovala rodbina prvotno — Marx-. evija. L. 1824. je prestopil oče z ženo °troqi k eva7T6ly>ki cerkv’ tako da
je veljal Manc odslej vsaj oficielno za protestanta. Ko je dovršil nadarjeni deček doma srednje šole, je študiral v letih 1835—1841 pravo, zgodovino in mo-droslovje na vseučiliščih v Bonnu, Berlinu in slednjič v Jeni, kjer je promoviral. V tem času se je bavil posebno z nauki nemškega modroslovca G. W. Hegla (t 1831), ki tvorijo podlago njegovemu poznejšemu znanstvenemu udejstvovanju. Prvotno je hotel postati vseučiliščni profesor v Bonnu. Ker se mu ta želja ni spolnila, se je posvetil novinarstvu kot sotrudnik in kmalu nato kot urednik liberalnega lista »Rheinische Zeitung« v Kolnu. V tem času se je seznanil s svojim bodočim glavnim sotrud-nikom Friderikom Engelsom. Radi pre-radikalnih političnih nazorov je moral zapustiti Marx že 1. 1843. K61n in oditi v prognanstvo v Pariz. Tu je izdajal skupno z Arnoldom Rugejem »Nemško-francoske letopise« in ekstremno socialistični list »Vonviirts«. Te publikacije je nemška vlada na svojem ozemlju takoj prepovedala. V francoski prestolnici se je seznani! Marx z idejami utopističnih (in ljuržuazijskjb) sociattstav, pr«#3P
Saint Simona (t 1825) in njegovih učencev (Bazarda, Enfantina i. dr.), Jos. Proudhona (t 1865) in Charlesa Fourie-ra (t 1837). L. 1845. je izdal v družbi Fr. Engelsa satirični spis »Sveta rodbina ali kritika kritične kritike proti Brunu Bauerju in tovarišem« in sorodno delo »Nem ška ideologija«, kjer napada z vsa silo nemški idealizem in skuša poučiti javnost »o iluzijah špekulativne filozofije«. Zaradi tega ga je izgnala francoska vlada na zahtevo Prusije iz Pariza. Marx se je podal v Bruselj, kjer je izšlo 1. 1847. njegovo (francosko) delo »Uboštvo filozofije«, v katerem napada bur-žuazijski« socializem (ali anarhizem) Jos. Proudhona. Tudi je objavil številne bojevite članke v nemških in francoskih socialističnih glasilih. Medtem je ustanovil s svojimi somišljeniki »Demokratsko zvezo« (A’ssociation democratique) ter 6topil v stike s tajno (nemško) komunistično »Zvezo pravičnih« v Londonu (ust. 1836) in po tej z internacionalnimi »Bratskimi demokrati«. Od teh združenj sta dobila Mairx in Engels v Londonu koncem novembra I. 1847. nalog. 4a sestanita, skupen program. V začetku
naslednjega leta sta izdala znameniti »Manifest komunistične stranke«, ki je bil kmalu preveden v okoli 50 jezikov, V njem bičata z doslej nezaslišano sme. lostjo obstoječi družabni red in pozivata z navdušenimi besedami vse proletarce k boju zoper kapitalizem in za internacionalno solidarnost. Medtem (1847) ie objavil Marx — kot plod mnogih predavanj — knjigo »Mezdno delo in kapital«. Ko je izbruhnila meseca februarja 1848 v Franciii revolucija in se naglo širila po osrednjeevropskih deželah, je prevzel Marx vodstvo »Zveze komunistov«, se preselil v Koln, ustanovil in vodil tam revolucionarno glasilo »Neue Rhein. Zeitung« in posegal tudi z živahno osebno agitacijo v politiko. Revolucija pa ni imela v Nemčiji vidnega uspeha. Marx je moral iti znova v pregnanstvo, najprej v Pariz in kmalu nato v London, kjer je ostal do svoje smrti. Tu je žive’ v stalnem stiku s političnimi emigranti in revolucionarci vseh delov sveta. Obenem se je poglobil v sociološke, mo-droslovne in zgodovinske študije in se pripravljal tako za svoja ooznejša dela.
(Konec jutri.)
mmr*
msmm	im
mm
V Maribor n, 'dive 15. III. ■nanampi
Rudyard Kipita«:
Milijonar in njegov sin
(Iz angleščine prevedel Josip Poljanec.)
»Sedaj si podoben človeku,« je dejal Dan. »Požuri se!«
»Držita se v bližini in pri roki,« je velel Troop, »in ladij ne obiskujta. Ako te kdo vpraša, kaj nameravam storiti, govori resnico, saj nič ne veš.«
Na zadnjem delu ladje je ležal majhen rdeč čoln, ki je nosil ime Hattie S. Dan je potegnil konopec, spustil čoln v vodo in nalahno skočil vanj, Harvey pa je okorno zlezel za njim.
»Tako se ne gre v čoln,« je dejal Dan. »Ako bi morje količkaj gnalo valove, bi mahoma pade! v morje. Naučiti se moraš, kako se gre vanj.«
Dan je uredil zatike za vesla, sedel na sprednjo klop in opazoval Harveyja pri delu. Fant je že večkrat veslal na ženski način po ameriških jezercih, vendar je velika razlika med cvilečimi zatiki pa dobro uravnovešenimi roglji, med malimi čolniči z lahkimi vesli pa deblovitimi osem čevlji dolgimi pomorskimi vesli. Ustavljala so se v rahlem morskem toku in Harvey je godrnjal.
»Na kratko! Veslaj na kratko!« je dejal Dan. »Če boš tako krčevito obračal veslo pri količkaj nemirnem morju, prevrneš čoln. Ali ni imeniten? Pa moj je.«
Mali čolnič je bil brezmadežno čist. Ob rilcu je ležalo majhno sidro, dva vrča vode in kakih sedemdeset sežnjev dolga rjava, drobna vrv. Tik pod Harvey-jevo desnico je počival v dogah rog iz kositra, poleg tega čuden tolkač, kratek kavelj za ribe in še krajša lesena palica. Več vrvic s prav težkimi svinci in dvojnimi trnki za trske, vse lično zvito na štirioglatih vretenih, je bilo vtaknjenih na svojih mestih ob strani čolna.
»Kje pa so jadra in jambori?« je vprašal Harvey, ki so ga jele roke skeleti.
Dan se je zahehetal. »Z ribiškimi čolni ne jadramo, veslamo, vendar ni treba z močjo veslati. 'Ali ne bi ti rad imel tak čoln?«
»Veš, mislim, da bi mi oče dal enega ali dva, ako bi ga prosil,« je odvrnil Harvey. Dotlej je imel preveč posla, da bi se bil zmislil na svoje domače ljudi.
»Pač res. Pozabil sem, da je tvoj oče milijonar. Ampak sedaj ne delaš kot milijonar. Veš, tak čoln in ladja pa vsa oprema« — Dan je govoril, kakor da bi njihova ladja bila kitolovka — »strašno veliko stane. Misliš, da bi ti tvoj tatej dal enega za — zabavo?«
»Ej, prav gotovo! Coln je menda skoraj edina reč, za katero ga še nisem prijel.«
»Ti pa moraiš svoje domače precej veljati. Nikar ne smukaj tako, Harvey. Na kratko je prav, kajti nobeno morje mi nikdar popolnoma mirno in dviganje morja
»Trideset sežnjev,« je dejal Dan m na>
tikal slanovodno školjko na trnek. »V vodo s svalki. Natikaj vabo kakor jo jaz, Harvey, pa ne zamotaj vretena.«
Danova vrvica je bila že zdavnaj v vodi, preden je Harvey doznal skrivnost, kako se natika vaba in vrže svinec v morje, Coln je lahno plaval s tokom naprej. Sidra ni kazalo vreči, dokler nista ugotovila, da imata za lov ugodno mesto.
»Evo ga!« je zavpil Dan in prsna ploha se je vsula po Harveyjevih plečih, ko ie velika trska opletala in butala ob čolnu. »Butico, Harvey, butico! Pod tvojo roko je! Hitro!«
Očividno »butica« ni mogel biti rog, in tako je Harvey vzel tolkač in ga podal Daniu, ki je po vseh pravilih omamil ribo, preden jo je potegnil v čoln-, in ji izdrl trnek s pomočjo kratke lesene palice, ki ji je rekel palica za gobec. Te-dajci je Harvey začutil potegljaj na svo-ii vrvi in je vneto začel vleči.
»Ej, poglej no, to so pa rdeče jagode!« ie zaklical.
Trnek se m-u je bil zadrl v šop rdečih jagod, ki so bile na eni strani rdeče, na
Tresk! Notranji del vesla je butnil j drugi bele — dodobra podobne pravim Harveyja pod brado in ga treščil nazaj.1 rdečim jagodam, samo da niso imele li-»Pravkar sem te hotel opozoriti. Tudi s tov in je steblo bilo cevkasto in glena-jaz sem se moral učiti, ampak nisem sto.
imel več kot osem let, ko sem dobil svo-ie šolanje.«
Harvey se je zopet pobral na svoj sedež, čeljust ga je bolela in čelo se mu je pomračilo.
»Ni dobro, če se človek razjezi zaradi takih reči,« pravi tatej. »Naša lastna krivda je,« pravi, »ako ne znamo ravnati z njimi. Dajva tukajle poizkusit. Manuel nama pove, koliko je morje globoko.«
Portugalec se je celo miljo daleč zibal v svojem čolnu, ko pa je Dan vzdignil veslo pokoncu, je trikrat zamahnil z ’evico.
»Ne dotakni se jih! Vrzi jih proč! Nikar — —«
Svarilo je prišlo prepozno. Harvey jih je sr.el s trneka in jih občudoval.
»As!« je zakričal, ko ga je zaskelelo po prstih, kakor da bi pograbil šop kopriv.
»Sedaj veš, kaj je jagodnjato morsko dno. Z golimi rokami ne prijemaj ničesar razen rib, pravi tatej. Odtrgaj jih ob stranici čolna pa natakni novo vabo, Harvey.«
Harvey se je nasmehnil ob misli na svojih deset dolarjev in pol na mesec in
je ugtbai, ka; bi porekla mati, če bi ga videla, kako je sredi oceana visel čaa rob ribiškega čolna. Vselej jo je bil obšel smrten strah, kadar je šel veslat ca jezero in, da povemo še to, Harvey se je dobro spominjal, kako se je posmehoval njenemu strahu. Zdajci mu je vrvica bliskovito zdrknila skozi roke, da ga je zaskelelo celo skozi volnene rokavice, s katerimi si jih je zavaroval.
»Ta je pa. velikan. Pusti ga, naj vleče, in spuščaj mu vrvi kolikor jo hoče!« je zaklical Dan. »Pomagam ti.«
»Nak, ne boš,« ga je zavrnil Harvey, ko se je obesil na vrv. »Moja prva riba je. Ali — ali je kit?«
»Velika kambala mogoče.« Dan je napeto gledal v vodo poleg čolna in vihtel veliko »butico«, ki jo je pripravil za vse slučaje. V zeleni globini je migljalo i® plahutalo nekaj belega in oblega. »Stavim svojo plačo in delež po ^?au, da ima več kot sto funtov. Ali te je še vedno volja* da bi ga sam spravil v čoln?« / Harveyjevi členki so bili odrti in kn mu je tekla ob njih, kjer je butnil ob čol-novo stranico. Obraz mu je bil rdeč ib moder od vznemirjenja in naporov, pot mu je tekel po obrazu, in r.apol oslepel je bil od neprestanega gledanja v krožeče, solnčne valčke krog hitro se gibajoče vrvice. Dečka sta bila davno prei utrujena kakor kambala, ki se je za naslednjih dvajset minut polastila njiju in čolna. Pa naposled se jima je vendarle posrečilo, da sta s kaveljem zajela veliko ploščato ribo in jo potegnil v čoln-»Začetnikova sreča!« je dejal Dan ib si brisal čelo. »Dobrih sto funtov tehta!«
Neizrečljivo ponosen je Harvey gledal ogromno, sivo pikasto ribo. Mnogokrat je že videl na kopnem kambalo, ležečo v prodajalni rib na mramornati plošči, da nikdar mm ni prišlo na misel, da bi vprašal, kako so prišle na trg. Sedaj i® vedel, ampak po vsem životu ga je bo-'elo od naporov.
(Se bo nadaljevalo.)
Ječa grofa Monte Christa
Fantastična pravljica o grofu Monte Christu, ki jo je spisal Aleksander Dumas, bo imela vedno vnete čjtatelje med mladino, zakaj ona išče in požira romane, ki razburjajo, navdušujejo. Toda malokdo izmed tistih, ki so ta čudni roman čitali, ve, da znamenitega otoka Monte Christa ni ustvarila Dumasova bujna domišljija, ampak da je to otok blizu Korzike.
•
Marsikdo izmed tistih, ki so med vojno živeli kakor begunci na Korziki, je imel priliko, da si ogleda tudi ta znameniti otok.
Če na južni obali Korzike sedete v coln ali ladjo in odplujete naravnost, ni-
mate več ko petdeset kilometrov, pa ste na otoku, ki pripada zdj italijanski provinci Livorno. Že oddaleč zagledlate temnosivo zidovje stare trdnjave Cha-teau d’If, v kateri je čemelo več velikih mož Napoleonove Francije. Zdi se vam, kakor da oddaleč vidite vojaka, kako stopa po zidovih nevarne trdnjave. V spomin vam silijo imena, ki jih poznate iz zgodovine francoske revolucije in iz romanov, ki jih je mimo drugih mojstrsko napisal tudi Dumas oče.
Ali bolj ko se bližate otoku samemu, vidite, da je to zidovje in ta otok samo težak in teman spomin. Pust je otok Monte Christa, pusta tudi trdnjava Gha-teau d’If, ki leži v nekem samotnem kotu otoka. Veliko francoskih imen še danes ni izbrisanih, ampak spominjajo še
vedno na tiste burne čase francoske zgodovine. V celicah ob verigah, prikovanih za mrzle stene, je pričakovalo rešitve in smrti mnogo francoskih velikanov. Še danes lahko čitate nad vrati table z imeni markiza Mirabeaua, vojvode Lu-dovika Filipa Orleanskega in generala Kieberja. V teh ječah je ginil tudi znameniti mož z železno krinko, ki je čuval svojo skrivnost ves čas, kar je bil v pregnanstvu, pa jo je vzel tudi s seboj y grob.
V tej temnici je bil, kakor pripoveduje Dumas v svojem romanu, zaprt tudi Edmond Dante, zadnji grpf iz rodu Monte Christov. Mračne stopnice drže doli v klet, in kadar pogledate v te tajinstve-ne prostore, oživi zopet pred vami vsa avanturistična zgodovina. Tukaj je ži-
votaril, kakor posnemamo iz zgodovine, Edmond Dante po zaslugi svojih tekmecev, ki so mu hoteli iztrgati ljubimko. On je torej, dasi po nedolžnem, preživel tukaj štirinajst težkih let v pregnanstvu, v večnem mraku in vlagi. Z njim so ravnali na kar se da sirov način tu v Cha-teauju d’Ifu. V sosedni celici je moralno umiral opat Faria, ki ga je marseilleski guverner iz mržnje obsodil na dosmrtno pregnanstvo. Dolgo vrsto let se je mučil in si kopal izhod, skozi katerega je mislil, da pride na svobodo, Ker se Pa ni mogel pravilno orientirati, je prišel samo do celice Edmonda Danteja, kjer je ves obupan in razočaran izdihnil dušo v njegovem naročju, potem ko mu je še prej zaupal, kje so skrite velik® dragocenosti.
Mali o
Razno
IER IN POCENI KROJAČ
riporoča za delo. Tabor-ul. 1. Utes. ________875
MARTIN SAFRAN.
črkoslikar, pleskar ul ■, Maribor, Slovenska ul. prevzema vsa v to stroko la ječa dela ter jih izvršuje •o in poceni.	884
Prodam
SOHE IN LETVE prodala po nizki ceni Obran, Loška ulica 15, To!. 2094.
897
Stanovanje
STANOVANJE.
solnčno, dve sobi in kuhinja, v centru mesta, oddam mirni stranki, kakor tudi stanova-nle v vili. Pisarna Rapid, Gosposka ul. 28.	908
SOBO IN KUHINJO
oddam takoj. Zagata 3, pri Tržaški cesti.	902
t STANOVANJE,
»obo in kuhinjo, išče mirna stranka brez otrok v sredini mesta ah proti Krčevini, Naslov v uprav! »Vočemika«.
901
Sobo iiie
PRAZNO SOBO
iščem s 1. majem. Naslov pustiti v upravi »Večernika«.
909
Sobo odda
OPREMUENO SOBO.
z električno lučjo, oddam s 1, aprilom. Loška ulica 5, vrata 10.	906
OPREMLJENO SOBO
oddam s 1. aprilom. Tatten-bachova ulica 20, I., desno.
OPREMLJENO SOBO.
solnčno. za eno adi dve osebi, v I. nadstropju, s posebnim vhodom oddam takoj ali s 1. aprilom. Stritarjeva ulica 17.
Službo dobi
PRODAJALKO
zmožno slovenščine in nemščine sprejmem. Pismene ponudbe pod »Zmožna« na upra Večernika.	905
vo
Službo Iiie
GOSPODIČNA
z dolgoletno odvetniško in no tarsko pisarniško prakso, išče nameščenja. Sprejme tudi mesto blagajničarke. Pismene ponudbe na upravo »Večernika« pod »Zanesljiva«. 910
GOSPOD.
27 let star, slikar po poklicu, išče vsled pomanjkanja slikarskega dela mesto inkasanta, bančnega sluge ali katerokoli nameščenje. Naslov v upravi »Večernika«.	911
GOSPODIČNA.
izurjena v vseh pisarniških poslih, vešča slovenskega, nemškega in srbohrvaškega jezika — v jeziku in pisavi — išče zaposlitve. Ponudbe na upravo Večernika pod šifro »Takojšnji nastop«. 908
Posolilo
DIN 500.— DO 1000«-oosoiila iščem proti obrestim in vknjižbo na nezadolženo posestvo. Naslov pove uprava Večernika.	904
VELEZANIM1VI ROMAN
PROKLETSTVO
LJUBEZNI
DOBITE TUDI V UPRAVI JUTRA IN VEČERNIKA* MARIBOR, GOSPOSKA UL. 11
CENA ZA OBA DELA 35 DIN
Oblastveno dovo!£ena
razprodaja
od 3. marca 1933 dalje.
Radi opustitve trgovine se bo prodajala
blago po globoko zniiattih cenah*
Ne opustite radi tega prilike za nabavo najcenejšega blaga v moji bogato sortirani zalogi Prodajalo se bo kamgarn za gospode angleškega in češkega izvora, lepi deseni za športne obleke, blago za tienhcoate« blaro za damske obleke vseh vrst: crepe de chine, crepe satin, creo faile, vzorčasta svila, bombažno in končeno sukno za don ače obleke, različna konfekcija za gospode, približno 200 vrst krzna, frengC* zephire, popeline za perilo in drugi različni predmeti.
Kot plačilo se bodo sprejemale tudi hranilne knjižice. Dosedanjim odjemalcem se bo izplačilo izjemoma dovolilo v obrokih*
Popust 20-50% L. Ornik, Maribor
»sovec
Koroška cesta št. 9
Izdaja tatozortij »Jutra« v Lhibliani; predstavnik Izdajatelja In urednik: RADI VOJ REHAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d, predstavnik 8TAW‘- DETELA v Mariboru