pr
»V

Ir/
m





apSS
JV.'


1
^2e
.U


r-ps


■"iifeapsf


-fl


čtsf imiorzfl PRAZHii
- -

V i
V \
\mm6t
f *
Hfi| imii |if #||r'| jp||ii9iiiiii'i
j ffl/fiŠt. S,	#>#. H 8
m.

hhi



V>°^
Tržnica pod uro Zagorje tel. 0601 68-510
Enemu denar, drugemu več opreme
Z NOVO MAZDO DEAAIO IN 323 BOSTE IMELI DOVOLJ SVEŽEGA ZRAKA.
'mm'.[W2E(i3.(jMn@ogO
VARNOST, PROSTORNOST IN ODLIČNE ZMOGLJIVOSTI SO OB NIZKI PORABI GORIVA, Z IZJEMNO VODUIVOSTJO, ZDAJ ŠE Z NIŽJO CENO.
S KLIMO SEVEDA!
za samo 98.500 SIT doplačila
KUPCI VOZIL DOBIJO LEPO DARILO NAŠE AVTOHIŠE.
Nudimo vam tudi:
AVTOLIČARSTVO	-STARO ZA NOVO
AVTOKLEPARSTVO	- UGODNE KREDITE S
RENT-A-CAR	FIKSNO OBRESTNO MERO
ODPRTO: 8.00-18.00, SOBOTA 9.00 -13.00
mazaa
AVTOHIŠA KRŽIŠNIK
1410 Zagorje, Selo 65 Kržišnik Roman srn.
Tel.: (0601) 66-500 - servis
64-/29 - avtosalon 68-359 -fax
OSREDNJA
KNJIŽNICA
CfUE
Jr.č ££ J g
20. VELTRAVNA 1999
POMEMBNEJŠE TELEFONSKE ŠTEVILKE:
POUCIJSKE POSTAJE
ZAGORJE: 61-002
TRBOVUE: 21-102

RADEČE: 01-002
LITIJA: 061/083-142
PROMETNE INFORMACIJE: 64-420
TAKI: 0600/61-63-4B
0600/63-31-07
ZDRAVSTVENI DOMOVI (DEŽURNE SL0ŽBE):
ZD RADEČE: 08-207
ZDTRBOVUE: 26-322 ZD ZAGORJE: 55-000 Z0 LITIJA: 061/881-855
Naslednja številka izide 3. junija 1999.
Uvodnik
Pomlad nas je že krepko prevzela, pohodi po okoliških gričkih so v razmahu, vrtičkarji so gredice obdelali, poljedelci se na veliko trudijo.
V ves pomladanski utrip prav gotovo sodi tudi izid knjige, prvenec, Tatjane Polanc, tudi nekoč novinarke in urednice Zasavca. Njeni knjigi želim srečo na poti, vsem nam pa, da jo čimprejc kupimo in preberemo!
Vse kaže, da tudi na naša ministrstva deluje pomlad, vsaj na ministrstvo za ekonomske odnose, saj si je omislilo obvezno članarino za uvoznice nafte, ki pa ne bodo članice te “podkomore", sredstva, pa ne majhna, bo upravljalo ministrstvo samo. Je to nov davek, čisto mimo ministrstva za finance! Bo država opetnajstila državo!
Hudičevo znano mi je to že izpred desetih let, le takrat v neki drugi državi, pa malo drugačnih kontekstih, se je pa tudi nas tikalo... So bili pač dobri učenci...
Slabi učenci so pa očitno na Smrkoljevem, saj jih je hudiče^strah pred razjarjenimi kmeti, da ne bi ml e. in gnoja v belo mesto pripeljali, saj bi še bolj smrdelo, kot smrdi!
Sicer pa naj še močvirniki vedo, da je pomlad!
Mojmir Maček
Nekaj iz vsebine
''iisN	v	v
4} Ladislav Žiga Žgajnar t) Kšefti
Jaze llolland v Rraslniku <iCJ Še o dregali <ft>lmperiiis v sliki in besedi <§>Na obisku v UDC Zagorje Krajevni praznik Izlak <§> Poštarji so rajali
NASLOVNICA:
IMPERIUS
ZASAVCA izdaja Zasavcd.o.o.. Cesta 20. julija 2c, 1410 Zagorje ob Savi. Direktor: Peter Ravnikar. Glavni in odgovorni urednik:
Mojmir Maček. Uredniški odbor: Mia Južina (Reportaže), Peter Motnikar (Zdravo telo), Fanči Moljk (Miš maš), Primož Kostajnšek,
Igor Goste, Boštjan Grošelj, Katja Sladič, Petra Lipec, Marta Hrušovar, Urša Kmetec, Alma Mujič. Redakcija se zaključuje ob ponedeljkih ob 12. uri.
Računalniški prelom: Multima d.o.o., Kisovec. Prodaja in trženje: tel.: (0601) 64-250, 64-166; fax: 64-494. Tisk: Padežnik. Laško Naslov uredništva: Zasavc, Cesta 20. julija 2c, 1410 Zagorje ob Savi. Tel.: (0601) 64-250,64-166; fax: 64-494. Zasavcje štirinajstdnevnik, izhaja ob četrtkih. Letna naročnina znaša 5.850 SIT, naročnina za tujino 119 DEM ali druga valuta v protivrednosti. Odpoved naročnine sprejemamo v pisni obliki po obračunskem obdobju.
Na podlagi zakona o prometnem davku (Ur. list RS, št. 4/92) in mnenja Ministrstva za informiranje (št. 23/283-92, z dne 5.5.1992) sodi časopis med proizvode informativne narave po 13. točki t.št. 3, za katere se plačuje 5-odstotni davek od prometa proizvodov. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne honoriramo in ne vračamo. Brez dovoljenja urednika ponatis člankov ni dovoljen.
j. i j , j j. r» i r j . r.
V TRBOVLJAH SE PA NEKAJ DOGAJA
Trboveljski župan, Ladislav Žiga Žgajnar, je odgovarjal na nekatera aktualna vprašanja, ki se porajajo v mislih in pogovorih marsikaterega Trboveljčana.
Kako bo ukrepala občina glede predloga likvidacije IPOZ-a?
Večinski lastnik ter direktor IPOZ-a gospod Emil Štukelj bosta konec maja sklicala skupščino podjetja IPOZ d.o.o., na kateri bo obravnavan predlog za likvidacijo te družbe. Občina Trbovlje bo storila vse za zaščito svojega lastninskega deleža v tej gospodarski družbi.
Višina plač članov občinskega stanovanjskega sklada je razburila svetnike.
Stanovanjski sklad občine Trbovlje je podobno kot v drugih občinah organiziran kot pravna oseba s svojimi akti, na katere je obvezno soglasje dajal občinski svet, ki je sprejel odlok o ustanovitvi stanovanjskega sklada, in ki je vsako leto sprejel tudi program dela in poročilo o realizaciji programa dela sklada. Stanovanjski sklad pa je o višini nagrad in sejnin odločal na podlagi določb svojega statuta. Zaradi enotne politike nagrajevanja članov upravnih odborov skladov, delovnih teles občinskega sveta, nadzornega odbora in svetnikov pa je občinski svet na svoji zadnji seji 3. maja sprejel dopolnitve Pravilnika o plačah funkcionarjev, s katerim je določil tudi sejnine članov upravnega odbora stanovanjskega sklada.
Kaj bo počel novo ustanovljeni Svet za varnost občanov?
Svet za varnost občanov bo deloval kot najširši dejavnik za zagotavljanje varnosti občanov, tako da bo s svojimi aktivnostmi preprečeval in proučeval varnostne probleme v občini, vplival na varnostno zavest občanov in ugotavljal mnenja javnosti o varnostnih razmerah v občini. Svet bo oblikoval posebno strategijo za odpravljanje vzrokov za naraščanje negativnih pojavov v občini in določil tudi vrstni red reševanja posameznih varnostnih problemov. Naloga sveta bo predvsem preventivno delovanje, za posamezne projekte pa bo oblikoval tudi posebne strokovne skupine. Svet bo svoje delo usmeril predvsem na področje kriminalitete, zagotavljanje reda in miru, varovanja prometa, mladoletniške problematike, nasilja v šolah, varnosti v soseskah in podobnim.
Kakšne so spremembe v obravnavanju komunalne problematike v občini?
V občini smo že lani začeli z aktivnostmi v zvezi z izgradnjo komunalne deponije Neža. Izvedena so bila najnujnejša vzdrževalna dela: javna
razsvetljava, vodovodni priključki, dvoizmenski nadzor, fizična zapora za preprečitev dovoza v nočnih urah, dana je bila možnost dovoza odpadkov občanom v času nadzora direktno na deponijo, izvedeno je kvalitetnejše prekrivanje odloženih odpadkov. Vsi ukrepi so bistveno zmanjšali kvarne vplive na bližnjo okolico. Nadaljujemo tudi s programom sanacije črnih odlagališč odpadkov, ki smo jih uredili tudi v letošnji akciji čiščenja okolja, tekoče jih bomo čistili preko javnih del. Občinski svet je na zadnji seji sprejel tudi "Strategijo ravnanja s komunalnimi odpadki v občini Trbovlje". V prihodnosti nameravamo v občini uvesti sistem ločenega zbiranja komunalnih odpadkov.
S pilotnim projektom ločenega zbiranja pabomo začeli že letos.
Kako poteka načrtovana gradnja tehnične šole?
Novembra lani sta Ministrstvo za šolstvo in šport in občina Trbovlje podpisala pogodbo z izvajalcem del SGP Zasavje d.d. za izvedbo gradbeno obrtniških in instalacijskih del za športno dvorano Polaj v višini 412 milijonov tolarjev. Gradbena dela na objektu potekajo v skladu s terminskim planom. Pri proučitvi projektne dokumentacije za dozidavo, nadzidavo in adaptacijo Srednje strojne šole so strokovnjaki na podlagi statističnih izračunov ugotovili, da obstoječi objekt ni protipotresno varen, zato je prišlo do novih projektov za rušenje obstoječega objekta in novogradnjo srednje šole na podlagi novih programskih izhodišč. Skupna komisija ministrstva in občine je sedmega maja pripravila minstru dr. Slavku Gabru sklep o izbiri najugodnejšega ponudnika za izvedbo gradbeno obrtniških del in instalacijskih del pri novogradnji srednje šole Trbovlje. Državni sekretar je tega dne izdal sklep, s katerim je kot najugodnejši ponudnik izbran SGP Zasavje. Dela na rušenju in novogradnji naj bi se pričela maja letos.
Kaj se bo dogajalo ob trboveljskem občinskem prazniku?
Prireditve ob letošnjem prazniku občine Trbovlje bodo potekale v znamenju 75-letnice spopada z Orjuno, 60-letnice dela Glasebene šole Trbovlje, 70-letnice PGD Dobovec. Svečana prireditev bo potekala v gledališki dvorani Delavskega doma, kjer bodo podeljena tudi prvojunijska priznanja in kjer bodo imenovani častne občane. Prireditve se bodo vrstile cel mesec, in sicer od 21. maja do 25. junija. Imeli bomo Filatelistično razstavo, šahovsko prventvo, košarkarski turnir, prvenstvo v namiznem tenisu, razstavo panjskih končnic in likovno razstavo, odkritje spomenika izgnancem, olimpijski tek, družinski pohod na Mrzlico, koncerte pevskih zborov, simfiničnega orkestra in še marskikaj.
Urša Kmetec
Spoštovane Troveljčanke, spoštovani Trboveljčani,
1. junija praznujemo občinski praznik.
Iskreno Vam čestitam z željo, da bomo v naši občini vsi z veseljem živeli.
Vabim Vas na številne prireditve,kjer se bomo lahko srečevali vse od 21. maja pa do 25. junija.
V Trbovlje vabim naše prijatelje od vsepovsod in vsem skupaj želim dobro počutje in lep spomin na druženje.
Osrednja svečanost ob letošnjem prazniku bo 1. junija ob 19. uri v gledališki dvorani Delavskega doma.
Vabljeni in na svidenje.
Vaš župan
Ladislav Žiga Žgajnar
.uTlTLŠ
20. VELTRAVNA 1999
IZHRASTNISKEGA OBČINSKEGA SVETA
Četrta seja hrastniškega občinskega sveta je imela obsežen dnevni red. V zvezi s sklepi so se dogovorili, da bodo problematiko prehodnega doma v Hrastniku preložili, ker niso dobili ustreznega odgovora urada za begunce. Ravno prav, saj se bo situacija v zbirnem centru zaradi beguncev v teh dneh še dodatno spremenila. Vprašanje o tem centru je zastavila svetniška skupina SNS.
Potem so obravnavali poročilo o poslovanju j.p. Toplarne Hrastnik za leto 1998, ki ga je podal direktor Boris Trstenjak. Poslovanje so ocenili kot uspšešno, saj je bil ustvarjen dobiček v višini 14 mio SIT. Obravnavali so tudi poročilo o poslovanju j.p. KOP Hrastnik, ki je obsegalo kar 26 strani. Direktor Viktor Ramšak je povedal, da so vzroki težav zaradi limitiranih cen, ki se vlečejo že od leta 1992. Svetniki so po daljšem razgovoru sprejeli njihov predlog, da odpišejo amortizacijo infrastrukturnih objektov v breme dolgoročnih obveznosti KSP do občine Hrastnik.
Obravnavali so tudi odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki, kar je že dalj časa pereče. V uvodni obrazložitvi Tomaž Sihur in Viktor Ramšak navajata, da se v deponiji Unično deponirajo gospodinjski in industrijski odpadki. Poročilo natančno opredeljuje, kako se bodo že letos lotih ločenega zbiranja odpadkov v hrastniški občini. Na določene pomisleke posameznih svetnikov sta odgovarjala argumentirano. Dnevni red je vseboval še sprejem raznih poročil in programov dela. Sprejeli so tudi poročilo’ nadzornega odbora Občine Hrastnik, zaključni račun proračuna in namenskih sredstev proračuna, zaključni račun občinske uprave ter premoženjsko bilanco občine.
Obravnavah so tudi prvi rebalans proračuna občine, kar je bilo
potrebno zaradi novega izračuna korekcijskega koeficienta, s katerim je država Hrastniku povečala obseg primarne porabe, kot je pojasnil župan Leopold Grošelj. Vanja Jerič, vodja oddelka za proračun in finance, pa je za bralce Zasavca dodala:"Sprejeti rebalans ne pomeni ponovnega	ovrednotenja
proračunskih postavk zaradi odmikov od kalkulativnih elementov pri pripravi predloga proračuna, temveč le uskladitev prihodkovne strani proračuna z uradnimi izračuni Ministrstva za finance glede višine in strukture primerne porabe za občino Hrastnik. Ti izračuni so ugodnejši od naših previdevanj, zato smo prepričani, da ni razloga, da bi z uradno uskladitvijo proračuna čakali do jeseni, pa tudi občinski svet je bil o tem pravočasno in korektno seznanjen. Hkrati so bili predlagani in sprejeti tudi nekateri popravki v sami strukturi načrtovanih prihodkov za leto 1999, kar tudi vpliva na razpoložljiva proračunska sredstva kot celoto."
Informacije o poteku del na izgradnji dolske telovadnice je pripravil tajnik občine Janez Kraner. Večjo težavo v fazi pripravljalnih del je predstavljal tudi medkrajevni telefonski kabel, kije potekal preko lokacije telovadnice, predstavitev pa je bila zaradi hude zime zelo zahtevna. Podrobna analiza je svetnike seznanila še z drugimi deli - od zunanje ureditve, instalacije, do gradbenih, obrtniških in drugih del. Za naslednjo sejo bodo pripravili tudi finančno poročilo o gradnji.
Sprejeli so še dva sklepa o prodaji zemljišča in stanovanja, potrdili komisijo za razvrščanje otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju, bodoče zakonce pa bosta združevala župan Leopold Grošelj in podpredsednik Marjan Dolanc.
Na koncu so se svetniki pozanimali, kdaj bodo Hrastničani imeli na svojih avtomobilih nove grbe, kaj bo na prostoru bivšega
Petrola in še o čem. Kar zadeva vprašanja o hrastniškem počitniškem naselju Pineta v Novem gradu, bo pripravila povzetek te problematike Počitniške skupnost do naslednje seje občinskega sveta.
Fanči Moljk
RAZPISI IN NATEČAJI
Litijski svetniki so se prejšnji četrtek sestali na svoji 4. redni seji. Od štirih točk, kolikor sojih imeli na dnevnem redu, so se najdlje zadržali pri projektih s katerimi se Občina Litija prijavlja na različne razpise in natečaje:
Na natečaj za spodbujanje razvoja demografsko ogroženih območij v Republiki Sloveniji se litijska občina prijavlja z naslednjimi projekti:
1.	Vodovod Dole - v dolžini 34.5 km in tremi rezervoarji bo oskrboval z vodo celotno Krajevno skupnost Dole pri Litiji.
2.	Rekonstrukcija lokalne ceste Vače - Potok - Podbukovje, na odseku Potok - Kunštov mlin -Laze.
3.	Rekonstrukcija lokalne ceste Bič - Veliki Gaber - Stranje - Dolnji vrh - Kopačija - Lupinica - Mala Kostrevnica, na odseku Lupinica -Razbore - Ježce - občinska meja.
4.	Vodovod Čateška in Gaberška gora, v dolžini 7 km, priključen na trebanjski vodovod in dvema rezervoarjema in
5.	Rekonstrukcija lokalne ceste Polšnik - Stranski vrh - Selo in Koprivnik v dolžini 5 km.
Na javni razpis, namenjem skladnejšemu regionalnemu razvoju in ohranjanju poseljenosti slovenskega podeželja, prijavlja investicije, rekonstrukcije lokalnih cest Zgornje Tepe - Kleviše, Dobov-ica - Gradišče (Krajevna skupnost Dole), Sahinje - Čeplje - odcep za Veliko Gobo in vodovod Konjščica z dvema rezervoarjema.
Na javni razpis za dodelitev nepovratnih sredstev za celostno urejanje podeželja in obnovo vasi
prijavlja rekonstrukcijo javne poti Dolga noga - Jevnica.
V okviru sofinanciranja priprav regionalnih razvojnih programov, skupaj z občinami Zagorje, Trbovlje, Hrastnik in Radeče, preko Regionalnega centra za razvoj v Zagorju prijavlja sofinanciranje kanalizacijskega sistema Graška cesta z gradnjo čistilne naprave Litija - levi breg.
Litijski svetniki so na četrtkovi seji sprejeli še občinski statut v prvem branju in nekaj kadrovskih zadev.
M.Š.
BIANČEVO HIŠO BODO PORUŠILI
Na Leninovem trgu v Trbovljah med Osnovno šolo Trbovlje ter javnim kopališčem, stoji ob cestnem križišču znana Blančeva hiša. Ime nosi po graditelju in lastniku zgradbe, ki pa je že dolga leta v lasti občine Trbovlje. Zgradba je že dalje časa, več let, neneseljena, zato sojo obiskovalci v teku let demolirali, razbili okna in vrata, polomih vrtno ograjo in še marskikaj. To seveda občini Trbovlje ni bilo v čast in ponos. Čeprav stoji zgradba na zelo lepi lokaciji, ji vsa ta leta niso mogli določiti nadaljno namembnost. Sedaj pa je občina in njen občinski svet odločil, da bodo zgradbo porušili. Na tem mestu in vrtu okoli zgrabe, bodo uredili podaljšan park ob šoli, deloma pa uredili parkirišče za številne kopalce v kopališču.
IL.
NA KOPANJE ŽE OD 25.MAJA
Javno kopališče v Trbovljah, ki ga upravlja Komunala Trbovlje, bodo predvidoma odprli 25.maja letos. V času do odprtja so opravili vrsto vzdrževalnih del na bazenih, v strojnici, črpališču, raznih instalacijah ipd. Kolikor je znano bodo cene vstopnicam ostale na lanskoletni ravni.
IL.
J ■
77. n r?
I i G j" C
še zadnja in najtežja ovira - vodni stolp (na sliki). Tega pa ni mogoče podreti, dokler Občina Litija iz te stavbe ne izseli še zadnjo stranko od treh, ki so v stolpu stanovale. O
nadomestnem stanovanju so razpravljali tudi svetniki na zadnji seji občinskega sveta, a so namesto odločitve, odločanje raje preložili na naslednjo ali eno od naslednjih sej.
Tekst in foto: M.Š.
ŽELEZNIŠKI PODHOD NEURADNO ODPRT
Na litijski želežniški postaji so po dobrih dveh letih in pol končno le odprli, čeprav še neuradno (uradna otvoritev naj bi bila čez približno mesec dni) železniški podhod. Potniki, kijih pa ni malo (litijska postaja je po številu potnikov na četrtem mestu v državi) pa se počasi privajajo, da namesto preko tirov, pridejo varneje na perone skozi novozgrajeni podhod.
Med gradnjo objektaje izvajalec del poskušal narediti na projektu, ki je bil predstavljen občinskim svetnikom leta 1996 nekaj sprememb, med ostalimi tudi črtanje
Dobiček zasavske regije večji, izguba manjša
. Trboveljska podmžnicaAgencije za plačilni promet je objavila statistične podatke o poslovanju zasavskih gospodarskih družb v letu 1998. Vir podatkov so poročila o bilanci stanja in bilanci uspeha 513 gospodarskih družb, ki so poročila oddala. Poročil ni oddalo 129 gospodarskih subjektov. Večina slednjih ima že nekaj let blokiran žiro račun oziroma miruje, a bi poročila kljub temu morali oddati. Velike gospodarske družbe, ki jih je v regiji 16, so ustvarile 61 odstotkov prihodkov regije, srednje so prispevale 22 in majhne, ki jih je največ, so prispevale 17 odstotkov prihodkov regije. Likvidnostna situacija seje v primerjavi z decembrom 1997 najbolj poslabšala v Zagorju, kjer je imelo žiro račun blokiran 48 gospodarskih družb. V Zasavju je bilo konec lanskega decembra 110 gospodarskih družb, ki imajo žiro račun blokiran več kot eno leto, skupna vrednost njihove blokade pa je znašala 873 milijonov tolarjev. Vendar vse ni tako črno. Če pogledamo uspešnejše družbe, ki predstavljajo večino zasavskih gospodarskih subjektov, vidimo, da je njihov čisti dobiček narasel za 20 odstotkov v primerjavi z letom prej. Znašal je dobri 2 milijardi tolarjev.
izhoda na Cankarjevo cesto, kar pa mu ni uspelo.
Po drugi strani pa je gradnja podhoda in obnova postajnega kompleksa 150 milj. SIT za litijsko občino, poleg vseh ostalih investicij, kar velik zalogaj. Polovico je plačala, od druge pa v lanskem letu samo 10 milj. SIT, zato so se litijski občinski možje že v lanskem letu obrnili za finančno pomoč na Ministrstvo za promet in zveze. Koliko posluha bo pri ministru, bomo kmalu videli.
Največji problem, da podhod še lep čas ne bo do konca dograjen, manjka še izhod proti naselju Gradec, ki pa ga tudi ni možno postaviti dokler ne bo odstranjena
K porastu dobička je največ prispevalo	hrastniško
gospodarstvo, sledi zagorsko, trboveljsko gospodarstvo pa je imelo za 5 odstotkov manj dobička kot leta 1997.
Boštjan Grošelj
CESTA TRBOVUE-H RASTNI K ČEZ MARKA ZAPRTA
Dne 4.maja si je ogledala zemeljsko plazišče ob cesti, ki vodi iz Trbovelj v Hrastnik preko sedla Marko, strokovna komisija. Po njenem sklepu bodo namestili na območju hribine opazovalne točke, zgraditi pa nameravajo tudi pregradno steno. Vse dotlej pa velja polna zapora ceste za ves promet. Potrebna bodo precejšnja sredstva za sanacijo tega področja in dokončanje gradbenih del na tej cesti.
IL.
POSODOBILI BODO 15 KM CEST
V Zagoiju so pričeli urejati gornje ustroje na večih krajevnih cestah. Za modernizacijo lokalnih in krajevih cest po občinskem programu za leto 1999 bodo namenili letos kar 100 milijonov tolarjev. Delavci Cestnega podjetja Ljubljana bodo aprila uredili gornje ustroje na skupno okrog 15 kilometrov dolgih odsekih. Asfalt
bodo polagali maja, junija pa bodo opravili še zaključna dela.
V HRASTNIKU BODO ZBIRALI ODPADKE LOČENO
Skrbno načrtovan projekt v zvezi z ločenim zbiranjem odpadkov je v Hrastniku že pred vrati. Informiranje poteka od vrtcev, preko šolarjev, do odraslih, ki zajemajo 2600 gospodinjstev. V četrtek, 13.maja, so imeli na KOPu tudi tiskovno konferenco,kjer so predstavili zasavskim medijem vse podrobnosti. Z zbiranjem ločenih odpadkov bodo začeli
l.julija in vsako gospodinjstvo dobi dve posodi - za biološke in ostale odpadke. Pripravili so tudi 99 ekoloških otokov, kamor bodo ljudje odlagali steklo in papir. Pripravili so tudi stroj za drobljenje lesenih odpadkov.
Viktor Ramšak, direktor KOPJe povedal, da bodo ločeno zbirali 88 odstotkov odpadkov, vrednost projekta pa znaša 100 milijonov tolarjev. Tomaž Sihur, direktor za okolje in prostor pa je poudari, da pomeni ta ekološka dejavnost prehod na višji standard v občini. Na ta način bodo tudi prihranili na deponijskem prostoru, ki bo zdržal še naslednja tri leta. Potem sledi druga faza urejanja deponije.
Pripravili so tudi nove cene na osnovi tarifnih razredov. Ti temeljijo na zbiranju ločenih odpadkov v celoti, delno in na tiste, ki se tega sploh ne bodo lotili.
Župan Leopold Grošelj, ki seje tudi udeležil tiskovne konference, pa je dejal, da sodi projekt k težnji, da bi bil Hrastnik čist in lepši.
Fanči Moljk
LETOVANJA OTROK OB MORJU
Društvo prijateljev mladine Trbovlje tudi letos pripravlja letovanje predšolskih in šolskih otrok na Debelem Rtiču. Mladi letovalci iz predšolskih vrst bodo letovali sredi junija, iz šolskih vrst pa v dveh skupinah julija.
IL.
ČIŠČENJE NIŽINSKIH VODOTOKOV
Delavci Vodno gospodarskega Hidrotehnik iz Ljubljane so se lotili sanacijskih del na nižinskih vodotokih v občini Zagorje. S čiščenjem struge potokov Medija in Kotredeščica bodo zagotovili boljšo pretočnost vode. Odstranjujejo pa tudi naplavine. Medijo bodo očistili od Izlak do izliva v Savo v skupni dolžini okrog 8 kilometrov, Kotrdeščico pa od Škrinjarja do izliva v Medijo v skupni dolžini poldrugega kilometra. Dela sodijo v ureditev nižinskih vodotokov.
Iv š :l |
20. VELTRAVNA 1999
NA GALERIJI ZAGORSKE TRŽNICE DVE NOVI TRGOVINI
AD SPORI
Trgovina s športno opremo AD ŠPORT, lastnice Andreje Čoper, nudi kupcem športna oblačila, rolke, košarkarske, rokometne in nogometne žoge ter pestro izbiro "indor" copat.
m
KIM - TRGOVINA Z MODNIMI OBLAČILI
V majhni, zato pa prijetni trgovini prodajajo moške suknjiče blagovne znamke "Sens", pa hlače in pletenine "ŠPENKO" za oba spola. Za nežnejši spol nudijo obleke "JOSEPHINE". bluze, kopalke in spodnje perilo iz LISCE ter hlačne nogavice "GLAMOUR".
m
Navdušili s svojo mladostno energijo
Modno-glasbenemu dogodku "Mladi se predstavljamo" smo bili 10. maja priče v Delavskem domu v Hrastniku. Pester program so predstavili mladi talenti, ki svoje potenciale razvijajo pod budnim očesom mentorjev. Avtorica projekta je bila Adela Ačkun. Najstnice in najstniki od 12 let naprej iz njene manekenske šole so se predstavili s kolekcijama za šport in prosti čas ter kolekcijo za eleganco treh različnih modnih hiš. Presenetili so s svojim šarmom, občutkom za prostor in gibanje ter sposobnostjo nošenja raznih vrst oblačil. Tudi oblačil za odrasle. Ustvarili so pristen stik s publiko, ki verjetno ni pričakovala tako zrelega nastopa, ki ga marsikdaj pogrešamo tudi pri starejših manekenih.
Enako mero zrelosti smo lahko doživeli med nastopom Otroškega simfoničnega orkestra Glasbene šole Hrastnik pod taktirko Elizabete Jakšič. Izkazala seje mlada pianistka in pevka Nikolina Marulec. Predstavili so se klarinetisti 1. Spomladanske šole klarinetov. Slednji so vadili pod
mentorskim vodstvom profesorjev Slavka Goričarja in Andreja Zupana. Atraktivne plesalke plesne skupine Wolfy iz Ljubljane so s svojim nastopom potrdile, da njihovi uspehi na mednarodni ravni niso slučajni. Skratka, dveurni dogodek je odslikaval domišljijo in nadarjenost nastopajočih, ki se kalita v trdem in discipliniranem vsakodnevnem delu.
Obetavne manekenke iz agencije Adell's model so ob zvokih klarineta predstavile kolekcijo črnih oblek. To je bil uvod v odmeven modno-glasbeni dogodek. Foto: Matjaž Omerzel
Pianistka Nikolina Marulec je dokazala, da je nanjo treba računati tudi v prihodnje. Foto: Matjaž Omerzel
Glede na kakovost izvedbe programa, njegov obseg in starost izvajalcev si lahko od te zasedbe še marsikaj obetamo. Le nadaljevati morajo, kot so začeli. Uspešni nastopi in topel, prisrčen sprejem pri publiki, ki so ga bili deležni v Hrastniku, jim je še dodatna spodbuda na njihovi poti razvoja.
Prireditev, kakršnih je v Hrastniku malo, so omogočili: Mercator, Modna hiša Mediana, trgovina Modiana Hrastnik; Tekstil d.d. Ljubljana; Brodnik trg. podjetje d.o.o. Ljubljana; Pronuptia, salon visoke francoske mode, Ljubljana; Cementarna Trbovlje d.d.; Anars d.o.o. Črnuče; Gostilna Čebin Litija; Kora bar Ljubljana; Filipco d.o.o. Hrastnik; Medex in-ternational d.d. Ljubljana ter Tiskarna Pogled & Co. d.n.o. Ljubljana.
Boštjan Grošelj
HRASTNIŠKE OBRTNIŠKE NOVICE V MAJU
Pred nekaj dnevi so hrastniški obrtniki spet dobili nekaj sporočil, kijih vsak mesec pripravi Jolanda Gobec na Območni obrtni zbornici. Najprej komentira dva zakona, ki prihajata v drugo parlamentarno obravnavo - zakon o delovnih razmerjih in zakon o varnosti in zdravju pri delu. Sledi natančen primer računa, ki ga zahteva zakon o davku na dodano vrednost. Zanimiva je tudi pobuda, da hrastniški gostinci sodelujejo pri
ustavnem sporu v zvezi s plačevanjem avtorskih pravic, če imajo prižgan radio. Vabijo na dan odprtih vrat, ki bodo sredi junija in bodo posvečeni kulturni dediščini. Poleg raznih vabil na seminarje in sejme prinaša mini glasilo še podatke za obračun plač in prispevkov za april 1999.
Fariči Moljk
OKREPČEVALNICA DOMINIK ODPRLA VRATA
Na Izlakah, točneje v Smučidolu, so se l.maja odprla vrata prijetne okrepčevalnice Dominik, katere najemnik je Toni Jordan, novi krajan Izlak, ki sicer prihaja iz Šentjerneja. Povedal nam je, daje okrepčevalnica odprta vsak dan od 11. do 23. ure, razen ob ponedeljkih. Ob sobotah so vrata okrepčevalnice odprta že od osme ure zjutraj. In kaj gostom nudijo. Poleg prijetnega okolja z urejenim parkirnim prostorom, imajo vsak dan na voljo dve vrsti pic, različnih velikosti: pico Domonik s sadjem in pico Klasik. Poleg tega postrežejo z jedmi na žaru, s hamburgerji, cheesburgerji in pičici ter seveda z domačim narezkom. Ob sobotah se lahko gosti »posladkajo« s pečenim odojkom in po želji tudi s pečenim jagenjčkom. Poleg vsega naštetega, kar dobite po ugodnih cenah, v okrepčevalnici postrežejo tudi s pravim domačim cvičkom. Ker je okrepčevalnica dokaj prostorna, j e primerna tudi za manjše (35 gostov) zaključene družbe, kot so ohceti, fantovščine in drugo.
Igor Gošte Foto:Peter Ravnikar
20. VELTRAVNA 1999
Jt .
J . N J J r- I r J . r>
JOŽE VOLFAND v Knjižnici Antona Sovreta
V hrastniški Knjižnici Antona Sovreta so v četrtek, 22.aprila pričeli s serijo pogovorov, ki jih bo vodil novinar Marko Planinc z Dola. Tokrat so povabili JOŽETA VOLFANDA in tudi v bodoče nameravajo gostiti ljudi, ki so pognali korenine v hrastniški občini, s svojim delom pa postali znani po Sloveniji ali celo preko naših meja. Srečanja so poimenovali HRASTNIŠKA OBZORJA.
Jože Volfand je diplomirani sociolog in zadnja leta vodi podjetje, ki ima status agencije in se ukvarja z založništvom, organizira prireditve in podobno. Doma je bil v spodnjem Hrastniku, v delavskem okolju steklarjev. Steklarje bil tudi njegov oče in trije bratje. Jože pa je najprej končal učiteljišče v Celju, kjer je že zgodaj pokazal čut za spreminjanje razmer - zavzemali so se za boljše odnose med učitelji in dijaki. Sicer pa ima na ta leta šolanje lepe spomine in to pedagoško ustanovo visoko ceni. Poučeval ni dolgo, saj so bile učiteljske plače zelo slabe.
Precej časa sta z Markom Planincem posvetila urednikovanju pri Delu, kjer je imel Zasluge pri uvedbi rubrike Pisma bralcev, kar je pomenilo v tistem času kar visoko stopničko na poti demokracije. Odprli so tudi mnenjsko stran, književne razglede, prilogo znanosti... Čeprav je delal praktično cel dan, mu je bilo delo v veselje.
Dotaknila sta se tudi 90.1eta, ko je v hotelu Evropa v Celju vodil intervjuje z vsemi jugoslovanskimi predsedniki. Z nikomer ni imel sitnosti, le do Miloševiča ni prišel. Mesečne razgovore je imel tudi na TV Velenje, kjer je gostil Kacina, Janšo, Kreslina in druge znane Slovence. Ob tem omenimo še pionirsko oddajo nacionalne televizije, kjer je začel Jože Volfand prvi z oddajami v živo. To so bile oddaje z izrazito socialno temo, ki jih je pripravljala Marja Cerkovnik. Ona gaje tudi povabila v to oddajo. Trajale so štiri ure - od 20. do 24.ure in jih je imel nekaj manj kot trideset. Številni gledalci ga še danes prepoznajo s te TV oddaje, predvsem Primorci.
Jože Volfand je veliko potoval. Obiskal je več kot petdeset držav in med temi mu je najbolj segla v srce in dušo Afrika, kjerje doživel najbolj elementarno človečnost. O tej celini je napisal knjigo Naši obrazi v Afriki - leta 1982, odmevno pa je bilo tudi delo Iraška srečanja, 1986, kjer zanimivo opisuje življenje naših ljudi na začasnem delu v Iraku. Bil je tudi vojni poročevalec Iransko-Iraške vojne in v njegovi knjigi o tem zanimivem doživetju so tudi lepi posnetki Joca Žnidaršiča. Poleg knjig in novinarskih člankov pa poznamo Jožeta Volfanda tudi po številnih strokovnih člankih, največ s kulturnega področja. Na kulturno področje spada tudi urednikovanje pri Novem tedniku in Radiu Celje, soustvarjal pa je tudi Teden domačega filma. Našo besedo in še kaj. Celje se mu zdi zaprto mesto, zato se trudi, da bi pomagal pri prebujanju... Med številne
funkcije spada tudi predsednikovanje odboru za kinematografijo pri KS Slovenije, zaradi česar je predsedoval tudi Puljskemu filmskemu festivalu.
Rdeča nit pogovora pa je prvega gosta Hrastniških obzorij vedno znova vračala v hrastniško dolino. Tako so poslušalci izvedeli, da se zelo rad spominja družinskih izletov za 1 .maja v Gore, daje nadvse rad sodeloval pri dramski sekciji, kjer je bila duša in srce Elza Pap, navijal pa je za nogometno društvo Bratstvo, ki je bilo po njegovem prepričanju boljše od Rudarstva.
Razgovor o razgibanem in bogatem življenju hrastniškega rojaka Jožeta Volfanda je obogatil tudi obiskovalce prvega večera Hrastniških obzorij.
FANČI MOLJK
OHCET '99
Turistično Mlinše je sedmega maja povabilo ves bodoče pare, ki se bodo poročili šestindvajstega junija na slovenski ohceti v Vidergi, na spoznavni večer v gostišče Vidergar -Žibert. Predsednik društva Anton Zupanc, jim je predstavil potek poročnega slavja. Ob dveh popoldan se bodo vsi pari zbrali v Medijskih toplicah, nato bo sledil ob 15.30 sprevod skozi Zagorje s šrango na ploščadi, ob 18h ponovitev sprevoda v Kandaršah in potem si bodo mladoporočenci obljubili večno zvestobo. Temu pa bo sledila vsesplošna zabava z vsem, ki bodo na kraju dogajanja.
ŽANA
Bodoči ženini in neveste iz leve proti desni so: prvi par sta NATAŠA ZIBELNIK in BOGDAN PUNGARČAR, drugi par JERNEJ PIRC in GORDANA JURIČ iz Trbovelj, tretji par JANINA ŠIFRER z dve in pol leta staro METO in MILAN SKUBIC z Jesenic, ter četrti par FRANCI PER iz Moravč in njegova izvoljenka LIDIJA PESTOTNIK z Velikega Rakitovca nad Blagovico.
Letošnjo ohcet po starih šegah in navadah so letos omogočili;
SVEA d.d. Zagorje, ETI d.d. Izlake, PIVOVARNA UNION, OBČINA ZAGORJE, gostilna PRI VIDERGARJU, LJUBLJANSKE MLEKARNE d.o.o. Ljubljana, POTROŠNJA d.d. Zagorje, INTEGRAL d.o.o. ZAGORJE, IGM Zagorje, gostinsko podjetje KONŠEK, Trojane, SIPOREX p.o. Kisovec, LEDAS d.o.o. Celje, AGENCIJA ZA RAZVOJ Zagorje, časopisna hiša DNEVNIK Ljubljana, TURISTIČNA ZVEZA SLOVENIJE, časopis ZASAVC Zagorje, TV CENTER Trbovlje, LB BANKA ZASAVJE Trbovlje, OAZA Kisovec, MLADINSKA KNJIGA Zagorje, STENKO d.o.o. Trzin, FARMA IHAN d.o.o. Ihan, Okrepčevalnica GASILČEK Kotredež, ELEKTRO LJUBLJANA, Zavarovalnica TRIGLAV d.d. Območna enota Trbovlje, Zavarovalnica TRIGLAV d.d. Območna enota LJUBLJANA, KMETIJSKA ZADRUGA Izlake
VIC
"Očiii???", sin radovedno sprašuje bivšega nogometaša zeleno črnih knapov.
"Ja..., kaj je sinko?"
"Oči, povej mi no..., kdaj se reče, daje tekma prijateljska?"
"Ja,... veš sinko, to je pa takrat,...khm... kadar mora le eden igralec v bolnišnico!!"
Utrinek med pogovorom (foto Milan Tanšek)
OJ
:raTirih rsr r:
20. VELTRAVNA 1999
JU
DVAJSET LET ŽENSKEGA PEVSKEGA ZBORA SVOBODA DOL
Z razstave (foto arhiv Fotokluba Flrastnik)
RAZSTAVA FOTOGRAFIJ SIMONA TANŠKA NA JESENICAH
Simon Tanšek, član Foto kluba Hrastnik, je imel 6.maja - dan fotografije na Jesenicah otvoritev samostojne fotografske razstave. Avtor seje predstavil s 24 deli treh ciklov: Terra Australis, Mreže in Breze. Otvoritve so se udeležili
tudi člani Foto kluba Hrastnik, ki že nekaj let sodelujejo s Fotografskim društvom Jesenice.
Razstava je na ogled od 6. do 26.maja vsak delavnik od 8. do 14. ure v Osnovni šoli Prežihovega
Voranca na Jesenicah
vi.
Ženski pevski zbor z Dola nima take tradicije kot moški zbor, vendar je zadnjih dvajset let vidno zaznamoval kulturni utrip Dola. Prvi začetki segajo že v leto 1950, ko je prišel poučevat na Dol Anton Faganelih Pelje v moškem zboru, prevzel pa je tudi ženski zbor in starejši Dolani se še spominjajo prijaznega in sposobnega pevovodja. Po njegovem odhodu je zbor prevzel Adolf Dragar, ki je sicer vodil moške zbore. Ko se je leta 1957 odselil, je zbor prenehal z delom za celih 22 let. Na pobudo Marka Orožna, takratnega predsednika KUD Svoboda Dol, pa se je v prostorih kluba 3.aprila 1979 zbralo enajst pevk, ki so se dogovorile za redno vadbo petja. Za pevovodjo so naprosili Ivanko Šerbak Medved, ki se je iz Savinjske doline, kjer seje rodila, ustalila v naši dolini. Končala je študij glasbenega pouka in slovenščine ter poučevala na osnovni in glasbeni šoli. ŽPZ je vodila celih deset let. Pevke so se javnosti predstavile že septembra istega leta na proslavi pred šolo in s štirimi pesmimi navdušile poslušalce. Novembra je na proslavi pelo že 27 žensk. In potem se je zvrstilo v teh dvajsetih letih kar 83 samostojnih koncertov in 148 sodelovanj na raznih proslavah in prireditvah. Poleg sodelovanj z^asavskimi zbori so največkrat pele z MoPZ iz Steklarne, Rudnika in Dola in sodelovale z rudniško godbo. Obiskovale so vse kraje v bližini -
od Turja, Sedraža, Prapretna, Šavne Peči...do Šentvida, kjer so pele skoraj vsako leto. Privoščile so si tudi izlet do Varaždina in sodelovale s KS Vinski Vrh. V prvih desetih letih je ostal nepozaben koncert iz leta 1985 z gostom Ladkom Korošcem, ki je prišel s svojim korepetitorjem. Naslednje leto so se za koncerte pripravljale v Portorožu, zborovodkinji pa sta pomagali poklicni glasbenici Alenka Razpotnik in Majda Bantan kot tudi pred raznimi koncerti. Alenka pa je bila stalna korepetitorka. Kasneje so imele vsakoletne vaje na Bohinju, kjer so jim domačini in turisti radi prisluhnili.
Prvih deset let so prosavile z uspešnim koncertom in ob tej priložnosti so podelili zlato Gallusovo značko Fanči Plahuta. Majdi Ravnikar in Gizeli Habjan pa srebrno, ki se jima je čez pet let pridružila še zlata.
Zadnjih deset let je dajala pečat ŽPZ z Dola Elza Jakšič, ravnateljica Glasbene šole Hrastnik. S svojo izobrazbo in gensko zasnovo - tudi oče in mati sta bila nadarjena glasbenika - s svojim umirjenim značajem je znala vliti samozavest zagnanim pevkam. Žal ob tem prelomnem letu zbor zapušča, kajti več časa želi posvetiti simfoničnemu orkestru, ki ga vodi že nekaj časa. Zborovodkinja Elza Jakšič je k sodelovanju večkrat pritegnila tudi svoje sodelavce - na klavirju sta jih spremljala Franc Kuljad in sin Dejan, na violini in
citrah Peter Napret in še drugi. Leta 1991 so na svoj letni koncert povabile slovenskega skladatelja Radovana Gubca, ki je nekatere svoje priredbe prvič slišal v živo. Za izkazano pozornost se je zahvalil kasneje tudi v pismu. "Ponosne smo tudi na to, da smo bile Dolanke pobudnice prijateljskih srečanj pevskih zborov z imenom Svoboda iz Zasavja,” je dejala prizadevna predsednica zbora Marija Alt, ki poje že od vsega začetka. "Prvič smo imeli skupen koncert na Dolu, vsaki dve leti pa se srečujemo drugod. Naj ob tej priložnosti omenim še zahvalo Občini Hrastnik, ki nas vedno podpira in ima razumevanje za kulturo. Hvaležni smo tudi Rudniku Trbovlje - Hrastnik, ki je zadnja leta naš glavni sponzor pa tudi drugim, ki nas podpirajo..."
Na slavnostnem koncertu zadnjo soboto v aprilu je bil slavnostni govornik predsednik KS Dol Martin Mlinar. Prikazal je napredek, ko so poleg ljudskih pesmi vnesle v svoj program še umetne, dela tujih avtorjev, črnske duhovne... Pevke, je dejal, kljub svojim obveznostim marljivo hodijo na vaje, saj se veselijo druženja, nastopov in zadovoljnih obrazov poslušalcev. V njihovo
dvajsetletno delo so vtkana številna priznanja, od plakete Zaslužni krajan do priznanja ZKO 8.februar za 20.obletnico obstoja. Zbor je pozdravil tudi predsednik ZKO Drago Kopušar in številni predstavniki drugih zasavskih zborov in godb.
Ob 20-letnici je izšla tudi brošura, ki zajema gradivo iz kronike in pogovorov v živo. Izšla je v 200 izvodih, uredila pa jo je Manja Goleč. Iz statističnih podatkov je razvidno, da se je zvrstilo v teh letih 66 pevk, trenutno pa jih poje 22. Želimo jim še mnogo uspešnih nastopov in čim več novih, svežih glasov.
Fanči Moljk
BEGUNSKI OTROCI BODO ŠLI V ŠOLO
Po dogovoru s predstavniki Ministrstva za šolstvo in šport bodo tudi otroci v hrastniškem begunskem centru obiskovali pouk. Od 16, kolikor jih je primernih za šolo, bodo eni v Hrastniku, drugi pa na dolski šoli. Dva do trikrat tedensko pa bodo zanje organizirali intenzivni tečaj slovenskega jezika.
Naj še omenim, da so se hrastniški starši odzvali na akcijo zbiranja šolskih potrebščin, igrač in obleke za begunske otroke.
Fanči Moljk
foto Branko Klančar
"h j j J fi
"METADON - EACSETMA E©TT DE
"To pišem zaradi vas, ki vas vidim, kako nemočni ste, kako vas, šele na začetku življenja uničuje nekaj, čemur pravite užitek. Užitek, ki vas popelje stran od tega sveta, morda stran od resnice... Da ima lahko ta ničvreden produkt človeštva takšno moč... - govorim o DROGI."
Katja
O načinu zdravljenja odvisnosti, o sami drogi, sem se pogovarjala z vodjo Centra za preprečevanje in zdravljenje odvisnih od prepovedanih drog Trbovlje, dr. med. Marjeto Opresnik Pešec.
Koliko časa že deluje metadonska ambulanta v Trbovljah?
Ustanovljena je bila 1.7.1995, vendar v okviru Centra za zdravljenje odvisnosti Ljubljana. Vodilajo je dr. Rusova, kasneje pa stajo vodili zdravnici, ki sta prihajali iz Ljubljane - dr. Čelanova in dr. Frasova. Oktobra 1997 je prišlo do velikega porasta pacientov. Za vodenje metadonske ambulante sem se odločila, ker sem šolska zdravnica, prvi stik z drogo pa je prav v adolescenci. Čutila sem odgovornost in še danes mi ni žal. Od 1.4. 1999 imamo svoj, samostojen Center za preprečevanje in zdravljenje odvisnih od prepovedanih drog, ki deluje za vse zasavske občine, vse od Litije do Sevnice.
V	Centru še nisem zadovoljna s kadrovsko zasedbo - pogrešamo psihologa; tudi prostori v Zdravstvenemu domu niso urejeni in so neprimerni za to dejavnost.
Od 1.5. 1999 je medicinska sestra, ki je bila posebej usposobljena za psihosocialno vodenje, dosegljiva vsak delavnik v dopoldanskem času. Sestra pacientom podeljuje metadon, vodi terapevtske skupine, se pogovarja s pacienti, jih spodbuja, opravlja osnovne laboratorijske urinske teste in je vedno na voljo novim uporabnikom programa.
Koliko jih obiskuje ambulanto? Kako je v primerjavi z ostalo Slovenijo?
V	programu je približno 30 pacientov, seveda število iz leta v leto narašča. V celi Sloveniji je uživanje drog v porastu, govorimo o epidemiji. Slovenija kar hitro lovi Zahodno Evropo.
Je smiselno nekoga vizualno soditi, kdo je, kaj počne; to da naj bi narkomani nosili dolge rokave, očala,... je zelo za lase privlečeno...
Mladostnika ne moremo soditi po zunanjem videzu. Ni pravilo, da prihajajo iz neurejenih družin, res pa je, da ti bolj padejo v oči. Poudariti pa je treba, daje nekaj eksperimentatorjev, nekaj pa zasvojenih.
Kako učinkoviteje zdravljenje z metadonom? Kako sploh poteka?
Zdravljenje je zelo učinkovito. Pogoji za sprejem so strogi, usklajeni za celo državo. Zdravilo nadomesti drogo s tem, da pokrije receptorje v centralnem živčnem sistemu. Pacienti se postopno prilagajajo na optimalno dozo. Za uspešno vsakodnevno delo (služba, šola,...) potrebujejo eno dozo na dan.
Večji problem so pacienti, ki imajo poleg odvisnosti še kakšno drugo bolezen npr. vedenjske motnje, motnje razpoloženja.
Ne iščemo vzrokov zakaj je do uživanja sploh prišlo; za nas je pomemben danes in sedaj, in kako naprej. Metadonska ambulanta pomaga pacientu, da se ujame, si uredi življenje in začne ponovno opravljati vsakodnevna opravila.
Kako je s komunami?
Metadonski programje nizkopražni. Sodelujemo z vsemi ustanovami, ki ponujajo visokopražna zdravljenja - Center za detoksikacijo v Ljubljani, različne komune.
Katere droge so v Zasavju najbolj zlorabljene?
Mislim, daje največji problem tabletomanija, če izvzamemo alkohol in
tobak. Ljudje jedo zdravila, za katera mislijo, da niso nevarna. Ta ostajajo in se nabirajo v domačih lekarnah. Mladostniki poznajo zdravila, ki omamijo; to so psihoaktivna zdravila: narkotični analgetiki (TRAMAL, TADOL,...), anksiolitiki (APAUR1N, LEKSILIUM,...), zdravila za nespečnost (DORMICUM). Ta zdravila povzročajo hudo telesno odvisnost, ki seje ljudje sploh ne zavedajo. Za primer lahko povem, daje po količini uporabe TRAMAL v Sloveniji na četrtem mestu.
Je vedno trava začetek vsega?
Začetek je tobak in alkohol! THC (substanca, ki povzroča omamo; nahaja se v smoli, katero izločajo majhne dlačice v cvetu konoplje) je po zaužitju - akutno, v primerjavi s tobakom bolj nevaren, dolgoročno pa je tobak bolj škodljiv. V primerjavi alkohola in THC-ja, je učinek po zaužitju podoben -vpliva na psihofizične sposobnosti; dolgoročno pa sploh ni primerjave -alkohol je po stari klasifikaciji trda droga, podobno kot heroin, torej uničujoč.
So v Zasavju že bili primeri smrti zaradi prevelikega odmerka?
V času, ko jaz vodim ambulanto, jih še ni bilo. Bilo pa je že nekaj nezavestnih. Akutne zastrupitve so največ z alkoholom, ostale droge pa mladostniki kombinirajo.
Droge spremljajo mnoge bolezni...
Z iglo se prenašajo nalezljive bolezni. Vsi pacienti, ki se odločijo za zdravljenje, so testirani za te bolezni. V programu jih proti nekaterim tudi cepimo.
HEPATITIS C je najbolj vilurenten (v Sloveniji je 60% pacientov, ki se zdravijo odvisnosti, hepatitis C pozitivnih). Hepatitis C je eden izmed sedmih znanih virusov (A-G), ki povzročajo vnetje jeter, ki lahko vodi do ciroze in raka na jetrih. Prenaša se s stikom z okuženo krvjo (možnost okužbe je veliko večja, kot pri HIV, saj je veliko trdovratnejši in ga spiranje in razkuževanje igle ne uniči). Prenos s spolnimi odnosi še ni dokazan, po nekaterih raziskavah pa je mogoč, torej uporabljajte kondom. Za zdaj cepiva še ni mogoče niti izdelati niti ga prav kmalu pričakovati. Naše paciente, pozdravljene odvisnosti, sprejmejo na Gastroenterološki kliniki v Ljubljani. Zdravljenje je dolgotrajno, naporno, drago in ni uspešno v vseh primerih. Če je kljub rizičnemu vedenju izvid še negativen, to lahko pripišejo le sreči in najbolje je, da čimprej spremenijo svoje vedenje in svoj način življenja. Če pa so HCV pozitivni, je to le dodatni opomin, da morajo začeti živeti varneje.
Zakaj se ljudje narkomanov bojijo?
Družba jih izriva v obrobnost, jih obsoja, označeni so kot slabi ljudje, predvsem zato, ker premalo vemo o boleznih odvisnosti in nas je strah. Strah in represija pa sta voda na mlin povečanju ilegalne uporabe in zlorabe drog.
Katja S.
MLADI FORUM ZLSD O NOVI POLTIKI DROG
Mladi forum Združene liste soci&lnih demokratov Revirčki iz Trbovelj je, v soboto 15. maja, priredil okroglo mizo z naslovom Nova politika drog. Na okrogli mizi so sodelovali dr. Milan Krek iz vladnega urada za droge, dr. Igor Lukšič iz Fakultete za družbene vede, Nasta Doberlet, profesorica sociologije in filozofije na Gimnaziji in Srednji ekonomski šoli Trbovlje, dr. Marjeta Opresnik Pešec, ki se ukvarja z metadonsko terapijo v trboveljski bolnišnici ter Sebastjan^jeretič, predsednik Mladega Foruma ZLSD. Udeležba te aktualne razprave je bila zelo skromna.
Nova politika drog je politika zmanjševanja posledic uživanja drog. Poslužujejo seje države Zahodne Evrope (zamenjava igel, sobe za varno
F} TTL n
20. VELTRAVNA 1999
vbrizgavanje drog s prisotnostjo zdravnikov). Tudi v Trbovljah so že delili sterilne igle, vendar to ni v skladu s kazensko zakonodajo. S temi ukrepi se zmanjša prenašanje bolezni, z nadzorovanim uživanjem drog, pa se lahko prepreči tudi smrt. Naloga Nove politike drog je tudi, dati mladim izziv; droge (govorimo o prepovedanih in neprepovedanih) naj bi bile le za vir zabave, ki ne bo požrla celotnega življenja.
Kakšna je seznanjenost osnovnošolcev z drogo, je pokazala anketa na OŠ v Trbovljah. 21% sedmošolcev in 30% osmošolcev je že bilo akutno zastrupljenih z alkoholom; 49% sedmošolcev in 74% osmošolcev je že kadilo cigarete; 9% sedmošolcev in 12% osmošolcev je že kadilo travo; lepila in zdravila je že uživalo 5% sedmošolcev in 8% osmošolcev. Kar 30% sedmošolcev in 57% osmošolcev ve, kje bi najlažje dobili drogo.
Poudarjali so problem odvisnosti od vseh drog (alkohola, tobaka, hrane,...), ne samo od heroina. Vzpostaviti je treba družbeni odnos do drog, odnos do odvisnikov. Napaka današnjega odnosa je, da za narkomane obstajajo druga pravila, kot za ostale paciente; prihaja do kršenja človekovih pravic.
Predstavnika policije kljub povabilu ni bilo, zato ni bilo vpogleda v njihov način dela. Na okrogli mizi je bilo izpostavljeno, da policija onemogoča varno uživanje drog (odvzem pripomočkov - basic box); pogoste so tudi racije, ki pa še zdaleč ne omejujejo dela narkomafije. V večjih slovenskih krajih je, kot je poudaril dr. Krek, preganjanja uživalcev drog vedno manj; zdravstvo in policija zelo korektno sodelujeta.
Glavni problem staršev je, da gojijo strah do droge in ne do alkohola; ne pozanimajo se, kaj droge so. Prof. Doberlet je omenila, da so starši polni predsodkov. Otroka je treba naučiti živeti z drogo.
Torej, letos so k temu problemu pristopili globalno; razvijajo mreže pomoči (metadon), mreže nizkopražnih programov (tudi deljenje igel), mreže na raziskovalno - pedagoškem področju, mreže Lokalnih akcijskih
skupin, spremeniti pa bo treba tudi obstoječo politiko.
Prav v namen ustanovitve Lokalne akcijske skupine za preprečevanje zasvojenosti Trbovlje, je bil isti večer dobrodelni koncert v Domu Svobode. Nastopili so Request Denied, Razvaline, Kukavičje gnezdo in Heaven IX.
Katja S.
SLOVENSKA KONFERENCA O ODVISNOSTI
V dneh od 20. do 22. maja 1999, bo v Cankarjevem domu v Ljubljani, potekala 1. slovenska konferenca o odvisnosti.
Konference se lahko udeležite kot aktivni udeleženec, razstavljalec, poslušalec ali le obiskovalec. Še posebej vabijo uživalce drog, člane samopomočnih skupin ter njihove svojce in prijatelje. Konferenca bo potekala v organizaciji Koordinacije Centrov za preprečevanje in zdravljenje odvisnosti od prepovedanih drog pri Ministrstvu za zdravstvo ter Ustanove Odsev se sliši, kije neodvisna in samostojna ustanova splošnokoristnega, dobrodelnega in trajnega namena za zagotavljanje pomoči vsem oblikam progamov preprečevanja in zdravljenja odvisnosti in pridobivanja dodatnih finančnih sredstev.
Glavne teme konference: zgodovinski, sociološki, etični, kulturološki in moralni vidiki odvisnosti; preprečevanje odvisnosti, zakonodaja, epidemiologija; programi obravnave uživalcev drog - svetovanje, zmanjševanje škode, substitucijski programi; detoksikacija, podaljšano zdravljenje, terapevtske skupnosti, rehabilitacija; nalezljive bolezni, akutne zastrupitve; obravnava ranljivih skupin (otroci, ženske - tudi v nosečnosti...); samoorganiziranje uživalcev drog in njihovih svojcev; droge in policija, sodstvo, zapori, vojska, promet, šport, kultura, mediji; vrednotenje programov; raziskovalno delo.
PREDSTAVITEV KNJIGE IVANA MIKLAVCA
Odbor za literarno dejavnost Društva upokojencev Trbovlje je pripravil b.maja v dvorani doma literarni večer z naslovom Zapisi spominov Ivana Miklavca - SKOZI DESET TABORIŠČ. Knjiga je pred kratkim izšla pri založbi Borec, predstavlja pa zapiske in spomine akademskega slikarja, letalskega oficirja - pilota, na leta vojnega ujetništva v času druge svetovne vojne. Pri predstavitvi knjige, katere izid je bil glede na vsebino možen šele sedaj, čeprav je bila napisana še za časa avtorjevega življenja (umrl je 1. 1969), je sodelovala avtorjeva hči Irena Doberlet (njena mama je bila Trboveljčanka) in več recitatorjev, med branjem posameznih odlomkov iz knjige pa je pel Moški pevski zbor DU Trbovlje pod vodstvom Mihe Hercoga. Javno predstavitev je zasnoval in jo vodil Slavko Gulič, z branjem avtoijevih spominov pa so sodelovali še Miha Gosak, Marija Kužnik, Joža Ložak, Maja Gulič-Kresnik, kritiško oceno o tem delu pa je prebrala Dana Korenjak.
Iz življenja avtorja knjige smo v pogovoru, ki gaje vodil Slavko Gulič z Ireno Doberlet, zvedeli mnoge podrobnosti iz avtorjevega življenja, posebno še v povojnem času vse do njegove prezgodnje smrti. Aleksandra Forte iz Zasavskega muzeja, pa je orisala I. Miklavca kot akademskega slikarja in avtorja mnogih slik v oljni tehniki, grafik, risb in mnogih industrijskih oblikovanj s čemer se je tudi preživljal. Večeru je prisostvovalo veliko poslušalcev, ki so vseskozi pozorno spremljali besede o življenjski poti in usodi zaslužnega slovenskega intelektualca - slikarja in pisca spominov. Bil je lep in zanimiv ter vsega spoštovanja do umrlega avtorja, vreden spominski večer. Žal tokrat niso mogli ponuditi v odkup knjige, ker je medtem že pošla in upajo, da bo prišlo do ponatisa.
v KOMPAS HOLIDAVS
!S KOMPAS TURIZEM d.d.
Ko m pa s RA C d. d.
Hertz International Licensee
ta
a
□I
CD
Ji
roa
a
a>
a
EDINI POPOLNI TURISTIČNI SERVIS V ZASAVJU |
n
'Ttniioa 'Turizem
U LITIJI 0601 603 022 eoa 040 041 550 765
-	RENT A CAR V SLOVENIJI IN PO SVETU
-	POČITNICE
-	ATRAKTIVNI IZLETI
-	VELIKA POTOVANJA
-	NAJCENEJŠE LETALSKE VOZOVNICE
-	OBISKI SEJMOV
-	ORGANIZIRAMO ŠOLSKE IN SINDIKALNE IZLETE

<



4
CKUBER'
NE BOMO VAM ARANŽMAJA SAMO PRODALI, TEMVEČVAMBOMOSVETOVALI-- VEMO, KAM GOSIA POŠILJAMO!
E3RELAX' olobtour lili
IL.
Bine Čulk, prodajalec iz Radeč: "Ne obremenjujem se s sebičnostjo in malce je že dobro biti sebičen, preveč si pa takrat, kadar niti za 'rundo' ne daš."
Tanja Rupar, učenka iz Radeč:
"Včasih so v šoli tovarišice sebične, ko so na
'plonkanje' preveč pozorne."

Ani Šuštaršič, upokojenka iz Radeč: "Sebičen je človek, ki le na svoje koristi gleda. Z nesebičnostjo pa si pridobiš prijatelje."
Irena Mahnič, upokojenka iz Trbovelj: "Sebični so ljudje, ki gledajo le nase. Nesebičen pa si magari takrat, ko nekoga povabiš na kozarec soka."
Špela Laznik, komercialno-tehnična referentka iz Trbovelj: "Sebičen je človek, ki misli le nase in nasploh ničesar ne deli z drugimi."
Prigodno sebični
"Saj bi, če..." se ponavadi pričenjajo izgovori, ko sije treba vzeti čas za prijatelja, oditi z družbo v planine, se udeležiti kakšne obletnice srečanja s sošolci in podobno. Kajti s prijateljem sije treba deliti ne le čas, ampak tudi občutke in doživetja, v družbi pa se zmeraj kaj zapravi. In ali ste že bili kdaj v dilemi, da bi nekoga povabili na kavo? Če vas pri tem ni ovirala morebitna neiskrenost, neprijaznost ali kaj takega, potem gotovo vsaj majčkeno poznate sebičnost. Pravijo recimo, daje tudi ljubosumnost bolj odraz sebičnosti kot pa ljubezni. Ampak kot vsaka stvar, je sebičnost nekaterim bolj, drugim manj ljuba. O sebičnosti pa so razpredali tudi naključni anketiranci.
Tekst in foto: Petra Radovič
Nejc Košnik, dijak iz Trbovelj:
"Sebičen je človek, ki le nase gleda in ima veliko svoje svobode na račun svobode drugih."
Jure Zupančič, študent iz Zagorja: "Težko je biti sebičen in težko je biti nesebičen, toda treba seje potruditi, da si nesebičen tudi takrat, ko okoliščine temu niso naklonjene."
Desan Drnovšek, voznik iz Zagorja:
"Seveda se opazi, če je kdo sebičen, saj preveč zase skrbi in nič za druge. Če se mi kdo zdi sebičen, mu to tudi povem, saj preveč sebičnosti škodi družabnosti."
Franc Podrenk, mesar iz Zagorja:
"Sebičen si, kadar ničesar ne deliš z drugimi, niti
bonbonov."
Anja Drnovšek, učenka iz Zagorja: "Vsak človek je bolj priljubljen, če ni sebičen, sploh pri prijateljstvih je sebičnost bpazna."
Nadja Korinšek, učenka iz Zagorja:
"Sebičnost je ovira, kadar si preveč sebičen do prijateljev."
Almir Mujčinovič, dijak iz Zagorja:
"Sebičen je človek, kije važen, zagledan le vase in v vseh stvareh materialist."
Sanja Mlekuž, dijakinja iz Bovca: "Če ima človek, kije sebičen, kakšne dobre lastnosti, potem mi ni toliko pomembno, daje sebičen."
Boštjan Grošelj
KRATmvmmsT
SEHIČKOST^
Lotili se bomo težke naloge. Izluščiti moramo nekaj jedrc resnice o sebičnosti. Pojmu, ki označuje človeško lastnost, pojmu, ki lahko pomeni različne reči. Pomeni različne reči različnim ljudem. Pri obtoževanju ali opravljanju drugih se zelo nekontrolirano trosijo izrazi, kot je sebičnost. Druge lahko označimo za sebičneže, čeprav niso ravnali sebično. Najlažje je nekoga očrniti, saj se s tem znebimo odgovornosti za svoje obnašanje. Odmaknemo se dolgotrajni poti za izboljšanje odnosa, ker se tako počutimo lagodnejše. V mislih si zgradimo navidezno varovalno ograjo, ki nas varuje pred zunanjim svetom, vendar ima neko pomanjkljivost: onemogoča našo osebnostno rast. Z varovalno ograjo si zapremo vrata samoizbolj še vanj a.
Prava sebičnost se začne šele takrat, ko je posameznik tako zagledan vase, daje za uresničitev svojih ciljev pripravljen žrtvovati tudi odnose s svojimi najbližjimi. Želi si osebno zmago za vsako ceno. Razmišlja in deluje v slogu, češ, tudi če sosedu krava crkne, samo da moja ostane živa. Negativnosti sebične naravnanosti ni težko videti in začutiti. Poveličevanje ega vodi v končni posledici ne le do sporov v družinskem, prijateljskem ali kakšnem drugem ožjem krogu, ampak do konfliktov najširših razsežnosti. Vodi v vojne, vodi v onesnaževanje okolja, vodi v zatiranje šibkejših in kršenje človekovih pravic. Kdor se vede sebično, ima lahko zelo veliko moč, a mu nič ne pomaga. Je notranje razdvojen. Po eni strani se čuti močnega, po drugi pa ranljivega, ker se boji za svoj položaj.
Prepričanje, da rešitev za njegovo razdvojenost tiči nekje zunaj njega oziroma da bo s krepitvijo svojega kraljestva odgnal notranjega sovražnika. Ne bo ga odgnal s takšnim pristopom. Odgnal ga bo šele takrat, ko se bo zavedel, da ga ogroža njegova lastna sebičnost. Ko se bo zavedel, daje pogoj za mirnejši spanec odprava njegove sebičnosti. Isto velja za vse druge, kijih obvladuje sebičnost, ne le za sebičneže z družbeno močjo in vplivom. Vsaka sebičnost je škodljiva, naj ima še tako neznaten vpliv. Če zberemo mnogo kapljic, lahko nastane jezero. Tudi reka, naj je še tako velika, vedno nastane iz potočkov.
Vendar ne smemo mešati sebičnosti in samospoštovanja. Samospoštovanje upošteva drugega in je zato naravnano k ustvarjanju skupnega dobrega. Šele ko se človek resnično ceni, lahko dela za dobro skupnosti. Človek, ki se ceni, ima občutek za lastno ceno. Zaveda se svojih talentov, zaveda pa se tudi, da lahko svoje sposobnosti polno uveljavi le s služenjem skupnosti. Človek s takšno naravnanostjo si dolgoročno zagotavlja uspeh in ugled, medtem ko s sebičnostjo oboje slej ko prej izgubimo. Samospoštovanje temelji na zaupanju vase, medtem ko je v jedru sebičnosti strah.
Kdor zaupa v lastne sposobnosti, zna sodelovati z drugimi pri doseganju skupnih ciljev. Zaveda se, da ima vsak človek sposobnosti, ki lahko prispevajo k skupnemu dobremu. S sebičnostjo okužen posameznik pa je preveč zaposlen sam s seboj, da bi videl dobro v svojih bližnjih. Preveč je obremenjen s strahom pred poseganjem drugih v njegovo varnostno območje. Prav soočenje s tem strahom in spoznanje, da ta izhaja iz njegove sebičnosti, je pot k notranji osvoboditvi, vendar večina ljudi te resnice ne sprejme. Smo jo mi pripravljeni sprejeti?
------------------------ Marta Hrušovar
.JHTIMN.JA AVOIM V I1IJO... (;ili |»r»sto [io
Na sam predvečer praznika je treskalo in grmelo, kot bi se vsi
se je vsula še ploha / debelimi kapljami in celo malce ledenimi. In j sem vzela vso stvar smrtno resno. Šla sem na proslavo, kot se za zavednega državljana spodobi in potem domov na predpraznični počitek. Nebo seje zvedrilo in pričakovati je bilo "boljši jutri".
Zadovoljna sem zasanjala v praznično noč. Pa sanjam... pravzaprav me bolj tlači mora ali kaj. Slišim oddaljeno brnenje in pričnem ugibati, kaj bi to bilo. "Aha, Natovi avioni so." Ampak to niso bili bombniki, tisti bolj bobnijo in rohnijo in prebijajo zvočni zid, tile pa... Mogoče so pa presedlali na športne avione in še bombe zamenjali z bonboni. Brnenje seje počasi oddaljevalo in potihnilo. Spet se zazibljem v miren sen, ko... Glej ga, šmenta! Zdaj sem se znašla pa v ordinaciji in to zobni in bradati mož v beli halji mi grozi, da mi bo zvrtal luknjo v glavo, če hitro ne odprem ust. S svedrom mi grozeče maha okoli ušes in sveder brni, brni in brni.
Grozna mora!
Reši me moj črni kosmati Anglež, ki me s smrčkom butne v nos in mi na obraz "nežno" spusti copat. Previdno odprem eno oko, čisto majčkeno pogledam, v strahu, da me ob postelji čaka tisti grozovitež s svedrom, kajti brnenje se še kar nadaljuje in nadaljuje. Ne, v sobi ni nikogar, samo pes me ves zmeden opazuje, kaj za vraga se grem zjutraj, ko bi se po pravilih morala vsa srečna zbuditi in zapeti v novi dan. Pogledam na uro in ugotovim, daje šele pol osmih in da še ni čas niti za praznični pasji sprehod (tudi on ima praznik), kaj šele za kaj drugega.
"Ampak, kaj za vraga še kar brni?" Počasi se mi zbistri, da prihaja zvok od zunaj. "Od kje, kako in zakaj?" Danes je praznik in se torej ne sme rogoviliti, ropotati, skratka motiti moj sladki jutranji nadvse dragoceni sen. Tako so mi zadnjič vsaj razlagali, opozarjali in me strašili s policaji, če ne bi ubogala. Ne vem, če to drži, ker nisem preizkusila. Me sploh ni mikalo! Sem raje kar verjela, pa še odgovarja mi tako. "Zdaj pa dvigni sidro in vstani iz postelje, če hočeš rešiti brnečo uganko!" sem si ukazala.
Zlezem izmed rjuh (kar moj kosmati prijatelj navdušeno odobrava) in rahlo omotična odtavam do balkonskih vrat. Zazrem se v megleno podobo pred seboj in razmišljam, od kdaj megla brni. Odločno odprem vrata. Kar bo, pa bo! No, zdaj so priklopili ojačevalce, ampak, kdo?! Previdno se nagnem preko ograje. Z očmi grem za zvokom... Brnenje je prihajalo iz parka pred občinsko zgradbo in ko mi je v nos udaril še vonj sveže pokošene trave, je bila idila popolna. Dve motorni kosilnici s spremljevalcema, seveda, sta pridno grizli in mleli travo na zelenicah v parku. Meter za metrom, uro za uro, s kratkimi premori za oddih, tja do enajste dopoldne.
Do takrat seje že megla razkadila, meni pa je tudi uspelo prebuditi možgane in ne samo telo. Kljub temu prebujenju pa še vedno ne dojamem smisla in namena "budnice" v obliki in zvoku motornih kosilnic na dan upora proti okupatorju.
Očitno sem prešpricala kakšno lekcijo, ali pa...
Ah menda pa ja ne...
Ne, seveda ne! - Ali pač!
??
§ H ®
CE NE RESKIRAS,
Štiri mesece je od otvoritve kluba Imperius. Pisali smo že o mogočnosti tega objekta. Kako se je priljubil Zasavju, pa nam je tokrat povedal lastnik FRANCI TURNŠEK.
So se pričakovanja uresničila, ste zadovoljni?
Vse to, kar se v Imperiusu dogaja, je nad pričakovanji. Med tednom morda še ni tako, a to je za Zasavje razumljivo. Ob vikendih pa je obisk zelo velik in sem kar nekoliko presenečen.
Kot lastnik vedno spremljate in ste v središču dogajanja vsega, kar se v Imperiusu odvija... To
nekaj narediti, želel sem nekaj postati... Vem, da bo Imperius nekoč moj! Sem ameriški tip človeka: najprej poslovnost, nato zakon.
Kako je na vas vplivala ukinitev taxija Golob?
Zelo sem razočaran, da so ga ukinili, sam niti ne vem, kaj so imeli... Vsekakor to na nas oz. predvsem na okolico vpliva zelo neugodno... Tisti, ki so doma blizu, se ponoči, skozi vas, peš vračaj domov, normalno daje vmes veliko vpitja... Po drugi strani je ogroženost v prometu veliko večja, saj vsakdo v Imperiusu nekaj spije... Sicer vozi Integralov taxi. ki pa je
pa je vsak dan. Je torej vsak vaš dan zabava?
Organiziram vse programe, delno sponzoriram nagrade, ves čas sem v Imperiusu, rad grem med ljudi -včasih plešem tudi na zvočnikih; če je dobro njim, potem je tudi meni. Vse to počnem za zabavo... torej je res vsak moj dan zabava.
Kljub temu, da ste zelo zadolženi?
Da. To, kar sem si ustvaril je bila moja dolgoletna želja. Posel je riziko... "Če ne riskiraš, ne profiliraš!"
Kaj se lahko zgodi, če Imperius propade?
Jaz in moja družina ostanemo brez vsega na cesti...
Marsikdo si tega ne bi nikoli upal narediti...
Človek, ki verjame vase, ima svoj jaz. Iz svojega življenja sem želel
cenovno neugoden... Razmišljam o organizaciji prevoza s kombijem, ker želim gostom zagotoviti varen prihod in odhod.
So kakšne pritožbe s strani sosedov?
Problemi so bili v zimskem času, ko je bil sneg. Zaradi snega ob cesti, so obiskovalci parkirali kar po vasi, tako nekateri sosedi niso imeli prostega izstopa na cesto... Zdaj teh problemov ni.
Je druženje mladih danes sploh še mogoče brez alkohola?
Dobra polovica jih uživa brez alkohola. Presenečen sem, da med obiskovalci vlada, po večini, pozitiven naboj... V primerjavi z ljubljansko družbo, si Zasavčani dajo duška - pri tem nastane določena škoda... To je zelo živ "folk". V Imperiusa zahajajo ljudje z vseh koncev in tako nastajajo nova
PRESENEČENJE ZA 8. MAREC, DARILO ŽENSKAM, DEAN MADŽAREV1Č - MISTER UNIVERSUM (FOTO: VASJA VALENTINČIČ)
prijateljstva... 60% vseh obiskovalcev so ženske... ki, seveda, privabijo moške.
Katere alkoholne pijače se največ spije?
Piva. Pivska populacija je bolj moška.
Kakšen pa je vaš odnos do pijanih žensk?
Težko vidim pijano žensko, ne zgleda...
Kako pa je z drogo?
V lokalu je policija v civilu. Preprodajanja in uživanja drog v Imperiusu zagotovo ni.
Ste za legalizacijo mehke droge?
Po eni strani sem, ker bi bilo vse to pod nadzorom. Pa tudi kriminala bi bilo manj.
Na strehi Imperiusa je laser... Takšnega ima tudi občina Zagorje, tisti "obratuje" le ob
posebnih priložnostih, vaš pa vsak dan... To menda veliko stane...
Laserje reklama Imperiusu, prav tako pa kaže smer tistim, ki ne vedo točno, kje Imperius je. Bile so že neke pritožbe, da ljudje zaradi laserja ne morejo spati... Tak laser stane 17 000 DEM.
Imperius je konkurenca Mesečini...
Vsaka konkurenca je zdrava, vsak se trudi zase. Gostje se sami odločajo, kje bodo preživeli večer...
V čem je skrivnost, da jih večina preživi v Imperiusu?
Pri nas se vsakič odvijajo nori programi, ki so v Zasavju nekaj novega... Po poslovni plati pa imam 2x10 točk programov, kijih sproti uvajam... Izvedel sem že dve točki, osatalih osem pa je moja osebna skrivnost.
UŽIVANJE V PLESU (FOTO: VASJA VALENTINČIČ)
NE PROFITIRAS!"
PRVI PRISTOP K POSLOVNEMU SODELOVANJU. DEKLETA V PERILU LINNE, SLIKANA V IMPERIUSU (FOTO: J. ZORIN)
PODELITEV SANJSKIH POČITNIC
Kako jez glasbenimi gosti?
V prihodnje bom vabil predvsem slovenske glasbenike (2 Alive Vivian,...), ker se mi zdi, da so zelo zapostavljeni... Predvsem te, mlade, še neuveljavljene skupine.
Kako to, da je bil gost hrvaški pevec Petar Grašo?
Takšen je interes obiskovalcev... hrvaška glasba je najbolj poslušana.
Že prej je bil omenjen projekt z Medijskimi toplicami... Bo ali ne?
Bo. V juliju, na bazenu Medijskih toplic. To bo vsesplošna zabava z laser showi, glasbenimi nastopi, animacijami,... 40% dobička bo šlo v dobrodelne namene. V prihodnje imam v mislih tudi večje koncerte kot jePlavi orkestar, ker se v Zasavju še vedno premalo dogaja...
Kakšni pa so vaši načrti?
Pred Imperiusom bom uredil teraso, na kateri bo plesišče in oder za nastopajoče... V zgornjem delu Imperiusa se bo povečal šank, uredile sanitarije in zgradilo še eno stopnišče. Zadaj bo ''slow-dream room" v tropski varianti; notranji in zunanji bazen s plesišči, kjer se bodo točili zgolj coctaili; zabaviščni park za najmlajše; sprehajalna steza za konje; večje parkirišče,... V roku enega meseca pa bo celotno urejena okolica.
Zahvalil bi se Občini Zagorje, še posebej županu g. Matjažu Švaganu, za korektno sodelovanje, KS Izlake, Republiki Sloveniji, Janezu Vidmarju, Banki Zasavje, Agenciji za razvoj, Radiu Snoopy, podjetjem: Svea, Makro, Tapi, Siporex,...
Katja S.
NA IZBORU NAJ - MAČOTA, SO DEKLETA SLEKLA GOSTA VEČERA - SINIŠO IN
MARCELA.
ŽREBANJE NAGRAD, VSAK PETEK IN SOBOTO
NAGRADNO VPRAŠANJE
V prihodnje se bo Imperius povečal. Kako se bo imenoval novonastali kompleks?
a)	Sun City
b)	Dream-Iand Imperius
c)	Dance Theater
Pravilni odgovor pošljite na Uredništvo Zasavca, mi pa bomo izžrebali tri srečneže, ki bodo dobili nagrade, kijih poklanja Imperius. Te pa so: POČITNICE V ŠPANIJI 10 dni (polpenzion), za 2 osebi POČITNICE V DUBROVNIKU 10 dni (polpenzion), za 2 osebi POČITNICE NA BLEDU 10 dni (polpenzion), za 2 osebi
KOMPLEKS SE BO OMENOVAL:
IME, PRIIMEK:_______________________
NASLOV:_____________________________
KUPON POŠLJITE NA ZASAVCA DO PETKA, 28.5.
Iz središča Slovenije v Vaše srce!
Radio GEOSS 89,? mhz
Valvazorjev trg 3, 1270 Litija
Telefon: 061 885 252 Fax: 061 883 740 GSM 041 682 146
E-MAIL: RADIO.GEOSS@SIOL.NET ODDAJAMO TUDI NA INTERNETU http://www.mtaj.si/radio/
Valvasorjev trg 3 1270 Litija
tel./fax: 061 883-029, 884 209 GSM: 041 681-584
produkcija lokalnega TV programa, dokumentarnih in promocijskih filmov, glasbenih spotov in video strani
snemanje prireditev za interno uporabo in javno prikazovanje, z možnostjo sponzoriranja trženje in produkcija za gospodarsko interesno združenje lokalnih TV Slovenije VHS, S-VHS, BETA SP
OBJAVA NA ATVSIGNAL ZAGOTAVLJA POSLOVNI USPEH!
na ni")la!vit
NA OBISKU V VARSTVENO DELOVNEM CENTRU ZAGORJE, PRI FRANJU BIZJAKU dda,)
Je socialni delavec, zaposlen v Varstveno delovnem centru Zagorje, ki prav to leto praznujejo 15 leto delovanja. A, mnogi ga bolj kot po njegovi službi, poznajo po glasbenih oddajah, kijih vodi na TV Centru in po tem, da je vodja ansambla Intervali.
Franjo Bizjak:«V pisarni malo,____
Nedaleč nazaj ste proslavili okroglo obletnico delovanja vašega centra. Lahko našim bralcem o tem dogodku poveste kaj več?
Pred petnajstimi leti seje izpolnila dolgoletna želja staršev duševno in telesno manj razvitih otrok in pa nekaterim specialnim pedagogom. Odprla so se namreč vrata Varstveno delovnega centra z delavnicami, kamor vsa ta leta vključujemo duševno in telesno manj razvite odrasle osebe iz Zasavja. Ideja je sicer v glavah in srcih zorela že deset let prej. Ko smo končno našli primerno lokacijo za naš center (po dveh letih iskanja), nekdanjo Rusovo hišo v Zagorju, sojo vse tri zasavske občine oz.centri za socialno delo odkupile, kar je bila takrat ena prvih skupnih akcij teh občin. Potreba po tovrstnem centru je bila v tistih letih zelo velika, saj je vsako leto iz šol s prilagojenim programom prišlo veliko otrok, ki zaradi težje prizadetosti niso dobili zaposlitve in so tako brez dela ostajali doma. Tudi v breme staršev, kateri mnogi niso bili zmožni ves dan skrbeti zanje. Po drugi strani pa so ti otroci (že tudi odrasle osebe) postajali zapečkarji. Še preden so se odprla vrata centra, smo obiskali vse te osebe na domu, z namenom, datako njih kot starše, seznanimo z načrti in jih pripravimo na delo v delavnicah.
Dejavnost smo začelfz 21 varovanci, kot jim mi v centru rečemo. Seveda, so bili vsi polnoletni in so končali izobraževanje oz.usposabljanje v šolah s prilagojenim programom v Trbovljah, Hrastniku in Zagorju.
In koliko je teh oseb danes?
Poleg devet strokovnih delavcev, je v centru še 78 varovancev. Najmlajša šteje 18 let, najstarejša varovanka 561et.
Plus hišni ljubljenček (ki meje ob prihodu dodobra oslinil, kot starega znanca)...
Ja, seveda. Toje naša psička Noča, ki jo imamo prav vsi zelo radi. V začetku je bilo pri nekaterih naših varovancih opaziti strah ali pa je bila prisotna dobršna mera previdnosti, a danes jo upajo prav vsi pobožati. Domala pri vseh je prisoten strah, kaj bo, če jo izgubimo. Verjetno bi bili občutki podobni, kot če bi izgubili nekoga izmed nas. Postala je del nas.
Kakšne vrste duševne ali telesne bolezni imajo varovanci v vašem delovnem centru pod posebnimi pogoji?
Ne bom se spuščal v podrobnosti. Gre predvsem za duševno ali telesno prizadetost in pa kombinacijo obeh, nekaj pa je tudi oseb s psihičnimi motnjami.
Si član kolektiva že vse od začetka. Delaš z osebami, s katerimi se mnogo let ni delalo tako sistematično kot ponekod danes. Zdi se, da se ljudje oseb, pri katerih že zunanji izgled daje videz drugačnosti, na nek način izogibajo. Ali sc to stereotipno obnašanje ljudi z leti spreminja ali se še dogaja, da ljudje radovedno pogledujejo za vašimi gojenci ali se kako drugače neprimerno odzivajo?
Zanimivo vprašanje, ki terja malo daljši odgovor. Ko se spomnim tistih let, ko smo sprejemali prve varovance v naš center, so sosedje nekako, ne bom rekel, da z odporom, ampak z določeno mero previdnosti, mogoče tudi z bojaznijo spremljali, kako se bo naša dejavnost in kako se bodo naši varovanci vključili v to soseščino. Kmalu smo pokazali, da nismo moteči, neredko smo sosedom celo priskočili na pomoč, ko je šlo npr.za spravilo premoga ali pri drugih zemeljskih delih. Nekako je vse skupaj preraslo v prijateljstvo. Sedaj prihaja celo do tega, da naša daljša odsotnost (letovanje) pri mnogih vzbujala dolgočasje. Pogrešajo nas.
Kar se tiče ostalih občanov, se spomnim, da smo na raznih prireditvah (razstave, filmske predstave) spočetka s svojo prisotnostjo zbujali pozornost, za nami so se radovedno ozirali. Povsem razumljivo. Bili smo nekaj novega, nekoliko drugačni. Ljudje so se sčasoma navadili na nas, kajti nismo se skrivali. Ob tem je potrebno
vedeti, da so bili dotlej mnogi naši varovanci doma, na nek način so bili izolirani. Ljudje jih niso vsakodnevno srečevali. In, ko se drugačen človek pojavi med drugačnimi ljudmi, je potem takoj opazen. To je povsem normalno. Sem pa vesel, da ni prihajalo do podcenjevalnega odnosa ali zgražanja nad našo prisotnostjo, kjerkoli smo seže pojavljali ali drugih nevšečnosti.
Lahko še povem, da smo pred osmimi leti začeli izvajati proces normalizacije, opozoriti, daje vsak človek vreden spoštovanja, tudi naši »večni otroci«, kot jim rečemo. Tudi oni so ljudje, ki so dolžni in sposobni poskrbeti zase.
Nekateri strokovnjaki menijo drugače. Da niso.
Nekateri strokovnjaki s tega področja menijo, daje dovolj, da se za te ljudi poskrbi le toliko koliko je nujno potrebno oziroma naj ne bi nič posebnega ne delali, ustvarjali. Sam se s tem ne strinjam, ker to niso otroci, poleg tega pa sem prepričan, da to ni pravo razmišljanje, da gre pri tem za podcenjevanje njihovih sposobnosti. Naši varovanci so dokazali in pokazali, da so se sposobni ogromno naučiti. Če povzamem, ne zdi se mi prav, da če je nekdo zmožen - in naši varovanci so - nekaj narediti, ustvariti, pa mu družba ne da priložnost. V Zasavju so nam dali priložnost, podjetja so nam dala delo, sodelujejo z nami itd. Videl si, da poleg enostavnejših del, zmorejo tudi bolj zahtevna dela. Tudi izdelovati razne izdelke, ki so nastali v naših glavah. Predvsem Milan Bedrač (Franjev sodelavec,op.p.) je zelo produktiven, ima veliko idej.
Niso otroci? Prej si omenil, da so.
Že, a gre vendarle za povsem odrasle osebe s svojimi potrebami. Če se še malo pošalim, tako kot nas, tudi njih »daje pomlad«. (Nadaljevanje prihodnjič)
Tekst in foto Igor Goste
med svojimi varovanci veliko časa.
j, ij.j j, r- m j r>
20. VELTRAVNA 1999
NOC GROZE
Izlačani so za svoj krajevni praznik pred 25 leti izbrali 18.maj, kot spomin na tragičen dogodek, ko je v noči 18.maja leta 1944, v treh požganih domačijah v Orehovici, umrlo 16 nedolžnih vaščanov.
Marija Razpotnik je ena redkih prič, ki se spominja dogodkov izpred več kot pol stoletja -požiga domačij v vasi Orehovica. Takrat leta 1944 je bila stara nekaj čez dvajset let.
»Tako je bilo,« pripoveduje Marija, ki se požiga domačij Sopotnikov, Klančišarjev in Drnovškov in krute smrti šestnajstih sosedov spominja, kot bi se pripetila včeraj: »mračilo se je, odpravljali smo se spat, ko se je naenkrat zasvetilo nebo. Mislim, da so Nemci (SS-esovci ali gestapovci) v zrak spustili svetilne rakete. Sprva sem slišala, da so mimo naše hiše, ki je stala blizu požganih, Nemci gnali živino. Kar naenkrat je začela sosednja hiša goreti. Vem, da sem bila naenkrat budna, zmedena. Goreti so začele še druge hiše in gospodarska poslopja. Klančišarjeva, po domače Jekunova, pa Sopotnikova, kjer je bil mlin in kovačija, Drnovškova. Okrog in okrog požganih hiš so
stali nemški vojaki s puškami. Veliko jih je bilo. Ljudje, ki so bili zaprti v gorečih hišah, so obupno kričali, kasneje strašljivo sopli. Vse do jutra je gorelo, iz tlečih tramov se je še dneve kasneje kadilo. Vem, da so vojaki, ko so se drugi dan vrnili na mesto krutega zločina, rekli: »Do sedaj smo delali z vami v rokavicah, sedaj smo rokavice slekli.«
So tisti večer vstopili tudi v vašo hišo?
»Ne. A, celo noč smo prebedeli v strahu, ob groznih krikih umirajočih. Vem, da nam oče tisto noč, ki se je vlekla v neskončnost, ni pustil stopiti iz hiše.«
Marija je še povedala, da so drugi dan Nemci podrli še nepodrte stene hiš oziromajih prevrnili na zoglenela trupla, ki sojih sorodniki pokopali šele po koncu vojne. Sama si ni kraja zločina, kraja nemškega maščevanja nad nedolžnimi, nič hudega slutečimi ljudmi, nikoli ogledala od blizu. Bi bilo preveč boleče. Pravi pa, da so govorili, da seje neki Nemec (udeleženec zločina?) mnogo let po vojni vrnil na ta kraj.
»Veste, vedno kadar se po nesreči malo spečem v prst, se spomnim na tiste trpeče duše,
ZDRAVILNE RASTLINE
BALDRIJAN
Pri tej prastari zdravilni rastlini, ki ima mnogo dobrih lastnosti, je kar prav, če zapišemo, daje tudi strupena. Predvsem preveliki odmerki, lahko povzročijo okvare srca. Pri tej zeli, za katero mnogi menijo,da je nemoderna, se zdravilci kar ne morejo poenotiti, ali je učinkovita ali ne. Kakorkoli že, mnogi ji pripisujejo pomirjevalne lastnosti, pri ljudeh in pri živalih. V knjigi Zdravilna zelišča, je med drugim zapisano, da deluje predvsem na velike, deloma pa tudi na male možgane. Velike doze lahko povzročijo centralno ohromitev. V tej knjigi so tudi zapisali, da naj bi vse pripravke pripravljali iz sveže zeli, ker so bolj učinkovite. Klistir iz bal-drijanove-
ga izvlečka priporočajo zoper gliste. Pri nespečnosti pomaga baldrijanova tinktura. Eden najbolj znanih slovenskih zeliščarjev, pokojni pater Simon Ašič, svetuje, da naj uporabljamo predvsem koreniko s koreninami, liste in cvete pa za tinkture. Zapisal je, da baldrijan pomirja živce, srčno in želodčno razdraženost. Uravnava pospešen srčni utrip, depresija popusti in povrne se apetit. Temu čaju lahko dodamo še hmelj in janež. Pri živčni napetosti, npr.pred izpiti je dobro spiti skodelico baldrijanovega čaja z dodatki melise.
JETIČNIK
Raste po gozdnih poteh in svetlih gozdovih. Je trajnica, ki se plazi. Cvete od maja do avgusta. Nabiramo jo, ko cvete, a brez korenin in jo posušimo v senci. V zdravilnem jetičniku so grenčine, čreslovine in nek glikozid.
Čaj zdravi predvsem dihala, krepi prsi in slabotna pljuča, lajša kašelj. Uporaben je tudi za potenje. Zdravi tudi jetiko in sečila, čisti ledvice in mehur, jetra, vranico in kri. Pomaga še pri težavah želodca in prebavil ter črevesja. Knepp ga priporoča zoper protin in revmo. Učinkovit je tudi pri zdravljenju ekcemov in kožnih bolezni, posebno tistih z nadležnim srbenjem, saj čisti
kako je moralo takrat njih boleti, ko so umirali,« je še dodala Marija, ki so jo takratni dogodki zaznamovali za celo življenje.
Igor Golte
kri, kar je osnovni pogoj za odpravo srbenja. Pri boleznih grla, je dober kot grgralo.
Še to. V temačnem srednjem veku je bil jetičnik med najbolj priljubljenimi zdravili. Leta 1762 je padar Weineman zapisal, da jetičnik ozdravi in strezni pijance. Vredno preizkusiti. Mogoče je
tako še danes v svetlem novem veku.
Pripravil Igor Goste
lEBRIMJMr MALGAJ-
Trbovlje
Trgovsko - servisno podjetje d.o.o., Trbovlje, Gabrsko 30, SLO Tel. prodaja: 0601/27 666,27 525, servis: 0601/27 600, fax: 0601/27 070
pooblaščeni prodajalec in serviser
IBQ®S(
■
do 144.000 popusta pri menjavi staro za novo.iSP'
TWINGO - ob nakupu darilo -platneno strešno okno
tel.: 0601/27-666, 27-525	renault
Odločite se za prihodnost
Limuzina in Variant
1.9 TDII, 1.8 Turbo

Samo še nekaj vozil
po neverjetni ceni za letnik 98 Kupci in obiskovalci salonov VW Malgaj, pa si lahko z malo sreče priigrate bogate nagrade
Ugodna ponudba letnik 98
i, T—	X .
POLO Limuzina
POLO Variant
Ne zamudite enkratne priložnosti
Malgaj
TRBOVLJE	d.o.o. ■
Trbovlje 0601 26 525 Litija 061 884 450
www.malgaj.si
S prodaja vozil Renault v'prodaja rabljenih vozil
✓	tehnični jprealedi
✓	zavarovanja vozil
✓	podaljšanja registracij za Litijo
Zaaorie ob Savi Trbovlje
Hrastnik
PRIJAZEN IN KOREKTEN ODNOS jeprinosna 1. mestu!
✓	servis težke mehanizacije
✓	ročna avtopralnica
✓	servis vseh znamk vozil
✓	prodaja in montaža gum
✓	bistro
©dtafee
»sdel j (sjk-psfe®k
08:00-13:00
14:00-19:00
gefeefea
08:00-12:00
Ponoviška llb, 1270 Litija, e-mail: tsc-laba@siol.net Telefon: 061/883-044, 883-920, Telefaks: 061/883-040
^ A-S OOMZALE
< > JV i ) /\ M »	I
Servis in trgovina d.o.o., 1230 Domžale, Ljubljanska ceslal ______tel.: 061/719-450, lax: 061/716-183
TOURING
GL 1500 SE Gold Wing ST 1100 Pan European
ŠPORT- touring
CBR 1100 XX Super Blackbird VTR 800 F1
CB 750 F2 Seven-Fiftv CBR 600 F Hornet
ŠPORT
CBR 900 RR Fire Blade VTR 1000 F Fire Storm CBR 600 F NSR 125 R
CHOOPER
GL 1500 C Valkvne VF 1100 C3 Shadovv VT 750 C Magna VT 750 C2 Shadovv VT 750 C Shadovv VT 600 C Shadovv VT125 C Shadovv :
ENDURO
XL 1000 V Varadero XRV 750 V Africa Twin XL 600 VTranslap NX 650 Dominator NX 250 Dominator XLR 125 R
SCOOTER
X8R-S (cestni)
X8R-X (cross)
GROSS
CR 250 R*
CR 125 R*
CR 80 RD* (velika kolesa)
CR 8R* (mala kolesa, model 98)
CENIK MOTORNIH KOLES HONDA MODELSKO LETO 1999
cena brez
P. D.	MPC
2.626.250	3.151.500	NOVO
1.821.660	2.185.992
1.670.450	2.004.540
1.590.870	1.909.044
1.137.240	1.364.688
1.033.780	1.240.536	NOVO
1.511.200 1.431.700 1.312.300 683.600
1.813.440
1.718.040
1.574.760
820.320
1.981.600	2.377.920	NOVO
1.511.280	1.813.536	NOVO
1.272.500	1.527.000
1.145.200	1.374.240
1.113.300	1.335.960
954.200	1.145.040
708.200	849.840	NOVO
1.495.300	1.794.360 NOVO
1.272.500	1.527.000
1.001.900	1.202.280
834.800	1.001.760
787.800	945.360 NOVO
635.800	762.960 NOVO
370.000	444.000
366.000	439.200
853.395	896.064
834.285	876.000
555.885	583.680
525.000	551.250
Cene so v SIT; v MPC je vračunan 20% prometni davek. *. v MPC je vračunan 5% prometni davek Pridržujemo si pravico do spremembe cene.
uiobaleo 7
NIVES ŠUM
RECEPTORKA V ZAGORSKI SVEI
Koliko sploh pomeni prijazen pozdrav?
Ste že slišali , dragi bralci, za delovno mesto receptorke? To delo v zagorski Svei opravlja že osmo leto Nives Šum. Mlada, prijazna ženska, mati in sodelavka. V zagorsko Sveoje prišla iz Energoinvesta Varnosti, kjer je opravljala najrazličnejša dela v proizvodnji, skladišču in v telefonski centrali. Nives trdi, daje prava Zagorjanka, čeprav z družino živi v Kisovcu. Iz njene osebne izkaznice lahko preberemo, da bo v maju dopolnila 35 let. Nives ima končano srednjo upravno administrativno šolo, delo v recepciji pa ji je v veselje. Resda telefoni zvonijo ves čas njenega delovnega dne, pri okencu se javljajo znani in neznani obrazi, poslovni partnerji, kupci, dobavitelji, naključni obiskovalci, i Vsakemu nameni prijazno besedo in nasmeh.
Ko človek pokliče telefonsko centralo zagorske Svee je prav prijetno presenečen. Njen umirjen pozdrav, ki se glasi takole: “Dober dan, SveaZagorje, ..." hkrati prijazen in veder, človeku na drugi strani telefonske žice pove veliko. Zares škoda, da telefonske škatlice še nimajo kamere, kajti včasih si sogovornika na drugi strani predstavljamo čisto drugačnega in mnogokrat si v glavi naredimo svojo predstavo.
Nives je vedno prijazna in nasmejana in zna za svojo prijetnostjo skriti tudi kakšno prečuto noč ob svojem dveletnem sinu .O svoji družini pravi: “ Doma me obkrožajo trije moški, ob možu še 10-letni navihani Luka in osem let mlajši Gašper. Po 12 letih smo se preselili v lastno stanovanjsko hišo, tašča skrbi za malega Gašperja in nam skuha kosilo, ko pridemo iz službe. To je veliko vredno “, dodaja Nives.
Kljub najinemu pogovoru v recepciji, kjer telefoni vseskozi zvonijo, tovornjaki dostavljajo hlodovino, kupci iščejo logistični center, Nives pravi, da ji doma ostaja zelo malo prostega časa. Včasih je imela več hobijev. Igralaje tenis, kegljala, hodila k aerobiki, zdaj pa ji njen malček vzame ves prosti čas. Seveda se posveča tudi starejšemu sinu, kije šolar s svojimi obveznostmi.
Recepcija zagorske Svee je mično urejena. Rože ji dajejo še urejenejši videz. Nives ima nasploh rada rože, pravi, daje njen dom poln rož. Nasploh Nives Šum življenje sprejema z optimizmom. Pove, daje zanjo majski cvetoči čas najlepši , le tisto zgodnje vstajanje ob petih je moteče , ampak služba je služba z nasmehom reče Nives in doda, “človek se vsega navadi”.
Prvi vtis je običajno najpomembnejši. Nives je običajno prva vez z ljudmi iz bližnje in daljne okolice in v svojih rokah ima nitke telefonske centrale. Te zagotovo ne bodo popustile, kajti njen bel golobje z dlani že zdavnaj odletel.
Vojka Povše Krastnik
■
ANDREJ B0B0LA, MUČENEC
(16.maj)
Zaščitnik Poljske, Andrej Bobolaseje rodil v palatinatu Sandomir v ugledni plemiški družini Bobolov. O njegovi mladosti je znano zelo malo, saj so vsi zapiski leta 1663 v Pinsku pogoreli. Obiskoval je jezuitske šole v Sandomirju in Vilni, kjer je leta 1611 vstopil v jezuitski red.
Po dveletnem ntfviciatuje opravil redne študije jezuitskega reda in bil leta 1622 posvečen v duhovnika. Prvo duhovniško službo je opravljal kot pridigar in voditelj Marijinih družb. Pozneje je bil predstojnik v Dobrujsku. Odlikoval seje po tem, da se je posebej posvetil bolnikom in umirajočim med strašno kužno boleznijo. Nekaj njegovih sodelavcev in redovnih sobratov seje pri strežbi okužilo in umrlo, sam pa je ostal zdrav.
Od leta 1636 dalje je Andrej skozi več kot 20 let deloval kot ljudski misijonar na območju, kjer sta bili prisotni katoliška in pravoslavna Cerkev. Temeljita bogoslovna izobrazba in njegova topla beseda sta veliko pripomogli k zbliževanju pravoslavnih in katoličanov, poleg tega pa seje tudi mnogo versko odtujenih kristjanov zopet spreobrnilo k zglednemu življenju.
Zaradi vsega tega je naletel na odpor pri nekaterih prenapetih pravoslavnih voditeljih. Niso mu dali miru. Organizirali so skupine mladih fantov, da so hodili za njim in ga zmerjali z najrazličnejšimi žaljivkami.
V vzhodnem delu poljske državeje bilo takrat veliko nezadovoljstva. Nekaj desetletij prej je bila namreč v Brest-Litovsku sklenjena unija pravoslavnih s katoliško Cerkvijo. Pravoslavni škofje, ki so se odločili za takšno zvezo, so si s tem zagotovili pomoč poljske države, sožitje s katoliško Cerkvijo, predvsem pa nemoteno delovanje. Vsi pa niso bili za to. Trenja so povzročila tudi krvave nerede, v katerih so na ruski (pravoslavni) strani nastopili tudi kozaki. V času od 1649 do 1657 je kozaški hetman Bogdan Hmielnicki s svojimi četami plenil in moril po poljskih krajih. Umrlo je veliko ljudi, med njimi precej duhovnikov in redovnikov. Podobna usoda paje doletela tudi Andreja Bobolo. V Janowu, kamor je pribežal iz Finska, gaje po maši pričakala četa kozakov in ga silila, da prestopi v pravoslavno vero. Ker se ni uklonil, so ga mučili in z njim nadvse nečloveško ravnali. Zaradi vztrajanja v svoji veri in prepričanju so ga vsega razmesarili in mu sneli kožo. Tako je umrl 16. maja 1657.
Katoličani so pobrali njegove posmrtne ostanke in jih položili v cerkev jezuitskega kolegija v Pinsku. Na njegov grob so hodili molit poleg katoličanov tudi pravoslavni verniki. Leta 1755 je sveti sedež izdal odlok z ugotovitvijo, daje bil Andrej Bobolares mučenec. Leta 1809 so njegove posmrtne ostanke prenesli na sever v Polock.
Poljaki so ga začeli častiti kot narodnega svetnika. Delno tudi zaradi tega, ker se je raznesla novica, da je Andrej Bobola v prikazni nekemu dominikanskemu patru napovedal osvoboditev Poljske. Poljska je po več kot enem stoletju razdelitve med takratnjoAvstro-Ogrsko, Nemčijo in Rusijo po prvi svetovni vojni zopet postala samostojna država.
Toda svetnik še ni imel zemeljskega miru. Leta 1922 soboljševiki odpeljali Bobolovo truplo iz Finska v Moskvo, kjer so ga razstavili v nekem zdravniškem muzeju. Po prizadevanjih papeške komisije za pomoč ubogim so ga smeli leta 1923 odpeljati v Rim. Na Poljsko so truplo zopet prepeljali leta 1938. Na poti proti domovini seje vlak s svetnikovimi posmrtnimi ostanki 9. junija 1938 ustavil tudi v Ljubljani.
Papež Pij IX. je leta 1953 Andreja Bobola razglasil za blaženega.
Branko Nimac
.uTrarvu nr r.
20. VELTRAVEN 1999
VABILO OB 10. OBLETNICI USTANOVITVE KLUBA
CORSA
Klub malega nogometa LMUHY vas vabi na 1. turnir v malem nogometu, ki bo na igrišču pod smučiščem Marela (pri postaji sedežnica) 29. in SO.maja 1999.
Prijavite se lahko pri Tadeju Uletu na telefonsko številko (0601) 64-004 ali (0601) 71-125, oziroma v Ribiškem domu (Irena, Miloš) na telefonsko številko (0601) 66-183 od 16.ure dalje.
Prijavnina znaša 3.000,00 SIT. Poravnate jo lahko na dan žreba, ki bo v sredo, 26.05.1999 ob 20.uri v Ribiškem domu v Zagorju.
Nagrade:
1 .mesto: pokal + praktična nagrada 2.mesto: pokal + praktična nagrada S.mesto: pokal + praktična nagrada 4.mesto: praktična nagrada Nagrajen bo tudi najboljši strelec!
Za udeležbo se vam vnaprej zahvaljujemo in vam želimo obilo športne sreče.
Klub malega nogometa LMLIHV
VABILO
ŠD Čolnišče ob 20-obletnici ustanovitve društva vabi ekipe malega nogometa na 6. tradicionalni turnir v malem nogometu (ČOLNIŠČE 99).
Turnir bo v soboto in nedeljo, 5. in 6. junija 1999 na športnem igrišču v Čolniščah.
Žrebanje ekip bo v sredo, 2.6.1999 ob 20.00 uri v gostilni Vrtačnik, ko so možne še zadnje prijave. Nagrade so denarne ter pokali.
Prijavnina je 4.000 SIT. Plačate jo lahko v gotovini ali na žiro račun ŠD Čolnišče št.: 52700-620-112-05-133-8110-901-610.
Prijave in dodatne informacije so možne na tel. št. (0601) 64-356
(Grabnar Franc)
PRIREDITVE OB PRAZNIKU hd OBČINE TRBOVLJE
-	Petek, 28.5. ob 9:00 v ŠD Rudar: Zasavsko šahovsko prvenstvo,
ob 16:00 na Ulici 1 .junija: druženje na ulici 1.junija
ob 19:00 Delavski dom: Koncert ob 60 letnici GŠ Trbovlje
ob 11:00,20:00: Delavski dom: Predstava filma V lem in
pogovor z režiserjem in igralci
-	Sobota, 29.5. ob 9:00 v OŠ A.Hohkrauta: odprto prvenstvo v
namiznem tenisu,ob 10:00 v OŠ Trbovlje: Košarkarski turnir veteranskih ekip, ob 18:00 na Stadionu Rudar: S.državna revija mažoretnih skupin Slovenije, ob 18:00 pred DD, muzejem: Nohšiht - zabavne prireditve na ulici 1.junija
-	Nedelja, 30.5. ob 9:00 na Trim stezi: Srečanje trboveljskih družin
-	Ponedeljek, 31.5. ob 16:30 v Domu upokojencev FS: Razstava panjskih končnic, ob 18:00 pred delavskim domom: Pozdrav našemu mestu, ob 18:45 v Delavskem domu: Likovna razstava
-	Torek, 1.6. ob 15:00 v Gabrskem: Odkritje spomenika izgnancem
STEDEK: Otvoritev poslovnih prostorov podjetja STEDEK, ob 18:30 v predavalnici DD: Park pred občino, razstava seminarskih nalog, ob 19:00 v Delavskem domu: Osrednja svečanost, ob 19:30 Delavski dom: Koncert Delavske godbe Trbovlje, ob 21:00 v Delavskem domu: Družabno srečanje.
že za 2.673.000 SIT
FRONTERA
že za 4.221.000 SIT
UGODNI KTREDITI
T+3,75%
avtotehna VIS in Avtoservis Mahkovic
Sp. log 27, 1281 SAVA Tel.: 061/874-112
OPEL e
VI UGOTOVITE AVTORJA LITERARNEGA DELA - MI VAS
NAGRADIMO
Pravilni odgovor na naše zadnje literarno vprašanje se je glasil: Žarko Petan. Nagrado, knjigo Smrt Jugoslavije prejme Tadej Zakonšek, Kotredež 24 A, Zagorje, ki ima očitno poleg poznavanja slovenske literature, tudi dobršno mero sreče pri žrebu.
Pri literarni uganki, ki vas bo spremljala dve številki Zasavca, bomo tokrat s podatki bolj skopi kot običajno. Ime in priimek pesnika, po katerem vas sprašujemo, boste morali ugotoviti le iz nekaj verzov ene njegovih najbolj znanih pesmi z naslovom Žebljarska. V pomoč navajamo prvo kitico.
*
Avtor:
Moje ime: Naslov:
Od štirih do ene, od štirih do ene so zarje rumene, so trate zelene, od štirih do ene
voda nam kolesa, mehove nam žene, nad nakli smo sključeni; vsi, fantje, možje in dekleta in žene, od štirih do ene, od štirih do ene.
Uganko sestavil Igor Goste
Piše:Llroš Šetina - Uri
_______*J
Ameriških TOP 5 (7.-9.5.) v milijonih dolarjev
1.	The Mummy (45$, 3 dni)
2.	Entrapment (38$, 10 dni)
3.	The Matrbi (138$, 40 dni)
4.	Life (52$, 24 dni)
5.	Election (3.7$, 17 dni)
Entrapment-Neustrašnega mojstrskega tatu Robert “Mac” MacDougal (Sean Connery) zapelje zavarovalniška preiskovalka Virginia “Gin” Baker (Catherine Zeta-Jones), ki se mu predstavi kot pomembna tekmica. Mac je namreč svetovno znan tat umetnosti. Ko izgine neprecenljiva Rembrandtova mojstrovina izNevv Yorka, dokazi pokažejo nanj. Virginija nato prepriča svojega šefa, čigar zavarovalnica bo morala izplačati 24 milijonov dolarjev, da ji dovoli na lov za roparskim mojstrom.
The Mummy - Brendan Fraser, Rachel Weisz in John Hannah igrajo raziskovalce, ki iščejo zaklade v letu 1925. Med izkopom na lokaciji starodavnega Egipta, pomotoma prebudijo
munificiranega bojevnika. Tako je odkrita 3000 let stara zapuščina in trojica se znajde v središču nadnaravne groze.Film je režiral in zanj napisal scenarij Stephen Sommers. V naših krajih ga pričakujemo jeseni.
Election - Matthevv Broderick odraste v srednješolskega svetovalca, odločenega preprečiti politično kampanjo študentke Reese Withrspoon. Dekle je edina kandidatka, ki se poteguje za predsednico študentskega svetovanja. Vse, dokler se nekdo ne odloči prepričati drugega priljubljenega študenta v kandidaturo. Komedija temelji na satiričnem romanu pisatelja Toma Perrotta. AIexander Payne je režiral in napisal scenarij.
KNJIŽNI PRVENEC NEKDANJE UREDNICE ZASAVCA, TATJANE POLANC
V torek 18.maja(koje bilZasavc, ki ga imate v rokah, v tisku) je Tatjana Polanc svoje prijatelje, znance povabila v avlo Delavskega doma Zagorje na predstavitev svojega prvega, kratkega romana z naslovom O možu, ki je izgubil sebe. Pogovor z avtorico knjižnega prvenca bomo objavili v eni izmed naslednjih številk. Takrat tudi več o vsebini romana, o »novopečeni« pisateljici, o sami predstavitvi romana, sponzorjih in še kaj. Danes zapišimo le to, daje Tatjana doma v Jesenovem pri Čemšeniku in daje svoj čas pisala tudi za naš časopis in ga nekaj časa tudi urejala. Tisti, ki že dalj časa berete Zasavca, ste zagotovo prebrali tudi kakšno njeno krajšo in tudi malce daljšo zgodbo. Znova imate priložnost. Izkoristimo jo.
Igor Goste
OBVESTILO
V Uradnem listu RS št.33 z dne, 7.5., je izšel razpis Sklada RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti za sofinanciranje projektov v letu 2000. Zainteresirane skupine in posamezniki lahko razpisno dokumentacijo dvignejo na izpostavah sklada v Litiji, Trbovljah in Zagorju.
SLKD 01 Zagorje, Gregor Brinjevec
Star Wars: Episode I - The Phantom Men-
ace - Po dveh desetletjih, odkar je v ZDA izšel prvi film iz serije Vojne zvezd, so 19.maja prikazali prvi del nove trilogije, ki se časovno dagaja kakšnih 30 let pred obstoječo trilogijo. George Lucas ima tokrat vajeti še trdneje v rokah, saj bo poleg zgodbe režiral vse tri dele. Liam Neeson igra izkušenega Jedi viteza, ki najde nenavadnega dečka po imenu Anakin Skywalker (ki bo kasneje postal zlovešči Darth Vader). Ewan McGrgegor je mldai Ben Kenobi, Jake Lloyd igra Skywalkerja in Natalie Portman je pobegla kraljica, ki se jim pridruži. V najbolj pričakovanem filmu vseh časov so v stranskih vlogah zaigrali še lan McDiarmid, Anthony Daniels, Frank Oz in Samuel L. Jackson.
7, il Tni?
20. VELTRAVNA 1999
DVE OSEBI (GORIŠEK IN ŠKOF) ISKALA ERIKA SATIEJA
Predstava Dve osebi iščeta Erika Satieja, ki stajo 17.aprila po svoje predstavila domačin iz Loke pianist Bojan Gorišek in dramski Janez Škof je presenetila obiskovalce prireditev KUD-a Primož Trubar v njihovi dvorani Kulturnega doma v Loki pri Zidanem Mostu.Predstava se začela s kratko vsebinsko predstavitvijo v kateri je Bojan povedal glavne poteze glasbenika Satieja .Po tem je zaigral sklop njegove glasbe in najbolj značilne zanj.Po tem so zavrteli Satiejev nemi film iz leta 1924, kjer v prvih kadrih pojavlja sam Erič v dokaj smešni vlogi. Po tem je v vlogi Satieja in podkrepljeno z glasbo pripovedoval tekste, ki jih Erič zapisoval kar med svoje partiture.
Kdo je bil skladatelj, pianist in scenograf in lirik Erik Satie? Rojen je bil leta 1866 normanskemu očetu škotski materi.Kot otrok je občudoval svojega ekscentričnega strica Morsko Ptico.potujoče gledališke skupine in cirkuse.Pri šestnajstih letih je odkril Bacha in Chopina, njegova najljubša pisatelja sta bila Flaubert in H.C.Andersen. Svoj študij je pričel leta 1883,a gaje zaradi neodobravanja šolske discipline kmalu prekinil in začel igrati kot drugi pianist v kabaretu Črna mačka na Montmartu.Šele leta 1905 je šel v Scholu Cantorum, kjer se je pri Rousselu tri leta učil kontrapunkt.Nato se je odselil od doma in se vselil v sobo Montmartu v neposredno bližino cirkusa Medrano.Najmočnejši vpliv njegovega dela na razvoj sodobne gkasbe je slišati v letu 1918,ki je bil zrel za močno reakcijo na stanje v glasbi Francije.Mladi glasbeniki so ,ki so v čudaku iz Arcueila videli neustrašnega in nesebičnega borca za novo glasbo, v kateri bo več resnice, pa čeprav je bila gorka in upoma so čitali Jeana Cocteaua. Leto dni pred smrtjo je posnel nemi film, ki mu je dodal svojo, katero so igrali v živo na klavirju ob predvajanju.Film govori o življenju v Parizu skozi Satiejeve oči.Žal je leto dni kasneje umrl tako kot je živel celo življenje boemsko a siromak. Njegova glasba je bila v klavirskih skladbah .glasbi za balet in (Mercur in Parade) in opere Socrate.
Janez Škof o Satieju,Bojanu in Loki: "Satieja verjetno ne bi igral, če ne bi me Bojan poklical ,da to delamo.Bojan pozna Vita Tauferja, saj je Vito to režiral in takrat , ko smo to naredili za Caffe Theater. S tem, da so kasneje ene stvari odpadle, kljub temu pa je krivec za to Bojan.Satie je itak krasna glasba in tako kot jo igra Bojan je glasbo super poslušati.S Satiejem me je seznanil Bojan .Ko pa sem še prebral, kaj naj bi delal oz. smo se pogovarjali-to so v resnici Satiejevi teksti ,ki jih pisal kar v partituro- o tem da ni
potrebno nič "igrati", saj gre za tak dvoumen komentar, mi je to bilo všeč in sem se odzval vabilu.To pa zato, ker je bil ta Satie izredno poseben in velik umetnik."
Nekaj besed o pianistu Bojanu Gorišku .Rojen je bil v Loki pri Zidanem Mostu leta 1962 in je študij glasbe končal pri Herbertu Henčku v Koelnu.Koncertiral je v ZDA, Italiji, Nemčiji, Avstriji, Švici, Španiji ter na Nizozemskem in Finskem.Znan je po sodelovanju z Lucianom Berom,Vinkom Globokarjem, Jane Manning, Ireno Grafenauer, Davidom Harmanom in Johnom - Edvardom Kel!yem. Posnel je celoten klavirski opus Erika Satieja (10 cd - plošč) Georga Crumba (4 cd-plošče), Marija Kogoja in Alda Kumra. Ekskluzivno pa snema za založbo Blaricum Musič Group iz Amsterdama za serijo Audiophile Classics.
Bojan Gorišek o Satieju, Janezu in Loki: "V Loki živijo moji sorodniki in otroci ter prijatelji in obenem upam, da se bomo s tem koncertom videli večkrat.Satie se vsem glasbenikom in poznavalcem glasbe zdi preveč enostaven, ker se ne poglobijo in vidijo v njem stvari, ki so premaknile celo zgodovino glasbe. So se pa Cage in ostali skladatelji sodobne glasbe učili pri njem, saj niso iznašli nič novega in so ga v bistvu nadaljevali.Satie je bil filozofski guru v smislu, da gre čas naprej in se ne ustavi.Smo v letu 99 in zdaj bo 21.stoletje pa človeka, ki je skladal pred sto leti še vedno ne poznamo. S Satiejem se počutim, kot da bi bila prijatelja, ravno tako kot s Janezom Škofom, s katerim se vse pomeniva.Po vsem tem rabiš manj ljudi, da bi le žlampal in nakladal za šankom.Kar se pa poznanstva z Janezom tiče pa je to kot celo življenje en sam slučaj. Poznal sem ga že prej, spoznal pa naju je Vito Taufer, ko so ravno delali neko predstavo.Takrat sem ravno imel predstavitev svojih plošč in sva se z Vitom nekajkrat pogovarjala, kaj bi počel glede na zanimive surealistične tekste.Tako so naredili to predstavo, na katero je pripeljal Janeza.O načrtih za naprej je v prvem še vedno glasba, sicer pa življenje dosti prinese - dobro in slabo.Kar pa se tiče glasbe same, igram vrhunsko glasbo po mojem okusu.Edino kar me moti je to, da je v svetu poplava vsega, kar človek lahko naredi lahko posname na CD-plošči.Kar se pa tiče dosegljivosti ustvarjalcev kot je Satie pa je le stvar v distribuciji in v ljudeh, da to prenesejo med ljubitelje glasbe."
Rudi Špan
V KONJSKI ODKRILI PLOŠČO ANTONU MEDVEDU
Letos mineva 130 let od rojstva duhovnika, pesnika in dramatika Antona Medveda, ki je bil štiri leta dušni pastir tudi v Konjšici. Na portalu cerkve sv.Jerneja so mu odkrili spominsko ploščo, delo ak.kiparja Albina Ambrožiča, blagoslovil pa jo je mag.Janez Pogačnik. V kulturnem delu so
sodelovali prijateljski pevski zbori, znani že iz podkumskih srečanj, slavnostni govonik pa je bil Tone Kuntner.
Tekst in loto MM
DNEVI ODPRTIH VRAT NA OSNOVNI ŠOLI IVAN SKVARČA ZAGORJE
Tako kot že nekaj let, so tudi letos priredili dneve, ko učenci in učitelji pokažejo, kako ustvarjajo, kaj znajo in česa so sposobni. V program so vključeni prav vsi, od prvčkov do velikih osmarjev. Prikažejo vso paleto znanja, dodatnih spoznanj, dejavnosti in ustvarjalnosti. Slučajni sopotnik pri takem obisku dobi predstavo, spozna, da šola kljub vsemu ni le prisila, da vsi, ki so vključeni v proces, skušajo iz obveznega potegniti tudi kaj več, kar v vsakdanjem življenju težave zakrijejo očem.
Se ne čudi več zakaj nekdanji učenci radi prihajajo nazaj, tudi ob takih dnevih.
MM
XXV. INSTRUMENTALNA REVIJA ZASAVSKIH GLASBENIH ŠOL
V sredo, 21.4.1999, jc potekala v dvorani Glasbene šole Trbovlje, XXV. instrumentalna revija zasavskih glasbenih šol. Predstavile so se glasbene šole občin Hrastnik, Litija, Zagorje, Radeče (tudi podružnica Laško), Trbovlje. Revijo je organizirala Katja Mikula.
Vse glasbene šole so predstavile zanimiv, razgiban, z raznoraznimi dodatki podkrepljen repertoar. Nastopi so se vrstili brez nepotrebnih govorov, zato je bil efekt veliko večji. Mladi glasbeniki so nam prikazali kako, vsak na svoj način, doživljajo umetnost...
Ob tej priložnosti so ravnatelji zasavskih glasbenih šol čestitali ravnatelju trboveljske glasbene šole, Marjanu Korošcu, ob jubileju - 60-letnici Glasbene šole Trbovlje.
Katja S.
UREDILI GRAJSKO CESTO
Do letališča Ruardi se lahko sedaj
obiskovalci pripeljejo po lepo urejeni in na novo asfaltirani 4 metre široki cesti. Pred dnevi so delavci GD Hrastnik in Cestnega podjetja Ljubljana končali z modernizacijo 500 metrov dolgega odseka Grajske ulice do letališča Ruardi. Naložbena vrednost del je bila 12 milijonov tolarjev.
DELA NA CESTI TRB0VUE-PREB0LD
Zadnje dni aprila letos so delavci Cestnega podjetja Celje asfaltirali dobršen del ceste Trbovlje-Prebold. Zemeljska dela in kanalizacijo so opravili oz. položili že lansko jesen, bistveno so razširili ovinke na cesti, letos pa so cestišče tudi asfaltirali. Začeli so od Prevala proti Preboldu, in ga dokončali v dolžini 2.7 km. Kmalu pa bodo pričeli z deli tudi na spodnjem delu ceste proti Urbanu. Na trboveljski strani bodo dela predvidoma dokončali od Jagra do vrha Prevala nad Podmejo, do 1.junija, občinskega praznika občine Trbovlje.
U.
20. VELTRAVNA 1999
!T j j G j* ur; 7, P.
Več športa in
Tudi 2. letošnji VIP turnir pod taktirko Športnega marketinga Ginterja Kržišnika je minil v prijetnem druženju športnikov in podjetnikov. V Salineri pri Strunjanu so v soboto 8. maja merili moči v tenisu ter se krepčali z okusno hrano in hladno kapljico. V sklopu turnirja so v Piranu odigrali tudi tekmo v malem nogometu.
Ob branju uvodnega dela je morda kdo pomislil, da smo pozabili na politike. Slednji so si soboto krojili na druge načine, tako da niti najbolj vnetih udeležencev VIP turnirjev iz vrst parlamentarcev ni bilo v Strunjan. Kljub temu tekmovalni in družabni del nista bistveno zaostajala za prejšnjimi turnirji. Še več. Turnirja se je udeležilo precej znanih športnikov. Poleg poreških znancev Martina Strela in Gorana Januša smo v Strunjanu lahko videli Primoža
Gliho, Tomaža Vnuka, Špelo Bračun in druge.
Podrobneje se lotimo tekmovalne plati vipovanja. V oblačnem vremenu z vmesnimi sončnimi obdobji so igrali tenis v dveh kategorijah. Ženske so vihtele loparje v dvobojih posameznic, medtem ko so moški nastopali v igrah dvojic. Med predstavnicami nežnejšega spola je rumeno žogico in nasprotnice najbolje obvladala Zdenka Smodila, druga je bila Lidija Zupan, tretje mesto pa je zasedla Tatjana Kržišnik.
Moški so imeli pravi teniški maraton, v katerem so bili posebej zanimivi in razburljivi zaključni boji. Ob koncu so bili rezultati naslednji. Zmaga je pripadla Francu Sitarju in Janezu Mrežarju. ki sta v finalu ugnala dvojico Miro Frlič -Roman Mlakar. Tretje mesto sta osvojila Matej Pavčnik in Niko Jurišič. Atrakcija za gledalce
POHOD PO VALVAZORJEVI POTI V ORGANIZACIJI TD ČEMŠENIR
Starino m vpisno mesto p'ed Mediiskin-u toplicam MM
Kontrolna točka pri Spodnjih gamberških, pa podporna tudi (MM)
manj politike
Ekipa Gold VIP Cluba pred začetkom piranskega obračuna. Zanjo sta igrala tudi Primož Gliha (med stoječimi tretji z leve) in hokejski mojster Tomaž Vnuk (med stoječimi drugi z leve).
posebne vrste je bil nastop dveh sodelavcev Zasavca, ki sta 'navdušila' s svojimi prvimi koraki v teniškem svetu. Na željo gledalcev sta celo edina odigrala tekmo posameznikov, čeprav to v programu ni bilo predvideno.
V malem nogometu smo videli zanimiv obračun med prekaljenimi nogometnimi mački iz izolskega Delamarisa in ekipo Gold VIP Cluba Ginterja Kržišnika. Slednjim kljub okreplljeni postavi ni uspelo iztržiti kaj več od tesnega poraza. V prvem polčasu je bilo veliko grmenja, a nič dežja, kar je bilo uvod v golov poln drugi polčas. Gold VIP Club je zamenjal vratarja, ki je v prvem delu tekme svojo mrežo ohranil nedotaknjeno. Na njegovo mesto je prišel 'hladen' vratar, ki je v kratkem času prejel tri zadetke. Sredi polčasa so delamarisovci vodili že s 4:0, tako da so vipovci kljub učinkoviti končnici igrišče zapustili sklonjenih glav._____________________________
Ker se je teniško tekmovanje zavleklo, se je napovedana modna revija pričela z dveurno zamudo. Razen nekaterih izjem, to ni bilo posebej moteče za udeležence srečanja. V sklepnem delu druženja čas namreč ni igral posebne vloge, saj je VIP srečanje priložnost za sprostitev in zabavo. A bolje pozno kot nikoli, pravijo. Modna revija s slovenskimi lepoticami, kot so Stančka Šukalo, Alenka Vindiš in druge, je vendarle prišla na vrsto.
Tudi tega VIP turnirja ne bi bilo brez vložka sponzorjev, ki se jim glavni organizator Ginter Kržišnik zahvaljuje za pomoč. To so: Inženiring Plus, Integral - avtobusni promet in turizem Zagorje, Zavarovalnica Triglav, Gorenje, Mesarstvo Strašek, Žito, Klasje, Pod trto, Schachermayer, Mehanika, Lespal, Riviera Brulo P.C. Diamant Poreč, Dana, Graverstvo Čižman, Droga in Radenska.
Tekst in foto: Boštjan Grošelj
Zaključili so pohod pri Mejč nad Čemšenikom, s plesom. (MM)
D T ?,
iph
JE LITIJSKA PREDŠOLSKA VZGOJA PRED SESULOM?
Svet staršev VVZ Litija je IS.maja pripravil zanimivo protestno akcijo. Starši so namreč urejali na delovni akciji v vseh vrtcih okolico, popravljali in barvali igrala. Na ta način so odgovorili občinski upravi, ki že debela štiri leta jemlje in diletantsko prerazporeja sredstva, kijih je država namenila vzgojnemu varstvu. Tako so zapravili 52 milijonov SIT, s katerimi bi lahko zgradili tri prizidke k posameznim enotam. Tako
pač vodstvo vrtca zavrača vsako leto več otrok, letos že 120. Nekateri starši vozijo otroke v Ljubljano in tudi drugam v vrtce. Po grobih izračunih taka politika stane občino in seveda davkoplačevalce toliko, da bi zgradili prizidke k
enotam "Medvedek", "Najdihojca" in "Ciciban".
Starši so se torej zganili - se bo tudi ustanoviteljica?
Tekst in foto MM
AKTIVNOSTI REGIONALNEGA CENTRA ZA RAZVOJ
Na tiskovni konferenci, ki je potekala 10. maja, je Regionalni center za razvoj predstavil projekte, s katerimi naj bi v zasavski regiji zmanjšali brezposelnost, zvišali izobrazbeno raven prebivalcev, izboljšali ekološke in prometne pogoje in spodbudili razvoj podjetništva.
Strategija regionalnega razvoja Zasavja, ki sta ga pripravila Regionalni center za razvoj iz Zagorja in ljubljanski Center za mednarodno konkurenčnost, temelji na »šestih e-jih«: podjetništvu, ekologiji, infrastrukturi, energetiki, razvoju in tehnologiji ter izobraževanju. Program podjetništva se delno že izvaja; ekološki program vsebuje sanacijo škode, nastale zaradi rudarjenja, in uporabo novih tehnologij za ekološko sprejemljivo proizvodnjo. Cilj infrastrukturnega programa je izboljšati zasavsko prometno in komunikacijsko povezavo. Energetika ostaja med nosilnimi razvojnimi programi. Strategija predvideva tudi razvoj raziskovalne dejavnosti in uporabo novih tehnologij v podjetjih ter usposobitev lokalnih podjetniških inkubatorjev, da nudijo pomoč pri ustanovitvi novih podjetij. Program izobraževanja bo skušal izboljšati kvalifikacijsko in izobrazbeno raven zaposlenih. S strategijo regionalnega razvoja, kije pogoj za pridobitev sredstev iz evropskih strukturnih skladov, načrtujejo odprtje novih 2000 delovnih mest v obdobju desetih do petnajstih let v občinah Trbovlje, Zagorje, Hrastnik, Litija in Radeče.
Regionalni center za razvoj (RCR) brezposelnim, ki se bodo samozaposlili, in pa malim podjetjem, ki bodo zaposlili brezposelnega za nedoločen čas, nudi mikrokredite. Višina posojila je milijon tolarjev.
Zaposlitveni klub nudi iskalcem zaposlitve,
ki delo iščejo dalj časa, brezplačne poštne storitve in telefonske pogovore s potencialnimi delodajalci, uporabo računalnika, časopise in revije, objave Zavoda za zaposlovanje o prostih delovnih mestih, predvsem pa jim omogoča spoznavanje učinkovitih načinov iskanja zaposlitve. Člani kluba, ki se za samostojno iskanje zaposlitve usposobijo v dveh tednih, se naučijo pisanja prošenj in življenjepisa ter tehnik učinkovite samopredstavitve. Napotnico za obiskovanje kluba dobi iskalec zaposlitve na Uradu za delo. Od 75 udeležencev jihje v šestih mesecih kar 40 že našlo zaposlitev.
Kadrovski inkubator za Zasavje želi spodbuditi izobraževanje, zato bo nudil možnost pridobitve dodatnih znanj iz računovodstva, financ, marketinga in generalnega vodenja. Z aktivnim zaposlovanjem mladih, poiskali jim bodo možnost opravljanja pripravništva v regiji, bodo skušali ustaviti odhod izobražencev iz regije.
Sklad dela se ukvarja s preprečevanjem odprte brezposelnosti,z zmanjševanjem števila brezposelnih in nudi pomoč pri kadrovski prenovi podjetij .Udeležencem delavnic bo omogočeno brezplačno izobraževanje in usposabljanje za nova delovna mesta. Sklad bo nudil tudi delovno, pravno in podjetniško svetovanje, skrbel bo za stike z javnostmi in za finančno ter organizacijsko vodenje. Regionalni sklad dela Zasavje bo letos pripravil sedem delavnic, vanje pa se bo lahko vključilo približno 140 presežnih delavcev in brezposelnih.
Garancijski sklad za Zasavje deluje že od leta 1997, njegov namen pa je razvoj podjetništva. Sredstva sklada, kijih prispevajo država, lokalne skupnosti, podjetniki in drugi, pomnožena z bančnimi sredstvi, so namenjena kreditiranju
podjetnikov in dajanju jamstev pod najboljšimi možnimi pogoji. Sklad omogoča dostopnejša posojila in jamstva in s tem zmanjšuje tveganje. Regionalni center za razvoj pa podjetnikom poleg posojil, katerih najvišja vrednost je deset milijonov tolarjev, ponuja še strokovno pomoč in informacije.
Cilj Centra za razvoj turizma, ki deluje v Litiji je izboljšanje kakovosti obstoječega turističnega proizvoda in pa posebna turistična ponudba, ki naj bi bila značilna za območje. Naloga centraje določiti dejanske turistične zmožnosti, nato pa naj bi sledil celovit pristop k razvoju turistične ponudbe. Del projektaje tudi uvajanje blagovne znamke za turistične kmetije. Center bo tudi poskrbel za izdelavo in distribucijo promocijskega gradiva. Trenutno se center ukvarja predvsem z nacionalnim projektom usposabljanja za trženje v turizmu, ki je namenjen brezposelnim z najmanj srednješolsko izobrazbo, ki se želijo usposobiti za delo v turizmu.
Center za razvoj podjetništva, ki je bil ustanovljen v okviru RCR, na enem mestu, y prostorih bivše Iskre v Trbovljah, ponuja poceni poslovne prostore in finančno podporo novim podjetjem, hkrati pa ponuja še pomoč pri ustanavljanju podjetja, podjetniško izobraževanje, pravno svetovanje, računovodske storitve, pomoč pri raziskavah trga in pri mednarodnem povezovanju, pomoč pri promociji podjetij, izdelkov in storitev. Center bo pripravljal tudi izobraževanja za podjetnike, in sicer predvsem s področja načrtovanja, trženja in vodenja podjetja. Za cilj pa so si v centru zadali ustanovitev 40 novih podjetij do leta 2002.
Urša Kmetec
-(ZjinZuR 7.P.
BODICE IN SMEŠNICE S POŠTARSKE
PRIREDITVE
Prireditev za NAJ-POŠTARJA ZASAVJA '99 se je svečano sklenila v soboto, 8. maja ob 19. uri v stekleni dvorani DD Zagorje, s kulturnim programom, z razstavo NAJ-POŠTAR JE PRINESEL NAJ-PISMO malošolarjev Vrtca Hrastnik, žrebanjem nagrad za glasovalce in zabavo z ansamblom SLOVENSKI ODMEV. Plesišče so prisotni takoj napolnili, toda ker jih je bilo bolj malo, so se do 22. ure že naplesali in skupno z ansamblom odkorakali domov. Pa smo si dejali, hudimana, kako to, da poštarji zamudijo takšno super prireditev? Toda fotoreportaža je zabelezda nekaj
prisrčnih utrinkov s poštarji.	Foto: M.M.foto
Kulturni program, ki ga je vodila Petra Radovič, se pričenja: Zagorjan Klemen Benko zna spretno igrati na violino.
PBS.
POŠTNA BANKA SLOVENIJE D.D.
Recitatorji: Neva Marn, Drago Butja in Vanda Kopušar so popestrili druženje z mladinsko poezijo
Baletke GŠ Zagorje, katerih pedagoginja je Vojka Kokošinek, plešejo na skladbo VVilla Smitha: Man in Black. Ampak zaplesale so še enkrat.
Poštarji skušajo biti prijateljski s psi. Ampak včasih prepoznajo pse po lajanju, včasih pa ne. Tako so poštarji (z leve proti desni): Ivo Kolar, Franci Karlin in Ivan Vodenik razpoznavali pasje pasme po posnetih laježih.
Nagrado Trgovine Eva iz Zagorja - pasje brikete si je prislužil Franci Karlin. Čisto natiho je povedal, da jih bo njegov pes vesel.
Ansambel SLOVENSKI ODMEV nadobudnih mladenk: Janje in Joži enostavno ni presenetil s skladbo, ki je ne bi znale zapeti: Kol'kor kapljic tol'ko let, Pa jaz pa ti pa Židana marela, Trzinka,... da ne bi čakali, sta kar obe prejeli nagrado. Kopalno sol Cvetličarne Lenarčič iz Zagorja - čeprav se bosta letos "nasolili” tudi na morju.
Pa se pomudimo pri prvih treh, pardon, prvih dveh naj-poštarjih, ki sta prišla na prireditev. Čestitke je izrekal direktor Zasavca, Peter Ravnikar, pridružila pa se mu je tudi leta '97 v Zasavčevi akciji izbrana za naj-prodajalko, Marinka Rajner. Drugo mesto za NAJ-POŠTARJA ZASAVJA '99 je zasedel Ivo Kolar iz Pošte Zagorje. "Tudi za hlačnico me je že držal pes,” je povedal.
Tudi prvemu vso pozornost - Ivan Vodenik iz Pošte Podkum. "Če si odkrit, je najboljše," je dejal simpatični poštar.
t *5T)Dri»aifi
Naj-poštarii so s svojimi najdražjimi zaplesali otvoritveni ples.
Za dobro glasbo in razpoloženje je poskrbel ansambel SLOVENSKI ODMEV iz Radeč. Seveda so radeškemu naj-poštarju Lojzetu Plevelu namenili popevčico več. Saj, z izbranko sta se kar dobro sukala.
Sponzorji nagrad za nagrajene poštarje so: Zlatar Aleš Mravlje Zagorje; ABC Tehnohit d.o.o. Trbovlje; Caffe Tropic Žalec d.o.o.; Vitasan d.o.o. Izlake; Cvetličarna Gizela Poje s.p. Trbovlje in Zasavc d.o.o. Zagorje.
Sponzorji družabne igre: ELKOPLAST d.o.o. Trbovlje; Cvetličarna Lenarčič Zagorje; Trgovina EVA Zagorje; Gostišče Kum Zagorje; Cvetličarna Ciklama Litija.
Pokrovitelja prireditve: Pošta Slovenije in Občina Zagorje ob Savi.
Žreb je podelil nagrade naslednjim glasovalcem:
L nagrada (praktično darilo, EKORIST d.o.o. Trbovlje): Branka Rozman, Čemšenik 3a, 1413 Čemšenik, 2. 3. in 4. nagrada (zgoščenka pih. orkestra " SVEA Lesna industrija d.d., Zagorje): Branka Matko, Gabersko 63, Trbovlje; Patrik Polc, Rove 12, Zagorje; Rezi Guzej, Keršičeva 23a, Trbovlje; S. nagrada (praktično darilo, RUDIS d.d. Trbovlje): Alojz Hojžar, C. zmage 45, Zagorje; 6. in 7. nagrada (nahrbtnik, AVTOHIŠA MALGAJ - RENAULT d.o.o., Trbovlje): Mojca Funkelj, Log 7, Hrastnik; Patrik Polc, Rove 12, Zagorje; 8. nagrada (vstopnice za bazen in savno, KRC HRASTNIK): Tadej Zakonšek, Kotredež 24a, Zagorje; 9. nagrada (majolke, ETI d.d. Izlake): Anamarija Ceferin, Trg revolucije 24, Trbovlje;. 10. nagrada (praktična nagrada, GRAFEX d.o.o. Izlake); Majda Kralj Keršičeva 24, Trbovlje; 11.
PRIJAZEN FANT, TALE POŠTAR
Ivan Vodenik iz Podkuma, ki so ga bralci Zasavca izbrali za naj poštarja Zasavja, je pošto začel raznašati že s petnajstimi leti. Poštarski poklic tako opravlja že deset let. Pravi, da je začeti težko, da potrebuješ dosti časa, da si vse zapomniš. Da se navadiš, potrebuješ vsaj štirinajst dni.
Mlad in zagnan - Ivan Vodenik.	Vsak dan s svojim
avtom, ki je preurejen
v malo pisarno, prevozi dobrih 90 kilometrov dnevno, da dostavi pošto 240
AKCIJA ZA NAJ-POSTARJA ZASAVJA »99
Šest mesecev ste, spoštovane bralke in bralci Zasavca, izbirali NAJ-POŠTARJA ZASAVJA '99. Nekatere ste predlagali, druge prezrli, za ene ste se takoj odločili, drugim ste to pozornost namenili šele proti izteku akcije. Na Zasavčevi lojtrci najboljših pa so zbrani rezultati glede na število glasovnic do sobote, 8. maja do 12. ure. Komisijo za preštevanje kupončkov so sestavljali: Justi Ljubič, Mimi Lužovec in Peter Ravnikar. Če ste ob poštarski akciji napisali kakšno pismo ali razglednico več, na to nikar ne pozabite še čez poletje, kjerkoli se že boste sončili, plavali in zabavali.
1.	Ivan Vodenik, pošta Podkum, 370
2.	Ivo Kolar, pošta Zagorje, 215
3.	Marko Fele, pošta Zagorje, 162
4.	Denis Pavlič, pošta Hrastnik, 102
5.	Sandi Kuder, pošta Kisovec, 69
6.	Matej Golčnik, pošta Čemšenik, 59
7.	Franci Ceferin, pošta Trbovlje, 58
8.	Alojz Vodenik, pošta Dobovec, 57
9.	Miran Gorišek, pošta Izlake, 52
10.	Johan Mates, pošta Zagorje, 40
11.	Primož Vastič, pošta Trbovlje, 35
12.	Miro Vrtačnik, pošta Kotredež, 30
13.	Franci Karlin, pošta Sava, 28
14.	Jože Rozina, pošta Trbovlje, 26
15.	Miha Trošt, pošta Trbovlje, 21
16.	Robert Slabina, pošta Trbovlje, 17
17.	Dani Amon, pošta Šetlambert, 14
18.	Slavko Kuder, pošta Trbovlje, 12
19.	Lojze Plevel, pošta Radeče, 11
20.	Peter Šikovec, pošta Hrastnik, 9
21.	Marko Goršek, pošta Trbovlje, 7 Zijad Parič, pošta Trbovlje, 7
23.	Marko Mates, pošta Zagorje, 5
24.	Darko Pograjc, pošta Zagorje, 4 Franci Vrtačnik, pošta Zagorje, 4 Boštjan Jahn, pošta Radeče, 4 Milan Slonecki, pošta Radeče, 4
28. Rado Novak, pošta Radeče, 1
nagrada (majici trgovine NAJ iz Kisovca); Luka Zupan, Kosovelova 8, Zagorje; 12. nagrada (kinovstopnice, KC DD Zagorje): Marija Starina, Župa 8, Dobovec; 13. 14. in 15. nagrada (praktična darila, LISCA p.e. Zagorje): Alojz Kukec, C. zmage 26, Zagorje; Slavi Daradan, Trg svobode 1 la, Trbovlje, Tjaša Polc, C. zmage 22, Zagorje; 16. nagrada (pizzi, CASA-MIA Trbovlje): Andrej Škrinjar, Selo 76, Zagorje; 17. nagrada (otroška igrača; Vilka Grahek s.p. MIK Trbovlje): Marija Brlogar, C. zmage 19, Zagorje; 18. nagrada (letna kopalna karta, Medijske Toplice d.o.o. Izlake): Irena Pintar, Sallaumines 10, Trbovlje.
gospodinjstvom na Podkumu. Včasih je to počel z motorjem. Je edini poštar v Zasavju, ki ima premično pošto in zanj je to velika odgovornost.
Za vse je sam: raznaša pošto, prodaja, sprejema položnice, pri njem ljudje dvigujejo denar. Upa, da bo premična pošta pri prebivalcih Podkuma dobro sprejeta.
Pred enim mesecem se je poročil in zakonski stan mu je prav všeč. Z ženo kmalu pričakujeta otroka, vendar imena zanj še ni hotel izdati. Ivan, ki je po horoskopu škorpijon, z ženo prav rad zapleše, gre v kino, najrajši ima komedije, in v hribe. Doma imajo manjšo kmetijo, tako da ima dela vedno dovolj.
Zase pravi, da ni ravno zgovoren, njegova najljubša tema pogovora pa je nogomet. Igra v drugi zasavski ligi malega nogometa za ekipo "trgovina Čop Podkum". Hodi na tekme nogometnega kluba Zagorje, navija pa za italijanski klub Milan in italijansko reprezentanco.
Njegov tast, Marjan Mumelj, s katerim sta včasih skupaj igrala nogomet, rad pride na obisk, Ivana ceni in zanj pravi, da je ustrežljiv in prijazen fant.
Urša Kmetec
UREDILI CESTO BRIŠE - SUHI POTOK
Novo je posodobljena tudi krajevna cesta Briše - Suhi potok. Gre za odsek, ki so ga morali asfaltirati na zahtevo krajanov na skupnih sestanikih s predstavniki občine in IGM. Dela so izvajali delavci IGM Zagorje in SCT Ljubljana. Nov asfalt na dolžini 650 metrov so položili celo pred določenim rokom.
MONIKA REDENŠEK PRIPRAVILA KONCERT
S tremi skladbami je violinistka Monika Redenšek, ki jo je pri klavirju spremljala Bojana Karuza iz Ljubljane, obeležila koncertni večer v Glasbeni šoli Trbovlje v petek, 14. maja. Romantične skladbe skladateljev: Sibeliusa, Paganinija in Sarasateja so temperamentni violinistki, ki pri izvedbi daje veliko poudarka izraznosti in čistosti fraz, kar spolzele izpod prstov. Kajti strune so prepričljivo nihale v igranju skladb, ki jim ponovno slišanje ne odvzame prijetnih napevov. In trud, vložen v pripravo koncerta - za katerega je Trboveljčanka Monika Redenšek povedala, da obsega del njene diplomske naloge na Akademiji za glasbo v Ljubljani - se gotovo obrestuje, čeravno je glede nastopanja pripomnila, da jo
dosti bolj zanima pedagoško delo. V skoraj enournem programu je bilo mogoče prisluhniti melodiji violine, ki prijetno odzvanja v duetu s klavirjem in s Paganinijevim Allegrettom še interpretaciji zgolj z violino. In še eden izmed koncertov v sklopu 60-letnice delovanja Glasbene šole Trbovlje.
RR.
ATRAKTIVNA
PRIREDITEV
Če bo v soboto lepo vreme, potem bo letošnji 22. maj že tretjič zapovrstjo zapisan kot dan, ko so potekale prireditve v organizaciji Sokolskega društva Zagorje, ki v sodelovanju s Športno unijo Slovenije prireja 100% COOL zabavo - Veter v laseh, s športom proti drogi. Če pa bo deževno, bo prireditev, ki bo potekala na igrišču Polje v Zagorju, za teden dni prestavljena. Kot sta na tiskovni konferenci povedala Franci Razpet in Matjaž Manfredo, s tovrstno prireditvijo, v katero je vključenih že 57 mest v Sloveniji, skušajo opozarjati na nevarnost drog in mlade zainteresirati za vesel, sproščen, prijazen način življenja, saj je žoga boljša kot droga. Zato se bodo v soboto, 22. maja na igrišču Polje v Zagorje od 9.30 ure dalje odvijale razne dejavnosti od košarke, badmintona, rolanja, two-balla, risanja po asfaltu za najmlajše, predstavile se bodo nekatere glasbene skupine, skratka, poskrbljeno
bo za čim boljše in čim lepše sodelovanje. Ker bi radi zaobjeli čim širši krog ljudi, vabijo vse, ki jih zanima športno-aktiven in zdrav način življenja, da se jim pridružijo bodisi kot udeleženci bodisi kot gledalci.
Tekst in foto: ER.
Skavtski ples uspel
V soboto 15. maja je bil v gasilskem domu v Šentlambertu majski skavtski ples v organizaciji zagorskih skavtov. Poleg zagorskih so se ga udeležili še nekateri skavti iz Radeč, Izlak in Slovenskih Konjic ter udeleženci duhovnega vikenda v bližnjem domu duhovnih vaj. Ples so popestrile razne vmesne točke, bil pa je zaznamovan tudi s praznovanjem rojstnega dneva ene od skavtinj. Kot zanimivost naj povemo, da je prireditev minila brez alkohola in cigaret, a so bili udeleženci kljub temu zadovoljni. Tina Zupan, ena od organizatork, je izrazila prepričanje, da bo ples postal tradicionalen in da se ga bo naslednje leto udeležilo še več skavtov, čeprav je bil tudi letošnji odziv razveseljiv. V imenu organizacijske ekipe pa se zahvaljuje PGD Šentlambert, ki jim je prijazno odstopilo dvorano. V Zagorju namreč niso našli primernega prostora za izvedbo prireditve. Omejitev je bila ali velikost ali cena.
Boštjan Grošelj
ASFALT NA SPODNJI MAJMOLJ
V hribe nad Litijo, z izjemo domačinov in nabiralcev gozdnih plodov, zahaja bolj malo ljudi. A se v teh hribih nahaja dosti zaselkov in vasi. Ena izmed njih je Spodnji Mamolj. Vas z desetimi hišami, šestinštiridesetimi prebivalci deluje umirjeno. Odrasli se sleherni dan podajo v dolino v službo, otroci gredo tja po znanje. Nekaj let je že, odkar je občina Litija s pomočjo vseh vasi ob cesti, uspela asfaltirati cesto od Gradiških Laz do pričetka vasi Spodnji Mamolj.
Prebivalci Spodnjega Mamolja so takrat želeli nadaljevati asfaltiranje ceste še skozi vas, a je bil zanje že strošek asfaltiranja do vasi prevelik. Takrat jim je ostala le želja, da bodo zastavljeni cilj dokončali v prihodnosti.
Leta 1997 so ponovno sestavili
odbor, katerega naloga je bila asfaltiranje ceste skozi vas. Tako so pričeli z načrtnim zbiranjem denarja, organizirali delovne akcije za utrjevanje terena. Z lastnim delom so ljudje, ki imajo razmeroma nizke prihodke, znatno znižali stroške asfaltiranja. A kot je znano - denarja ni nikoli dovolj.
Na pomoč jim je priskočila občina Litija, ki je projekt asfaltiranja ceste skozi vas vključila med svoje projekte.
Na Spodnjem Mamolju je danes asfaltna cesta skozi vso vas. Cesto so slavnostno otvorili na predvečer praznika dela, 30. aprila 1999. Slavnostni gostje: župan občine Litija Mirko Kaplja, Anton Kovič, Bokal Gvido, Tine Kos, so s svojo prisotnostjo na otvoritvi vaščanom pokazali, da so le ti na dobri poti. Cesto je otvoril župan. Spodbudne in pohvalne besede, ki jih je v
nagovoru podal župan so vaščanom veliko pomenile.
Kljub vsemu vaščani sedaj ne nameravajo počivati. Kot je povedal član delavnega odbora Anton Benko, imajo že začrtan nov cilj. Prav kmalu naj bi se odbor sestal na prvem sestanku za napeljavo novega vodovodnega sistema, ki bo
poleg modernizacije ustrezal tudi zahtevam požarno varnostnih predpisov. Upajo, da jih bo tudi tokrat lahko delno podprla občina Litija.
Da bi jim po novih ceveh čimprej pritekla voda!
RR
foto:JR
Nasipi 45 1420 Trbovlje Tel.: 0601/29-018, 21-682 Fax: 0601/29-018
VAROVANJE PREMOŽENJA
^skrene čestitke in prijetno praznovanje ob občinskem prazniku želimo
vsem prebivalcem Trbovelj.
-J^VnlL 1	.^ X .^
TEBOVLJE
ZA NAKUP APARATURE ZA PREGLED PREBAVIL - ENDOSKOPA
Za nov endoskop je bilo od 30.4.1999 do 5.5.1999 zbrano 13.000,00 SIT, ki sta jih darovali Frida Kukenberg izTrboelj in Nada Kuhar iz Trbovelj. Skupaj je zbranih 5.557.587,00 SIT. Sredstva lahko nakažete na poseben žiro račun pri Agenciji za plačilni promet 52700-763-27840 s pripisom "videoskop".
SGP
ZASAVJE
TRBOVLJE
(jam c£.±iLtamo in ždimo
J~------- ^
J. (J JJ f-
J.
U

SE SPOZNATE? DA,DA, NA SLIKI STE!
Hitro si kupite Zasavca in na uredništvo z njim, kjer vam bomo dali potrdilo za slasten divjačinski golaž pri Stanetu Hriberšku, oskrbniku koče na Mareli.	_

l 9 -
•Ur
POD KOŽO SMO VSI.	_	~ ^	*
JOŽE SMRKOLJ: DIREKTOR, KI JE POVEDAL, KAKSIO PLAČO IMA.
V zadnjem Zasavcu smo pod kožo pokukali sindikalistki Evelin Vesenjak, torej je prav, da smo podobno, v naslednji številki, storili še pri generalnemu direktorju izlaškega ETl-ja, ki je (tako je običajno) na drugi strani. Glede na to, da že kar pet let vodi, to za slovenske razmere nadvse uspešno in tudi veliko podjetje, in da po besedah zaposlenih zna prisluhniti tako sindikatu, kot posameznim delavcem, da ni bilo odpuščanj, se poraja vprašanje, ali je Jože Smrkolj res na »drugi strani«. Pa še nekaj je, kar ne smemo pozabiti zapisati, da ljudje, ki imajo radi živali, imajo radi tudi ljudi. Jože Smrkolj ima dokazano rad živali, predvsem čebele.
1.	Kcr je za nami delavski
praznik, naj bo prvo vprašanje nekoliko delavsko. Ali je res, kot pravi	prejšnja	gostja
(sindikalistka) naše rubrike, da direktorji ljubijo delavce dokler so pridni in tiho?
Vsak pravi direktor mora spoštovati (so)delavce. Vprašanje pridnosti je danes odveč, saj za lenuhe in nergače v podjetjih ni prostora.
2.	Glede na to, da imate izkušnje s pikanjem, kdo bolj piči, čebele ali ljudje?
Pika se med seboj močno razlikujeta. Čebelji je storjen dobronamerno v zaščito interesov čebelje družine in je povrhu še zdravilen ter se tudi ve koliko in kako dolgo boli. Človeški piki so največkrat premišljeni in vedno z negativnim predznakom, so bistveno bolj boleči, bolečina pa največkrat ostaja trajna. Občudujem politike, ki so imuni na tovrstne pike.
3.	V kolikor bi bili delavci tako pridni, organizirani, skrbni kot so čebele (ponekod sicer že so), kaj pravite, bi direktorji imeli še večje plače?
Že prej sem odgovoril, da delavci morajo biti pridni, vendar pa je vprašanje, do kolikšne mere posamezna podjetja in ustanove dosegajo nivo organiziranosti in vodenja čebelje družine. Čebele namreč ne tolerirajo slabega vodenja, saj same brez zunanjega posredovanja nemudoma zamenjajo svojega vodjo (matico), ki ga sicer neizmerno negujejo. V tem primeru bi bile tudi plače vseh višje in tudi višji kapitalski donosi.
4.	Če ne bi bili direktor v ETI-ju, v katerem slovenskem podjetju bi to želeli postati? Mimogrede, vas snubijo?
Sploh ne razmišljam o tem in me
ZASAVSKI DIABETIKI V ROGAŠKI SLATINI
Skupina diabetikov Zasavske regije, se je tudi letos odpravila na enotedensko okrevanje - tokrat v zdravilišče Rogaška Slatina - v spremstvu medicinske sestre Rajke Bajda. Kar polovico manjša je bila skupina, kot lansko leto v zdravilišču Strunjan, vendar zdravstveno-vzgojni program zato v nič manjšem obsegu.
Poleg sprotnih nasvetov medicinske sestre, smo poslušali predavanje zdraviliškega zdravnika o sladkorni bolezni in zdraviliške medicinske sestre o zdravi prehrani, zeliščar iz Ljubljane nam je povedal nekaj koristnih nasvetov o zeliščih, ki smo jih lahko tudi kupili, prav tako kreme iz kolekcije za nego nog. Predstavili so nam tudi knjigo "Knjiga za diabetike , ki nazorno prikazuje jedilnike vseh vrst. Seznanjeni pa smo bili tudi z novostmi na področju pripomočkov za diabetike.
Vsako jutro smo merili krvni sladkor in krvni pritisk, pili mineralno vodo in telovadili, hodili smo na sprehode, pa tudi na kopanje v nove Terme. Obiskali smo lahko vse prireditve, ki jih je zdravilišče pripravilo za svoje
tudi nikamor ne snubijo.
5.Za uspešno vodenje tako velikega podjetja kot je ETI je naj pomembnejša-e: -direktorjeva žena, -direktorjeva tajnica,
-drugo.
Drugo.
6.Ste toliko pogumni, da vstavite v spodnjo enačbo namesto ? (neznanke) številko?
Najnižja plača v ETI-ju X ? (neznanka) = najvišja plača v ETI-
ju
V ETI-ju se plače izplačujejo skladno s kolektivno pogodbo in najnižja brutto plača je bila marca 71.823 SIT. Za najvišjo plačo predpostavljam, da mislite mojo pogodbo, katera je usklajena z dogovorom o managerskih plačah in moja plača je bila marca 1.124.730 SIT.
7.V Eti-ju niste odpuščali
delavcev, kot v mnogih drugih zasavskih podjetjih . Je to vaš največji uspeh?
To je pomemben ETI-jev dosežek, h kateremu so pripomogli uspehi na drugih področjih.
8.	Prosim vas za en pregovor, ki bi bil lahko direktorski...
Sem človek kakor vsi ljudje, z vsemi človeškimi napakami in slabostmi. (Latinski pregovor)
9.	Pa še za čebelarskega vas prosim...
Kar so pri čebelah piki, to so pri ljudeh-jeziki, ali Na med se lovijo mušice, na sladke besede - norice.
10.	Za slovenske privržence nogometa je značilno, da bi bili (po njihovem) vsi boljši trenerji kot tisti, ki so za to usposobljeni. Tudi direktorji bi vsi bili boljši, kajne?
Da!
Igor Goste
goste.
Tako bogat zdravstveno-vzgojni in kulturni program je bilo res škoda zamuditi. Vsem, ki se ga niso udeležili je resnično lahko žal. Tisti pa, ki smo se ga udeležili smo si bili enotni, da smo se imeli super. Zdravilišče je lepo, čeprav je bilo nekaterim lepše lansko leto na morju v bungalovih zdravilišča Strunjan.
Zahvaljujemo se organizatorju z željo, da se prihodnje leto spet srečamo.
Rajka Bajda
PRODAJNO SERVISNI CENTRI ZALOKAR
GSM, dodatna oprema, televizorji, videorekorderji, kamere, glasbeni stolpi, radiokasetoroni, walkmani, avtoakustika, mali gospodinjski aparati, vse vrste kaset in baterijskih vložkov za vse vrste aparatov,
Vaš pooblaščeni zastopnik za DEBITEL,
ZALOKAR TRBOVLJE, C, Oktobrske rev 15a, tel.: 30-600 ZALOKAR HRASTNIK, Naselje Aleša Kaple12, tel.: 46-333 ZALOKAR LITIJA, Valvazorjev trg 3, tel.: 061/884-614
ZVOK IN SLIKA KOT SE SIKA, ZALOKAR PA PIKA
IH fMagicmoi
:
MAHTIN ronrc
iluzionist - čarodej Globušak 17 Trbovlje
tel.: 0601/35-452
Čarodej tudi na domu!
Zaključene družbe, poroke, rojstni dnevi...
Pokličite po telefonu 0601-35-452.
PNEUMATIC TRADE Jurij Plevčak s.p.
Trg revolucije 8b, Trbovlje, G S IVI 041 704 663
na zalogi 2000 kom. letnih gum različnih proizvajalcev za osebna vozila Vokohama, Sava, Goodyear, Hankook,
Nokia, Semperit. Na zalogi tudi alumnijasta platišča vseh dimenzij. Ugodne cene, plačilo tudi na tri čeke.
Odprto: 8-12h, 13-17h, sobota 7-13h.
________V primeru lepega vremena peremo tudi ob nedeljah od 8-12h._
ZOO market KANI
Ulica 1. junija 7 1420 Trbovlje delo. čas: 8.00-12.00 16.00-19.00 sobota: 8.00-12.00
POPOLNA PONUDBA ZA VSE MALE ŽIVALI. ROYAL, CANNIN, MILLS, SERRA....
Rudarska cesta 8 1412 Kisovec del. čas:
9h-12h in 16h-19h sob.: 9h-12h tel, 0601 71 675

1. naslov za zlate zadeve
ZLATO.
URE.
TEKSTIL.
ZLATO PRAVILO, ZLATO DARILO.
IZPOSOJEVALNICA POROČNIH ŽENSKIH OBLEK
NEVESTA
Hermina Tratnik
1411 Izlake, Mlinše 35c; tel.,fax:0601/75-143
NOVO!! Obleke za obhajila NOVO!!
odpiralni čas ob delavnikih: 9.00 do 12.00 in 16.00 do 19.00

TURISTIČNA AGENCIJA INTEGRAL
Avtobusni promet in turizem Zagorje d.o.o., Cesta zmage 4
1410 Zagorje, telefon: 0601 55 100,64 443, 64 420, fax:68 010 E-mail: integral.zagorjefe'siol.net Internet: http://www.integral-zagorje.si
atam®
ZASTOPAMO: KOMPAS, GLOBTUR, ATLAS, BURIM,
DOBER DAN, POTEPUH, VIA SLOVENIKA, TEN TOURS, ODISEJ...
PESTRA PONUDBA POČITNIC V ZADNJEM TRENUTKU GALA KONCERT V MODENI 1.6.1999
LUCIANO PAVAROTTI s prijatelji
Michael Jackson, Mariah Carey, Lionel Ritchie, Zucchero, Gloda Estefan, Joe Cocker,...
Vstopnice za koncerte: METALLICA, R.E.M.
prevoz na predstavo 31.5.1999
POSEBNA PONUDBA LETALSKIH VOZOVNIC
ILmjdkm sS2 o [puMtsffib&m
p Gardaland vsako soboto • Pliberk 18.6.1999
odpiralni čas: od 6.00 do x6.oo ure sobota od 8.00 do 12.00 ure
TvaoaANi^ ivaoajLNi^r ivaoaxNi^rr
ivuoajLNi^
Trgovsko podjetje
otrošnja
^eč' kol/ saino' t/u^ooina/...
d.d.

v Potrošnjinih prodajalnah
Pralni stroj Gorenje, WA 1131 S Hladilnik Gorenje, R 192 Kovinski rezalni stroj MAS 9100 Bosch Glasbeni stolp Silva Schnider Kosilnica Murray Olje Zvezda 1/1
Detergent Persil Green power, 5.4 kg Pašteta Argeta, kokošja, 100 g
74.860.00	sit
33.790.00	sit
22.411.00	sit
25.700.00	sit
25.990.00	sit 199,00 sit
1.299,00 sit 99,00 sit
in še veliko drugih živilskih in tehničnih artiklov.
Pridite in se sami prepričajte od 15.5.1999 do 31.5.1999
INI
SREČANJE IZLAŠKIH DRUŠTEV V SMUČIDOLU
V začetku maja so se v okrepčevalnici Dominik v Smučidolu zbrali člani Turističnega društva Izlake, Športnega društva in druga izlaška združenja, na skupnem posvetu. Alojz Kreča, predsednik TD Izlake, kjer je včlanjenih že skoraj 100 članov, se je več kot tridesetim zbranim zahvalil za dosedanje delo (čistilne akcije, izvedba kresovanja, pridobivanje novih članov,...) ter povedal, da so v okviru društva ustanovili tri sekcije: ekološko z eko patruljo (pomen patrulje je v eko osveščanju ), sekcijo za razvoj mladinskega in šolskega turizma ter debatni klub Prijatelj. Poudaril je, da so tovrstna srečanja zelo dobrodošla, zaradi izmenjave mnenj, kakor tudi zaradi povezovanja z ostalimi društvi oziroma združenji v kraju. Da bodo tudi tiste, ki se peljejo skozi Izlake opozorili, da gre za lep turistični kraj vreden ogleda, bodo na treh mestih namestili table z napisom Dobrodošli v turističnem kraju. Ob koncu se je zahvalil še okrepčevalnici Dominik za sponzoriranje tega srečanja, ter prisotne povabil, da si ogledajo razstavo slik slikarke Desanke Kreča, ki so bile, v zahvalo za sponzoriranje srečanja, nameščene v prostorih okrepčevalnice.
Predstavnik Lovske družine Izlake Smrkolj je povedal, da bodo skupaj s TD izdali zloženko Gozdni bonton, ki bo v kratkem brezplačno razdeljena vsem krajanom Izlak.
V	imenu ŠD, ki šteje že več kot 120 članov, se je za tvorno sodelovanje med društvi zahvalil tudi njen predsednik Milan Bedrač in poudaril, da brez prizadevnih ljudi ne gre. A na srečo, je teh na Izlakah dovolj.
Igor Goste
ČLANI TD ČEMŠENIK ZBOROVALI
V	turističnem društvu Čemšenik se zavedajo, da bodo privabili turiste le, če bodo kraj prijazno uredili za prebivalce. O tem ter o pohodih, ki jih organizirajo, o dejavnostih, pa o problemih so razpravljali na občnem zboru 16.maja v kmečkem turizmu Trojka na Jesenovem. Ugotavljajo, da na področju Čemšenika deluje 5 društev, in da so člani večinoma povsod. Največ je žal tistih, ki niso nikjer. Nekaj težav imajo z
Občni zbor TD Čemšenik (foto MM)
jTT	J >	r*
j . U . JJ. fr ir J . f*
odpadki, saj ugotavljajo, da jih tudi z doline vozijo v njihovo KS, sprašujejo se čemu steklovine ne pobirajo, radi bi pričeli z razvrščanjem odpadkov... Reševali bi radi tudi pot s Čemšeniške planine proti Vrhem, ki vodi čez znojilski plaz, ugotavljajo, da postaja poraščenost Čemšeniške planine problem tudi s turističnega vidika, skratka na probleme gledajo kompleksno in jih tudi skušajo reševati tako.
MM
GASILCI SE OPREMLJAJO
Poklicna gasilska enota v Trbovljah, ki ima svoje prostore in sedež v gasilskem domu na Savinjski cesti, je po dolgotrajnih prizadevanjih končno le dobila nov gasilski avto s cisterno. Avto so prevzeli konec aprila letos v Slovenski Bistrici. Namenjen pa bo ne le požarni varnosti, pač pa tudi za oskrbo višinskih predelov Trbovelj s pitno vodo v času sušnih obdobij. Nov avto kombi pa so dobili pred kratkim tudi na Dobovcu. Prostovoljna gasilska četa Dobovec bo sredi junija letos slavila svoj 70 letni jubilej in ob tej priložnosti bodo razvili nov društveni prapor, svojemu namenu bodo predali nov kombi, izdali pa bodo za to priložnost tudi publikacijo s kronološkim pregledom delovanja dobovskih gasilcev v vseh letih njihovega obstoja in delovanja. Slavje bo potekalo v okviru prireditev ob občinskem prazniku občine Trbovlje.
TL
MIS MAS M(S MAS MIS
Tina se sprašuje, če se znamo pogovarjati. Takšno vprašanje bi si lahko večkrat zastavili. In se potem opazovali oziroma poslušali. Če bi ugotovili nekaj, kar nam ni všeč, bi poskušali spremeniti. Čeprav je to težko, saj poznamo pregovor o navadah in železni srajci. Ni pa težko opustiti pobalinskih izrazov v družbi starejših, če vemo, da tja ne spadajo.
Urošev opis sestre pa preberite dvakrat, ker je izjemno prisrčen.

MOJA SESTRA
Že od majhnega sem si želel sestrico. Ko seje rodila Katja, sem bil najsrečnejši človek na svetu. Opisal jo bom zato, ker mi je pri srcu in želim, da jo spoznate tudi vi.
Moja mlajša sestrica je majhna in nagajiva, kot jaz v njenih letih. Stara je deset let in obiskuje četrti razred, njen hobi pa je rokomet. Za ta šport,
ki se meni zdi precej grob, so jo navdušile prijateljice. Čeprav je videti krhka in majhna, je precej uspešna in vztrajna v športu. Največkrat je dobre volje. To ugotovim, ko se zazrem v njene svetlomodre oči, ki se lesketajo kakor biseri. Takrat je zabavna in neustavljiva klepetulja. Njena bleda polt se spremeni v pravo rdečico. Večkrat ji ponagajam, rekoč: "Ta mala." Takrat užaljeno povesi glavo in odide v sobo. Tolažbo poišče pri svojem "dojenčku". Med igranjem tiho prepeva in si ureja svoje kratke, svetle, valovite lase. Včasih jo na skrivaj opazujem, kako se vživi v vlogo mlade, ljubeče mamice. Če me zaloti, me jezno pogleda. Takrat nastane ogenj v strehi.
Kadar smo v družbi, je prijetna in družabna. Večkrat nas s svojim "dolgim jezikom" spravi v dobro voljo in smeh.
Mami se večkrat jezi, ker se dela bolno, kadar je treba kaj narediti ali pospraviti. Očita ji, da tam kjer osel leži, dlako pusti. Ko mami odide, me milo pogleda in takoj vem, koliko je ura. Z mojo pomočjo je soba hitro pospravljena.
Kljub temu, da me večkrat prelisiči, jo imam rad. Če je treba, si pomagava v dobrem in slabem.
Ne morem si zamisliti, daje ne bi imeli, saj je v družini kot sončni žarek.
Uroš Radakovič, 7.a OŠ Tone Okrogar
MOJ DEDEK
Dedek je odraščal v revščini, vendar tudi po poroki njegovo življenje ni bilo postlano z rožicami. Veselje je iskal v ljudeh, ki so ga imeli
radi. Vedno sije našel čas za ženo, otroke, vnuke in prijatelje.
Moj pokojni ata je imel le venček las okoli glave. Na sredini je zevala pleša. Njegovi sivi, že skoraj beli lasje so gledali izpod klobuka. Sinje modre oči so spominjale na nebo ali morje. Ob jezi pa so švigale strele in bolje je bilo, da te niso zasledile. V svoji majhni postavi je stopal pokončno, da seje videlo, kdo je gospodar hiše. Bilje veseljak. Brez pipe in tobaka ni šel nikamor. Rad je srknil tudi kozarček domačega žganja. V okolici Maribora bi zaradi "jurišanja” skoraj izgubil življenje. Brez dobrih tovarišev bi ga tudi bil. Tudi on je marsikomu od partizanov rešil življenje in nekaj Nemcev in domobrancev je pospremil v večno življenje. Izdajalcev ni trpel. Po vojni je postavil temelje naše hiše, kjer seje rodilo vseh pet otrok. Šesti in sedmi sta umrla. V svoji ljubezni do družine je preprečil najmlajšemu sinu ostati v vojski in postati oficir ali še kaj višjega. Zelo rad je prišel domov in se usedel za polno mizo, ki seje kar šibila od domačega zelja, krvavic in ajdovih žgancev.
Sprehajala sva se po vasi, jaz poskočno, on pa s palico v roki. Bil je že star in betežen. Spomnim se jutra, ko sem vstala in se napotila v spodnje nadstropje. Vsi so bili v kuhinji, kar se mi je zdelo čudno. Še več. Prišla je tudi hči iz Švice in čisto vsi so jokali. Manjkale so le štiri osebe: moja starša in stara starša. Napotili so me v spalnico. Tam je ležal v črnini in bledih lic. Hotela sem ea zbuditi, a vse zaman. Ni se ganil, bil je
20. VELTRAVNA 1999
. u Tl TL 3 m
n T ?,
ALPINISTIČNE NOVICE
V	četrtek, 29.aprila se je član alpinističnega odseka Planinskega društva Trbovlje, Sebastijan Jančič s prijateljema Tomom Frobejem in Zdravkom Zajcem, mudil v Karavankah. Nameravali so splezati kakšno smer. Ob lepem in sončnem vremenu so se lotili plezanja v severni steni Begunjščice (2060 m). Vstopili so v 250 m dolgo Zahodno smer, ki so jo tudi preplezali. Smer ima naklon 50 stopinj, med plezanjem pa so naleteli na razmeroma precej južen sneg, ki pa plezalcev ni dosti oviral. Z vrha gore so se vračali vsi trije po Osrednji grapi, ki ima naklon 45 stopinj, do izhodiščne točke.
V	soboto, 8.maja pa se je Sebastijan Jančič znova mudil na območju Vršiča. Tokrat seje lotil plezanja v Visokem Robičju (1930 m). V lepem dopoldanskem vremenu je vstopil v 300 m dolgo Skrito grapo. V spodnjem delu smeri je kazalo, da bo delo hitro opravil, vendar so nastopile težave. V srednjem delu - izstopnem delu smeri, je bila skala kopna s skalnimi skoki. Strmina v zasneženem delu je bila 55/40-45 stopinj. Kopni del smeri pa ima III. težavnostno stopnjo. Kljub temu je smer uspešno preplezal. Nekaj težav pa je imel pri sestopu, saj je gorski svet okoli Vršiča zagrnila zelo gosta megla. Kljub temu je Sebastijan varno sestopil in se zdrav vrnil domov.
IL
MED PRAZNIKI V ARCU
Med prvomajskimi prazniki je Vili Guček, član Alpinističnega odseka Trbovlje plezal v plezališčih in stenah ob mestu Arco ob Gardskem jezeru. Na pogled je preplezal več smeri z oceno 8 (7a), s soplezalcem Bojanom Leskoškom pa sta preplezala tudi 200 mertov visoko steno Colodri nad mestom po smeri Tyskievic z oceno 7+ (6b+).
VG.
Zagorsko društvo invalidov je članom ob svojem občnem zboru 7. maja pripravilo prijeten večer z bogatim kulturnim programom. (MM)
Turistično društvo Šentgotard je 9.maja pripravilo Gotardov sejem (PRAV)
Taborniški rod Polde Eberl-Jamski je ob praznovanju 15 letnice delovanja prikazal kako poteka taborniški dan z vsemi zaposlitvami. (MM)
MIŠ MAŠ MIŠ MAŠ MIŠ MAŠ MIŠ MAŠ MIŠ MAŠ MIŠ MAŠ
hladen. Pri svojih rosnih letih nisem vedela, kaj je smrt. Stali smo pred hišo in vsi so jokali razen mene. Prišel je črn avto, ki gaje odpeljal. Takrat sem začela jokati jaz. Na pogreb pa nisem šla.
Pred letom dni pa se mi je odprla rana, ki seje komaj zacelila. Na pogrebu njegove sestre, ki so jo položili v isti grob, sem zagledala žaro. Pred očmi se mi je prikazala dedkova podoba, ki se mi je nasmejala in dejala: "Zdaj ne bom več sam."
Urša Trampuš, 7.b OŠ Tone Okrogar
RADA SE POGOVARJAM
Pri nas doma je pogovarjanje kar vsak dan na sporedu. Vedno poslušamo drug drugega. In vsak lahko vedno pove svoje mnenje in ravno zaradi različnih mnenj se včasih spremo. Midva z bratom se največkrat skregava kar med sabo, saj hoče imeti vsak od naju prvo in glavno besedo. Pri najinih glasnih prepirih naju starša dokaj uspešno mirita. V šoli moramo ves čas poslušati učitelje. To nam še kar dobro uspeva, večkrat pa tudi klepetamo kot vsak drug razred. Šesto uro imamo vedno že vsega dovolj, zato smo takrat vedno najbolj živi in pripravljeni na klepet.
Najraje se pogovarjamo s svojimi prijatelji. Govorimo o glasbi, kakšnem dobrem filmu, zabavi in o vseh stvareh, kijih ima mladina rada.
Napogosteje in najraje se pogovarjam s svojo najboljšo prijateljico Špelo, po telefonu, med poukom ali po pouku. Vedno si zaupava vse skrivnosti in analizirava vse fante od a do ž.
Nika, 8.b OŠ Ivana Cankarja
SE ZNAMO POGOVARJATI
Kadar sem zelo raztresena in ne poslušam, kaj mi kdo govori, samo kimam z glavo in govorim: "Ja, ja, saj bom." Ko pa me potem sestra vpraša, zakaj nisem pospravila mize, jo samo začudeno gledam in si mislim: "Spet me hoče nekaj nahecati.” Ponavadi pa se vse skupaj konča s prepirom, v katerem posreduje mami in naju zvleče narazen. Čez čas se spomnim, da sem takrat surfala po internetu in nisem nikogar poslušala. Krivec sem bila jaz. To mi je prešlo že v navado. Včasih je prav koristno, npr.: Če se mami krega na mene, samo kimam in se ne ubadam preveč s tem, kaj bi mi rada povedala, pa tudi slabe volje ne postanem. Moja težava je tudi v tem, da včasih ne govorim ljudem, ki so okrog mene, primerno. Ko gremo na obisk h kakšnim starejšim sorodnikom so fraze: "Je butast, smotan, zabit...," že skoraj prpovedane. Bolj je v programu: "Hvala, Prosim, Seveda, Dober dan. Prosim...," pa seveda nasmejan obraz. Kadar zinem kakšno grdo besedo, me mami samo prestreli z očmi in se naprej pogovarja.
Včasih pride pri nas doma tudi do prepirov. Največkrat zaradi moje trme. Kadar bi bila jaz rada dlje zunaj, pa mami ne pustijo najprej samo lepo prepričujem. Če pa ne popusti, začnem tarnati. To pa se največkrat konča s prepirom in na koncu seji kaj zadrem nazaj in stečem v sobo.
Sama vedno ne polušam preveč dobro. Kadar mi Živa hoče kaj povedati, v istem trenutku pa tudi jaz njej, obe naenkrat govoriva samo, da bi povedali prvi. Tako nobena ne ve, kaj je druga
povedala, zato ponovi najprej ena, potem pa druga. Bistvena razlika je samo v tem, da se poslušava, kar pa je poleg pogovarjanja zelo pomembno.
Pri sebi bom poskusila popraviti napake, ki jih imam. Zavedam pa se, daje za to potrebno kar nekaj samodiscipline in časa, predvsem pa volje. Vendar se potem tudi sam boljše počutiš, če lahko s pozornim poslušanjem in dobrim govorjenjem pomagaš komu drugemu ali pa sebi.
Tina, 8.b OŠ Ivan Cankar
MAVRIČNA RIBICA V TEDNU RK
Na povabilo RK, so v tednu RK, hrastniške vzgojiteljice igrale zasavskim otrokom iz vrtca in 1.razreda lutkovno predstavo Mavrična ribica. Tako so navdušile otroke v Trbovljah, Zagorju in Litiji. Za litijske otroke so imele celo štiri predstave po petsto otrok.
Fanti Moljk
Tudi pogovor med delom je prijeten, pravijo v hrastniškem vrtcu
20. VELTRAVNA 1999
čirn.rjr.r? J.:r.j7.£Jr.£
ZiVj^
En lep smrkastičen, majski in neskončno spomladanski pozdrav vsem skupaj. Kljub pomladanski utrujenosti še obstajamo ljudje, ki si le- te ne smemo privoščiti. Pa saj ni tako hudo. kakorkoli že, maturantje so se rešili prvega testa, ki je bil tokrat esej, drugi pa jih čaka (že) v juniju in vsekakor bomo zanje držali pesti. Poleglega bomo še zase stisnili zobe in upali, da se nam ocene spreobrnejo na čim lepše.
Koliko nas resnično razganja od spomladanske utrujenosti, ne vem. Ko se zazrem v ljudi, opazim neko utrujenost, ki je vseeno polna pozitivne energije. Morda je to zaradi prihajajočega poletja in počitnic. No, na te stvari se spozna Sisley (again and again), ki se je pridno potikala po svetu (beri - šolah) in našla par zanimivih informacij. Morda ste celo ena izmed zvezd, ki krasijo ta časopis, dragi moji. Kaj še čakate, pomlad je tu! No, ljubčki moji, naužijte se pomladnih cvetk in cvetkov, pa nas ne pozabite. Pa srečno!
Vašo Alma
PL&ATNl klLUE?
V
PARi_AM^TU
Že zadnjič sem vam poročala o najboljših uspehih našega debatnega kluba, ki deluje na gimnaziji Trbovlje in ga svet pozna po neskončno dobrih predstavnikih, še boljšemu mentorju prof. Jakobu Štrovsu in vse stransko odmevnemu imenu LOGOS. No, tudi tokrat gre reči besedo o njih, ker je za njim spet nova dogodivščina - debata. V soboto, 8. in v nedeljo, 9. maja so se pomerili na mednarodnem dvodnevnem turnirju v Ljutomeru, kjer je bila tema THE SAME SEX PART-NERS SHOULD BE ALLOVVED TO ADOPT CHILDREN -Istospolnim partnerjem bi morali dovoliti posvojitev otrok. Naši so se odrezali dobro, saj so zasedli 3. mesto v Sloveniji - zasluge gredo 1. trboveljski skupini, ki so jo zastopale Špela Ajdišek, Barbi Tori in Nataša Zmrzljak, ter 4. mesto na mednarodni debati. Vendar s tem še niso zaključili, saj so se takoj v sredo že odpravili v naš parlament,
kamor.or so bili povabljeni vsi klubi, ki so bili na mednarodnem turnirju tisti teden pred počitnicami (področje Slovenije), navzoči so bili tudi ministri, celoten potek pa je vodil Lojze Peterle. Dijaki bodo odgovore na zastavljena vprašanja lahko iporabili na temi, ki bo septembra in bo istoimenska. Sledil je ogled parlamenta, pogostitev in razni pogovori. LOGOS pa ima za prihodnost še kup načrtov, ki jih namerava vsekakor uresničiti.
Alma
i__ie>\. Ne. lju&i
Sašo K. (gim) je že kar nekaj časa s Tamaro Ž.(gim) in prav tako tudi Iztok D.(gim), ki ne spusti Neže P. (gim). Noč za njima ne zaostajajo ...Peter S.(eko) in Nadja M.(friz), Anja K. (eko) in David O. (univ). Maša P. (eko) in njen Jože J. (eko), Urban J.(eko), ki se na novo sprehaja z Mojco K.(eko), prav tako sta med frišnimi še Alen V. in Sabina R. (eko) ter Bojan R. in Tina P.(eko), Luka K. in Maruša T.(gim), Suzana K. (gim) še vedno z Janijem M. (SERŠ), tu sta še Marko M. (univ) in Lina D.(GIM),...
ARHIVSKI VIR: SISLEV Za konec:	NAJLEPŠI
zN^Va pize.5lNe.(:lNja iz
ZklLA&^VZ ZAl4LAPNl£EL
Z mesecem majem in bližanjem zaključka študijskega leta so se tudi letos pričele prireditve Majskih iger za študente ljubljanske univerze. Eden prvih dogodkov v njihovem sklopu je bila Študentska tržnica, ki seje dogajala 4. maja v študentskem naselju v Rožni dolini. Na njej so se podobno zagnano kot prejšnja leta predstavili tudi študenti zasavskega študentskega kluba ŠKLAB.
Naprireditvi, kjer se predstavljajo vsi študentski klubi, ki kaj dajo nase, so bili Šklabovci lahko vzor vsem drugim. Kot eni prvih so začeli postavljati stojnico, na kateri je bilo v nadaljevanju res marsikaj videti in občutiti. Njihovo vodilo pri pripravi na Študentsko tržnico je želja, da vsako leto ponudijo obiskovalcem nekaj novega. In kaj so pripravili letos? Poleg gostinske ponudbe tudi turistično. Poglejmo podrobnosti.
Pogostitev je bila v zasavskem slogu. Mnogi obiskovalci, katerih številčnost ni bila slučajna, so pokusili jetmice. Deležni so bili tudi
okusnega knapovskega sonca, o katerem so zamudniki lahko le sanjali. Tudi sodček medice se je praznil, saj je ta slasten krepčilni napitek šel za med. Prav tako je bila možna degustacija napolitank. Razlog, čemu se je ta vrsta sladkarije znašla na stojnici, je jasen. Po zasavsko tem sladkim kockam
jsgr
Na Šklabovi stojnici je lahko vsak obiskovalec našel kaj zase. K obisku so dodatno pripomogli jasni napisi in talne označbe. Foto: Matej Sešlar
pravimo 'škrince', kar je edinstveno poimenovanje v slovenskem prostoru, ki poudarja lokalno pripadnost Zasavčanov.
Da zasavski študenti ne bodo pozabili na svoje korenine, priča tudi njihova predstavitev lepot Zasavja, ki razbija mit o črnem in umazanem kotičku slovenske dežele. Poleg videoprojekcije utrinkov iz njihovih že izvedenih projektov, prospektov o dejavnosti njihovega kluba in zgoščenke s himno 'Šklabomanija' so namreč pripravili še pravo turistično promocijo. S tega vidika so lahko vzor vsem promotorjem zasavskega turizma in ogledalo tistim, ki mislijo, da Zasavje ne more uspeti s turistično usmerjenimi projekti. Turistična predstavitev zagorske, trboveljske ter hrastniške in radeške občine je bila na visoki ravni. Kdor je recimo videl prospekt /, naravnimi biseri trboveljske občine, je v prvem trenutku verjetno pomislil, da gre za predstavitev alpskega raja. Obstajajo turistično zanimivi kotički, le odkriti jih je treba. Kot kaže, se Šklabovci tega zavedajo.
Tudi napovedani dež je prišel z zamudo, kar je dodatno prispevalo k prijetnemu razpoloženju in
TRENUTEK JE NASLEDNJI TRENUTEK
PR£NWLJtNl PI2i?AT<?£J LB>
zaZin/elli
V ponedeljek, 10. maja, je bila uradna otvoritev novih, prenovljenih prostorov nekdanje Strojne tovarne Trbovlje, sedaj v lasti LB Zasavje. Za strokovni kader tehnikov v Trbovljah, seje začel val sprememb. Že do letošnje jeseni bo zgrajena nova telovadnica, poleg telovadnice bodo v teh dneh stekla dela oz. rušenje stare, in začetki gradnje nove Srednje strojne in elektro šole. Otvoritev je potekala v avli prenovljenih prostorov, katere bodo do konca letošnjega šolskega leta zasedli dijaki strojnih in elektro tehnikov, prihodnje šolsko leto pa se jim bo pridružil tudi težko priborjeni oddelek dijakov in dijakinj tehniške gimnazije, za katere so župani zasavskih občin zagotovili štipendije.
Ob tej priložnosti se profesorji in pa seveda vsi dijaki zahvaljujejo županom vseh treh občin, in pa LB Zasavje, da jim je omogočila enoizmenski pouk.
I.Z.
študentskemu vrvežu. Od Šklabove ponudbe velja omeniti še keramične skodelice, v plastičnih vrečicah shranjen 'zasausk luft’ ter obisk Valvazorja, maskote njihove stojnice. Vse s ciljem, da čim bolj poudarijo zasavske kulturnozgodovinske značilnosti in zanimivosti.
Boštjan Grošelj
Študentsko tržnico so obiskale tudi maskote študentskih klubov. Šklab in Zasavje je predstavljal Valvazot Foto: Matej Sešlar
vj 11T :l ^ a ttl r> j
20. VELTRAVNA 1999
iJE.A^TNll5l4l A^LNJI
Rock skupina iz Hrastnika, z imenom AGENTI, deluje že osem let. Od takrat do danes se je zasedba nekoliko spremenila, spremenil se je tudi pogled na svet, nekoliko tudi stil... Agenti so: Tomislav Lušič (vokal, klaviature),	Simon
Jurečič(el.bas, vokal), Joško Senčar (el. kitara), Vili Žigon (bobni).
Nastali so leta 1991, med desetdnevno vojno v Sloveniji. Vojna je bila v bistvu odločilnega pomena; zaradi nje je bil na dan koncerta odstoten bobnar. Našli so zamenjavo - Simona Jurečiča, ki danes v bendu igra bas kitaro. Takrat so imeli prvi koncert, in sicer z Orleki v Svobodi. Kasneje se je oblikovala zasedba: Matej Grahek, Tomaž Lavrinec, Tomislav Lušič in Simon Jurečič. Posneli so prvo pesem v studiu Činč z naslovom Mehanična žival. Zamenjali so bobnarja, nekaj časa je bobnal Boris Kerimov iz Trbovelj, ki zdaj igra pri skupini Hic Et Nune. Leta 1993 so organizirali festival Trbovlje rock festival, igrali so nekakšen mix hardeore punk rocka - bili so pod vplivi skupin Fugazi in Ekaterine Velike. Na tem festivalu so se prvič predstavili s skupino Not the Same. Istega leta so se prijavili na Novi Rock, a niso bili izbrani. Na dan, ko je bil v Ljubljani koncert Nirvane (27.2.1994), so posneli drugi demo z 12 pesmimi pod imenom Agent's limited.To leto so tudi nastopili na Novem Rocku, kjer so bili deležni pozitivnih kritik. Na koncertu so publiko presentljivo navdušili, kar je bil kasneje zalog za njihovo nekajmesečno prenehanje - pričakovali so vedno takšen odziv in resnicajih je strla, poleg tega pa je imel bobnar probleme z zapestji in ostali so brez prostora za vaje. Zopet začnejo z igranjem in posnamejo prve studijske posnetke v Studiu MKNŽ, v Ilirski Bistrici. Leta 1997
preselijo prostor za vaje v Ljubljano in to je tretja reinkarnacija Agentov. Plod intenzivnega pripravljanja je album Bonboni & Feferoni, ki je nastal aprila 1998 v studiu Rose v novi Gorici. Album ponuja hitro, energično glasbo (Feferoni) in pa bolj umirjeno (Bonboni). Zdaj intenzivno iščejo založbo - najdlje so pri založbi Dallas.
Zakaj Agenti? Kemična tovarna je izdelovala parfume s tem imenom, takrat seje nosilo veliko majic s tem reklamnim napisom. Fantje so to izkoristili za svojo reklamo in postali Agenti.
Besedila: so avtoekspresivna, izražajo razmišljanje o življenju v okolju, v katerem živijo. Besedila so bila v začetku temačna, na kar je vplivala vojna; sčasoma pa so se odločili za bolj pozitivno obarvana
besedila, ker se zavedajo, da vplivajo na kolektivno zavest družbe in niso več želeli dajati negativne energije. Danes razmišljajo zelo pozitivno, a še vedno ne ceneno.
Pojejo v hrvaščini. Zavedali so se, da se jim bodo prav zaradi tega mnoga vrata zaprla. Za hrvaščino so se odločili, ker sta dva člana Hrvata, dodatno inspiriral pa jih je komad Oblačan dan. Moti jih, da so npr. bendi, ki pojejo v angleškem jeziku, normalno obravnavani, tisti, ki pa pojejo v hrvaščini, pa ne...
Vendar so trmasti - pridružujejo si umetniško svobodo - če bi želeli peti v kitajščini, bi to tudi storili.
Glasba:stil postaja čedalje bolj rockerski, z raznimi blues, jazz, funky dodatki. Njihov album je zelo eklektičen - z zelo različnimi stili. Glasba je izredno dinamična, polna energije in se prilagaja besedilu, ga podčrtuje. Ogromno je improvizacije. Zanimiveje, da imajo instrumenti enakovredno vlogo. So nekakšen mix skupin Buldožer, Ekaterina Velika, Idoli, Police in Partibrejkersi. Komadov ne znajo delati preračunljivo, važno je, daje pesem všeč njim.
Je sploh še možno narediti nekaj čisto svojega, kar bi ustrezalo večini populacije?
Vse izhaja iz rock'n'rolla... Z nenavadnimi inštrumenti se da
ustvariti nekaj posebnega...
Pripravljajo videospot, ki ga režira Simon Tanšek, kije diplomiral v Pragi. Nad njihovim komadom Bogovi so bili navdušeni The Push iz Minnessote in bodo to pesem posneli in jo izvajali po koncertih v Ameriki...
Za njimi je veliko koncertov; v Ljubljani, Mariboru, Ljutomeru, murski soboti, gornji Radgoni, Trbovljah, Ilirski Bistrici, Zagrebu,... V Hrastniku pa zaenkrat še niso igrali...
Katja S.
S°PICHfl
PAOIA GEOSS IN ZASAVCA
5-PIČI4A
Tokratni nagrajenec je
FLORIM BEGAJ, Polje 24, Zagorje. Prejel bo nagrado	trgovine
EUROTRADE. Š-PIČKO POSLUŠAJTE NA FREKVENCI RADIA GEOSS, V NEDELJO, OB 14. URI.
1.	LAURE NI VEČ -MIRAN RUDAN
2.	NIKA - ROK'N BAND
3.	PORNO POLKA -
ORLEK
4.	KO JE NI - FLIRT
5.	KJE SI ZDAJ? -SOUND ATTACK
6.	NE BUDI ME -NATALIJA VER-BOTEN
7.	TEMNI ANGELI USODE - DEMOLI-TION GROUP
8.	DRAVSKI MOST -NECA FALK
9.	KOMPAS SRCA -HIŠA
10.	(predlog) ZATE ŽIVIM - AURORA
Š®PIČHfl
HAMA Gt088 IN ZA8AVSA
KUPON
Glasujem za:
Glasoval sem:
*
EUKf^RADE
AUDIO & VIDEO TRGOVINA Prešernova 37, ZAGORJE ______Tel.: 0601/61 575_
20. VELTRAVNA 1999
77 jj n Jr. g j c nr? Jr £
EMIL ULAGA ODLIKOVANEC
Tik pred iztekom lanskega leta, je predsednik Republike Slovenije Milan Kučan, podelil Častni znak svobode Republike Slovenije Emilu Ulaga, prof. defektologije.
Predsednik države gaje odlikoval za "zasluge pri razvoju defektološke stroke pri nas in za delo z osebami s posebnimi potrebami." Odlikovanje mu je bilo vročeno 20.aprila 1999, na posebni slovesnosti, v Palači predsednika države, v Ljubljani.
Na omenjeni slovesnosti so poleg Emila Ulaga, odlikovanja za "dolgoletno nesebično in zaslužno delovanje v Združenju multiple skleroze Slovenije v dobro invalidnih oseh" prejeli še Alojz Ješelnik. predsednik omenjenega
Pred domom na Izlakah (foto Dom)
združenja, Marijan Lačen, Božidar Opara, Dušan Paradajza in Pavel Smolej.
Slovesnosti sta se med drugimi povabljenci udeležili tudi Emilova prijateljica Mara Peče in direktorica Eberlovega doma, Irena Drenik.
Ob mnogih, že izrečenih čestitkah ter lepih željah k prejetemu odlikovanju, mu tudi stanovalci in zaposleni v Eberlovem domu na Izlakah, še enkrat iskreno čestitamo ter želimo še veliko prijetnih trenutkov in vsega drugega lepega s prijateljico Maro Peče in z nami tudi v bodoče.
Ponosni smo in radi vaju imamo.
Stanovalci in zaposleni v Eberlovem domu na Izlakah.
Predsednik RS Milan Kučan vročil visoka državna odlikovanja (foto J.S.)
CVETOČA KERAMIKA
V domu upokojencev Franca Salamona v Trbovljah so odprli 10.maja dve razstavi. Razstavo unikatne keramike avtorice Lučke Šičarov iz Ljubljane in razstavo akvarelov na motive cvetja avtorja Smiljana Rozmana, sicer znanega pisatelja ter pesnika. Oba sta se kot gosta Janeza Krajnca predstavila številnim navzočim oskrbovancem doma in njihovim sorodnikom ter drugim gostom. Uvodoma je vse navzoče pozdravila direktorica doma Danica Hren, nato pa je J. Krajnc predstavil navzočim oba avtorja, ki sta se otvotitve osebno tudi udeležila. K temu pa je razstavljata L. Šičareva dodala nekaj besed o svojem unikatnem delu na področju keramike. Za razvedrilni del otvoritvene razstave je poskrbel harmonikar Franc Kreže, za celoten potek otvoritve pa je poskrbela moderatorka terapevtka Marija Sajovic. Razstavljena dela sije možno ogledati do 27 .maja, vsak dan od 8 do 19 ure.
Lučka Šičarev se s svojimi izdelki iz keramike predstavlja pod naslovom Cvetje v pomladi in to kot nalašč v tem pomladanskem obdobju. Na tej razstavi je dana možnost, da si obiskovalci ogledajo sodoben način izražanja ustvarjalca v glini, ob uporabi vode in ognja. Štirideset predstavljenih izdelkov - posod, vaz, loncev, figur, krožnikov ipd. ima uporabno vrednost. Vsi izdelki so ročno oblikovani in tudi ročno poslikani. Na vsakem izdelku je iz gline upodobljen cvet, kar daje razstavljenim izdelkom še poseben pečat. Res, nekaj svojevrstnega je avtorica pokazala na tej razstavi.
IL.
ZLATA POROKA
V soboto, dne 1.5.1999 sta praznovala zlato poroko FERDINAND in ALOJZIJA DOLANC iz Hrastnika, Novi Log 5. Polna dobre volje in veselja do življenja sta pred petdesetimi leti začeto skupno življenjsko pot slovesno potrdila v krogu družine in prijateljev.
Na slovesni potrditvi njune, pred petdesetimi leti začete skupne življenjske poti, je spregovoril župan občine, Leopold Grošelj in jima zaželel še veliko zdravih, mirnih in zadovoljnih let.
IZLETI UPOKOJENCEV DVAKRAT MESEČNO
Planinska skupina PDT pri Društvu upokojencev Trbovlje je v zadnjem času izpeljala več planinskih izletov. Tako je potekal 1 .aprila izlet na Govejk do Mihelčičevega doma, dne IS.aprila so bili na Rašici, 1 .maja na Mrzlici, IS.maja v Begunjah, Kamnu, Sv.Petru, 27.maja pa bodo stopili na Šmarno goro. Povprečna udeležba na teh izletih je bila okoli 40 upokojencev. Vodil jih je Vinko Pfeifer.
IL.
SREČANJE SLOVENSKIH UPOKOJENCEV V DOLENJSKIH TOPLICAH
Občni zbor Zveze društev upokojencev Slovenije, kije potekal 7 .aprila, je sklenil, da bo letošnje srečanje slovenskih upokojencev 29.junija ob 11 uri v Dolenjskih Toplicah. Društva upokojencev se na to srečanje že pripravljajo in zbirajo prijave udeležencev, pripravljajo pa se tudi vse nastopajoče skupine kulturnikov, športnikov in drugih skupin iz raznih društev, ki bodo nastopile na tej osrednji slovenski upokojenski prireditvi.
IL
UPOKOJENCI SO ZELO DEJAVNI
Iz podatkov, ki jih je zbral ZDUS lahko povzamemo, da je dejavnost slovenskih upokojencev, ki so včlanjeni v številna društva, zelo pestra in bogata. Lansko leto je bilo v Sloveniji skupno 436 društev s skupno 233.166 člani. Članov Vzajemne samopomoči je bilo 106.079. Aktivnih športnikov je bilo 10.383. Na domovih so obiskali predstavniki društev 26.116 upokojencev - bolnih in onemoglih ter tistih z visoko starostjo. V društvih deluje 119 pevskih zborov s skupno 2.228 pevci. Društva so organizirala preteklo leto skupno 86Tednov upokojencev in 218 Dnevov upokojencev. Klubskih večerov je bilo 1.240, predavanj pa 422 s 13.554 udeleženci. Pripravili so tudi 106 raznih razstav (likovnih, ročnodelskih ipd.). ZDUS je lani podelil tudi več priznanj in pohval zaslužnim članom v društvih upokojencev.
IL
Jerica Laznik
ŠPORTNE NOVICE
IZDELAN PROJEKT ZA 30 METRSKO SKAKALNICO NA IZLAKAH
Prizadevni člani Športnega društva Izlake so po uradnih meritvah v mesecu marcu aprila že prejeli projektno dokumentacijo za izgradnjo 30 metrske skakalnice (Štefanova skakalnica) . Konstruktor Lojze Jevševar iz Velenja, pripeljal ga je Vinko Krivic, je po besedah predsednika ŠD Izlake, Milana Bedrača zagotovil, da bo skakalnica varna in bo zanjo mogoče dobiti tudi licenco. V kolikor pridobijo še soglasja lastnikov zemljišč (Hribar-Turenšek), kjer naj bi bila zgrajena skakalnica, bodo lahko z določenimi deli na zemljišču začwli že kmalu. Veliko dela bodo člani ŠD Izlake opravili prostovoljno, finančno pa upajo, da jih bodo podprli nekateri sponzorji. Odgovorni za razvoj športa v občini Zagorje so že izrazili pripravljenost pomagati.Vsekakor bo omenjeni objekt lepa športna pridobitev za Izlačane, kajti zanimanje predvsem mlajših, ki sedaj trenirajo v Kisovcu, je veliko. Sicer pa bo možno na skakalnici, ki bo prevlečena s plastično maso, skakati tako s skakalnimi smučmi, kot tudi z alpskimi. V ta namen bodo zgradili dve naletni smučini.
30 m itelnl IZLAKE/
I; (00 /
Predsednik Športnega društva Izlake Milan Bedrač
Načrt izgradnje 30 metrske skakalnice
MLADI KISOVŠKI UPI, ZMAGALI NA UUBUANSKEM TURNIRJU
Pod vodstvom trenerja Uleta Metoda, so mladi nogometaši kisovške Svobode, stari do 10 let, na turnirju v Ljubljani, v nedeljo 16.maja, osvojili prvo mesto. Tekmovanje v MNZ Ljubljana se odvija v 6 skupinah po turnirskem sistemu tako, daje vsaka ekipa enkrat gostitelj in sicer na polovici nogometnega igrišča. Zmagovalec skupine bo tista ekipa, ki bo osvojila največ točk na vseh turnirjih. S tem si pridobi pravico nastopa za prvaka lige.
Rezultati NK Svobode na turnirju v Ljubljani: Svoboda Kisovec - Šmartno 1 : 0 (strelec Miha G.), Svoboda - Ljubljana 1 : 0 (strelec Denis N.) in Svoboda - Olimpija 0 : 0. Za NK Svoboda Kisovec so na-stopili: Elvis K., Enis H., Jernej A., Patrik S., Elvis J., Denis N., Nejc G., Anej K., Danijel Dž.,Matic Ž., Miha G.,Tomaž G.in Borut G.
Igor Goste
ŠAH
Na rednem mesečnem hitropoteznem šahovskem turnirju šahovskega kluba RudarTrbovlje za mesec maj 1999 je sodelovalo 19 ljubiteljev kraljeve igre. Turnirje bil odigran dne 06.05.1999 v prostorih šahovskega kluba Rudar in gaje vodil sodnik RUDI KOMLANC.
REZULTATI:
1.	mesto: BOJAN KUŽMIČ 8.5 točk
2.	mesto: OTO KRAJNC st. 8.5 točk
3.	mesto: FRANC KOTNIK 8.0 točk
KEGUANJE-UROŠ STOKLAS VICE PRVAK NA DRŽAVNEM PRVENSTVU SLOVENIJE
Uroš Stoklas, odlični kegljač iz Trbovelj je eden tistih, ki nas z odličnimi rezultati vedno razveseli. Že v prejšnji številki smo zapisali, daje bil po prvem delu DP med posamezniki na odličnem drugem mestu, poleg tega paje postavil še nov rekord hrastniškega kegljišča (1089 kegljev). Odlično je kegljal tudi v Celju in za državnim prvakom Urbancem in pred Kirbišem osvojil odlično drugo mesto. Uroš je imel povpreček štirih tekem, ki so štele za DP, le nekaj manj kot 1000 podrtih kegljev. Pri ženskah je zmagala Marika Kardinar, druga je bila Petak in tretja Verpolje.
Dodajmo še, daje na 8.mednarodnem turnirju v Tržiču, Uroš Stoklas osvojil drugo mesto. Prvi je bil Benedik.
IZTABORA NK SVOBODE
Če bi nogometaši iz Kisovca tako dobro, kot igrajo na domačem igrišču, igrali tudi na gostovanjih, se vsekakor ne bi borili za obstanek v 1 .Ljubljanski ligi. V 6.krogu drugega dela prvenstva so na domačem igrišču, pred približno 100 gledalci, zabeležili že tretjo zaporedno zmago. Tokrat so ugnali čvrsto in izkušeno moštvo iz Jevnice z rezultatom 2:1. Kisovčane je v vodstvo, po lepi podaji Judeža, popeljal Škofca, kije v drugem delu igre pri izidu 1:1 zastreljal enajstmetrovko. Drugo dosojeno najstrožjo kazen je z natančno merjenim strelom izkoristil kapetan moštva Kovač. Žal seje v naslednjem krogu na gostovanju pri NK Beli krajini, ponovila stara zgodba. Po prvem deluje sicer kazalo, da bo nogometašem Svobode končno uspelo osvojiti tako želeno točko na gostovanjih. Rezultat je bil namreč 0:0. Že v prvih minutah drugega dela pa so po napaki obrambe domači zadeli gol vratarja Haceta in povedli z 1:0. Z evro golom je iz prostega strela izenačil Kovač. To je že njegov četrti zaporedni gol v prvenstvu. V nadaljevanju je kvalitetnejša ekipa iz Črnomlja dosegla še tri gole.
OLMN HRASTNIK
V hrastniški malonogometni ligi so odigrali 13.in M.kolo. Do sprememb je prišlo tako na prvenstveni lestvici, vodstvo je prevzela ekipa Rudnika, kot pri naj strelcu lige. Na prvem mestu je Presečkija zamenjal Kirbiš.
Razultati 13.kola: Juventus - Ljiljani 3 : 0, Rudnik - TKI 3 : 0, Steklarna prosta; rezultati 14.kola: Ljiljani-TKI 2 : 1, Rudnik-Steklarna 12:6, Juventus prost; trenutna lestvica - 1.Rudnik (33), 2.Juventus (32), 3.Ljiljani (17), 4.Steklarna (16), 5.TKI (10); Lestvica strelcev -
1.Kirbiš (Rud.) 14 golov, 2.Presečki (Juv.) 13golov, S.Ramič (Stek.) 12 golov.
Pripravil Igor Goste
4.	mesto: MARKO JURIČ	7.5 točk
5.	mesto: FRANC HVALA 6.5 točk
6.	mesto: HINKO JAZBEC 6.0 točk
Naslednji turnir bo dne 13.05.1999 ob 17:00 uri v prostorih šahovskega kluba Rudar v Trbovljah.
Trenutni vrstni red: Krajnc 104 točke, Jazbec 102 točki, Jurič 70 točk, Kuzmič in Kotnik 58 točk itd.
Na rednem mesečnem šahovskem turnirju šahovskega kluba Rudar Trbovlje za mesec maj 1999, je v pospešenem šahu sodelovalo 20 igralcev. Turnir se je odigral po švicarskem sistemu 7 kol in ga je vodil sodnik RUDI KOMLANC.
Rezultati:
1.	mesto: OTO KRAJNC st. 6.0 točk
2.	mesto: HINKO JAZBEC	5.5 točk
3.	mesto: FRANC KOTNIK	5.0 točk
4.	mesto: dr. MIRAN GALA 4.5 točk
5.	mesto: BOJAN KUZMIČ	4.0 točk
6.	mesto: ALOJZ VODEB	4.0 točk
Naslednji turnir bo dne 20.5.1999 ob 18.00 uri v prostorih šahovskega kluba Rudar v Trbovljah.
Trenutni vrstni red: Krajnc 105 točk, Jazbec 95 točk, Kotnik 77 točk, Berložnik 47 točk, Trebežnik 46 itd.
Š.K.
20. VELTRAVNA 1999

m
KARATE - ELVIS SELIMOVIČ DRŽAVNI PRVAK V ŠPORTNIH BORBAH
V okviru Karate zveze Slovenije je v nedeljo 16.maja v Ljubljani potekalo državno prvenstvo za mlajše ter starejše deklice in dečke.
Na prvenstvu je nastopilo 405 tekmovalk in tekmovalcev iz 38-ih slovenskih klubov, kar kaže, da je karate eden izmed najštevilčnejših in najpopularnejših športov med mladimi v Sloveniji. Iz karate kluba TIKA Trbovlje so na prvenstvu nastopili: Žiga TRBOVC, Borut KORPES, Jasna KOVAČIČ, Edita GABRIČ, Blaž KEŠNAR, Anže KLADNIK, Elvis SELIMOVIČ,
Žiga ŠANTEJ, Gorazd GRIČAR ter Nejc in Poldi HERMAN. Vodila sta jih trenerja Borut MARKOŠEK in Edin SALKIČ.
Vsi so nastopili v katah. Kategorije so bile zelo številčne, saj je v kategoriji starejših dečkov nastopilo preko 50, pri mlajših pa kar 67 tekmovalcev. V karate klubih po Sloveniji delajo z mladimi, trenerji z dolgoletnimi tekmovalnimi in trenerskimi izkušnjami in številnimi uspehi na najvišjih mednarodnih tekmovanjih. Njihovi tekmovalci osvajajo medalje celo na evropskih in svetovnih prvenstvih, zato se za najpomembnejše tekmovanje za njih - državno prvenstvo, vedno dobro pripravijo. Med 16 najboljših v posameznih kategorijah se je uspelo uvrstiti TRBOVCU, SELIMOVIČU, ŠANTEJU, KOVAČIČEVI in Poldiju HERMANU. V prvem krogu je največje presenečenje pripravil Žiga ŠANTEJ, ki se je uvrstil na 3.mesto. V drugem krogu mu ni uspelo izvesti kato tako dobro kot v prvem, tako je na koncu osvojil 11. mesto. Jasna in Poldi sta se uvrstila celo v finale med osem naboljših in sta na koncu osvojila osmo oziroma peto mesto. Zelo dobro so mladi Trboveljčani nastopili v ekipnem delu. Ekipa mlajših dečkov v sestavi
SELIMOVČ, KLADNIK in KREŠNAR so v konkurenci 12 ekip osvojili prvo medaljo za Trboveljčane - bronasto. Ekipa starejših dečkv v sestavi HERMAN, ŠANTEJ in GRIČAR ni želela zaostajati za mlajšimi, tako, da so si tudi oni priborili bronasto medaljo. Skoraj vsi dečki razen Nejca in Anžeta so nastopili v športnih borbah. Nastopili so motivirano ter z veliko želje za uspehom. Svoj dan so tokrat imeli kar trije. Blaž KEŠNAR je pomanjkanje tekmovalnih izkušenj nadoknadil s tem, daje res dosledno spoštoval trenerjeva navodila pred nastopom in med samim tekmovanjem. Na koncu je osvojil svojo prvo medaljo na uradnih tekmovanjih - bronasto. Poldi HERMAN je kar trikrat zapored osvojil naslov državnega prvaka v športnih borbah, kar do sedaj še ni uspelo nobenemu Trboveljčanu. Poldi je imel veliko motiva in želje, da v svojem zadnjem nastopu v kategoriji starejših dečkov osvoji še četrto zaporedno lovoriko. Žal je njegove načrte prekrižal tekmovalec iz Postojne, ki ga je premagal že v prvem kolu. Postojčan je na koncu osvojil zlato medaljo in s tem Poldiju omogočil nastop v repesažnih bojih. Poldi ni več ponovil predhodne napake, izkoristil ponujeno priložnost in osvojil že četrto bronasto medaljo za Trboveljčane na tem prvenstvu.
Razred zase pa je bil tokrat SELIMOVIČ. Elvis si je med tednom pri igranju z žogo poškodoval palec na roki in sta se s trenerjem tekmovalne skupine Borutom tik pred tekmovanjem odločila, da bo nastopil tudi v športnih borbah. Čeprav se je pojavila slabost, katera ga je že nekajkrat pokopala - popuščanje koncentracije med samim tekmovanjem, je Elvisu uspelo premagati prav vse nasprotnike, nekatere še pred koncem regularnega dela z maksimalnim rezultatom , druge pa z minimalno razliko in na končuje stal na najvišji stopnici.
Trener Borut MARKOŠEK je bil po končanem tekmovanju vidno zadovoljen, saj pet osvojenih medalj pomeni, da se v Trbovljah dela dobro z mladimi. Karate klub Shotokan Ljubljana je zelo dobro organiziral omenjeno prvenstvo, kljub temu, da so se prvič pojavili v vlogi organizatorja. Tokrat ni bilo pripomb na sojenje sodnikov, kateri znajo večkrat krojiti usodo tekmovalcev.
EG.
TURNIR V KICKBOKINGU OB 5.OBLETNICI PON-DO-KWAN KLUBA IZLAKE
Na 4.tradicionalnem turnirju na Izlakah, se je ob S.obletnici Karate kluba Pon-do-kwan Izlake in ob prazniku krajevne skupnosti Izlake, zbralo 54 tekmovalcev iz šestih slovenskih klubov: iz Ptuja, Ormoža, Nove Gorice, Izole, Zagorja in Izlak. Turnirja sta se udeležila tudi selektor slovenske reprezentance Vladimir Sitar in predsednik KBZ Slovenije Darko Filiput. Kot prejšnja leta, je tudi tokrat naslov najboljše ekipe, pripadel Ptujčanom, vendar tokrat le s točko prednosti pred vse boljšo ekipo z Izlak. Izlačani so osvojili pet prvih, tri druga in 8 tretjih mest (nastopilo je 16 članov tega kluba), Zagorjani pa so osvojili eno prvo m eno tretje mesto (nastopila sta le dva).
Rezultati:
DEKLICE
-35 kg l.Barbara Mrva (Izlake)
-40 kg 1 .Sonja Vuletič (Ormož)
-45 kg 1 .Anja Cafuta (Ptuj)
+45 kg 1 .Maja Volgemut (Ptuj), 3.Maja Vetršek (Izlake) njen prvi nastop DEČKI
-32 kg 1 Jaka Štafančič (Ormož)
-40 kg LBlaž Plevnik (Izlake), 3.Nejc Hribar (Izlake)
-48 kg 1 Jure Volgemut (Ptuj), 3.Andrej Ocepek (Izlake)
-56 kg l.Sašo Stojanovič (Zagorje)
-63 kg 1 .Tadej Vodopivec (N.Gorica..)
+63 kg 1 .Admir Sinanbegovič (Izola)
MLADINKE
-50 kg 1 .Laura Maksimovič (Ptuj), 2.Violeta Horvat, 3.Liljana Goste (obe Izlake)
-60 kg 1 .Brigita Plemenitaš (Izlake)
+60 kg 1 .Nadja Šibila (Ptuj), 2.Simona Rozman (Izlake) MLADINCI
-48 kg 1.Andrej Bezjak (Ptuj), 2.Sašo Plemenitaš (Izlake)
-56 kg l.Marko Razpotnik (Izlake), 3.Jure Urbanija (Izlake)
-63 kg l.Matej Kimovec (Izlake), 3.Martin Lebar (Zagorje)
-71 kg	1 .Rupert Fišer (Ptuj), 3.Jure Vetršek in Matej Strmljan
(oba Izlake)
-79 kg l.Peter Brumec (Ptuj)
Dodajmo še, da sta se dva člana izlaškega kluba, Brigita Plemenitaš in Miloš Rozman uvrstila v reprezentanco Slovenije, ki bo sodelovala na Svetovnem pokalu v Piacenzi v Italiji. Tekmovanja (ne kot člana reprezentance) pa se bodo udeležili še trener Srečko Rozman, Jure \ etršek ter Jarussri Vozelj.
Igor Goste
2.maja 1999 je bil v Drenovem griču pri Brezovici ženski tek na 6.5 km. Udeležila se gaje tudi Heda Kotar, ki je v kategoriji nad 32 let zasedla 2.mesto, absolutno pa 3.mesto.
8.maja 1999 je bil tek trojk okoli žice Ljubljana. Ekipo Športni raj Trbovlje so sestavljale: Olga Grm, Ana Jerman in Heda Kotar.
V kategoriji nad 35 let so pritekle 2.mesto, absolutno pa 3.mesto. Progo dolgo 14 km in 200 m so pretekle v 58 minutah.
za naj športnika/športnico meseca maja
GLASUJEM ZA _____________________________
OBRAZLOŽITEV_____________________________
fotokopij ne upoštevamo, vaš naslov napišite na dopisnico
■ —---------------------------------------
PREDSTAVLJAMO ZA VAS: KMN MEXICO - PANCHO
Ekipa KMN MENICO -PANCHO je bila ustanovljena leta 1994. Od ustanovitve pa do sedaj seje ekipa izpopolnjevala, na svoji poti pa ne pozna ovir. Ustanovitelj in sponzor Bojan Zupančič -Pancho, sije zadal kar nekaj ciljev. Kot prvi je pohod od 4. zasavske lige vse do 1. lige, tako da se vsako sezono uvrstijo eno ligo višje. Že po prvem letu igranja se jim je uspelo kot drugouvrščenem moštvu 4. lige uvrstiti v 3. ligo, kjer se poigravajo z nasprotniki in resno kažejo ta cilj tudi uresničiti. V letošnji sezoni bi radi dosegli 200 ali več zadetkov, kar ni uspelo še nobeni ekipi in pa tudi do Zasavčevega prstan, za najboljšega strelca. Za ta naslov se potegujeta kar dva igralca (Deželak, Dermota). Fantje se med sabo dobro
razumejo, v svojih vrstah pa imajo za letošnjo jesen pa načrtujejo tudi kar dva reprezentanta, Kosa in	nastop na kvalifikacijah za 2.
Džafiča. Zaenkrat še ne trenirajo,	državno ligo. V ta namen so za
sodelovanje že povabili trenerja Martina Lavrenčiča, dogovarjajo se za igranje v športni dvorani na Dolu pri Hrastniku, skratka, fantje mislijo resno. Reprezentant Džafič je povedal, da seje za igranje v 3. zasavski ligi odločil zaradi samega sebe, in pa tudi drugega reprezentanta Kosa, kateri seje dogovoril za igranje do konca te sezone, potem pa se bo glede na rezultate in načrte vodstva ekipe odločil za naprej. Ekipa KMN MENICO - PANCHO ima vsekakor visoke cilje in jih tudi namerava uresničiti. Čeprav večino stroškov ustanovitelj kluba krije sam, bi se rad zahvalil dona-torjem, in sicer: Trgovina Jagoda, Metuljček bar. Šport plus in Bistro Domino.
Razpis turnirja v malem
nogometu na strani 21.
ZASAVSKA UGA MALEGA NOGOMETA
l.liga
Rezultati 16.kola: ČOLNIŠČE - TRG. WIT BOY 1:2, ATLETIKO - KOVINOSTR. GOBOVC 1:5, PL.DOM SV.GORA - AMACO 3:4, IZLAKE - MALO PO MALO 2:1, MLINŠE - JUVENTUS 4:4, PGB - TOMAS ŠPORT prosti.
TRENUTNI VRSTNI RED -	1 .liga:					
1.PGB TOMAS ŠPORT	14	11	3	0	64:25	36
2. KMN JUVENTUS	15	7	2	6	47:44	23
3.PL.DOM SV.GORA	14	7	1	6	53:46	22
4.KMN MALO PO MALO	15	7	0	8	46:46	21
5.KOV. GOBOVC	15	7	2	6	49:47	23
6.ŠD MLINŠE	15	6	3	6	32:49	21
7.KMN AMACO	14	6	4	4	57:52	22
8.ŠD IZLAKE	15	7	0	8	36:43	21
9.TRGOVINA IVIT BOY	14	6	1	7	35:41	19
10.ŠD ČOLNIŠČE	14	4	2	8	35:38	14
11.KMN ATLETIKO	15	2	2	11	38:61	8
2.liga
Rezultati 16.kola: ŠPORT PLUS - MLINŠE III 8:0, ŠENTLAMBERT - ČOLNIŠČE II 3:1, PEKARNA LENIČI - NI DA NI 2:4, STEKL.CESTNIK - TRG.ČOP 5:1, FEJST PUB -PRAPREČE 0:2, ES POTOČNIK - DOM OPREMA 1:1.
Trenutni vrstni red:
1 PEKARNA LENIČI	16	11	2	3	57:36 35	
2.FEJSTPUB	16	10	2	4	43:29	32
3.ŠENTLAMBERT	16	10	1	5	41:30	31
4.ŠPORTPLUS	16	10	0	6	72:43	30
5.STEKLARSTVO CESTNIK	16	10	2	4	60:49	32
6.DOM OPREMA/TRG.REPOVŽ 16		5	5	6	32:40	20
7.ŠD MLINŠE III	16	6	2	8	46:49	20
8.TRGOVINA ČOP	16	5	3	8	30:45	18
9 .ES POTOČNIK/PIZZ.AŠ1Č	16	5	3	8	41:45	18
10.ŠD ČOLNIŠČE 11	16	5	1	10	33:55	16
11.NIDANI	16	4	3	9	31:42	15
I2.ŠD PRAPREČE	16	2	2	12	22:46	8
3.1iga
Rezultati 17.kola:	UDARNIK-TSG
ANTIMON 2:2, MLINŠE II - NLP 2:3, ETI EE -MENICO-PANCHO 2:10, SAVA - GOSTILNA KOVAČ 5:0, KOMMA - VARNOST-BARTEC 9:1 IAK-SCT - TIRNA 3:2.
Trenutni vrstni red:
1.	MEXICOPANCHO KS DOL	17	16	1	0	143:44 49
2.	ŠD MLINŠE II	17	10	0	7	72:45	30
3.	TIRNA	17	9	1	7	49:35	28
Športno društvo Izlake je v nedeljo, 16.05.99, organiziralo turnir v trojkah in tekmovanje v prostih metih. V trojkah je tekmovalo 7 ekip. Zmagala je ekipa EVROPA (sestavljali so jo Kalšek Klemen, Marko Praznik, Muminovič Damir in Drolc Klemen).
Druga je bila ekipa ZZ TOP (Žavbi Matjaž, Urbanija Miloš, Lipovšek Danilo, Goste Boštjan), 3.mesto je zasedla ekipa PODŠENTJUR (Mlakar Toni, Kramar Marjan, Kovač Ladislav, Novšak Borut), četrti pa so bili VENTILČKI (Janec Sašo, Razpotnik Janez, Hribar Primož, Drnovšek Simon).
Sodniško komisijo so sestavljali: Bedrač Milan, Mlakar Toni in Lipovšek Danilo. Vodja tekmovanja pa je bil Kovačič Jernej.
V prostih metih so lahko tekmovali tako mlajši kot tudi starejši.
Pri mlajših so bili rezultati:
L mesto: JURE ROGLIČ O.Š.(8)
2.	mesto: DAVID OCEPEK O.Š.(5)
3.	mesto: MATJAŽ HRLE O.Š.(8)
Pri starejših pa je prvo mesto zasedel MUMINOVIČ DAMIR, drugi je bil BRVAR DEJAN, tretji pa LOVRAČ JOŽE.
VR.
4.NLP	17	10	1	6	50:42 31	4. BISTRO SLAVI	17	13	0	4	78:34	39
5.IAK-SCT	17	9	1	7	41:35 28	5. POTEPUHI	17	11	2	4	64:29	35
6.ANTIMON	17	8	1	8	52:73 25	6. AVTO ŠVER	17	9	2	6	52:34	29
7.KOMMA	17	9	2	6	63:50 29	7. OKREP. GASILČEK	17	8	i	8	43:40	25
8.UDARNIKTSG LUNAR	17	5	4	8	38:49 19	8. MERLI	17	5	2	10	35:59	17
9.GOSTILNA KOVAČ	17	4	2	11	43:73 14			—								
10.ŠDSAVA	17	6	5	6	48:45 23	9. GAMSI	17	6	0	11	26:41	18
1 LETI	17	4	2	11	39:61 14	10. FRIZERSTVO IVI	17	6	3	8	76:70	21
12. VARNOST-BARTEC	17	2	0	15	20:107 6	11. ŠD PODKUM	16	5	1	10	29:60	14
						12. ŠD ČEMŠENIK	17	3	4	10	31:93	13
4.liga
Rezultati 17.koIa: ČEMŠENIK - MEDIJA 3:3, PANTERJI - OKREPČ.GASILČEK 4:2, MERLI -BISTRO SLAVI 0:6, POTEPUHI - BRANKO BAR 1:2, ŽELEZNIČAR - AVTO ŠVER 7:0, ZASAVC - GAMSI 4:5, PIZZ.PEPITA - FRIZERSTVO IVI 4:9, BISTRO MALN - PODKUM (neodigrano zaradi naliva).
13.	BISTRO MALN
14.	PIZZERIJA PEPITA
15.	ZASAVC
16.	MEDIJA
16	4	1	11	37:64	13
17	3	1	13	42:90	10
17	2	1	14	35:86	7
17	2	5	10	39:92	11
Strelci:
Smajlovič 41, Deželak 38, Ravnjak 35, Dermota 33, Juvan 27, Povše B. 26, Kranjc J. 25, Milinovič 24, Uršič 23, Škofca 22, Simončič 21, Starc 21,
Trenutni vrstni red:
1.	PANTERJI-AMADEUS	17	16	1	0	98:19	49
2.	ŽELEZNIČAR-IMPERIUS	17	15	1	1	94:29	46
3.	BRANKO BAR	17	14	1	2	85:24	43
Vodišek 21, Novakovič 20, Smrkolj R. 19, Dolinšek 18, Šink 17, Fejzič 17, Razboršek Z. 16, Sotenšek 15, Zakonjšek 14, Andželič 13, Mars S. 13, Goste 12, Guna 11, Zupanec, Nišič, Barič, Ule T., Guček, Barunčič, Gracar.
20. VELTRAVNA 1999
r:yin
J.
J. ir
STAREJŠE DEKLICE OŠ IVANA SKVARČE DRŽAVNE PRVAKINJE
V torek, 11. majaje v Rdeči dvorani Velenje potekalo finale državnega prvenstva osnovnih šol v konkurenci starejših deklic, na katerega so se po predtekmovanjih uvrstile 4 ekipe in sicer: OŠ Šalek Velenje, OŠ Vojke Šmuc Izola, OŠ Livade Izola in OŠ Ivana Skvarče Zagorje.
Zagorjanke so v prvem srečanju proti ekipi OŠ Vojke Šmuc po izenačenem prvem delu, ki se končal z rezultatom 10 : 10 v drugem delu vodile že s štirimi zadetki, nakar je bil 6 minut pred koncem neupravičeno izključen trener Zagorjank Matjaž Šikovec. Izolankam je v zadnjem delu srečanju uspel delni izid 7 : 3, tako se je redni del srečanja končal z rezultatom 21 : 21. Odločitev o prvem finalistu je padla po streljanju 7-metrovk, v katerem so za Zagorjanke zadele Ines Ramšak, Petra Ritter, Armela Mujčinovič in Urška Šikovec, vratarka Zagorjank Manja Krajnc pa ubranila dve od treh in popeljala ekipo OŠ Ivana Skvarče v finale. V drugem polfinalnem srečanju je ekipa OŠ Livade Izola premagala OŠ Šalek Velenje z rezultatom 19 : 12.
Finalno srečanje proti ekipi OŠ Livade Izola so Zagorjanke zanesljivo odločile v svojo korist z rezultatom 19 : 15, saj jo takoj povedle z rezultatom 3 : 0 in s pametnim nadaljevanjem Izolankam niso dovolile preobrata, ter zasluženo osvojile prvo mesto in s tem naslov državnih prvakinj OŠ v konkurenci starejših deklic. V srečanju za tretje mesto je ekipa OŠ Vojke Šmuc premagala ekipo OŠ Šalek z rezultatom 17:12.
Končni vrstni red:
1.	OŠ	Ivana Skvarč2.e Zagorje
3.	OŠ	Livade Izola
4.	OŠ	Vojke Šmuc Izola
5.	OŠ	Šalek Velenje
Za naslov	državnih prvakinj je	najzaslužnejša trenerka ga. Milica
Zupančič, ki je ekipo skozi predtekmovanje pripeljala do finala, g. Matjaž Šikovec, kije v finalnem turnirju izbral pravilno taktiko, ter igralke: Petra Jelševar, Manja Krajnc, Mateja Jelševar, Nataša Kavzar, Urška Šikovec, Petra Ritter, Aida Mešič, Jasna Medvešek, Lea Medvešek, Diana Mišič, Violeta Kos, Armela Mujčinovič in kapetanka Ines Ramšak.
Ob podelitvi pokalov in medalj je bila tudi razglasitev najboljše sedmerke finalnega turnirja v katero so bile zasluženo izbrane kar tri Zagorjanke :
Urška Šikovec, Armela Mujčinovič in Ines Ramšak, ki je prejela tudi pokal kot najboljša strelka turnirja z 19 zadetki.
IZJAVE PO KONCU TURNIRJA:
Jasna Medvešek: Brez besed!
Diana Mišič: Bila sem zelo presenečena in hkrati zelo vesela. To je bil enkraten občutek.
Manja Krajnc: V začetku me je bilo zelo strah, po ubranjenih 7-metrovkah pa sem bila presrečna.
Petra Ritter: Glede na naš trud smo zmago pričakovale. Občutki po zmagi so enkratni.
Urška Šikovec: Po zmagi nas je zajel val veselja in sreče.
Ines Ramšak: Že prva tekma je bila finale pred finalom, imele smo srečo - tokrat je bila na naši strani.
Trener ekipe Milica Zupančič:
Lani smo osvojile tretje mesto, letos prvo - nad uspehom smo navdušeni vsi delavci in učenci naše šole.
KAJAKAŠTVO
Ta vikend sta bili na reki Soči, na kateri bo od 4. do 6. junija Evropsko prvenstvo v spustu na divjih vodah, dve izbirni tekmi za sestavo članske in mladinske reprezentance. Hrastniški kajakaši so se na zahtevni progi, kije od tekmovalcev zahtevala veliko znanja in moči dobro znašli. Pri mladincih je "spustaš" Aleksej Bočko v kajaku že zagotovil mesto v reprezentanci, "slalomaša" Gregor Laznik in Peter Kauzer sta trenutno tretja in četrta, ekipo sestavljajo štirje člani. Naslednji vikend je na isti progi tretja izbirna v spustu in prva v slalomu.
Rezultati:
1. izbirna tekma K - 1 mladinci
1.	Bočko Aleksej
2.	Laznik Gregor
3.	Korenjak Jernej
4.	Kauzer Peter
2.	izbirna tekma K - 1 mladinci
1.	Bočko Aleksej
2.	Korenjak Jernej
3.	Laznik Gregor
4.	Kauzer Peter
BD Steklarna Hrastnik
KKK Ljubljana BD Steklarna Hrastnik
BD Steklarna Hrastnik KKK Ljubljana BD Steklarna Hrastnik
Prvi poraz Zagorjank
Krog pred koncem polfinala državnega prvenstva so starejše deklice ŽRK Linne Zagorje zasluženo doživele prvi poraz proti ekipi Juteksa Žalec. Po izredno slabi igri v obrambi sojih Žalčanke premagale z rezultatom 24 : 20. Zadetke za Zagorjanke so dosegle: Ines Ramšak 11, Violeta Kos 4, Urška Šikovec 3 ter Armela Mujčinovič in Petra Ritter po enega.
V četrtek, 13.maja, pa je prišla na priprave za finale avstrijskega državnega prvenstva ekipa Unionhandball Club iz Beljaka. V sklopu priprav avstrijske
vrstnice poleg rednih treningov vsak dan odigrale prijateljsko srečanje z Zagorjankami, v nedeljo pa še mednarodni turnir na katerem so poleg domačink in Beljačank sodelovale še ena ali dve Slovenski ekipi.
Zagorjankam je prihod Avstrijk koristil kot priprava na polfinale državnega prvenstva kadetinj, kije bil v soboto, 15.maja, v Žalcu ter finale državnega prvenstva, ki bo verjetno v soboto 22.maja v Izoli.
V	soboto, 15.maja so kadetinje ŽRK Zagorje v Žalcu sodelovale na polfinalnem turnirju državnega prvenstva, na katerem so sodelovale ekipe Juteksa Žalec, Olimpije Ljubljana, Šeširja Škofja Loka in Zagorja.
V	prvem srečanju so po neodločenem prvem delu srečanja proti Olimpiji 8:8, v drugem močno popustile in izgubile srečanje z rezultatom 17:11.
Ker so s porazom v prvem srečanju praktično izgubile možnost uvrstitve v finale, so v drugem proti Juteksu nastopile vse igralke in doživele poraz z rezultatom 27:14. Na finalni turnir sta se z dvema zmagama uvrstili ekipi Olimpije Ljubljana in Juteksa Žalec, iz drugega polfinala v Izoli pa Krim Elekta Ljubljana in Izola. Zagorjanke so od četrtka 13. do nedelje 16. maja gostile ekipo kadetinj Union Handball clubaVillach, ki so se z Zagorjankami pripravljale na finale avstrijskega državnega prvenstva.
Zaključek priprav je bil nedeljski mednarodni turnir na katerem so poleg Zagorjank in Beljačank sodelovali še ekipi Time outa Celje in Juteksa Žalec.Rezultati:
UHC Villach : Linne Zagorje 8:8, Juteks Žalec : Time out Celje 9:12, UHC Villach : Juteks Žalec 6:13, Linne Zagorje : Time out Celje 15:11, Time out Celje : UHC Villach 15:8 in Juteks Žalec : Linne Zagorje 9:12.
Končni vrstni red: l.Linne Zagorje, 2.Time out Celje, S.Juteks Žalec in
4.UHC Villach.
Starejše deklice ŽRK Linne Zagorje čaka v torek ob 17:30 srečanje zadnjega kroga DP proti Vegradu Velenje, ter v soboto 22.maja še finale DP v Izoli.
Ivan Ramšak
6. VELTRAVNA 1999
3 T) rvlTiAm -oliTLOTn.
piše: Primož Kostajnšek
SATURNUS IZGUBLJA SIJAJ
Največja slovenska avtomobilistična prireditev seje v preteklih letih po številu gledalcev zlahka kosala s poleti v Planici. Še več, v najboljših letih se je na Saturnusu zbralo skoraj toliko gledalcev, kot jih zberejo skupaj vse slovenske nogometne ekipe v polovici prvenstva. Žal pa so ti časi mimo in prazniku slovenskega avtošporta je zaradi nemogočih zahtev krajevnih skupnosti, skozi katere naj bi dirka potekala, grozila celo odpoved. K sreči pa so Idrijci rally vzeli za svojega in pokazali, da se da z veseljem do dirkanja premagati marsikatero težavo.
Tokratni, 22. rally Saturnus je bil dolg 367 kilometrov in je imel 16 hitrostnih preizkušenj v skupni dolžini 212 kilometrov. Kot smo že omenili, je v celoti potekal v okolici Idrije. Na štartu se je zbralo 73 posadk, kar je najmanj v zadnjih letih, vendar je bila konkurenca za najvišja mesta vseeno izredno huda, saj so bili na listi prijavljenih kar štirje avtomobili, pripravljeni po specifikaciji WRC. Takšni avtomobili pa krojijo vrh tudi na rallyjih za svetovno prvenstvo. Do cilja je pripeljalo 43 avtomobilov, kar priča o zahtevnosti rallyja.
Med zmagovalce Saturnusa seje prvič vpisal avstrijski Korošec Achim Mortl s subarujem imprezo WRC. Zmagal je zasluženo, čeprav mu je skozi vso dirko za vrat dihal Willi Stengg s fordom escortom WRC. Tudi na tretjem mestu najdemo Avstrijca, tokrat je to Marcus Mitterbauer s toyoto corollo WRC. Lokalni matador Darko Peljhan je s skupnim
6.mestom in zmago v slovenskem prvenstvu domačim navijačem pripravil neizmerno veselje in se jim na najlepši način oddolžil za lansko blamažo,
ko je praktično na domačem pragu odtrgal kolo in odstopil. Prenovljeni golf je tudi tokrat deloval brezhibno, Dare pa je bil ob hitrosti ves čas tudi dovolj atraktiven, daje tudi na tak način zadovoljil zahtevne primorske navijače.
V slovenski razvrstitvi je dolgo časa vodil aktualni državni prvak Tomaž Jemc, vendar je imel proti konci rallyja težave z zlomljeno obeso kolesa, nato s prazno gumo, na koncu pa se je še zavrtel, tako da si je nakoncu privozil "le" drugo mesto. Tretje mesto in zmago v skupini N je
osvojil Vojko Podobnik pred mladim Rokom Černjavskim, ki seje tokrat izkazal tudi z preudarno vožnjo.
Naša edina predstavnika Turk in Kurent tokrat nista imela sreče. Po začetnih težavah s praznimi gumami sta drugi dan pognala na vso moč in začela loviti konkurente, vendar menjalnik naporov ni vzdržal. Na koncu sta lahko hondo le parkirala ob cesti. Tolaži ju lahko le dejstvo, da so jima družbo delali tudi nekateri naši veliki favoriti. Popoviču je namreč počil izpušni kolektor, Jerebje preveč "kradel" ovinek in odtrgal kolo. Rihtarje povozil skalo in razbil zadnji diferencial...
Glede na vse letošnje težave organizatorjev rallyja Saturnus smo lahko na koncu zadovoljni, daje dirka sploh bila. Kljub temu pa obstaja upanje, da bo država tudi na tem področju končno naredila red in omejila naj večji znesek odškodnine za uporabo cest. Si lahko mogoče predstavljate, da zaradi nekaj kmetov, ki hočejo na račun dirke postaviti nov kozolec, ne bi bilo rallyja Monte Carlo?
20. VELTRAVNA 1999
Jr.rGn.j.Gn n
ZASAVKIFRKER
PREHITRA VOŽNJA
Sava, 6.5. dopoldan. Voznik priklopnika je peljal iz Litije proti Zagorju. Zaradi prehitre vožnje pred savskim mostom ni mogel zaustaviti in je kolono kar prehitel, pri tem pa podrsal avto tistega, kije zavijal na savski most. Zagovarjal se bo pri sodniku za prekrške.
IZSILIL PREDNOST
Zagorje, 6.5. ob 14.30 uri. Prometna nesreča med ZD Zagorjem in srednjo šolo. A.A. je vozil kolo z motorjem iz smeri srednje šole ter iz stranske ceste zavil na prednostno cesto in izsilil prednost vozniku osebnega vozila A.M.-ju. Nastala je materialna škoda.
SILOVITO TRČENJE
Hrastnik, 7.5. ob 05.40 uri je K.S. vozil osebni avtomobil renault clio po regionalni cesti iz smeri Trga Franca Kozarja proti Riklovem mostu. Na Cesti 1 .maja v bližini nočnega kluba Shake's bar je zaradi ovire na cesti z vozilom ustavil, za njim pa se je pravilno ustavil tudi voznik osebnega avtomobila kia pride H.H., v tem času pa je za njima z neprimerno hitrostjo z osebnim avtomobilom renault megane pripeljal G.I. iz Hrastnika in trčil v zadnji del osebnega avtomobila H.H. Trčenje je bilo tako silovito, da je vozilo H.H. odbilo še v vozilo K.S. Na vseh terh vozilih je nastala materialna škoda, policisti pa so zoper G.I. podali predlog SP-ju.
STOP ZNAKA NI UPOŠTEVAL
Trbovlje, 7. 5. zvečer v Gabrskem je voznik Z. A. prevozil stop znak in izsilil prednost vozniku T. A., ki seje hudo poškodoval, zlomil sije vratna vretenca. Z. A. je pobegnil s kraja nesreče. Zoper njega sledi kazenska ovadba.
ZADEL GA JE V ZADEK
Spodnji Log, 8.5. Voznik osebnega avtomobila je zavijal levo, voznik za njim je ustavil, tretji pa se je stoječemu zaletel v zadek. Nastala je le materialna škoda.
IZSILILA PREDNOST
Trbovlje, 8.5. je v Gabrskem voznik osebnega avtomobila D.E. izsilil prednost voznici kolesa z motorjem V.Š„ ki je ob trčenju padla in si zlomila desno kolen.
ZARADI NEPRILAGOJENE HITROSTI JE TRČIL V HIŠO
Izlake, 9.5. ob 12.10 uri je voznik osebnega vozila V.J. vozil iz smeri Izlak proti Kisovcu. Pri hiši z naslovom Obrezija 1 ga je zaradi neprilagojene hitrosti zaneslo desno, kjer je najprej trčil v odbojno ograjo, nato gaje odbilo v zrak in
je z zadnjim delom treščil v hišo v višini okoli 3.5 metra. Voznik je bil odpeljan v Bolnico Trbovlje. Ugotovljeno je bilo, da ima samo sled poškodbe. Na vozilu, hiši in odbojni ograji je nastala materialna škoda za okoli 1.500.000 SIT.
STORILEC POBEGNIL
Prapreče, 9.5. ob 20.50 uri se je zgodila prometna nesreča s pobegom. K.A. je obvestil policiste, da mu je neznani voznik pri športnem domu v Praprečah poškodoval avto, ter s kraja odpeljal. Voznik L.M. je bil istega dne izsleden ter preizkušen z alkotestom, ki je pokazal 2.84 promil alkohola v krvi.
POBEGLI VOZNIK
Izlake, 9.5. ob 21.55 se je zgodila prometna nesreča s pobegom. B.P. je z osebnim avtomobilom ustavil na križišču pri ETI-ju, takrat pa je iz smeri Izlak proti Mlinšam zavijal neznani voznik. Med vozili je prišlo do trčenja, neznani voznik pa je odpeljal naprej proti Mlinšam. Čez pet dni so policisti izsledili pobeglega voznika; zoper njega sledi predlog.
KAMEN V AVTO
Litija, 10.5. ob 10.30 uri je klical občan, da se je srečal z rumenim tovornjakom. Z njega naj bi padel kamen in mu razbil steklo. Patrulja je
Aufbiks
£ 4.5., Hrastnik. Na PO Hrastnik seje zglasil Z.S. in povedal, daje k njemu v samsko sobo podjetja Domex prišel delodajalec S.X., kateri gaje pričel zmerjati, ga kot tujca poditi iz Slovenije, ker pri njemu ne bo več delal, hkrati pa mu je grozil tudi s pretepom. Z.S. je zato zbežal iz samskega doma in zadevo prijavil na PO. V zvezi delovnega razmerja so policisti o tem obvestili inšpektorja za delo, s kršiteljem S.X. pa so se pogovorili in zoper njega podali predlog SP-ju.
£ 5.5., Šmartno. Občanka je prijavila napad na sina. Sinje namreč bil pri šmarnicah, med prehodom na. vratih cerkve pa gaje neznanec pošprical s sprejem. V ZD so ga oskrbeli, vendar se ni mogel spomniti kdo gaje pošprical, tudi s pomočjo policistov ne.
£ 6.5., Litija. Voznik je zapeljal na desko tako, daje razmajal poden pri zunanjem bifeju Centromerkurja. Lastnik oziroma najemnik prostora gaje udaril z gumijasto cevjo. Policisti sojo zasegli in napisali prijavo.
£ 7.5., Litija. Šef železniške postaje je povedal, da v čakalnici leži potnica, katero so vrgli z vlaka, ker ni imela vozovnice. Patrulja je ugotovila, da gre za staro znanko brez rednih dohodkov in sredstev za preživljane. Nemudoma sojo odpeljali k sodniku za prekrške, le ta pa ji je določil hotel na Igu.
£ 9.5., Litija. Zgodaj zjutraj je klicala občanka, daje pri sosedu zelo hrupno. Policija je ugotovila, da so igrali na kitaro in orgle. Utišali sojih ob 2.20 uri. Zaleglo je.
£ 9.5., Litija. Opoldan je klical občan, da so sosedovi imeli dekliščino in daje pri tem nekdo vrgel kamen v njegovo okno. Kasneje je javil, da ni bilo hude škode, ker kamen ni bil kamen, temveč zemlja. Pa tudi rolete je imel spuščene. Povedal je tudi, da so se fantje prišli opravičiti in da se odreka policijskim ukrepom.
£ 10.5. je policija intervenirala v trboveljskem Zdravstvenem domu, kjer je N.B. pod vplivom alkohola nadlegoval medicinsko osebje in zdravnika. Pridržali so ga do iztreznitve.
£ 13.5. ob 12.45 uri je R.R. iz Hrastnika prijavila, da jo je 12.5. z motiko napadla soseda R.N. Policisti so ugotovili, da je do spora prišlo zaradi hčerke R.R., ki se je igrala na dvorišču, R.N. pa ji je igranje prepovedala. Zato je med R.R. in R.N. prišlo do prepira, med katerim je R.N. sosedo R.R. brcnila. Policisti so zoper obe kršiteljici podali predlog SP-ju.
£ Istega dne ob 17.35 uri je na PO Hrastnik poklical Š.R. in zaprosil za intervencijo, ker gaje napadel A. A. Policisti so ugotovili, daje v Naselju Aleša Kaple na parkirnem prostoru prišlo do prepira med Š.R. in A.A., med katerim je A.A. nekajkrat udaril z roko. Zoper A.A. je bil podan predlog SP-ju.
£ 14.5. so se v lokalu Monte zoom stepli N.B., J.B. in K.J. Zoper vse tri sledi predlog sodniku za prekrške.
£ 15.5., Litija. Občani so javili, da sta se dva možaka na Maistrovi sprla in tudi stepla. Vzrok spora je bil star fičko. Patrulja jih je pomirila.
£ 15. 5. je J. B. v lokalu Cool bar razbil steklenino.
.lv.TDTI.rLn.TLD
hitroukrepala, ustavila voznika rumenega tovornjaka in ugotovila, daje tovor precej nižji od roba kesona, tako da s tovornjaka kamen ni mogel prileteti. Niso pa izključili možnosti, daje priletel izpod kolesa.
PREKRATKA VARNOSTNA RAZDALJA
Ribče, 11.5. Zaradi prekratke varnostne razdalje je voznik osebnega vozila trčil v pred seboj vozeče vozilo, le tega porinil še naprej v tretje vozilo. Očitno je imel kar veliko hitrost.
ZLOMIL ZAPORNICE
Zgornji Log, 12.5. Občan je vozil za cisterno in videl, kako je le-ta zlomil zapornice, ki so se ravno zapirale. Promet je bil tako zablokiran kar nekaj časa, storilca pa so že našli.
OBE VOZNICI KAZNOVANI
Hrastnik, 12.5. ob 12.40 uri je Z.K. z osebnim avtomobilom renault clio na tržnici na Trgu Franca Kozarja opravljala premik vozila, med katerim je trčila v nepravilno parkiran osebni avtomobil renault 11, last P.Š. Na vozilih je nastalo le za okoli 3.000 SIT škode. Policisti so obema voznicama izdali plačilni nalog.
Z MOTORJEM V POTOK
Litija, 14.5. Zjutraj so klicali iz zdravstvenega doma, da seje v Črnem Potoku prebrnil moški v potok. Patrulja je ugotovila, da je vozil motor, zaradi neprimerne hitrosti dalj časa drsal ob ograji, ko pa je te zmanjkalo, seje zvrnil v potok.
NEPRIMERNA HITROST
Zgornji Hotič, 15.5. Pri Kimovcu je zaradi neprimerne hitrosti voznik osebnega vozila trčil v vozilo pred sabo. Le to je namreč vozilo za traktorjem.
SPET NEPRILAGOJENA HITROST
15. 5. seje zaradi neprilagojene hitrosti V. D. na Kolodvorski cesti zgodila prometna nesreča. V.D. je trčila v vozilo T.M., le tega je odbilo v vozilo T.F., v istem času pa je zaradi neprilagojene hitrosti G.D. trčil v vozilo V.D. Nastala je materialna škoda na vseh vozilih.
VOZILA POD VPLIVOM ALKOHOLA
Zagorje, 16.5. ob 5.20 uri se je zgodila prometna nesreča pri stari Varnosti v Podvinah. Voznica osebnega vozila C.M. je vozila iz Izlak proti Zagorju, pri stari Varnosti pa je zaradi neprilagojene hitrosti zapeljala z vozišča, ter se prevrnila. Poškodb ni bilo, voznica pa je bila pod vplivom alkohola.
KRADEJO KOT SRAKE
Dne 3. 5. je neznanec vlomil v avtokleparsko delavnico na Lokah in ukradel 20.000 tolarjev iz prostorov pisarne.
Dne 5.5. so prijavili krajo orodja s škatle delovnega stroja, ki je v Konjšici urejeval vodnjak. Nastalo je za 100.000 SIT škode.
Dne 5.5. so bili policisti obveščeni iz TP Potrošnja, da so 4.5. prišle v trgovino dve neznani ženski, kateri sta odtujili 2 ženska kostima v vrednosti 80.000 SIT.
Dne 6.5. je L.M. prijavila, daje njenemu otroku tega dne med 7.45 in 8.40 v Zdravstvenem domu v Zagorju nekdo odtujil jakno.
Dne 6.5. je občan prijavil izginotje mopeda, čelade in bunde. Vse to je namreč zjutraj pustil pred žel. postajo Sava, popoldan pa je bil brez vsega. Niti motorja ni zaklenil.
Dne 7.5. je neznana oseba razbila dvojno šipo na kiosku trafike na Trgu revolucije in odnesel 20 zavojev cigaret.
Dne 8.5. so bili možje v modrem obveščeni o vlomu v priročno skladišče v Kotredežu. Neznani storilec je preko noči odlomil ključavnico obešenko na vratih ter iz skladišča odtujil prazno registrsko blagajno.
Dne 8.5. so preko noči vlomili v registrsko blagajno na kmečkem turizmu v Tepah. Storilec je splezal na podstrešje in skozi zgornja vrata stopil v objekt. Na silo je odprl blagajno in vzel
20.000	SIT. Ker je bil očitno zelo umazan, je pustil kar nekaj sledi, vendar so jih domači še pred prihodom policije pospravili. Policija bo imela težko delo.
Dne 10.5. ob 7.15 je vodja kamnoloma Boben obvestil PO Hrastnik, daje neznan storilec med vikendom izvršil tatvino najmanj 50 litrov nafte,
POLICIJA OPOZARJA
Policija opozarja voznike, da bodo na območju Zasavja osnovnošolci opravljali kolesarske izpite, zato naj bodo previdni.
katero je iztočil iz delovnega stroja. Policisti storilca še iščejo.
Dne 11.5. je občanka s Save javila, da so izpred hiše ukradli kontejner za odpadke vreden 20.000 SIT. Znano je, daje na kontejnerju napisan naslov lastnika. Lahko ga bodo našli.
Dne 11. 5. so vlomili v Elektrotehno v Trbovljah in odnesli videokamero in avtoradio Sony, sedem prenosnih telefonov in več kuhinjskih pripomočkov v skupni vrednosti milijon in pol tolarjev.
Dne 12.5. popoldan je prišel mlad fant in povedal, daje preko oglasnika prodajal motorno kolo. Morebitni kupec je po telefonu dobil njegovo mati in se pozanimal o podrobnostih. Matije povedala naj pokliče kasneje, ker sina ni doma. Kasneje se je kupec oglasil kar doma in hotel ključe, da bi vozilo preizkusil. Ključev ni dobil, ko pa je prišel fant domov, sta se dogovorila, da se peljeta proti Trbovljam, kjer ima kupec očeta. Fant seje strinjal in odpeljala sta se proti Trebeljevu. Sredi gozda je kupec motor ustavil, ko je iz gozda pritekel še en možak in sta nabila mladoletnika ter odpeljala motor. Oškodovanec je ustavil prvi avto, ki ga je bil pripravljen peljati za njim. V Sostrem pred gostilno sta opazila motor in ob njem dva moška. Fant ju je prepoznal. Ko sta ustavila avto, sta ju "kupca" zagledala in jo podurhala. Fant je vzel motor in se odpeljal domov. Policaji so napisali ovadbo za drzno tatvino.
Istega dne je B.H. naznanil, da mu je neznan storilec z osebnega avtomobila znamke škoda felicia, ki je bila parkirana v bližini gostinskega lokala Senica, ukradel obe registrski tablici LJ J1-72P. S kaznivim dejanjem je oškodovan za najmanj 3.500 SIT. Policisti storilca še iščejo.
Dne 15.5. je P. Z. obvestil policiste, da so njegovemu sinu ukradli gorsko kolo.
NE MARA BITI ODKLOPLJEN
Dne 3.5.1999 ob 14.15 uri je delavec podjetja Elastik d.o.o. prijavil, da sije občan iz stan. bloka na Trgu Franca Kozarja, samovoljno priklopil kabelski sistem TV v svoje stanovanje, s čemer je Elstik d.o.o. oškodoval za najmanj 30.000 SIT. Policisti so na kraju ugotovili, da je priklop opravil B.S., ker mu je Elstik pred tem zaradi neplačevanja naročnine za kabelski sistem le-tega odklopil. Na ODT je bila v tej zvezi podana kazenska ovadba.
POŠKODBA NA DELOVNEM MESTU
4.5.	se je v trboveljski Livarni poškodovala delavka, ki ji je pri vrtalnem stroju potegnilo rokavico v stroj in ji prevrtalo desno dlan. Iz trboveljske bolnišnice je bila prepeljana v Klinični center.
20. MALTRAVNA 1999
Mi
jTi RJ j. CjflJ.R Rj-

■	Moli oglasi v Zasavcu bodo še naprej zastonj. Izpolnili morate le priloženo naročilnico ■ * in jo poslati na naslov Uredništva Zasavca, Cesta ZO.julija 2c, 1410 Zagorje ob Savi.
| Objavili bomo le male oglase (največ 20 besed), kjer bo napisan točen naslov pošiljatelja. |
■	Brezplačno objavljamo le male oglase za nakup ali prodajo osebnih stvari. Omrežno ■
■	skupino pišemo takrat, ko je ponudnik iz druge omrežne skupine, ne iz 0601.
p.« rf n „	PRODAJA, NAKUP, MENJAVA,
UU U.U.IK	ODDAJA, NAJEM STANOVANJ,
NEPREMIČNINE	hiš, vikendov, parcel, poslovnih
PROSTOROV IN OBJEKTOV.
1420 Trbovlje
Ul. 1. junija 7	VELIKA IZBIRA, DOBER NASVET,
tel./fax:0601/26-242	BREZPLAČNA EVIDENCA IN OGLEDI.
GEP Tika Trbovlje, d.d., prodaja počitniško prikolico. Infornia-:ije dobite na telefonski številki 0601/26-944 int.33
STANOVANJA, PARCELE
PRODAM parcelo na Vidrgi 722 m2 z lokacijskim in gradbenim dovoljenjem za hišo - tlorisa 120 m2, plačana voda in elektrika. Cena
3.400.000	SIT, inf. na tel.: 64-186, 061/889-231 ali 041/675-431
PRODAM parcelo 700 m2 za
280.000	SIT, tel: 28-087 NAJAMEM stanovanje v
Zagorju, tel.: 041/509-980
AVTOMOBILI, DELI
PRODAM ford escort 1,6 16V CLX, letnik 9/95, prevoženih
60.000	km, tel.: 78-256 PRODAM štiri letne gume
Vredestein T-trac 165/65/13, zelo malo rabljene, cena 20.000 SIT, tel.: 64-170
Opravičilo
V prejšnji številki smo objavili mali oglas, da se prodaja zastavo 101 comfort,karje posledica tega, daje bil oglas lažen in kljub temu nam poslan po pošti za objavo. Zato se vsem prizadetim iskreno opravičujemo.
RAZNO
PRODAM jabolčni kis, domač, iz neškropljenih jabolk, tel.: 61-846 (zvečer)
PRODAM kuhinjo Vera (Svea) - oranžna, 3,60 x 1,50, štedilnik Gorenje, cena po dogovoru, tel.: 041/728-355 ali 61-843
PRODAM C02 in elektro aparate za avrjenje (Iskra), tek: 041/ 536-829
PRODAM gramofon technics quartz direct drive automatic turn-table system SL-Q33, brez igle, poceni, tel.: 041/679-176
PRODAM daljinsko vodeno letalo delta hawk z dvema
motorjema, navodili in video navodili, zelo poceni, tel.: 041/679-176
KUPIM kombinirani voziček Monbebe in avtosedež do 13 kg, ugodno, tel.: 0601/22-169 PRODAM Kikinda - strešno kritino, cink žlebe in plastične cevi, ugodno, tel.: 43-078 LOK ALPATRIOTSKIM LJUBITELJEM UMETNOSTI je naprodaj naslednja Rijavčeva skupina slik: Trbovlje, Tihožitje, Portret. Informacije po tel.: 061/ 347-164
POČITNICE
NA OTOKU VIRU ODDAM APARTMAJA ZA 5 OSEB, 20 METROV OD MORJA, POKLIČITE 061/884-040, 061/ 883-822
INŠTRUKCIJE
INŠTRUIRAM angleški jezik za OŠ in SŠ, tel.: 64-610 INŠTRUIRAM slovenščino in angleščino, prevajam iz angleščine v slovenščino in obratno, tel.: 25-717
INŠTRUIRAM angleščino za osnovnošolce, tel.: 64-425 INŠTRUIRAM vse za osnovno šolo, slovenski, angleški in nemški jezik za srednjo šolo ter osnove italijanskega jezika, te!.: 28-391 ŽELITE BOLJŠO OCENO -Poiščite pomoč - inštruiram MA in FI, po želji tudi druge predmete, tel.: 29-390
USPEŠNO inštruiram matematiko, pridem tudi na dom, tel.: 35-361
INŠTRUIRAM nemščino in francoščino, tel.: 73-719 LEKTORIRAM seminarske in diplomske naloge, tel. ali fax: 44-
332
OSNOVNOŠOLCI! Pomoč pri vseh predmetih, tek: 041/553-217
PREPISUJEM seminarske in diplomske naloge z osebnim računalnikom - lepo, hitro in brez napak, tek: 71-323
DIPLOMIRANI INŽENIR inštruira matematiko in predmete elektrotehnike, tek: 27-657
INŠTRUIRAM slovenščino in angleščino, sem študentka, tek: 26-171
ŠESTOŠOLCI, SEDMO-ŠOLCI IN OSMOŠOLCI!
Ponujam vam možnost, da si iz nemščine in francoščine pridobite osnove znanja za srednje šole. Nudim pomoč v srednjih šolah, tek:
73-719
INŠTRUIRAM matematiko in predmete elektrotehnike, sem diplomirani inženir elektrotehnike, tek: 27-657
USPEŠNO INŠTRUIRAM
matematiko za vse stopnje (OŠ, SŠ), po dogovoru tudi druge predmete za OŠ, tek: 25-810
INŠTRUIRAM fiziko, matematiko in angleščino za SŠ in OŠ, tek: 35-101
OSNOVNOŠOLCI pomagam vam pri vseh predmetih. Tel: 061/ 881 - 364.
PRIZNANA BIO-ENERGO
terapevtka vam čudežno povrne zdravje po naravni poti, prepričajte se, tek: 35-379 ali 041/669-297
IMATE BOLEČINE v hrbtenici, kolkih, ramah? Mogoče včasih ne čutite rok? Takoj pokličite Bio-energo center in se naročite, pomagali vam bomo, tek: 35-379 ali 041/669-297
IMATE 2-3 URE PROSTEGA ČASA dnevno za kuvertiranje na domu. Samo resni. Pokličite 040/223-772 V DOMU STAREJŠIH OBČANOV POLDE EBERL JAMSKI NA IZLAKAH se razpisuje delovno mesto višje medicinske sestre in sicer za nedoločen čas s polnim delovnim časom, pričetek dela po dogovoru. Pismene prijave pošljite na naslov: Dom starejših občanov Polde Eberl Jamski, Izlake, tek: 73-507
V kolikor potrebujete redno zaposlitev z možnostjo napredovanja, pa vas ne moti terensko delo, pokličite 064/315-
[431	______________j
-	'	N
VEDEŽEVANJE iz kart RUN in JI-Y1NGA, srečne številke, razlaga sanj, tek: 090/41-68, non-stop, strošek 156 SIT/ minuto
ZAPOSLIMO redno ali
pogodbeno trgovskega potnika na področju ZASAVJA za prodajo tehničnega blaga, prijave poslati na tek: Vafra Commerce, d.0.0., Griže 125, 3302 Griže, tek: 063/ 715/735
V	_______________________^
TESARSTVO HREN vam nudi smrekov opaž l.kvalitete
- cena: 660,00 SIT m2, ladijski pod - 1250 SIT m2, brune po
1390,00	SIT m2. Na zalogi tudi drugi gradbeni les, možnost dostave, na zalogi kamen Pohorski lomljenec za polaganje škarp - 950 SIT. Tek: 063/762-986
V,__________________________y
DELO
FJiiaiCD®nLLFJnCDA\

TRBOVLJE
ooosiflS ogtoS 8m§®ffooQ3}@Si]@ d>4}D2§®9 (b$aQ(b(b
n 1117 3 s t; ril n
20. MALTRAVNA 1999
Pošta Slovenije
in
Filatelistično društvo Trbovlje
VABITA
na otvoritev "Filatelistično meddruštvene razstave Fimera '99", ki bo v petek, 21.maja 1999 ob 18.uri v avli trboveljskega Delavskega doma in bo na ogled do nedelje, 23.maja do 13.ure.
Vabljeni!
Ljubljanski sejem d.d.
VABI
na sejem Varovanje - Security, ki bo potekal do 21.maja med 10. in IS.uro in sicer na Gospodarskem razstavišču v halah A in C, kjer se bo predstavljalo 81 razstavljalcev iz trinajstih držav. Zvrstilo se bo tudi več predavanj o industrijskem vohunjenju, vdorih v računalniške sisteme in napadih z eksplozivnimi napravami.
Vabljeni!_____________________
Športno društvo Izlake
Tenis sekcija
ORGANIZIRA
24 ur tenisa (dvoboj dvojic), ki bo 28. in 29.5.1999 od 17. do 17.ure na športnem igrišču na Izlakah. Vabljeni!
HOPRA, Hofer & CO. Litija in Društvo GEOSS ORGANIZIRATA pohod na geometrično središče Slovenije (GEOSS), ki bo v soboto, 22.maja 1999. Start pohoda bo od 7. do lO.ure izpred upravne zgradbe Predilnice Litija, cilj pa bo v Spodnji Slivni -GEOSS (644 m). Čas hoje je približno 4 ure. Ves čas se držite oznak - lesenih puščic z napisom GEOSS. V kulturnem programu nastopajo pevski zbor Ave in Zasavski rogisti.
Vabljeni!
Knjižnica Litija
VABI
24.5.	ob 19.uri na potopisno predavanja; Pozdravljena Himalaja, 25.5. na predstavitev nove literarne revije Regrat, istega dne ob 17.uri na Naše srečanje; Mladi za dan mladosti, ob
19.uri na Potopisno predavanje; Pozdravljena Himalaja. 31.5. ob 17.uri bodo na OŠ Vače gostovale Pravljice na potepu, ki bodo obiskale tudi OŠ Sava
31.5.	ib 17.uri.
Vabljeni!
Grad Bogenšperk Litija
VAB f
na ogled muzejske zbirke; Heraldika, ki bo vsak torek, sredo, četrtek ter petek od 9. do 15.ure in ob sobotah in nedeljah od 9. do 17.ure.
Vabljeni!
Narodni dom Celje
VABI
20.	do 23. maja na 23. mednarodni mladinski pevski festival, ki se ga bo udeležilo vsega sedemindvajset otroških in mladinskih pevskih zborov. Nastopila bosta tudi dva zbora iz Zasavja in sicer -v soboto, 22.maja ob 17. uri - zagorska: JUVENTUS GŠ Zagorje pod taktirko Francija Stebana in MPZ Vesna pod taktirko Riharda Majcna. Nastopajoči zbori se bodo zvrstili v petih tekmovalnih koncertih in ob zaključku prejeli tudi nagrade in priznanja.
Vabljeni!
Knjižnica Antona Sovreta
VABI
na predstavitev knjižnega prvenca Tatjane Polanc; O možu, ki je izgubil sebe, ki ga bo predstavila avtorica v hrastniški knjižnici v četrtek, 20.maja ob 19.uri.
Prisrčno vabljeni!
Knjižnica Zagorje
VABI
v četrtek, 20.maja ob 17.uri v DD Zagorje, kjer bo prireditev ob podelitvi bralne miške za predšolske otroke. Vabljeni!
Kulturni dom Kisovec
VABI
v soboto, 22.maja ob 19.uri v Kulturni dom Kisovec, kjer se bodo s svojim nastopom predstavili pevci mešanega zbora Ljubno pod vodstvom zborovodkinje Irene Kosmač, mešani oktet dr.France Prešeren iz Žirovnice, ženski pevski zbor Kresnice, poleg tega se bo predstavil tudi rudarski pevski zbor Loški glas.
Vabljeni!
Turistično društvo Radeče
VABI
na dneve splavarjenja na Savi z naslednjim porgramom:
-	20.6. ob 18.uri: Tekmovanje harmonikarjev v Domu kulture,
-	21.6. ob 19.uri: Domoznanski večer o splavarjenju v Domu Svobode Zidani most,
-	22.6. ob 18.uri: Otvoritev etnološke razstave o delu in življenju splavarjev v gostilni "Pri Rafkotu",
-	23.6. ob lO.uri: Prikaz izdelave splava pri Ribiškem domu,
-	24.6.:	PRIREDITVE NA
PREDVEČER	DNEVA
DRŽAVNOSTI: koncert na splavu ob
21.uri in kresovanje na Savi ob 23.uri,
-	25.6. Otvoritev srednjeveške tržnice ob 12.uri na Starograjski ulici, prihod Valvasorjeve konjenice ob 14.uri, koncert srednjeveške glasbe v cerkvi
Sv.Petra ob 15.uri, splavarski krst z botrom ob 16.uri, vožnja s splavom, zabavni večer s skupino Agropop ob 18.uri, ognjemet ob 23.uri,
-	26.6. ob lO.uri: Ribiški ExTempore v Ribiškem domu,
-	27.6. ob 10.30 uri: Petrovo žegnanje v župnijski cerkvi Sv.Petra, gledališka predstava na prostem ob 12. in IS.uri.
PRIREDITVE BODO OB VSAKEM VREMENU!
j\ o ri t)
KINO HRASTNIK
20.5.	- 23.5. PRINC EGIPTA
(animirani), čet. ob 20.00, pet. in ned. ob 18.00; 21.5. - 23.5. MESENO POŽELENJE (erotični thriller), pet. in ned. ob 20.00, sob. ob 18.00 in 20.00;
24.5.	- 25.5. NI KINO PREDSTAVE;
26.5.	- 30.5. ONSTRAN TIŠINE (nemška drama), sre. in čet. ob 20.00, pet. in ned. ob 18.00; 28.5. - 30.5. RANE (jugoslovanska vojna drama), pet. in ned. ob 20.00, sob. ob 18.00 in 20.00,
KINO DOL PRI HRASTNIKU
22.5.	PRINC EGIPTA (animirani) ob 19.00; 29.5. ONSTRAN TIŠINE (nemška drama) ob 19.00
KINO TRBOVLJE
20.5.	ZA UDAREC VEČ (akcijski) ob 18.00; 20.5. - 25.5. ŽIVLJENJE JE LEPO (črna komedija), čet. in tor. ob 20.00, pet. ob 18.00 in 20.00, ned. ob 18.00 in 20.15; 25.5. - 27.5. MESENO POŽELENJE (erotični thriller), tor. ob
18.00,	sre. ob 20.00, čet. ob 18.00 in 20.00; 28.5. - 31.5. ŽAMETNE NOČI (glasbeni), pet. in ned. ob 18.00, pon. ob 20.00; 28.5. - 31.5. V LERU (slovenska komedija) pet. in ned. ob 20.00, sob. ob
17.00,	ned. ob 20.00;
KINO ZAGORJE
20.5.	- 23.5. ZALJUBLJENI SHAKESPEARE (romantična komedija), čet. ob 19.00, sob. in ned. ob 20.00; 22.5. - 25.5. PAST ZA STARŠE (komedija), sob. in ned. ob 18.00, pon. in tor. ob 19.00; 26.5. - 29.5. V LERU (komedija), sre., čet. ob 19.00, sob. ob 20.00; 28.5. - 31.5. DOKTOR S SRCEM (komedija), pet., pon. ob 19.00, sob. ob 18.00;
KINO IZLAKE
23.5.	PAST ZA STARŠE (komedija) ob 20.15; 30.5. DOKTOR S SRCEM
(komedija) ob 20.15;
TURISTIČNA AGENCIJA KOMET s.p.
poslovalnica Trbovlje	poslovalnica Zagorje
Trq svobode 20	diuSO	Cesta zmage 35a
tef/fax: 21 -615, tel.: 31-470	tel./fax: 68-210, tel.: 68-211
odpiralni čas: vsakdan: 8-12 in 16-19, sobota: 8-12
e-mail: info@metronic-comet.si internet: http://metronic-comet.si
NAGRADE * NAGRADE
LETUJTE S TURISTIČNO AGENCIJO KOMET TRBOVLJE IN ZAGORJE TER SI PRISLUŽITE LEPO NAGRADO. OB VSAKI REZERVACIJI PREJMETE NAGRADNI KUPON ZA ŽREBANJE, KI BO KONEC AVGUSTA V TA KOMET TRBOVLJE.
NAGRADE SO 17.1 .ETI OZIROMA POČITNICE V PROTIVREDNOSTI:
REZULTATI ŽREBANJA BODO OBJAVLJENI V SEPTEMBERSKEM ZASAVCU. VIDIMO SE TOREJ V TA KOMET.
* *
**************
ugodno'
ugodni aranžmaji v termah Portorož - 7 dni Ankaran - 7 dni Umag - 7 dni Rabac - 7 dni otok Hvar - 7 dni otok Korčula - 7 dni
juniju
od 29.100 SIT dalje od 30.500 SIT dalje od 23.800 SIT dalje od 22.700 SIT dalje od 15.400 SIT dalje od 21.700 SIT dalje
*
Pojdite z nami na izlete z avtobusom ali letalom v London, Pariz, Madrid, Barcelono, na Nizozemsko, Ažurno obalo...
S Princem v Benetke že za 10.000 sit.
Gardaland - vsako soboto
SUPER UGODNA AKCIJA V PULI - od 5.6. -11.9.1999 10 polpenzionov za samo 33.400 SIT! I!

POPUSTI ZA OTROKE IN UPOKOJENCI;! MOZNpST PLAČILA NA VEC OBROKOV!
Elektro Ljubljana
Elektro Ljubljana d.d.
PE ELEKTRO TRBOVLJE Trbovlje, Gimnazijska cesta 25
^skrene čestitke ob občinskem prazniku vsem občanom občine Trbovelj!
	Ob 1. jungu,
	prazniku občine
	Trbovlje, vam
IrŽp-KS	Mili Jamšek	čestitamo in želimo
^	Ulica 1 .junija 1, Trbovlje tel. :0601/24-044	prijetno praznovanje!
odpiralni čas: 5.30-23.00; sobota,	nedelja, prazniki 7.00-21.00
REGIONALNI CENTER ZA RAZVOJ^
Regionalni center za razvoj vabi k sodelovanju diplomante visokih šol in fakultek, ki bi želeli nadaljevati svojo poklicno pot v Zasavju, da se oglasijo na telefonsko številko 64-333 ali pošljejo pisne ponudbe na naslov: Regionalni center za razvoj d.o.o. Cesta zmage 35 b 1410 Zagorje ob Savi
MWSM
Dodatki
k LX telegramom.
Polepšajte trenutke veselja svojim najbližjim!
Ob rojstvu novega družinskega člana, ob rojstnem dnevu, obletnici, poroki in tudi ob čisto običajnem dnevu presenetite svoje najbližje z LX telegramom z izbranim dodatkom.
NA VSEH POŠTAH IN TELEFONSKI ŠTEVILKI 96
'CT POŠTA SLOVENIJE
http://www.posta.si e-pošta: info@posta.si

TRGOVINA KIM
z' ^Tržnica "pod uro" Zagorje, tel.: (0601)68-68C) trrd
fe)
Ormoška in ženska konfekcija, pletem
* spodnje perilo
*	nogavice
*	kopalke

Vinko Hrovatič s.p.
RAČUNALNIŠTVO
PRODAJA, SERVIS, IZOBRAŽEVANJE
TRBOVLJE
Šuštarjeva 42, 0601 26 040 LITIJA
Ul. M. Pregljeve 4, 061 883 546
■hnrlnrvTins m
20. VELTRAVNA 1999
r
22.3.-20.4.

21.4.-21.5.
22.5.-21.6.
Če se boste pogosto dolgočasili, si boste krivi sami. Ne pričakujte od drugih, da
vas bodo zabavali. Če vam dolžnosti, ki vas čakajo, smrdijo, posvetite več časa družini. Zdravju boste morali nameniti več pozornosti. Št.
Ne čakajte pasivno na razvoj dogod-kov, saj se utegne takšen način soočanja s problemi kasneje prenesti tudi na druga področja in vas napraviti le za opazovalca svojega lastnega življenja. Št.: 5.
Prav je, da si vzamete več časa zase in razmislite o stvareh, glede katerih se boste v kratkem morali opredeliti. Nič ni narobe, če s svojimi osebnimi stvarmi opravite sami in ne razlagate problemov vsakomur. Št.: 9.
Ne
dovolite si, da bi bilo vaše mnenje o sebi preveč odvi-
;,~tr O Sn0 °d tega’
se drugi
22.6.-23.7.	' odzivajo na
vas. Pomembno je, da vztrajate pri vaših odločitvah, čeprav morda včasih ne bo preveč lahko. Št.: 21.
Vaša pretirana usmerjenost vase bo imela za posledico marsikatero razočaranje. Skušajte čimmanj razmišljati o stvareh, ki vas običajno spravijo v slabo voljo in ne analizirajte sleherenga koraka drugih. Št.: 17.
Pogosto ste drugim prestrog sodnik in zahtevate več, kot ste sami pripravljeni nuditi. Naučite se ceniti stvari, ki so vam dane že po naravi in spoštujte tiste, ki so si morali zanje prizadevati. Št.: 7.
24.7.-23.8.
24.8.-23.9.
/Vaša bodočnost
datno'ncun&K izpoje'm] da nm&izasHužitiIr-uh, ampad napr-au-itio-sad,prrždfaj'
sdapši. (J.ANGELL)
Od 3. do 15. maja 1999 je osemnajst novorojenčkov - devet:devet - postavilo starše pred to zahtevno nalogo.
3.5.99
SILVA BENKO OČKON, Eberlova 13, Zagorje hči PETRA OČKON
4.5.99
TADEJA GOROBINKO, Sallaumines 5, Trbovlje sin MATIC KOBILŠEK
5.5.99
ŠEMSA ŽUŽIČ, Nas. A. Kaple 8c, Hrastnik sin
7.5.99
MOJ CA HOLEŠEK, Gorenja vas 31, Zagorje sin JURE
MAJDA TURNŠEK, Loke 33, Tabor sin ANDREJ
9.5.99
OLGA KNEZ, Stari dvor 22, Radeče hči TJAŠA
10.5.99
DARJA BREČKO, F. Fakina 3a, Trbovlje sin NIK SALKIČ
12.5.99
NATALIJA ROBER, Ul. Klučarja Kožuha 10, Celje sin JAKA
MAJA GOTZ VAŠL, Log 15a, Hrastnik hči ZALA VAŠL
ANDREJA ZABUKOŠEK, M. Zidanška 9, Šentjur sin ŽIGA ZABUKOŠEK POČIVALŠEK
13.5.99
DAMJANA PETAVER, Pot na brod 2, Radeče hči EMA
SLAVI KOVAČ, Boben 25a, Hrastnik hči MAJA
MOJCA JURANČIČ, Ostenk 5, Trbovlje hči MONIKA JAGER EDISA VAŠIČ,C. 1.maja 27, Hrastnik hči VANES A AUDIČ
14.5.99
VESNA POLC, Selo 47, Zagorje sin NIK
15.5.99
MAJA KREŽE, Kol. 1 .maja 32, Trbovlje sin ROK KREŽE
BERNARDA SENČAR, Čeče 12, Trbovlje hči MAŠA MARKO
SUZANA LITROP, Renkovci 64, Turnišče hči ULA
Cvetje, darila...
trgovina
Saša Pegan s.p.
Kisovec, Rudarska c.3 Tel.: 0601/71-303	odpiralni čas:
od pon. do petka 16 -18 sobota 9-12 nedelja 10-12
r
lOMOf
24.10.-22.11.

23.11.-22.12.
Pomembno je, da se ne prepuščate dogodkom in ne pričakujete od drugih, da urejajo stvari
24 9-23 1 n
iv. namesto vas. Morali se boste bolj potruditi, če želite doseči zastavljene cilje. Spremebo boste morali izzvati sami. Št.: 28.
Kontrola nad svojimi občutki in čustvi vam bo sicer dajala občutek moči, vsekakor pa bo imela za posledico notranjo praznino. Samoobvladovanje je koristno samo do določene mere. Št.: 10.
Uspešno boste rešili nekatere pro-C. , bleme, ki vas
rčijo’zato
boste zadovoljni s sabo. Nikar ne pretiravajte z obveznostim, ki niso nujne. Do partnerja bo potrebno malo več strpnosti in tolerantnosti.
Št.: 3.
Nikar ne bodite preveč zadržani do ljudi, s katerimi ste sicer intimni. Po-™	. stavite se na
23.12.-20.1. svoje noge, ne da bi pri tem koga prizadeli. Prav je, da se oprete nase, ni pa dobro, da se izolirate. Št.: 25.
Pomebno je, da si uredite življenje in si ne dovolite, da bi bili do vratu zakopani v delo. Če želite ohraniti zdravje, boste morali več pozornosti nameniti tudi stvarem, ki vas razvedrijo in pomirjajo. Št.: 19.
Ne dovolite si, da vas mečejo iz tira stvari, nad katerimi nimate vpliva. Na ljubezenskem področju ne bo šlo vse brez težav, vendar boste sami do njih zavzeli drugačno stališče. Poklicno boste uspešni. Št.: 2.
21.1.-19.2.
20.2.-21.3.
NAGRADNA KRIŽANKA + NAGRADNA KRIŽANKA
iei
MOLITEV
Mihec tiho moli pri večerni molitvi:
"Ljubi bog, daj, da bo Madrid glavno mesto Italije, sicer bom v kontrolki iz zemljepisa dobil cvek."
BOKSAR
V	odmoru med rundama sprašuje boksar svojega trenerja:
"Sem nasprotnika pogosto zadel?" "Sploh ne, vendar če boš tako mahal mimo njegove glave, se bo gotovo prehladil zaradi prepiha."
BLAGO ZA TIPANJE
Na tržnici se pogovarjata dve branjevki:
"Stranke so vse bolj zahtevne. Blago pretipajo od vseh strani, na koncu pa nič ne kupijo."
"Ja, ja, tudi pri meni je tako, pa ne le na tržnici, ampak tudi doma. Imam namreč tri za možitev godne hčerke."
BREZZOBI SESALEC
V	šoli so pri naravi obravnavali sesalce.
"Mihec, povej mi sesalca brez zob!"
"Moja stara mama!"
PO BRITJU
"Rudi, kaj uporabljaš za nego kože po britju?"
"Hansaplast!"
SEDANJE POKRAJINSKO SREDISCE V RUSIJI OB REKI VOLGI. NEKDAJ KALININ
ELEKT-
RIČNA
CESTNA
ŽELEZ-
NICA
KOZE,
OSEPNICE
OTEKLINA
V
TKIVU
KEMIJSKI ZNAK ZA RENU
nekdanja
HRVAŠKA
PEVKA
NOVA,-
KOVIC
ZDRAVILIŠČE V PREKMURJU
NAMEN,
NAMERA
MONETEISTICNA RELIGIJA, KI JO JE USTANOVIL MOHAMED V ARABIJI V 7. STOLETJU
OTROŠKA PRIPRAVA ?A IGRANJE
GLOSARIJ,
BESED-
NJAK
LOCEN PROSTOR V GLEDALIŠČU
ANGLEŠKA
PLOSCIN-
SKAMERA
MARTIN
STREL
AVTOR:
JOŽE
BORKO
VRSTA
RIBE
LEPOTNA RASTLINA IZ JUŽNE AMERIKE
UGOTAVLJA
NJESTEVI-
KRČEVITA
JEZA
SVOD NAM NAMI
SLOVENSKI
POPEVKAR
RESNIK
DEL
<MECKEGA
VOZA
BRITANSKA
IGRALKA
MIRREN
KIT
UBIJALEC
RTV
VZHODNI
ŠPANIJI
PUNTAR,
REBEL
MAVRAH BRITANSKI POLARNI RAZISKOVA-LEC (JOHN!
LIKOVNA
UMETNICA
PREBI-
VALEC
MILANA
SVEDSKI
ZIMSKO-
ŠPORTNI
CENTER
SODOBNIK
KELTOV
IGRA
OBRAZOV ALI GIBOV
VOJAŠKI
ODSEK
LATINSKO IME EZOPA
VR^A-
FRANCO-
SKIH
PREPROG
PRIIMEK
BOGA
ZEVSA
MESTO V KOLUMBIJI
HRIBOVJE \ SV SRBIJI
SPODNJI
DEL
POSODE
AVSTRIJSKI GLEDALIŠKI REZI-SER (LEON)
NASA
MLADINSKA
REVIJA
ITALIJANSKI SKLADATELJ (TOMASO)
najvecja
ČLOVEŠKA
ZLEZA
OSEBNI
DOHODEK
POKRIVALO
KUHINJ-
SKE
POSODE
GRŠKI OTOK V KIKLADIH
PREBIVALEC ATIKE
VLADIMIR
LAMUT
PSIČEK,
PES
RADO
CASL
UD
ORGANI-
ZACIJE
ci nuAnrcu'. LANDSTEINER: avstrijski bakteriolog ALBINONI: italijanski skladatelj IRS: mavrah bl_uv AHOtK. glOKSINJA: lepotna rastlina GALI: mesto v Kolumbiji
...da modenski vojvoda Franc IV. Avstrijski -d’Este, ki je dal odstraniti Ciro Menotti, ni prenašal bradatih ljudi. Leta 1831 je izdal odlok, s katerim je ukazal takoj odrezati brade vsem tujcem, ki ne bi imeli povsem urejenih dokumentov.
...da laso ne uporabljajo samo pastirji iz neskončnih prerij Južne Amerike in kavboji iz ZDA, z njim si pomagajo tudi Laponci pri vodenju čred severnih jelenov, da se ne oddaljijo.
Še konec prejšnjega stoletja so ga uporabljali na nekaterih področjih Hrvaške, Romunije, Rusije in Madžarske. Laso so poznali že v davnini, čeprav se niso ohranili primerki. Na primer med arheološkimi izkopavanji v Ninivah, glavnem mestu Asirije, so naleteli na zelo staro perzijsko upodobitev divjega osla, ki ga je z lasom ujel lovec....da so v Franciji za časa vladarja Ludvika XIV., Sončnega kralja, izumili floret. Francozi so bili prav tako tisti, ki so izumili zaščitno masko, ki se uporablja še danes.
Iv Ti 7, lvTa7
20. VELTRAVNA 1999
NAGRADNA KRIŽANKA
REŠITEV OZIROMA GESLO
nagradne križanke pošljite do 2.6. 1999 na naslov: UREDNIŠTVO ZASAVCA, Cesta 20. julija 2c, Zagorje ob Savi, s pripisom "NAGRADNA KRIŽANKA ŠT. 10/99". Fotokopij ne upoštevamo. Torej morate ob pripisu dodati še številko križanke (kije ista, kot številka časopisa) zaradi tega, da potem lažje razvrščamo rešitve križank, kijih na naš naslov prihaja ogromno. Opozarjamo vas, da rešitve gesla, kijih boste napisali na dopisnico, ne bomo upoštevali. V poštev bodo prišle le v primeru, da bo na njih izrezek gesla iz Zasavca!
Nagrade, ki vas čakajo:
1.	Bon v vrednosti 10.000 SIT kluba Imperius
2.	Bon v vrednosti 5.000 SIT kluba Imperius
3.	Bon v vrednosti 3.000 SIT kluba Imperius
Izžrebanci nagradne križanke 8/'99 (nagrade prispeva klub Imperius Izlake):
1.: Bon v vrednosti 10.000,00 SIT
dnevnega bara in nočnega kluba Imperius: ANGELA URŠIČ, C.zniage 14, Zagorje
2.	: Bon v vrednosti 5.000,00 SIT dnevnega bara in nočnega kluba Imperius: MERI SKUBIC, Prvomajska 3, Litija
3.	: Bon v vrednosti 3.000,00 SIT dnevnega bara in nočnega kluba Imperius:
Marija-Miri Potušek, Novi Log 17, Hrastnik
Vsem izžrebancem čestitamo!
Nagrade oz.potrdila lahko dvignete na uredništvu časopisa Zasavc, C. 20. julija 2c, Zagorje od 24.5.1999 do 2.6. 1999 od 10.00 do 13.00 ure.
dnevni bar-nočni klub
Sp. Izlake 9, Izlake, telefon 0601-71-161
TRBOVLJE
Četrtek, 20.5. in 27.5.1999
6.00	Dobro jutro 7.00 Poročila 7.15 Jutro z ... 7.45 Časopisje 8.00 Tema, servis 9.00 Poročila, tema in glasba 10.00 Redaktorjeve minute 10.05 Radio na terenu 11.00 Poročila
12.00	Glasbeni koledarček 13.00 Poročila 13.15-13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.20 Muzika-Muzika 16.00 Servis 16.15 Prodaja po telefonu 17.00 Poročila 17.10 Ob Savi navzdol 18.00 Ob Savi navzgor 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Živ večer ob živem radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00)
Petek, 21.5. in 28.5.1999
6.00	Dobro jutro 7.00 Poročila 7.15 Jutro z ... 7.45 Časopisje 8.00 Tema, servis 9.00 Poročila, tema in glasba 9.15 Prodaja po telefonu 10.00 Redaktorjeve minute 10.05 Radio na terenu 11.00 Poročila 12.00 Glasbeni koledarček 13.00 Poročila 13.15-13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.20 Muzika-Muzika 16.00 Servis 17.00 Poročila 17.10 Mladinski val 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00)
Sobota, 22.5. in 29.5.1999
7.00	Dobro jutro 7.15 Jutro z ... 7.45 Časopisje 8.00 Letni časi na Radiu Trbovlje
9.00	Poročila, popevka tedna 10.00 Kramljanja 11.00 Teden bil je živ 12.00 Kuhajmo z dušo 12.30-13.00 Poročila 13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.30 Glasbeni koktail 16.00 Moda, servis 17.00 Poročila 17.10 Sobotno popoldne 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Večer °b radiu 00.00 Noč z radijem (do 8.00)
Nedelja, 23.5. in 30.5.1999
8.00	Dobro jutro 8.15 Duhovna misel
S.30	Servis, dežurstva, cicivrtiljak 11.00 Tedenski barometer 11.10 Viža tedna 12.00 Mečno zelene 13.00 Čestitke poslušalcev, r£*dijsko popoldne 14.00 Horoskop, kramljanje, zanimivosti 15.00 Prodaja po
telefonu 15.20 Pregled dogodkov doma in po svetu 16.00 Prodaja po telefonu 17.00 Gost, kramljanje 18.00 Zasavskih 5+5 19.00 Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00)
Ponedeljek, 24.5. in 3L5.1999
6.00	Dobro jutro 7.00 Poročila 7.15 Jutro z ... 7.45 Časopisje 8.00 Tema, servis 9.00 Poročila, tema in glasba 10.00 Redaktorjeve minute 11.00 Poročila 12.00 Gostje -glasbeniki 13.00 Poročila 13.15-13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.20 Muzika-Muzika 16.00 Želeli ste... 17.00 Poročila 17.10 Radio na obisku 18.00 Polonina kramljanja 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00)
Torek, 25.5. in 1.6.1999
6.00	Dobro jutro 7.00 Poročila 7.15 Jutro z ... 7.45 Časopisje 8.00 Tema, servis 9.00 Poročila, tema in glasba 10.00 Redaktorjeve minute 10.05 Radio na terenu 11.00 Poročila
12.00	Servis 12.55-13.00 Poročila 13.15-13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.20 Muzika-Muzika 16.00 Servis 17.00 Poročila 17.10 Šport na Radiu Trbovlje 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00)
Sreda, 26.5. in 2.6.1999
6.00	Dobro jutro 7.00 Poročila 7.15 Jutro z ... 7.45 Časopisje 8.00 Tema, servis 9.00 Poročila, tema in glasba 10.00 Redaktorjeve minute 10.05 Radio na terenu 11.00 Poročila
12.00	Društvo prijateljev malih živali, servis
13.00	Poročila 13.15-13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.20 Muzika-Muzika
16.00	Servis 17.00 Poročila 17.10 Upokojenci med nami 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00)
* Obvestila - načeloma vsako uro pet minut pred polno uro med 8.00 in 19.00
CENTER
Četrtek, 20.5. in 27.5.1999
Videostrani 10.00 "Dobro Jutro-Dober Dan; jutranji program v živo" 11.00 Videostrani 12.00 "Dobro Jutro-Dober Dan; jutranji program-ponovitev" 13.00 "Videoboom 40 ; glasbena lestvica" 14.00 FILM (p) 15.30 Iz glasbene skri-nje, oddaja o narodn.glasbi 16.00 Kako biti zdrav in zmagovati - SEM 16.30 Adrenalin za vsak dan 17.00 ZLATI ZVOKI - oddaja narodnozabavne, p. 18.30 BINGO BONGO
-	otroški kviz 19.00 KUL-T-URA (P) 19.30 Glasbeni spoti iz produkcije TV Center 20.00 ZASAVJE DANES 20.15 "AKTUAL-NO; informativna oddaja" 21.15 ODDAJA ZLTV 22.15 ZASAVJE DANES(p) 2.30 "Videoboom 40 ; glasbena lestvica (p)"Videostrani
Petek, 21.5. in 28.5.1999
Videostrani 10.00 "Dobro Jutro-Dober Dan; jutranji program v živo" 11.00 Videostrani 12.00 "Dobro Jutro-Dober Dan; jutranji program-ponovitev" 13.00 FILM 14.30 Iz glasbene skrinje, oddaja o narodn.glasbi
15.30	"AKTUALNO; informativna oddaja (p)" 16.30 HOKUS POKUS - oddaja o skaterjih in borderjih 17.30 BINGO BONGO
-	otroški kviz(P) 18.00 "C in Enter; oddaja za najstnike(p)" 19.00 Pesem domača 19.30 Glasbeni spoti iz produkcije TV Center 20.00 ZASAVJE DANES 20.15 Klub Center21.45 ZASAVJE DANES (p) 22.00 Klub Center
II.	del 23.30 videostrani
Sobota, 22.5. in 29.5.1999
Videostrani 10.00 "C-trak ; sobotni pro-gram v živo” 12.00 ČESTITKE 12.30 PESEM DOMAČA 13.00 Oddaja združenja ZLTV13.30 VIDEOTOP 1314.30 HOKUS POKUS (p) 15.30 KUL -T-URA16.30 "KBM-fashion ; oddaja o modi" 17.30 FILM
19.00	Glasbeni spoti iz produkcije TV Center 20.00 Videostrani
Kedelja, 23.5. in 30.5.1999
10.00	C -TRAK -ponovitevl2.00 ČESTITKE 13.00 ZLATI ZVOKI (p) 14.30 "AKTUALNO; informativna oddaja"15.30 Klub Center 17.00 SLOVENSKE ZVEZDE
(p) 18.30 Brez šminke 19.00 Adrenalnil za vsak dan 19.30 Glasbeni spoti iz produkcije TV Center 20.00 FILM, Videostrani
Ponedeljek, 24.5. in 31.5.1999
Videostrani 10.00 "Dobro Jutro-Dober Dan; jutranji program v živo" 11.00 Videostrani 12.00 "Dobro Jutro-Dober Dan; jutranji program-ponovitev" 13.00 NAJ SPOT 14.00 HOKUS POKUS - oddaja o skaterjih in borderjih (p) 15.00 ODDAJA ZLTV 15.30 "KBM - fashion ; oddaja o modi (p)" 16.30 Srečno vožnjo - oddaja o avtomo-bilizimu 17.00 Klub Center - ponovitev petkove oddaje 18.30 Brez šminke 19.00 Iz glasbene skrinje : narodno zabavna oddaja iz arhiva 19.30 Glasbeni spoti iz produkcije TV Center 20.00 ZASAVJE DANES 20.15 Kuhajmo skupaj 20.45"Zadetek v polno; športna oddaja" 21.15 Iz lokalnih parlametov 21.45 ZASAVJE DANES(p) 22.00 Posnetki športnih tekmovanj ( LB koš.liga, LB rokom, liga, 2.nog.liga) 23.00 Videostrani EPPvideostran : DANAŠNJI TV PROGRAM 20.15OBUJANJE OBIČAJEV * Licitacija krač v Kotredežu 20.30 ŠPORTNA ODDAJA 21.00 VIDEOTOP 1.45 ZASAVJE DANES (p) 22.00 ZGODOVINA AVTOMOBILIZMA videostrani
Torek, 25.5. in 1.6.1999
Videostrani 10.00 "Dobro Jutro-Dober Dan; jutranji program v živo" 11.00 Videostrani 12.00 "Dobro Jutro-Dober Dan; jutranji program-ponovitev" 13.00 Videotop 14.00 Z Vami nocoj - dokument.feljtonistična oddaja
15.00	Kuhajmo skupaj, oddaja o kulinariki
15.30	Zgodovina avtomobilizma 16.00 Rezervirano 17.00 "Zadetek v polno; športna oddaja(P)" 17.30 Pesem domača 18.00 Iz lokalnih parlametov 19.30 Videotop 19.30 Glasbeni spoti iz produkcije TV Center 20.00 ZASAVJE DANES 20.15 SLOVENSKE ZVEZDE 21.45 ZASAVJE DANES (p)
22.00	KUL-T-URA 23.00 Videostrani
Sreda, 26.5. in 2.6.1999
videostrani 10.00 "Dobro Jutro-Dober Dan; jutranji program v živo" 11.00 Videostrani 12.00 "Dobro Jutro-Dober Dan; jutranji program-ponovitev" 13.00 "C in Enter; oddaja za najstnike(p)" 14.30 Adrenalin - oddaja o športu 15.00 Brez šminke 15.30 Zgodovina avtomobilizma 16.00 KUL-T-URA(P) 17.00 SLOVEN-SKE ZVEZDE
18.30	Za piko več...(oddaja o podjetništvu)
19.00	Srečno vožnjo, oddaja o avtomob. (P)
19.30	Glasbeni spoti iz produkcije TV Center 20.00 ZASAVJE DANES 20.15ZLATI ZVOKI - oddaja narodnozabavne glasbe v živo 21.45 ZASAVJE DANES (p) 22.00 Iz lokalnih parlametov 23.00 Videostrani
20. VELTRAVNA 1999
J Um
i.
S 1.(prvim) Rožnikom leta gospodovega 1999, slovenska država slovenskim policistom ne dovoli več zaračunavati kazni za prometne prekrške v denarju in na licu mesta ... temveč le in samo s položnicami ... le zakaj???
... liberal al' klerikal ... samo da nisi policaj ... Oj! ...
V začetku 90-ih se je zgodila vojna za Slovenijo ... šok za Evropo!!
Na očeh sveta smo, zahvaljujoč Miloševiču, krvaveli 10 dni. In ni se zgodilo nič. Nič!! ... V redu, smo jih pač fasal, ker nismo plačali carinskih dajatev. In nato se Miloševiču zgodi Hrvaška. Ti jo skupijo še huje kot mi ... Srbi raketirajo Dubrovnik, pade Vukovar ... pa kaj ... v redu, to je bil problem Hrvatov ... samo da Srbi nas pustijo pri miru!!! In nato se zgodi Miloševiču Bosna. Tu se dolgo ni vedelo kdo bo koga ... V Sarajevu so mrtve pokopavali na stadionih, ki so nekoč nosili naziv ,, Olimpijski ...„ 9.11.1993 ^ neidentificirani norci porušijo Hajrudi-nov ali tudi „rimski most,, čez reko Neretvo (grajen od 1557 do 1566). Postreljene, poklane, posiljene omenjam posebej ... pa spet nič ... v redu, to je bil problem Bošnjakov, samo, da Srbi nas pustijo pri miru! In nato se Miloševiču zgodi poklano Kosovo ... in nato, končno, vendar deset let prepozno!!, pride NATO... in sedaj je vse narobe... zakaj..
... dolgo so ploskali, nato pa se komedija končala ... Oj! ...
Dlje, ko nas pustijo čakati, manj nas cenijo. In ako se pri tem početju niti ne opravičijo, je situacija toliko bolj kruta - a zato vsaj jasna ...pa začnimo ...Prečudovit Kalinov spomenik pred trboveljsko otroško bolnišnico (o katerem je tekla beseda ze pred mesecem dni) bo menda (še kar) ostal pokrit (bolje - SKRIT) z neko še bolj prečudovitejšo plastično maso. ki ga (še kar), (danes smo 16. Maja 1999) ščiti pred žarkim pomladanskim soncem, točo, izpušnimi plini, snegom, odpadlim listjem ... in pogledi mimoidočih ... komunalci se brzda bojijo, da bi se „Materi z detetom,, zgodilo tako, kot z njegovimi (Kalinovimi-op. avto) knapi, ki tako strumno zmaličeni stražijo vhod v trboveljsko občinsko palačo ... toliko zaenkrat ...nadaljevanje sledil!
... lenarite počasi, gospodje ... da se slučajno ne utrudite ... Oj! ...
Glupi neki narod ovi SlovenciHKoliko smo več u Ljubljani, a još nisu naučili naš jezik ...Oj! ...
Iščem, že več kot deset let, 100-dinarski bankovec s serijsko številko OJ 14061955.
Ponudbe pod „Čustvena navezanost,, ...Oj! ...
Kabelsko razdelilni TV sistem v Trbovljah si nekateri zasavski TV šefi in občinski velcmožje dejansko predstavljajo (s prepričevanjem že prepričanih) kot nekaj, kar naj bi ljudi razdelilo na tiste, ki ga že imajo, in tiste, ki nanj, na pragu tretjega tisočletja, še kar pohlevno čakajo... Juhuhu
... naj nam na veke vekov živi PAP - TELE matika ...
...kokoška s kljunčkom krade koščke kruha iz kozarčka ...Oj! ...
Razmere na Billkanu, pardon, Balkanu so se umirile ... Kosovo je zdaj etnično čisto, Belo mesto je zbombandirano kot nekoč Berlin ...Srbi so izgubili in Boga in Kralja in Državo ... medtem ko so Kosovarji dobili nove ... Kaj pa sedaj ... le komu sedaj zvoni??
... pozabimo na dejstva ... poglejmo resnici v oči ... Oj! ...
S 1.(prvim) Rožnikom leta gospodovega 1999, slovenska država slovenskim policistom ne dovoli več zaračunavati kazni za prometne prekrške v denarju in na licu mesta ... temveč le in samo s položnicami... le zakaj !!???...
... nekaj se je pa vendarle spremenilo, samo penDREK je ostal iste dolžine ... Oj! ...
V naši preljubi deželi kranjski, v tem globokem breznu brez vse resne poti, je bilo, je, in bo na vekomaj veke ostalo zapisano - ubog je bil vedno ubog, Bog pa vedno Bog ...
... Ateist sem, Bog mi je priča ... Oj! ...
Že mogoče, da pri trboveljskem Integra! Komu, pardon, Kumu, vedo, kaj, da je to integral, integracija, integrirati itd.Zelo težko pa verjamem da vedo, kaj bi lahko bila SINHRONIZACIJA ali po naše USKLAJENOST ... kjer je v prvi vrsti mišljena usklajenost voznih redov prihoda vlakov in prihoda ter odhoda avtobusov, na katerih piše ŽEL. POSTAJA ...In potem se jezijo, integlalovci namreč, na taxsiste pa na ljudi, ki taxsi uporabljajo raje kot avtobuse. Ki bi lahko bili tudi koristni, če bi le ne odpeljali minutke prej, preden pripelje vlak na železniško postajo ...
... vsaki neumnosti je jasno, da se lahko vseli le v prazno glavo ...Oj!...
JANEŽA. LOJZE. UROŠ. (DAJNlškA DEKLARACIJA IN ŠNOPS
Ali so Janševi socialdemokrati z novim programom, sprejetim na kongresu v Portorožu, nekoliko odprli vrata približevanju Drnovškovim liberalnim demokratom ali so še naprej ta vrata odprta le za pomladni stranki SLS in SKD, je vprašanje, ki si ga postavljajo mnogi politični analitiki. Kakorkoli že, če bodo naslednje volitve po dvokrožnem večinskem sistemu (če smo pravna država, tu ni dileme), bodo zmagale tiste stranke ali koalicije, ki bodo delovale zmerno. In Janša to ve. Mislim pa da ve tudi to, da je doslej Drnovšek in LDS izigral že vse dosedanje koalicijske partnerice. Prvič SDS, drugič SKD in ZLSD in tretjič SLS. (Igor Gošte)
PRVI KEGELJ: PAZI, UROŠ (Stoklas, op.a.) MEČE!
OSTALI KEGLJI: POTEM SE BOMO PA KAR DOL POMETALI. SAJ NAS TAKO VEDNO ZADENE.
IN SO SE POMETALI PO TLEH, BREZ BOLEČEGA UDARCA UROŠOVE KUGLJE. (Igor Gošte)
Kot kaže gre afera Vič-Holmec in t.i.Gričarjevo poročilo, liberalnim demokratom močno na živce. Kot da bi se bali, da v javnost pricurlja kaj takega, kar za njih podobo ne bi bilo dobro. Ali so zato okrepili vrste v parlamentarni preiskovalni komisiji oz. Jakliča zamenjali in nadomestili z Anderličem in Beblarjevo? Kakorkoli, če gre pri Gričarjevem poročilu (tako pravi Drnovšek) za čenče, potem ne vidim razloga, zakaj teh čenč naši oblastniki (in LDS je na oblasti) ne dajo v javnost. Nasprotno novinarka nacionalne televizije Rosvita Pesek meni, da pri poročilu ne gre za čenče, ampak za umazane igre, v katere so bili vpleteni poleg javnih uslužbencev tudi nekateri (podkupljeni?) novinarji in nekatere medijske hiše. (Igor Gošte)
NA IZLAKAH SO SE PRETEPALI. DA NE BO POMOTE. ŠLO JE ZA POVSEM ŠPORTNE IN FER BORBE. V SOBOTO SO NAMREČ IZVEDLI TURNIR V BORILNIH VEŠČINAH-KICKBOKSINGU. (Igor Gošte)
Deset let po znameniti Majniški deklaraciji, ki sojo spisali slovenski razumniki, večina le teh ugotavlja, daje čas za novo. In sojo spisali. A ne prav vsi. Nekateri, ki sojo pred desetimi leti soustvarjali in so danes več ali manj na oblasti, menijo, da je v Slovenijo vse O.K. Jaz sem podpisal obe. (Igor Gošte)
LOJZE PETERLE (na TV) O TEM KAKO KRŠČANSKI DEMOKRATI »OSVAJAJO« SLS: »PRAVA NEVESTA SE NE DA PRAV HITRO, JO JE TREBA DOLGO NAGOVARJATI, DA JE POTEM BOLJ TRDEN ZAKON. (Igor Gošte)
Ker smo na strani, ki nosi naslov LIKOF, pa končajmo s končnimi rezultati M.tradicionalnega majskega turnirja v šnopsu v okrepčevalnici Ašič. Zmagal je Nedeljko Tomič, drugi je bil Branko Forte, tretji Vlado Pelemiš in četrti Edi Gnedič. Čeprav so igrali šnops, šnopsa (iz zaupnih virov) niso pili. (Igor Gošte)
Zgolj slučajno!?
m
m
tj
'1
/
ŽIVLJENJSKI KROG
Štipendijsko zavarovanje
Rentna zavarovanja
zavarovalnica triglav, d.d.
/o
Celje - skladišče
D-Per
6/1999
5000006898,10
banka zasavjc
Banka Zasavje d.d., Trbovlje, bančna skupina Nove Ljubljanske banke
COBISS o
Imetniki tekočih In žiro računov!
Vas zanima hiter, enostaven, predvsem pa udoben dostop
do informacije o stanju na vašem računu, Ki vam prihrani
klice in pot v vašo enoto bank
oziroma do bančnega t
V Banki Zasavje vam ponujamo uporabo
A V T O M	S K	A
Prijazen
telefonski številki :
vam bo v vsakem trenutku zaupal želeno informacijo.
Povprašajte še danes na enoti Banke Zasavje, kjer imate odprt račun, o pogojih in načinu uporabe avtomatskega odzivnika!