0b ?&
v Gorici, v četrtek dne 11. julija 1912.
Izbaja trikrat na teden, in sicer T torek, četrtek in soboto ob 4.
uri popoldne ter stane po pošti prejemana ali v Oorici na dom pošiljana:
vse leto   .   .   15 K
»/.,    „     .  .  io'„.
Za Nemčijo'K^^oe*^-* Za Ameriko in inozemstvo K 20.— Posamične številke stanejo 10 vin.
„SOCA'' ima naslednje izredne priloge: Ob novem letu »Kažipot po Goriškem in 6radiščauskema in dvakrat v letu. „Vozni red že-' leznic, parniko? in poštnih wi\
Na naročila brez doposlane naročnine se no oziramo.
Tečaj XLII
Uredništvo
se nahaja v Gosposki ulici St. 7 v Oorici v I. nadstr. na desne.
Upravništvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v I. nadstr. na levo v stiskami.
Naročnino in oglasi je plačati loco Gorica..
Oglasi in poslanice se računijo po Petit-vrstah, če tiskano 1-krat 16 vin., 2-krat 14 vin., 3-krat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje;§rke po  prostoru.
".....rai v uredniškem
sta\— Za obliko odklanjamo
Odgovorni urednik^in,izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici,
- Telefon št. 83.
»Gor. Tiskarna« A. Ganršček (odgov. J.%bčič) tiska in zal.
Italijanom v Gorici!
(K današnjemu shodu v »Ginnastiki.«)
Drevi torej bo zapet enkrat živo po »pestri«. Vršil se Do .protestni sliod fKAi aoiiodu JN. U. O. iz i rsia v Gorica, uiavni .govornik Ido — Bfezina!
Uonci preti zopet v&iika nevarnost, <ia se njeno ltalijanstvo razpiši v prah. varovati hočejo italijanstvo Gorice junaško, braniti hočejo to itatijanstvo, naj se zgoui kar'hoče.   Tako nekako   sehfu-
P<P.....
italijanstvo Gorice ? Kje pa j«« to italijanstvo? Zadnje ljudsko štetje je jasno pokazalo, da Goricu 'ni italijanska, da se torej o itatijanstvu Gorice ne da govoriti. Mešano je prebivalstvo: 'pol s.o vensko pol italijansko in nekaj Nemcev. Pri volitvah v državni »bor pa je jokal župan bombic, ker je šlo italijanstvo tako nazaj. — Počasi so se h izčistile razmere tako, da se je ipokazaio v pravi luči, kako je pravzaprav z Gorico, v ikoliko je italijanska in v koliko slovenska.
Da se borijo Italijani v Gorici za italijansko stvar — kdo jim, bo to zameril? Naj se .le bore, mi se borimo za slovensko stvar v Gorici. — Smešni pa so, če pov-darjajo, da je žaljenje in izzivanje njih, ako pride v Gorico par stotin slovenskih delavcev iz Trsta. Pridejo na izlet. Svojo godbo imajo in svojo zastavo, ki pa ni »ruska«. Tudi ruske himne ne ibo svirala godba in nikdo ne ibo ikričal: Smrt Italijanom! Z Italijani v morje! Živela Gorica slovenska! 'Prav mirni so ti tržaški slovanski delavci, potrpežljivi.
Glejte, preljubi iltaiijani v Gorici! Po Trstu smejo iti ti slovenski delavci s svojo godbo in zastavo neovirano. Morda iz-blekne kak mulec žaljivko »ščavo«, ko jih vidi, ulj s tem je vse opravljeno. Italijanom v Trstu se N. D. O. aie zdi čisto nič nevarna, da bi odvzela Trstu tisti značaj, kateri drugače toliko ponosno omenjajo. V Gorici se pa kar hoče podreti vse, ikar ie Še italijanskega, ako bo korakalo par
stotin slovenskih socialistov z južnega ko-ilu(uvuia uo ivjina. o u icvezi. avuj iUiCO S.uovj ju ze pii lijiu, aa u'0jyctuju pieu mC-v.iuiii auuvctv, ivi pnuc sem poiuratit se •s tukajšnjimi aeiavei m poiKrepu se v iuo-ju za .ooijše čase seuaj se taKo trpinčenega aeiavstva? — Konico manifescacijs-k:a shodov, sijajno uspelih, je ze priredila M. D. O. v i mu, pa radi tega m itaiijan-stvo nič trpela — v Gorici pa se bojijo, da se radi enega manitestacijskega stioua slovenskih deiavcev podere vse, kar je še njinovo....  Bog pomagaj!
Italijani vpijejo, da hočejo slovenski delavci — izzivati. To je infamna laž, grda, ostudna ilaz. Italijani dobro vedo, da slovenski delavci iz Trsta nočejo nikogar izzivati, ali trdijo, da nameravajo izzivati — ker hočejo izzivati oni, Italijani,
Italijani se pripravljajo na izzivanje in pobivanje Slovencev pod pretvezo, da bodo branili italijanstvo Gorice proti slovenski »caiati«. Narodno sovraštvo tli še v nekaterih .znanih hujskačih in nekaj indi-vidujev imajo še, katerim dajo kamen v roke, da ga v znamenju ?O00-letne kulture vržejo na Slovenca. Ali je to Hepo, ali je to častno za Italijane? Vsak, kdor ima pamet v glavi, poreče: ne. — Italijani so bili takrat pametni in previdni, ko so pustili neovirane korakati Sokole pc Corsu v tistem impozantnem številu. To je bilo pi eoidarjeno prav in Italijanom je ibilo le v prid. Naj Ibodo tako pametni tudi v nedeljo 14. t. in. in v čast jim ibo služilo___
Če s tem zgubijo enega Bfezino, ali bodo sp^oh kaj izgubili?
Mi hočemo v Gorici — mir! Za mir delamo, mirno naj Ibo prebivalstvo. Narodno sovraštvo naj ugasne. — Sokol v Gorici je imel pred knrtkim v mestu ob Pokopališki cesti demokratično prireditev. Približali so se ibili tudi Italijani in Italijanke in hvalili, toko je lepo pri Slovencih ___Ali je treba sedaj ihujskati in
ulivat: v vročo kri ogenj narodnega sovraštva? Delavec-trpin slovenske narodnosti napravi izlet v Gorico. To naj bo izzivanje! Če bi Hotentot smatral to za izzivanje, bi mu se verjeli, človekožerec b;
planil na došleca in ga razmesaril in po-jcuči — un uu nočejo izacfanm doliol ci- ! vuizuaueuiu ueiavstvu usn, m truijc    o , seoi, aa pnpauajo k najomikanejsemu, naj-piosvmjenejserau naroau — to pa ne gre v giavo nobenctiiui.
Vsako izzivanje, vsako pobijanje Slovencev od sirani nahujskanih italijanskih niiaaerncev oi skoaova.o Italijanom. Saj oocutijo ze tako aosti škode,- Boij če bodo rogovnin, izzivali in napadali biovence, tint večja .bo njihova škoda. Z narodnim sovraštvom so prišii že na rdb; naj pazijo, da v kratkem ne telebnejo črez......
Pejte ga sem, pejte ga to! — cel teden, v nedeljo 14. t. m. pa gorjačo v roko, ibokser, in kamen v žep, da se pobije Slovenca! Ali delajo tako kulturni ljudje? — Gorica potrebuje tujskega prometa; zato so vse obsodbe vredni naklepi ibrezvest-nežev, ker take, vrste .naklepi morejo le škodovati. Ljudje berejo povsodi iti ko slišijo o italijanskih surovostih iz Gorice, pravijo: tje ne grem, nisem varen življenja.
Hujskači so veliki škodljivci goriškega mesta. Če bodo še nadaljevali tako,
kakor hočejo danes......pa naj končno
nadaljujejo. Bo tiin prej konec njih in tim prej bo sedel vladni komisar na magistrati*.
Samo dosiedni naj bodo! Če hočejo v nedeljo 14. t. m. poditi Slovence iz Gorice, naj jih podijo vedno: pred botegami »pejte ga proč, šklaf nialedet«', italijanski odvetniki naj kažejo zobe in bokserje slovenskim strankam, Bombic naj ogorčen vrže krompir čez goriške strehe nazaj v Vrtojbo v slovensko .zemljo in Resen naj zapodi vse kmete in kmetice z izvoznega trga — od »furlanskega študenta« Bfožine pa pričakujemo, da skliče velik protesten shod proti sejmom v Gorici, zlasti proti sejmu sv. Andreja, proti »caiati« vseh sejmskih dni, da ne bo- omadeževan »italijanski značaj italijansko Gorice«.
Konečno: če ne bo pameti pri Italijanih za dan 14. t. m., utegne postati ta dan za nje še usodepoln!
Vodopravni zakon.
(Dalje.)
S 50.
Odstavek i). Da se.pospeši koristna izr.a/oa voae ah da se odstranijo njeni sitouijivi ucmki, se sme upravnim potom »Kreniti:
a; aa pri tekočih zasebnih vodah tisti, čigava je voda, v koiikor je sam ne po« treouje in je v razmeram, primernem roko, ki .ga ooioči oblast, tudi ne rabi, prepusti vodo pr.^ti primerni odškodnini drugim, ki jo morejo koristonosna rabiti;
¦b) da dopuste lastniki zemljišč proti primerni odškodnini na svojem posestvu ustanovitev služnosti, da se odpre dohod i javni vodi v ta namen, da se omogoči njeno izrabo;
c) da se podjetnikom naprav za vodno preskrbo, odvajanje, namakanje ali osuševanje, potom naprav za izrabo vodne motorične sile, od katerih izvršitve je v primeri s škodo prisilnih pravic pričakovati pre vestnih koristi, prizna proti primerni odškodnini na tujem zemljišču služnost ki. je potrebna za napeljavo ali odpeljavo vode, kakor.tudi za izvršitev potrebnih jezil, vodnih nabiralnikov, za-tvornic, dvigal, jezilnih mer ia vizirnih kolov.
Odstavek 2). Kadar se .zahteva na, podstavi določil odstavka 1, lit. a) tekočo zasebno vodo v svrho izrabe njene motorične sile, tedaj je na zahtevo tistega, či-gaver je voda, razglas titev, po določilih § 24, odstavek 2, časovno omejiti.
Odstavek 3). Za prisilne pravice, (navedene pod b), se poslopja in k njim spadajoča dvorišča in vrtovi sploh ne smejo zahtevati, za prisilne pravice navedene pod c), pa samo takrat, kadar gre za ikako podjetje države, dežele ali občine ali kadar je pristojna politična oblast po zaslišanju deželnega odbora izrekla, da leži nameravano podjetje v javnem interesu in če bi v vseh teh slučajih ibrez takšne zah-
Maksim Gorki.                                               !
FOMA GOUDJEJEV.
Roman.
(Dalje.)
»O-sem ... Sedem ..'.« je donelo iz daljave v težkih vzdihih.
Jezno je siknil parobrod in plul naprej. Burno sikanje Pare je iglušilo foožfepotnikove besede tin Foma ie videl le gibanje njegovih ustnic.    '
»Alt greš doli!« se je razlegal jezen in glasen krik. "To je moje mesto!«
»Tvo-je?«
»Kaj pa, da je .moje!«
»Po gobcu te bodem ... potem si že najdeš .mesto ... »akšen gospod!«
Marš!«
Začel se je .pretep. Kmetje, ki so poslušali tujca, so krnili glave >tja, kjer so se tepli, a tujec je vzdihnil in "¦oifial. Okrog stroga se je razvil živahen in glasen raiz-govt>r, kakor se divgne plamen \:i suhih vej, ki jih vržeš "a ugašajoč ogenj.
"Jaz vam bom dal, vragi! Poiberita se oba ...«
»teljite ju h kapitanu ...«
»Ha4ia-ha! To je bilo kratko storjeno!«
»nt:,iO mu je dal po .tilnikuI«
»Matrozi so spretni ljudje ...«
»O-sem ,.. De-evet ...« je kriknil merilec globine. Sin' *     '" veC ^rQ,,<< -" se Je razlegel glasni klic ma-
Omahujč od parinikovega zibanja, se je Foma naslonil na jadrovino in poslušal vse, kar je zvenelo okrog njega in vse se je zlivalo zanj v eno samo, znano mu sliko.
V megli in negotovosti, obdano oid vseh strani s temo, katere oko ne prodre, plove človeško življenje s težavo in počasi kdovekam. In ljudje se kesajo zaradi svojih grehov, vzdihujejo težko in takoj nato se pretepajo za toplo1 mesto in, ko so se bili med seboj za lastninsko pravico, — so tepeni še od tistih, -ki nadzorujejo red v življenju. Počasi iščejo svobodne poti k svojim ciljem.
»De-evet ;.. Ose-em ...«
Tiho se razlega nad ladijo ječeči krik m sveta molitev božjepotnika tone v šumu življenja. In za tistega, kti se zamisli v osodo, ni rešitve od bolesti, zanj ni veselja ...
Fomi se je 'hotelo govoriti s tem božjepotnikom, v katerega tihih besedah se je oglašal odkritosrčen strah pred Gospodom in bojazen za ljudi pred Njegovim obrazom. Krotki, opominjajoči glas božjepotnika je imel neko posebno moč in Foma je nehote moral poslušati njegov globoki, iz prs se dvigajoči zvok.
»Tega bi trebalo vprašati, kako ž- vi ...« si je mislil Farna in ogledoval s pozornostjo njegovo veliko, sklonjeno postavo. »In kje sem ga videl? Ali je morda podoben komu, kii ga poznam?«
Kdovezakaj se je hkratu Foma domislil s čudovito jasnostjo, da ta kro-tki pmpovednik ni nihče drugi, nego sin starega Ananija Ščurova. Presenečen od te misli, je stopil k božjepotniku, sedel k njemu in ga vprašal:
»Ali prihajaš od Irgiza, oče?<'
Ta je dvignil glavo, obrnJi počasi in s težavo obraz profti Fomi, pogledal ga pozorno in dejal z mirnim, krotkim glasom:
»Bil sem tudi ob Irgizi;...«
»SMi tam doma?«
»Ne...«
»Odkod pa prihajaš sedaj?«
»Od svetega Štefana...«
Razgovor je zaostal; — Foma si namreč ni upal vprašati božjepotnika, če je Ščurov.
»Zakasnili se bodemo pri ti megli,«   je rdkel nekdo.
»Kako bi se ne zakasnili!...«
Vsi so molčali in zrli na Farno. Mlad, lep, čisto in bogato oblečen, je vzbujal radovednost vseh navzočih, ker se je itr! tako nagloma prikazal med njimi; čutil je to radovednost in umeval, da vsi čakajo njegovih besed, ker bi radi vedeli, zakaj je prišel k njim in vse 'to ga je motilo in jezilo.
»Zdi se mi, oče, da som te že nekje vide! ...« je rekel slednjič.
»Ne da bi ga pogledal, je odgovoril bežjepotnik:
»Lahko, da ...«
»Nekaj bi rad govoril s teboj ...« je boječe in poti-homa reškel Foma.
»Paj pa? Kar govori ...«
»Pojdi z menoj ...«
»Kam?«
»V mojo kajuto ...«
Božjepotnik je pogledal Fomi v obraz in privolil po kratkem nnolku:
»Pa pojdiva...«
•Ko je odhajal, je čutil Fomai poglede kmetov na svojem hrbtu in zdaj mu le b?'a prijetna zavest, da jih zanima.                  -
V kajuti je vprašal prijazno:
teveMedft& i^^?o;^di©t|a   izvršiti ali samo ^;LepBmerri6' visakimi-stroški. .
¦Odstavek 4). Lastniki .zemljišč pa se ilahfco oprostijo od prevzetja ,pod b) in c) navedenih' služnosti s tem,, da odstopijo potreben svet, za-kateri. odstop jim pristopi primerna odškodnina.              .?
¦¦- Odstavek 5). Kadar bi z vodnimi napeljavami ali napravami izgubilo zemljišče za "svojega lastnika primerno poraib-¦ nost, tedaj, se mora tia njegoVo zahtevo celo zemljišče odkupiti.
Odstavek 6). V vseh teh slučajih je-določiti odškodnino, če se-z lepa ne doseže sporazuma, po §J®$
Odstavek 7). Ka/farf%ideja za priznanje prisiMi pravit vf iBštev železniška zemljižča, -je posto^a^porazumno s pristojnimi žetezniškiml/irfOTistvi.
V' iDalje prib.)
Kako so Italijani v Primorju
zatirani,
(Dalje.) Potem> navaja kakor izgled, da so v Trstu delali velik spektakel radi tega, da med šestimi inženirji ni bil imenovan noben Italijan. Potem pa je vlada v odgovoru na interpelacijo dokazala, da sploh noben Italijan ni koinpetiral, da ga torej ni mogla imenovati. »Sicer pa — pravi — tudi niti ni res, da se daje Slovanom taka predhost,Jkakor trde Italijani, kajti od oii-cijantov je bilo v 'letu 1910 v Trstu 339 Italijanov proti 126 Slovencem, torej komaj tretjina Slovencev. A kolikor globlje sezamo, tembolj se spreminja razmerje Slovanom v prilog«.
Mi Slcani smo pač dobri za najnižja dela, dačim so boljša dela pridržana za Itaiiiiane, kakor na Češkem in po drugih jezikovno mešanh deželah Nemcem.
V tem smislu dokazuje torej, da, ako vlada priteguje Slovane, dela le to, kar delajo tudi drugi delodajalci in konstatuje (nasproti italijanskim delodajalcem dejstvo, da prevzemljejo delo tam, kjer je dobivajo, med Stovami namreč, ker Trst nima nikakega italijanskega zaledja. Vse zaledje, tja gori do Koroške in Štajerske, do Balkana in na Ogrsko je slovansko; tu je le tisto malo Furlanov, ki pa niso sposobni za take službe, kar dokazuje zopet Vi-vante, in Istra, kjer se tudi le hialo Italijanov javlja za take službe.
Vidimo torej, da je bilo to očitanje povsem neutemeljeno. Kako popolnoma nezanesljive so informacije gospoda dr:r. Gentilija, dokažem sedaj, kakor sem preje obljuib?!, s tremi slučaji. Moral bi pravzaprav vse popraviti, a nočem gospodov dalej zadržavati. Med drugim je gospod dr. Pitacco trdil, da se je v zadnjem času tržaška porota poslovanila in da so se tudi za italijanske obtožence vršile razprave v slovenskem jeziku. Poživljam gospoda poslanca javno, naj mi navede le en slučaj, ko se je proti italijanskemu obtožencu vršila razprava v slovenskem' je-iziku! To ni le zavijanje, temveč direktna neresnica in sicer tem hujša, ker je zavestna neresnica. Nasprotno je res, da Italijanska stranka sedaj, ko je slovenskim obtožencem L}aoa možnost slovenskih razprav, skuša to z vsemi sredstvi preprečiti. Posebno pa skuša to preprečiti odvetniška zbornk^ ki pošilja k slovenskim razpravam le italijanščine zmožne etksofo-branitelje samo zato, da jemlje slovenskim obtožencem možnost obrambe v slovenskem jeziku.
Raviiotaiko velika neresnica, da — moramo reči — naravnost bedastoča je, če gospod dr.. Pitacco »zatrja, da se proti italijanom iz kraljestva postopa tako, da takorekoč niso gotovi murnega bivanja v Avstriji,- da jih vsak trenotek izganjajo. Da pokaže, kako grozno je to, — pravi med drugim — da dostikrat izganjajo tudi vnanjega draavUana, ki je v tuji državi rojen, ki jL tu dovršil celo vojaško službo itd. To je izmišljotina gospoda dra. Pitaoca, ker avstrijske naibonie komisije niso dosediaj potrdile nobenega Italijana iz kraljestva ali zahtevale od njega, da bi bil tii služil vojake. Tako daleč ne gre niti avstrijski patrijotizem naših vojaških oblastmi, da bi inozemce polivale v vojaško
službovanje. V tem avstrijskem patrijo-t!zmu; prekaša vojaške dblastnije nekdo, od koj&r tega ne bi nikdar pričakovali. Ta namreč (fabricira iz pripadnikov italijanskega kraljestva avstrijske državhoztoor-ske votiloe. To ve gospod dr. Pitacco, ki je sam nastavljen pri tržaškem magistratu, in on misli, da z Italijani iz kraljestva delajo tudi vojaSke : h'astn!je tako, kakor tržaški magistrat Y: pa se sedaj še ni zgodilo.
Tretji slučaj, ki ga moram tudi poudariti, zadeva Pulo. Gosipod poslanec Pitacco je namreč trdil, da se dela na raznarodenje Primorja, da se stori vse, da bi mesto raiznarod.ii in pravi potem (čita): »Trst, Gorica In Pul i se zdi, da so izbrani za značilno osvajalno pdlitiko in ravno v Puli divjajo take izjemne razmere z vsemj posledicami hitre obsodbe«.
iPo tem uvodu bi človek moral misliti, da so Pulčani pravi narodni mučemki, ki jih avstrijska vlada preganja vsled njihovega narodnega nvšljenja, da je tam uvedeno izjemno stanje. V resnici pa stoje stvari tako, da so se v upravi mesta dogodile take nerodnosti »n tatv*ne, da je vlada konečno morala opustiti svojo znano, staro potrpljenje nasproti Italijanom, da je razpustila mestni svet, postavila vladnega komisarja in je večino občmsikiih rradnikov it teknila v 2apor. Tako je mrodno zatiranje Italijanov v Puli.
(a-ilje.)
ii y Pran.
V nobeni Skodelici
naj, ne 'manjka,     ;           :.    . .
Franckovega kavlnega pridatka?
oh daje kavi slast, moč in lepo barvo.
Njiga kakovost vsebuje: izdatnost, slastiiosL in nizko cci»».
Tovarna v Žayre1»u.
(Da-je.)
Tekma za prvenstvo Slovanske S. Zveze.
v pditiK na v»č ?,g<xiaj je iuteio ooc.ik-Sivo prou i-ciai. ouuai vaciaviiKi trg je ,mi ves oiKra&c« s ! cvtijtrn in z ViSOKm aiogov bo vinraie zastave. vsaKa iusa je o.ia. uataviiuM i/uiCrna s prapori v»eu sio-vansKin narociov. btaroniesini trg je 'oii o^ivvjfcii ca oioi«A.ava^cl:v ouKuiiK-c razstave, t-o ivii'KuiassKi tr. m crez svatopiUKa vlečna most so Mte»e množice na t-ei.no. iz Vstave se je iivtgaia para. i eiovauisce je vfcViKansKo. dNa visokim trjoiinan i<č pro-StOra za 10U.UUU oseo. vziioona iiiiouna je uoioceia za nanstvo, na zapaum so k>i.c, inesia za gosie hi na.a k,*.— ,-.-.ur za. načelnika, leiovadisee lezi na visoki fc-lenSkj planoti. Zadaj se dviga iHradčin, ^KOii so parki. Na Litino vozi ob času zieta tramvaj s posejanimi vozovi, ki nosijo zmačke S. to telovadišču je vrveio mnogo občinstva, največ Sokolov.    "
lekrne za prvenstvo so pričele točno ob 8. Udeležbo se jwi je o^ tekmovalcev, med temi S Slovencev, 2. hrvata in 1 Kus. 'ieiana je obstojala iz obvezne in proste vaje na drogu, bradlji, konju na šir in krogih, iz skoka v višino, v daljino, oib ipalici m veleskoka črez konja, metanja kroglje, vzpiranja bremen, plezanja in teka. Začeia je na bradlji, izmed vseh tekmovalcev je zmoglo obvezno vayo kakih 10, med temi 3 Slovenci. Za vsako vajo se je menjalo orodje. Stary, eden najboljših čeških, si je izvh roko in odstopil. Pri prostovoljni vaji sta' se izkazala Vidmar s krasno izvedbo, Fuchs s težkočo. Od ibradije je šlo dalje« k drogu. Vspeh isti. Pri Fuchsovi prosto-voliini vaji je občinstvo kar ostrmelo. Ze takrat se je imemovato Vidmarja za najvažnejšega tekmeca za prvenstvo, po končani orodni' tekmi je ostal za -njim naj-* boljši češki tekmovalec Svatopluk Svo-iboda za 3 točke. Z napetostjo se je" sledilo iboju. Kdo zmaga? Toda Vidmar ni pustil svojega tekmeca niti za točko dalije, sledil mu je zvesto Fuchs. Največja napetost je vladala pri zadnji točki — teku. O- Vidmarju spišejo .»Narodni Listy«: Toda ta zagoreli 21 letni fant, ki je hitel od tekme k tekmi z nasmehom na ustnah, ne pozna utrujenosti. Njegovo lepo razvito mišičevje je zmožno skihermega napora. Tekel je 100 m v 117» sekundah dolbjl 10 točk in postal prvi prvak Zveze slovanskega Sokolstva, porazivši Svobodo Sva-topluka — po neuradnih ugibanjih — za 3 točke, toda dosegši od 2.30 m/oMh 220.5 točk. Svoboda ima 217.5 točk; na tretjem rnestu je Vidmarjev i^orni drug Fuchs (216 točk). Preko cilja tsče Vidmar na-
ravnost v naročje svojim krajamom, ki mu navdušeno častitajo. Br. Ertoen, ves za-divljen v tega krasnega Iborca, ga stiska na svoje prsi in poljublja. Trenutek krasen in vzvišen, saj je to zadnji člen v verigi napornega d&la slovenskega Sokolstva iii vspeh energičnega, truda ponosnega bo- , rilca, ki je v svoji telovadni vzgoji uče- j nec teh, iktere je včeraj porazil.« Na 13 mestu je SloVenec Thaler z 71.30%.
Tekme so končale ob 7 zvečer. Ne-ipopisno veselje je zavladalo med Slovenci* ko smo izvedeli za vspeh.
Skušnje za javno telovadbo.
Med tekmami so se vršne skušnje za javno telovadbo. Sokolski j«hači so imeli svoje vaje na ograjenem prostoru. Pred goot¦:*»im paviljonom so izvajali Slovaki iz /«i:.w-rike (6 mož) svoje živahne proste vaje s sekirami. Narodna jednota sokol-ska (8 mož) pod vodstvom vseučiliškega učitelja tedovadbe iCermaka (iz Olucaga), vaje, sestavljene iz prvkov angležkega boksa. Za njimi Sokolice iz Chicaga tudi pod vodstvom "Čermaka, tri krasrnc telo-vaidne plese in lawji-ter.nisov P'ies. Devet članic .petrograjsikejga Sokola pod |br. 2ribenom je nastopilo v snežnotoelih oib-lekalh, obrobljenih s kožuhovino, vaje s sneženimi krogljami, t. j. 'belimi, lahkimi krogljami na 'beiih vrvicah, s katerimi se vadi kakor s kiji. Sredlnješol&k dijaki iz Petrograda, Moskve in Varšave so izvajali članske proste iz 5. zileta, vaditelj-ski zhor petrograjskega Sokola pod 'br. Erbenom, vaje, povzete iz ruskih narodnih plesov. Na koncu proste vaje Zveze ruskega Sokolstva. Člani in članice so jih izvajali skupno. Nastopili so v 11 četah, 6 možkih po 30 in 5 ženskih po 25. Krajniki možkih so nosili močne drogove, članice vsaka kratko palico. Pri nastopu upo-raibljaja Slani palico kot drog, na kterem telovadi posameznik. Obenem izvajajo ženske svoje lahkotne, lepe vaje.
Javna telovadba.
Pri popoldanski javni telovadbi so nastopili dijaki ruskih srednjih šol, za 'njimi gojenke pražkih dri; k v, 400 po številu. Naraščaj pražkih društev, 1000 po številu je izvajal skupinske proste vaje z največjo eleganco. Po orodni telovadbi ruskih srednješolskih dijakov so zakl]uči'.e prvi dan zleta gojenke in naraščaj pražkih društev z raznovrstnimi vajami.
(Dalje.)
DOPISI.
Iz Gorice. — (Nestrpno laško sovraštvo proti Slovencem.) Ako ne bi imeli vsaki dan priliko, oseibno prepričati se>, foi samemu sebi .ne verjeli, kako gnjusno nas Lahi 'brez vsakega povoda sovražijo in vsako priiko porabijo, da Jiais gospodarski oškodijo in na ugledu ponižujejo! Slovenci smo odkriti in nriroljinbni ljudje in odpuščamo svojemu sovražniku obilo-krat preradi; Slovenec ljubi svojo državo, kar so pa goriški Lahi i>opolnoma drugačnega mišljenja. Po njih mišljenju ne bi smelo biti v Gorici ne Slovencev in ne avstrijskih vojakov, marveč naj bi se ti nadomestili s kalabreži .in ibersaljeri, česar pa ne bodo nikoli doživeM. Kakoršna je oko.ica takšno mora postali mesto, pa tudi če magistratovci prav nobenega Slovenca ne upišejo v volilni imenik. Okolica Gorice je Slovenka in mesto mora prej ali slej postati tiste narodnosti, kakor je okolica in večina dežele, to prinese -razvoj duha sam, potem pa naj gospod Bombic Jurij joka ali vriska. Kar se pa vojaštva tiče, bodi jim povedano, da bode zato skrbela trda' slovanska pest, da ne bodo tega nikoli laški bersaljeri nadornestovali, tudi če 'Še več Garibaldinskiih uniform naročajo in zato skrbe, da vsaka njih prire-
ditev kolikor jiim je mogoče italijansko lice pridobi. Zginila bo uniforma in vse, kar ni avstrijsko lin to morda prej kakor si ti kaporijoni na magistratu mislijo.
Neizprosno sovraštvo ,in mržnjo Italijanov prati Slovencem poskušajo različni agenti naše narodnosti radi tega prikrivati, da oni malenkostnih provizij in služI) ne izgulbč, kar pa ni upoštevanja' vredno. Lahi imajo le zato Slovence' v službi, 'da jim ti lovijo slovanske odjemalce, polnijo laške žepe in slabijo s ovensko trgovino. Skrajni čas je, da tudi mi postanemo od-ločilni in neiziprosni 'ter s& otresemo ga, da, katerega gojimo na lastnih Iprsih. Potem bodo Lahi začeli drugo pesem ubirati, kar pa nas ne sme od naših principov nikoli več -dvirniti, ker to bi bila le laška potuh..; i. ,st za toliko čai«a, da nas zopet vlovijo v past. Ne pohabimo, kako Lahi s svojimi poslanci na Dunaju vred škodo-željno in gnjusno-F::vraižno delajo vedno na to, da bi nas oropaM državljanskih pravic in nam snodkopali vsaki ugkd v svetu. Ravno tako dc/ajo sedaj, ko se j^ dran"! naš delavce in trp'n v Trstu piitl clrskat svr:efri sotrpri? ibMžnje prdruž-v'z:. d'\ ga s t m duševno okiopl in mi skaže "ib teh britk"ih časih r»j|ida.\icst n siml';atj}, Tt-i>li"ani so začeli upiti in v'i-vati, kako naj bi se napad'o našega delavca, kateri si je drznil br-:« privolijc. u itariarske faikinaže napraviti nedeljski vt-lct. Ti fak'na?i se ie li'fro 'pridružil ww\ nn^istiat 'n cd nas p'a3ani župan R.'.mbii\
\r co'c Ita1i>c (''P J", Milana sm i pr'1ia''it' v našo ,H'r":i in ^kruniti ras iv?tr!jski /načaj "n mi^dni čut, le i v bratje iiz Trsta pa da ve bi s me1'i napnv!ti nedeljskega izleta, to j: brezmejna drznost 'n zapostavljanje nagega naroda m rodni zemlji. Tej lal cnski predrznost1 oJ-govcrrm s tem, da sprejmemo v nedeljo cb 10 dopoldne na južp m ko'cdvoru ir,J5e >bi ate trp'ne vsi, kar nas je in brez izjeme na stan in mišljenje. Nastopimo kakor n c-žje in pokač'm-0, da nas taka nesramnost ne spnivi iz ravnotežja in da umejemo /:\-s*^ati niSe gospodarske in držav"?' ' prav'o:, tfdi če to itafijan'«lk3mu Bomfolg«, Vm'rriu in Paviji ne r^aja.
Na svidendje v nedeljo!
(Sprejeli smo ta dopis iz roke navdušenega mcš'-?na. da javnost vidi, kakoSno je m'šl;cn'c v na*ih široki ljudskih vrstah. Nični preostrh stavkov smo mora''i črtat?,-   Oo^mba inedništva.)
!z Gradca. — V sredo popoVne ob 3. se je vrši pogreb slavnega slovenskega učenjaka in vseuč. prof. Štreklja. Žalostno je bilo pri pogrebu, ker je bib iako malo udeležbe in se ni videlo razun oti-cijelnih zastopstev (dekan fMoz. fak., par vs. Drof.) le malo ljud\ dasi je v Gradcu dosti S'ovencev. Iz Gorice se je vdcle/il pogreba ravnatelj Širekclj z de/>. km> tijske šole. Nagrobnega govora ni bilo nikier. (Žalostno, posebno za »Matica!) Goričan", kofkor nas je tukaj, stno se i|M-slovili pri grobu in pretresla nas je v^e v tujini zapeta žalostinka »Blagor mu«. . •! Krsto je krasil med drugimi venec s slovenskimi trakovi, zadnji pozdrav vseli treh akad. društev.
Izleta u Gorico ne bo
prihodnjo nedeljo, ker so se pojauile ne-i premagljioe težaoe, formalne in sluarne. — Prosimo rojake, da sprejmejo to obuestilo pousem mirno na zninje, ker re zadene nobena kriuda ne goriških Slouenceu ne politične oblasti. - 'zlel se bo uršil po prudtnem programu morda 21. t. m., ako bodo mogli trži-čanje prili. - Deč sporočila )utf »edinost in »Primorec«.
Dober teki
•retaiemo^ «h DoSt^Snf X^i« «iŠ!lSS HPJZZ^iP m& ˇModen, odkar rabimo Peltorjev« odvajalno rabarbira-krogllce z znamk > wBHaa-ki«oglloa'. Po lukuSnJI Vii »tbiujotoo, na jia pounvite, one odpravijo zapefienost in pospešujejo prebavo. 6 fikatel frenko 4 krone. Izdelovatelj samo lekarnar P. V. Feller, v Stnblul, EMia-trglt au-.(Brrotalcoj.
Domade vesti
t Kari Flegl. —' V nedeljo zjutraf je
umrl v
Gorici* v Ulici   Dante-dež. sodni
""'i* v "p. S. 'Kari Fiegi. Pokojnik je bJulbJval veL let v Gorici, Podgradu, na ;Li, in zadnji čas v Tržiču. Rojen je bil tto 1844. v Pevmi pri Gorici.. Kljub temu, L je bila njegova soproga Italijanka,   je i ostal zvest sin svojemu narodu in. je spiral naša narodn^^i&*SrV^:$^^ Lrtfki   se. je   spomnil   prepotrebnega otrošk. vrtca v Pevmi in mu volil K 200. Jtcgini v Pevmi }& volil K 200. — Pokojnik je bil odkrit naprednjak in mnogoletni ročnik »Soče«.'Č,ast njegovemu'sporni* 11 preostalim naše sožalje!
Umrl jev Gorici pri usmiljenih bratih letni c kr. gozdarski pristav g. Rudolf ijtr.rla. Služboval je v Motovunu v Istri, Ider so ga bili našli nezavestnega. Pripe-lljali so ga v Gorico, k?er je »po 3 tednih Iprl Pckoinik je sin vpokojenega c. iltr, gozdarja in brat c. kr. igozdmcga asistenta g. Jos. Kenda v Gorici, katerima [Izrekamo naše sožalje! — Pogreb bo 'danes ob 6. pop. iz bolnišnice usni. br.
Izkaznice za S. P. D. in društvene •lSkc po K 2 se dobijo ipri g, A. Koritniku, .fcifri ulica, ali pa pri g. Iv. Kravosu na l^rnii št. 11. Tamkaj se 'dobe tudi diijaške izkaznice.
Na c. kr. prlpiavnicj za učiteljišča v Tiinlnu je. bil sklep Šol. leta s sv. mašo dne 3. julija t. 1. Vseh gojencev }L¦ bilo 21; izmed teh jih je 'k vnčalo z dobrim vspe-krm 17. Sprejemnega izpita za I. teč. c'. kr. učiteljišča v Gorici se je vdeležilo 14 gojencev in so 'bili vsi sprejeti. Koncem lleta je prejelo 12 potrebnih dijakov drž. 'podporo v skupnem znesku 520 K. Nekateri prav siromašni so prejeli večje ali nanjše p-edpore (šol. potrebščine i. dr.) iz odpornega fonda, za kateri je prejelo vodstvo tekom Š. -lota 200 K oA «!. Hra-ninicc v To'm!nn in 50 K od Okrajne po-
iilce v Bovcu. Beg povrni!
Novo šol. leto prične .dne 16. septembri, vpisovanje učencev dan poprej.   — Vodstvo.
Na tukajšnjem c. kr. moškem učiteljici! so prestali dosedaj t, ugodnim uspehom zrelostno preizkušnjo sledeči gojenci: Birsa Jožsif, Čopič Venčeslav. Čuk Rudolf, Del Cott Ciril. Furlanič Peter, Oaibršček Ivan, Gerdol Julij, Komel Franc, KorSič Anton, .' Martinz   Franc,   Meršek
o,   Močnik; Hubert/,  Radinja   Anton, 'Y»*k Anten, Vouk Anton, Slavec Ivanina razstava, — V privatnih p   •
" fj. lr,. A. Dermota se je otvorila 1. . -stava s>!!k. Razstavljene so večinoma slike, ki se nanašajo v zasebni posesti — torej niso razstave prired:1 i umetniki, ampak privatniki. Prva goriška umetniška raz?*;wa obsega 85 slik sledečih umetnikov: — Bucik (13 slik), Grohar H). (lustiiiCič (13), Gvaiz (16), Langer (1), Hinko Smrekar (3 .karikature), Šante<l A. (1 Paste!), ŠantLl Jeti (I3)v ŠantelS. (1 ex libris). Tratnik (6), Onoufrietf (2), Klemen-& (1), V. Srnrekar (1). Največje zanima* nje vzbujata sliki prerano umrlega G r o-Iharja: »Pokrajina« (št. 23) in? »Ajdovo polje« (št. 84.), ki kažeta vse vrline Groharjevega talenta: absolutna harmonija, ijf;er kričečih efektov ne v barvi ne v ,ll-i - kakor bi mojstrska roka samo po-tožaa platno, Portretist pa Grohar ni bil, ako sodimo po štev. «., 83. ^ Tehnično .dovršene slike ima Jeti ^antel in »Portret« (št. 63) je sigurno cJ«n najboljših, kar smo jih sploh> videli na slov. razstavah. Jeti Šantel ne slika po-Min, njena domena je predvsem portret, ^vek sam na sebi, voKe: interieur — ,n tu nadkriljuje ostale s\uv. umetnike, 'ki so večinoma le pekrajinarji.
O Tratnikov i h- risbah se- po-J^no odlikuje »Cigan«, o ostalih (št. 70 ^0 73) ni reči: ne grafe ne hvale.
»O v a i 2 o v i motivi, kot bi bili Prerisani iz nemških družinskih listov*, je "**\ H. Smrekar (N. Z. ViI)..Nimam niče-¦ar dodati, razven da velikemu delu ob-¦™'tva Ovarzove slike jako ugajajo. Go-^ n moramo dati prednost »tip-bitjem« ¦• »antlove pred Gvaizovimi (št. 37, 44, % 49).                            /
Izmed mlajših umetnikov sta zasto-' J,a. O u s t i n č i /č in Buči k. Gustin-s,! Pak™jma Krasa — luč in svetloba, sim na Krasu so motKi njegovih slik; •' mostojen umetnik, pri katerem pa še po-
tte&amo
one harmonije, ki jo vidimo in
občutimo pri Groharju — to n i graja, ker je mlademu umetniku še odprta pot do ¦popolnosti,                         *
Bucik se je poizkusil, v različnih ma-niralr — mnogostranski talent, ki mu pa še manjka šole in predvsem neumornega de'a in vztrajnosti. Opozarjamo na:Buci-kovo perorisfoo »Popoldan«, kjer je sti-munga s primitivnim sredstvom izkristalizirana.                                         "'¦ "" "^"¦S^^B^S^reTRTr-Je žaSt&TJan s. tremi karikaturami: ' Etbina Kristana, prof, dr. Lpjičafja.in: pisatelja Albdita. Karikature so vredne, da' si jih Človek ogleda*
Manjše'ga pomena so slike, ki so jih •ustvarili; V. Srn rekan.Študija. (Št. 79),
0 n o u f r i e f f: Cvetice (74, 75). »K. I e-m e n č i : Prod Sočo pri Solkanu (78).
Sklepamo z željo, da si vsi razstavo ogledajo, 'ki tega še niso storili; odprta je ¦vsalk dan do 15. t. m. ob 10 do 12 in pni ure; nahaja se v T. nadstropju hiše št. 8, i'l. Treh kraljev.
—t—c. 1 »Corriere« pa zna lagati. — Pravi, da je »Soča« rekla, da se Lahi tako jezijo radi dohoda N. D. O. v Gorico, da »po-crkajo od jeze«. Lahi, ki so čitali dva či-.sto mirna člančLča v »Soči«.v soboto in v
1 c rek glede dohoda N. -D. 6. v Gorico in protesta, proti temu dohodu, vidijo, kako nesramno laže "hujskaški »Coniiere«. In to naj bi bil resen list, glasilo laske liberalne stranke.
Društvo »Oiovane Trieste« pride v nedeljo iz Trsta v Gorico položit venec •na spomenik pesnika Zoruta. Ob 8. zjutraj bodo v Gorici; pridejo z južno železnico, Lahi jim pripravljajo sijajen 'sprejem. — Če bi se postavili mi na laško stališče, bi morali protestirati proti »calati« Lahov iz Trsta v Gorico. Ali kaj takega ne storimo, smešijo naj se le Lahi. Ali so hoteli potem »goriziani« te tržaške brate porabiti .za poboj tržaških Slovencev?! —
Italijanskim podanikom, bivajočmi v Gorici, nasvetajc »Corriere«, naj se odstranijo v nedeljo 14. t. m. za 24 ur \y. Gorice, če bi prišli Slovenci, ker sicer bi se utegnilo komu zgoditi, ,da bi bil 'zgnan iz Avstrije! OdhoU za 24 ur naj naznanijo politični oblasti. — No, naj le odidejo pa za vedno ne le iz Gorico, sploh iz Primorja, 'kar je italijanskih podanikov; saj so tu 'le v škodo domačinom! Menda vendar še italijanski podaniki ne bodo pobijali Slovencev v Av-¦riji!!
»Liberalni slovenski prekupovalci.« — »Gorica« !;nje iiz vsake reči strankarski kaipita1'. »Gorici« je malo mar prospevanje kupčije s krompirjem potom »Gospodarske zadruge za goriško okolico«, marveč samo radi lova strankarskih koristi s-e je prištuHIa zraven in hvali po cigansko svojo »Slov. Ljudsko Straivko«. Po libe-ra!ciii-pri taki priMki vselej udari in tako tudi to pot: pravi, da S. L. S. je bila vedin nasprotnica liberalnih slovenskih, laskih in židovskih prekupovalcev. 'Naj naštejii iprekupovalce; pogleda iz njih kak kleri-¦kakve! — Trgovina pa je vendar svobodna!
Zastrupljanje? ~ V Kozaui je umrla nagle smrti 72 letna posestnica Marija Budiin. "Sumi se, da bi bila zastrupljena. Zato je šla menda danes sodtio-iZ*dravni-ška komisija v Koza.no, da se doženc, kaj je na tem sumu.
V  Solkanu so se vršile občinske volitve. Po razmerah, ki vladajo v Solkanu, niso skončale, preveč častno za Solkan* Klerikalci so delali na vse kriplje že dolgo časa, na strani, ki ss- Šteje za napredno, pa je najrajše tako, da se šele zadnji Čas pobrigajo, za kar bi se mora'li brigati že mnogo prej. Sicer pa tudi v minoli dobi ni imel Solkan naprednega župana.
Blagajno iz vrkartjskega poslopja v Sovodnjah so odnesli neznan« tatovi. Poslopje je bilo prazno. V blagajni je bilo denarja 500 K, potem obligacije in knjižice; vse skupaj v vrednosti 10.000 K.
V  Gradežu je sedaj sezona v cvetu. Poln gostov je Gradež. .Kakor vsako leto, je tudi letos obilo Čehov v Gradežu.
Pri usmiljenih bratih v Gorici zdravilo 45 letnega Andreja Kovačiča, ki je padel .z brciklja ter se 'po desni 'strani nevarno ranil. Kovačič je uslužben pri tvrd-ki Carlotto. — V Romansu je spal na (seniku 40 letnr Ivan Nadeja; v spanju je padel s senika in dobil notranje poškodbe, vsled katerih so ga pripeljali v bolnišnico
v Gorico. -- Anton 'Ailtenav 63 let star, uslužben pri tvrdki Mozetič, je padel,'ko.je peljal voz ter se inevarno -poškodoval na raznih delih telesa. Prenesli so ga v bolnišnico.
Ciganke. — Dve. ciganski sta šli me-. njat n »Creditu« denar. Pri tem /pa sta ukradli 6 komadov 'denarja 'po 20 frankov in 5 <lir sterl. ipotem' sta tekli na vlak in se odpeljali v Trst. Ko sta pa ciganki prišli v Trst, ju je 'že čakal redar, kajti*poltcfja v" Trstu-je bila hitro obveščena o tatvini in se je v Gorici zvedelo še, kam sta odšli ciganski tatici.
Javni ples priredijo fantje v Lžpl na Krasu v nedeljo 21. f. 'm. v prostorih gosp. Jožefa Kavčiča. -Svfrala bo godba naraščaja iz Prvačine.
»Sokol« Dobrovo. — V nddeMo dne 14. t. m. ob 6'/a uri zvečer se bo vršilo v Biijaiu.v prostorih brata Kožlina predavanje -,o. »vseSlovanskem sokolskem zletu v Pragi 1912«. Vabijo se vsi člani in tudi nečlani. Pri tej priliki ponovno opozarjamo na veselico, katera se bode vršila v nedeljo 4. avgusta v Uiljani v »dvorišču«. Podrobnosti sledijo. Odbor.
Zlet III. okrožja Gš. S. 1. na Gradišče dne 7. t. m, -~ Udeležilo se ga je 154 Sokolov v kroju. Proste va;e je izvajalo 52 članov, pri orodni telovadbi so nastopile 4 vrste, naraščaja je nastopilo 22. Občinstva je bilo še precej. Zabavo je motil nekoliko jež, ki je žugal celo popoldne.
Iveza narodnih društev.
Bralno in pevsko   društvo »Št. An-drež« priredi dne 28. t. m. tombolo.
Trgcvsko-obrtne in gospodarske vesti.
Izdajališče voznih listkov v Gradežu.
— Koncf-m decembra 191.1 zatvorjeno iz-dajališde voznih listkov in prtljažno od-pravništvo c. kr. avstr. državnih železnic v zdravilišču Gradež se je znova otvorilo 10. juliju 1912. z istimi odpravnini! pravicami kakor lansko leto. Službo bo opravljala Societa di Navigazione »N'b« Sccieta a. L. L. v Gradežu.
Politični pregled.
Skupni ministrski svet — V torek popolne se ye zaključila skupna ministrska konferenca. Proračuni zunanjega ministrstva, skupnega finančnega ministrstva, vojnega ministrstva in (najvišjega računskega dvora so se končno določili. Uredilo se je tudi vprašanje o podčastnikih. Podčastniki, M bodo kot inštruktorji služili nad dve leti, dobe odpravnino v višini 2000 in 3000 kron. Skupni ministrski svet je odklonil predlog vojnega ministra in tako so za enkrat odklonjene velikanske zahteve vojaške uprave.
Gosposka zbornica se }e sešia da odobri zakonske predloge, ki jih je poslanska zbornica že sprejela. V seji 10. t. m. se je izvršvio jprvo branje petih zakonov, ki tvorijo skupaj reformo avstrijskega kazenskega rzakom- in kazensko-pravnega postopanja.
Justini minister je v svojem govoru naglašal veliko važnost te reforme ter poudarjal, da je najskrajnejši čas, da se že zdavnaj zastarele določbe materijalnega kazenskega prava, ki so v Avstriji v ve-lavi že nad 100 let, preurede primerno modernim socijalnim hi kulturnim razmeram.
249 ml ijonski prebitek v nemški dr-žavni upravi. — Računski zaključek za 1. 1911 državne uprave v Nemčiji izkazuje 249 milijonov mark prebitka.
Turčija. — 3 turški ministri so od-stopKi. To pomeni polom niladoturškega režima. — Vojni minister Šefketpaša je odstopil in je imenovan senatorjem. — Sultan Mulej Hafid se odpove baje v kratkem prestolu.— V senatu je vložen predlog, da bi se državni uradniki in duhovniki ne smeli pečati s politiko; Mladotur-ki se upirajo predlogu. — Ustaje v Albaniji se Širi in vršijo se boji. Turške čete so prodrle do Troje po hudih bojih z albanskimi vstaši. Turki so izgubili mnogo vojakov.                                    •
Turška :zbqrnfca,se jejavila^nemjri   , v Albaniji." '^r^riniimste^1rj^^^'^j   / je poročal p položaju ry^ilbam1i, o^, borili'  '•', pri .Peči in 'D jako vi, ter iz^av^l, da. fžgofe ••¦., y;teh bojih na obeh'straneh niso (presegale  J 200 mož. Zdaj pa vlada v Albaniji zojet „ red;, Naglasa!:je,."da. so.nekatere zahteve "" vstašev ri&jasne,   nekatere pa twdivtiejj?-.. polnjive!   •...,'.•                    ."','"; ,1"' /. .
i   Sureja je' očital ministru, da n.f opisif' * dejanskega položaja, Albanijo tlači "danes   . 80.000 vojakov.   Albamci sdrsioer državi zvesti, a pritožujejo se .in med^njim| yrei Sahin bej je protestiral, ker očitajo Al-bančemi ^a se upirajo, l?er to poy,žroiča Italija ali kaka druga veievlast. Zbornica   ' je ministrovo poročilo vtzela na znanje.
Vojni minister Auffenberg ~ blaml-ran. Koresprndenani biro je priobčil sledeči ofiicijozni dementi izvajanj vojn.ega ministra Auffenberga o avstrijski artib-riji: »Razprave v zadnji skupni ministrski konfe enci so dale povod najrazličnejšim, čisto pustolovskim in napačnim komentarjem. K.:TC<mu pripadajo zlasti izvajanja, ki kažejo našo poljsko artilerijo mapj vredno. Temu nasproti bodi konstatirano, da naša poljska artilerija i po kvaliteti in po teh- . nični izvršbi odgovarja časovnim' zahtevam. Kar posebno zadeva cevni materi-jal, bodi konstatirano, da je popolnoma brez "prigovora in specijefoo za poljsko uporabo izvrstno uporaben«.
Razdor v italijanski socijalni demokraciji, ~ Na kongresu socijalno-demo-kratične stranke v Reggio d' Bmilia Je bila sprejeta resolucija proti italijanski vojni akciji v Tripolitaniji. Na predlog 84 letnega socijalnega demokrata Lazzarija je bila sprejeta resolucija, ki pozdravlja ne le rdeče italijanske vojake, temveč prav tako tudi rdeče tripolitanske Arabce in Turke kot brate.
Izključeni so iz stranke dosedanji strankini voditelji Bissolati, Cabrini, Bo-nomi in Podreoca, češ, da so se izkazali nevred^.da bi še nada''je pripadali soci-jalno-ds-mokratski stranki. Omenjeni voditelji-so čestitali kralju Emanuelu po znanem atentatu in da odobrujejo vojno akerjo v Tripolitanji. Podrecca je (preveč nacionalen in vojaški.
Mobilizacija na Portugalskem. Portugalska vlada je sklenila pozvati pod orožje vse rezerviste letnika 191 L, da tako čim najuspešnejše potlači rojalistično gibanje.
Monarhisti so naskočili Chaves. Vnel se je boj ki je trajal dve uri, ter so brli monarhisti v njem premagani. Rojalisti so zasedli mesto Cabeceiros ter proklamirali monarhijo. Vlada je poslala na sever nove čete, med temi mnogo topničarstva. Monarhisti so naskočili tudi mesto Cerolica, vsndar pa so bili po dolgem hudem bou zavrnjeni. Reka Duero nosi s seboj mnogo trupel.
1|0111 ill]0.
Italijansko poročilo o bitki .pri Misurati.
Mesreta 9. ob 10'30 izv. (Oficijelno). Sodeč po raznih znakih, najdenih na bojišču in po izjavah raznih očividcev, so bile zelo velike izgube sovražnika, ki je bil močan 5000 mož. Sovražnik je bežal na razilične strani. Nekaterim beguncem se je posrečilo dospeti v Oheram južno od Sei-dena. Sovražnik je imel toliko večje zgu-be, ker je bilo bojišče razsežno in je boj trajal dolgo Časa. Mi smo djnsedaj pokopali 300 mrtvsh. Videli smo, da je sovnažnik vzel seboj nad 200 ranjencev. Mnogo ranjencev je zapustilo bojišče še pred začetkom boja. Istotako je sovražnik kmalu po pričetem boju deloma odnesel, deloma pokopal mnogo mrtvih. Mnogo sovražnikovih trulpel je ostalo pa nepokopanih.
Takoj po zavizetju mesta smo zopet vzpostavili prejšnje, poslovno in-prometno življenje mesta, ki »je velikega trgovin-sko-politične.ga pomena.
Bazne vesti.
Novi železniški razgledni vozovi. Kakor se poroča, se uvedejo novi razgledni vozovi na avstrijskih železnicah dne 18, avgusta, fin tak voz bo vozil .tudi na progi Soinograd-Trst.
,A Dalje na 4. strani.
Naivni ulici3cStr«Ua! spKtolo.  —
To 6e ip zgodilo y Trstu zvečer. Strgal je ncikii8 letni Angedo JPHušnSk. Takrat je šel mimo 11 ietni iteček Ivan Marušič, ka- j terega ie zadel v desno ramo. iPlušnika so aretirali. Marušič je nevarno ranjen.
Češki visokošotci priredijo izlet na slovanski jug. — 'Začetkom avgusta priredijo češki visokošolci, pripadajoči na-rodno-socialai stranki, izlet na slovanski jug. Dne" 3. avgusta oodo v Ljubljani, 4, j ibodo v Trstu.                                        j
ŽraKoplovec ponesrečil. — Iz Mour-mcion Le Grand poročajo, da se je aero-plam aviatika Wedla, 'ko se je spuščal ma zemljo, zapletel v 'brzojavne žice ter se preobrnil. Wedel je padel na tla in se ubil.
200 tailijonov za mala stanovanja. — Francoski (predsednik FailKeres je podpisal 9. t. m. dekret, ki dovoljuje mestu Pariz najeti posojilo 200 milijonov frankov za Lgrad!bo stanovanj po ceni. — Tako s&r-bijo na Francoskem za prebivalstvo. Pa pri nas v Avstriji. Kaka velika potreba stanovanj po ceni je povsodi in kaj se stori vtosvjho?!
Kurat Piton obsojen pa 8 mesecev leče, — V Angersu je Ibil izginil kurat Piton. Policija je sodila, da so ga tatovi odvedli kam in ubili, ipotem ko so pobrali pri njem aenar. Ali kar nakrat je prišeu Piton sam na policijo ter pripovedoval ;ba|ko, kaku aa so ga oropali — v resnici «pa je on nalagal policijo m si izmislil atentati aa oi laKo prikrit poneverjenje denarja žitpija-nov, katero je on zagrešil. — Kaai tega so ga postavili prea sodnijo, ki je kuram n-lona obsoaiia na b mesecev ječe.
Gibanje med mnecKiraj delavci v Sla-voniji. — a UsjeKa poročajo, da je nastalo med kmečkimi delavci, ki kosijo in žanjejo, po celi Slavoniji gibanje za splošen štrajk. iDosedaj je mil le delni štrajk okoli Djakova, kjer so na posestvih škoia Jt^rapca delavci siabo plačani.
Biblioteka ranjkega ministra   Brala.
—  Fred kratkim umrli poljedelski minister Brai je zapustil svojo velijo iknjižni-oo češkemu vseučilišču v Brnu, kateremu se ima izročiti, kadar .bo postavljeno; dotlč ostane knjižnica na češkem vseučilišču v Pragd.
Obtožen veleizdaje. — Iz Serajeva poročajo, da ob priliki aneksi/je Bosne in Hercegovine je mnogo tiieroegovcev od-šio v Crnogoro. Glavar teh je ibil duhovnik Govedarica (?), ki se je te dni prostovoljno vrnii v iKacko. Državno pravd-ništvo ga je prijelo in obtožilo veleizdaje, ker da je on vzročil emigracijo v Crnogoro.
V Parizu ie umrlo v prvi polovici letošnjega leta 25.758 oseib, rodilo se je pa 24.629. Nazadovanje!
Eksplozije v premogokopu   Denabv.
— Dve ekpsk>ziji sta so dogodili Pok so culi 4 km daleč. Življenje je zgubilo pri eksploziji kakih 80 delavcev. Strašno.
Iz strahu pred Turki in Arabci sta se ustrelila v Centonu pri iHhnu Benedetto Carolis in Avgusto Bernardi. Te dni sta imela iti v TripoKs, ali prevzel ju je sfrah pred Afriko tako, da sh>. se rajši ustrelila in umrla doma.
Strašne nevihte na Koroškem. — Dne 4. t. m. je divjad velik vihar po občinah Kooiaravas, ŽHrpolje, Podgora, Borovlje, Glmje, St Alarjeta v Rožni dolini in še po drugih krajih. -Nevihta in toča sta pokončali skoro vse pridelke.
Vročina v Newjorku. — Zadnje dneve je nastala v New$orku neznanska vročina. V Newjorku, Eiladelfiji, Bostonu je umrlo že obilo oseb vsled solnčarice.
Dražba zapuščine Ivana Ortha. — V Beroliira se bo vršila dražba zapuščine za mrtvega proglašenega bivšega nadvojvode Ivana Orthay<ker je cesar Franc Jožef izrekel željo, »»-»i bi se ta čin ne vršil v, Avstriji. ©raL * se ibo vršila meseca oktobra in novembra in bo vse premičnine dražila firma Hcžbronn. Štiri njegove gradove proda na prosto roko tudi neka iberolinska'firma.
Potopljeni parnik. — v Buenos Aire-su se je potopil parnik »Cordoba« dražbe Hamburg-Južna Amerika«, ki je zadel v neki drugi parnik družbe »Hmrfourg-Južna Amerika«. tMornar/i so se rešili.
Kako so klerikalci sleparill pri občinskih volitvah v Devici Mariji v Polju. — V Ljulbljani se je vršila obravnava, to je osvetlila početje klerikalnih agitatorjev pri ofežimskm volitvah in pokazala, da se ti klerikalni poštenjakarji ne strašijo
niti sleparij, goljufij in nasitetev, da bi uničili svoje politične nasprotnike.
Obtoženi so bili zaradi volilne sleparije župan v D. -M. v Polju Jakob Dimnik in njegova adlatusa Janes Demšar, 'posestnik v Slapih- im Anton Pangeršič, čevljar in bajtar v Zalogu.
Župan Jakob Dimnik je bil s!cer oproščen, Demšar in ^ar.^cišie pa sta obsojena !n sicer prv! ...i 3 tedne strogega zapora s postom in drugi na 1 teden zapora.
Dva dezerterja. — V Švici so aretirale oblasti dva tirolska strelca, ki sta pobegnila. Aretirali so jih vsled suma, da sta umorila nekega podčastnika. Oba dezerterja so izročili vojni oblasti v Bol- ' canu.                                                     j
Zaradi krave v smrt. — Posestnik j I^arl Vele} v Pecovmiku pri Celju je te dni prodal svojo kravo 'na sejmu v Laškem trgu. Ko je prišel domov in ženi povedal, koliko je za 'kravo skupil, mu je očitala, da jo je preceno predal. Vsled tega sta se sprla in mož Je kmalu odšel iz toše. .Žena je nato vrata za njim zaklenila ter ga pustila ponoči zmaj. Mož je užaljen šel v ¦bližnji gozd ter si pognal krogljo iz samokresa v srce.
50 stopinj C v senci imajo v Siciliji. Prebivalstvo prenočuje na prostem, čez dan radi vro. :ne ne morejo ljudje nič delati.
Radi 10 vinarjev ubil Človeka. — V Dunagestinu na Ogrskem je prišel neki Ivan Nemet k trgovcu Dredrslerju kupit bonbonov za svoje otrcike, in sicer za H) v. Ko ie dobil blago, je zaihteva1! »Nemet od trgovca 10 v nazaj, češ da mu je dal 20 v. Trgovec je reikel, da ne. To je Nemeta tako razkačilo, da je šel domov in se vrnil z revolverjem ter ustrelil trgovca. Potem se je sam javil na redarstvu, rekoč, da radi 10 v je ustrelil trgevca Drechsierja.
Velika povodenj v Sibiriji. — V Udinskti je 500 hiš pod vodo. Nad 20 hiš se je porušilo. Ljudstvo strada.
Tvornica sladkorja zgorela. — Iz gu • bernije Tamfoov v Rusiji poročajo, da je v kraju Lipecka zgorela tvornica sladkorja. 60 delavcev je zgorelo.
V višin! 70C0 m v zrakoplovu. — Tz Benetk se je dvignilo 5 ljudi v zrakoplovu. Pri Vercni je dosegel zrakoplov višfao 7000 m. Vsi zrakoplavei so izgubili [ zavest. Ko so se zivedli 7~r--1., [c bi! zrakoplov viscfko 2000 m. Izkrcali so se pri Budimpešti.
Vdika zaloga dvofcoles, šivalnih in kmetij-cltib slrojev, gramofonov, orkestrijonov itd. Mehanična delavnica. Poliranje z električno gonilno silo ter emajliranje dvoko'es na plin. Kolesarjem v korist! Kdor hoče staro dvokolo obnoviti, naj ga takoj pošlje emaj-itrat stane K 6'—, v različnih barvah K 8-~ Pri
Batjel-u
2
na prodaj
z    zemljiščem    vred    ob   Bohinjskem jezeru. —   Isti   sli  jako   pripravni za j     gostilno, trgovino in za kmetijstvo, i Več pove M.  Grobotek,   Boh.   Bistrica.
Gorica Stolna ulica 24,
Prodaja tudi aa obroke.
Ceniki poštnine prosti.
Velika izbera že rabljenih dvokoles in vlakov rsfnih str* jev.
Antsn PflLl?fe| v Iwm
naslednik Jas. Terpln.
TRG0VIMA NA DROBNO IN DEBELO.
Najoeiaje kipavaliSe ¦Iraberikeg« !• drtbaeea blaga ter tkaala, prejo la alM|.
POTREBŠČINE
7a pliarnice, teJilce h popotnike.
NajboljSe šivanke za Šivalne stroj«. POTREBŠČINE
ga krojne in 8opijati s.
»ˇettnjice----EožnI renel. — W»Sno
knjlllee.
tišna obuvala za YS8 letne časa:
.                      Posebnost:
Semena za zelenjave, trava in (Mslje.
Najbolje    cptibljena ?«loga za kramarje, KroSnjarje,  prodajalce po aej mih in trgih ter na dnželi.            °~   ¦
Mali oglasi.
lajouijh pristojbina stane BO vin. Aio Je oglas obsefnejli se raJnna za vsako besedo 3 vin. Hajprlpravnejse inserlranje za trgovce in obrtnike.
Eolitoje manjSih trgovcev in obrtnikov t Gorici, katerih na deželi (in celo t mestu) nihče ne pozna, ker nikjer ne iaterirajo. Skoda ni mafhna.
fin^ndliirn/)   z,m?,žna strojepisja išče primerne
upravništvo.
službe.   —   Naslov   pove   naše
^OridllKnlOP (realec) sprejme dečke, ki bodo OCtlllllloulOU delali sprejemne izpite na kakem zavodu za čas šolskih počitnic v poduče-vanje. Tozadevne informacije daje upravništvo „Sočeu v Gorici.
Pmria C0 loilft jednonadstropna hiša (s riUlia OC IC|la zemljiščem nekoliko izven trga) ob glavni cesti ležeča, blizu glavnega trga v Kobaridu, pod jako ugodnimi pogoji. — Tozadevne informacije daje upravništvo -Soče v Gorici.
Lekarna Oristofoletti
v Goric. ŽELODČNE KAPLJICE
2 znamko sv. Antona Padovanskega.
Zdravilna moC teh kapljic je neprekosljiv-". — Te kapljice vredijo redi,c prebavljanje, če ve jih dvakrat na dan po jpdno žličico popije. Okrepš pokvarjeni želodec, store, da zgine ˇ kratkem časa omotica in živetna lenost (mrtvost). Te kapljice tudi store, da človek raji je.
Cena steklenici 60 vin.
Mnl9 Cnhina v **• nadstr., v sredini mesta, mala dUUIba s prostim vhodom, se odda v najem za K 10-— Naslov pove upravništvo.
Srisiofoleitijeva pijača iz kine
in   7olo7a    najboljši    pripomoček    pri 1U   L6164(1» zdravljenju s trskinim oljem.
a Ena steklenica stane 1 krono 60 vin.
QtauhiŠta   za tri navadne luše z malim  vrti-ulOIUIdua   čem so na prodaj pod Kostanjevico pred tunelom. (Jena prav zmerna. Poizvedbe v ! Goriški Tiskarni.                                                       .
produja trgovina
r A. Gabrščekl
f       v Trpkem Somu
k  l. Primorka,   36 listkov  K   t-Y±        „        , 52      „        „'¦ 1-50 1
^ 3. Slav;)        , H2       9        ,   080 j
i    Primorka n<,uUmu>^i  \a
I „tres^elte*.
A      Slaita nad'-m«»šfia pike ecc.
f Slovanski farolt K 2'20.   (Vsaka
A kara tarokova ima po dve sbki iz
V           slovanskega življenja).
J|      Kart'!   so  zdaj   zares  dovršeno j
J izdelane. Ni več  nikakega   opravi-
^ cenena razloga,   da l>i se jih Slo-
f venci ne posluževali.   — Dolžnosl
| na^a je, izpodriniti tuje izdelke.
•A4«4>«  >   ^>•^>^»>« ^••0-«4>-«^>-78      *'*!BSa»'«Si0B»"i0S*<>
Mesto ekspedienta, SEss^-^C-
češko-lirvatsko-nemški korespondent, vešč tudi risanja. — Naslov pove naše upravništvo.
Prva kmečka gospodarska zadruga v Selu na Vipavskem
ima v svoji kleti najboljša vipavska vina kakor tudi muškateler v steklenicah, črno vino, vefošk itd. P. n. gg. gostilničarjem in privatnikom se iiujfcoplcje priporočamo. Razpošilja se od 56 litrov naprej v svojih sodili. Uzorci in ponudbe franko in gratis.
Kupujte samo dvokolesa „HlfLfia"f ^' s0 tiaJ* boljši francoski sistem in najtrpežnejše vrste bodisi za navadno rabo ali za dirke. Šivalni stroji Original IHCtOrta so najpruk-ličnejši za vsako hišo. Isti služijo za vsako. vrstno  šivanje   in  Slikanje   (vezenje).   Stroj
teče brezšumno in je jako trpežen. Puške, samokrese, slamoreznice in vse v to stroko spadajoče   predmete se dobi   po tovarniški ceni pri tvrdki
Kerševani & Gub
Udlikovana pefnrija in iladfiičarna
Karol Draščik
v Gorici aa Komu v (lastni biii)
zvrfiujp naročila vsakovrstnega tudi najfi. nejega peciva, torte, koSače z* birmance iti poroke, odlikovane velikonočne pince itd. Prodaja različna fin« vina In llktrj« na drobno aH v originalnih, butelkah Priporofca se slavnemu občinstvu za mnogo-br jna naročila ter obljublja solidno postrežbo
&*** po Jako zmernih cenah. -%«
Kdor liuče imeti prislno angksb bl.'go za obluke, naj se obtne na krojaškega mojstra
Antona Krušič
Gorica
Orso Frmic Josip ši.30
»1? pa na Tržfl^ht nl»cl
št. 10.
Izdeluje se vsakow<\n« oblrke o.l najfinejše vr lo do iii.vadno, za vsaki s<an in za v.-«jik Jut i   ča-i.
Uzoroi na razpolago.