I/, ha j a vsak o mojem poslaniku na Dunaju napram avstro-ogrski vladi zavezala, da bo opustila vse sovražnosti, ki jih je do tedaj gojila proti Avstro-Ogrski, in cla bode v naprej živela z Avstro-Ogrsko v prijateljskih razmerah. Te dane besede pa srbska vlada ni držala! Avstro-ogrska vlada pojasnjuje to sledeče: Zgodovina zadnjih let in osobito bolestni dogodki 28. junija so dokazali obstoj prevratnega gibanja v Srbiji, ki si je stavilo za smoter, da odtrga od avstro-ogrske monarhije gotove dele njenega ozemlja. To gibanje, ki je nastalo pred očmi srbske vlade, je povzročilo onkraj ozemlja kraljestva dejanja nasilja in je našlo izraza v celi vrsti atentatov in umorov. Ne samo, da kraljevska srbska vlada ni izpolnila dolžnosti, vsebovanih v izjavi z dne 31. marca leta 1909., ampak tudi ni ničesar storila, da bi to gibanje zatrla. Trpela je zločinsko počenjanje različnih, proti monarhiji naperjenih društev, neukročeno pisanje časopisja, proslavljanje povzročiteljev napadov, udeležbo častnikov in uradnikov pri prevratnem počenjanju; trpela je nezdravo propagando v javnem pouku in je končno trpela vse slovesne izjave in prireditve, ki bi lahko srbsko prebivalstvo zapeljale do sovraštva proti monarhiji in do zaničevanja njenih naprav, Mlačnost, katere je kriva kraljevska srbska vlada, je trajala še v tistem trenutku, ko so pokazali dogodki 28. junija celemu svetu strašne posledice take mlačnosti. Iz izpovedi in priznanj hudodelskih povzročiteljev napada 28. junija je jasno, da so morilci orožje in bombe, s katrimi so bili preskrbljeni, dobili od srbskih častnikov in uradnikov, ki pripadajo »Narodni Obrani« in da so končno prepeljavo hudodelcev in njih orožja v Bosno povzročili in izvedli vodilni srbski carinski organi. Navedeni podatki preiskave c. kr. vladi ne pripuščajo, da bi še nadalje zavzemala stališče potrpežljivega čakanja, ki je je skozi leta nasproti tej gonji zavzemala, ki ima svoje središče v Belgiudu in se od tam prenaša v ozemlje monarhije. Ti dogodki nalagajo c. kr. vladi marveč dolžnost, da jim napravi konec, ker trajno ogrožajo mir monarhije. To vse je bilo tedaj Vzrok, da je avstro-ogrska vlada enkrat napram Srbiji odločno govorila: ali — ali! Kazenska preiskava je dokazala. Kazenska preiskava pri sodišču v Sarajevu proti Gavrilu Principu in tovarišem radi 28. junija letos izvedenega zavratnega umora, oziroma radi sokrivde, je dozdaj dognala: 1. Načrt, da se nadvojvoda Franc Ferdinand ob svojem bivanju v Sarajevu umori, so napravili v Belgradu Ga-vrilo Princip, Nedelko Čabrinovič, neki Milan Ciganovič in Trifko Grabež s sodelovanjem Voje Tankosiča. 2. Tistih šest bomb in štiri brovv-ning-samokrese z municijo, katerih -o se hudodelci kot orodje posluževali, sta preskrbela in izročila Principu, Cabi i-noviču in Grabežu neki Milan Ciganovič in major Voja Tankosič. 3. Bombe so ročne granate, ki izvirajo iz orožnega depota (zaloge) srbsko armade v Kragujevcu. 4. Da zagotovi vspešen napad, je Ciganovič poučil Principa, Čabrinovič,i. in Grabeža, kako je ravnati z granatami in je Principa in Grabeža v gozdu poleg strelišča pri Topčaderu učil str« • ijati z brovvning-samokresi. 5. Da se Principu, Cabrinoviču in Grabežu omogoči, da so prestopili bo-sansko-hercegovinsko mejo in vtihotapili svoje orožje, je Ciganovič napravil cel tajen prevozen načrt. Vstop zločincev z njihovim orožjem v Bosno in Hercegovino sta izvedla obmejna stotnika v Šabcu, Bade Popovič, in v Loznici carinski organ Rudivoj Grbič s pomočjo več drugih oseb. Ali bo Srbija po teh dokazih še tajila krivdo? Srbija odgovorila. — Vojska. V soboto je vsa Evropa z napetostjo pričakovala, kakšen bode srbski odgovor na zahtevo Avstrije. Popoldne so se raznesle vesti, katere so sprejeli tudi časopisi, da bo spor mirnim potem rešen, ker se bo Srbija udala. Vse se je oddahnilo. Toda v poznih večernih urah že je prišla vest z Dunaja, da je Srbija odgovorila, ni pa sprejela stavljenih ji pogojev. Stvar se je naenkrat zasukala in avstrijsko ljudstvo je stalo pred novim, zgodovinskim dogodkom. Prvo uradno poročilo se je glasilo: Odgovor Srbije je dospel, a je nezadosten. Srbska vlada in čete so Belgrad že zapustile. S tem so zveze med Avstrijo in Srbijo dejansko prekinjene. Vojna napoved Avstrije se še ni podala, toda Avstrija bo vse storila, da varuje svoj ugled. V Belgradu. V soboto dopoldne je bilo razpoloženje v Belgradu mirno, zlasti ker je tudi srbska vlada v svojem časopisju že nekako namigavala, da se bo udala in sprejela zahteve Avstrije. Popoldne pa je nastalo povsem drugačno razpoloženje. Ljudje so se začeli zbirati po ulicah v velikanskih množicah. Pripovedovalo se je, da je prišel iz Peter-burga telegram, ki je položaj takoj iz-premenil. Pravijo tudi, da so srbski častniki pritisnili na vlado in nastopili celo pretilno. Ob pol 5. uri so se podali zastopniki Časopisja v avstro-ogrsko poslaništvo, kjer jih je sprejel baron Giesl, ki je bil že pripravljen za odhod. Malo minut pred 6. uri je prišel k avstro-ogr-skemu poslaniku srbski ministrski predsednik Pašič, ki je prinesel odgovor srbske vlade. Ker ta odgovor ni bil zadovoljiv, je avstro-ogrski poslanik naznanil Pašiču, da so diplomatične f zveze med Avstro-Ogrsko in Srbijo pretrgane ter je takoj nato s svojim osob-jem odpotoval iz Belgrada. Srbski poslanik na dunajskem dvoru Jovanovič je odpotoval v nedeljo z Dunaja. Srbija — hinavska. Srbska vlada je dala svoj odgovor šele nekaj minut pred od Avstrije določenim rokom. Cel dan se je v Avstriji in tudi v Srbiji mislilo, da se bo vsa stvar mirnim potom rešila. V resnici pa je srbska vlada odredila že ob treh popoldne splošno mobilizacijo armade in je kralj Peter z dvorom že dopoldne od-Ipotoval iz Belgrada. Dvor in vlada so fpreloženi v Kragujevac, kamor so prepeljali tucli državne blagajne in vse važne uradne listine. Narodna banka in [uprava zakladov sta se že 21. t. mes. [preselili z blagajnami v Niš. t Pri cesarju v Išlu. Zunanji minister grof Berchtold in ojni minister Ivrobatin sta v soboto ob ol osmi uri zvečer prišla k cesarju in iu naznanila odgovor srbske vlade, ato sta še isti večer oba odpotovala a Dunaj. Cesar je odredil delno mobilizacijo. Naznanila se je ljudstvu z lepaki. Izdale so sc takoj tudi važne odredbe. Na podlagi S 14. državnih temeljnih rfpostav sc je izdalo pet cesarskih odredb, ki so se takoj uveljavile. Cesarske pdredbe sc ozirajo med drugim na prenos pravic politične uprave najvišjemu poveljniku vojnih sil v Bosni, Hercegovini in Dalmaciji. Zaključil se je državni zbor in deželni zbori. Ministrske odredbe sc tičejo mod drugim odprave o državnih temeljnih določilih o osebni svobodi, hišne pravice, društvenega in jBhodnega prava, pismene tajnosti, svobodo časopisja, prenehanja porotnih sodišč, omejitve potnih listov, postavlje-fi jo civilnih oseb radi kaznjivih dejanj broti vojni sili pod vojaško kazensko (sodstvo. Izda so prepoved o izvozu več predmetov in uveljavi postave o vojnih dajatvah. — Cesar ostane še nadalje v prsi«. Razpoloženje v Avstriji. Takoj ko se je po mestih in deželi 1'itziicsla vest o nezadovoljivem odgovoru srbsko vlade, jc nastalo mod ljudstvom navdušeno razpoloženje. Na Dunaju, Budimpešti in drugih mestih je ljudstvo priredilo velike obhode. Prc-1 »ovala se je cesarska pesem in ljudje o na resen in dostojen način dajali clu-ka navdušenju za častitljivega našega Vladarja, kateremu ni bilo prizaneše-no, da mora, star 85 let, klicati svoje Jtarode na vojno proti zvitemu in hinavskemu sovražniku, ki je hotel iz-podkopati temelje države in zasejati med avstrijskimi narodi seme nezadovoljnosti in upora. Podrobna poročila. P u t n i k aretira n. Vodja srbskega generalnega štaba vojvoda Put-nik sc jo mutlil s svojo hčerjo v Avstriji na dopustu. Ko sc je hotel v soboto vrniti v Belgracl, je bil najprvo ustavljen od oblasti v Gradcu, toda takoj izpuščen. Na Ogrskem pa ga je na neki postaji (med tem časom je prišel namreč odgovor Srbije) orožništvo prijelo in aretiralo. Vojvoda se je poizkusil z revolverjem ustreliti, kar so mu pa orožniki preprečili. G r o m e n j e topo v. Nekateri listi poročajo, da se je v noči med soboto in nedeljo čulo iz belgrajske smeri proti Zemunu gromenjc topov. Sodijo, da jc morda v Belgradu izbruhnila revolucija B r 7. o j a v n e p o z i v c , da naj odpotujejo k svojim četam, so dobili srbski vojaški obvezniki, ki so se nahajali v Nemčiji. N* S a raje v u , mestu, kjer je bil izvršen strašni umor na avstrijskega prestolonaslednika in njegovo soprogo, so sprejeli vest o zahtevah, stavljenih Srbiji, z velikanskim navdušenjem. On-di bivajoči Srbi pa so bili prestrašeni ob teli vesteh. S r b s k i g c n e r a 1 n i ko n z u 1 Milinkovič v Budimpešti je mesto zapustil in odpotoval v Belgracl. N a I) u n a j u. V soboto zvečer je poklical načelnik urada za časopise v zunanjem ministrstvu k sebi časnikarje, ki so več ur čakali v uradu, kaj bode. Naznanil jim je, kaj se je zgodilo. Časnikarji so hiteli k izhodom in so zaklicali množici, zbrani pred palačo: Vojska! Vojska! Velikanska množica je takoj napolnila vse ulice. Eden drugemu je klical: Na vojsko! Na vojsko! — Množica je pela cesarsko pesem in Princ Evgcnovo pesem. Povsod so tudi godbo svirale te dve pesmi. Bilo jo velikansko navdušenje vsepovsod. O enakem navdušenju se poroča tudi iz drugih mest Avstrije. Na železnicah. Uradno se naznanja, da so odrejene straže na vseh železniških progah. Straže imajo povelje, da zoper vsakega, ki bi se na prvi poziv: »Stoj!« ne ustavil, rabijo orožje. Zasebni promet na južni žcleznici je bil ustavljen. Naši m i n i s t r i, ki so bili na dopustu, so došli žc 23. in 24. t. m. na Dunaj nazaj. Brzojavno so bili poklicani tudi vsi ministrski poročevalci. R u s k a vlada je za zahteve Avstrije zvedela žc v torek prejšnjega tedna iz Belgrada. Kako so v Belgradu zvedeli, je seveda tajnost. Vojvoda P u t n i k , aretirani vodja srbskega generalnega štaba, je bil prepeljan v Budimpešto v korno povelj-ništvo. Kakor se poroča, so ga pozneje izpustili, da jc mogel odpotovati v Bel-grad. . . Cesar je v nedeljo zjutraj bil pri tihi sveti maši, potem je pa cel dan sprejemal poročila. Vsi češki časopisi pišejo navdušeno za vojsko in Avstrijo. D e n a r n c pri p r a v e za vojsko. Voditelj avstrijskega finančnega ministrstva je stopil v stik s poštno hranilnico in jo obvestil, koliko da bode potreboval denarja. Za sedaj potrebuje krog 300 milijonov. Najbrže se bodo izdalo Sodstotne zakladne zadolžnice za dobo dveh let. Tucli ogrski finančni minister bo storil najbrže isto. Obe vladi imata pri avstro-ogrski banki naloženo 200 do 250 milijonov kron, tako da smo z denarjem dobro preskrbljeni. Od Rusije odvisen sveto-v e n mi r. Diplomatje delajo na vso moč, da ostane spor samo mod Avstro-Ogrsko in Srbijo in da se nc razširi med drjige države. Zlasti Angleži in.Fran-cozjc vplivajo v tem smislu na Rusijo. Sedaj jo svetovni mir odvisen od tega, kaj bo rekla Rusija. S ji o r m e d Avstrijo in Srbijo o m o j c n. Dunaj, dne 27. julija. Borzni komisar jc izjavil ,da je po poizvedbah, ki jih je dobil na merodajnih mestih, skoro gotovo, da se bo spor, oziroma vojska med Avstrijo in Srbijo, omejila samo na ti dve državi. Srbske vojne priprav e. Srbija je pripravila velike vojne odredbe. Nihče, ki jo podvržen vojaščini, nc sme države zapustiti. Ob bosenski meji popravljajo utrdbe v obrambo. Podonavska divizija je združena. Poveljuje ji general Jankovič, predsednik »Narodne Obrane«, kar jo vse presenetilo in ki jc z umorom avstrijskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda silno omadeževan. Tudi drinska divizija je že združena. Glavni srbski stan je mesto Varjevo. Vsi srbski dijaki in vsi vojaščini podvrženi srbski državljani so, no da čakajo na poziv, zapustili Pariz in odpotovali v Srbijo. Zadnja ladja se je odpeljala iz Belgrada dne 25. tega mesca ob 10. uri zvečer. Potniki so poročali, da so je odpeljalo zlato srbske narodne banke in da se je prestolonaslednik Aleksander odpeljal v Niš. N' Zemunu je vso navdušeno. Bogati meščani so dali na razpolago vojaškim oblastem svoje avtomobile in vozove. Pošto so podredili vojaškim oblastem. Eno uro nato, ko se je odpeljal baron Giesl iz Belgrada, so izšle v Belgradu posebne izdaje. Velika množica je korakala pred konak in je neprestano klicala: Vojska! Vojska! Zvečer so orožniki delavce odvedli iz tvornic. — Iz Carigrada je došel v Belgracl zadnji vlak 26. t. m. ob 10. uri 25 minut. V Ze-mun so ni več peljal. — Ves dan se vrše veliki prevozi čet in municije v notranjost dežele. Srbija zbira velike množico čet okoli Semendrije in Niša. Za civiliste vozi v notranjost dežele le en vlak na dan. Prestolonaslednik Aleksander je v kraljevem imenu izdal ukaz, ki mobilizira celo srbsko armado ter je izdal razglas na srbsko ljudstvo. — Srbska skupščina je za dan 27. t. m. bila sklicana v Niš. — Vse beži iz Bel- 31 grada. Vladne spise so poti vojaškim spremstvom prepeljali po železnici v notranjost dežele. Prodajalne so zaprto. Vse je v velikem neredu. V nedeljskih večernih urah je belgrajska banda pričela v predmestjih ropati po trgovinah. Vojaštvo je moralo nastopili proti pocestnim roparjem ter je pred neko gostilno streljalo. Tudi v severnem delu so bili nemiri. V neki hiši je izbruhnil ogenj. Garnizija je že v soboto odšla iz Belgrada ter ie v Bclgradu ostal le mal oddelek vojakov. Omejitev prometa. Pričenši z 28. julijem se je po vseh avstrijskih državnih železnicah omejil tovorni in osebni promet. Kaj pravijo drutie države? N e m č i j a. Nemški poslanik v Parizu jc izjavil v francoskem zunanjem uradu, da se Nemčija popolnoma strinja z Avstro-Ogrsko ter upa, da se spor med Avstro-Ogrsko in Srbijo nc bo razširil tudi med druge države. Ako pa bi se vmešavala kaka moč, jc gotovo, da se lio mednarodna napetost povečala. Te besede nemškega poslanika so smatrali na Francoskem za grožnjo. — Ko se je po Nemčiji raznesla vest o odgovoru Srbije Avstriji, je prevladalo vsepovsod obče navdušenje za Avstrijo. V bavarski poslanski zbornici so izrazili željo zmage Avstriji, ako pride do vojske. V Berolinu so se vršile velike de-monstraciio za Avstrijo. Nemški cesar, ki je na potovanju v severnih deželah, je potovanje prekinil in se vrnil v Be-rolin. Rusija. Ruski ministrski svet je sklenil posredovati med Avstrijo in Srbijo in sicer v tem smislu, da naj bi Avstrija podaljšala čas za odgovor. — Uradni listi ruske vlade pa so prinesli sledečo vest: Carska vlada je zelo prizadeta vsled nenadnih dogodkov in zasleduje spor med Avstro-Ogrsko in Srbijo s pozornostjo ter izjavlja, da Rusija ne more ostati brezbrižna. Namestnik carskega poslanika na Dunaju je v soboto posredoval v avstrijskem zunanjem ministrstvu, da bi se podaljšal rok za odgovor Srbiji. Reklo se mu jc, da to ni mogoče. Rusko časopisje piše zelo bojevito. A n g 1 e š k a. Med Angleško in Francosko so se vršili dogovori, kako bi so vojna omejila samo na Avstrijo in Srbijo ali kako najti izhod, da se vojska sploh prepreči. Vsi angleški časopisi so izražali prijateljstvo do monarhije, ki jc morala storiti ta korak proti Srbiji. Svetovali so tudi Srbiji, da naj ugodi zahtevam, da se prepreči evropska vojska. Bulgarija. Bulgarska javnost pozdravlja korak Avstro-Ogrskc proti Srbiji z velikim zadoščenjem. Želi, da bi ta korak privedel Srbijo do spoznanja. To spoznanje pa bo dobila Srbija le s silo in lc na ta način, da bo prenehala Srbija dražiti svoje sosede. Bolgarski car bi sc moral udeležiti nekih slavnosti v Nemeiii, kar pa je odpovedal in ostal v Sofiji. 4i Italija. Kraljevska italijanska vlada je doposlala c. in kr. vladi izjavo, da bo v morebitnem oboroženem konfliktu med Avstro-Ogrsko in Srbijo zavzemala prijateljsko stališče, ki odgovarja zveznemu razmerju. Ta izjava se pridružuje dostojno s po celi monarhiji navdušeno sprejeto izjavo zvestobe Nemčije in se je odgovor na preizkušena naziranja Avstro - Ogrske sprejel z zadovoljstvom in s hvaležnostjo. Merodajna mesta še niso izgubila vsega upanja, če že ne ene vojske, da ostane spor samo med Avstrijo in Srbijo. Listi naglašajo, da razpolaga Av-stro-Ogrska z gospodarsko zatvoritvijo ob Donavi in z drugimi nasilnimi sredstvi, da prisili Srbijo, da bi tudi držala, če sprejme pogoje. Spor se more zato tako rešiti, da dobi Avstro-Ogrska mirovna jamstva za bodočnost. Italija stoji zvesto v tej zadevi na strani svojega zaveznika. Italijanski zunanji minister di San Giuliano se je vrnil iz toplic v Finggiju domov. V Parizu in P e t e r b u r g u. Avstro-ogrsko noto noto so sprejeli na uradnih mestih v Parizu in v Peterburgu primerno mirno. Ta vtis se jc dosegel, ker sc je zadnji čas tako v Parizu kakor tudi v Peterburgu povedalo, da zavzema Nemčija stališče, da se mora spor med Avstro-Ogrsko in Srbijo omejiti na ti dve državi in da se nc sme vanj nobena tretja stran vmešavati. Nemčija je tako Rusiji kakor Franciji naznanila, da bi vmešavanje kake tretje velesile pomenjalo za Nemčijo zvezin slučaj v vseh svojih posledicah. R u m u n i j a. Politični krogi so prepričani, da ostane Rumunija v slučaju yojnih nevarnosti mirna. Rumun-sko časopisje, ki je pisalo še pred kratkim zelo sovražno proti Avstriji, je pisavo popolnoma izpremenilo. Medtem ko bi uradno časopisje rado posredovalo med Srbijo in Avstrijo in ki se sklicuje na prijateljstvo nasproti obema državama, nastopa zmerno, neodvisno časopisje odkrito proti Rusiji in za Avstrijo. Izjavlja se, da ostane Rumunija za slučaj vojske mirna, čc sc vojska omeji samo na Avstrijo in Srbijo. Če na pride proti vsakemu pričakovanju do evropske vojske, narekuje Rumuniji njena življenjska skrb stališče. F r a 11 c i j a. Francoski finančni minister jc borzi naznanil, da so vojska s Srbijo omeji na Avstrijo in Srbijo. Francija in Angleška v tem smislu skupno postopate. Politični francoski ki 'ogi sodijo, da do svetovne vojske nc pride. Zalo so tu zelo hladni, ker imajo poročila, da se Rusija zdaj nc misli za Srbijo izpostaviti. Francija vpliva pomirjevalno na rusko vlado in je že predsednik Francije v tem smislu vplival. Č r n a g o r a. Srbski kralj Peter in prestolonaslednik Aleksander sta kralju Nikolaju, ministrom, članom kraljeve rodbine in načelnikom strank poslala brzojavke, naj se črnogorska armada takoj mobilizira, da skupno s Srbijo brani srbstvo. Kronski svet j« sklenil splošno mobilizacijo črnogorske armade. Kako je pri nas? Od vseh strani nam prihajajo po-ročila. kako je slovensko ljudstvo spre. jelo vest o mobilizaciji in morebitni voj. Ski. Med ljudstvom je pravo vojno razpoloženje. V mnogih krajih so sc jeli mladi fantje oglašati kot prostovoljci. Na vseh postajah je bila te dni velikanska gnječa. Ljudje ob progah pozdravljajo odhajajoče. V mnogih krajih spremljajo godbe odhajajoče na kolodvore. Slovensko ljudstvo se je dvignilo za svojega cesarja in ljubljeno Avstrijo! Vsa naša zemlja odmeva navdušenih vzklikov, solze mater brišejo junaki z glasovi svojih pesmi .Iz vseh vlakov, ki vozijo mimo Ljubljane, doni slovenska pesem, narodna pesem se vrsti za domoljubnimi. »Fantje pa žvižgajo in pojo...« V Ljubljani so te dni vse ulice polne ljudi. Zlasti pred kolodvorom in pred vojašnicami se vse tare, Vse prevladuje čustvo bratstva! Narodi Nastopili so težki časi. V teh moramo s podvojeno silo zaupati na Boga in na našo lastno moč. Nastopil je velik trenotek, gre se za velike reči, zalo nas ta trenotek ne sme najti majhne. Prosimo Boga, da nam da moč, da bodemo naše dolžnosti: za vero, cesarja in domovino — zvesto, neustrašeno, pogumno vršili. Še posebno sedaj nam je treba goreče vere in vroče molitve. Pogumne ostanite zlasti ve že-» ne in dekleta in pokažite, da ste Slovenke, udane Bogu, zveste cesarju in močne opore v teh dneh vašim domačim. Z B o g o m za ljudstvo — ljudstvo pa za domovino i 11 cesarja! Mirno in pametno! Želimo, da naše ljudstvo mirno in pametno presodi položaj in se po nepotrebnem ne razburja. Iz uradnih naznanil in našega čaopisja bo povzelo potrebna navodila, po katerih naj se v vseh slučajih ravna. Naj se ne da zla-1 sli premotiti od premnogih govoric itf prenapetih vesti! Za s o r o il 11 i k e mobiliziranih. Državne p o d p o r e d 1* u ž i ■ j n a m. Sedaj, ko se bližajo resni dnevi, se vidi, kako je bilo prav, da se je v decembru 1912 izdal zakon, na podlagi katerega se zagotavljajo podporo družinam mobiliziranih. Ako je vpoklican rezervist ali nadomestni rezervist, ima njegova družina pravico do državne> podpore. Kot sorodniki pridejo v prvi vrsti zakonska žena in otroci v pošlev. Dalje stariši in sestre, otroci nezakonskih mater in nezakonske matere, ako prebivajo v državi in ako so avstro- j ogrski državljani, oziroma spadajo v Bosno ali Hercegovino. Kot pomoči potrebni se smatrajo oni, ki žive v večjem delu od zaslužka vpoklicanega. Podpora so določa vsako leto posebej in ne sme presegati večine poprečnega za-služkavpoklicanega. Podporese sestav-, Ijajo v zneskih na podlagi članov'družine. Te podpore trajajo za časa vpoklica v službo, vsled katere dotičnik ne more z delom preživljati svojcev. Podpore pripadajo le potrebnim. Ako kdo ubeži ali jo obsojen v težko ječo ali v še luijšo kazen, odpadejo podpore. Svojcem, katerim jc bil v boju ubit ali pogrošen, oziroma jc vsled v službi dobljene bolezni umrl, se dele še šest me-j secev podpore. Podpore, ki jih daje dr-£ žava, se ne znižajo vsled kakih drugih # ' (privatnih ali občinskih) podpor. Podpore se izplačujejo vsakega 1; in 15. dne v mesecu. V o j n a nevarnost in hra -n i 1 n e vloge. Z ozirom na vojno nevarnost se ljudje velikokrat boje za njih hranilne vloge, ki jih imajo v hranilnicah in raznih bankah. Marsikdo zahteva, da se mu vloge izplačajo. Marsikdo meni celo, da papirnat denar ni tlober. Država sicer sme v potrebi vzeti vozove, živali in druge potrebščine za vojno, toda denarja, ki je shranjen v hranilnicah, sc ne more lotiti. Hranilne vloge šo nedotakljive. Ne prijatelj in ne sovražnik se jih ne sme lotiti. To naj si zapomnijo tisti, ki menijo, da je denar manj varen v hranilnici, kakor v kaki nogavici. Saj je vendar hranilnega denarja največ naloženega v posestvih, katera ne izginejo. Torej, kdor bi bil v tem oziru v strahu, naj ohrani mirno kri in naj nikakor ne povzroča nepotrebnega razburjenja. Ako so ljudje pametni, potem ne more v nobenem slučaju obstojati najmanjša nevarnost 7.a katerokoli rajfajznovko. Zato z vsem povdarkom svarimo proti mrzlični prenagljenosti in nepremišljenosti strahopetnih ljudi. Denar v hranilnici jc varen, med tem ko doma velikokrat ni varen. Torej razum! fl Političen pregled Bfl fe^38B8LŽ8S5BBggE88S88g853SSS3S8gB88ggSSSCK88gg.2^8EBg£j Avstrija. Za Avstrijo je bil pretekli teden zelo vznemirljiv. Vse se jc sukalo okoli vprašanja, kaj bo, kakšen bo odgovor Srbije na avstrijske zahteve. Sedaj stvar pojasnjena in nemirnost vsled negotovosti odstranjena. Avstrija oleda velikim dogodkom nasproti. Bog daj, da bi se končali v njeno zmago in slavo! Nedolžno prelita kri žrtev v Sarajevu ne more ostati brez blagoslova! — Za poveljnika deželne brambe bo, kakor sc trdi, •iemnovan nadvojvoda Peter Ferdinand, ki je zdaj podmaršal in divizijonar na Dunaju. Njegov starejši brat Jožef Ferdinand. ki je divizijonar v Uncu, prevzame zborno poveljstvo v Inomostu ali v Gradcu. Prestolonaslednik povišan za polkovnika. Cesar je povišal prestolonaslednika nadvojvodo Karola Franc Jožefa za polkovnika in poveljnika liuzar-skega polka »Cesar Franc Jožef I., ki je na Dunaju. Ogrska. V Budimpešti je pretekli teden zboroval državni zbor. Pričakovalo se je, da bo na razna vprašanja od strani poslaicev ogrski ministrski predsednik kaj povedal o stvareh med našo državo in Srbijo. Toda mož je previdno molčal. Dejal je samo, da je treba čakati in da ne bi bilo dobro preveč govoriti. — V drž. zboru so imeli 23. t. m. precejšnjo rabu-ko. Več poslancev opozicije je bilo za več sej izključenih. Ko pa se je drugi dan raznesla vest o korakih Avstrije v Srbiji, je opozicija takoj podala izjavo, da ne bode delala vladi nobenih težkoč. Bosenski Srbi so pretekli teden obiskali pod vodstvom poslanca Dimoviča ministre Bertholda, Biliuskega. Stiirgha in Tisza. Zagotavljali so jih udanosti Srbov v Bosni do Avstro-Ogrske. Cesarju so poslali posebno spomenico, v kateri so razložili svoje težave in prošnje. Bulgarija. Bu'garski kraj Ferdinand pride tekom avgusta za daljši čas v Karlove vari. da si utrdi zdravje. — V Bel-gradu so imeli zaprte tri Bulgare, ki so bili osumljeni, da so nameravali atentat na srbskega prestolonaslednika. Spustili so jih, ker jim niso mogli ničesar dokazati. — V Sofiji vlada velika napetost. Ministrski predsednik pravi, da vodi ob-strukcljo in boj proti carju in vladi ruski poslaiik Savinski. — Vlada je naroči a pri škodovih tovarnah večje, število topov. — Vse bulgarsko časopisje obsoja sarajevski zločin ter ga pojasnjujejo kot posledico srbske politike. Srbom očitajo tudi Bul-gari, da ravnajo z Bulgari v Macedoniji, katere so se Srbi na izdajalski način polastili, zelo kruto. Zakaj Srbi teh bratov« ne poznajo iu škilijo samo za brati« v Bosni, — Francoski predsednik na Ruskem. Francoski predsednik Poincare je bil pretekli teden gost ruskega carja v Petro-gradu. Sprejeli so ga z velikanskimi častmi. Župan mu je, ko ga je pozdravil, ponudil na srebrnem krožniku soli in kruha. Pri dvornem obedu sta si car in predsednik napila. V svojih govorih sta pov-darjala prijateljstvo med Rusijo in Francosko in tudi misel o svetovnem miru. — Rusija mora najeti večje posojilo vsled slabe letine. Neki vpihvnli ruski časopis pravi, da je trojni sporazum (Rusija, Francoska in Angleška) sedaj tako močna, da ima sama ključ za vojno ali mir v rokah. — Rusi so prepričani, da je mogoče rešiti evropski mir le na ta iačin. da se Rusija krepko zavzame za Srbijo. (Saj ve ives svet, da je Srbija brez Rusije — nič.) — Francoski predsednik je iz Pe-trograda odpotoval na Švedsko obiskat švedskega kralja. S seboj je nesel zagotovilo ruskega caj-ja, da Rusija nasproti Švedski nima nikakih sovražnih namenov. Rusija. V Petrogradu imajo velikansko Stavko. Število stavkajočih je liara-stlo na 120.000. Stavkajo tovarniški iu tiskarski delavoi, kakor tudi uslužbenci cestne železnice. Prišlo je že do krvavih pobojev med stavkujočiini in policijo. To gibanje je za mir v Rusiji nevarno. Samo v Petrogradu je narastlo število stavku-jočih na 160.000 Italija. V Italiji so pripravljali železničarji splošno stavko. Menda so se sedaj premislili. Vlada namerava baje v slučaju splošne stavke poklicati železničarje poil orožje in jih tako kot vojake prisiliti, da bodo izvrševali železničarsko službo. — Mobilizijskemu pozivu se je v Italiji odzvalo nepričakovano malo rezervistov. Mnogo poklicanih rezevistov je zbežalo v inozemstvo. V italijanskih armadnih krogih se upor zelo širi. Albanija. Vsled dogodkov, ki se odigravajo med Avstrijo in Srbijo, katerih rešitev pričakuje vsa Evropa z napetostjo, so stopile zmede v Albaniji nekoliko v ozadje. Tudi tam doli gre stvar počasi naprej. Sedaj se je začela umešavati še Ru-munija. Poroča se, da namerava rumun-ska vlada poslati svoje vojaštvo v Albanijo in s tem napraviti konec zmed. Pogoj rumunske vlade k temu je, da ji pritrdijo vse velesile. — Albanski zunanji minister Turkon paša je odpotoval pretekli teden na Dunaj, — Vstaši so izjavili v svojem odgovoru, ki so ga izročili zastopnikom ve-levlasti, da žele imeti v Draču drug vladni red. Ako se jim ne bo ugodila ta želja, se ne bodo bali prelitja krvi, samo da dobe v svoje roke mesto, čegar predajo zahtevajo, — Tudi knezu so pisali vstaši in mu grozili, da bodo poklali vse, ako jim ne izroči mesta. Zastopniki velesil so sklenili, da vstašem nič ne odgovore. Knezu primanjkuje denarja. Angleška. Da se uredi zadeva v Ulstru, ki povzroči lahko na Angleškem meščansko vojsko, je sklical angleški kralj pretekli teden v London posebno posvetovanje, ki pa se ni obneslo in tako kaže, da te stvari še ne bo konec. — Na Angleškem so napravili poskusno mobilizacijo s svojim ogromnim brodovjem. Na kraljev ukaz se bo ta mobilizacija podaljšala do 15. avgusta. Francoska. Na Francoskem imajo navzlic temu, da so sedaj počitnice in se nahaja gospoda po poletnih zabavališčih, mnogo zanimivega življenja. Njih predsednik sc je mudil pretekli teden kot gost ruskega carja v Peterburgu. Njegovo potovanje je stalo Francoze 400.000 frankov, Časi se spreminjajo. Pred slo leti je pa francoski cesar Napoleon bežal iz Ruske, kjer je zatonila zvezda njegove slave. — V Parizu je sedela pred poroto pretekli leden žena bivšega francoskega ministra in sedanjega poslanca Kaloja, ki je, kakor znano, ustrelila urednika lista »Figaro«, ker sta se ona in njen mož bala, da ne bi list objavil nekaterih pisem, ki so se tikala njinu zasebnega življenja. Kalo je bil namreč ločen od svoje žene. Po ločitvi je vzel drugo, ki mu je napravila to sramoto. Moral je po umoru odstopiti od ministrstva, pri zadnjih volitvah pa je bil zopet izvoljen za poslanca. Vsi svetovni listi so obširno poročali o tej obravnavi in niso niti pozabili natančno popisati, kako je bila ta ženska pred porotniki oblečena, kolikokrat je jokala itd. — Francoska skrivaj zelo podpira Srbijo v njenem razporu z Avstrijo. Politično sovraštvo Francoske proti Avstriji sega tudi na denarni trg. Poroča se, da so francoske banke avstrijskim bankam odpovedale vloge in posojila. Zakaj to sovraštvo? Avstrija in Nemčija sta tesno zvezani. Francozi pa sovražijo Nemčijo radi leta 1870. in Avstrija mora kot zaveznica Nemčije čutiti tudi to sovra- 51 štvo. Morda pride v poštev tudi to, da je Avstrija katoliška država, na Francoskem pa iniajo vlado v rokah framazoni. XXX Kakor je razvidno iz teh poročil, imajo vse velike države v Evropi same doma mnogo opraviti in mnogo skrbi. Zato čas za veliko svetovno vojsko ni pripraven in si jo menda nobena država v Evropi posebno ne želi. Samo Srb je dregal in dre-gal. Upamo, da jo bo tudi iztaknil. Dom in svet. Za zboljšanje gospodarstva na Kranjskem. V nedeljo, dne 19. t. m. so se na povabilo poslanca Jarca sešli v Šmartnem pri Kranju zastopniki občin Stražišče, Mavčiče, Staraloka in mesto Loka, da se posvetujejo v zadevi vodovoda za tc občine. Poročala sta inženir Podkrajšek in poslanec Jarc. Želeti je, da bi se občine v tem važnem vprašanju zedinile, in da bi se pre-potrebni vodovod začel kmalu graditi. — Zgradbo ceste Dobrnič — Pljuska sta si ogledala pretekli teden dr. Lampe in posl. Vehovec. V tem kraju je največja nadloga pomanjkanje vode. Zgrajenih je že mnogo kapnic. Za povzdigo prašičereje se v tem kraju zelo trudi župnik Tomaž Rožnik. Vršil se je tudi razgovor glede vzornega pašnika. — V Vipavi se je vršila pretekli teden skupna seja občinskih zastopov: Vipava, Št. Vid, Podraga, Lože, Slap in Vrhpolje. Predsedoval je dr. Lampe, poročal pa inženir Zaje. Šlo se jc za vodno preskrbo vipavske doline. Vršila se je tudi komisija za zgradbo vipavskih hudournikov. — Dne 25. t. m. je bil v Št. Petru razgovor glede uravnave Pivke in drugih zgradb. Shoda so se udeležili poleg županov tudi poslanci dr. Lampe, Gostinčar, dr, Pegan, Drobnič in dr. Pogačnik. Razgovor se je pečal o nameravani ureditvi Pivke, o vodni preskrbi Notranjske, o nadlogah pri vojaških strelnih vajah in drugo. — Dovršena je nova deželna cesta iz Žirov mimo Rovt čez Zajele v Logatec. S tem je dobil žirovski okraj novo potrebno in važno zvezo. Potrjeni zakoni. Najvišje potrjenje sta dobila naslednja deželnozborska načrta: 1. Načrt zakona v zadevi izpopolnitve in spremembe zakona z dne 15. septembra leta 1877,, s katerim se dovoljuje okrajnima cestnima odboroma v Senožečah in v Postojni pobiranje mitnine na Reški cesti; 2. načrt zakona, s katerim se izpremnija in izpopolni zakon z dne 31, julija 1884. in s katerim se dovoljuje okrajnim cestnim odborom v Ložu, Logatcu in Ribnici pobiranje mitnine na cesti, ki vodi iz Rakeka preko Bloške police in od tu na eni preko Nove vasi in na drugi strani preko Loža v Babno polje do hrvatske meje. Novi grobovi. Umrl je v ponedeljek, dne 20. t. m. v Ljubljani župnik v p. Franc š k r j a n e c. — V Trnovem pri Gorici je umrl 21. t. m. kurat dr. K o d r i č. — V Ljubljani je umrl 25. t. m. naaporočnik v pok. G. Stedry. Leta 1866. je bil v avstro-pruski vojski. 61 Osebne vesti. Častno svetinjo za 40-letno zvesto službovanje je dobil pomožni delavec tvrdke Bratje Kurzthaler v Domžalah, M a t i j a D i m c. — V Kandiji se je mudil od 17. do 20, t. m. redovni general usmiljenih bratov Avguštin Koch. Uprava bolnišnice mu je jako ugajala. — Dne 23. t. m. je bil na Dunaju imenovan za doktorja prava g. Fran Železni k. — Častno svetinjo za 40letno zvesto službovanje je dobil Lovrenc Dovžan, ki je služil pri posestniku Ivanu Benko v Srednji vasi pri Begunjah. V Lurdu je bil pretekli teden evhari-stični kongres. V nedeljo popoldne je bila sklepna procesija) katero je vodil v imenu sv. očeta kardinal Belmonte. Zbranih je bilo v Lurdu 10 kardinalov, 200 škofov in stotisoče vernikov iz vsega sveta. Navzoč je bil tudi ljubljanski knezoškof dr. A. B. Jeglič. Zlasti se je udeležilo kongresa mnogo Čehov in Poljakov, ki so imeli svoja zborovanja. Potres. Precej močan potresni sunek so čutili 22. t. m. v Novem mestu in okolici. Neurje. Velikansk vihar jc divjal v četrtek opoludne po Kranjskem, Trstu in Reki. V Ljubljani je podrl več dreves, v ljubljanski okolici pa podrl mnogo kozolcev in napravil na drevju škodo. Tudi iz Dolenjske prihajajo poročila o silnem neurju. V Trstu in na Reki je napravil vihar mnogo škode in prebivalstvo zelo prestrašil. Tabor »Svete vojske« na Brezjah. V nedeljo, dne 19. in v ponedeljek, dne 20. t. m. se je vršilo na Brezjah zborovanje, namenjeno, protialkoholno misel med Slovenci še bolj razširiti. Vsa prieditev se je izvršila zelo lepo. Tabor se je pričel ob 3. ure popoldne. Voditelj »Svete vojske«, g. duh. svetnik Janez Kalan, je imel v cerkvi primeren govor, nakar so bile litanije z blagoslovom. Nato se je pričelo zborovanje pred cerkvijo. Orlovska godba iz Selc je zaigrala, domači pevci so zapeli in svetnik Kalan je otvoril zborovanje. Za njim so govorili: cesarski svetnik Pire, dr. Ude iz Gradca, gdčna S t u p i c a , monsignor Kozak, vojaški kurat iz Celovca, kapucin G e y a iz Reke. Zvečer so imeli zborovalci obhod po Brezjah. Godba, petje, umetni ogenj in streljanje je poveličevalo obhod. V ponedeljek so udeleženci prisostvovali sv. maši za pok prestolonaslednikom in njegovo soprogo. Ob 7. uri je imel v cerkvi govor g. župnik U 1 b i n g iz Koroškega, Nato se je pričel občni zbor »Svete vojske«. Iz zanimivih poročil povzamemo, da se stvar zelo lepo razvija ne samo na Kranjskem, temveč tudi na Štajerskem, Koroškem, Goriškem, Primorskem in Hrvaškem, Po občnem zboru so se vršila ločena stanovska zborovanja: duhovniško, učiteljsko in dijaško, V nedeljo je bil pri zborovanju navzoč g, okrajni glavar Ž u p n e k, v ponedeljek po voditelj koroških Slovencev dr. B r e j c, Knezoškof ljubljanski dr. Jeglič je zborovanje pismeno pozdravil. Nesreče. V Boštanju je dne 16. t. m. treščilo v kozolec Janeza Mlakar na Dvoru. Kozolec je bil poln sena in žita. — Po soseski Jablanica pri Boštanju je pobila toča in napravila veliko škodo po vino- gradih, — Po laneovškem klancu v Radovljici je peljal 20, t, m. Gromov fant iz Hraš pri Lescah žaganje, Splašil se mu jo konj, fant je zletel na tla in se tako pobil, da bode revež težko okreval. — V strugo Kokre na železnem mostu med Kranjem in Primskovem je zašel 70 let stari vpoko-jeni davčni izterjevalec Vari, doma iz Klanca pri Kranju, Pobil se je na skalah, kjer so ga drugi dan našli mrtvega. Zapušča vdovo in več nepreskrbljenih otrok. — Ljudskošolski učenec Srečko Šturm v ^agradcu je padel z drevesa in dobil težko rano na glavi. — V Njivicah je 16. t. m. pila ponevedoma 8letna hčerka Neže Novak jesihovo kislino. Kljub zdravniški pomoči je umrla v 24 urah. — Strahovita nesreča se je pripetila dne 22. t. m. v Gorici, V delavnici za topiče, ki se rabijo za streljanje ob slovesnostih i. dr., ki je bila last pridnega in poštenega Ferda Makuca, je nastala strašna eksplozija. Smodnik jc razgnal vso delavnico in izpod razvalin so izvlekli razmesarjena trupla Makuca, njegove žene in mehanika Rudolfa Komela. Poslopje je popolnoma uničeno. Rešila sc je le dekla, ki je ravno pripravljala večerjo. Rodbina Makuca je bila vzorna krščanska rodbina. — Ivan Sitar v Perovem pri Kamniku je na žagi z deskami v nepredivnosli svojo petletno hčerko težko poškodoval. — V cerkvi na Viču se je ponesrečil ozalj-šavec Letnar. Padel je raz oder in si zlomil desno nogo. — V tovarni v Goričah jc prijel jermen delavca Fr. Železnika. Morali so ga prepeljati v bolnišnico. — V Kateriji v kamniškem okraju se je pri streljanju z možnarjem ponesrečil posestnik Jan. Jane. Prepeljali so ga v bolnišnico. — V Treb-njah pri Smledniku se je obesil gostač Janez Pristov. Zapušča vdovo in štiri nepreskrbljene otročiče. — Pri kopanju ilovicc v Roženci pri Kranju se je ponesrečil Miha Bohinc. Dne 24. t. m. je šel 211etni delavec južne železnice Štefan Pramuš po železniškem tiru v bližini postaje Borovnice. Nenadoma je privozil tovorni vlak izza ovinka ter ga podrl na tla. Pramuš jc padel tako srečno, da je obležal sredi med tračnicami in je vozil ves tovorni vlak preko njega. Sicer je dobil pri tem poškodbe, vendar pa ne smrtnonevarne ter lahko govori kljub nesreči o sreči. Pripeljali ga v ljubljansko deželno bolnišnico. Nesreče in zločini po svetu. V Petko-vicih v Slavoniji je umorila s kuhinjskim nožem 23letnega Joža Bistriča njegova žena. Mož je bil velik pijanec in je ženo pretepal. — Iz Newyorka se poroča, da je pri delih v Panamskem prekopu razneslo 400 kg dinamita. Petnajst delavcev je ubitih, osem težko ranjenih. — Na Dunaju je krojač Kučera z nožem težko ranil sebe in svoja dva sinova. Stanje vseh treh jc brezupno. Vzrok beda. Iz istega vzroka je tudi na Dunaju delavka Svitil utopila svojo 10 dni staro hčerko. Ali je res tem strašnim dejanjem vzrok samo beda? Mar ne tudi nevera in mnogokrat iz nje izhajajoči obup? — Franc Bučar iz Koprivnice je ustrelil do mrtvega svojo ženo Jožefo in nato pobegnil. Morilca še niso dobili, — Na straži pri vojaškem skladišču v Aihu na Tirolskem je neki vojak zaspal. Zalotil ga je častnik, ki ga je ozmerjal in mu grozil s kaznijo. Ko je častnik odšel, se je vojak ustrelil. — V Celovcu, kjer so samomori na dnevnem redu, se je pretekli teden zastrupil trgovski potnik Pavel Reblič in obesil dninar Janez Cajhen. — V Preserjah pri Komnu si je pognal v glavo par krogel iz samokresa Ivan Pipan, orožnik v pokoju. Poizkusil si je prikrajšati življenje vsled obupa in neozdravljive bolezni — a vkljub novi bolečini bo vendar kmalu za-celjena njegova glava. Bog daj takim nesrečnežem pravo pamet in pravo pot k verskemu življenju, ki je edina tolažba v bolezni! — Pri kopanju je utonil 20. t. m. v Žagi pri Bovcu finančni stražnik Loga-nic. Zašel je v vrtinec, ki ga je potegnil pod vodo. — Velika nesreča se je zgodila 15. t. m. v Terzu pri Červinjanu. Ko je predpoldne pridrdral tja vlak, ki vozi iz Červinjana v Gradež, so se splašili voli nekega voznika. Vlak je voz razbil, enega vola razmesaril in ubil, dva vola pahnil v bližnji jarek, kjer sta se vtopila, gospodarja vrgel daleč v stran in tako poškodoval, da so ga morali pripeljati v bolnišnico, njegovega 9letnega sinčka pa ubil razsekavši mu glavo. — Utonil je v nedeljo dne 19. t. m. v Soči pri Strašicah pri kopanju vojak 10. topničarskega bataljona, po imenu Šumi. Kopal se je v družbi treh drugih tovarišev, ki pa niso opazili, kdaj je izginil pod vodo. Menili so, da je šel na suho. Ko so hoteli domov, so ga pogrešili. Truplo so našli šele 23. t. m. — Poskusen samomor vojaka. Z 2. nadstropja vojašnice na Travniku v Gorici se je vrgel korporal 47. polka neki Čeh s Štajerskega. Čudno, da se ni ubil. — Trupli nepoznanih morilcev. V bližini Nabrežine so našli dve trupli in sicer eno moško in eno žensko, ki ste ležali že več časa mrtvi med nekimi borovci. Trupli so pokopali ne da bi se moglo dognati kdo sta. Neznanca sta se namreč zastrupila z lizolom. — V Gradcu je skočil skozi okno svojega stanovanja in obležal mrtev 60letni zdravnik Weinherger. Po ljubljanskih cerkvah so v ponedeljek zjutraj pristopali vpoklicani rezervisti v obilnem številu k mizi Gospodovi. Lepo to in vzpodbudno! Kruh močnih naj jim da moči, da bodo junaško prenesli vse težave in se vrnili kot zmagovalci! Stolctr.ica II. ustanovljenja družbe Jezusove (oo. jezuitov) sc bo v kapelici sv. Jožefa v Ljubljani (Elizabetna cesta 9) obhajala takole: 1. Dne 4., 5. in 6. avgusta bo zjutraj ob 6. uri sv. maša z blagoslovom in litanijami presv. Srca Jezusovega. 2. Dne 7. avgusta bo ob 6. uri slovesna pela sv, maša in Te Deum. Odpustki, ki jih je dovolil sv. oče Pij X. za te dni so: 1. popolni odpustek dobi enkrat, kdor v teku 4 dni (4., 5., 6. ali 7. avgusta) prejme sv, zakramente, obišče kako cerkev ali kapelo družbe Jezusove (v Ljubljani kapslo sv. Jožefa na Elizabetni cesti 9) in tam moli po namenu sv. očeta. 2. Nepopolni odpustek 7 let in 7 kvadra gen dobi vsak dan (t. j. 4., 5., 6. in 7. avgusta) kdor obišče kako jezuitsko cerkev ali kapelo in tam po namenu sv. očeta moli. Družba Jezusova je bila prvič ustanovljena 27. sept. 1540, zatrta 21. julija 1773, drugič ustanovljena 7. avgusta 1814. Varnost hranilnih vlog je tudi za slučaj. najhujše svetovne vojske popolnoma zajamčena. Zato je storila prav te dni neka ženica iz dežele, ki je prinesla svoje prihranke v neki ljubljanski denarni zavod in dejala: hranilnico ne bodo napadli, ker nima denarja na kupih spravljenega. Doma mi pa denar lahko tatovi odneso sedaj ko ni varuhov doma. Pametna ženska. Smrtna kosa med ameriškimi Slovenci. V Clevelandu je umrla v German bolnišnici Uršula Kraker, soproga John Kra-kerja, predsednika veletrgovine The Ohio Brandy Distilling Co. Pokojnica je umrla v starosti 46 let. — Umrl je v Clevelandu Ignac Škrajnar v St. Clair bolnišnici. Ponesrečil se je pri delu v tovarni. Pokojni je doma iz Ambrusa. V Ameriki je delal 13 let. Zapušča soprogo in tri otroke. — Iz Onnalinde, Pa., poročajo: Rojaka Franka Pera, rodom Štajerca, je neki Dolenjec v salonu tako nesrečno pahnil, da si je prebil črepinjo in je bil takoj mrtev. Krivec je neznano kam izginil. Delo alkohola! — V Luksu je umrl rojak Janez Papež. Star je bil 47 let. Doma je bil iz žužem-berške fare na Dalenjskem, V starem kraju zapušča ženo in nekaj otrok. — Umrla je v Clevelandu Ana Jalovec, soproga go-ltilničarja Mih, Jalovec, v starosti 23 let. Zapušča soproga in triinpol let starega sina. O vojnih dajatvah je v tem času zelo nujno podučiti naše ljudstvo. Uredništvo »Domoljuba« daje radovoljno naročnikom lista tozadevna pojasnila. Pomen hranilnic in posojilnic in jeli denar pri teh varno naložen? Hranilnice imajo namen v pospeševanje delavnosti in varčnosti .dajati vsakemu priliko, nalagati prihranjen denar varno kot kapital na obresti in ga zopet dvigati. Da je denar pri hranilnici popolnoma varno naložen, za to skrbi državna oblast sama, ker ima pri vsaki hranilnici svojega cesarskega komisarja, ki pazi na hranilnično poslovanje. Denar, katerega zaupajo ljudje hranilnicam, seveda ne leži ves v hranilnicah, ker bi sicer ne nosil nikakih obresti. Hranilnici zaupani denar izposojuje se zopet dalje proti obrestim. Kako pa se sme poso-jevati, to je po zakonu natanko določeno in sicer tako, da je izposojeni denar popolnoma varen. Hranilnični denar je izposojen po največ na zemljišča in siccr tako* da se sme le dve tretjini vrednosti dotič-nega zemljišča obremeniti. To je, ako je zemljišče vredno 12.000 K sme hranilnica le 8000 K izposoditi. Pri hišah le do polovico vrednosti, to je na hišo, ki je vredna 12.000 K sme posoditi hranilnica le 6000 K. Za druga posojila so še bolj strogi predpisi. Ustavljeni listi. Državna oblast je ustavila izdajanje socialnodemokraških listov »Zarja« in »Rurhr«, Tudi Srbom naklonjen list »Dan« ne sme več izhajati. Škodljivci. Oni, ki imajo denar pri hranilnicah in posojilnicah naložen in ga iz strahu, da ob vojskinem času ni varen, dvigajo, ne škodijo le samemu sebi, ampak tudi svojemu bližnjemu. Tisti, ki svoj denar iz hranilnic in posojilnic dvigne in ga hrani doma, ne izgubi le obresti, ampak pride tudi lahko ob svoj denar če ga doma tuda še tako varno hrani. Ne glede na to, da se mu derar lahko ukrade, uniči se ta tudi n?. drug način, n, pr. po požaru ali izgubi Ud. Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenje: lili posojilnica Ljubljana Miklošičeva cesta štev. 6 (tik za frančiškansko cerkvijo) sprejema hranilne vloge, za katere jamči dežela Kranjska, in jih obrestuje po 4 "/4 °/o brez kakega odbitka. Mm ure od 8. zjutraj Ho l. popoldne. Glej inseraf! MM r kfpU MM L.ESICM ilPPlil ... Prosi za nas zda) in ob naši smrtni uri. Amerikanska povest. — Spisal Frančišek Finn S. J. »Velečastni, ali je težko dokazati, da je res hudobni duh?« To vprašanje zastavi Robert Col-lins, živ deček, star kakih deset let, z velikimi temnimi očmi in z drznim noskom na rdečem obrazku. Nagovorjeni pa je veleč. gosp. Barri, prijatelj njegovega očeta in danes na obisku v vili gospoda Collinsa. Gospod Barri je mož v najlepših letih, s finimi, plemenitimi potezami na obrazu in s prijaznim pogledom. Ravno se je na verandi vseclel na gugalnik in gledal v svitu večernega solnca se blesteče valove bližnjega jezera, ko priskače Robert in zastavi svoje vprašanje. Duhovnik odgovori najprej le s prijaznim smehljajem, nato pa pravi: »Robert, to me spominja na dogodek, ki...« Preden pa dokonča stavek, Robert verjelo vzklikne: »Hej, Kari, Janko, Stanko, hitro! Gospod Barri nam bo pripovedoval ne. ko zgodbo!« Ta klic je veljal bratom in tovarišem Robertovim, ki so se igrali na travniku med vilo in jezerom. Manjši dečki so se igrali vojake, dva večja, Stanko in Janko, sta sc na strani živahno pogovarjala, mali Kari pa se je trudil, da bi iz klobukov svojih tovarišev postavil na hrbtu mirno ležečega Vilka visoko piramido. Ko je pa prispel na njih ušesa klic: »Zgodba«, se je polastilo vseh veselo razburjenje. Takoj so bili vsi na poti proti verandi, le Vilko in Kari sta zaostala; ko jc namreč hotel Vilko po- 7' skočiti, je podrl Karla in sta se trkljala zaeno s klobuki proti jezeru. Toda liitro kakor blisk sta stala na nogali, zdivjala za tovariši ter si sopeč in s pomočjo obeh komolcev priborila prvo mesto ob gospodu, ki je z vidnim dopadenjem opazoval živahno četo. »Ali je kaka zgodba o duhovih?« vpraša napeto Stanko. »Še boljša,« odgovori Robert, »o hudobnem duhu.« »Začnite, velečastni, prosimo, začnite,« so klicali dečki kot iz enega grla. »Najprej,« začne sedaj gospor Bar-ri, »najprej vam moram povedati, da te zgodbe še nisem nikomur povedal.« »O. začnite, velečastni!« je donelo od vseh strani. »Drugič ni ta zgodba še nikomur znana.« »Ali je pa tudi resnična?« vpraša nedolžno mali Vilko in si obriše znoj. »Do pičice! Že večkrat sem vam jo hotel povedati, pa se nisem mogle odloČiti. Danes pa vam jo bom povedal celo.« »Pred petnajstimi leti sem bil po-Evečen v mašnika. Takrat sem bil še brhek, mlad mož.« »Tedaj ste se pa veliko spremenili,« blekne Robert nehote. »Toda začnite vendar, velečastni, sai je vseeno, kakšni ste bili takrat,« zakliče Janko, kateremu je potrpežljivost že pohajala. »Dobro. Kot novoposvečen mašnik sem šel za en teden k svojim staršem in daroval sv. mašo v cerkvi, v kateri sem tolikokrat molil kot otrok . čez osem dni sem se moral vrniti v svojo škofijo, kajti škof mi je bil že od-kazal službo na deželi. Bilo je prvi petek v avgustu, ko sem stopil v vlak, ki naj bi me pripeljal na polje mojega prvega delovanja. Najprej sem opravil svoj brevir, nato pa po svoji navadi izmolil kri?: ko molit vico za grešnike, ki so umrli tega dne, dalje tudi za tiste nedolžne dečke, ki so bili ta dan v nevarnosti, da store prvi smrtni greh. Tako sem prevozil en del svoje sedemurne vožnje, kar mi obtiči oko na dečku, ki se je nemarno naslanjal na vrata, svoje velike oči pa zelo zamišljeno upiral vame. Še danes sc mi zdi, da ga vidim pred seboj, tako natančno sem si vse zapomnil na njem. Bil je najlepši deček, kar sem jih kdaj videl. Seveda vem dobro, da jc še mnogo dečkov, ki hočejo biti prav tako lepi.« Robert Collins je imel opazko na jeziku, toda jo je požrl, da bi ne motil pripovedovanja. Vedel je dobro, koga je mislil gospod. »Nihče izined vas,« nadaljuje gospod mirno, se ne more meriti z dečkom, ki ie pred petnajstimi leti upiral oči vame. Bil je tako lep, da še nisem videl enakega. Bil je kakih pelnanist let star, precej majhen in na videz veliko mlajši. Oblečen je bil v popolno obleko. Črni lasje so se vsinali izpod okroglega klobučka in izpol-81 njevali dečkovo lepoto. Iz njegovih izrazitih oči sta govorili dobrosrčnost in nedolžnost. Videlo se je na prvi pogled, da ni lepo le telo, ampak tudi duša. Rekel sem, da sta govorili iz njegovih izrazitih oči dobrosrčnost in nedolžnost. In vendar sern zapazil obenem neki gotov nemir in žalost na njegovem obrazu. Ko je videl, da ga opazujem, se je izpremenil njegov obraz in videl sem razločno, da se je v njegovih očeh porajala nevolja. Hitro se je obrnil in odprl vrata, hoteč v bližnji vagon. Pst, mu zakličem tiho, da bi ne vzbudil pozornosti sopotnikov, in mu s prstom namignem k sebi. Na moj klic se je obrnil med vrati ter me nevoljno in neodločno gledal. »Pojdi sem, dete moje,« mu zakličem. Pa še vedno je nepremično stal. Opazil sem, da se sam s seboj bojuje. Očitno ga je stalo mnogo premagovanja, da je prišel k meni. Sledniič je potegnil roko od vrat. Toda čudno! Komaj je stopil korak proti meni, se je ves izpremenil. Vsa nevolja je hipoma izginila in zapazil sem toliko zaupnosti na njem, da skoro svojim očem nisem verjel. »O veličastni,« vzklikne in mi pomoli roko — njegov glas je bil ravnotako prijeten kot njegova oseba — »hvala Bogu, da ste me poklicali. Še nikdar v svojem življenju nisem bil tako nemiren, in če bi bil odšel — in odšel bi bil gotovo, če bi me ne bili poklicali — tedaj bi se bilo lahko zgodilo nekaj strašnega.« »Vsedi se, mali,« mu odgovorim, »se bova malo pogovorila. Opazil sem, da si bil nemiren in sem te poklical.« Vsede se poleg mene in reče takoj: »Velečastni, rad bi se pri vas spo-vedal.« »Čisto prav, dele moje. Toda'boš moral počakati, da prideva v mojo škofijo, ker zunaj svoje škofije nimam pravice. Kakor hitro prideva v L . . ., te spovem. Med tem mi lahko poveš, zakaj si bil nemiren.« »Dobro, veličastni. To je v resnici najhujši nemir v mojem življenju. Toda začnimo od začetka; moje ime je Rajko Summer. Star sem petnajst let, zadnjih pet let sem preživel v katoliškem zavodu v New Yorku. Po sklepu šolskega leta •sem napravil z dvema prijateljema izlet v gore, in danes smo ravno na poli proti domu.« >Kje pa sta tvoja prijatelja?« ga vprašam. -V sosednjem vozu za kadilce sta. reveža. Dva najboljša dečka, kar sem jih kdaj videl. Oba sta se odlikovala v učenju in sta kongreganista. Poznanm ju že tri leta in še nikdar nisem videl ali slišal kaj slabega. Res je sicer, da sta imela tudi svoje napake, vendar sta bila prav dobra dečka. Naš izlet je bil prav lep in prijeten. Lahko smo šli na lov, se vozili s čolnom, lovili ribe, se kopali, kolikor se nam je poljubilo. Edino, kar nam ni ugajalo, je bilo, da trideset milj naokoli ni bilo nikake katoliške cerkve. Deloma, ali bolje rečeno, popolnoma vsled tega smo se napravili na pot in zapustili kraj. Glejte, velečastni, jaz opravljal pobožnost deveterih petkov na čast presv. Srcu Jezusovemu in danes bi moral biti deveti petek. Tovariša sta končala to pobožnost žc v juliju. Včeraj zvečer smo dospeli v vas S ... in šli k župniku, ki ga pa žalibog ni bilo doma. On je bil edini duhovnik v celi okolici in mi smo morali sv. obhajilo opustiti; sedaj moram začeti zopet znova.« (Dalje.) Gospodarske vesti. Sejm. Na semenj v Ljubljani dne 22. t. m. je bilo prignanih 163 glav živine, in sicer 18 volov, 3 krave in 142 prašičev za rejo. Deželna gospodinjska šola v Šmihelu pri Novem mestu prične novo šolsko leto s 1. oktobrom 1914. Šola je enoletna in traja od oktobra do konca julija. V šolo se sprejme 12 notranjih gojenk. Gojenke stanujejo v zavodu šolskih- sester de Notre Dame in plačujejo za hrano in stanovanje po 30 K na mesec. Za gojenke z Dolenjskega, ki so podpore potrebne, dovoljuje deželni odbor šest ustanov po 15 K na mesec, to je polovico preskrbnine, ki jo je plačevati redu šolskih sester. Prošnje za sprejem in za ustanove je predložili do 1. septembra t. 1. na vodstvo deželne gospodinjske šole v Šmihelu, p. Kandija, kjer se dobe tudi vsa podrobna pojasnila. Tečaj za uporabo sadja in zelenjadi priredi kranjska kmetijska šola na Grmu od 31. avgusta do 4. septembra s sledečim sporedom: V ponedeljek 31. avgusta od 2. do 4. ure popoldne: Pomen konservi-ranja sadja in zelenjadi. Vzroki pokvarje-nja sadja. Od 4. do 6. ure: Praktične vaje v sadni kuhinji. V torek 1. septembra od 8. do 10. ure dopoldne: Kipenje. Kisa-nje zelenjadi. Konserviranje zelenjadi v kozarcih in pušicah. Od 10. do 12. ure: Praktične vaje. Popoldne od 2. do 4. ure: Naprava marmelad (zalzna), mozge (povi-dla) in zdriza. Od 4. do 6. ure: Praktične vaje v sadni kuhinji. V sredo do 2. septembra od 8. do 10, ure dopoldne: Vlaganje sadja v kozarce (naprava Rompota). Shranjevanje sadnih konserv. Od 10. do 12. ure: Praktične vaje v sadni kuhinji. Popoldne od 2. do 4. ure: Naprava soka iz jagodi-čevja in drugega sadja. Od 4. do 6. ure: Praktične vaje v sadni kuhinji. V četrtek dne 3. septembra: Dopoldne od 8. do 10, ure: Sušenje sadja in zelenjadi. Od 10, do 12. ure: Praktične vaje v sušenju. Popoldne od 2. do 4. ure: Obiranje in spravljanje (shranjevanje) sadja. Vlaganje sadja v zaboje in Košarice in sode v svrho kupčije, Od 4, do 6, ure: Praktične vaje v sadovnjaku in sadni kleti, V petek dne 4. septembra: Dopoldne od 8, do 10. ure: Naprava sadjevca (mošta). Sestava sadja in mošta. Kipenje mošta. Naprava očeta. Od 10. do 12. ure: Praktične vaje v sadni kleti. Popoldne od 2, do 4. ure: Ravnanje s sadjevcem, bolezni sadjevca in ravnanje s pokvarjenim sadjevcem. Od 4. do 5. ure: Praktične vaje v vinski kleti, — Predavanja prve tri, oziroma štiri dni so namenjena v prvi vrsti našim gospodinjam in de-kletam; od 3, do 4. pa gospodarjem. Tečaja se je udeležiti vseh 5 dni ali pa tudi sa- ! mo prve 3, oziroma 4 dni ali pa tudi zadnja dva dneva. Ker se sprejme z ozirom na praktične demonstracije le omejeno število udeležencev, se je treba priglasiti do 20. avgusta. Oddaljenim in podpore potrebnim udeležencem s Kranjskega, ki za podporo pravočasno po dopisnici prosijo, povrne ravnateljstvo stroške za pot do Novega mesta in za prehrano po 1 K 50 vinarjev na dan. Vendar se izplača podpora le tistim, ki se jim je izrecno dovolila, Priglasilom je pristaviti tudi, katere dneve se misli dotičnik udeležiti. Prošnje za podporo in priglasila je nasloviti na rav-■ nateljstvo kmetijske šole na Grmu pri Novem mestu (pošta Kandija, Kranjsko). Svinjska kuga obstoja po uradnem oklicu v okrajih Kočevje, Krško, Logatec in Rudolfovo, svinjska rdečica pa v okrajih Krško, Kočevje, Rudolfovo in Črnomelj. Romanje v Lurd. Za dne 19. avgusta napovedano romanje se je oglasilo do danes nad 70 udeležencev iz vseh stanov. Romarski odbor javlja tem potom vsem interesentom, da se sprejemajo prijave še do 5. avgusta, vendar je v korist vsakogar z ozirom na stanovanja v hotelih itd., da se čimpreje prijavijo, ker se a toni zelo olajšajo predpriprave. Kot je že znano, se bo potovalo preko Italije, južne Francije, pot nazaj bo pa peljala v 2 delih, in sicer skupina A naravnost skozi Švico, skupina B preko Pariza. Cena vožnji je za skupino A: X, razred K 540'—, II. razred K 390-—, III. razred K 250--. Skupina B: I. razred K 570-—, II. razred K 430'—, III. razred K 280-—. Pripomni se še, da se bo pri vožnji tja kakor tudi nazaj porabila le po ena nofi za vožnjo. Odmor dobe romarji v naslednjih mestih: Padova, Milan, Niča, Marzelj po pol dneva, Lurd 3 dni, Lyon, Einsiedeln, Curili. Inomost po pol dneva. Vozni red in podrobna pojasnila dajeta in sprejemata priglasila gosp. Anton Hribar, župnik, Zalilog pri Železnikih in gosp. Lamb. M a 11 y, Medija-Izlake pri Zagorju. 2417 m I. kranj.de2el.elektrarno: 21urbint po 1G00 konj.sil, Naznanilo in zahvala! U Hojam si naznaniti vboiii conjenim naročnikom hi oiljcmaloom. posebno nlavnomu občinstvu fare lini )irj Ljubljani Kv. Melono, Ihan in Kroanico, da »oni se prouelll iz Ljubljano, Martinova oesta 15 v 2)ol pri £|ubljani št. 4. Zahvaljujem se si. občinstvu za dosedanjo naklon-jonost v nadi, da me poseča tudi v Dolu z obilimi naročili, katere bom vostuo in točno apolnil. Priporočam svojo veliko zalog*o špecerijskega in manufakturnega blaga, vso potrebščino za Aiviljo, raznega nakita za obleke, vso vrste izgotovljonih moških srajc, ovratnike, kravate, nogavico po globoko znižanih cenah, iz najboljšoga blaga. Nadalje bodem imol v zalogi vedno vso vrsto moke , otrobo, grajs za prašiče, kakor tudi najfinejšo žgano in surovo kavo, riz od 32 vinarjev naprej. — Prodajam vedno lo svežo in zdravo blago po najnižjih cenah. Imam v zalogi tudi slavno znane brzoparilnike Alfa, prodajam vse vrste stroje (posnemalnike) in orodje za mlekarstvo, po najnižjih, od dunajske tovarno PAliu\ določonih cenah. Slavno občinstvo zagotavljam, da bo z blagom vselej zadovoljno in so mu naj topleje priporočam. Z odličnim spoštovanjem Franc Zoreč, trgovec, Dol pri Ljubljani št. i. 3URG •PORODNIŠNICA. 1 LJUBLJANA • KOMENSKEGA- ULICA' 4 1 SHPZDRA^NK:pRiM»raj-DRFR.DERGANC' ! Brzoiav ! D2 Odločil sem se vsied prezidave skladišč in pomanjkanja pros? o ra po globoko znižanih cenah prodali sik kneno in modno blago za moške obieke, volneno, pol-volneno in perilno blago za ženske obleke. R. /fVklauc. *mMMMmmMMM* Mm0 Pristna, naravna 1510 na debelo po 36 v, 44 v, 48 v, 60 v za liter, se dobijo pri H. Marenčič, Kranj. Vzorci na zahtevo zastonj in poštnine prosto. t i I I ii ;Pravo pot' ste krenili, ako si nakupujete vse kar rabite v V.|. Ivan Savnik, Kranj št. 151. Izredno velika zaloga klobukov po K 2'-, 2-50,3--, 3-50,4•-, 4\50 do 10 K, in sploh vsega, kar rabite. Poštena, solidna postrežba, cene brez konkurence. PISite po vzorce molkih in ženskih oblek! Zahtevajte takoj brezplačno vzorce! IIMIIIIIIIIIIIIIIIIMIIHIIIIIIIHHIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlItlllMIl 10.000 metrov volnenega in pol-volnenega blaga se globoko pod ceno razpošilja. ■ 1111111:11111111111111111.....1.............................................. R. Miklauc Ljubljana štev. 5. Prva kranjska razpo-šiljateljska trgovina. KflVfl 50% cenele! Ameriška štedilna kava, le- fio dišeča, izdatna in šted-jiva, 6 kg: vreča za po-sku&njo K 10* pošt. prosto po povzetju Pol kilogr. prvovrstnega finega čaja za 2 K pošlje: A. Saphir, uvoz kave in čaja, Tiszabogd&nsr 473. OROŽJE in KOLESA na obroke. Posamezni deli najceneje II. ceniki zastonj. t. Dušek, toyo-les, šivalnih strojev. Opečno ob drž. žel. 2125. čeSko. 3357 Zagrebški ^ ti 'ocooecooocoooocooooooo k0f "tovarniško znamka pr/porocujemo kot priznano %/ ntis. t ioi Z/ pridatek / \i za kavo! Motom na surovo olie in pelrolin ležeči In stoječi od 1-100 HP„ kakor tudi lo-komobile od 3-20 HP. Na tisoče motorjev v obratu. — Nikake Hnančne kontrole. - Prvovrstne reterence. Ceni nabavni stroSki. Ugodni plačilni pogoji. — Obsežna garancija. 1680 I. HUMI, Dunaj JfL Paufussasse st. 3. Ceniki lil ogled Inženirja zastonj. gorske tkalce, rokodelce! Naročite za poskušnjo naše i ošteno blago, čudovito trpežnosti in ostanoto nad verni odjemalec! 23 m kanafasa za povlake, 78 cm šir., 1960 e rileč. ali modrimi progami, stalno barve in trpežno samo.....K I.to, 118 cm široko 1 kos iz m . . . „ 23 m fine rumburske tkanine na srajce „ 23 m bele fine tkanine zn sraice - Iris-18 m ceflra /u s srajc, močno ulago 10-60 »•30 12--11-60 .. 8-60 1 ducat belih lanonlli dama&k. brl.afi Sto«'. 7 .... ... „ e* 60 60 m zavoj krasnih, slalnobarvnili ostankov 3 — 16 m dolgih, močnih in trpežnih, platna, cetlra, kanatasa. dolenn itd., vrsta o K 20*— ; vrsta J K 26--; vrsta II K 31'—; Močni zimski ostanki, vrst« o K 24'—; vrsta 1 K 28' — ; vrsta II K 38 -. Po povzetju pošilja KR3ČANSKA GORSKA TKAL- I TUPPIA BFV štev. 46 OBLIt NIC A liintinia, KE GORE (Oeiko). Ncugaiajoče se zamenja ali pa so vrno denar nazaj. St. 50. Prave dunaiskc harmonike najboljše kakovosti, garant, dobro ŽrelzkuSen, priporočljiv instrument, a boljše In večje zahtevajte cenik. H tipk, 1 reg„ 13 gl„ 24-10 cm K 3-20 10 tipk, 2 reg., 28 ql., 21-12 cm K 5-40 10 tipk, 2 reg., 50 g!., 24-12 cm K 7-20 20 tipk, 3 reg., 70 gl.,30-15cm K 1080 St. 54. Najcenejši aparat za briti, dobro poniklan z dvorezno kllno, ranjenle čisto Izključeno, z eno nadomeslilno kllno. Komad K 1-75. Posamezne kline h 25 vinarjev. St. 57. Stroj za striženje las, fluo poniklan z dvema nastavkoma za str!2en|c, reže čez dva zoba, poniklani držaji. Reže brez nastavka 3 mm, s tenkim nastavkom 7 mm, z debelim nastavkom 11) mm, cela dolžina 15 ln pol cm, 17 zob z rezervnim peresom, komad K 4-80 - Isti stro) za striženje brade najboljše kakovosti. Komad K 5-80. St. 51. Fina, absolutno zanesljiva britev, Sollinaen Izdelek, polSIroka, pol votlo brušena, K 1'40. Ista Se bol|Sa ozka, popol. votlo bruS. 3 K. Zahtevajte veliki cenik brezplaCno In poŠt. prosto z veC kot 1000 slikami! Poštnina ln zav, prosta. Neugaj. zamen], ali denar nazaj, E.LU«ft, Nariliir ib D.šl.201. najbolj priprav, na, dolira in naj. cenejša pot v Ameriko in Kanado je čez TRST irletli.; CUNARD LINE Pojasnila in vozne karte daje: Andrej Odlasek v Ljubljani, Kolodvorska ulica 35, poleg znane gostilne „PRI TIŠLARJU". Tovarne za Hsbestškrili .Zenit' družba z omejeno zavezo Mor. Zumberk dobavljajo najboljši in najcenejši krovski materijal. Palčki ne žive samo v pri-povedkah. Mali urni palčki so vedno na razpolago vsem gospodinjam, ki si nabavijo dr. Oetkerjev pecilni prašek. Gospodinja ima poleni samo še izvršiti, na Oetker-jevem zavitku, za dobro pecivo predpisane primesi in posvetiti četrt ure mešanju. V pol ure nadalje pa že lahko prinese najlepše kolače in naj okus nejše močnate jedi na mizo. Kajti z dr. Oetkerjevim pecilnim praškom narejeno testo ne potrebuje vzhajanja. Vsako testo, narejeno s tem je takoj godno za peko. ln vsako testo narejeno po dr. Oetkerjevem navodilu je rahla, izdatna in redilna močnata jed. Zato vpo-rabljajo modre gospodinje samo pecilni prašek z znamko ..Kin heller Kopf". ki jo najboljši. 2900 Baskoriizo cena za 100 kg 17 kron prodaja J. KUŠLAN, trgovec v Kranju na vogalu pri farni cerkvi, kjer je tudi glavna tralika. Istotam se dobi tudi vse speccrijsko blago po najnižji ceni, postrežba točna in reelna. Priporočamo jo toplo! 1H8G Ker mi za zimsko blago katero v kratkem začne prihajati, vsled pre-zidanja skladišč primanjkuje prostora sem se odločil letno blago pod ceno prodati Hlagovolite porabiti to ugodno priliko za nakup blaga. Itazlični ostanki kambrika, kotenine in drugega blaga skoraj zastonj, rute za na glavo 35 vin. Zglasite se v glavni trgovini R. Stritarjeva ulica štev. 5 kakor tudi v podružnici „Pri Miklavžu" medarske ulice, zraven loterije. USodna prila tudi za i traovce! K Vam t>la£am nko V asi h kurjih očes, bradavic in trde kože tokom :i dni bolečin ne odpravi moj uničevalec Ito-renln Ria-balzam. .y % Cena lončku 7. a n-stvenim pi*lm>ni 1 K & 3 I,.m-ki -2-50 K. Kemeiij. Kaschau (K?ssa) I. Postni predal 12711 Ogrsko. Tehnični učni zavod Boden-bach ob Labi Izučba prihodnjih in ženirjev, arhitektov, tehnikov in kemikov. Naročajte .Slovenca"? DOMAČE PODJETJE. DOMAČI IZDELKI ODEJ. KRANJSKI IN OGRSKI KOCI. •V V Vsem tistim, kateri prihajajo v Ljubljano blago za .oblačila nakupovati, se priporoča vsakemu domačo, prijazno in pošteno trgovino Pri STRITAR JEVA-LING AR JEVA ULICA--- POSTKl.JNl <;AHN1TU- Zaloga vseh najnovejših vrst blaga RE. ZASTOR1, T1.PIHI. za ženske in moške obleke. POSTREŽ.RA STROGO Prve novosti volnenih, svilnatih in POŠTENA. CENE NIZKE mrežastih rut ter žerp. Opozarjam ženine in neveste pri nakupu opreme (bališča) da je pri meni največja izbira. Tudi opozarjam na svojo lepo zalogo finega žameta z.a obleke in jopice. rzorcl rOšllJAM po posti hhezpi.ačino. Mlatil niče Vrat Ha Čistilnice Trijerje Mline za moko Stiskalnice za sadje in grozdje Stiskalnice za seno Motorje S lam o rez niče Reporeznice Brzopa riln ike (Jnojriične črpalke /m Idt, itd. U5