za VIII. Na Zavezinem delegacijskem zborovaniu clne 28. decembra 1917 je poioCal tovariš Pavel Flere o predmetu pod" zgonijim naslovom. Ob koncu obširnega in temeljitega svojega poročila je podal navodila, po katerih naj izdeluje dotični odsek ta načrt, in kako liaj sodeluje vse Zavezltio učitcljstvo pri izdclovaiiju tega tiačrta, ter priporočal v sprejem nastopne predloge: 1. Učiteljstvo, združeno v »Zavezi avstr. jugoslov. učiteljstva« se vsled razmer in potreb in današnie dobe loteva temeljnega, a gibliivega načrta preiistrojitve narodne vzgoje sploh in preustrojitve naSega šolstva posebe na narodni, dcmokraški in socialni osnovi. 2. Ker se morajo v združenem narodu združiti na enotni narodno-vzgojni podlagi vsa izobraževališča, ki so bila dotlej, dokler so služila različnim interesom, lahko.brez specialne vzgoine in izobraževalne zveze, ie za naše šolstvo potrebno, da dajejo nairtu njegove preustrojitvc pravec sledeči vidiki: ii) vzgojnopolitiški, ki terja narodno šostvo z enotnim narodnovzgojnim smotrom; b) socialnopedagoški, ki zahteva diierenciacijo šolstva z ozirom na zmožnosti in nagncnia gojencev; c) socialnodidaktiški, ki mu ie namen didaktiška preur^ditev pouka tako, da nudi razvoia individualnosti. 3. Vprašanja, ki jili obravnava celotni načrt, so naslednja: I. Organizacija šolstva, in sicer: a) splošna ljudska (meščanska) iola in obvezno nadaljevalno (strokovno) šolstvo. To nadrobno izvede Zavezino učiteljstvo;) b) srednje in visoko šolstvo. (Se sprejme od isaše strani v načrt brez podrobne poizvedbe le kot zahteva organske celote.) c) izobrazba učiteljstva liudskih (meščanskih) in nadaljevalnih šol. (Se izvede podrobno skupno s kompetentnimi činitelji za b.) Pri podrobni proizvedbi se upoštevajo momenti: a) nravstvena vzgoja pedagoške naprave; b) telesna vzgoja pedagoške naprave; c) pouk — didaktlške naprave, č) šolska organizacija v ožiem smislu. II. Socialne naprave pri šoli. III. Stališče učiteljstva v šolstvu (vsebuje tudi učiteljsko pragmatiko in nadzorniško vprašanje). IV. Narodna ženska vzgoja. V. Izvenšolska splošna narodiia vzgoja. 4. Liudskošolsko učiteljstvo, združeno v »Zavezi avstr. jugoslov. učiteljstva« se zaveda, da izvršitev takega načrta presega njegove moči in kompetenco, zato se obrača do vseh merodajnih čitiiteljev s prošnjo, da sodelujejo zlasti na kompetentnem torišču, in sicer: a) vse slovenske ljudsko- in meščanskošolske učiteliske organizaciie. b) slovenski srednješolski učitelji v »Društvu slovenskih profesorjev, c) S. S. M. in C. M. D. kot slovenski šolski ¦družbi, č) vsi a, b, c odgovarjajoči činitelii na slovanskem juifu v monarhiji, d) vsa slovenska društva in druibe, ki se pečajo s katerokoli panogo narodne vzgoie (Društva _a mladinsko vnrstvo in oskrb, društvo »Dobrodelnost« v Liubljanei, telovadne orgranLtaciie itd.). 5. .Organizacija delovatvja pri načrtu v -Zavezi« sami: A. Z vsemi temi činitelji, kolikor se ilh odzove na skupno delo, deluje v »Zavezi avstr. iugoslov.. učitellstva« sami »ods«k za preustrolitev narodove vzgoje in šolstva,« ki se deli v naslednje skupine: a) skupiita za organizacijo šolstva, b) skupina za sociaine naprave pri šoli, c) skupina za stališče učiteljstva v šolstvu, č) skupina za narodno žensko vigojo, d) skupina za izvenšolsko Iz&brazbo. B. Udje odseka so: a) njegov načelnik, b) načelniki skupin, c) vsi članei »Zaveze«, ki jih pozovejo na direktno sotrudništvo načelniki posameznih skupin. C. Delitev dela v odseku: a) Načelnik odseka vodi vso akcijo ter posreduje med posameznimi skupinami in vodstvom »Zavcze«. b) Načelniki skupin vodijo agende v dotično skupino spadajočega dela celotnega načrta. c) S korporacijami, ki se udeleže skupnega dela pri načrtu, občuie — dokler se ne pokai.e potreba po drugačnem stiku — vodstvo »Zaveze«. Ravnotako posreduje to vodstvo med odsckom, in posameznimi učiteljskimi društvi v »Zavezi« in skrbi za gmotno stran delovanja, v kolikor ne odpadc to na posamezna društva. C. Vse v »Zavezi« združeno '.lčiteljslvo se pritegne k akciji z obravnavo posebnih vpraSalnih pol ,ki ih udajajo skupine v odseku, in s tem, Ja podaia odseku in skupinam lastne iniciative. ki tukaj morajo priti do obravnave. 6. Končna določba. »Zaveza avstr. jugoslov. učiteljstva« se s sklepom današnje delegacije zaveže, da stavi izdelani načrt ob dani priliki na pristojnih mestih ter se zavzema za njegovo realizaciio. Vsa ta navodila, predlogi in nasveti so bili sogiasno sprejeti. V smislu tega sklepa »Zav.« delegacije je razdelil odsek delo pri načrtu za preustrojtev našcga šolstva in narodne vzgoje v pet skupin, v katerih tiaj bi se izdelalc najprej vpraialne pole, ki bi jih obravnavali posamezniki in učiteljska društva. V odgovorih na te pole nam je dobrodošel vsak nasvet, vsaka razprava. Niti se mi ne zdi potrebno, da bi posameznik odgovarjal in razpravljal o vseh točkah v vprašalni poli. Na kateremkoli torišču je močnej.i, tistega naj se loti ter obdela vststransko, da dobimo temveč stvarno utemeljenega gradiva. Eno pa je potrebno: Cim preje in č'm temeljiteiše začnemo graditi osnovc za svoj bodoči narodni dom, tem preje si zgradimo tega, kakor ga terjajo naše potrebe in naše razmere. Pri tcm poslu pa ne sme manjkati r.ihče! Politiško na-n prirejajo našo bodočnost poklicani činitelji, za nas je treba, da zastavimo vzvode tam, kjer je naša dolžnost. Nikakor ni pa res, da je potrata energije, če se lotevamo pojla pri načrtu za preustrojitev našega šolstva in našc vzgojc, češ: preuredba Se ne nastopi iutri. Ce ne iutri, pojutrSnjem gotovo — v tej veri in v tem zaupanju moramo delati, če nočemo, da nas tas prehiti. Načrt ne bo gotov v enetn dne.vn, če hočemo temeljitega in utemelienejfa, če pa se nam pripeti, da S6 bo terial od nas (ali da sc celo ne bo terial!) načrt v onem dnevu, lakrat bo prepozito za razpravljanje in razglabljanie. Takrat bo potem res potrata energije, a potratili io bomo v to, da zarad naglice kaj prida niti napraviti ni mogoče. To sem hotel omeniti. ker še vedno upam, da se rcs lotimo vsi tcga prepotrebnega dela, obenem pa priobčujemo tudi že vpraševalno polo za -V. skupino »Izvenšolske vzgojne napravc, kakor jo ie priredil tov. Baukart, načelnik (e skupine. Skupina V. 1/vensolske vzgojne napravc. Vprašalua pola. Prepričan seni, da se nikdo ne zanima \ enaki meri za vse izvenšolske vzgojne naprave. Zato pričakujem tudi, da bo ta ali oni interesent izrazil svoje mneiije in svojt želje le o ei»i k>U avudu o večih njeuih .ia». >,:ah. V sledečem podajem >br;s vseh vpra^ani, tičočih se izvenšolske ljudske vzgoje, kakor si jo jaz predstavljam v duhu. Učiteljska društva, vse tovarišice in tovariše, šolska vodstva in člane raznih korporacii, stremečih za istimi cilji, pa prosim, nai blagovolijo odgovoriti pri vsaki na pretres postavljeni vzgojni napravi po sledečih vprašanjih: 1. Kakšen naj ima namen? 2. Kje se na) uvede, oz. ustanovi? 3. Na čigave stroške? 4. S katerimi vzgojnimi sredstvi nai deluje? 5. Splošne opombe. Odgcvcr za vsako posamezno vzgojno napravo bcdi pisan na poseben list. Vse llste proslm poslati na mo| naslov. Končno izjavliam, da gotovo nisem izčrpal vseh v omenienein okviru zmožnib in vsega pri- zadevania vrednih vzgoinili naprav.Zato prlAakujem tudi obilo samosiolnlh predlogov. Sploh prosim vse faktorje, naj v polni meri sodelu]e|o na važnem polju ljudske vzgoje. Vsestranska razbistritev pojmov je nuino potrebna. Jan. Bankart učitelj v Llutomeru. i. Predšolska dobnu 1. Varstvo mater. 2. Oskrba dojenčkov. 3. O.ro5ki vrtci. 4. Tdesna vzgola. II. Doba eootne ISudske šote. . 1. Otroški domovi. 2. Solske kuhinje. 3. Telesna vzgoja. 4. Mladinske knjižnice in čitalnice. 5. Roditeliski večeri. DI. Doba nadal}evalae šole. 1. Vajeniški domovi. 2. -Knjižntce in čitalnice. 3. Telesna vzgoja. 4. Organizacija skupnih izletov in potovani. IV. Pošolska doba. 1. Ljudski domovi. 2. Izobraževalni tečaji - - ljudsko vseučiflšCe. 3. Telovadna društva. 4. Organizacija izletov in potovanj. V. Splošne naprave. 1. Javne disciplinarne odredbe. 2. Društva za mladinsko oskrb in varstvo. 3. Varstveni sveti. 4. Zavodi za slaboumne, slepce in gluhoneme; poboljševalnice; prisilne delavnice.