St. 132.
V Gorici, v soboto dne 16. novembra 1912.
Tečaj XLII.
Izhaja trikrat na teden, in sicer v torek, četrtek in soboto ob 4. uri popoldne ter stane po pošti prejemana ali v Gorici na dom pošiljana:
vse leto   ,   .   15 K
¦/•    »    .  . io„
Vi       .....     S »
Za NemčijajCJJMflU. — Za.
Ameriko in inozemst# K'&$t±& Posamične številke stanejo 10 vin.
„S0CA" ima naslednje izredne priloge: Ob novem letu „Kažipot po Uriškem in Gradisčanskem" in dvakra,t v letu\„vb2ni red železnic, pamikov iapoMoih Z7e,2"rj
Na naročila brez (toposlane naročnine se ne oziramo.
Telefon št. SS.
»Vse za narod, svobodo in napredek!« Dr. K. LavričA
Začetek italijanskega vseučilišča
v Trst«.
Na tem mestu smo poročali, da prične v kratkem na Revoltelli v Trstu juridična predavanja, ki imajo tvoriti začetek italijanske pravne fakultete.
Tako je zvenelo v glavnem iz poročil z italijanske strani. »iPiccolo« je prav zadovoljen kcinstatiral to in videti je bilo, da se res 'zgodi, kar je buknilo tam. poleti na dan.
Ali sedaj čujemo zopet druge glasove. Isti »Piccolo«, ki je <z radostjo napovedal začetek italijanskega vseučilišča v Trstu, piše sedaj, po par dneh, označene napovedi, da tista predavanja na Revoltelli ne bodo pravzaprav nikak začetek italijanske pravne fakultete v Trstu, marveč bodo to le juridična predavanja, prikrojena za bodoče trgovce. Na Revoltelli bodo dobivali toliko juridičnega znanja, kolikor ga bodo potrebovali v svojem poklicu.
Omeniti moramo tu, da smo tam paleti slišali jednake glasove.' »L' Eco« je bila prinesla vest o juridiunih predavanjih v Trstu, kot začetku pravne fakultete, potem pa, 'ko je šla njena vest skozi liste, je povedala, da ta predavanja bodo služila pravzaprav le gojencem Revoltelle.
Kaj bo torej? Ali dočakamo te dni začetek italijanskega vseučilišča v Trstu ali se otvorijo na Revoltelli res le taka juri-cličha predavanja, ki bodo služila le v trgovske svrhe?
S slovenske politično-vodihie strani naj se ta stvar preišče in pojasni, da bomo vedeli končno, pri čem smo pravzaprav.
Imenovanje trdega Nemca hance-pri gozdarsko-doniensk-jn uradu v Gorici.
Nič manj nego 60 prosilcev, ki so bili povečini Slovenci, se je potegovalo za to mesto. Med kompetenti je bilo več dobro kvalificiranih certifi'katistov, kateri znajo v pisavi in govori tri jezike. A nikdo izmed teh prosilcev ni bil tako srečen, da bi bil imenovan. Zakaj ne?
ČUDAK,
PoJjsko spisala EHza Orzeszkova. Prevel   Stanko  Svetina.
(Dalje.)
Ta človek torej ni zapustil sedemindvajset let niti enkrat za trenotek trdega mestnega tlaka in zaduhlih mestnih sten. Pozabil je že celo, kakšen je lepi, božji svet z nebeško modrino in z zelenjem travnikov, s petjem svobodnih ptic in s soičnim svitom, z nobeno stvarjo zagrnjenim. Potrebno je, da mu ga pokaže, ta svet pozabljene širine, svet proste, bogate pnrcde, morda potem privoli v nekaj mesečno, neobhodno potrebno bivanje na kmetih. Rekel sem mu nekoč, da mora na vsak način pustiti pisarno za en dan in iti z menoj na posestvo moje sestre. Moj nasvet mu ni bi! posebno povolji. Pomiš-ljal je nekaj časa, posebno pa se je bal pustiti svoje stanovanje prazno in svoje -zafklade nezastr ažen e.
»Vaše stanovanje skrbno zakleneva,« sem rekel, »in odsotnost v pisarn} za en
Odgovor je pač lahek. »,Ker so Slovenci v očeh vlade sinovi manj vrednega naroda.«
V terno je prišel edini Nemec in dva Slovenca, katera 'imata dobre izpite, da bi po vsej pravici enemu izmed njiju pri-tikalo to mesto, imenovali je bil pa Nemec Artur Prochaska, sin višjega ural-nika v ministerstvu. Sicer češko ime, ali mož je trd in trden Nemec.
Ta služba je'prav važna. Pl. Beuigni, ki je bil avanziral s kancelijskega mesta do pisarniškega ravnatelja in je šel z naslovom cesarski svetnik v pokoj, je bil domačin, ki je znal slovensko, ali sedaj pride na to mesto tujec, Nemec, ki ne zna nič slovensko pa'bo vsejedno avanziral in imel bo opravila s Slovenci. Kako bo opravljal to službo? — Torej smo očitno n a z a d o v a 1 i, ker na mesto uradnika, ki je znal slovensko, pride tuj človek, ki ne. pozna nič našega jezika.
Tako nam odjedajo ptujci naš kruh in nikdo se ne gane. Nekateri celo menijo, da mora tako biti bi da temu ni odpomoči. Seveda ni odpomoči :z golim tarnanjem in jadikovanjem, marveč treba trdega boja in dela proti temu krivičnemu sistemu nemškega »rierrn-CulturvoJka«.
Proti tem krivicam in usurpiranju naših služb od strani ptujcev bi morali v prvi vrsti nastopiti vsi naši državni poslanci ter kakor en mož' se postaviti v bran proti nemškemu iniportu tujcev v slovensko deželo.
Potrebna je združitev vseh slovenskih poslancev, ne .glede na stranko, v tesno zvezo vsaj v narodnostnih in gospodarskih vprašanjih ter liki nemškemu »Nationalratu« imeti vsa službena mesta v evidenci.
Pri podeljevanju posameznih mest bi morali pritisniti z vso svojo silo ter kazati na pristojnem mestu na krivice, ki se nam gode s takimi imenovanji. Dokler pa se ti predpogoji ne spolnijoi bomo Slovenci avstrijska »raja« po zaslugi naše krivične vlade in tudi naše poslanske delegacije.
?6P 1U
(Dalje.)
Tukaj so v bližini Novega Pazara razvaline stare prestolice Rase, prvega postanka srbske države raške. Tukaj so Priština, Pauni, Prizren in druge prestolnice in sedeži velikih vladarjev iz dinastije Nemanjičev, kateri so združili celokupni srbski narod. V južnem delu te pokrajine je Skoplje, ena od prestolnic carja Dušana, v kateri je bil 1. 1354. satikcijo-niran zakon carja Dušana. Skoro v sredini te pokrajine (oblasti) je Kosovo, za nas tužnega spomina, ker je na njem i389 leta po bitki med Srbi in njihovimi zavezniki ter Turki potonila samostalnost balkanskih kristjanov. In četudi katastrofa, ona je za nas bila izvor narodne sile, ker je v njej braneč domovino izginilo sigurno vse srbsko plemstvo. Drugi zvok imajo za nas ta imena in drugače se asocijacije na nje vežejo. Ako bi mi te zemlje z bojem in krvjo zavzeli, nihče pri nas ne bi smatral, da smo jih osvojili, ampak samo povrnjene prejeli od Turkov, osvobodili od najhujšega nasilstva pokrajine, na katere je najmočneje vezana srbska zavest in srbsko čustvo.
4. Ali poleg opisane teške narodne n'vy;<*če, Srbija ima še jeden. morda še močnejši vzrok, kateri jo žene, da se za-, nima za zemljišče Stare Srbije. Srbija je uajgošče naseljena pokrajina na Balkanskem polotoku in relativno z najgoščo že-, lezniško mrežo. Čim je bolj ekonomski napredovala, tem bolj se je čutilo, kako je brez ekonomskega duha, brez pluč, ker nima poti na morje. Do pred 6 do 7 leti šel je ves srbski izvoz živine in poljskih pridelkov na sever, v Avstro-Ogrsko in skozi Avstro-Ogrsko v druge države. Njemu so se stavile ovire, a potem je nastal carinski boj med našo državo in Avstro-Ogrsko. kateri nam je zadosti znan. Srbija je morala napeti vse sile, da v te-\ melju premeni izvozno smer, da večji del svojega izvoza napoti proti jugu, proti Solunu, menjajoč tako tudi trge in vse trgovske zveze. Toda radj nemirja v Turčiji bila je ta izvozna smer nesigurna. Zdaj je že vsak kmet Občutil na svoji koži ono, kar so, zdi se mi, najprej zatrdili an-
f   vi
Uredništvo
se nahaja v Gosposki ulici št- 7
v Gorici v I. nadstr. na desno.
ITpravniStvo
se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v I. nadstr. na levo v Goriški Tiskarni.
Naročnino in oglase je plačati loco Gorica.
Oglasi in poslanice se računijo po Petit-vrstah, če tiskano l-krat 16 vin., 2-krat 14 vin., 3-krat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost.
dan vam predstojnik ne vzame za zlo. Pojdeva.«
Od Marijanine smrti sem imel nanj poseben vpliv. Pridruževal se mi je kakor edinemu človeku, ki ga ni izapustil in ki mu je dobro želel. Napravil je torej po moji želji in drugi dan sva se odpeljala iz mesta v lahkem, odkritem vozu.
Bil je junijski dan, gorak, toda ne sox-paren, dišeč, svetlikajoč se, kakor pozlačen. Sredi polja in dreves sva se kmalu prepeljala nekoliko vrst pota. Ko sva se vozila, sem opazoval, če se bo pojavila na obrazu Činjske.ga kaka sprememba ob pogledu na davno mu znane predmete, ki pa so bili sedaj zanj tuj svet. Na veliko svoje začudenje nisem opazil na njegovem obrazu nobene spremembe, imel je kakor ponavadi tih, boječ izraz. Edini občutek, ki ga je med potjo kazal, je bil stran. Že davno se ni prenašal z eneiga mesta na drugo drugače kakor peš in tako ga je napolnjevalo s strahom vštiko nagibanje voza na stran, vsak sunek ob 'kamen, vsako glasnejše 'hrzanje konja.
Vztrajen in miren napram moralnim težavam samote in ponižanja, je izgubil popolnoma fizičen (pogum. Odločno se je
stresel in napravil z roko obvarovalno kretnjo, ako je kak vesel ptiček v letu nizko nad njegovo glavo zafrfotal s pe-rotnicami.
Na posestvu ni bilo razun družine nikogar. Ko sva se pripeljala na mesto, sva se zatekla v senčnat, skrbno negovan park. Posadil sem Činjskega na brezovo kloplco pod obširnim kostanjem. Prosil sem ga, naj me počaka ne tem mestu, dokler ne opravim posla glede gospodarskih zadev, ki mi jih je sestra izročila. Minilo je tako kake po! ure. Ko sem se vrnil, sem našel Joahima sedečega na ravno istem mestu, v ravno :sti poziciji, kakor sem ga pustil. Niti z mesta ni vstal, morda se ni ganil niti z glavo, da bi se razgledal okoli.
Saj pa je bil tudi sredi okvira iz nebeške modrine, cvetlic in zelenja kakor kos suhega mahu, posajenega med zlato in dijamante. Okrog njegove strne postave, brez kretenj, na beli klopici sedeče, se je tresel in migljal šelest in glasovi, bleščeči žarki in prozorne sence. Pri njegovih nogah so cveteli klinčki in kresnice, nad razoranim čelom so viseli cvetovi, obtožene veje dreves, in roji ptic so žvr-goleli.
gieški časnikarji; da je -Srbija obkoljena zemlja, a Srdi ujet narod.
Srbija se torej v današnjih mejah ne more razvijati. Ona šele s Staro Srbijo tvori celoto, katera ima pogoje za življenje in ekonomsko razvijanje. Kajti iz Stare Srbije vodi po dolini okoli reke 'Drina najkrajša pot na Jadransko morje, in tu se more sprovesti železnica, katera najugodnejše veže Snbijo z morjem, z obalo od San Oiovani do Lješa in morda do Drača. Radi te Srbijine potrebe je tudi nastal načrt o dunavskojadranski železnici, za katero se nam je posrečilo .zainteresovati kapital zapadnih evropskih držav, ali so večletna pogajanja in transakcije ostale brez uspeha, radi turške trme in arbanaš-kega divjaštva. Seie s potjo na Jadransko morje bi Srbija imela pogoje za ekonomsko samostalnost in bila bi zadovoljna, nasičena. Ona more le tedaj do morja priti, ako se njene meje dotikajo mej Cr-ne gore. To je edina od glavnih teženj vojne, ki je pričela.
Srbija bi, kakor tudi ostale balkanske države, še trpela opisana nasilstva in zlo-činstva. Proteste vali bi, ali ničesar ne bi mogli storiti niti po pokolju Bulgarov v Košanah in Srbov v Sjenici in Beranah. Osamele balkanske državice sprejele bi morda brez boja i način, na kateri je Turčija odbila predlog o avtonomijah. Tako bi bilo, ako ne bi bila med njimi sklenjena trdna zveza.
Ta zveza je sintenza dela mnogih po-edincev, celih generacij in. posebno kulturnega razvoja balkanskih narodov. «V poslednjih desetletjih se je znatno precenilo stanje duha pri- narodih Balkanskega polotoka. Pridobili so si vedno večjo kulturo, humani zapadnoevropski nazori so vedno bolj prešinjali balkansko inteligenci jo, te katere so se izgubljali ozki šovinisti, in .medsebojni sporazum ie napredoval. Vedno so bolj spoznavali, da le z vzajemno akcijo morejo uničiti ta gnili status quo, stanje stalnih zločincev in nasilja nad krščanskim prebivalstvom. Posebno smo se bali, da se na .Balkanskem polotoku zopet ne upleto takozvane »največ zainteresovane velike sile«, posebno Avstrija, in da ne pride do sporazuma, kakršen je bil v Rajhštatu 1876. in v Budimpešti 1877 1. Vedno bolj je prodiralo v občo zavednost geslo:    'Balkan balkan-
Ozek, zlat žarek je padal na njega, razsvetljeval obraz, suknjič in stare hlače. V tem, ko sem prišel, je sedel nanj velik, moder metulj. Ob pogledu na metulja se je Činjski stresel...
»Ali že pojdeva?« je vprašal, ko sem se vstavil pri njem.
»Še ne,« sem odgovoril,« morava o-bedovati.«
Čez nekaj časa so prinesli pod kostanj mizo, pokrili jo in pripravili res kme-tiško gostijo, ki je obstala iz kokoši j, solate, smetane, jajec in jagod. Činjski je pogledal na jedila nezaupno in je vprašal: »Ali je to obed?«
Jedi. ki so se nahajale pred njim, ni videl od onega časa, ko je prenehal gle-dati čez mestna vrata. Vse, kar se je raiz-likovalo na kakeršenkoli >način od vsakdanjega načina njegovega obupno enoličnega življenja, ga je navdajalo z začudenjem. Tudi jedel je zelo malo, čeprav imi je med potjo rekel, da je lačen. Kokoši, mleko, jagode mu niso bil povolji. VMeb se je, da bi dal prednost svojemu navadnemu ječmenčkii in pečenki braz slasti, ki so mu io prinašali po Marijamni smrti vsak dan iiz ljudske kuhinje.
„skteinar«o&
sH>e"toyaUi tu4i.ye6toa evropskih sil, in ruska mr žapadna; evroipška žurnalistika. Prvi posfcus zveze med BUlgarsko in Srbijo $e Je napravit 1904. 1. Takrat se je spreitla carinska unija in se le izdelal temelj politike <zveze, katera pa ni mogla •biti .podpisana radi nesložnosti v nekaterih poedinostih. Iznova so se prijeli dela z vso vnemo 1909. I, fco je ibul&arski kralj Ferdinand prišel m planino ŠKopdonik v Srbijo. Kalkan&ka 'zveza je bila »gotova v ieibruarlu letošnjega leta* kakor se je prej omenilo; doiočilne stipulacije in rešitve so bile sklenjene početkom' septembra. S skupnim' delom ^balkanskifr držav in- po svetu nekaterih od velesil sestavljen je torej stroj, kateri je irftel vse pogojef za delo in igibanje. Kdor je razumno mislil, ni mogel upati, da se ta stroj, kadar ga le poiženeš, ne bode gonil. Ali balkanska zveza ni sklenjena samo ad hoc, za to vojno. U vaze vali so se tudi dogodki, ki morejo nastopiti po balkanski vojni. Dalje, ona je sklenjena za daljšo dolbo in ima večjo vredmost, vsekakor veliki zgodovinski značaj za razvoj Balkanskega polotoka. Z zajedniiško krvjo balkanskih narodov, katera se zdaj preliva, balkanska zveza se ibo še bolj utrdila. Stremi se po tem da vedno 'bolj izgine ograja med Sribi in Bulgari, kateri so v stvari eden- narod. Videli smo, da so do te vojne Zvezne balkanske države z zadnjo svojo noto zahtevale samo osnovne človečanske pravice za svoje sonarodnike v Turčiji. Ali ako balkanske države v boju bodo imele uspeha, ne more se povrniti status quo ante bellum. Kar se dobi z vojno in krvjo, to je stalno dobljeno. Tako so se tudi dozdaj menjali politiškogeografski zemljevidi. More se mednarodno skleniti samo dejanski status quo, tisti no vojni. Zvezne balkanske države imajo za to tudi neko vrsto anticipiranega plebiscita, ker je večina prebivalstva Turčije izjavila zelo živo, da si želi priti v sestavo 'balkanskih držav. To so ti mučeniki tudi s svojo krvjo zasvedočili.
Toda vsi trepečemo od dogodkov, ki morejo nastati po vojni. Kajti balkanska vojna se bo končala z ogromnimi človeškimi žrtvami. Kakor se je pričakoval.*, Turki se junaško .bore. Že po nekoliko manjšin bojih je toliko ranjencev v Bel-gradu, da se bojimo, da ne bode prostorov za nje. Že smo v Iboju izgubili na tisočine najkrepkejših ljudi, mnogo tudi iz najizo-braženejših krogov in najboljših družin. Balkanske države bodo se torej s to vojno zelo ičžrpale in oslaibele. Ali pa bodo ime-. le še toliko sile, da morejo dati odpor on; cd velesil, katera bi po balkanski vojni hotela zavzeti balkanska zemljišča — ali bi pod katerokoli pretvezo hotela izpodriniti vojske balkanskih zaveznikov iz zavzetih pokrajin? Ali bode kaj humanih Hudi v Evropi in humanega čustva prj evropskih državnikih, da to preprečijo? Tudi ostale zvezne balkanske države vedo, da bode Srbija po vojni v najtežjem položaju.
(Konec prih.)
Zbarsvanje tov
»Trg. rtrtig zadruge" v Gorici.
Zborovanje v četrtek v »Trgovskem Domu« v Gorici je bilo jako dobro obiskano; kakor je bilo pričakovati.   .
Dospela sta na shod tudi poslanca dr. Gregorin in dr. tRvbaf.
Shod je otvoril g. Kači č, prvi je govoril
dr. Podgornik.
Iz njegovega govora posnemamo to-le: Ko je »Mizarska .zadruga« napovedala komkurz, je naceMštvo, izvoljeno leta 1911. in že prejšnje od leta 1910. iskalo odpomoči. Obračalo se je na vlado, naj odpomore v tej hipni stiski, v katero je spravil Trgpvsko-obrtno zadrugo velik dolžnik, ki je napovedal korikurz. Vlada bi lahko pomagala z nizko dbrestevartim posojilom. V garancijo tega posojila se je že nabral garancijski fond v znesku K 250.000; poleg tega so bile .pripravljene še tri banke jamčiti za -to posojilo, A vsa prizadevanja so bila brezvspeSna; nazadnje je vlada dovolila le tetntti 20.000 K režijskega prispevka za dobo treh let To podporo je vlada obljubila, a je ni še m-
Imahiio Velike obveznosti napram -svojim upnikom. »Mi se veda'tudi nismo brez premoženja: so dolžniki, ki nam dolgujejo okolu poldrugi milijon kron, dalje imamo 900,000 .K naloženih v stavbaih, a imamo tudi ravno toliko obveznostij.
Glasni naši upniki so nam obljubili, da bodo čakali do 5 let, da se mirno spravi v denar premoženje Trgovsko^obrtne zadruge.
Druga skupina upnikov pa noče čakati; ta je sestavljena večinoma iz malih vlagateljev .in nekaterih zadrug. Nastane sedaj vprašanje, kako zadovoljiti tejne-strpne upnike. Potrebovala bi se do 31. decembra 1.1, svota 100 do 150 tisoč kron.
¦Prenaglo iztirjevati naše dolžnike ;n prenaglo prodati stavbe, se ne sme. Ce pa ne moremo plačati svojih nestrpnih' upnikov, pride Trgcvsko^obrtna zadruga v konkura. S kortkurzom nastanejo velikanski stroški. Konkurzna uprava bi marala dolžnike take j .iztirjati. s silo bi morala nastopiti proti njim in izgubili bi lati-ko tudi vse svoje premoženje. Poslopja pridejo lahko na dražbo. Samo pri stavbah se lahko zgubi pol milijona kron in pri dolžnikih tudi pol milijona, a pridejo še konkurzni stroški in to bi šlo do stoti-sočev, kar bi bila nepotrebna izguba, ki bi jo trpeli le vi člani, če znaša izguba 1,000.000 K pride na vsakega člana 1000 K. Vsi člani jamčijo solidarno, eden za vse, vsi za enega. Kaj nastane iz tega? Če eden ne more plačati, se zahteva ta znesek od drugega, ki ima. To bi raslo kakor kvas in G o r i š k a b i prišla do gospodarskega  poloma.
Zadovoljiti moramo torej one nestrpne upnike. Ako vsak izmed 1000 članov plača 300 K, naberemo 300.000 K. hi tega denarja neben član ne izgubi. Ako pa ni do srede decembra t. 1. denarja, pride konkurz.
Sedaj ni časa iskati krivce. Krivce je težko najti. Če za na m ;i hiša g o r iv bomo prej hišo gasili in potem Š e I e i s k a 1 i k r i v c e. (Tako je!) Trpeli bi goriški Slovenci in potisnjeni bi .bili za desetletja nazaj. Vspričo tega dejstva so se našli rodoljubi, ki so kar darovali znatne zneske kot-nečlani. (Ploskanje.)«
Za inj-m je govoril
Dr. Rvbaf.
Že koj v začetku, ko je prišla T. o. z. v težak položaj, sem vam hotel pomagati. Velika nesreča bi bila, ako bi zadruga propala. trpel bi ves slovenski narod na Goriškem do Trsta in Istre. S kričanjem se te stvari ne more odpraviti, s tem se ne pomaga, dragi moji! Jako nespametno je, če kričite na te nedolžne gospode, ki se žrtvujejo, da vam le pomagajo rešiti voz iz blata.
Ti gospodje laMco rečejo: mi položimo knjige na sodišče in izročimo zadevo odvetniku oziroma sodniji.
Vlada je že hotela dati pol milijona kron za jako nizke obresti. To je obljubila gospodu Ploju in meni, a zahtevala je garancijo. Pogajali smo se z bankami in vse te so že ugodile naši želji. A med tem časom je odstopil fin. minister Bilinski in prišel je min. Zaleski, ki je nam rekel, da ga obljube Bilinskega ne vežejo. Mi smo mu sicer odgovorili, da se nismo pogajali z Bilinskim, ampak s finančnim ministrom, a dobli smo le na posebno priporočilo ministerskega predsednika grofa Stiirgkha tistih 60.000 K. Ako pride do konzurza je izgubljena me samo T. o. z., ampak tudi mnogi posestniki in uradniki. Vsak član jamči za vse.
Napravili bomo na Dunaju vse potrebne korake. Vlada je dala goriški »Banca Popolare« in oni v Trstu velikanske svote. Ampak tam so nekateri poprej sami žrtvovali stotisoče. T. o. z. je pa do-sedaj jako malo dobila. Že star pregovor pravi: Pomagajte si torej sami in dru^i vam bodo pomagali.
Nekateri člani si-mislijo: Prepišem-premoženje ženi ali komu drugemu in tako ne plačam ničesar! A ti naj bodo uver-jeni da se s tem sami opečejo, licr bodo prišli v konflikt z zakonom. V tem usode-poteem trenutku bi T. o. z. lahko pristopili na pomoč vlagatelji, kakor tudi banke, ki so pri njej toliko zaslužile.
Govoril je tudi inž. VoSniak, rekoč: Jaz sem -pristopil, da Vam pomagam, Imejte zaupanje v" likvidacijski odbor. Ne posluSajte hujskačev ki imajo svoje politične in osebne koristi pred očmi.
Dr. Gregorin:
»Soglašam  popolnoma s predgovor-
nlki in oglašam se zato,  ker sem ljudski
zastopnik treh prizadeta okrajev in ker
moram braniti svoje volilce in pomagati
jim.  Najprej  pomagajte si sami in potem-
iščite krivce in ne ravno narobe.   Kakor
sem slišal, se je ustanovil pomožni odbor,
ki bo pobiral denar od člana   do   člana.
Dajte, ako le morete, ako ga nimate, ga
poiščite. Vlada vam bo pomagala, ako a\
.prej sami pomagate. *
Govori so uplivali dobro. Obstoji nada, da se spravi ta težka reč v pravi tir.
Vojna na Balkanu.
Situacija.
Potrjena je zmaga Bulgarov pri Čataldži. Štiri dni je trajala strahovita bitka. Zgube na obeih straneh so velike, posebno na turški strani. Bulgari so zmagali na grobovih Rusov, padlih tam leta 1878. Bitka pri Čataldži je najbrže kon-čno-odločilnega pomena. Bulgari so pred Carigradom in hočejo v Carigrad v Sveto Sofijo. Utis zmage pri Čataldži je tako velik, da se nam zdi po njem, kakor da sta tudi že Odrin in Skader s to zmago v rokah zmagovalcev!
Bulgarska zmaga pri Čataldži.
Deževalo fe iti nerabne so bile ceste. Manjkalo je kavalerije, ki je že skoro vsa popadala na bojnem polju, močvirnato ozemlje, preskrba z živili je bila slaba in vojaštvo po tolikih naporih gotovo izmučeno — vendar se je posrečilo nad vse hrabrim Buigarom, da so zadali turški armadi smrten udarec.
Dne 12. t. m. so prišli Bulgari do črte Karasateni-Čataldža-Arneskeni. Od juga radi močvirja je bilo prodiranje najtežav-neje. Odločilni boj je bil 14. t. m. Artilerija bulgarska se je zopet obnesla. Obulpno braneče se Turke so napadli Bulgari tudi z bajoneti in jih vrgli nazaj.
Ko so Bulgari Turke porazili na celi črti, so zasedli še turški glavni stan Ha-demkoj, 26 km pred Carigradom. Turki so bežali, kar se je dalo.
Bila je to zopet velika strašna bitka, In to ob tako neugodnem zimskem času v dežju in snegu, mrazu in pomanjkanju.
Bulgare občuduje vesoljni svet. To so junaki, kakoršne nam rišejo stare ljudske pravljice.
Pogajanja za premirje in mir.
Turčija je 'zaprosila pri Bulgariji za premirje in mir.
V javnost so prišli ne še potrjeni pogoji za mir z bulgarske strani.
Ti pogoji bi bili:
1.  Turki umaknejo svoje čete s črte pri Čataldži v kraje, katere določi Bul-garija.
2.  Turki se udajo v Odrin«, Skadru, Bitolju in Janini.
3.  Stevesen uhod Bulgarov v Carigrad, kjer bo slovesna maša v cerkvi Sv. Sofije pred zaključkom miru.
4.  Dardaneie se otvorijo za prost prehod.
5.  Meje se določijo po željah Bulgarov.
6 Turčija plača zvezi balkanskih držav odškodnino, katera se šele določi.
Turčija je odbita bulgarske pogoje?
Poroča se iz Carigrada, da Porta ni mogla sprejeti pogojev Bulgarije češ, dtl Bulgarijn v sedanjem trenotku ne misli resno na -mir. marveč da hoče doseči kon-čiio odločitev z orožjem.
Dalje v prilogi.
Mali oglasi.
Hajmaijlft pristojbina stane 60 v I n. Ako jo oglas obsetnejll *e računa u vsako besedo 3 vin. NaJprtpravaejJe Insorlranje xa trgovce in obrtnike.
KolikoJft manjših trgovcov In obrtnikov v Gorici, katerih na doseli (in celo ˇ mestu) nlhfio no porot, kar nikiov no huulrafo. Skoda ni majhna.
Fotograf A. Jerklč SffiSL^S^JS
menu in tudi zvečer pri električni svetilki »Jupiter*. — Senzacionelna novost, krasen umetniški efekt!
^InUPIKka iivilia 8,e PriPqro6a cenjenim OlUrBlIdlVa dllllld damam in gospicara. -. Izdeluje obleke in kostume po najnovejši modi Josipina Bregantio, ulica Casernia št. 5, III. nad. 417-1
RMlSTiiBirpTSffl^
žen slovenskega, serb-hvvatskega, nemškega, laškega in francoskega jezika išče primerne službe. — Naslov pove upravništvo Sočo.
403   1
finCnnriinna vešča strojepisja, stenografije UUO|JUlllull(If in sploh pisarniškega poslovanja, želi vstopiti v kako odvetniško ali trgovsko pisarno. —Naslov: poštnoležečo Gorica pod šifro: „Stenografinjafi.                            465-2
MAGGlkocke
Moll-ov Seidlitz-prašek
je za na želodca trpeCe neprenosljivo Bredstvo
katero ima prednost pred  vsemi dragimi dra
atičnimi Čistil, kroglicami in gtenCicami.
Cenu orig. škatlje K2-—
Ponarejanje so sodniško tasledoje.
Mollorvo Franc, žganje in sol
^a ribanje života, — BoleCine oiaJSnJoie in okrepčuJočc sta-roznano sredstvo proti trganja in prehlajenj? vsake vrste. Or-Ig-. steklenica K 2*—
Na prodaj po vseh lekarnah 'i in mirodilnicah. Glavna lekarna i. MOLI, c. in kr. dvorni salolmk, Dunaj, Tuchlauben 9.
Zaloga v Gorici v lekarni:   A. Gironcoli, G. Gristofoletti.
IftlOJH STHRR
izkušnja je in ostane, da je najboljšo sredstvo za odpravo poletnih izpahliajev, za do-' šego, za ohranitev nežne in mehke kože ter bele polti lllijno mleCnato milo. Znamka konjiček tvrdke Bergman & Co., Tetschen a/ls. Komad stane 80 vin. in se dobiva v vseh lekarnah, mirodilnicah, -parfumerijah in P°-| dobnih trgovinah. Bergmanova lilijna krema i „Manera" slovi radi tega, ker se dobi po uporabi iste jako nežne in bele roke. i tuba stane 70 vin. Dobiva se povsod.
V ulici G. Carducci (hiša Orzan) št. 17 sem odpri
novo prodajalno izgotovljenih oblek
za gospode in otroke, različnega perila, pletenih predmetov itd. itd. •T lise po zelo nizki ceni.
^    Priporočam  se za obilen obisk  in zagotavljam  cenj. odjemalcem dobro postrežbo.
Z odličnim spoštovanjem
lu. Felberbaum.
Priloga „So(!o" it. 132. z dno 16. novembra 1912.
Albanija.
Vspodbuderii, od Avstrije in Italije v prvi vrsti se nekateri .albanski' voditelji poteguj jo z vso u lemo za samostojnost Albanije.
Izmail Kernal, ki je prispel v Budimpešto varovat interese Albancev, pravi, da se Albanci ne udajo, marveč zahtevajo neodvisnost. Glede Orača pravi, da je to albanska luka HL-A-j^amji^-i^b^djfsa-.g^ trebita; radi tega Srbija*ne""sm^^bijfe^fe*!
Inke! Srbski trgovski minister o položaju.
Srtbski trgovski minister je rekel v pogovoru z dopisnikom lista- »Corftere della Sera« med drugim tudi to-Je:
Srbija zahteva luko ob Jadranskem morju samo iz življenske potrebe. Ko bj imela luko ob morju in najde nove poti ,za izvoz svojih pridelkov, ne bo jej treba več cfelati konkurenco avstrijskim agrarcem in odpadejo težkoče za sklepanje dobrih trgovinskih pogodeb. Prav če hoče Avstrija dobre ekonomske zveze s Srbijo, se jej ne sme protiviti glede luke ob Jadranskem morju.....Balkanska zveza pa
je z 'vso dušo na strani Srbije, da more dobiti luko ob Jadranskem morju. Bitka pri Bitolju.
Pri Bitolju je prišlo med srbsko ka-valerijo in turško pehoto do krvave bitke; končala je s popolnim turškim porazom.
Poroča se končno, da je Bitolj v srbskih rokah.                                   ••'•.-
General Vukotič*
je sporočil na Cetinje, da tekom par dni pride pred Skader, na kar prične odločim!
boj.
Črnagora.
Rjeka: V boju pri Malkašu v bližini Sv.'Ivama Meduanskega so pognali Črnogorci Turke v beg. Črnogorci* so zasedli trt sela.
Darovi.
Za Rdeči križ slov. balkanskih držav.
Dijaki VI. b razreda na goriški državni gimnaziji so izročili našemu uprav-iiišfcvu 6 K 71 vinarjev za »Rdeči križ«, balkanskih držav.
G. Ignac Bajt, učit. v kaznilnici v
Oradiški daruje za srbski rdeči križ K 5.
Darovi za »Dijaško kuhinjo«;— Ivan
^e^a^^-TV^-^mljitiaiU^^ nalbral
KViDarovali so: Iv. iKetida,'gostilni-
čar v Kheži 5 K, C. Božič trgovec v Klavžaji 2'K; "po-.l K -Miha Laiharnar, Schonherr, Ford. Jelinčič, naduičitelj v •Podmelcu, Iv. Andrejčič; gospica Mici Kendova v Knezi, Fr. JPrezelj, 'posestnik v Podmelcu in Luka Brelih v Podmelcu, 0'20 ,K je dal Ivo Kos, — Fr. Urbančič je poslal iz Kobarida tri vreče kapusovih glav. — Na 'raicUn mesečnine je prišlo 42 K. — Fr. Umek v Kobaridu 2 K. — Iv. Cerne, G. Vertojfoa, 10 K. — Fr. Kerše-van v Gradišču 1 K. — Fr. Martelanc, c. kr. visi živinozdravnik v Tolminu, 3 K. — Rajmund Žnidarčič, Renče, 3 K. — Dr. Ernest Dereani, zdravnik v Gorici, 10 iK (članarina).
Za Ciril-Metodovo družbo daruje g. Karol Kronegger iz Gorice K 2.20, skupilo za v Slov. čitalnici najdeno planiko (oČnico) K 1.60.
Politični pregled.
Avstro-Ogrska.
Delegacije., — V četrtek je zboroval urniadni odsek avstrijske delegacije.-Poročevalec dr. Kozlovvski se v svojem poročilu predvsem peča z vojno na Balkanu in hvali Bulgarsko in srbsko armado. Grof Černin .zahteva, da se mora naša notranja politika izpremeniti in da se mora dosedanja jugoslovanska politika, kakor tudi Čuvajska politika opustiti.
V seji avstrijske delegacije: E11 e n-bogen je povdarjaJ, da dočim ob meji preti vojna nevarnost, se odigrava v parlamentu otročja slovenska obstrukcija (klerikalna). iPovdarja potrebo prijateljstva s Srbijo in ako ima Avstrija zgodovinsko misijo, je njena dolžnost rešpekti-rati narodnostne aspiracije ljudstev. Grof L ii t z o w označa politiko dunajske vlade proti Srbiji za nesrečno, neprevidno in neplemenito. To maše k pravi, da Avstrija se ne sme spustiti v vojno, ker to bi ¦bila norost in delikt proti državi. Odrekati Srbiji luko ob Jadranskem morju, bi bilo nespametno tudi z gospodarskega stališča. Kramar je omenjal, da ni opravičen klic: Albanija Albancem. Albanci so tepeni s Turki vred. Balkan Balkancem velja za zmagovalce, Albancem pa tudi noče nikdo vzeti njihove narodnosti. — Glede Imke ob Adriji meni, da Srbija ne sme imeti vojne luke; pa za tako luko bi bilo treba ali ruskega ali italijanskega denarja; ako bi nastal kak spor, bi se tikal kake vele v lasti.
Čuvaj še ostane. — Zagrebške uradne Narodne Novine naznanjajo, da Čuvaj še ostane, ker še niso podane garancije, iki bi mogla ustavna ureditev nemoteno funkcionirati.
Inozemstvo.
Francoska in Rim. — Poročajo, da namerava francoska vlada poslati v Vatikan svojega zastopnika, ki bo imel nalogo, delovati na to, da se ublažijo napetosti med Francijo in Vatikanom.
Ruska državna duma. — (Dne 4. t. m. je bilo otvorjeno zasedanje državne dume. Poslanci pripadajo: 140 desnici, 79 okto-bristom, 74 narodnjakom, 61 kadetom, 33 naprednjakom, 13 socialistom, 14 Poljakom, 7 jih ne pripada nobeni stranki, mo-nnmedanecv je 5. Duhovnikov v dumi je 42,
Domače vesti.
Smrtna kosa. — iDanes je umrl g. Josip joos, bivši lastnik hotela, zlati je-icn v Gorici.
Mestni proračun za. 1913. je postavljen na ogiea od 14. t. m. dalje skozi 14 dni, in sicer v oddelku 1. — Slovenci, oglejte si ta proračuni
V Bohinju je padlo 7 a metra snega, vsled tega se sankališče otvori prihodnjo nedeljo. Prijatelji zimskega športa se va-ibijo v Bohinj. — Zimski športni klub Bdi. Bistrica.
Von der Goltz in von Kopenick. — V sedanji balkanski vojni so- bili zraven Turkov Nemci najbolj tepeni. (Njihova vojaška šola, njihova taktika je blamirana pred celim svetom. General von der Goltz je organiziral Turke toliko časa, da so tepeni na celi črti. Bog ve, .če jih je naučil tudi skakati na daljavo, ker sedaj bodo morali Turki poskočiti čez Bospor, ako se bodo hoteli rešiti pred preganjajo-čimi jih B.ulgari. »Slovenski Narod« je pred nedavnim časom krstil tega nemškega generala za generala »von der Gobe«. Bulgarski uspehi so mu tako sapo zaprli, da bi mu služilo prav dobro novo ime General von der »Golts« (Half s) Maul. Toda Turki se niso izgubljeni, še imajo Nemci moža v svoji sredi, vojak je in plemenitaš od nog do glave. Tega naj Nemci posodijo Turkom! Ta mož je večji kampeljc od generala von der Golts, ta mož je »Hauptmann von Kopenick. Med tem ko je rabil prvi kakih 150 ' nemških oficirjev, da je blamiral nemško armado in njene sposobnosti, je zadostovala zadnjemu le mala četa vojakov in bila je tudi cela armada blamirana. Nemci, ne pustite torej Turkov ha cedilu!
Za Narodni muzej so darovali: Alojzij Možina, posestnik v Brjah, starinsko ključavnico, Peter Jejčič, krojaški mojster, Šmarje, nabral: 1. Artur Kodrič, u-čitelj, Šmarje, 4. zvezke PockI, Svetovna zgodovina 1724—1740, 2. Filip Štubelj, Šmarje, knjigo Vertovc Matija, Vinoreja 1. 1844, 3. Ljudevit Poljšak, Šmarje, star utež, 4. Ivan Vrtovec, Šmarje, 10 raznih novcev, 5. Jožef Gregorčič, Šmarje, 2 novca, 6. Mihael Orel, Šmarje, 3 novce, 7, Peter Jejčič, Šmarje; 2 novca, Milan Šubic 10 novcev, Leopold Oblak v Gorici 3 novce, Jakob Golob, dijak v Gorici, 3 novce, Vižintin v Sovodnjalh 4 novce in staro ključavnico, Smet v Sovodnjah 17 raznih novcev in nekaj zanimivih prirod-nisi, Goriška Sokolska Župa 1 srebmjak, A. Štrukelj, ičetrtoletnik učiteljišča v Gorici, knjigo L. Dolinar, Pesme v nedele celiga leta. — Odobor.
Kako postopajo Nemci s slovenskim delavcem. — Na Solmograškem pri nekem rudokopu je iskal delo neki si yvenski delavec iz Kala. Inženir mu veli pokazati delavske bukvice. Ko vidi, da. je pisanj _ slovensko, mu jih vrže nazaj, &eŠ, da on
I ne zna brati tega. Ko je delavec povedal, da je Slovenec, se je zadri Nemec nad
X
njim, da zakaj pa tam ne dela, (kjer je sto-vensko. iNaš rojak ga prosi, naj ga vzame v delo, aH reče mu, da imajo delavcev že preveč. Nato (pa pridejo trije nemški delavci in te je takoj vzel v delo v navzočnosti Slovenca. Tu se je pokazalo grdo sovraštvo iNemcev do Slovencev. In koliko Nemcev dela po vsej slovenski zem-' lji ne da bi kdo komu očital, da zakaj ne dela tam, kjer je vse nemško!
»Goriška Slovenska Mfad«<:-~ Jutri v- nedeljo 17. nov. se ibo vršila od 472—9. ure zvečer plesna vaja z vojaškim orkestrom v Trgovskem Domu. 'Plesne vaje »G. S. M.« z vojaškim orkestrom so bile dosedaj vedno v ospredju izmed najbolj animiranih družaibnih prireditev na tem polju. Obilen poset obiskovalcev ob takiih prilikah, je najboljše zagotovilo, da imajo slične prireditve dovolj privlačnosti. Ker je sklenil odbor »G. S. M.« tu pa tam presenečati naše kroge s takimi prireditvami, nadeja se, da naleti tudi v bodoče, z ozirom na velike stroške ki so združeni s takimi prireditvami, ma prijazen obilen odziv. iNa svidenje jutri popoldne v Trgovskem Domu! Odbor in I Vesehcni odsek »G. S. M.«                     !
»Društvo Goriških Slovenskih Foto-Amaterjev« v Gorici. — Mi še minulo leto, odkar je zagledalo naše društvo luč sveta in že se z veliko vnemo in posebnim zanimanjem goji v naših društvenih lokalih, opremljenih z vsemi potrebščinami, pod okriljem našega B. vseslovenskega društva amatersko umetniški šport. Najboljši dokaz potrebe ustanovitve stičnega društva ter gojenja Foto-amaterstva je sijajen uspeh dosedaj priglašenih članov društvu. Mlado društvo, ki je šele meseca aprila od narnestništva potrjeno, šteje danes 115 članov. Mnogo je članov, 'ki se z zanimanjem uspešno ibavi .z reševanjem Foto-amaterske umetnosti in ni dvoma, da bo iz II. vseslovenskega jugoslovanskega' društva amaterskega vsklilo v dogleduem času društvo, ki bo odgovarjalo vsem zahtevani sličnega društva v vsakem ozi-ru. Ker je stopilo naše društvo v stik s predavateljem, ki bo predaval v Pragi o lepoti naših slovenskih pokrajin ter bo za tako predavanje rabil dispozitive raznih pokrajinskih posnetkov se obrača vsled tega odbor do vseh članov in prijateljev društva, da bi se (blagovolili udeležiti (prihodnji pondeljek, dne 18. nov.-1. 1. ob 9. uri zvečer sestanka v naših društvenih lokalih v ulici Mattioli št. 13 na dvorišču v svrho dogovora sestavitve zbirke pokrajinskih, tipičnih in karakterističnih posnetkov iz naše okolice. Kdor ima doma lepe negative ali kopirane pozitive gori omenjenih posnetkov naj jih blagovoli prinesti k sestanku. — Odbor.
Špionaže je bil osumljen Nemec Friderik Scholl, ki je zavarovalni agent v laškem. Vidmu. Bil je več časa v preiskovalnem zaporu; sedaj se nahaja bolan v tukajšnji bolnišnici. Državno pravdništvo je odstopilo od daljnega postopanja proti njemu.
Stekel pes. — Na Dunaju so konsta-tirali, da oni pes, ki je ogrizel več oseb, ki se nahajajo sedaj v Pasteurjevem zavodu, je bil res stekel. Pes je bil iz Vile Vicentine. Kdo ve, koliko ljudi in živali je morda ogrizel po poti v Gorico!
V Gorico se vrača Italijanka Giovan-na Gerometta, čeprav je izgnana iz našega mesta. Sedaj je bila obsojena na 3 tedne ječe s postom.
Odprti lekarni. — Jutri popoludne bosta odprti v Gorici lekarni Liberi-Tromba. V teh dveh lekarnah bo tiidi ponočna služba od 17. do 24. t. m.
Listnica uredništva: G. dop. iz mesta: O stvari, o kateri ste pisali, smo se informirali in izvedeli, da ni tako hudo, kakor trdite Vi. Ce pa sodite, da je kje kaj krivice, treba se pritožiti najprvo na pristojno mesto!
Kar je ostalo- dopisov, pridejo na vrsto prihodnjič.
jel, naj si ga blagovoli naročiti v (pisarni družbe sv, Cirila in Metoda "v Ljoibljahi, INarodni dom.
Pomoč iz Amerike. — G. Fr. Sakser v iNew iJorku je nakazal iK 50 po naročilu g. Alojzija iPirca iz Klevelanda., C. M.„po-drmžnica št. 24 v Klevelandn je ,zelo marljiva, iskrena zahvala njej ,in njenemu odboru in načelniku g. Pircu. Vojsko na Balkanu čuti družba sv. Cirila In Metoda hudo, hudo, misli Slovencev so obrnjene na jug k bratom mučencem, a junakom ih tem v pomoč se izbirajo; po naši domoviei darovi z unemo,.ki pozablja na domače obrambne potreibe. V teh težkfi časih še . priporočamo cenjenim rojakom v Ameriki za podvojeno ipomoč. — Družba sv, C. in 'M.
Podružnici* C. M. D. v Nabrežini bo imela jutri v občinski pisarni svoj otočhi zbor, in sicer ob 1. uri pop. Pričakovati je obilne udeležbe.
Slovenci in Slovenke, izprašajmo si vest! — Komur je mar ohranitev Slovenstva, naj se vpraša: 1. Ali je član katere C. M. podružnice? 2. Ali Ibi ne imogel vsaj v mesečnih obrokih plačevati obrambni kamen 200 K? 3. Ali rabi zase in v rodbini dru&beno blago, kakor užigalice, Kolin-sko oikorijo, čistilo, milo itd. (seznam blaga je v vsaki številki »Slov. Branika« in v koledarju.) 4. Ali je naročen na edino obrambno -glasilo, mesečnik »Slov. Branik« (celoletna naročnina le 3 K)? 5. "Ali si naroči in tudi plača vsak-o leto druž-' beni koledar (cena 1 K 20 v)? 6. Ali se spomni v gostilni z darom v nabiralnik C. -M. iD.? 7. Ali zahteva vselej v gostilni računski listek? 8. Ali pridobi vsako leto vsaj enega člana družbi? 9. Ali kolektijc vsako pismo in dopisnico z nar. kolkom? 10. Ali se spomni pri vsaki veseli in žalostni priliki naše braniteljice   D. C. M.?
Prosveta.
Tolminsko učiteljstvo si je osnovalo prekoristno potovalno knjižnico, katera obstoji iz 10 serij ter ima nekaj nad 200 knjig, Serije se razpošiljajo po vseh vaseh, da imajo ljudje sosebno v zimskem brezdelnem času kaj za čitanje. Takim na-či^cm vrši knjižnica svoje kuiturno delo. Prihodnje leto se razširi še za 5 serij, — Kaj pa je z vami Goricam in Sežanei?
DOPISI.
Narodna obramba.
Družba sv. Cirila In Metoda razpošilja svoj koledar-vestnik za l. 1913. Prosimo, da ga vsak naslovljenec vsprejme, preštudira in širi misel naše šolske družbe na vse
vpliv. Dr žba je v velikih potrebah in potrebuje poleg starih tudi novih prijateljev in podpornikov. Kdor bi koledarja ne pre-
lz kobariškega okraja.
Iz Kobarida. — »Otficine eletriche v Trstu« nameravajo v Oreižnici na potoku Kozjeku napraviti električno silo za oddajo razsvetljave. Zato je sklical voditelj »officin« shod t. j. vse župane bovškega in kobariškega okraja. O tej priliki je ta voditelj zaporedoma naglaŠal, seveda ne po slovensko, da je deželni odbor ž njim; in da jim je zagotovil, da jim pojde v vsakem oziru na roke, tudi da jim bode po-mogel do koncesije. Tako ima služiti vo-depravni zakon tujcem med nami. — Slovenskih podjetji deželni odbor ne podpira s tako unemc.
Z Robiča. — <Dne 14. t. m. se je vršila volitev občinskih starešin; udeležba je bila jako majhna, vidi se, da ni bilo velikega zanimanja, mogoče je manjkalo agitatorjev. Borjana je dobila sedem. Kred pet, Staroselo dva. .Potoki štiri starešine, Robič je pa ostal sedaj brez »Romunskega moža«.
Iz tolminskega okraja.
Iz Sv. Lucije. — Državni proračun za prihodnje, leto izkazuje razne -postavke za grajenje cest in mostov; le za naš pre-potrebni most čez Sočo ni ničesar prev-darjenega. Že dolgo vrsto let se vleče ta zadeva a zdi se, da bo poprej vsega hudega konec, nego se izvrši »grajenje tega. mosta. Merodajni činitelji, zganite se!
iz komenskega okraja.
Komen, dne 14. novembra 1912. — Pretekli, teden je navedla »Soča« dejstva, radi kater m so naši občinarji-gospodarji
strani. 'kamoV sega' njegov    v velikanski večini.izrekli vladajoči kliki
1 v občinskem starešinstvu nezaupnico. ye-
; rujemo, da ni častno za občino, kakoršna
je naša, da ječi v gospodarskem in' vsa-
•kem- drugem -©zim po-d 'tafooobčinsko u-., pravo, in ni lepo, da se v sosednih občinah govori o komenskem javnem gospodarstvu te s po&mehomj kajti vsakega pravega občana, kojemu je blagor občine pri srcu, mora to boleti, a vendar ne moremo več molčati. Naj le izve širša javnost o teh naslh naravnost neznosnih razmerah, morda bode to služilo drugim občinam y izgled in svarilo, da ne bodo o!b volitvah lahkomiselno izročale vodstva občine popolnoma nesposobnim možem v roke, takim, ki ne znajo misliti s svojo glavo, takim, ki se vedno ,in povsod dajo voditi in. Komandirati samo od jedne osebe. Naši .klerikalni starešine so se prodali dekanu in ta mora misliti za vseh 13. Tor ljko klerikalcev imamo namreč še v občinskem zaštopu-. Klerikalcev je bilo v začetku 16, a polagoma odstopajo razumnejši, ker sami izjavljajo, da se nočejo v vsem suženjsko pokoravati komandi iz farovža. In lafoko rečemo, da ni daleč dan, da prestopi še kateri izmed klerikalne večine ,¦¦ v naš tabor. Izvolitev častnih občanov je zadala klerikalni večini smrten udarec. Bilo je to presramotno, da se nas hoče kakor nemo živino prodati l Ne moremo rabiti drugačnega izraza kakor: prodali ste nas, prodali ste naše občinske pravice! Se drugi rod bode prokftnjal ta vaš sklep — al<o obvelja. — Nemara se je začelo že izpolnjevati to prokletstvo. kajti ni z jed-nim sklepom nimate sreče in kakor zla usoda spremlja vas povsod — smola.
V  novejšem času ste prišli menda na našem županstvu na briljantno idejo/kako bi se v najkrajšem času zfooljšala pri nas govedoreja. Dne II. oktobra t. 1. je prodalo naše županstvo oba bika in od takrat do danes je komenska cibčina brez bika. Na ta način ne bodo živinorejci priredili ni jednega slabega teleta, torej vidite, da je njih ideja vredna, da se jo patentira! A to je nerodno, da ne bodemo od tega »patenta« odredili tudi nobenega dobrega   teleta.
V  komenskej občini imamo približno •štiristo krav. Vsakemu prepuščam, da izračuna sam, kolika škoda je nastala v prvi vrsti za živinorejce, v drugej vrsti pa za občino iz tega. da je občina že nad mesec dni brez bika.
Občina Komen ima vedno 2 bika. Sedaj pa brez nijednega! Vsakdo bi pričakoval, da si občina najprej nabavi.druge bike in šele potem proda stare mesarju. Naše županstvo pa najprej proda stare in potem občina naj čaka celo večnost na druge. In komu se imamo zahvaliti za tako uzorno gospodarstvo? Nikomur drugemu, kakor našemu vrednemu županstvu in posebno še Frideriku Ščurku, ki je o d l o-č e v a 1, kedaj naj se proda bfke.
Potem se !še jezijo, da se jim izreka nezaupanje za njfli delovanje v županstvu. Mar hočete, da vam pojemo slavo za taka »vzor« gospodarstvo?!
.   Iz goriške okolice
Renče. — Tudi županija Renče se je pridružila humanitarnemu namerni' slovanskih dežel, pobirati darove za Rdeči .križ. Ysled inicijative podružnice dr, C. M, za Volčjodrago in okolico je g.a Dž. Vi-žintinova nabrala na Gradišču K 82, v Renčah K 132, katere se je po želji darovalcev poslalo naravnost ma Cetinje. Nabiranje se nadaljuje.   — Živeli darovalci!
Iz Dornberga. — V Dornbergu so nabrali za. Rdeči križ slovanskih balkanski držav svoto 200 K. Vsa čast Dornbergu!
V Št. Mavru je umrl Josip Figelj, hšt. 43. Dosegel je 91 let.
Iz ajdouskega okraja.
Predavanja v Ajdovščini. — Poskus, zanesti med narod znanje in prosveto, se je oibnesel tu že pred tedni, ko je tukajšnji znani strokovnjak na aviatičnem polju g. Fran Bratina predaval o zrakoplov-stvu, žal, da v preozkem krogu članov bralnega društva »Edinosti.«
Balkanski dogodki nudijo sedaj priliko, da priredi — topot za izpremembo tukajšnje telovadno društvo -»Sokol« — v nedeljo dne 17. t. m. olb štirih popoldne / svoji dvorani javno predavanje o narodnostih in gospodarskih razmerah v Jugoslovanskih državah. Če sodimo po znatni vsoti, nabrani dozdaj med nami za balkanske ranjence,, je zanimanje za naše bratske narode veliko in se pričakuje po-voljne udeležbe »pri predavanju.
Sdkolski vestnik.
•¦*«!. OrušAvo »Sokol« v Gorici se zahvaljuje vsem, ki so obiskali »Martinov večer«, posebno pa se zahvaljuje sodelo-valcem "in onim ki so preplačali vstopnino. Preplaoalt so: gg. Andr. Podgorniik, dr. Kandare, dr. Irgolič, Faganeli, Pavle-tič, brivec Novak, dr. Marušič, Možina, Pregrad, Rijavec, Bintar,- Domeniš, Le-nard, Komjanč, Jug, Kuštrin, Vrtovec,. Žnidaršič, A. Gabršček, <N. N., Pečenko a 40 v. Mermolja I K 40, dr. Puc 1 K 80, Klun 8 K 80, T, Kozman 20 v, Ferluga 1 K 40, Drufovka A. 50 v, Kerševani 1 K, Spinčič 80 v, Malik 10 v, Ivančič 80 v, Bratuž 20 v, Tipelj 20 v, M. Turk, brivec 1 K, F. Simčič l K, Frolioh Ivan l K. Na zdar!
Društvo »Sokol« v Dornbergu prireii dne 24. t. m. plesno zabava v zaprtih pro-~ storili g. Karola Kerševanija. Pri veselici bo sviral oddelek Sokolske godbe iz Pr-vaeine. K obilni udeležbi vabi odbor.
Gospodarske vesti.
Piva se je popilo v Gorici v septembru 1351 hI.                                    \
Vipavsko vino se prodaja sedaj po 50—54 K hektoliter.
Opitani prešlči v naši okolici stanejo sedaj 76—84 K star cent. Cena je torej velika.
Jajca po 16 v. — Cena jajec je nenavadno poskočila. Eno jajce stane 14—16 v. Pred leti je stalo eno 4 v.
Briško vino se prodaja sedaj po 60—64 K hektoliter,
Slovenci pozor! — One 29. novem- j bra 1912 ob 10 in pol uri se pri c. kr. I okrajni sodnijr v Gorici v sobi št. 7. vrši dražba hiše, v ko ji se nahaja občeznana Bongežova gostilna. -Hiša stoji na zelo lepem prostoru in prometnem Kraju v Gorici, v ulici Sv. Antona, je dvanadstrop-na. ima veliko dvorišče, skladišča in obsežne kleti, ter se v tej hiši nahaja trgovina z mešanim blagom vže blizu 100 let.
V  ohranitev slovenske posesti v ogroženem kraju, želeti bi bilo, da se'"Slov venci v čim večjem številu vdeleže te dražbe.
Vsa potrebna pojasnila daje rado-voljno Rastlinska destilacija Jelen v Logatcu.
Razne vesti.
N. D. O. v Trstu bo imela jutri svoj redni letni občni zbor.
Iz Trsta so izgnali zopet celo vrsto . regnikolov, največ iiidividujev opetovano že kaznovanih radi tatvine, telesne poškodbe, goljufije, javnega nasilstva itd. Take italijanske nesnage je vedno polno v primorskih deželah.
Kolera. — Kolera divja med turškimi četami pri Carigradu. V sredo je umrlo v Hodimkoju 390 turšikifh vojakov za kolero.
V  Carigrad bežijo Turki. V četrtek je dospelo pred. Carigrad 500 vozov Moha-medancev, ki bežijo pred Bulgari. Ali ker je bilo med njim več na koleri obolelih, so jirn prepovedali vhod v mesto.
Dar srbskega rodoljuba. — Srbski milijonar Luka Čelovič je poslal v Skop-lje 15 milijone. dinarjev za srbsko vojsko.
Koliko stanejo vojni poročevalci? — Veliki listi, angleški, francoski, imajo v vsaki večji vojni na bojiščih svoje poročevalce, Ti dobivajo plače na mesec 3—5000 kron, »kar še ni dosti glede na nevarnost, kateri so izpostavljeni, in razne troške.
Kreta je poslala na Grško baje J 8.000 prostovoljcev.
Butgarske izgube v vojni. — Izšla je uradna statistika bolgarska, iz katere je razvidno, da je vojna stala Bulgarijo kakih 60—8*0.000 ljudijr to je mrtvih in ranjenih. Skoro popolnoma so uničeni pešpolki št. 2., 4,, 5., 9., 18. in 20. Sofijska divizija je decimirana na tretjino, drino-poljska, vidinska in iz Ruščuka ,pa polovico. Kavalerija je skoro vsa uničena; najmanj pa je trpela artilerija.
Srbsko brodovje. ~ Neki nemški listi so poročali, da si hoče Srbija zgraditi brodovje ter da se v ta namen že« nabirajo prispevki. Ali vse to ni nič res. Nemški listi samo hujskajo, da bi poostrili spor med Avstrijo in Srbijo.
Ruski avlatlk nad   Brinopoliem.   —
Ruski aviatik Evimov se je spustil iz Ferdinandovega nad Drinopolje ter je iz svojega zrakoplova vrgel v mesto polno letakov s pozivom, naj se mesto uda. Nad mestom je bil v višini 1300 m. Pri trdnjavi Karagaš so streljali nanj. Štiri projektili so zadeli njegov aparat. Topovi iz trdnjav so metali proti nJemu Šrapnele in aparat je bit nekaj zadet. Strah ga je obhajal, da ziajpazdaj se prevrne aparat, zadet od Kakega šrapnela. Ali motor je ves čas dobro funkcioniral in Evimov je imel srečo, da ga ni zadela sovražnikova kroglja. Za kak slučaj nesreče je imel pripravljen revolver, da se ustreli. Evimov je sedaj pred Skadrom.
Črnogorske izgube v vojni. — Kakor se poroča uradno, so imeli Črnogorci do 10. t. m. v vojni mrtvih 1991, ranjenih 2700; večina slednjih je že zopet v službi. Obolelih je bilo okoli 1000; nad polovico jih je že ozdravelo.
Kam z ujetniki? — Najprvo se je .spraševala Crnagora, kam s turškimi ujetniki. Sedaj se izprašuje Grška. 25000 ujetnikov je dobila Grška le v Solunu, p¦)-prej so imeli 4000 ujetnikov in črnogorski kralj jih je poslal 2000. Sedaj ne vedo kam ž njimi. V trdnjavah ni več prostora, na otoke ne morejo ž njimi ker je zima in ne morejo biti zunaj, poslopji pa ni; za sedaj so določili veliko število vojaštva v varstvo turških ujetnikov.
Prebivalstvo vseh dežel ogrske krone . je razdeljeno po verofepovedanju takole: rimskih katolikov je 10,888.388 (gLl odstotka), grško-katoliške vere 2,025.425 (9.7 odstotka), reformiranih 2,621.501 (12.6 odsSt.) evangeljsko-avigsburške vere 1,340. 195 (6.4 odst.), igrško-lztone 2,986.874 (14.3 odst.). unitarjev 74.296 (0.3 odstot.) Židov 932.406 (45 odst.), drugih ver 17.452.
Po spolu je 10.345.333 moških in 10,841.154 ženskih; na 1000 moških pride 1019 ženskih. Neporočenih oseb je 11,159. 621 (53.4 odst.), oženjenih 8.399.020 (40.2 odst.); udov in ud ovce v 1,288.504. — Pisati in citati zna 11,774.687 oseb   (56%).
Telefonska poročila.
Zadnje vesti.
Posvetovanje v Sofiji.
Sofija 16. nov.; Včeraj se je vršilo cel dan posvetovanje bolgarskih državnikov. Posvetovanja se je udeležil tudi srbski poslanik Spalajkovič. Spalajkovič je nato odpotoval takoj v Belgrad, da poroča o rezultatu posvetovanja srbskemu ministerskemu predsedniku Pašiču. Dar nes se je podal Spalajkovič h kralju Ferdinandu v glavni kvartir.
Sofija: Rezultat včerajšnje bulgar-ske konference glede mirovnih pogajanj je, kakor se poroča sledeči:
Balkanska zveza je pripravljena skleniti mir. Formulirala bo mirovne pogoje ter jih izročila Turčiji z zahtevo, da Turčija odgovori s kratkim: da, ali: ne. V pogajanja se zavezniki ne bodo spuščali. Ako Turčija v teku 24 ur ne odgovori na savljene pogoje, se bodo takoj nadaljevale vojne operacije.
Ako Turčija sprejme pogoje, stavljene ji od balkanske zveze, prepreči s tem zasedanje Carigrada.
Bulgari nimajo nič proti temu, da si Turčija obdrži Dardanele in Carigrad.
Splošni potek mirovnega vprašanja je sledeči:
Balkanske države se hočejo pogajati s Turčijo direktno; zveza odklanja vsa-koršno umešavanje evropskih velesil. Zveza priznava intervencijo evropskih kabinetov le glede onih vprašani, ki so internacionalnega pomena, kakor: Carigrad, Dardanele in Solun.
Brezpogojna zahteva Buigarske in Grške je: Egejska obal, srbska in Črnogorska pa: oristanišče v Jadranskem morju.
Srbsko zahtevo po pristanišču ob Jadranskem morju podpira cela balkanska zveza.
Avtonomija Albanije je nedopustna,
V obeh vprašanjih upa balkanska zveza, da »3 doseže mirna rešitev spor-nega na/JranJa, zlasti glede nesporazuma med Avstrijo in Srbijo.
Položaj.
¦Dunaj, 1C). nov.; Položaj se danes sinatni za docela stacionaren. Sicer se presoja še precej optimistično.
Albanci ropajo in požlgajo.
Atene, 16, nov,: Albanske in turške bende ropajo in požigajo po Eplru. v mestu Ergerj .(Argvrokastron) je pomor, jeno vse grško prebivalstvo. (Argvrokastron leži ob reki Viosi približno 25 km od jadranske obali.)
Turško brodovje pred Rodosto.
C a r i g r a d, 16. nov.: Turško brodovje bombardira Ri^osto. Turške kro*c-!je pa ne dosegajo bulgarskilt pozicij, ampak pada}:> v mesto, ki je na več krajih pričelo goreti.
Skader.
R i j e k a, 16. nov.: Črnogorci so uničili na Ocleini turško baterijo.
Operacije pred Skadrom so otežko-čene vsled sila slabega vremena. Skader pa je močno poškodovan.
Črnogorci porazili Turke, R i j e k a, 16. nov.: Onkraj Bojane je
prišlo do ljutega boja med Črnogorci in
turško kolono, broječo 3000 mož. Turki so
biU poražen] in so pobegnili,
Vukotič je prodrl čez Malisijo. Srbski
voji se bližajo reki. Kiri;
Pogovor s kraljem N(!kito.
Rijeka, 16. nov.: Avstrijski poslanik Oiesel je imel danes zjutraj dolg razgovor s črnogorskim kraljem Nikito.
Srbija vstraja.
Dunaj, 16. nov.: Srbska vlada vztraja pri svojem stališču, da Srbija mo-ma imeti mesto na jadranski obali. Srbija odklanja autonomijo Albanije. Minfsterski predsednik v najkrajšem času poda odgovor na avstrijsko noto,
Berchtold v avdijenci.
Dunaj, 16. nov.j Cesar je sprejel danes v daljši avdijenci zunanjega ministra BerdhtoMa.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan KnvČiC v Oorici.
Tiska:  »OoriSka Tiskainac A. OabrSček (odgov. j.   Fabčičl.
Zalaga:  Družba za izdajanje listov »Sočne in »Primorec«.
Razpis dražbe.
Občina Ajba —. političen okraj Gorica — razpisuje tem potom gradnjo občinskega vodovoda v Ajbi na podlagi projekta izdelanega po c. kr. melioracijskem uradu v Trstu od 29. aprila 1911.
Gradnja je prpračunjena na 18,447 kron 59 vin. in se bode oddala na podlagi enotnih v proračunu navedenih cen.                                 ¦'¦     >
Načrti, proračuni, kakor tudi splošni in posebni pogoji, so na ogled v občinski pisarni.
Pismene ponudbe z varščino v znesku 1000 kron v denarju ali pupi-larno varnih vrednostnih listinah so do-poslati podpisanemu občinskemu uradu najkasneje do (ca 3 tedne po objavi).
Občina si pridržuje popolno prosto izbiro ponudb in razpiše evenluelno ponovno dražbo.
OBČINSKI URAD U  RJBI,
dne 14. novembra 1913. Župan: BevCar.        406-
Udlikovana pekartja ia slaftHarna
Rarol Draščik
v Gorici na dDriia v (lastai biti)
zvršuje naročila vsakovrstnega tudi najti-
nejega peciva, torte, kolače za birmance
in poroke, odlikovane velikonočne
pince itd.
Prodaja različna fina vina In llkarj«
na drobno ali v originalnih  butelkan
Priporoča se slavnemu obfiinBtvu za mnogo-
brojna naroČila ter obljublja solidno postrežb
' **¦- po Jako zmernih cenah. **•
MODNO POROČllO
V letošnjo jesensko sezijo se je obrnila posebno moda na površnike (Mantel) Double face/ter se smatra za jako gorko in praktično oblačilo, ako je blago dobro in mehko. Te vrste blaga za površnike se dobe po raznih večjih trgovinah, — Kot okrasek za iste t j. ovratnik in zapestnice, rabi se večinoma sukno «Amazonen- kakor tudi lepi veliki Galatit gumbi.
Kot lepo, modno, elegantno oblačilo opisuje neka modna dama površnik iz Sealskin Peluche Persianer ali Berolinški baržun, kot ideal vseh dblačil, katerega se noši ob vsaki priliki.
Nabavi se navedene predmete kakor omenjeno, le v večjih trgovinah.
Kostumi iz angl. blaga, kakor tudi različnih fantazij tkanin, Ratine, Velour, Ratine Raye, Rosen-diagonal, Ghangeaute, Himalava, Zvbelin itd., to so tkanine najnovejše izdaje ki se posebno, dobro podajo angl. fazoni. — Te vrste blago dobi se pri nas v veliki izberi, tudi lahko samo v pogled.
Kako se bo v letošnji zimi obnesel baržun za obleke, se vidi že sedaj. Velike tovarne so že popolnoma razprodale naročila in povprašanja pa rastejo od dne do dne, nekatevih barv s katerimi tovarne niti računale niso, so že razprodane, seveda le v finem Berolinskem baržunu. Baržun je zavzel za angl. blagom prvo mesto, kateri se danes kakor že omenjeno vporabi za površnike, jopice, kostume, ter razne promenadne obleke. —
V letošnji seziji je izšel baržun tudi v barvah tiskan, tako da se isti vporabi za bluze angl. facone (Hemdblusen). Dobava te vrste baržuna je prav lahka za vsako interesentinjo mode, ako se obrne z eno dopisnico na tvrdko:  »PnSfirad & EeriUtfC D Goriti".
Amoconsko sukno so šik obleke, katera kakovost ima graciozno mehkoto, ki se poda vsaki potezi, posebno za lepše in boljše obiskovalne obleke se priporoča ta izborna vrsta.  —
Plesne oblekce za nežno mladino, se vzame lahke, mehke vrste blaga, n. pr.: Euliene, Po peli ne, Markiset, Crep de Chine, voHe Museline itd. itd.
Kot zadnja novost za omenjene obleke  označuje se sedaj  čipkasto blago, široki Voulant, v raznih kakovostih. —
Kot modna barva velja letos rumenkasta z modnimi čipk. motivi, ali pa z aplikacijo opremljena. —
Bluze za navadni čas so najbolj priljubljene baržunaste, kakor tudi kazan. — Za okrasek istih vporabi se gumbe ali posamentrije. —
Za promenadne obleke iz modnih tkanin dobi se poseben opis toalet, kakor tudi modne ilustracije v barvah.  —
Novosti v kravatah, rokavicah, trikot perilu, razne ženske šerpe in rute, dežnike itd. v veliki izberi. —
Sprava za šivilje in krojače po posebnih nizkih cenah. —
Garnitura (srajca in hlače) iz /mega tbatista ali sifona, z lepimi čipkami ^          opremljena. —-
žg3s3
Kakor obče znano ni najina trgovina samo na višku mode za ženske in možke obleke, ampak tudi najbolj sortirana v predmetih za vse hišne polrebe. Sifoni, platna, razno namizno in posteljno perilo, preproge, zastori, Linoleuin, blago za mobilje in madrace, žima, volna, perje in pnh so predmeti ki jih imava v veliki izberi in vedno sveže v zalogi.
Posebni oddelek za izdelovanje možkih srajc in drugega perila po meri.
Patentouani sidro-strešniki
(Patent Hnker Falzzleflcl).
Nofa, viharju in dežju kljubujoča kritba. Najodnoatavnejfte, najlažje in najcenejše strešno kritje. Ni potrebno ne privezovati, ne Sribijatt Kritba skoraj dvofnata, vsled tega varuje pred mrazom i vročino. — Sidro strešniki se pripravljajo iz najboljše tvarine na najnovejših stroj h, na najpopolnejši način.
Glavni zastopnik za Gorišku, vipavski in tolminski okraj ter za Kras : tvrdka z železnino
O. Zaiec - Garica,
Gosposka ulica št. 7., telefon št. 107.
IH
Za vsa v svojo stroko spadajoča dela se toplo priporoča
IGNAC MALI,
čevljarski mojster
Gorica, Via Morelli štev. 6.
Zaloga galoš in gamaš. •Izvršujejo   se  tudi   popravila istih.
436-7
Namil & Bregant
autorizouana stavbena turdka ulica Adelaide Ristori štev. 5
se priporočata  p. a. občinstvu  za vsa
stavbena  dela.  Izdelujeta  vsakovrstne.
načrte,   proračune   in   kolavdacije   po
najnižjih cenah.
A. vi Berini
Gorica, Šolska ulica št. 2.
velika zaloga
Novost!
Novost!
— oljkinega olja
prve vrste n\um tffft iz *««, Balwcije «il?ette, Bar j to lice
s prodajo na drobno in debelo.
Prodaja na drobno: Kron —-96,104, ri2, 120, S-28,  1-36, l'ii, 1-60, T80, 2"-, 240
za hči po 72 vin. ------    Na debelo cene ugodne.    ------
Pošilja poštnine prosto na dom. Posodo so pušča kupen do  popolne   vporabe olja; po
vporabi se spet zameni s polno. Pravi  vinski  lds in navaden.  Zaloga
----------------miia in sveč.----------------
Cene zmerne.
DDOfipi 1912
]>. It. O. M. štev. 526081.
Houoletne šaljiue razglednice,
ki se jih še dosedaj ni videlo. Vsaka razglednica ima svoj dovtip. Nedosegljivo,
humoristično in vzbuja senzacijo.  VsaVa,  ludi  najmanjša  pošiljatev je izbrana
in vsaka razglednica v zavitku.
Le mi imamo edino prodajo.                    Iščejo se prodajalca.
HaMgtaorst & L«
Bochum i. U). — Hemčija.
10 originalnih uzorcev proti vpošiljatvi 1~> vin-
25 komadov............K r—
50        ,         .............« 1'75
100         „           ...............3—
Povzetje stane 40 vin. več. V plačilo se sprejme znamke vseh delov sveta.
Poštni predal št. 149.
S. 450-19, P. 149-7
Ubitih! mlh Spisa
pri Krmlnu
za^polaga z več tisoči drevesc hrušk, ki imajo debla srednje in velike debelosti, starih 4-5 let, dobro vzraseena, rodijo takoj sad prve in plemenite vrste, jako pripraven za kupčijo, cene jako ugodne. Ker se nudi ta prilika le slučajno in ker se bliža čas za nove nasade, so vabljeni kupci, da se nemudoma zglasijo pri oskrbnišlvu gradu Spessa pri Krmiiiu.                                  4os  3
Slovenska mesnica
v Gorici, ulica Treh kraljev 16
(Dia Tre Re 16) pri kaoarni Dogana
Največja izber v Gorici govejega mesa, tele-
tine is svinjine. Reso je prve vrste. Dobi
se vedno svežo divjačino in doma pitano
knretnino.
Cene zmerne, brez konkurence,  postrežba uijudna. — Na željo odjemalcev se dostavlja meso na dom. Za obilen obisk  se  toplo  priporoča udani
424-19              Andrej frandolič, mesar.
Glavna zaloga
Palma podpetnikov
A. Druf&vka
Gorica, Rasteij 3. Zaloga usnja.
Lekarna   Cristofoietti t Sdhgi na travniku
I
>^>
Trsktao (itofcflževo) jetrno olje. Posebno sredstvo proti prsnim boleznim in splošni telesni slabosti. Izvirna steklenica tega ojja naravno mene barve po K HO, bele barve S 2. Trskino železnato jetrno olje. Raba tega olja je sosebno priporočljiva otrokom  in dedkom, ki so nervozni in nežne narave, ozdravijo v kratkem Času z gotovostjo
Trskino  Jetrno ejje se železnim jodecem. S tem. oljem w
vse kostne bolezni, žlezni otoki, goiše^ malokrvnost itd. itd.
—  ¦   ¦     =  Cena ene steklenice je i krono 40 vinarjev, OPOMBA. Olje, katerega naročam direktno iz Horvegije, preiJCe se vedno v mojem kem. laboratorij«,
- -----1_«. .«.m—s-_  Zat0 Mmorem jamčiti svojim  M.  odjem"'— "t"JA «-*-¦- «-
stalne sposobnosti za zdravljenje.  :-------
napolBijo steklenice. Zato zamorem jamčiti svojim  ti.  odjemalcem glede Cistotc In --------*-'-----------*¦------—" --vyr—      ------
Crlstofolettljflva pijača iz kina In železa.
Najboljši pripomoček prt zdravljenja 2 trškim oJjem. Ena steklenica stane 1 krono  60 vinarjev.   =
Slovenci!
Podpirajte in poslužujte se
Prve slovenske brivnice
v Gorici, Gosposka ulica štev. 1 (nasproti lontu).
Postrežba solidna in snažna. Za obilen obisk se priporoča
EMN NOVAK, brivec in lasniCar.
^milioni lindi _
¦ je odpravilo
Kaše It
hripavost, katar,   zasliženost, krčni in oslovski kašelj s
ISL Kaiserjeuimi
------prsnimi karamelami — —
z znamko 3 jelke.
C t fi 0    notarsko potrjenih priznanj od raznih zdravnikov
OIUU    in privatnikov, kateri jamčijo za dober vt,speb.
Bonboni so jako labko zaužitm in okusni.
Zavojčki so po 20 ali 40 vin., doze po (50 vin.
Dobiva so v lekarnah pri G. Cristofoietti, 0. kr. dvorni
dobavitelj,   L. Gliubich. C. 11. Pontoni, Ku^ioro Kilmer
A. de (iironooli, v miroriilnici A.   Mazzoli, v lekarnah:
Jurji Hus  v  Vipavi, L.  Kurschen  v   Ajolu  in Maks
Kozo\ver v Ajdovščini.
A*    Češko posteljno perje po ceni
M^lJT       1 kg fiivoga   perja   K   2:-, boljšo
^K0        vrste K avlO, {:<>[ brin po K 3<>0,
^B^^         belo K 't'80,   prinm  za  porntet K
¦VHfe         ti-    , še boljše vrsto K 7-.u, boljše
^^^^^          vrste K H'40, najboljšo in snožno-
belo K 9-60.
fzgotovljene postelje LCff^^
nnenega nankinga dobro napolnjena pernica ali blazina 180 cm dolga in 106 cm široka K 10, 12, 15, 18; 200 cm doiga in 140 cm široka Iv 13, 15, 18, 21. Blazine za pod glavo 80 cm dolge, 58 cm široke K 3, jj'50, 4'—; 90 cm dolgo in 70 cm široke K 4-50, 5-50, tf~. Xeugajajoeo se zamenja ali pa vrne denar! — Bogato ilnstrovnni katalog se pošlje . vsakomur zastonj in 1'ranko.'
Benedikt Sachsel, Lobes št. 983 pri Plznu (Češko).
Novo!             Prvič tnkaj!             Novo!
Le za kratek čas T
v Gorici, nt starem pokopališč
se nahaja
zoološka razstava
odprta od 9, ure zjulraj do 8, zuečer.
V zbirki   so  nahajajo:   levi, leopardi,   panterji«
hijene, medvtdje,   ptice  roparice,   veliki krokodili-
kače, reptilije in druge redke živali.
Krmljenje divjačine vsak dan ob 6. uri zveč.
Vstopnina:
l prostori  40 vin.,  II. prostori 20 vin.
Šolska   mladina   v   spremstvu   učiteljev  ima
znižano cene. Za obilno udeležbo se toplo priporoča 4b'u2~l                                            vodstvo.
ZASTONJ
in poštnine prosto prejme vsak na za-htevanje moj glavni katalog s 4000 slikami ur, zlatnine in srebrnine, godal, manufaktur, usnjenih in jeklenih izdelkov, gospodinjskih predmetov, optičnega blaga, potrebščin za kadilcein lepotičje, orožja itd. C. in kr. dvorni dobavitelj
H/\NNS KONR/\D.
razpošiljalnica v Briix-u št 121? (Češko).
NikIastežepneriroK4-i0 i   srebrno uro      . K 8-40 iiildasti budiluild „ sž-00 j; uro z nilialoni .   „ H-nO
ure s kuharico . „ 8*50 i.i gosli.....„ r»-8<l
li.irmotiiko . •   . „ 5-— j j samokresi .   ,   .   „ 6'--
Kazpošilja po povzetju  aH proti naprej poslanem
denarju. Nikak   rizike !  Zamenjava  dovoljena ali
pa se vrr>e denar.
\
O. kr. priv.
k roji
Strokovna krojačnica za izdelovanje oblek za vsaki stan, po najnovejšem kroju. Največja zaloga blaga in gotovih oblek. Podpisani priporočam si. občiu-stvu, da si ogleda mojo bogato zalogo. Prepriča naj se vsakdo sam, da vdobi edino v moji trgovini dobro in najceneje blago na meter, kakor tudi gotove obleke za gospode, dečke in otroke.
Gorica, Travnik štev. 5.
HITRO
„ NAPREDOVANJE LE NA ^PRISTNEM
KAVČUK PODPETNIKOV