4. štev. V Ljubljani, dne 18. februvarija 1899. IX. leto Izhaja 1. in 3. soboto vsakega meseca ter stane za vse leto 30 kr., za pol leta 60 kr. — Za oznanila plačuje se od dvostopne petit-vrste 8 kr. če se enkrat tiska; 12 kr. če se dvakrat, in 15 kr. če se trikrat tiska. — Večkratno tiskanje po dogovoru. — Naročnina in inserati blagovolijo naj se pošiljati j.Narodnl TIskarni1' v LJubljani, vsi spisi in dopisi pa uredništvu Rodoljuba". — Pisma izvolijo naj se frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Kmetski stan — na smrt bolan. u. Ohranitev kmetskega stanu je potrebna v korist države, sosebno pa še v korist našega naroda. Kmetski stan je v nekem smislu reservni zaklad, kateri moramo čuvati z vso skrbnostjo, ker je od njega odvisna naša narodna prihod njost. Kaj pa je treba, da se ohrani kmetski stan ? V prvi vrsti se mora za to zavzeti kmetovalec sam, saj gre najprej za njegovo kožo, v drugi vrsti pa zahtevamo kmetovalci, da nas podpirata država in dežela, da delujeta na povzdigo produkcije, da se kmetijstvo zadevajoče zakonodajstvo premeni tako, kakor je po razmerah našega časa in po razmerah kmetijstva potrebno, da se kmetovalec razbremeni v toliko, kolikor to tirja pravičnost, da se zavaruje kmetijska produkcija sosebno pred 'nozemsko konkurenco in da sploh državni zbor kakor vlada in deželni zbori posvetijo koristim in potrebam kmetskoga stanu največjo skrb. Razložili bomo v naslednjih člankih posamezne točke kmetijskega programa. Dogovorili smo se glede njih z raznimi uglednimi kmetovalci na Kranjskem, tako da jih lahko sprejmo vsi napredni slovenski kmetovalci in da morejo zahtevati, naj podpiše ta program naprednih slovenskih kmetovalcev vsak poslanec, ki hoče biti resničen zastopnik kmetskih volilcev. Kar bodemo v kmetijskem programu n*svetovali, naj v treh ozirih upliva na z«0ljšanje kmetijskih razmer. Nekateri n*Ših predlogov merili bodo na podpore Posamičnih kmetovalcev in na povzdigo Kmetijske produkcije sploh. Druga skupina Zahtev se nanaša na razbremenjenje kmetovalcev od različnih javnih in zasebnih dolžnosti). Tretja skupina pa se nanaša 'ploh na varstvo kmetijske produkcije ter na zagotovitev lajših produkcijskih pogojev kakor so sedanji, a če bomo v zadnjih točkah tega načrta zahtevali razširjenja Političnih pravic kmetskega stanu, jo ta *ahteva samo srodstvo za krepkejŠe in izdatnejše zastopanje kmetijskih pravic. Kmetovalci sami smo najprej poklici, da storimo bvojo dolžnost, a če ho-'or»io razmero kmetskoga stanu zboljšati, Potem moramo najprej sami storiti vse, ar je v to potrebno. Ker jo pa posamičnik ^a to preslab, treba je, da so združimo, 0 organizujemo. Na čelu vsacega kme- programa stoji organizacija, katera sto- za&otovi P0Polno narodno samo-v k*1' Pa na} naS vondar krepko podpira 0rbl za ostanek. Organizacija mora vsa-Posamičnika moralno in gospodarsko podpirati in povzdigovati in tako kmetovalcu dati tisto notranjo moč, brez katere ne more izhajati nego mora prej ali slej podleči pritisku naših narodnih sovražnikov. Trije dobri sveti. (Španska povest; priredil Radovan.) III. Tudi Janez zagledal je naposled veselja poln svoje vasi zvonik, ko so zvonovi baš zvonili »Ave Marijo.« Veselje Janezovo ponehalo je kmalu. Polotila se ga je bojazen: Kaj, ko bi žena bila že mrtva ali pa ljubezni poštenjaka nevredna? Zadnji dvom obtežil ga je bolj nego prvi, saj je človeštvo grozno sebično. Bila je že noč, ko je došel, a jasna mesečina nad vasjo, na katere prvem konci je bila hiša Janezova, oziroma mežnarjeva. Sprednji del molel je na vrt s posebno gostim leščevjem. Tjakaj skril se je nad junak, da bi opazoval, kdo hodi v hišo in iz hiše in kdo bode imel v hiši opravka. Kmalu stopil je skrbno v svojega plašen kapuco zavit duhovnik iz odprtih durij rekoč prav ljubeznjivo za njim stopajoči ženski: »Na svidenje, draga moja!« Janez posegnil je po dolgem noži, ki si ga je bil zaradi večje varnosti takoj po ločitvi od groznega krčmarja kupil. Po-mišljal je le še to, ali naj najprej duhovnika, ali svojo ženo umori, ko mu šine tretji svet v glavo: »Prodno kaj storiš, vprašaj svojo blazino za svet.« Zato se je premagal in sklenil, kaj tacega kakor jo osveta svoje časti, odložiti do jutri. K temu pa se je treba zatajiti, — torej se bodo zatajeval; Janez premišljal je vedno bolj. Skočil je z vrta k vratom in potrkal. Njegova žena prišla je takoj in hipoma ga spoznavši obsula ga s tisoč dokazi ljubezni, Janez pa jo poljube vračal z dna srca. Nehvaloznež, rekla mu jo, sedem let no pisati! Nič nam naznaniti ali si živ ali mrtev! Ti si isto storila! O, lažnjtvec ti! Moj očo in jaz pisala sva nad dvajset pisem, a nikdar dobila odgovora! Niti jednoga nisem dobil. Pa sva vondar vselej napisala ime Janez Fernandez! Da, a mene zovejo le Janez Premišljuj! O, to je lepša šala! In kam sta pošiljala pisma? Kam, tja kjer si bil! Jaz sem bil vedno v tej vasi! Oj kako galantno! Toda ti si lačen in bi rad večerjal, kaj no? Da, da, malo! Ko pridejo oče, bodemo večerjali. Janezova žena, ki je bila še jako mlada, začela je pogrinjati mizo in pripravljati večerjo. V ta hip potrka nekdo na vrata, mlada žena vzame luč in gre odpirat rekoč: »To so moj oče.« Misliti si moremo jezo Janezovo, ko vidi, da prihaja po stopnicah duhovnik, ki je že spodaj plašč odložil in kateri se mu je zdel isti, ki je poprej odšel. Svojega kapitana svet pozabivši zgrabi zopet nož, a ga z veselim krikom vrže na tla in objame prišleca. Ta ni bil nihče drugi, nego bivši cerkvenik, ki je pa med tem bil blagoslovljen in je župnik postal. Useli so se k mizi. Janez prinesel je vse tri torte, povedal zgodovino svojih treh svetov, in da so ga stali trideset tisoč realov. Njegovemu tastu se to ni preveč zdelo, žena pa je bila skrajno nesrečna: toliko denarja imeti, sedaj pa brez solda!—■ Torej, reče Janez, poskusimo te torte, ki mi jih je kapitan posebno priporočal. Ko svojo nareže, pade deset tisoč realov v zlatu iz nje! Zdaj hitita žena in tast rezati in vsa-cemu se izpod noža zablisne jednaka vsoto. Ni treba praviti, da je večerja bila vesela in zabeljena. Kar pa morda ni posebno okusno, je pa to — da sem popolnoma pozabil na gospe sosede sol. Politični pregled. Položaj — v naši državni polovici je še prav tako nejasen, kakor je bil ob zaključenju državnega zbora. Zadnje dni se je mnogo govorilo o nesporazumljenjih mej ministri, naposled celo, da minister-stvo odstopi. Bite so pač neke težave, ki pa so že vse spet poravnane. Deželni zbori. Dolenjeavstrijski, go-renjeavstrijski, solnograški, bukovinski in dalmatinski deželni zbor se snide že tekom meseca februvarja, ostali dež. zbori pa v prvi polovici meseca marca. Občna pozornost je seveda obrnjena na deželni zbor češki, kjer poskusi vlada, doseči spravo moj Cehi in Nemci. § 14. V kratkem, čim se namreč pojasne razmere v ogerskem državnem zboru, izda vlada celo vrsto naredb na podlagi § 14, mej drugimi se tudi na ta način uveljavi nagodbo z Ogersko. To je dalekosežnoga pomena. Nagodba sicer ostane, ali s tem, da je ni odobril parlament, izgubi pravno podlago in ima Ogerska proste roke, da uniči dualizem. Ogerska kriza. V sredo so bili oger-ski ministri na Dunaju in so poročali ce- sarju o uspehih, oziroma o neuspehih vladnega pogajanja z opozicijo. Kolikor je iz jako splošnih in nedoločnih poročil razvidno, kažejo vse okolnosti na to, ali da je cesar dal vladi gotova pooblastila za vse slučaje in da se naredi sedaj v ogerskem parlamentu mir, bodisi s porazumljenjeni z opozicijo ali pa tudi proti njej ali pa da vlada odstopi. Iz barbarske Rusije. Ruski car Nikolaj II. je izdal naredbo, da je osnovati pri vsakem vojaškem oddelku posebno šolo, kjer se bodo vojaki učili v vseb važnejših predmetih, kakor pisanju in čitanju ter da bodo med aktivnim vojaškim službovanjem vsaj tudi kaj pridobili za svojo poznejše življenje. Vsled krajevnih naredb primankuje namreč na Ruskem ljudskih šol, ter pride mnogo mladeničev k vojaštvu brez znanja čitanja in pisanja. Temu se bode v bodoče odpomoglo. Srbija. Srbska vlada je poskusila napolniti prazne žepe razkralja Milana s tem, da je hotela najeti več milijonov posojila. Ta namera pa jej je spodletela, ker so zastopniki raznih velesil proti najetju novega posojila protestirali in sicer v interesu njihovim državam pripadajočih starih upnikov Srbije, katerih tirjatve bi vsled novega dolga prišle v nevarnost. Macedonija. Rusija nima časa, baviti se sedaj z balkanskimi zadevami in je zato zastavila ves svoj upliv, da ohrani v Macedoniji mir. Dasi je Macedoncem sedaj jasno, da ne smejo pričakovati v slučaju revolucije od nobene strani podpore, ven-der nadaljujejo svojo agitacijo. Ker je Turčija zbrala v Macedoniji veliko vojsko, bo vsak ustanek imel za Mace'donce najža-lostnejše posledice. Filipine. Na filipinskih otokih je prišlo mej domačini in mej ameriško vojsko že do krvavih prask. Ameriška vlada je uvidela, da je zanjo filipinsko grozdje vender preklalo in je zaradi tega izposlovala v senatu izjavo, da Združene države no mislijo Filipin anektirati. S tem je omogočeno, da se Američani častno umaknejo s Filipin. Dopisi. Z dežele 10. februvarja. Trosim poizvedite v Ljubljani sledeče: 1. Koliko stane jeden fant v kakem institutu, če se računi poštena hrana in stanovanje. Navadil) računijo dobri instituti za isto in za perilo vsaj po 30 gld. na mesec. 200 fantov bi tedaj stalo na mesec v dobrem institutu 6000 gld. in na leto (10 mesecev) 00.000 gld. < »bloka, obuvalo stane? za leto za lednega 1'anta 60 gld. Za 200 fantov 10.000 gld. — Profesorjev stane jeden 2000 gld., 20 mož 40.0 kr., ko je že malo vinjen pa one po 2 za f> kr., ali ne spozna so na kubike. Tako prihajajo laški, nemški in domači privihanci v deželo, dajejo kakemu domačinu desetak, da jim mešetari in potem dobijo te ubožco s tem, da sklenejo na kubikmero za les celih bost pogodbo in potom se seka in delajo švolarjl, doge, ali debelo deske. In ko je hosta posekana in les zravnan, vidi ta naš pobožni revež, da bo za vso hosto dobil komaj četrti del toga, kar bi bila vredna, ali le toliko, kar bi samo vrhovina za drva dala. Zaradi zmote pogodbo razdirati ne kaže, trgovec je skrbel za to, da je kmetu pred sklenitvijo pogodbe primeroma pokazal koliko lesa bo šlo v kubik — in zaradi prikrajšanja nad polovico prave vrednosti, ali kakor naš človek reče, zaradi polovice goljufije, tudi ne gre razdiranje, ker je taka trgovina trgovska stvar in trgovinski zakon to prikrajšanje izključuje. — Taki slučaji kmečke pameti so posebno pogosti na Dolenjskem, tu pa zna le komaj 10 mej 100 kmečkimi ljudi pisati in brati. Tako gredo hosto v nič in nič no zaležejo temu slov. trpinu. Da, 3 leta je dosti ljudske šole za kmeta! — Le tako naprej, bo kmalo vse dobro in svitla nebesa ne bodo dosti prostora imela za te Slovence, ki so tako lepo na zemlji stradali in seveda za to v nebesih, kakor se v cerkvah uči, odplačilo in vsaj zabeljeno žgance dobiti morajo. Neumneži, drugače se že ne more govoriti! Oči odprite in ne spuščajte se v pogodbe, če ne razumete mere in druzih prekanjenosti trgovine! Domače in razne novice. Klerikalne lumparije. Kranjski klerikalci so vendar podle duše. Nedavno tega so v »Vaterlandu« brez vsacega vzroka napadli dr. Fcrjančiča ter ga predstavljali kot človeka brez vsega upliva in brez veljave, dasi je vender kot zaupni mož vseh slovenskih in hrvatskih poslancev in sploh cele desnice postal prvi podpredsednik poslanske zbornice. Po vsi pravici so rekli naši narodni nasprotniki: Če vi Slovenci svojo lastne može v dunajskem listu tako zasramujoto, potem pač no zaslužite, rla bi se vam bolje godilo. —- V Zagorju ob Savi je član ol.č. zastopa g. Mauer predlagal resolucijo za slovensko vseučilišče in nadsodišče. Župnik Oross in njegov brat sta glasovala z nemškutarji proti temu predlogu. Tu se je zopet pokazalo brezdomovinstvo klerikalcev. Volilni shod v Krškem se je vršil pred kratkim in je na njem govoril dr. Tavčar. Shod mu je soglasno izrekel popolno zaupanje. Častnim meščanom jo obč. zastop v Novem mestu izvolil gosp. Oerdešiča, predsednika ondotnega okrožnega sodišča. Poštna vest. Novo ustanovljeni c. kr. postni urad v Preserji je dobila gosp. Katarina Vilhar, dosedaj poštarica v Tre-belnem. Iz Grahovega pri Cerknici se nam piše: Pretočeno nedelja imeli smo kakor običajno sv. mašo s propovedjo. Mislili smo, da se nam bode oznanjal raz lece nauk božji, toda varali smo se; mesto da bi se oznanjevala božja beseda, pomislite, delala se je izvrstna reklama za ljubljansko - št. 13. Ljudje v cerkvi so 1° težko zadržavali smeh, molilo se ni ptt prav nič. Ne vemo, čemu se nam to pr°* poveduje, saj do nedelje večina ljudstva o tem še vedela ni, a sedaj je še našim otrokom znano, kake cvetke cveto n* štev. 13. Steber lahonstva v Pazinu se K podrl. Ondotni odvetnik dr. Constanti"1' jeden, nalradikalnej&ih, a tudi najini1' gentnojših kolovodij istrskih Lahov, )° umrl. Ravnatelj vinarske šole v H»r» boru — tujec. To dni je bil imenov»n novi ravnatelj za vinarsko šolo v Mariboru. Akoravno je za to mesto prosilo vec slovenskih ali vsaj slovenščine zmožnih strokovnjakov, dobil je službo neki Friderik Zweifler, doslej učitelj na vinarski šoli v Geisenheimu ob Renu. Dopolnilna volitev v goriški dež. zbor na mesto grofa Fr. Coroninija se »Ode vršila dne 27. t. m. Kandidat ne bode zid dr. Luzzatto, ker je bi«io Lahe strah, da ž njim propadejo ampak Nemec dr. Egger. Mestna hranilnica v Radovljici. V mesecu januvarju 1899 je 146 strank uložilo 30.874 gld. 45 kr., 145 strank vzdignilo 17.852 gld. 74 kr., 15 strankam se je izplačalo posojil 1860 gld. Denarni Promet 94.324 gld. Hrvatska gimnazija v Pazinu. 101 Prošnjo za hrvatsko gimnazijo v Pazinu je podal poslanec Spinčič na zapisnik zbornice dne 31. prosinca. Prošnje je dalo 20 hrvatskih in slovenskih mestnih občin, 47 župnih uradov in k temu je 31 prošenj občinarjev iz onih občin, v katerih Uprava ni v naših rokah. Tukaj se vidi, koliko so vredni tisti naročeni svečani italijanski protesti! Biskup Jurij Strossmayer je praznoval 4. t. m. 851etnico svojega življenja. .Od vseh stranij so mu došle čestitke. S celim slovenskim narodom mu kličemo: Bog ga čuvaj do skrajnosti človeškega Življenja! Slovenska zmaga. Pri občinskih volitvah v Pekrah na Štajerskem so Slovenci zmagali v vseh treh razredih. Slava jim! Nemška šola v Laškem trgu. Le bi-rokratični zvijačnosti in slovenski zaspanosti se jo zahvaliti, da je bila v Laškem trgu ustanovljena nemška dvorazrednica. Ustanovitev je bila nezakonita in nezakonito jo razširjenje te šole. Deželni šolski svei jo je razširil v trirazrednico, vkljub .temu, da ni število učencev naraslo do števila 100. Čuje se, da se začno gibanje zoper postopanje političnih oblastev. Morda je že prepozno. Talijo za rešitev življenja. Znesek 15 gld. je deželna zlada priznala učencu Francu »tuleviju iz Kadovič, ker je 8. avgusta lanskega leta rešil iz Kolpe Ivana Malešiča. Odposlanstvo učiteljev na Dunaju. Te dni se jo predstavilo ministerskemu predsedniku grofu Thunu in naučnemu ministru grofu Pvlandtu odposlanstvu hvralsko-slovenskih učiteljev iz Istro in Goriške. Oba ministra sta prijazno vspre-jela odposlanstvo ter priznala, da so željo glede zboljšanja plač upravičeno. Ker jo bil linančni minister odsoten, je odposlanstvo izročilo spomenico njegovemu tajniku. Odposlanstvo jo vodil državni poslanec dr. Anton Gregorčič. Novo pevsko društvo so ustanovili v Planini pri Logatcu, čegar pravila so $e potrjena. Regulacija štajerskih učiteljskih plač je poglavitna stvar, s katero se bo bavil deželni zbor štajerski v prihodnjem '•Hodanju. Slovenski učitelji bodo imoli v kratkem v Celju shod, da se dogovori* v tem ozlru. Srečolov s H00 srečkami je dovolilo mmisterstvo gasilnemu društvu na Brez-mci v društvene namen > Vodovod v Vrhpolji v politiškem °kruju kamniškem jo dovršen. Komisija Sa ogloda in potrdi dne 27. t. m. Pogozdovanje Krasa. Minulo leto so v postojinskem okraju pogozdili 111 hektarov; na tem prostoru so zasadili 1,086.000 borovih drevesc. Ali je i to kultura? Zadnji čas so se v Pulju pojavili brezsramni tatovi, nevarni človeškemu imetju. Neki dan sta dve maski prijeli zdravnika dr. Bolmarčića in mu vzeli zlato uro in verižico. — Na vodnjaku pred pošto je zvečer neka ženska jemala vodo. Kar na jedenkrat stopi pred njo neki m ozki z nožem v roki in zahteva: »o bezzi o vita«. Sirotica je v silnem strahu brzo stisnila nekaj čez 2 gld. nesramnežu v roko in zbežala, — Na plesu »Lega na-zionale«, katerega se gospoda radi važnih vzrokov udeležujejo inaskovana, jo neka maska gospici S. iztrgala zlato uro in verižico — in izginila. Zares lepi odnošaji! Velikana domače reje, blizo 7 centov (391 kg) težkega prašiča pripeljal je v mestno klavnico posestnik Finžgar iz Stranske vasi pri Grosupljem. Prašiča, ki je še-le dva leta star, je Finžgar doma zredil in je prejel lepo svoto 174 gld. za tega velikana. Mož si je bil v svesti, da njegovemu prašiču ni kmalu para, zato ga je tudi pripeljal v Ljubljano na vozu, okrašenem z bršljinom in zastavami. Vsa čast domači živinoreji! Drzen tat. Dne 10. t. m. ob 2. uri zjutraj je prišel neznan tat v prodajalno g. Repeta pri Bledu, a predno je mogel kaj vzeti, pognali so ga v beg trije možje, Franc Vovk, grajščinski ribič, Janez Že-rovc in Janez Kajdiž, akoravno je tat trikrat nanje ustrelil. Tudi pred šestimi tedni je bil, kakor je bilo že poročano, tat v prodajalnici, seveda je takrat pobral kar je mogel nesti. Sedaj je odprl močno ključavnico Wertheimovcga sistema, potem pa s krampom odlomil dve ključavnici. Ravno to ga je izdalo, ker je napravilo velik ropot. Kaj je resnica? V ljubljanskih vojaških krogih se govori, da pride pešpolk št. 27 iz Ljubljane v Gorico; kranjski pešpolk št. 17 iz Celovca v Gradec, koroški pešpolk pa da pride v Ljubljano, dočim poročajo dunajski listi, da so v celem območju graškega voja ne zgodi glede dislokacije nobena prememba, in da torej ostanejo vsi imenovani polki, koder so zdaj. Katero domnevanje je pravo, so v kratkem izkaže. Nesreče. V kamnolomu Kneza in Ta/včarja pri Trzinu ponesrečil so je v ponedeljek popoludne 241etni Fr. Tržinar iz Depalje vasi. Utrgala seje skala do 50 kg. ter ga zadela na hrbet, da jo na mestu obležal mrtev. — Utonila je minoli teden petletna hčorka železniškega čuvaja Jen-kota iz Krtino v potoku Radomlja. Padla je z deske, ki jo bila položena preko strugo«, v nad meter globoko vodo. Ponesrečila je v Ljubljani šestletna hčerka rodbino Vidic na Starem trgu št. 13. Padla je z okna v tretjem nadstropju in obležala smrtno poškodovana. — Ponesrečil se je dvoletni sin kočarico J, Mrja-Bec v Zgornih Pirničah, ko jo igrajo se padel v kad polno vodo in utonil. Uboj. Minulo nedeljo popoludne so napadli štirje fantje posestnika Fr. Košaka in njegovega brata Janeza iz Ločeka, občine Žalna, ki sta se vračala iz vaške gostilne. Prvemu so zadeli toliko rano na glavi, da je v torok umrl, ne da bi bil dobil zavest. Tudi bratova rana je nevarna. Napadnike imajo že pod ključem. Kužne bolezni. V črnomaljskem okraju imajo v občini Dobliče osepnice; v kočevskem, krškem in črnomaljskem okraju pa imajo prašičjo kugo. Tako poroča uradni list. Požar. Minoli teden ob 1{212 uri predpoludnem je začel goreti gozd gosp. Fr. Hrena, lastnika grajščine ponoviške ob Savi. Ogenj so bržčas zanetile iskre iz tovornega vlaka. Gasilno društvo je v kratkem času pogasilo požar in zabranilo večjo škodo. Besnost. Minoli ponedeljek je zblaznel že od mladosti slaboumen M. Krhlikar iz Moženika pri St. Lampertu. Hotel je se-žgati hišo svojih starišev; ker se mu ni posrečilo, pričel je s sekiro razsajati, da so morali poslati v Litijo po orožnika, ki je s silo odvedel reveža v nornišnico. Nagla smrt. V Vuzenici so imeli gasilci minolo soboto v neki gostilni veselico. V nedeljo ob 2. uri v noči prinese domača hči denar menjavat, začne se tresti, pade in v kratkih trenotkih je bila mrlič. Gasilci so ji še napravili mrtvaški oder ter končali veselico. Kače spe po zimi globoko pod zemljo. Zadnjič so lomili na Koroškem v nekem kamnolomu skale. Tri metre globoko so zadeli na tri modrase, ki so se začeli gibati in so skušali uteči. Delavci so jih ujeli in dejali v špirit. V Trstu je hči strojnika Gartnerja omedlela, ko je zagledala očota mrtvega ležati na tleh. Živela je njegova družina že nekaj časa zelo skromno in slabo, ker ni imel nobenega zaslužka. Utopljenca so našli pri vevški papirnici dne 3. t. m. v Ljubljanici. Mož je kakih 60 let star in je moral ležati že kak mesec v vodi. V Železni kaplji je ustrelil neki gospod delavca. Ravno tam je ustrelil kmet —- srno. Kdo je dobil več zapora? Uganite ! Oba po tri tedne. Vsak daljši komentar je nepotreben. Napad. Kaj žar Ivan Obrazek iz Šumnika v litijskem okraju je šel 22. t. m. proti večeru domov. V Vašičevi hosti pa ga je napadel hlapec Testan, ga pobil na tla ter ga večkrat ranil. Ponesrečil je to dni v kočevskem premogokopu 17-letni Jožef Ozvald. Požari. V Drnovem je vsled neprevidnosti neke dekle nastal požar pri posestniku Ivanu Drašlerju. Provzročil je 2600 gld. škode. Komaj je bil ogenj poga-šen, začelo je goreti v bližnjih Jovšah. Marija Sevšek ima vsled požarja škodo 400 gld. Obesil se je nedavno v Tomačevem sin ondotnega obče spoštovanega gostilničarja Srakarja. Dobili so ga zjutraj mrtvega. Vzrok samomoru je neznan. Najbrž se mu je zmešalo. Tatvina. Pri Zagorju ob Savi so zasačili te dni nekega Učakerja, kateri je hotel izprazniti pušico v ondotni romarski kapeli. Priznal je, da jo to že opetovano storil. Ptička so izročili sodišču. Sedmi iskaz prispevkov za cesarjev spomenik v Ljubljani. Darovale so nadalje občine: Zgornja Šiška 20gld., Ribnica 50 gld., Zagorje ob Savi 30 gld., Medvode 30 gld., Si. Vid nad Vipavo 20 gld., Moste pri Ljubljani 20 gld., Črni vrh nad Polhovim Gradcem 20 gld., Zgornje Gorje pri Bledu 20 gld in Jesenice na Gorenjskem 20 gld. Vseslovanska razstava v Petro-gradn. Petrograjskem oddelku moskovskega javnega muzeja v Petrogradu se je nedavno otvorila razstava vseslovanske hišne industrije. Izložene so narodne noše prevose, tepihi, robci, raznovrstna vezenja in drugo slično blago iz Češke, Moravske, Bolgarije, Srbije, Slovaške, Hrvaške, Poljsko, Kranjske in Rusije. Večino teh predmetov je poslala gospa Zajer iz Prage. 91.989 avstro-ogerskih podanikov se je izselilo minulo leto preko morske luže v Ameriko. Ogromno je to število in presega za 4000 izseljencev leta 1897. Tukaj lahko misli vsak razsoden človek, kakšne socijalne razmere morajo vladati v naši državi. Metropolit Knilovski — nekdanji honved. Novi grško-katoliški knez in nadškof lvovski, Julijan Knilovski, udeležil se je leta 1848., kakor 241etni mladenič ma-djarske ustaje. Služil je v »poljski legiji« pod Poljakom Bemom, ter dospel do časti nadporočnika. Bil je v 12 bitkah trikrat ranjen. Ko so pa Rusi rešili Avstrijo ter razgnali ustaše, pobegnil je Knilovski na Turško, od koder je prišel v Pariz. Tu se je posvetil duhovnemu poklicu. Za časa študij pa so ga doma obsodili in contu-maciam na smrt. Papež IX. je posredoval, da ga je cesar pomilostil ter se je smol vrniti v domovino. In pred 8 leti je nekdanji »puntar« zašel škofovo stolico v Stanislavu, minoli teden pa je dospel do največje časti, katero mora doseči pri nas grško-katoliški duhovnik! Čudna pota božje previdnosti. Od smrti vstala. Iz Skadra v Albaniji se poroča: Neka mlada žena je nakrat umrla, in sorodniki so jo, ko so jo vso umili, položili na mrtvaški oder. Na dan pokopa so se zbrali sosedje, sorodniki in »jokajoče žene«, ki plakajo za denar. Vpitje teh žensk je bilo toliko, da se je mrtva žena — zbudila. Ljudje so bili tega silno veseli, tem bolj, ker je še tisto uro — rodila dete. V lastni mreži utonila. Kakor poročajo iz Bune ob Neretvi, sta ribiča Ibro Rasid in Ibro Demirovič nedavno ribarila v Neretvi. Toda mahoma jima je priplul nasproti velik hlod lesa,y kateremu se nista mogla več umakniti. Čoln se jo zvrnil; ribiča sta padla v mrežo ter se tako zapletla v njo, da sta utonila. Neki deček je gledal od daleč ta žalostni prizor, ne da bi bil mogel pomagati. Samomor. 501etni posestnik Josip Dolinar iz Trate se je iz neznanih vzrokov usmrtil. V njegovi sobi so našli popolnoma premočeno obleko in ker so ga videli dan pred smrtjo hiteti proti Sori, se domneva, da se je najprej poskusil vtopiti v vodi, da pa se jo potem odločil za drug način smrti. Razbojniški napad. Dno 23. m. m. so jo odpeljal iz Ljubljaneymlad mož, katerega so v gozdu od Čušperka proti Zdenski vasi napadli štirje tolovaji. Jeden tolovajev je držal konja, drugi mu je nastavil revolver na prsa, tretji pa mu je proglodal žepe in ga oropal za ves denar, kar ga jo imel pri sebi, namreč 85 gld. Tolovaji so se s to svoto zadovoljili in izpustili mladega moža. Naša kava, katero bi tako težko pogrošali, je v resnici le nekaka nmodau in dolgoletna navada, katero je prav zanimivo zgodovinsko zasledovati. Kakor znano, so vpeljali po naših deželah Turki „crno pijačo", katero so uživali namesto prepovedanega vina, in preko Pariza in Dunaja se jo proti koncu sedemnajstega stoletja razširila počasi kot moda. Toda le počasi, kajti to varivo ni hotelo dolgo ugajati, spočetka so govorili, da „stresa". Toda kaj vse ne premore moda; in naposled bi ravno ne bilo obžalovati, da se je svet privadil živce zburjajočemu pitju kave, ako bi se žalibog ne pokazale kmalu prav hude posledice. Že sredi prejšnjega stoletja so dokazali znameniti zdravniki, da provzroča bobova kava oslabljenje, živčne in srčne bolezni; in odkar so leta 1820. znašli „kofein", vedo za trdno, da provzroča te bolezni kavovi strup, ki se nahaja v še tako majhni množini bobove kave. Toda navzlic zdravniškim dostikrat prav nujnim opominom, 8e je širila na- vada vsekdanjega pitja kave vedno bolj, najbolj radi tega, ker se ni mogel že enkrat privajeni okus nadomestiti z nobeno drugo pijačo. To se je zgodilo še-le, in lahko rečemo v splošno blaginjo in v resnični blagoslov za človeštvo, s Ka-threiner-Kneippovo sladno kavo, katera se je z največim uspehom upeljala. Ta kava ima duh in okus bobove kave, nima pa tistih zdravju škodljivih lastnostij, kakor bobova. Večji del se rabi še sedaj Kathreinerjeva sladna kava kot primes k bobovi kavi, kateri se je more pridejati več kot polovica. Toda tudi sama Kathreiner-Kreippova sladna kava, ako je dobro skuhana, ima izvrsten okus in je ne moremo dosti nujno in toplo priporočiti vsaki družinski mizi. Uporablja naj se pa samo „pristni Kathreiner" v znanih pristnih zavitkih in čuva naj se pred slabim ponarejenim blagom, katerega prodajajo „na vago". Tržne cene v Ljubljani 15. februvarja 1899. irl-l kr- i Pšenica, hktl.. 10 80 Špeh povojen, kgr. . —68 !Rež, „ . s m Surovo maslo, „ . . -85 Ječmen, „ Jajce, jedno, . . . -03 Oves, „ . 650 Mleko, liter .... 1—|08J Ajda, „ . 8 - Goveje meso kgr. j-j64j Proso, „ 850 Telečje „ „ :—60 Koruza, „ ! 6i— Svinjsko „ i-m Krompir, „ • 260 Koštrunovo ,, „ 40 Leča, „ 12 i—M Grah, „ 10 — Golob...... -18 Fižol „ . [10!- Seno, 100 kilo . . 178; Maslo, kgr.. —196 Slama, „ ,, . . . 170 Mast, „ . — 70 Drva trda, 4 Ometr. 650 Speh svež, „ . — 66 1 „ mehka, 4 „ Loterijske srečhc. Gradec, 4. februvarja. 10, 42, 56, 6, 1. Lino, 11. februvarja. 65, 69, 18, 75, 47. Brno, 8. februvarja. 18, 29, 34, 64, 26. Dunaj, 4. februvarja. 81, 66, 13, 38, 16. Trit, 11. februvarja. 5, 20, 7, 66, 67. Praga, 15. februvarja. 33, 14, 58, 64, 19. Zmešane lase kupuje po najvišjih conah od 5 kilogramov naprej Filip Weil velika trgovina z lasmi v Spodnjem Kralovcu na deškem. P. n. čitatelje to anonce opomnim, naj opozore na mojo adreso zbiralce zmešanih las. m Vožnje karte in tovorni listi v AMERIKO. Kralj, belgijski poštni parnik Red Slar Linie iz Antverpna naravnost v Novi Jork in Filadelfijo. Koncesijonovana od visoke c. kr. avstrijske vlade. Pojasnila daje radovoljno Red Star L.inie Dunaj IV., Wiednergurtel št. 20 ali pa Julij Popper, Zarezano strešno opeko (Strangfalz-Dachziegel) prešano opeko za zid navadno opeko za zid ponujata po izdatno znižanih cenah Knez & Sipnčič tovarna za opeko v Ljubljani. Vizitnice jiriporoia „Narodna tiskarna" v Ljubljani. j|«B888888888888( Kava družbe sv. Cirila in Metoda! Cenjena gospodinja! Ne daito si vsiljevati drugih izdelkov cikorij, ampak zahtevajte povsod najboljši pridevek k pravej bobovi kavi, ki Vam bodo gotovo ugajal, to je iz čisto cikorijske in sladove tvarino napravljena domača „Kava" in „Sladna kava družbe sv. Cirila in Metoda". nar IDoToi^ra, se povsodi -seo Glavna zaloga pri: Iv. Jebačinu, v Ljubljani. _ _ xfc Sladna kava dražbo gv. OlilLa ln Metoda! jgeggg I Posojilnica in hranilnicas v Moravčah « 0 « registrovana zadruga z neomej. zavezo obrostuje hranilne vloge po * 4Vlo in plačuje rontni £ t. j. 4-75 gld. ■ davek. oooonooooooooooo Načelništvo. Zmešane lase kupuje po najvišjih cenah in plača bolje nego vsaka zunanja firma Ladovik Businaro v Ljubljani, Hilsarjeve ulice st. 10. flcJŠT Nabiralce laa opozarjam s tem uljudno na mojo firmo. Odgovorni urednik dr. Ivan Tavčar. Lastnina in tisek »Narodne Tiskarne" v Ljubljani.