fochlObl. k. k. Hofbibliothek, Wiea St 44. „Soca" izhaja vsak petek in velja 8 pofcto prejemana ali v Gorici na dom pogiljana: Vse leto.....f. 4.50 Pol leta.....„ 2.30 <5etvrt leta . . . . ,,1.20 Pri oznanilih in piav tako pri „po-slanicah" se placuje za nuvadiio tristop-do mto: 8 kr. te se tiska 1 krat 7 ,i „ „ ,, 2 „ 6 » » » i? 3 „ Za veLc firke po prostoru. V Gorici, 29. oktobra 1880. Tecaj X Posamezne Stevilke se dobivajo po ' 10 soldov v Gorici v tobakaraici v go-sposki ul!ci blizo „treh kron". in na starciu trgu.—Y Trstu v tobakarni-ci .,Via di'Ha cascrnm 3". Dopisi naj se blagovoljno po&iljajo -urcdiii§tvn-„Softe" v Gorici v Hilarijans'ki tiskarui, narocnina pa opi*avni8fcvii„'So8e" na Korenji v Sticsa - vi hiSi fit, 10 II, nadstr. Rokopisi ie ne vracajo; dopisi naj 80 blagovoljno frankujoje. — Delalcom in diugiro ncprcmoSmm so iiaroiuina ssniza, akose oglase pri urcdnifitvu. Kaj moramo bolj pospcLevati in po ivm | imamo bolj lirepeueti? | Spinal MostoseJski Gurican Pr. Z, I Koncc. Da spravimo pa domafc slovstvodo inumitnosti, treba brezpogojuo, da je r.arod v resniti kaj bolj u-net za kujistvo, toiaj bolj pozitovalen. Da ni to v potrebni meri, ka2e osoda lepoznanskih bukev in lis-tov, pa tudi Casopisov, Res imamo 16 easopisov in ltstov (kuialu jib bode maiij); ali vccina njih hira zbog prttmlacue materijalue *) podpore; drugi lute k propadu. Poprek steto, pride na Slovence 40 casopi-gov in se vcC; imamo jih pa 1c 1G, in Se teh no mo-remo vredao vzdrzmti. Koliko pa tzifle na leto sa-mostalnth knjig brez onih, kar jib izdajejo drufttva? Celo malo! Obemstvo prufia se piemalo po dnsevnem blagu, premalo je kupcev in braleev, in zahtcvati se ne more, da kdo v svojo Skodo dela in knjige zakla-da. To velja sost-bno o lepoznanskih proizvodih; pa tudi diuge panogo duSuvuvjia dolovanja si niso kaj dosti na boljem pri nas. Nekteri izgovurjajo ta zelo Skodljivi nedostatek / uboStvom nasega naroda, a tako stroSno ubogo ni nase ljudstvo, to vidiino lahko pri drugih izjavah domoljubnega navduSja; vzroki ti-$e kje drugod. Sptoli le §e preinalo uncto je nase IjudStvo — sploh pravim — ;i knjige in Sasopistvo. Hrepenenje po blagostanu kot po potrebuem uresni-Cenji naturnega prava moramo cislati iu podpirati; vendar drugcga zeI6 mogocnega prava — omike — ne sniemo v izljugivem onem hrepeneuji zaneiuarjati in prezirati sredstev, ki ga utegs:ejo uresniCiti ali dognati, iu ki se jim pravi „knjige, (iasopisi itd.tt, kakor je bilo gori dokazano. Kakor nam pa prthaja v deifcelo blagostan po kmetijstvu, obrtniStvu, trgovstvu itd., tako, uamdojde omika le po dobrem pisateljstvu, ki jih moramo toraj imeti v visoCih iislih ter jib — skrbe6 za lastni svoj prid — zdatno podpirati. Da me c\ bralec razume, kaj prav za prav uameravam, prestavim mu nkzaj eoakih to^b, ki jih je ncmSki klasik Lessing zdaj 114 let napisal svojim rojakom: BFrancozki narod zna dobro ocenjati svoje pesnike, in je popolncm preprican o dobrotnem vpli-vu glediS6a na krcposti iu Sege. l'esniki (in pi-satelji sploh)so Francozom prckoristni udje fcloveSkega dru§tva, in glediSCe jim ni stvar, za katero menijo se le postopaci. Kako dalec smo mi Nemci ^e za njimi v teh redeh I Nay bi bit kdo uaSe surove prednike pra§al, ki gotovo niso bill kaj uneti za znanstva in umetnije, kdo da je bolj koristen: pesnik ali kak kozuhar, smejali bi se mu bili v obraz.. Tudi na§i u^enjaki so zadosti malodusni, ker potrju-jejo na§ narod v zanigevanji vsega tega, kar moSnje naravnost ne polni.....K Te besede se dade obrniti tudi sosebno na ve-liko mnolino na§ih premoznisih ali odlicnisih rojakov. Ravno nasprotui niso narodni stvari; a brigajo se niC ne za njo, podpirajo pa jo ie manj. Tedaj odpadajo ravno oni, ki bi bili pisateljstvu najveC na pomod. Pisatelj teh vrstic zna vec krajev, kjer ni enega fcasopisa, in kjer je razen kake stare raolitveue knjige malokterih drugih bukev. Veliko !>i se dalo napisati o tern; a to naj za-dostuje za zdaj. »Vse ka2e pa, da moi-amo slovstvo, npisatelje, Casopise veliko bolj podpirati, ako hocemo Bnapredovati v orniki in spoitovauje zadobiti pri zo-Bprnih nam narodih*. NapredujoCim pa v splolni omiki nam gre tudi hrepeneti po samobtalni zavedaosti kot obdinarjem in drzavljanom. To samostalnost in zavednost izkazuje-mo n. pr. pri volitvab sSupanov, de^elnih in drzavnih poslancev, porotnikov itd.; kajti ce nismo dovolj razsodni v teh retfeh, bilo bi. skoro dejal bi, marsikdaj bolje, da nam imenike za volitve 2upanov, zastopstev in porotnikov vlada sama napravi v svojem zmislu; bilo bi, pravim, skoro vse eno, da nam vlada izbere de2elne in drzavne poslance. Indirektno bi toraj zapravili piavice, ki nam so zagotovljene v repre- *) Stanje naSih ^asopisov 2elimo OBvotiti kmalu $0 iz drugih ranlogov, Ur. zcntativni dri^avi. Tudi tuk|| moramo grajati o&tno nuilomaniost sosebno na nojkterih krajih na de^eli. To prihaja zopct odtod, ker ^e v toll krajih domaei C'asopisi ne bero, v ktcrlh se take rcfii razpravljajo. In te vcii so dan danes zeld, zei6 potrebue! Da vi-dimo! Kdor najema stanovatije v kaki hi§i, ogleduje ga, «e je pameten, do dobrega, ter prcmiSljuje vse stavljcnc mu pogoje, prejc nego se pogodi iu stalno zavc2e, Kdor stopi v kako druStvo, stovi to z name-nom ali v upanji, karje vse jedno da si pridobi kako korist. On mora znati pogoje ali pravico tega druStva, njegov delokrog, drustvene pravico in dol2no-sti; siccr ne bode vedel, ali in kdnj se preveC tcrja, do kam segajo njegove pravicc, kolike in ktere so njegovo doliiiiosti itd. Ali si je sain na Skodi, ker ne ve, koliko mu gre; nli je pa kot nezavcdneg siteu v svojib terjat/ah in prcnapct ilan. Tak ilovck nima takta, deniiuo, kakor neiifien godec, ki ne v6, kaj bi zaCel, kdnj ucliul. Oodo lena uho, tjeven dan, zmo-roui v dvomu, liojeft s". Domovina pa je lusa, o kteri so je govorilo, in driava je druStvo, v k erein se vsak dr2avljan nalia-ja. Tukaj ne gre za to, to jo, no meri se ni na to ni na ono, toraj tudi na na§o dr2avo nc Po tern takem nam tukaj ni in tudi ne more bin za to, kako in pod kteriini pogoji so H namrcfi nasi prcdniki prostovoljni ali jrisiljeni prisH vta veliCastni skupek. Da je opraviceho, kar je bilo gori povedano, namreC to, da mora vsak zavedeu drzavljan znati razmere mod sabo in vlado ali drzavo, tcmu pritrdi gotovo vsak bralec, ki se le kalitikaj zaveda v tell obzirih. Postave ali zakoni so splo§na dana vodila, v kterih so drzavljanom natanko zaznaceue piavice, pa tudi dolzuosti strogo nalozene. Toraj ni pameten, kdor si ne zna obrniti v svojo korist, kar mu je privo§ce-no. Denimo to. Po 19. §. tern. ps. sine vsak narod terjati razvoj nar. svojstva in rabo svojega jezika. Ni6 nepostavnega ne terja. To je nasa pravica. Koliko je pa mlacnih ljudi v tern, katerini je vse prav, kakor kane. Nezavcdne^i so in uezreli dr^avljani. Vlada pa ima tudi svoje pravice in toraj mi dolznosti; denimo: ona ima postavodajalsko, finanfino, organiza-toriCno, voja§ko, vzgojevalako, sodnijsko, policijsko in drzavnogospodarstveuo oblast. Koliko temnih pojmov je med ljudstvotu §e o takih stvarehl Vsak diiavljan mora tedaj vedeti in oeeniti vse pravice, ki so mu podeljene, pa tudi pota, po kterih jih sme doseci; vedeti iu izpolujevati mora tudi doli-nosti#do vladc. Le tako se bode samostalno, zavedno in vspeSno sukai v velikeni druStvu, ki se mu „dr-2avatt pravi, le tako bode zrel drzavljan in vreden tega imena. Kraskim vinorejeem v resni preudarek. Povod tem vrsticam podal je dopis iz Komna v §tv. 43, ki ob&iluje, da prebrisani trgovci v Trstu zlorabijo ime teraua ter z njira pomeSavajo druga Lrna vina, katera se potem prodajajo vsa pod imenom sloveCega terana. S tem se istmito kvari slava terana, ker marsikedo pokli6e uze iz radovednosti en liter terana, a ko ga spije, ni tako navduSen za teran, od kojega je sli§al toliko dobrega, ter tak gotovo ved ne pripada vrsti ljudi, ki hvalijo tetan, kakor res zasluzi oni teran, ki je prav iz kraskega iefo§ka napravijen. Preob§ireu bi postal moj spis, ko bi hotel vse navesti, kar zamore slaviti teran. jNaj le omenjam, da je u2e to dokaz njegove dobrote, da ga Tr2acani, pa tudi drugi po GoriSkem in celd po Kranjskem dislajo kot zdravilno kapljo bo2jo, katera o&vlja Cutnice, preba-vilne organe, ne da bi omotilo glave itd. Keniiske preiskave, na naii Soli izvrSene, pokazale so tudi, da ima kra§ki teran prav primemo mno2ino 2eleza in cel6 fosforove kisline v sebi, in prav to ga dela spo-sobnega in vreduega za zdravilo; kajti Mezo je ob* stojni del CloveSke krvi; brez Seleza je kri bleda, revna in letfa, in ljudje, ki imajo pomanjkaoje 2el6za v krvi, bolehajo, in njih bolezen iraenuje senbledica", katero zdiavijo zdravniki se 2elezoui, UMm uli kr- vorevnost je kriva muogovrstnih otrodjih bolezni, pa tudi odnisla mladiua ueredkokrat prav radi krvorov-nosti in bledico zapada hiranju, Najiifienisi zdravniki so tmdijo zaslediti na6in, po katerem bi bolniku da-jali ^elezo v lebko prebavljivi obliki; kajti znano je, da 2elezo tudi v siluo majhui mno^ini ze!6 tezi ^elo-dec, tet je sploh silno tefcko prebavljivo, in namesto da bi na blediei bolehen mladenifi ozdravel po hkz'u pokvari se s tern Se 2elodec in celo yrebavljanje. Kaj pa6 boljsega od tega, da v (niomu vinu nav-zucc ter tako raztopno ^elezo zamoro ^elodee tukoj prebaviti in v kri prciti I In prav kv&M toran ima v priineri z drugimi crniiianii nujveL Mezn; saj to lchko slehern pritrdi, 6,5 pomisli, da teran rase na rdedi kra§ki zemlji, katera je rdoca prav po obilni obstoj-niiti zeleza, ki so v njoj nahaja. Fosibrova kislina pa slu^i v LloveJkcm toleiu za izdelavanja suovi, iz katero obstoj6 mo^gani iu konti. Pa ie v drugein ozirn je teran primcron za pijaSo, ker ni premo^en, ne prcalkoholen, in/a bolehnega jo primerno manj mot"no vino. No le alkohol, ki Hicov o^ivlja, pa Le ga jo prevefi, tudi prehudo razjari ^ivce, dloveku dobro dL, ampak v vinu navzoce razno ek-straktivne tvarinc, razne soli, med temi ^elezo injos-forova kislina, tanin, vinska kislina itd. Vse to je tedaj kraskemu terauu pridobilo dobro ime, saj Ijudstvo zastonj ne hvali robe; ljudski glas je navaduo vtemeljeu. Pa tudi dalec" v sevcrju slovijo Priraorska «Srna vina, iu prav slavni vinotrzec Leibenfrost na Dunaju je odprl pot iu slavo tem vino in na sevcrju. Ta mo2 je zbranim viuorejeem ob priliki lanskega vinskega kongresa rckel, obrnen proti meni: Vam, ju^nim pri-morskim vinorejeem, iskreno priporoCam zasajanje fir-nih tit, ker va§a 6rua vina so res pravi lek, in jaz ga uze ve6 tisofi veder prodajam v NemCijo v Berolin, Drazdane, Lipsijo i. d. ter dobivam od ondotuih tr-govcev, pa tudi od zdravnikov navo^ila s pristavkoui, da naj jim Intro po§ljem onega Primorskega vina, ki prekosi francoski Bord6 gled6 okrepfiujoCe in zdravilno ujega moCi. Pa6 sem moral temu slavnemu moivL pritrjevati, iu pvav govori ^ast. dopisnik iz Komna, ki pozivlja kraSke vinorejee, da skrbimo za poSteno neoskrunjeno ime terana, ker z imenom pada tudi cena. 0 priliki popotnih letosnjih poduCnih predavanj po Krasu sem uCil, kako bi se moral teran izdelovati, da bi res vreden postal za botelje, za kar je tudi sposoben, in na na§i Soli smo letos napravili nekoliko kvinfiev terana iz refoSka, na Krasu nakupljeuega, ki uiSe sedaj obeca izvrstno blago, vredno za botelje, iu kaiero, ko dozori, se bo potofiilo v boteljke ter tako delo na prodaj, da obCinstvo poizve pravo vrednost teranovo. Upam, da bodo kraSki vinorejei tudi po-skusili Solski teran, da bodo sami inogli soditi o njem, in — upam — da bodo posnem*;Ii Solski naiSin jpii napravi terana. Kako pa skrbeti ali, bolje receno, varovati dobro slovece ime teranu? G. dopisnik priporoca, da naj bi vinorejei le onim poStenjakom prodajali refoSk, ki po§teno ravnajo z vinom-teranom itd. Dobro, pa bojim se, da nezdatnol Ker poznam in sem res prepridan o veliki vred-nosti teranovi, ker poznam kraSke mo2e kot podu-zetne in za poduk vnete, zato hofiem podati jim v resui preudarek sledefii nasvet: WV zdru2enjijemoeal to geslo naj bi bilo vodilo, po katerem bi se zamogla vtrditi in se razgiriti slava teranu, pa tudi s tem za-gotoviti sre&ia bodofiaost kraSkim vinorejeem. Naj bi rodoljubni, inteligentui kra§ki mozje osno-novali vinokupfiijsko druStvo nadelnice, katere bi se gotovo dale zbrati le od kraskih po-sestnikov, tako da bi vsa kupcya s teranom ostala v lasti kraSkih doma6inov, ki bi gotovo v lastnein in-teresu skrbeli, da bi se teran poSten in naraven iz* deloval in kot tak poSiljal v kupey'o. Ves dobifiek bi ostal doma, in koliko lepih zneskov bi ostalo Krasu prihranjenih, katere sedaj prebrisani Spekulanti, tuji, v 2epe polnijo, pa pri tem §e Skodujejo, ker teran I" zlorabijo in ga ob sloveCe ime pripravljajo I fako drultiYQ bi ne jQU'eboyftlQ ravuo siluo v§* likega kapitala, Ker marsikateri posestnik bi drnStvu iz damacib posteiijakov rad dal grozdje za nekoliko casa na kredit, posehnoce bi sematretj; i izplacala. Pa tudi kredit bi lehko tako druStvo dobiio pri de-narnih zavodih, ker imelo bi v teranu velik zaklad, vredeu kredita. Pri vsem tem bi to druStw imelo v rokah tako rekoc dolocevati ali vsaj vrejati ceap teranu, ker ves pravi tcran bi bil v njegwi laati, in oui, ki Ijubijo teran, bi znali, da le tu dote polteno kapljito kraSko. In ko Bog podeli zopet obilue vliiske letins, utegne prav tako druStvo, tudi v daljnjifc se-veruiSih pokrajiuah pridobiti kcedit vrlenw teraau, ter tako dosed, — kar sero popolnoraa propriety — da se bo ves pravi refoSk-teran prodajal le v botejjaa, kakor se sedaj prodaja francoski Bordd, katerega pijo pri imenitniU pojediuah, pa ga tudi zdravniki po tei* Mh boleznib oslabelim rekonvaloscentom toplo pripo-rocajo kakor tudi prepisujejo krvorevnim in bledta. Bordd, ki stane ena botelja 2l/2 fr., pa gotovo ni niC bolji od nascga tcrana, to itaj mi veruje in mi vsak pritrdi, ki pokusi teran na5, izdelan po Solskein na-cmu, namrci, da ni pretrpek, ampak bolj mil, da v svojem okusu prekosi bordd. Taka druitva se nakajajo na Francoskem, in le taka so pridobila slovcco trgovino Bordo-u, ker leto za letom vedno enako vino poSiljajo po svetu, in v veliki trgovini se zahteva enakost blaga, kar pa se ne more dosefii drugace kot s tern, da se grozdje po-kupi od vinorejcev in potem enakolifino podela. Tudi po Nemskem ob Renu se nahajajo take viookupfiijskc zadruge, in prav te so pot odprle po svojem boketu slovecemu rizlingu, ki se po svetu prodaja v bote^-kah. Posameznik ue more si tako lehko kredita najti, zadruga toliko lole. Tako druStvo pa bi se tudi lehko osnovalo, ker ne bi imelo prevelikega okrozja, kar je ule marsikatero druStvo ugonobilo. Vrlih poStenih in zato sposobnih omikanih vinorejcev na Krasu ne po-manjkuje, in narod bi — ker bi delokrog ne presegal daljnjih mej — vedno lehko nekako nadzoroval po*' «etje drustveno in imel nekako kontrolo. KraSki rodoljubi! premitlite, posvetujte se, in hajd m delo, na restrudavaSegavredn© delo, katero vara utegne utrditt kredit teranu in moogo pripomocl k vecemu blagostanju, katerega je vas narod gotovo krvavo potreben. V vasib rokah je sreca in cast va-s>ga terana, iu kot pravi sinovi kraSkib tal, clli in ncutrudljivi, iztrgajte trgovino s teranom tujcem in skrbite, da po teranu zagotovite lepe dohodke mar-ljiveuiu kraskemu vinorejcu. Ako najde ta moj na-svet pri vas odmev iu plodna tla, iz srca sem pri-pravljeu vam sloziti z nadaljnjimi nasveti za ustano-vitev take zadroge, in sveta moja skrb bo neumorno sodelovati z Vami, da bi se to druStvo okrcpilo in tudi naSlo v daljini gotovih ter dobrib kupCijskih hi§. Le se vse premalo mi Slovenci cislamo zadruge, pomislimo le, da so po njih drugi narodi dospeli do mogocnosti, in naj nas nikar ne straSi sleherna ovira. Brez truda ni krnha. In ce kje, gotovo na Krasu bi se lehko ustano-vila taka zadruga, ki bi neizmerno pospeSevala vinsko kupcijo s teranom, glavnim pridelkom Krasa. F. POVSE vodja slov. oddeika dei. kmet. Sole. Lrtice iz iivljenja sv. Citile in Metoda po papezevr okroinici. (Konec.) Na ukazpapezev je potoval potem Metod koSkof nazaj na Morav&ko izpolojevat dolftiosti svoje apo-stolske sluzbe. V tej provinciji je v izgled svoji cedi prizadeval si z vso duso sluziti od dne do due z veto gorecnostjo katoliSki stvari, krepko upirati sene-mirnim novotarjem, hotecun podkopati katolisko imc z neumuim: menjenji, v veri vzgojiti kneza Svetopol-ka, ki je vladalza Rastislavom, ter ga opominjati, ko se je izDRveril svoji dol^nosti, karati ga in koncem kaznovati ga s tern, da mu jeodtegnil svete skrivno-sti. Zavoljo tega ga je pricel hudobni iu necisti sa-modrzec sovraziti, ter ga je izpodil v prognanstvo. Kasneje zopet vzpostuvljeu, dosegel je z opomiojanjem o pravem casu to, da je knez kazal zuamenja, da se je premislil ter izprevidel, da mora svoje prejsnje na-vade pepraviti z novim iivljenjem. Prav to je Cudovito, da je pazna ljuhezen Me-todova, prekoraCivdi meje Moravske, kakor je dosegla za Cirilovega 2ivljenja LiburnijceinSrbe, obseglazdaj Panonce, katerih kneza, Kd^elj po imenu, podufcval je on v katoliskej veri, ter vzdrial v dolznosti, — in Bolgare, katere je z njihovim kraljem Borisom utrdil v krScanskej veri, ter Daluiatince, katerim je razodel nebeske darove milosti, in Korintijce, pri katerih je ninogo deioval, da jih je dovedel k spoznanju in mo-litvi nega pravega Boga. Ali to mu je delalo sitaosti. Eajti nekateri iz-med nove krsCanske dru2be, ki so vrla dela in kre-pdst pisano gledali, zato2ili so nedolznega Jovanu VIII., nastopniku Hadrijanovemu, zavoljo sumnjive ve-re iu zaljenja §eg pradedov, ki so pri svetih opravi-lih rabili samo grski ali latinski jezjk in nobenega druzega. Tedaj pa je papei poklical Metoda, BkrbeC za uedotakljivost stare verc in stare discipline, v Rim ] ter mu ukazal, uaj se opnivict in octsti. Zrueiom pri-1 piavljeu bitro sluSati in naslanjajoC scua dobiosvojo vest, stal je v I. 880 pred Jovanom in pred uekatc-rimi skoli in duhovenstvom mest, in dokazal je lehko, | da je vero, katero je v priLujocnosti in z odobreujem t ' Hadiijaua prizual ter «anjo prisegel na grobu prvaka | ' apostoto*, sam ohranil trdno in druge vestno ucil in : da je, kar se tide rabe slovanskega jezika pri svetih j opravifih, to storil iz pravi&iih razlogov, z dovolje-njem papcza Hadrijaua iu ne protuslovno se sv. pis-' mom. S t«*iu zagovorom se je tako iznebil sumuje j 1 kake krivuje, da je \k\\hZ dobro razumel Metoda ter I | mu rad potrdil uadskofovsko oblast iu slovansko po-slanslvo. Izven tega je izvolil se nekaj skofov, kate- I rim bi ukazoval Metod, in kateri bi njeiuu pomagali I oskrbovati kiiianske zaib»ve, ter ga je poslal s ceste- I cimi priporoCiluirai pismi in svobodno poluomoijo nazaj ua Moiavsko. „To vse je kasneje potrdil papei v pismn do Metoda, ko so tega z novu zaLeli imdobuezi sumniCi- I ti, zato je Vbtrajal, trdno zvezan s papeiem in vso I rimsko ceikvijo z najozjo vezjo ljubezni iu vcre, >a previdneje z izvrSevauji sebi odloiienega opnivila, iu j ni dolgo trebalo cakati na krasui sad itjegovega «lf- I j lovanja. Kajti ko je najprej sam CeSkega kneza Bo- 1 rivoja in s pomofjo njega duhovuika njega soprogo j Ljudmilo pripeljal v katolisko vero, dosegel je v krat- 1 kern, da se je na dolgo iu siroko razsmlo krSCanbko ime v tern uarodu. V istem casu se je trudil lud e- I vangelija uvesti v Poljskej, kjer je, ko je vspe§uo prodrl v Galicijo, v Lvovu vzpostavil Skofovo atolieo. | Od tod je Se), kakor nekateri porocajo, v Moskvo ter | je vzpostavil skofovo stolito v Kijevti. S to nevenlji- I vo lavoriko se je bil vrui! nazaj k svojim na Moravs- | ko, in ker je eutil kouec svojega ^ivljenja, zazuamo-1 val je sam si uaslednika ter je, ko je se duhovensivo iu narod opominjal z navudih h kreposti, mitno se locil od tega sveta, ki je njemubil pot v nebesn. Kakor je za Cirilom zaloval Ritu, tako je za umrliui Me* todijem zalovala Moravska, oMalovala njegovo izgubo ter je njega truplo Cestila ua vsak imciu. Dopisi IZ Gorice, 28 okt. (Tukaj§uje Sole). Kakor je bilo naznanjeno poleti, spremeuila sejeprejSnja deska Sola zopet v vailnico, in sicer za ^ensko uCitetjsko izobrazevaliSCe. Vadnica Steje letos vseh ucencev sku-paj 550, in sicer: v I. razredu slov. oddeika 45, II. slov. 67, III. slov. 88 in IV. slov. 63; v I. razred i-talj. oddeika 80, II. ital. 63, III, ital. 67 in IV italj. 72 uCencev. Razviduo je, da morajo sobe biti kar na-tlaCene. Cast vadnici, pa Skoda vspeSnemu poduee-vanju in zdravju otro§kemn. V III. iu IV. razred prihajajo uCenci tudi s kmetov. Ako se bodo uceuei mnozili tako, kakor kazejo letoSnje Stevilke, treba bo za en razred uapraviti tudi po 3 in 4 oddelke. V I. gimnazjjski razred je sprejetih 79 uCencev; v slo-venskem oddelku jih je 35. Vpisanih pa je bilo 139 ucencev; 40, med njiiui 6 Slovencev, so zavrnili za* rad nedostatnosti pri sprejeraui preskuinji. V vseh gimnazijskih razredih je letos nad 350 u5encev. Postala je gimnazija statisticno zopet krep-ka, kakor je bila pred 15 leti. Ker Slovenci ne za-hajajo radi na realko, in ker se vsled pomno2enih ljudskih Sol Stevilo ucencev ninozi tudi za nadaljeva-nje naukov, imela bo kmalu gon§ka gimnazija se ve-co statistiLno moc v svojih odgojencih. Nekdaj je ta stari goriski ucni zavod slul tudi zarad ucnih.iuocij, ki so zdaj raztresene po celi Avstriji na vi§ih sorod-nih uiestih. 0 sedanji doticni kreposti ui toliko sli-Sati- Pripovedujejo tudi, da so ucenci bolj mrtvi, kot nekdaj, iu da med slovenskemi dijaki goriSkimi ni vec oue zivosti iu (Svrstosti, katero so ucenci kazali tudi za domace slovstvo in potrebue pripomo^ne pred-mete za nadaljnje vspesno udenje. Ne vemo, koliko je na tern resnice, vsekako je hrepeneti, da med dijaki oftvi in se utrdi pravi gimnazijski duh. ViSa realka sprejela je letos 36 novih ucencev; vpisalo se jih je bilo 43. V pripravljavnici, ki zdru-2ena z realko, iraa samo en oddelek, je letos 60 u-Cencev. Realka pa je za Slovence §e bolj tifaa in mrtva, ker ima kaj malo slovenskih uCcncev. — Zensko izo-brazevali^Ce je dobiio letos 13 Siovenk in 13 Labinj, in Steje v vseh 4 slov. razredih 49 in v vseh 4 italj. razredih 56 ucenk. Kandidatinj je toliko, da novim ne marajo vec podelovati Stipendij. Kakor so zaceli ostro postopati te na vadnici za nemSSino, name-ravajo tudi na zemskem izobrazevaliSci bolj in bolj poduCevati vse predmete v neraScini. Ako ostane si-stem na Brednjih Solah in sploh na zgoraj nespreme-njen, potem ka&e mero''ajna gospoda samo dosled-nost, ako ie v zaietnih Solah stro'go gleda na nem-§Cino. PriCakovati pa je, da nam srednjeSole preustra-jijo; potem bo na de§ki Soli druga pela, in bodo tudi na izobrazevali§6i dosledno rabili drugacna, sredst-va de2elnih jezikov za pottebno ougojo. Do takrat je treba potrpeti in trpett nasim kandidatiojam, Ise bolj pa naiim deCkouj, Bugoslovsko uCili^e, katero sprejema bogoslov-ce za 4 skofije, Steje samo 33 posluSalcev. Kakasprc-memba, ce pogledamo 15 let v preteklost, ko je Ste-lo centralno na§e semeniSCe po 100 bugoslovcev! V 1. tt-caji je 10 poslulaicev, 7 iz goriSke nadSkolije (iz goriskega gimnazija 8). Morda se malo seinenisce go-riSke uadSkofije tudi gniotno s Jiasom bolj utrdi, da dobi od ondoc vefi mocij za bogoslovje. Ker smo inorali pomanikljivosti naglaSati, zafiet-kom Solskega leta, zelimo pa toliko srcuiSe piavih vspehov malim in velikim med Soltskim letom, in pa kouec leta ugoduiSUSas^zavesela poroCilao posataezni-kih in o poboljSanji notranje Solske organizacije. Politifini pregled. AVSTRIJA. Pripoveduje^ sg, kakd se je ce-sar na svojem potovanji po Sleziji modno zani-n»al za vsakovrstne ucrie zavode, in je proti programom doticnih predstojnikov /astikavul se zdaj v to solo, zdaj v dm go. Zaukazoval je izpra-sevati tiCence povsod tudi v deSkem in polj-skem jeziku. Delegacije zanimajo s svojim zborova-njem ta teden politidni svet. Skupni budget a v-s t r i j s k o-o g e r s k i zoaSa distill stro§kov okoli 110 milijonov. Avstrija plaCa od tega zneska nekaj Cez 75 milijonov, Ogerska pa samo nekaj 6ez 32 milijonov gold. Na§ minister vnanjih ppslov baron Hay-merle Ipredlozil je delegacijam takd imenovano rudeLo knjigo, zbirko dopisov ministerstva zunanjih zadev z drugimi vladami, Tudi druge vlade podajajo take knjige. V sedanji rudeei knjigi je govor o grSkem in crnogorskem pra^ §anjt in o vruitvi mohamedanskili heguncev v Bolgarijo. Gesar je 25. t. m. sprejel obe delegaciji. Predsednik avstrijske delegacije grof Coronini je rekel v svojem ogovoru, da bode imela delcga-cija pred o6m| mod in velikost dtiave, pa tudi (zmoznost davkopla6evalcev. Cesar pak je dejal: Odkar nismo bili skupaj, vzdigtiile so se bile neke tezave zoper izvedenje berolinskega dogovora. Moja vlada bo skrbela, da se ohrarii mirj po vsaki poti bo njen prvi nalog, varo-vati interesc Avstro-Ogerske. Haymerle sam je ^e odgovarjal na mnoga praSanja v delegacijah. Med drugim je rekel, da zveza avstrijsko-nemska je §e vedno tr(j-aa. To je nstavovercem voda nu njih ^leb, in gotovo jim grben zrase, da se bodo opirali po svoji stari navadi na Bismarckove organe, kedar bi Slovanom nasa notranja vlada hotela biti za-dostno pravicna. Haymerle ima take misli o Turciji, kakor so sploh vsemtt svetu znane. Tudi po njegovih mislih treba je Turdijo ohraniti zarad ve 1 e-vlastij sainih, da bi kaka ne postala mo-gofinisa od druge, in da bi se balkanski narodi ne povzdignili med seboj in eden nad drugega. 2alostno stanje, zalostna politika, da mora ka-zati v resnici tako lice! Eake interese prav za prav da ima Avstrija na vzhodu, Haymerle ni hotel povedati.. Ako bi bil to razodel, povedal bi bil ves si stem, po katerem se morda ravna zunanja nasa politika. Enako bi skoro mislili o Taaffejevi po-litiki, katera ne ugaja ne eni stranki, ne drugi. Slisi pa se, da se Taaffe bolj ali manj vjema s sklepi izvr§evalnega odbora avtonomist-ne stranke in tudi da se bistveno vdaja terjat-vam in ieljam slovenskih poslancev. Ako je kaj resnice na tern, potem je Taaffe modrejst nego obce mnenje in razgdvarjanje o njegovem dose-danjem postopanji. Dokaz pa se mora ze tak6 kmaln izvrSiti za tQ. Opat Otomar Helferstorfer, marSal ^« 2elnega zbora ni2e-avstrijskega, jeumrl v pone-deljek. Bil je zmeren prelat, in ima mnogo zla-sti krajnih zaslug. Dr. Rieger bil je zadnji teden v PeSfcu, da si ni ud delegacijski. Pogovarjal se je z ogerskimi ministri in imenitnimi osebami. Vrni! se je zadovoljen domu, ker je menda Ogrom pojasnil Cesko politiko in dosegel, da se ne bodo Ogri meSali v tostransko politiko, Ako pomislimo, da so Ogri pomagali vreft Hohenwarta ob svo-jein cast, je vspefi SeSkega prvega narodnega vodnika velikansk. Toljko ve6 zolda izliyajo v svoji jezi ustavoverski in zidovski list! na Riegra; ker ne morejo drugafie, sarkastifino zbadajo, ka-kor da bi se bil vrnil s praznimi rokanii. V L i n .c u pricakuje se velikansk shod konservativnih Nemcev. Pravijo, da1 se jih zbere na kakih 10.000! Ustavoverei so vsi poparjeni, da jih drugastranka na laz ppstavlja,___ Dr. Kronawetter, drzavni poslanec za du-najsko predmestje Josefstadt, nasteval je usta-vovercem te dni vtri ure dolgem govoru raz-novrstne politidne grebe. Napravil je nenavaden vtis na dunajsko prebivalstvo, in ustavovemi gasniki najbolj dokumentujejo pomen Onega ne-prjaakovanega govora s tern, da ali popolnem inolce ali pa se zvivajo z naj8ibkej§o sofistiko. Vidi se, kje je po§tenost, kje resniea. Ustavoverski vodniki tarnajo, ker mastnib slulb iz prejsnje dobe ne bo vec\ Kako" so ti Jjudje bo-gateli, razvidno je tudi iz nekega dunajskega dopisa „Sl. Nar." od 28. t. in., kjfr se ti po-§tqnjaki naitevajo z borzijanskimi posli in priimki! V Zagrebu se je odprla na vseu6ili§ei ufina stoliea za magjarski jezik. Razen 19 fi-nanenih uradnikov se v ia tecaj ni §e vpisal nobeden vseuailisenik, nasproti pa jih bo mnogo posluSalo predavanja o ruskem jeziku in ruski literaturi pri Slovencu prof. dr. Celestinu. Ulfiinj se je irael vsletl dolofieb velevla-stij 27. t, m. izrofiiti Crnogorcom. 0 tej dolgi komediji ni porocati drugega. Srbija, Minister Ristie' se je odpovedal zavolj ostrega pisma avstro-ogerske vlade. Hay-merle graja Srbijo, da tieSe skleniti z Avstrijo ugodne trgovinskt pogodbe. #eleti je, da bi ta povod ne bil vzrok hujSih spletek. Marinovid je sprcjel nalog za ustanovitev tiovega ministerstva, in knez Milan sprcjel je stav-Ijene pogoje. Car Aleksander, kakor se za trdno pn-poveduje, o2enil se je zopet s kneginjo Dolgo-rueko, kateri je daroval 3 milijone jutrovine, in je polo^il za njene in njegove otroke 5 milijo-nov v angle§ko banko. Bolehen je. in pravijo, da namerava odpovedati se vladarstvu. Sieer pa se mnogo govori o ruskem dvoru, in ostane po-gostoma vse sanm govorica. Pomenljivo in za sedanjost politico modro je, da je ruska vlada zaukazala, da naj se na ruskem Poljskem posebno gleda tudi na naro-dov poljski jezik. V Filipoplju seilo se je 25. t. m. na-rodno sebranje Vzhodnje Rumelije. Grki so se zmerom obotavljali, in se niso genili, dokler je bilo zelezo gorko, ko so slo-vanski narodi kri prelivali na Balkanu. ifdaj pa so jih pustile na eedilu tudi one velevlasti, ka-tere so jim obeSavale pecenko brez vsakih bo-jev. Zato pa zdaj grski kralj opominja narodno zbprnico v svojem nagovoru, da se mora GrSka truditi, ker se evropske vlade trudijo za izvr-§enje berolinskega dogovora. Zato je Gr§ka mo-bilizovala svojo vojsko, in vojska ostane v p-rozji, dokler se ne vzpostayi red v novem gr-gkem ozemyi. — Cudno je, da se Grki toliko-krat oborozujejo, pa nikdar nidesar ne storijo. Kdo jim ved veruje? | Boljjari pa se menda vendar zanasajo na j vojsko Grake s Turcijo, ker mislijo proglasiti svoje zdru^enje ob nastanku one vojske. Angleii kljubu nekim zmagam niso niS sredni y Afganistanu. Se kuj§e jih caka na Irak em, ako se Ireem ne odpravijo dosedanje kriviee. Stoletja trajajoce krivice so napraviie kone^no razburjenost med tla6enimi Irci. Kako hudo se je dozdaj tam godilo, razvidimo iz go-tora, vkaterem se izraza nek Irec takd-le; Gladstone hoSe uniditi tur§ke palevsko gospodarjenje, Na Irsko naj pride; tukaj je vefie zatiranje ljudij, nego kedaj v Bolgariji. Gladstone naj unifii irske lorde, ki so gospodarji zemlje. V tsaki irski grofiji so lordi, ki so, huj§i in bolj Jwdi4e?ir kot so biii gospodarji sufcojev, ker ti so svoje su2nje vsaj napasli do sitega, a ti lordi jih silijo umirati od lakote. Na Francoskem imajo opraviti s pre-ganjaujem menihov; za Mac Mahona bi si ne bil nikdor mislil kaj takega. Vedno je treba pomniti, da francoska tla niso prek in prek taka, kakor§na ta ali ona doba. nagloma napmvlja v glavnih mestih francoskih. Dowia^e stvari. Gospod dr. Nikolaj Tonkli, odvetnik v Tol-luinu, je uaztianil odvetni^ki zboniici svojo pieselittw v Gorico, kjcr bo tudi niunostoval goap. odvetnika dr. Josipa Tonkli-a za Cua ujegovega odlioda v drkvni zbor na Duuaj, zahajal bo pa reilno vsako saboto k naiokoui v Tulinin. V nedeljo je bil v Gorici vmcScen novi meytui ^upnik pri sv. Ignaciji na Travniku, prihodnjo nedeljo pa ne vmesti nov predmestni karat v Podturnu (pri sv, ltoku) g. Martin Zucchiatti. Deielni Solskl nadzornik dr. Gnad dobil je ted i^t'lczue krone. Na Kianjskem ga bo provizo-riLno nadomestoval dez. solski nadzornik v Gradcu, dr. Zindler. Dr. Zindler je Nemec od nog do glave, in s 1 o v e nScin e n\t ne ume. Kranjci imajo edino upanje v tern, da vlada ktiialu odpravi ta zasedanjost neprifiakovani provizorij. Prihod^a porotna sodnija ptiane svoje de-lovanje v Gorici z 2. dec Za pred^ednika in njegova namestnika so imenovani prcdsednik okro2ne sodnije Pavel Sbisa, de2. sodnlfe syetovalca Jo2. Poliak in Ferd. Gironcoli pi, Steiubtuntiski. PoJkovnik pi, Raab premegaen jo v Gorico k tukajSnjemu polku Hess. Rojanska ditalnioa vnbi na veselico, katera bo due 1. uovembra 1880. Snored: 1. Govor. 2. De- | klainacija, g.ana Muha. B. Mlinar in njegova li6i. Za-lostna igra v 5 dejanjili. 4, Tombola. 5. DtuStvena zabava (pies). ZaSctek ob 61/2 mi weCer. .Vstopnina za neude brez r^loaka 30 k»'. Vreme. V nedeljo smo imeli v GoriSkem obli-2ji na vefier ploho s tofio in vetrom, potem dva dni lepo jasno, pa prav zimsko mrzlo, od srede dalje pa te zoput obla5no in dezevuo. Tudi po Goreiijskeni je bila v nedeljo nevibta, in po nekaterih krajih, kakor po KanmiSkem in Tu-hinjskein, padala je toia debela, kakor oreh. Dnhov-nijam Sent Lenart, Seno2e§ki, Sidroz, potem celi Stranjsln 2upniji in drugod je jesenska setev vniaena popolnem. Na Dunaji in v njegovi okolici, na Ces-kem in Nemskem pa je v nedeljo sneg vse pobclil. Odbor politidnega druStva „Edinost" vabi vse svoje ude in tudi druge rodoljube na javni obaui zbor, ki bode v Se2ani, dne* 2. novembra t. 1. Zboro-valo se bo v veliki dvoraui g- viteza Scaramanga. Zbo-rovanje se zafine tofino ob 3. uri popoludne\ Dnevni red: I. Memorandum do ministerstva obsegajoa po-trebe in zahtcve slovenskega naroda na Pritnorskem. II. Jolitev enega odbornika za Istro namestu umrlega g. Sabca in volitev novega tajwka. III. Predlogi po-8ameznih udov. Ker je dnevni red jako vazen, zato se je nadejati mo6ne vdelezitvc. Kakor smo zadnjic naznanili napraviti drust-voBEdinosttt Bin podporno delal§ko druStvo* 31. t. m. veliko besedo v Trstu. V. I. delu spo-reda bo tudi predavanje 0 narodnem gospodar-stvu s tem obsegomt 1. Kaj je narodno gosppdarstvo. 2. Kako mora driava gosppdariti, da more napredo-vati. 3. Kako pomagati kmetijstvu. 4. Kako povzdigniti obrtnijo in trgovino. 5. Kako si more pomagati roko-delec do boljSega materijalaega in djiSevnega stanja. 6. Prihodnjost aiove§kega druStva. Kakor nas vesele naloge dolocene omenjenemu predavanju, in kakor jevredno, da t^ka prasanja pre-tresavamo v narodpv Spoduk, enakp moramo ob,2alovati, da so si preveC nalog za enkrat izvolili za napove-dano veselico. Odgovor na enp praSanjebi zadpstoval, ako Mi biti primerno in u meviio razpravljen pbain-atvu, katero se zbere z razno razvitimi moami. Naudni minister in ljudska Sola. Minister nauka je ukazal vsem deielnim Solskim svetom, naj mu do konca oktobra obSirnO poroSe" 0 vspehu ljud-ske Sole v zadnjih desetih letih, 0 pomanjkljivostih in skuSnjah gled6 na uie dovoljene olajSave pri Sol-skem obiskovanju. Mijister je izrekel, da porofiil 2eli, da bo imel potrebnih podatek, ako pride Solsko pra-Sanje v prihodnjem zasedanj! dr2avnega zbora zppet na vrsto. ' Budarsko vodstvo y Idrlji potrebnje za prihodnje leto 24,000 ovSjih beloostrojenih kp#. Kdor jih misli pdnaditi, naj se bbrne na trlaSk! iiUnc&vni urad, kjer se mu tmtauCmSi pogoji naznanijo, Obdnega zbora slov. ditalnice goriSke udele^ilo se je 23. okt. 18 Udov. Predsednik dr. Jos. Tonkli pozdiavlja obfini zbor, naglaSa veliko zaslugo aitalnice za vzbuditev naroduegarazvoja v Gorici ter se nadja, da bode prih. odbor slo^ao postopal mtak6 skrbcl z.i nadaljnji dru§tveui naptedek. Govor g. predsednika bil je sprejet z zadovo-ljnostjo. Tajuikov namestnik prebere delovanje druStva v tekocem letu. — G. blagajnik Iv Pirjeyee med dru-giiu i>oroca,dajnLitalnica v dobrem materijalnem sta-nji. — G. knjiinicar Mrciua se je trudil vspesno za rcduo stanje v knjiinici. G. Vodopivec priporoCa po-scbeu dnevnik za izposojevanje kujig, g. dr. Roic pa da naj se vrne vsaka izposojena knjiga v enem me-Becu. — Vslcd priporofiila g. Mrcina je zbor sklenil, da se \pise ait, kot letui ud pri „8lov. Matici," „glasb. Matici" in BTaliji.« - G. Mrcina zeli dalje, da bi si ait. naroSila tudi doslej izdana dram, dela in dela glasb. Maticc. Pri denaSnji volitvl je izvoljen enoglasno m predsednika g. A. JogliC, za blagajnika pa g. St. Klemenaia. Odborniki pa so ti-le: gg, Tone Ferfila, Hribar, Mrcina, Povse, BabijH, dr. Nik. Tonkli, Vodopivec France. Namestnika sta g. Fabijaui in g. Pic-jevec. V pivi svoji sejl so si gg. odborniki svoje posle razdelili tak6-le: predsednik je g. And. Jeglia, pod-predsednikg. Pranc PovLe; tajnik g. Ant. Ferfila, de-narniaar g. Stefan Klemenaia, pevovorija g. Ant. Hribar, hiSuI gospodar g. IiabiC; v veselianem odseku so gg. Ant. Hiibar, dr. Nik. Tonkli in g. Franc Vodopivec. Srano zelimo, da bi aitalnica goriSka strogo lo-aila bistvenost od maienkosti n-. pripomagala z uotra-njo krepostjo in slo^nostjo drustvcno 2ivljenje vzbu-diti v got'iskeni mestu, in da bi vzgledio delovala tudi na aitalnice, brabuce in druStveuo 2ivljerj3 M obae po GoriSkem. Jakob Arcon f. Iz Zadra nam jedoSla UV> na vest, da je vrli naS rodoljub, delelnega namest' nifitva svetovatec, Jukob Arcon, zadnjo nedeljo zveaer za pljuCnico unirl. Naj v miru poCiva! Odlikovanje. Cesar je podelil red 2elezne krone druge vrste z vojnim okraskom vojaskemu povelj-niku v Trstu, generalu Schinigozu opriliki obliajanja petdesetletnice vojaske slu2be. Kjoso naSe deieleP V trzaskem vladnemli-stu BOaservat. Triestino8 bilo je brati zadnji teden nek poziv, v katerem se imenujcjo naSe dezele „provincie \i taliane„I! Kako in od kedaj? LetoSnje obravnave de^elnega zbora go-riSkega, vredjene po stenograt'skihj zapisnikih, v obeh de^elnih, laSkem in slovcaskem jeziku, razposlale so se te dni na Zupaustva poknezene grofije GoriSke in GradiScanske. Slpvstvo. „Kres." Leposlovcn in znanstven list. Sodelo-vanjem prof. dr. Gregora Kreka in Davorina Trste-njaka ureduje dr. Jak. Sket. giran. prof, v Gelovci. Tiska in zalozuje tiskainica dru2be sv. Mohprja v Ce» lovci. — Tako se deli imenovati list, ki hoCe z no-vim letom izhajatina 3-4 polah zaaetkom vsakega me-seca. Naslov, kakor poseben in obSiren poziv, katere-ga smo brali v nekih slovenskih listih, kaie na prave potrebe omikanih Sloveucev. Poziv se Se posebe na-uasa na tiskamico dru2be sv. Mobora, kot zanesljiv in slovensko stvar vedno podpirajofi zavod. In 3-4 pole za 4 gl. na leto po dosedanjih skusnjah na le-poslov. polji za nas tudi ni majhna rea. Najveao ve-Ijavo pa zagotavljatalistu slovenska uaenjaka in pisa-telja gg. Krek in Trstenjpk. Po takem moramo ye-seli biti novice, da se nam obtfi za gospodarsko stran dobra tiskarna in za desevai del vodstvo stro-kovojaSkih in kritiauo pripozuanih imen. Naznanili pa smo 2e bili, da hodejo po vsaki poti tudi v Ljubljani izdajati leposloven Pst. Tudi iz ijubljane Brno se razveselili novice, kolikor bolj znana in spretna so razglaSena imqna, ki ho.eejo Iju-bljanskemu listu biti na aeiu. Ljub^jauski podjetniki so pripoznani beletristi in tudi za pravilno in gladko sloyenSaino porok, kakor so Kresovi prihodnji vodite-Iji izvrstni strokovnjaki v znanostnih predmetih. Ob enem si gospodje za Jjubjjanski list gotovo tudi pri-zadeyajo dobivati po ceiii dober list v »naro4ni ti-skatni*. Slednjia ima Ljubljana kot slovensko sre-di§ae vsled poslpv voditeljev in drugih sodel^vcev vedno mnogo navzofiih. Povsem vzbuja nam Ljubljana in Celovec veselo upanje za prihodnje leto. Ali, kakor smo zadnjia rekli, pri Slovencih sledi prokletstvo pogina, kjer koli se ne zdru^ujemo za iste namene, za ista podjety'a. Vsakdo mora naSim in tukaj v resi^iei najbpljim delavcem prorokovati hirauje listov, eko se ne zdruiijo. VoditeUi za celovlki in zafcubyaoski list so slo- zeleti nesreSe v prakticiiih in lepib namerab. Mi nimamo povodov, cue ponizavati s poviSevanjeni dru-gih. Pac pa se nam potrebno zdi, v oddaljenem in za ta del gotovo nepristranskem listu, opominjati, da se voditelji, kiso se oglasili za ljubljanski in celovSki list, do easapogajajo med seboj, in da „vsi ostanejo* „delavui samo za t?no podjetje" iu sieer s programom, kateri so odlocili Kresu. „Slov. Matica* je hotela ze pred leti izdajati zuaustven list iz piipozoanih razlo-gov in potreb; list ni mogel izhajati zarad prenmjhae vsakovrstue podpore. Slavni Tisteujak je bil ze v netaianjt „Zori* nacelu* pravo^ pogodil, ker j& dajal leposlovnerau delu tudi zu&nstveuo pnlogo, iu iste razraere so bolj all nwnj tudi za sedauje razinere vc-ljavne. Naj ratorej ostanejo vaipoiraenudozdiij naznanjo-ni vodiielji m en saw list. Tako bodo delavci z zaupnoatjo izrocali za *'sak del strokovnjakoui svoje poskulnje iu plodovo. Tako bo en list zarea ustreza! potrebam vssga slovenskega razumniStva, Dobro areCo tcdaj zdruzenim moJem v novem listu % bistvenim prograinoin Kresovim v Ljubljani! „Cvetje z vertov sv. Frandiftka*. Mesedni list za verno slovensko ljudstvo, zlasti za ude tretje-ga reda sv. FranCiSka, Izdaja in vrejuje P. Evstahij Ozimek. OpravniStvo rCvetja8 v FrancrSkanskem sa-mostanu v Gorki. Cena 70 kr. na leto. Ta list, zdaj v prvem letu, izhaja zacetkani vsacc§a meseca na 32 straiten velike osmerke. ,Po?abila k narocbi" v 11. zvezku obeta obilo gradiva za prihodnje leto. »Cvetjett to je pisano v unievuem, cistern in lepem slovenskem jeziku. Ka visnjevih zavitkih dobivali so bralci letos zanimive in praktilne vazprave o slovnicnih, bolj ali roanj ie ne dognanih praSanjih. Yidi set da razprav-Ijavec zaliaja do koieuine in pravih virov slovnifrti znanasti. Tak6 je wCvetjea priporofcila vredno pripro-stira in oiuikanim ljudem nasega oaroda. Gospodarstvo. &tni drv In molj se gotovo in prav lahko prezene s tem, da se v zitne kupe vtakne nekoliko pelinovih in 2;vjbeluovih vej. Kaj ima storiti sadjerejec zadnje dni oktobra? Iz sadnice naj se divjaki za zinisko po-zlahtnovauje odloceni varSno izder6 in posebe zakoplje-jo vzavetnem prostoru vrta; naj se pokrijejo z listjem in prilozi nekaj iglicja zavoljo mi§ij. V sadunosnikib kaze izkopavati jame za spomladiio saditev. StarejSa drevesa naj sadjerejec zacue snaziti. Gicdati je na pozna zimska jabelka in hru§ke, katere sedaj polago-ma zor6. Ni sadeza pospravljati v klet hitro potem, ko smo ga vzeli z drevesa. Najmanj 14 dnij moramo ga braniti na prozrataem in subem podu. Shramba za jabelka in hru§ke mora biti varua zoper pozimski mraz in tako" prirejena. da |o je mogoce hitro pre-vetriti; tudi mokra ne sme biti klet. Finiie sorte na-branega sadezaje najboIjSe razdevati po policah iz lat napravljenih, na katere se polozi popir. Jabelka in hruske pa naj se polagajo na popir z muho navzdol ter naj se pokrivajo zopet s popirjem. Ce pa je bra-njeno v kleti tudi vino in socivje, tedaj je najbolje jabelka in hru§ke zaviti v popir in hraniti v zabojib ali sodih. Ear je sade^a bolnega, nepopolnega, to se mora odbrati. Tudi je treba hranjeni sadez veckrat pregledati, gojilad odpraviti in moker popir nadome-8titl s suhim. ___________ Razne vesti. Naseljevauje Nemcev v Bosni. Kakor smo zadnjifi omenili, naseljujejo se tudi Nemci po slo-vanskih tleh Bosne in Hetcegovme. Tak6 so ondan kupile tri druzine tirolske rodovine 45 oralov (ali johov) njiv za sarao 1900 gold., dve druzini pa 34 avstrijskih oralov za 750 gold. 1 Sedem druzih nem-Skih rodovin je pa na bosenski strani kupilo 81 oralov rodovitne zemlje, (za njive) za 3300 gl., vse prav rodovitna zemlja. Drago vino. Ladislav Mezossi, vinogradnik v Madu na Ogeiskem, prodal je nedavnovedro tokajske-ga vina od 1. 1861 za 1030 gold. Kupci bili so Stirje magnati magjarski. Taki kupci so mozje, drugi kakor pri oas. NajveSi dlovek na svettttje menda nek mlad Bus, ki je zdaj na Dunaji. Ime uui je Jlikolaj Simonov ter je bil v rusko-turSki vojni odIWen z veC vojnimi medaljami. Visok pa je 7 cevljev iu 101[2 palcev. Morajo mu m morali so mu tudi na Dunaji zdruziti po dve 2imniei, ker je drugafic prekratka vsaka postelja zanj. V Lisabonu bil je tedni, kakor jeondi pogo-Btoma, hud potres. Na Portugalskeiu, kjer je to me-sto, bil pa je po vseh krajih sileu vihar. HrvaSki jezik se uci tudi v Panzu «a fian-coski akademiji, in ta ine*ec bil je zuani oricutalec g. L. Schefer od francoskega nauanega miuisterstva poslan v Zagreb, da bi dobivala knjizmca fraiicoski. akademije knjige jugoslovanske akademije v za-tueuo. Lepa cast! Zenitev naSega cesarjevida Rudolfa z belgijsku piincesiiijo §tefanij« no 15. februarja pri-hodnjega leta v dvorni cerkvi sv. AvguStina na Du-uaji. Nevrsta pride 10. febr. na Dtu.aj. Ob priliki 4enitve ho razsvetljeuo duuajsko mesto, in dunaj^ki uiestni zb»r je tudi skleuil ita uieji Solnogradski ne-vesto cesaijevi^evo ob iijinem prihodu pozdraviti z di«-putacij". Za vso svecanost dovolil je Dunaj 100.000 gld. troskov. Tudi druga vecamesta soprimeine hvo-te dovolile za tedanje proznovaiije. Dtustva se 2o gi-bljt'jo, in najvtfii uruetiiiki iiuajo ua{ogo, izdelovati po-sebna dartla za redko prtliko. Nek Cell, vrl narodujak, gosp. Fel. ltlazicka pokionil je cesarjevifu Rudolfu inr.jogovi nevesti^tefaniji ka>no izdelano, pozara varuo sknujico za denar. To nioj&titrhkc* delo obfiudovali so obiskovulci letoSuje obrtuijske razstave v dunajskem Praterji, in cesar sain odlikoval je obrtnika za umo-tvor BsIovanskega oma in dlana* % veliko zlato m eda 1 ijo. Aristokratske rodovine duimjSke poklouijo cesarjevicu tako krasen album, da mu je ze zdaj doloLenib 150.000 gld. Nepricakovan odgovor. V gostilnici v Be-rolinu veCc natakar gostu: Iinate pecenko s salato, zuese 60 kr. Potem ga pra§a: Eaj imate Se ? „Pra-zeu zelodec" odgovori gont. Tudi «a§i kui(!tje bodo kmalu tako odgovarjali goriSkhn krcntarjein. Dr. Holnb, C'eh, ki je vsled svojega potovanja po juzni Afnki zaslovel po vscj Evropi, napravlja se zopet za prvo avstrijsko ekspedieijo v Afriko. SfcroS-kov so proiuCunili na 50.000 gld., dr. Holub satn se je odlocil za 5000 gld., in drugo bodo gotovo nabrali po darovih bogatib iu za zuaimst vuetih Avstrijcev. Dunajska borza. Enotni drl. dolg v bankovcib Enotni dr2. dolg v srebra . Zlata renta...... 1860 drz. posojilo . . . • Akcije narodne banke . . Krcditne akcije..... London ........ Srabro . . ...... Napol......... C* kr. cekiui ...... Driavne niarke..... 29. oktobra 71 gl. 60 kr. 72 ,, 70 86 „ Ga (t 129 813 „ 7& » 27lJ » — tf 117 „ 1& „ 9 it 34 n 6 n W „ 57 n 80 n Vcleblag. gosp. iupaiiu dr. Deperis-u v GORICI. S pricujofiim izjavlja podpisano uredniStvo v svo-jem in v imenu pisatelja dopisov v §tev. 42. in 43. podpisanih wSrebernjak", da preklieuje 2aljeuja hta-raSinstva in municipija zapopadena v navedenib do-pisih, ker so biia sprejeta na podlogi neresnicoih go-voric in pozvedeb. Ob en em vpra§a za odpusfianje slavno stara§in-stvo in mnnieipij za taka zaljenja, bo natisnilo pri-CujoCo v prihoduji gtevilki. sezave^e jr> dati natisniti v la§kem jeziku tudi v „Eeo del Litorale* in prepu-U& Vam, gospod zupan, da jo porabite kakor Yam drago. V Gorici, 27. oktobra 1880. UredniStvo BSogeK. Br. 451. c. S. D. V ovem skolskem kotaru izpraznjena su sliededa iiditeljska mjesta: 1. u Podgradu (ill. Castelnuovo) III. vrsti, 2. u Materiji III. vrsti sa slovenskim uanim jezikom, — 3. u Eukavcu HI. vrsti, 4. u Kastvu mjesto poduSitelja sa hrvatskim ufinim jezikem; zatim mjesta uiiteljiee HI. vrsti i to: 1. u Kastvn, 2. a Lovrani sa hrvatskim uSnim jezikom, — 3. u Jelsanah sa slovenskim ucnim jezikom. Uz sposobnost hrvatskog jezika za mjesto nciteljice n Lovrani zahtjeva se takodjeri znanje talijanskog, — a za Eastav i Rukavac 2elilo bi se i poznavanje zadnjeg pomenutog jezika. Sa onima slu^bami sdruzeni sa dohodci n« stanovljeni zem. zak. za Istru 3. novembra 1874 hr. 30, odnosno 10. decembra 1878. Natjeeatelji i natjecateljice za pomenuta mjesta imadii sa dokaznicami poduperte svoje molbeniec, ako su jurve u sluzbi, tragom pred-postavljene si oblasti, ako nisn, upravno najdulje do Log novembra t. g. ovome c. k. kotarsko-skoiskome ujecu odaslati. C. K. KOTARSKO SKOLSKO UJEGE Volosko, dne 7. okt. 1880. Pianist!nja (koneertistinja), ki je izvrSi-la vs.-,* teLaje na dnnajskem konscrva-toriji z odhSnostjo in prvimi darili, in ki je na Dunaji vspe§no podueeva-la, ponuja in priporoca se zlasti bolj izurjenini gospem in gospodifiinam za glasovir in za teoretidne nauke v harmoniju Oglasi se sprejemajo v nasi tiskarni pod naslovom : X -f- Y. pilcpsija, [Bo^jast, kr^e, tudi v prav hudih pri-jmerih, ozdravljam jaz v najkrajSem 6asu po samo meni lastni in vedno vspeSni metodi tudi pismeno. Spccijalni zdravnik dr. Ilelmsen v Berolinu N. W. Louisen-Strasse 32. Na stotine ze ozdravil. Na podlogi razsodbe v. c. k. de2. zdravni-Skcga sveta od v. c. k. namestnistva dovoljcne Marijaceljske kaplje za zelodec izvrsten pripomo6ek zoper vse 2elode5ne bolezni posebno pa se sponaSa pri netcCnosti, zeloducni slabo* sti, slabodi§eLtm dihu, k«-dar cloveka napenja, mu ki-slo podaja, kedar ga grize ali vjeda, pri zcloducucm kataru, zgagi ali rezalci, Ce se nareja pesek ali ka§a, pri pieobiiuosti slint zlaten-ci, pri studu in metauji, glavobolu, prihajajocein od zelodca, 2eIodeLuem krfiu, pri zaprtem 2ivotu, piena-sitenosti bodi z jedmi ali pij.iCami, pri glitah, vranCuih, jeternih ali he- moroidalnih bolestib. Vsaka steklenica stane s podukom o rabi 35 kr. Glavna zaloga za Gorico pri gospodu le- karniearju A. pi. Oironcoli v Gorici, blizo „treh kron". Centralna zaloga za razpo&ljanje : Apotheke zum heiligen Schutzengel des Curl Brady, Krem- sier, Maehreu. Ozsianilo in vljudiia prosnja. Viije izsolan in omikan, vrhu tega tudi v opravilstvu popolnem izurjen, zdrav in cvrst 40 letnik, ki je deloval med drugim osem let tudi kot ub&nski tajnik, 2eli stopiti pri kakem g. odvetniku ali notarji kot urednijsk vodja, pa tudi drngje kot translator v slnzbo. Dostavsi tudi izpit vnekaterih financnih strokak in sezuanivsi se v teku mnogih let z drzavnim in de^elnim zakonstvom, dostavlja, da je razen v starejih in drugih romanskih jezikih, znanstveno in opravils t veno popolnem izurjen v slovenskem, nemskem, in ita-Ijanskem jeziku v besedi in pismu, kakor tudi, da ima popolno znanje furlanskega podna-recja. Vec" se izve pri slavnem urednistvu velec. „SoLeK, ki postre^e iz vljudnosti, za kar je to-plo napro§eno bilo. Kepremakljiva zvestoba in neu-morna delalnost je in bode prosilcu sveto mmM} in otfgovwni uretoik; J02JEF m. — Tiska: 8Hilarijaaska tiskania* ? §orici.f