7Jezikoslovni zapiski 22  2016  2 0 alenka Jelovšek Raba naglasnih in naslonskih oblik nepovRatnih osebnih zaimkov v slovenskem knjižnem jeziku 16. stOletja Cobiss: 1.01 V prispevku je predstavljena raba naglasnih in naslonskih oblik nepovratnih osebnih za- imkov v slovenskem knjižnem jeziku 16. stoletja. Predstavljene so zveze, kjer je bila raba enih ali drugih ustaljena, v preostalih primerih pa so izpostavljene razlike med posamez- nimi avtorji in znotraj njihovih del tudi med posameznimi zaimki in skloni. Primerjalno je opisano tudi predhodno stanje v stari cerkveni slovanščini in v ohranjenih starejših slovenskih rokopisnih spomenikih. V zaključku so ovrednotene možne razlage za tovrstno rabo v 16. stoletju. Ključne besede: osebni zaimki, naglasne oblike, naslonske oblike, slovenski knjižni jezik 16. stoletja Use of Independent and Clitic Forms of Non-Reflexive Personal Pronouns in Sixteenth-Century Standard Slovenian This article presents the use of independent and clitic forms of non-reflexive personal pronouns in sixteenth-century standard Slovenian. It presents phrases in which the use of one or the other was fixed, and other examples highlighting the differences between indi- vidual authors and, within their works, also between individual pronouns and clitics. In addition, the situation in Old Church Slavic and in older preserved Slovenian manuscripts is comparatively described. The conclusion evaluates possible explanations for such use in the sixteenth century. Keywords: personal pronouns, independent forms, clitic forms, sixteenth-century stan- dard Slovenian uvod Ena od opaznejših značilnosti slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja je za so- dobnega bralca bistveno pogostejša raba naglasnih oblik osebnih zaimkov v pri- merjavi s sodobnim knjižnim jezikom. Analiza osebnih zaimkov na podlagi popol- nega izpisa del slovenskih protestantov v listkovnih kartotekah Sekcije za zgodo- vino slovenskega jezika Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU1 pa je pokazala, da je obseg njihove rabe pri različnih avtorjih in v različnih bese- dilih različen, razlikuje pa se tudi pri posameznih osebah in sklonih. V prispevku 1 Natančneje je izpis predstavljen npr. v PS 2001, Merše 2011. Od 53 upoštevanih del ni pose- bej navajana le druga izdaja Dalmatinovih molitev LEPE KARSZHANSKE MOLITVE iz leta 1595, ki jo je brez večjih posegov pripravil Felicijan Trubar in se pri zaimenskem gradivu ne razlikuje od prve izdaje iz leta 1584. Pesmarica, ki jo je izdal istega leta, je obravnavana v sklo- pu z drugimi pesmaricami. 8 Alenka Jelovšek  Raba naglasnih in naslonskih oblik nepovRatnih osebnih zaimkov ... bo najprej primerjalno predstavljeno izhodiščno stanje, o katerem se sklepa na podlagi rabe naglasnih in naslonskih oblik v stcsl. in kakor se za zgodnja obdobja slovenščine kaže v redkih ohranjenih spomenikih; v nadaljevanju bo predstavljena raba v 16. stoletju,2 v zaključku pa bodo predstavljene in ovrednotene možne raz- lage za opisano stanje. naglasne in naslonske oblike Že v pie. se v posameznih sklonih predvidevajo nenaglašene dvojnice zaim- kov, ki so značilne tudi za sodobne ie. jezike, pri čemer v nekaterih dvojnič- nost obstaja zgolj na izgovorni ravni (prim. za germanske jezike Howe 1996; za slovenščino to velja za naslonske oblike 1mn. in 2mn.3), pri drugih pa se naglašene in nenaglašene variante razlikujejo tudi na oblikovni ravni. Slednje je posebej značilno za južnoslovanske jezike, kjer so v nepredložnih odvisnih sklonih ob podedovanih naslonkah (v slovenščini dajalniške oblike 1ed. mi, 2ed. ti in povratnoosebnega zaimka4 si) razvile vzporedne nenaglašene dvojnice, ki so nastale bodisi s funkcijsko prerazporeditvijo oblik v zgodovinskem razvoju (v slovenščini pri 1ed. in 2ed. z uveljavitvijo kategorije živosti, tj. prevzemom ro- dilniške oblike v tožilnik in klitizacijo5 stare tožilniške oblike po vzoru dajalni- ka; pri tretjeosebnem zaimku zlasti v množini s klitizacijo oblike brez vzglasne- ga n- ali z glasovnim krnjenjem osnov v stavčno nepoudarjenem položaju (pri tretjeosebnem zaimku v nekaterih sklonih na le sklonskorazlikovalni element, torej končnico oz. njen del). V jezikoslovni literaturi se za vzporedne paradigemske oblike uporabljajo različni termini: z oblikovnega vidika se delijo na naglasne in naslonske, s pro- zodijskega na naglašene in nenaglašene, s skladenjskega pa na ortotonične in 2 Pri tem bodo upoštevane samo oblikovno različne naglasne in naslonske oblike – zaradi po- manjkanja podatkov o (ne)naglašenosti se ne upoštevajo morebitne naslonske oblike dvojinskih in množinskih zaimkov za 1. in 2. osebo. 3 Okrajšavne oznake za posamezne zaimke v tem prispevku odražajo razliko med tipoma množi- ne, ki se pojavljata pri osebnih zaimkih: medtem ko gre pri tretjeosebnem zaimku za običajno množino (3. os. mn. = 3. os. ed. + 3. os. ed. + 3. os. ed.), gre pri prvo- in drugoosebnem zaimku za t. i. skupinsko bližino (Howe 1996: 9) ali približno bližino (Jespersen 1968: 192): npr. 1. os. mn. = 1. os. ed. + 2. os. ed. + 2. os. ed. ali 1. os. ed. + 2. os. ed. + 3. os. ed. ali 1. os. ed. + 3. os. ed. + 3. os. ed.; prvo- in drugoosebni zaimki so tako v ednini, dvojini in množini obravnavani kot ločeni zaimki (oznake zanje so 1ed., 2ed., 1dv., 2dv., 1mn. in 2mn.), medtem ko je pri tret- jeosebnem zaimku v oznaki ob osebi naveden tudi spol (3m, 3ž, 3s ali pri enakih oblikah za vse tri spole 3mžs), medtem ko je število navedeno ob oznaki sklona. 4 Zaradi omejitve pri analizi gradiva (homonimnost zaimka s členkom in členico ter velika količi- na gradiva) in specifičnosti rabe naglasnih in naslonskih oblik je povratnoosebni zaimek izločen iz obravnave. 5 Klitizacija je jezikovni proces, v katerem prozodično neodvisni elementi, v tem primeru nagla- šene oblike zaimkov, postanejo breznaglasni elementi oz. prozodično odvisne enote, ki povsem izgubijo svojo glasoslovno avtonomijo in se v besedilu ne morejo več pojavljati same (prim. Bažec 2012: 467, op. 10). 1 9Jezikoslovni zapiski 22  2016  2 enklitične.6 Poimenovanja v slovenščini niso povsem prekrivna, saj se pri 1mn. in 2mn. naglašene in nenaglašene dvojnice oblikovno ne razlikujejo, pri 1ed. in 2ed. pa so lahko oblikovno kratke dvojnice v tožilniku nenaglašene in naglašene. Naglašene so lahko rabljene le ob predlogih7 in jih uvrščamo v posebno katego- rijo naveznih oblik. RazmeRje med naglasnimi in naslonskimi oblikami v staRi ceRkveni slOvanščini Že za pie. pri osebnih zaimkih v nekaterih sklonih domnevajo obstoj dvojih oblik, ki so se razlikovale po naglašenosti (Beekes 1995: 201); v psl. je poleg naglašene posebna nenaglašena oblika obstajala le v dajalniku. Razmerje med njima je v pregledanih opisih praslovanskega jezika, primerjalnih slovanskih slovnicah in v slovnicah stare cerkvene slovanščine kot praslovanščini najbližje izpričane nasled- nice običajno opisano kot nasprotje med stavčno poudarjeno in nepoudarjeno ob- liko.8 To razlago najdemo tudi pri Miklošiču, iz dveh zgledov, ki sta navedena, pa vidimo, da gre za rabo ob členku in za priredno zvezo: »izvoli sę i mъnê ἔδοξε κἀμοί. ostrom. čьto jestь mъnê i tebê, ženo? τί ἐμοὶ χαὶ σοί, γύναι; ibid.« (Miklo- šič 1868–74: 73). Poleg tega je opozoril, da so bile samo naglašene oblike rabljene na začetku stavka, v mlajših starocerkvenoslovanskih spomenikih, kjer so se v tožilniku že začele rabiti rodilniške oblike, pa je bila ob sam lahko rabljena tako naglasna kot naslonska oblika: »samь sebe ubi. prol.-mart. neben ubi se samь« (Miklošič 1868–74: 73). Predstavil je tudi nekaj primerov rabe naslonskih oblik, kjer bi po njegovem pričakovali naglasne, in obratno: abweichungen von der regel sind jedoch nicht selten: vidêvyj me vidê otьca ὁ ἑωρακὼς ἐμὲ ἐώρακε τὸν πατέρα. io. 14. 9. -nicol. iže priemletь me ὁ ἐμὲ δεχόμενος. matth. 10. 40. -nicol. iny jestь spaslь, da spasetь i se ἄλλους ἔσωσε, σοσάτω ἑαυτόν. luc. 23. 35 -nicol., wo man mene, sebe erwartet; dagegen auch: tъ mъnê reče ἐκεῖνός μοι εἶπεν. ostrom., wo mi stehen könnte (Miklošič 1868–74: 73–74) 6 Poimenovanje dolge (včasih tudi polne) in kratke – v različnih variantah – je značilno za starejše slovenske slovničarje, npr. podaljšane/polne in skrajšane pri Kopitarju (1808: 284), dolge in kratke pri Dajnku (1824: 159), oblike s podaljšanjem in kratke pri Metelku (1825: 199), daljše in krajše pri Murku (1843: 56), Muršcu (1847: 27), Janežiču (1854: 101) in Miklošiču (npr. 1868–74: 72); slednji uporablja tudi izraza polne in enklitične (1868–74: 73). Redkeje se uporab- ljajo tudi izrazi močne in šibke (npr. Murko 1891: 8). Izraza naglašene in nenaglašene oblike sta rabljena redkeje, pogosto v kombinaciji s poimenovanjema s skladenjskega vidika, npr. pri Škrabcu (II: 196) nenaglašene (enklitične), pri Murku (1891: 16) močno naglašene in enklitične. V 20. stoletju prevladujejo poimenovanja s skladenjskega vidika: pri Ramovšu (npr. 1952: 81) ortotonične in enklitične, pri Nahtigalu (1952: 62) poudarjene in nepoudarjene (enklitične), pri Toporišiču (npr. 2000: 307) v podomačeni obliki naglasne in naslonske; prim. Peti Stantić 2007. 7 Npr.: »Veruiete ui Vbuga, taku tudi vme veruite« (TT 1557: 305); »taku bode GOSPVD zhudnu ſtabo rounal, shtraiffingami zhes te, inu tuoie Seime« (DB 1578: 174a). 8 Npr. Vondrák 1912: 460; Tomšič 1943: 30; Hamm 1974: 107. Diels (1932: 214) poleg tega opozarja še na obvezno rabo dolgih dajalniških oblik ob predlogih. 2 10 Alenka Jelovšek  Raba naglasnih in naslonskih oblik nepovRatnih osebnih zaimkov ... V vseh zgledih, kjer bi morale biti po Miklošičevem mnenju rabljene naglasne oblike, je zaimek v protistavi. Opozoril je tudi, da so v nekaterih stcsl. spomenikih v enakih zvezah upo- rabljene različne oblike: »kъde hošteši ugotovaemъ ti (neben tebě) ěsti pasъha? cloz.1 245. 257« (Miklošič 1868–74: 73). To kaže, da načela rabe naglasnih in naslonskih oblik že v stari cerkveni slovanščini niso bila povsem trdna. stanje v staRejših slovenskih spomenikih V Brižinskih spomenikih najdemo v tožilniku le izvorno enozložno tožilniško ob- liko 1ed. me, na podlagi katere ne moremo sklepati, ali je v tem času v alpski slovanščini že prišlo do rabe rodilniških oblik v tožilniku in klitizacije starih na- slonskih oblik osebnih zaimkov, ki ne izražajo spola, in s tem do nasprotja med rabo naglasne in naslonske oblike. Najdemo pa več pojavitev naglasnih in naslonskih oblik v dajalniku. Pri 1ed. je vedno rabljena naslonska oblika, pri 2ed. pa dosledno naglasna. tebe izpovuede vueӡ moi greh I zuetemu creʒtu [...] I tebe, bosi rabe (BS 2004: 36; po- dobno BS 2004: 44) Bose, gozpodi miloztiví, tebe ze mil tuoriod zih postenih greh í od ineh mnozeh, i vúensih í minsih, ese iezem ztvoril. Teh ze ebe mil tuori, í, zuetei marii, í zem zvetiḿ. I da bim na zem zuete tacoga grecha pocazen zel, ácose ti mi zadenes i acose tuá milozt i tebe liubo [...] Miloztivui bose, tebe poronso me telo (BS 2004: 36–38) Tebe, Bose miloztivui, poruso uza moia zlouuez[a] (BS 2004: 62) vueruiú, da mi ie, na zem zuete beusi, iti se na oń zuet, paki se uztati na zodni den. Ímeti mi ie śivuo po zem, ímeti mi ie otpuztic moih grechou (BS 2004: 36) ili ese mi ze tomu chotelo, emuse mi bi ne doztalo choteti [...] Tí edin, bose, vuéz, caco mi iega potreba vúelica (BS 2004: 36) ácoſe ti mi zadeneſ (BS 2004: 38) Iuzeh bosih moki. Da mirasite napomoki biti (BS 2004: 43) Daimi bose gozpodi. tuuoiu milozt (BS 2004: 44) Breda Pogorelec (1968: 147) razliko v rabi naglasne in naslonske oblike pripisu- je naravi besedila: kadar se zaimek nanaša na Boga, je vedno rabljena naglasna oblika, s čimer je posebej poudarjen odnos med Bogom in vernikom, ki govori molitev. V dveh primerih, ko se 2ed. nanaša na duhovnika, je zaimek rabljen v priredni zvezi. Tudi v Stiškem rokopisu prevladujejo naslonske oblike. Najpogosteje je izpričana D 1ed. mi, najdemo pa še po en zgled za T 1ed. me, Red. 3ms ga in Dmn. 3mžs jim. V vseh primerih so oblike rabljene nepredložno in v stavku niso poudarjene. proſſo woga wſÿga mogoziga da mÿ on da edn odlog meÿga ſywota proſſo diuizo maı͡o vſe boſye ſwetike ẏnu cweticze da mÿ raczÿte proſſitÿ naſſyga goſpüdẏ da mẏ on ratſy datÿ odpüſtik vzeÿch meẏch greẏchu ynw me ratſÿ naprid predgreẏchẏ owarowatÿ ynw my ratſẏ po zẏm ſẏwotÿ ta veÿtſchnẏ lebn datÿ (SR 1992: 14–15) 3.2 3 3.1 11Jezikoslovni zapiski 22  2016  2 moÿo pokuro neẏſſam taku czyſtu doperneſſl kakur ſamga dalſan (SR 1992: 12) moẏga otſcze moẏa mat moÿo goſpoſzhino meẏga pridigar ẏa neẏſm nẏkulÿ taku czaſtill ynu ẏ pokor͡n will (SR 1992: 12) Poleg njih pa je v obeh spovednih obrazcih rabljenih tudi nekaj naglasnih oblik, in sicer trikrat naglasna oblika D 1ed. meni in enkrat naglasna oblika D Zp sebi. Slednja je rabljena ob sam in v protistavi, kot tudi ena od pojavitev meni. ÿa odpuſcho wzeẏm teẏm kẏr ſo menÿ malu volÿ [...] da menÿ tüdÿ naſgoſpud odpüſtÿ moẏe greÿche (SR 1992: 15) Naglasna oblika pa je rabljena tudi v prvem spovednem obrazcu, kjer bi lahko domnevali, da je osebni zaimek poudarjen. tiga ÿe menẏ (SR 1992: 6) V ostalih spomenikih ustrezne oblike niso izpričane, zato nadaljnjega razvoja do oblikovanja knjižnega jezika pri Trubarju ni mogoče spremljati. 16. stOletje Že kratek odlomek z ene od prvih strani TC 1550 pokaže, da v slovenščini 16. stoletja, kot je zapisana v delih slovenskih protestantov, načela za rabo naglasnih in naslonskih oblik, kot so domnevana za starejša obdobja, v veliki meri niso več veljala, saj so naglasne oblike redno rabljene tudi v položajih, kjer na podlagi so- besedila ne moremo domnevati posebnega poudarka. gnemu ye rekall Goſpud/ du ye tebi pouedall de ſi nag/ tamuzh kir ſi od tiga dreua iei- dell/ kateru ſem tebi ſapouedall de ne imaſh ieſti/ na tu ye Adam rekal/ ta ſhena katero ſi meni hdruſheti dall ye meni dalla od dreua inu ſem ieidell/ inu ye rekal Goſpud Bug hti ſheni/ ſakai ſi tu ſturilla? ona ye odgouorilla/ ta kazha ye mene obnorilla/ de ſem ieilla (TC 1550: A8a) Iz primerjave besedil pa je razvidno, da tudi v 16. stoletju merila za izbiro med oblikami niso bila enotna. Različni avtorji so se tako v prevodih istega besedila pri izbiri med naglasnimi in naslonskimi oblikami občasno odločili različno. Plazhai kar ſi meni dolshan (TT 1557: 54) Plazhaj mi kar ſi mi dolshan (DB 1584: III, 12a) is tebe mi pride Voij kateri bo moiga Folka Israela Goſpod (KPo 1567: LIIII) Sakai is tebe meni pride Voy, kateri bo Goſpod moiga Folka Israelskiga (JPo 1578: I, 38a) Prav tako najdemo različne oblike pri istih avtorjih v različnih izdajah besedila. nim popriti, de oni nega ne resglaſſio (TE 1555: E6b) nim popriti, de oni ga ne reſglaſſio (TT 1557: 32) Steine me sakriuaio de me nihzhe neuidi (DJ 1575: 97) Stejne mene sakrivajo, de me nihzhe nevidi (DB 1584: II, 162b) 3.3 4 4.1 12 Alenka Jelovšek  Raba naglasnih in naslonskih oblik nepovRatnih osebnih zaimkov ... Pojavljajo pa se tudi primeri, ko se je pisec znotraj istega besedila pri prevodu enake konstrukcije odločil za dve različni obliki. To vſe ti ôzho dati, ako doli poklekneozh me moliſh (KPo 1567: CVII) Das alles will ich dir geben, ſo du niderfelleſt, vnnd mich anbeteſt (SA 1559: I, LXXXVII) vſe to ôzho tebi dati, ako pred me padeſh, inu me moliſh (KPo 1567: CXIb) Das alles will ich dir geben, ſo du niderfelleſt, vnnd mich anbeteſt (SA 1559: I, LXXXIXb) Na podlagi navedenih zgledov bi lahko sklepali, da naglasne in naslonske oblike zaimkov v slovenskem knjižnem jeziku 16. stoletja niso bile v dopolnilni razvr- stitvi, ampak so delovale kot enakovredne dvojnice. Vendar to ne velja za vse položaje. Samo naglasne oblike so rabljene v primerih, ko izražajo svojino (Red./ dv./mn. 3mžs ter R 1dv. in 2dv.), ob predlogih9 in: (a) v prirednih zvezah: Inu bi prishal ta, kir ie tebe inu nega pouabil (TT 1557: 214); (b) v protistavi: ali ſim jeſt nyh nevredna bila, ali ony mene (DB 1584: II, 149a); (c) v zvezah zaimka z desnim prilastkom, in sicer: (c1) ujemalnim samostalni- škim prilastkom: Iesus Criſtus [...] ie mene pogubleniga ferdamaniga zhlo- veka odreishil (DC 1580: B5b); (c2) pridevniškim obzaimenskim prilastkom: Satu ga imamo zheſtiti, hualiti, nega ſamiga moliti, bati (TC 1575: 266); my le skuſi toiſto noter gremo v’Nebeſſa h’tei vezhni Kroni, katera je nym vsém tamkai perloshena (TtPre 1588: 105); (c3) stavčnim prilastkom: Bode li meni, kir ſim vshe ſtu lejt ſtar, enu déte rojenu? (DB 1584: I, 10b); (č) ob medmetih jo, ve, in aj:10 Hej mihi, qualis erat, Ai, meni, kakou je bil? Ai, conſtritur cum Datiuo, meni (BH 1584: S58); Io meni, Ias ſàm poglublen[!] (KPo 1567: LXXVI); Ve tebi Corazin, Ve tebi Betſaida (TE 1555: E5a); (d) ob dodajalnih, izvzemalnih, poudarnih členkih: Tuya Vera more dobro same proſiti, da tudi meni Bog laſtno Vero da (JPo 1578: II, 141b). V redkih zvezah pa so se v 16. stoletju uporabljale samo naslonske oblike, in sicer v R/Ted. 3s ga/je, ko gre za neosebno rabo, in pri T 2ed. v stalni zvezi pfu te bodi. Ti ie11 gouoriſh, da ſam Boshij Sin (KPo 1567: CLV) Inu ty kir ſo mumu ſhli, ſo ga shentouali inu ſtreſſouali nih glave, tar diali, Pfu te bodi (TT 1557: 150) 9 Ob predlogih, ki se vežejo s tožilnikom, se lahko poleg naglasnih rabijo tudi navezne oblike, ki so pri 1ed. in 2ed. oblikovno enake naslonskim, a so nosilke naglasa, zato niso podvržene enakim omejitvam kot naslonske oblike, rabijo se lahko tudi v prirednih zvezah, protistavi itd. Tudi v tem primeru se raba naglasnih in naveznih oblik razlikuje glede na avtorja in predlog, vendar predstavitev tega vprašanja presega obseg tega prispevka. 10 Naglasno obliko najdemo tudi ob povedkovniku gorje s podobnim pomenom: »gorie ie meni, aku nebom Euangeli predigoual« (TtPre 1588: 56). 11 Gre za prevzemanje rabe nemškega neosebnega es, ki je v podredno zloženih povedih v glav- nem stavku rabljen kot kataforični soodnosni izraz predmetnega odvisnika (Helbig – Buscha 2005: 241): »Du ſageſts, dass ich bin Gottes Son« (SA 1559: I, CXXb). Prim. Jelovšek 2011. 13Jezikoslovni zapiski 22  2016  2 Navedene zveze lahko označimo kot zveze s stalno rabo, vse ostale pa kot zveze s prosto rabo. Analiza celotnega gradiva je pokazala, da v slednjih naglasne in naslonske oblike sicer večinoma res nastopajo kot proste različice, vendar so se pri izbiri med njimi posamezni avtorji med seboj močno razlikovali, razlike pa so se pokazale tudi pri istem avtorju pri rabi različnih zaimkov in celo pri različnih sklonih istega zaimka. Pri rabi naglasnih in naslonskih oblik nepovratnih osebnih zaimkov v zvezah s prosto rabo lahko v 16. stoletju opazimo dva modela: Trubarjevega z močno pre- vlado naglasnih oblik in Kreljevega s splošno rabo naslonskih oblik, ki pa ni bila čisto dosledna. Ostali avtorji se uvrščajo nekje med obe skrajnosti, pri čemer jih je večina bližje Trubarju kot Krelju. Trubar Pri Trubarju se nepovratni osebni zaimki glede na rabo naglasnih in naslonskih oblik delijo v dve skupini: pri 1ed. in 2ed. močno prevladujejo naglasne oblike, pri 3mžs pa so naslonske pogostejše, čeprav se raba razlikuje glede na spol, število in sklon. Pri prvo- in drugoosebnem zaimku najdemo v Trubarjevih delih le posamične pojavitve naslonskih oblik v rodilniku in dajalniku, medtem ko so tožilniške ne- koliko pogostejše, a imajo še vedno le majhen delež v primerjavi z naglasnimi. V številnih primerih so naslonske oblike izrabljene za stilistično variiranje, saj se po- javljajo v povedih, kjer je pred njimi že uporabljena naglasna oblika istega zaimka. Goſpud ie mene dodru[!] tepel, oli tei Smerti me nei isdal (TT 1577: XXIIII)12 Mi ne hozhmo tebe vezh pitati, dobi ſi ſam ieiſti, mi te ne hozhmo vezh na nogah noſſiti (TC 1575: 367) Vendar se je Trubar za to možnost odločil le redko, kar kažejo številni primeri, kjer sta v obeh delih povedi rabljeni naglasni obliki: OGoſpud, ne ſhtraifai ti mene vtuim slobenu, Inu vtuim ſerdu ne cashtigai ti mene (TPs 1566: 73b) Najpogosteje je rabljena naslonska tožilniška oblika drugoosebnega zaimka te, ki je posebej pogosta ob glagolu prositi, večinoma pa je omejena na stavke brez iz- raženega osebka. Jeſt tebe ſahualim ... In te proſſim (TA 1550: (26), podobno B5b(25)) Nai konzha, proſsim te, tu slu te Neuernike (TPs 1566: 23a) Kadar je osebek izražen, je večinoma rabljena naglasna oblika. Ieſt tebe proſſim, ſagouori ti mene (TT 1557: 215) 12 Gre za parafrazo 18. vrstice 118. psalma, v kateri je leta 1566 Trubar v obeh primerih uporabil dolgo obliko: »Goſpud ia mene shtraiffa, Oli on mene vto Smert ne da« (TPs 1566: 213b). 4.2 4.2.1 14 Alenka Jelovšek  Raba naglasnih in naslonskih oblik nepovRatnih osebnih zaimkov ... Podobno velja tudi za rabo ob velelniku, ob katerem najdemo precejšen delež izpričanih pojavitev tožilniške naglasne oblike prvoosebnega zaimka me. Ieſt she pag prauim, de du ne meini ieſt ſem neuumen, Aku pak nekar, taku me goriuſamite koker eniga neuumniga (TL 1561: 70a) Ieſt pag hodim nedolshnu, Reshi me inu bodi mi miloſtiu (TPs 1566: 52b) Brani ti mene pred muiem Supernikom (TT 1557: 226) Obari ti mene koker tu ſerklu tiga oka, Pod ſenzo tuih perut skry ti mene (TPs 1566: 35b) Pri 3mžs se Trubarjeva raba naglasnih in naslonskih oblik močno razlikuje glede na sklon, spol in število. V Red. 3ms13 in Ted. 3m14 v večini del bolj ali manj izra- zito prevladujejo naslonske, v Ded. 3ms, v dvojinskih in množinskih sklonih vseh treh spolov in pri oblikah 3ž pa je stanje podobno kot pri 1ed. in 2ed. – izključno ali prevladujoče so rabljene naglasne oblike. Tako najdemo v vseh Trubarjevih delih le 14 primerov rabe oblike mu, od katerih jih je skoraj polovica v robnih opombah, kjer bi ga lahko k njihovi rabi spodbudil omejeni prostor, še eden pa v pesmi, kjer so na izbiro oblike vplivale zahteve zlogovnega verza. Syllo terpi prauiza/ Ne uella riſniza/ zhlouik kar dei/ Dobru mu nei (TC 1550: 167(92a)) Pri izvornih dvojinskih oblikah ter v Rmn. in Dmn. 3mžs Trubar naslonskih oblik ni uporabljal, najdemo pa posamične primere rabe oblike je v Tmn. 3mžs (in v redkih primerih v enakem Tdv. 3mžs), katere raba je s časom pri Trubarju močno upadala: v prvih dveh delih leta 1550 je bila naglasna oblika nje redka, v nasled- njih delih pa se njen delež strmo povečuje; naslonska oblika je rabljena samo še v posamičnih primerih. Pri 3ž je Trubar naslonske oblike uporabljal redko; rodilniško je15 in tožilni- ško jo najdemo le v novozaveznih prevodih, dajalniške ni uporabljal. Če primerjamo razmerja med rabo naglasnih in naslonskih oblik pri posa- meznih zaimkih in v posameznih sklonih v TT 1581–82 kot Trubarjevem najob- sežnejšem samostojno izdanem delu, vidimo, da predstavljajo naslonske oblike pri vseh zaimkih razen v rodilniku ob zanikanem glagolu in tožilniku ednine 3m skoraj zanemarljivo majhen delež. 13 To velja zlasti za rodilnik ob zanikanem glagolu, medtem ko je ob povratnih glagolih prevladu- joče rabljena naglasna oblika. 14 Pri Ted. 3s je osnovna oblika je, nje je v nepredložnih položajih rabljena redko (le štirikrat, vedno v Trubarjevih delih). 15 Ob zanikanih glagolih v Trubarjevih prevodih najdemo rodilniški obliki 3ž nje in je le v nekaj primerih, saj je večinoma tudi ob nikalnici uporabljal tožilniški obliki njo in jo, npr. ta Luzh utih tẽmah ſueiti, inu te tẽme no ne ſo popale (TT 1557: 255). Najdemo lahko tudi primer, kjer je Trubar pri ponovni izdaji Matejevega evangelija kratko rodilniško obliko spremenil v dolgo tožilniško: »De ſi ti Peter, inu verhu le tiga kamina ieſt hozho ſaſidati muio Gmaino, Inu ta Vrata tiga pekla ie ne bodo premogle« (TE 1555: G4a); »De ſi ti Peter, inu uerhu le tiga kamina ieſt hozho ſaſidati muio Gmaino, Inu ta Vrata tiga pekla no ne bodo premogle« (TT 1557: 48). 15Jezikoslovni zapiski 22  2016  2 Slika 1: Primerjava rabe naglasnih in naslonskih oblik pri posameznih zaimkih v TT 1581–82 Pri Red. 3ms so v grafikonu upoštevani samo primeri ob zanikanem glagolu, ne pa tudi ob povratnem glagolu, kjer so v TT 1581–82 rabljene samo naglasne oblike. Na splošno lahko rečemo, da so naslonske oblike pri 2ed. rabljene pogosteje kot pri 1ed.16 in pri 3mžs pogosteje kot pri prvo- in drugoosebnem zaimku. Najredkeje jih pri vseh zaimkih najdemo v dajalniku; pri 1ed. in 2ed. ter pri 3ž so najpogosteje rabljene v tožilniku, pri 3ms pa je delež naslonske oblike v nekaterih knjigah večji v rodilniku ob zanikanem glagolu, medtem ko je stanje ob povratnem glagolu primerljivo z dajalnikom. Krelj Pri Krelju se razmerje med naglasnimi in naslonskimi oblikami večinoma bistveno razlikuje od Trubarjeve rabe, saj pri 1ed. in 2ed. kot tudi pri 3mžs močno prevla- dujejo naslonske oblike. V rodilniku so naslonske oblike tako ob zanikanih kot ob povratnih glagolih rabljene skoraj dosledno, najdemo samo posamične primere rabe naglasnih oblik 1ed. mene in množinske oblike 3mžs njih.17 Tudi v dajalniku pri vseh edninskih in množinskih zaimkih z izjemo Ded. 3ž in Ddv. 3mžs (kjer pa je že sama raba izvornih naslonskih dvojinskih oblik netipična za slovenski knjiž- ni jezik 16. stoletja)18 bolj ali manj izrazito prevladujejo naslonske oblike, je pa njihov delež manjši v primerjavi z rodilnikom in tožilnikom. 16 Ta trditev velja na splošno, ne pa tudi za vsa posamezna dela: pri TL 1561 so npr. pri 1ed. po- gostejše kot pri 2ed. 17 Večkrat se njih pojavlja ob števniku, npr. »tako, da ie nijh tri tavshent ſe bilu preſtrashilu« (KPo 1567: CLXXII); »Kadàr ſo ta Méſta Sodoma inu Gomorrha sgorela, ie bilu le nih zheteru ohranjenu, Lot, niega Shena, inu dvei hzheri« (KPo 1567: XCVIIII); tudi v tovrstnih zvezah pa lahko najdemo naslonsko obliko: »Inu ijh ie ſedlu okuli pet tavshent« (KPo 1567: CXXVIb). 18 Naslonska dajalniška oblika jima je v 16. stoletju izpričana le trikrat: dvakrat pri Krelju in enkrat pri Juričiču, a ne na istem mestu kot pri Krelju. V rodilniku in tožilniku izvorno dvojinske naslonske oblike v delih slovenskih protestantskih piscev v 16. stoletju ne najdemo, zlasti Krelj je v dvojinskih kontekstih uporabljal iz množine prevzeto naslonsko obliko jih. Prim. Jelovšek 2014: 155, 164. 4.2.2 16 Alenka Jelovšek  Raba naglasnih in naslonskih oblik nepovRatnih osebnih zaimkov ... Najredkeje so naglasne oblike rabljene v tožilniku, kjer je Krelj dosledno upo- rabljal naslonske oblike v Tdv. in Tmn. 3mžs, pri ostalih zaimkih pa lahko tudi pri njem najdemo nekaj primerov rabe naglasnih oblik v prostih zvezah tudi v položajih, kjer na podlagi sobesedila ne moremo domnevati, da so nosilke stavčnega poudarka. Inu ako ti gdo bode ſilil, tebe ſtraſhil (KPo 1567: XLVIIIb) Čeprav se je Krelj po svoji rabi naglasnih in naslonskih oblik od Trubarja močno razlikoval, lahko tudi pri njem opazimo nekoliko pogostejšo rabo naglasnih oblik pri 1ed. in 2ed. ter tudi pri 3ž kot pri 3ms, od sklonov pa so kot pri Trubarju naj- pogosteje rabljene v dajalniku. Dalmatin Dalmatin je bil v svojem prvem izdanem delu DJ 1575 bliže Krelju, v naslednjih pa se je tudi pri besedilih, pri katerih ni imel Trubarjeve predloge, postopoma približeval svojemu mentorju. V prvih delih lahko že pri rodilniku ob zanikanih glagolih opazimo bistveno razliko med Dalmatinovimi prvimi samostojnimi starozaveznimi prevodi in DPa 1576, kjer je imel zgled v Trubarjevih izdajah evangelijev. Medtem ko pri prvih pri vseh zaimkih močno prevladujejo naslonske oblike, v DPa 1576 pri 1ed. in 2ed. kot pri Trubarju prevladujeta naglasni obliki, čeprav zlasti pri 1ed. manj izrazito kot pri njegovem predhodniku. Tudi v DB 1584 se raba naglasnih in naslonskih oblik razlikuje glede na to, ali je imel Dalmatin pri prevajanju na voljo Trubarjev prevod istega besedila. Tako je skoraj pri vseh zaimkih v vseh treh sklonih delež naslonskih oblik v Novi zavezi in Psaltru manjši kot v ostalem besedilu. Glede na predhodna dela pa lahko tudi pri delih Biblije, kjer Trubarjeve pred- loge ni bilo, opazimo bolj ali manj izrazito povečanje rabe naglasnih oblik, kar kaže tudi primerjava z Dalmatinovimi predhodnimi izdajami starozaveznih bese- dil – v posamičnih primerih je namreč naslonske oblike v DB 1584 spremenil v naglasne, medtem ko obratnih primerov ni. Sakai GOSPVD (Bug) ie reis poterpeshliu, ali on te pres ſhtrafinge nebo puſtil (DJ 1575: 20) Sakaj GOSPVD je rejs potèrpeshliu, ali on nebo tebe pres ſhtrajfinge puſtil (DB 1584: II, 155b) Sakaj ſi ſkriuſhi beishal, inu ſi ſe prozh vkral, inu mi neiſi tiga pouedal, de bi te bil ſpremil sueſſelem, ſpeitiem Sbobni inu Sarfami? (DB 1578: 29) Sakaj ſi ſkriuſhi béshal? inu ſi ſe prozh vkradèl, inu néſi meni tiga povédal, de bi te bil ſprémil s’veſſelem, s’pejtjem, s’Bobni inu s’Arfami? (DB 1584: I, 21a) Nee Synuvi viſſoku prideio, inu io sa isvelizano zhaſtee, nee Mosh io hvali (DPr 1580: 62b) Nje Synuvi viſſoku prideo, inu jo sa isvelizano zhaſé, nje Mosh njo hvali (DB 1584: I, 328a) Čeprav se je ob primerjavi posameznih delov Biblije pokazalo, da je v splošnem Trubarjeva predloga vplivala na izbiro naglasnih in naslonskih oblik pri Dalmati- nu, pa razmerje med prevodi obeh avtorjev ni enoznačno. Kot so pokazale primer- jave med njimi (npr. Orožen 1986; Merše 2001), se je Dalmatin v precej primerih 4.2.3 17Jezikoslovni zapiski 22  2016  2 odločal za drugačne rešitve kot Trubar in to velja tudi za rabo zaimkov. Tako je v novozaveznih prevodih delež naslonskih oblik pri Dalmatinu v splošnem večji kot pri Trubarju. Kei ie vmei vami en Ozha? Kadar en Syn nega proßi ſa kruh, de bi on nemu en kamen dal? Oli ſa eno rybo, de bi on ſa to rybo nemu eno kazho dal? (TT 1581–82: I, 282) Kej je mej vami en Ozha, kadar ga Syn sa Kruh proſsi, de bi mu en kamen dal? Inu kadar ga sa eno Ribo proſsi, de bi mu eno Kazho sa Ribo dal? (DB 1584: III, 38a) Navidezna izjema je izvorni Tmn. 3mžs, v katerem je delež naslonske oblike je pri Dalmatinu manjši kot pri Trubarju, vendar primerjava vzporednih odlomkov pokaže, da je razlog za to višje število pojavitev osebnih zaimkov pri Dalmatinu, medtem ko je Trubar na istih mestih pogosto uporabljal kazalne zaimke ali zaimka ni uporabil. Tovrstne spremembe lahko pripišemo tudi za Dalmatina značilnemu približevanju Luthrovemu prevodu (Ahačič 2007: 275) – v njem je namreč na teh mestih običajno rabljen osebni zaimek. Inu kadar ie on te od ſebe odprauil, ie shal gori na eno gorro moliti (TT 1581–82: I, 161) Inu kadar je on nje od ſebe bil odpravil, je gori ſhàl na eno Gorro molit (DB 1584: III, 22b) Vnd da er sie von sich geschaffet hatte/ gieng er hin auff einen Berg zu beten (LB 1545: Mr 6,46) Inu on nei mogel tukai obeniga della ſturiti, temuzh ie zhes malu bolnikou polushil te roke, inu oſdrauil (TT 1581–82: I, 156–157) Inu on nej mogèl ondi obeniga della ſturiti, temuzh je le nekuliku mallu Bolnikom roke gori polushil, inu nje osdravil (DB 1584: III, 22a) Vnd er kund alda nicht ein einige That thun/ On wenig Siechen leget er die Hende auff/ vnd heilet sie (LB 1545: Mr 6,5) Slika 2: Primerjava razmerja med rabo naglasnih in naslonskih tožilniških oblik v Trubarjevih in Dalmatinovih biblijskih prevodih 18 Alenka Jelovšek  Raba naglasnih in naslonskih oblik nepovRatnih osebnih zaimkov ... Hkrati je Dalmatin le redko zamenjal Trubarjevo naglasno obliko nje z na- slonsko, saj je pogosteje rabil preteklik (prim. Merše 2000), pri katerem bi pri povedku v 3. osebi ednine ob rabi naslonske oblike je v naslonskem nizu prišlo do sopostavitve dveh homonimnih oblik, ki se ji je Dalmatin skoraj dosledno izogibal. Inu on nee vprasha, kuliku kruhou vi imate? (TT 1581–82: I, 168) Inu on je nje vpraſhal: Kuliku Kruhou imate? (DB 1584: III, 23b) Najopaznejša razlika je pri Ted. 3ž, kjer je v DB 1584 naslonska oblika jo rabljena v okoli 60 % primerov, v TT 1581–82 pa le v okoli 10 %. Nasprotno pa se je zlasti v Psaltru pri 2ed. in Ted. 3m Dalmatin za naglasni obliki tebe in njega odločal pogosteje kot Trubar. MI hualimo tebi[!] Bug, mi te hualimo, inu tuie Ime kir ie taku bliſi, Inu mi oſnanuiemo tuia zhudeſſa (TPs 1566: 135a) MY tebe sahvalimo, ò Bug, my tebe sahvalimo, Inu osnanujemo tvoja zhudeſſa, de je tvoje Ime taku blisi (DB 1584: I, 298a) Alleluia. HValyte Boga vnega Suetuſti, Hualyte ga vnega Terdnobi te nega mozhy. Hu- alyte ga vnega Goſposkih dianih, Hualyte ga vnega velikim Goſpoſtuu. Hualyte ga ſteim trobẽtarskim glaſſum, Hualyte ga ſteim Pſalteriem inu Arffo. Hualyte ga sbobni inu ſray, Hualyte ga ſtrunami inu shpyshzhali. Hualyte ga ſglaſnimi Cimbali, Hualyte ga ſteimi Cimbali tiga lepiga glaſſa. (TPs 1566: 264b) HalleluIa. HValite GOSPVDA v’njegovi Svetini: Hvalite njega v’tèrdnoſti njegove mozhy. Hvalite njega v’njegovih junazhkih dellih: Hvalite njega v’njegovi veliki zhaſti. Hvalite njega s’Trobentami: Hvalite njega s’Pſalterjom inu s’Arfami. Hvalite nje- ga s’Bobni inu s’Raji, Hvalite njega s’ſtrunami inu s’Piſhalmi. Hvalite njega s’glaſnimi Cymbali, Hvalite njega s’Cymbali tiga vukanja. (DB 1584: I, 316b) Vendar tako v Novi zavezi kot v Psalmih najdemo tudi nasprotne zglede. Moiſter ie tukai, inu tebe klizhe (TT 1581–82: I, 418) Mojſter je tukaj, inu te klizhe (DB 1584: III, 54a) Ta Neuernik shpea po tim prauizhnim, Inu ishzhe nega vbyti (TPs 1566: 72b) Nevernik ſhpega na Pravizhniga, Inu ga miſli vbyti (DB 1584: I, 289a) Tudi v treh delih, izdanih po Bibliji, je bilo stanje podobno kot pri Trubarju; v splošnem pa je v primerjavi s Trubarjem ohranjal pogostejšo rabo naslonskih oblik pri 3ž in množinskih oblikah 3mžs. Od predhodnika ga loči tudi pogostejša raba naslonskih oblik v 1ed. in 2ed., vendar imajo manjši delež kot pri Krelju. Juričič Tudi Juričič se je v prevodu Spangenbergove postile oddaljil od Kreljevega zgleda (zlasti pri množinskih oblikah 3mžs, kjer so bistveno pogosteje rablje- ne naglasne oblike). Kot v Bibliji se raba naglasnih in naslonskih oblik precej razlikuje v prvem delu, ki ga je pred njim prevedel že Krelj, in v drugih dveh delih postile; v splošnem so v prvem delu nekoliko pogosteje rabljene naslonske, 4.2.4 19Jezikoslovni zapiski 22  2016  2 čeprav že najdemo nadomeščanje naslonskih oblik iz KPo 1567 z naglasnimi (Merše 1998: 227). more biti da ijm ie teſhkò dialu inu zhudnò ſe sdelu, kàr ie puſtil to sheno tako sa ſabo vpiti, inu ij nei precei pomagal (KPo 1567: CXV) more biti da ie nym teshko dialo inu ſe zhudno sdelo, kyr ie puſtil to Sheno tako sa ſabo vpiti, inu niei nei precei pomagal (JPo 1578: I, 88b) Nevodijo ijh v’Cerkou k’predigam, ne poſhleio ijh v’ſhulo, alli ako lih premoreio doma ijm Pedagoge ne dèrshe (KPo 1567: XLVIb) Oni nyh V cerkou kpredigam neuodio, Nyh V shulo ne poshleio, inu ako lih premoreio, tako nym doma Shulmoiſtra ne dershe (JPo 1578: II, 32a) Ias zho priti inu ga osdraviti (KPo 1567: LXXI) Ieſt hozho priti inu niega osdrauiti (JPo 1578: I, 52a) Pri nekaterih oblikah (npr. R in Tmn. 3mžs in Ted. 3ž) pa je delež naglasnih oblik v prvem delu Juričičeve postile celo višji kot v drugih dveh, ki ju je najverjetneje19 Juričič prevajal samostojno. Ostali avtorji Od avtorjev krajših del sta Trubarju po rabi naglasnih in naslonskih oblik najbliže Tulščak in Trost, ki sta se kot Dalmatin pogosteje odločala za rabo naslonskih ob- lik v množini 3mžs in pri 3ž, medtem ko je Znojilšek zlasti v besedilih, ki niso bila prevzeta iz DB 1584, bliže Krelju. Pri Bohoriču in Megiserju je število zgledov majhno; v izpričanih pri Megiserju prevladujejo naslonske oblike, Bohorič pa je zlasti v D 1ed. in 2ed. pogosteje uporabljal naglasne. Pesmarice Pri pesmaricah je razmerje med naglasnimi in naslonskimi oblikami večinoma določeno z načeli verzifikacije, pri enakozložnih oblikah pa se kot pri oblikovnih dvojnicah vsaj deloma – zlasti pri Trubarju – odražajo urednikove preference: tako v Trubarjevih izdajah prevladujejo naglasne oblike, ki so sicer v Dalmatinovih večinoma ohranjene, v novih pesmih v zadnjih dveh izdajah pesmarice (DC 1584 in TfC 1595) pa je opazen porast naslonskih oblik. Neenotnost rabe naglasnih in naslonskih oblik pri posameznih avtorjih in pri preva- janju iste predloge (npr. v vzporednih evangeljskih odlomkih ali v biblijskem citatu in njegovi parafrazi v spremnem besedilu) v istem delu ter spreminjanje oblik v raz- ličnih izdajah istega besedila kaže, da v zvezah s prosto rabo v knjižnem jeziku 16. stoletja niso veljala jasna merila za izbiro med naglasnimi in naslonskimi oblikami. Te so tako v zvezah s prosto rabo delovale kot enakovredne dvojnice, med njimi so avtorji izbirali v skladu z individualnimi načeli in jih občasno izrabljali za stilistično variiranje. Pogostejšo rabo naslonskih oblik tudi pri avtorjih, kjer prevladujejo na- 19 Ni znano, ali je Krelj zapustil kakšno rokopisno predlogo. 4.3 4.2.6 4.2.5 20 Alenka Jelovšek  Raba naglasnih in naslonskih oblik nepovRatnih osebnih zaimkov ... glasne, lahko opazimo ob velelniku, kjer imajo v splošnem naslonske oblike večji delež kot v drugih zvezah (čeprav ne nujno prevladujejo nad naglasnimi). mOžni vzROki za pOgOstO RabO naglasnih Oblik v slOvenskem knjižnem jeziku 16. stOletja Vpliv tujejezičnih predlog Pogosti rabi naglasnih oblik zaimkov v slovenskem knjižnem jeziku 16. stoletja v strokovni literaturi doslej ni bilo posvečeno veliko pozornosti; Matija Murko (1892: 51–53) jo je na kratko predstavil v razpravi o enklitikah20 v slovenščini, omenjena je tudi v primerjalnih analizah jezika posameznih piscev, npr. Trubar- ja in Krelja (Kopitar 1808: 426; Orožen 1996: 179), Krelja in Juričiča (Merše 1998: 224), Trubarja in Juričiča (Merše 1996: 98). O vzrokih zanjo se omenjeni avtorji večinoma niso izrecno opredeljevali, so pa zamenjavo naglasnih oblik z naslonskimi ali obratno večinoma obravnavali kot vprašanje večjega ali manjšega germaniziranja posameznih piscev.21 Vendar se zaradi razlik v rabi naglasnih in naslonskih oblik v predložnih in nepredložnih zvezah, pri nepredložnih pa tudi razlik glede na osebo, število in celo sklon s to razlago ni mogoče zadovoljiti; če bi se avtorji za naglasne oblike res odločali le pod vplivom nemščine, ki ne pozna dvojnih oblik zaimkov, ne bi prihajalo do sistematičnih razlik, ki so se pokazale v analizi celotnega gradiva. Primerjava besednega reda Luthrovega ter Trubarjevega in Dalmatinovega prevo- da Lk 15–17 (prim. Jelovšek 2014: 263–264) je pokazala, da slovenska protestanta večinoma nista ohranjala nemškega besednega reda, kadar je bil ta v nasprotju z načeli stave v slovenščini 16. stoletja, zato tudi besednoredno kalkiranje ne more biti vzrok za pogosto rabo naglasnih oblik. Še bolj je to razvidno, če na podlagi istega odlomka primerjamo rabo zaimkov v položaju, kjer bi lahko avtorja izbrala tako naglasno kot naslonsko obliko, ne da bi s tem kršila načela stave (večinoma gre za drugo mesto v stavku). V primerih, kjer je besedni red enak nemškemu, je pri Trubarju v vzorčnem besedilu razmerje med rabo naglasnih in naslonskih oblik zelo podobno, kot se je pokazalo pri analizi vseh njegovih del. Čeprav bi lahko ob ohranitvi enakega besednega reda kot v nemščini izbiral naslonske oblike, to najdemo le v Ted. 3m, in sicer v polovici primerov (njega 2 : ga 2). Tudi pri Dalmatinu je v splošnem slika podobna, le da se je enako kot v celotnem gradivu za naslonske oblike odločal nekoliko pogosteje kot Trubar: v 20 Enklitika na tem mestu pomeni vse naslonke, ne le tistih, ki se naglasno opirajo na naglašeno besedo pred sabo; prim. prvi pomen v Enciklopediji slovenskega jezika (Toporišič 1992: 38). Prim. tudi op. 6. 21 Murko (1892: 53–55) sicer nemščine ne omenja, govori pa o večji ali manjši skladnosti z »na- rodnim govorom« pri posameznih avtorjih. 5 5.1 5.1.1 5.1.2 21Jezikoslovni zapiski 22  2016  2 odlomku jih najdemo v T 1ed. (po en zgled za mene in me) ter Ted. 3m (njega 3 : ga 4) in 3ž (kjer je izpričana samo naslonska oblika jo). Aku tui brat greshi ſubper tebe, ſuari ga, inu aku nega greua, taku ti nemu odpuſti (TT 1557: 223) Aku tvoj Brat gréſhi supàr tebe, poſvari ga: inu aku ſe popravi, taku mu odpuſti (DB 1584: III, 41b) So dein Bruder an dir sündiget / so straffe jn / Vnd so er sich bessert / vergib jm (LB 1545: Lk 17,3) Ieſt ueim kai hozho diati, de kadar bom odſtaulen od te shaffarye, de mene uſameio unih hishe (TT 1557: 220) Ieſt vejm, kaj hozhem ſturiti, kadar bom vshe od Shaffarie poſtaulen, de me v’ſvoje hiſhe vsameo (DB 1584: III, 41a) Jch weis wol was ich thun wil / wenn ich nu von dem Ampt gesetzt werde / das sie mich in jre Heuser nemen (LB 1545: Lk 16,4) Inu kadar on no naide, taku no na ſuio ramo ueſſelu gori poloshi (TT 1557: 217) Inu kadar jo najde, taku jo veſselu na ſvoje rame poloshy (DB 1584: III, 40b) Vnd wenn ers funden hat / so leget ers auff seine Achseln mit freuden (LB 1545: Lk 15,5) Tudi v primerih, ko ni ohranil besednega reda nemške predloge, se je Trubar pri vseh izpričanih osebah in sklonih z izjemo Ted. 3m odločil za naglasne oblike. Je pa pri Ted. 3m delež naslonske oblike ga s sedmimi pojavitvami v primerjavi z dvema pojavitvama naglasne oblike njega večji kot v primerih, ko je besedni red enak nemškemu. Pri Dalmatinu je delež naslonskih oblik prav tako večinoma nekoliko večji kot v primerih, ko je bil nemški besedni red ohranjen, vendar gre pri odstopajočih primerih večinoma za zglede ob velelniku, kjer so v splošnem pogosteje rabljene naslonske oblike. Natu nega ozha gre vunkai, inu ga proſsi (TT 1557: 219) Tedaj je njegou Ozha vunkaj ſhàl, inu ga je proſsil (DB 1584: III, 41a) Da gieng sein Vater her aus / vnd bat jn (LB 1545: Lk 15,28) opashi ſe, inu ſtreſi meni dotle ieſt ieim inu pyem (TT 1557: 223) ſpodréshi ſe, inu mi ſlushi, dokler jeſt jém inu pyem (DB 1584: III, 41b) schürtze dich / vnd diene mir / bis ich esse vnd trincke (LB 1545: Lk 17,8) Na podlagi povedanega torej ne moremo trditi, da je upoštevanje besednega reda nemške predloge vplivalo na izbor naglasne ali naslonske oblike, saj sta se avtorja v položajih, kjer sta glede na načela stave lahko uporabila eno ali drugo, pri po- sameznih zaimkih odločala podobno kot na splošno v svojih besedilih, in sicer ne glede na to, ali sta ohranila enak besedni red kot v nemščini ali sta ga spremenila. Proti enoznačnemu vplivu predloge govori tudi raba naglasnih in naslonskih oblik v prevodnih in neprevodnih besedilih. Ker so se zlasti pri Trubarju odstopanja od prevladujoče rabe naglasnih in naslonskih oblik v prostih zvezah večkrat pojavljala v predgovorih in robnih opombah, bi lahko domnevali, da je bila izbira odvisna tudi od tega, ali je šlo za prevod ali za samostojneje tvorjeno besedilo. Vendar primerjava 5.1.3 22 Alenka Jelovšek  Raba naglasnih in naslonskih oblik nepovRatnih osebnih zaimkov ... med rabo tožilniških22 naglasnih in naslonskih oblik v TT 1557, ki poleg prevodov novozaveznih besedil vsebuje tudi v veliki meri samostojno oblikovano Eno dolgo predguvor in številne robne opombe, pokaže, da v večini primerov v omenjenih treh tipih besedil ne prihaja do večjih razlik. Slika 3: Razmerje med rabo naglasnih in naslonskih oblik v predgovoru, robnih opombah in biblijskih besedilih v TT 1557 Pri T 1ed. v Eni dolgi predguvori razmerje med rabo naglasne oblike mene in nas- lonske me ni bistveno drugačno kot v evangeljskih prevodih, pri 2ed. pa je delež redkeje rabljene naslonske oblik te v slednjih celo nekoliko večji kot v predgovoru (v robnih opombah T 1ed. in 2ed. ni izpričan). Enako velja za Tmn. 3mžs, kjer je ob prevladujoči naglasni obliki nje naslonska oblika je najpogosteje rabljena v evangeljskih prevodih, najredkeje pa v predgovoru. Le v Ted. 3m, kjer sicer prevladuje naslonska oblika ga, je delež naglasne oblike njega bistveno večji v prevodnih besedilih, vendar gre za specifiko zgodnejših Trubarjevih prevodov, medtem ko je v poznejših prevodih raba naglasne oblike redkejša, njen delež je večinoma primerljiv z deležem v robnih opombah v TT 1557 in bistveno manjši kot v Eni dolgi predguvori. S tujejezičnimi predlogami je povezana tudi domneva, da je prevlada naglasnih oblik pri Trubarju in njegovih naslednikih posledica želje po zavestnem oddalje- 22 Tožilniške oblike so bile izbrane, ker so v zvezah s prosto rabo izpričane pri največ zaimkih in so v tem sklonu pri vseh osebah in številih najpogosteje rabljene oboje oblike. Izpuščena sta Ted. 3ž, ki ga najdemo samo v evangeljskih odlomkih, zato za to primerjavo ni relevanten, in Ted. 3s zaradi le izjemne rabe dolge oblike. V Tmn. 3mžs sta upoštevani samo izvorni tožilniški obliki nje/je. 5.1.4 23Jezikoslovni zapiski 22  2016  2 vanju od vsakdanjega govorjenega jezika23 in s tem večji »knjižnosti« besedila. Kopitar (1808: 294) je domneval, da so na podlagi latinščine in nemščine, ki nista poznali dvojnih oblik osebnih zaimkov, protestantski (in tudi poznejši) pisci nas- lonske oblike razumeli kot glasovno krnitev naglasne oblike v govorjenem jeziku, torej kot nefunkcionalno dvojnico. To bi lahko pojasnilo nadomeščanje naslonskih oblik Tmn. 3mžs in Ted. 3ž v zgodnejših delih z naglasnimi v poznejših izdajah, domnevi pa nasprotuje občasno nadomeščanje naglasnih oblik R/Ted. njega in Ded. njemu z ga in mu; kot že omenjena razlika v rabi naglasnih in naslonskih oblik pri posameznih zaimkih tudi razlika v smeri sprememb kaže, da so bila me- rila za različne zaimke različna. Zaradi pomanjkanja virov pa je nedokazljiva že sama domneva o pogostejši rabi naslonskih oblik v govorjenem jeziku tistega časa, čeprav bi nanjo kazala Bohoričeva pripomba v slovnici o naslonski obliki Ded. 3ms mu: »frequentatissimum est apud Slavos« (BH 1584: 55). Na omenjenem mestu v slovnici je Kopitar še izrazil obžalovanje, da avtorji niso prevajali iz grščine, italijanščine in francoščine, ki bi jih s svojim zgledom funkcionalne dvojnosti različnih zaimenskih oblik napeljevale k pravilnejši rabi. Njegovo domnevo vsaj deloma potrjuje pogosta raba naslonskih oblik pri Krelju, ki je v svojem prevodu sicer nemške Spangenbergove postile evangeljske odlomke prevajal predvsem po grškem izvirniku (Ahačič 2007: 281) Kot je bilo nakazano v pregledu rabe naglasnih in naslonskih oblik, pa tudi Krelj pri tem ni dosleden; tudi v prevodih evangelijev najdemo naglasne oblike na mestih, kjer so bile v grščini rabljene zaimenske klitike.24 Moi Ozha ie ta kijr mene zhaſti (KPo 1567: CXXVIIIIb) ἔστιν ὁ πατήρ μου ὁ δοξάζων με (GB: Jn 8,54) Tvoij Lüdie inu velikifarij[!] ſo tebe meni v’roke dali (KPo 1567: CLIX) τὸ ἔθνος τὸ σὸν καὶ οἱ ἀρχιερεῖς παρέδωκάν σε ἐμοί (GB: Jn 18,35) Po drugi strani bi lahko na Kreljevo rabo naslonskih oblik vplivala tudi hrvaška predloga, ki naj bi jo uporabljal pri prevodu evangeljskih odlomkov (prim. Oblak 1894: 213; Breznik 1917: 171; Logar 1932). Ahačič (2007: 281–282) na podlagi formule kunimu zhasu, ki pogosto uvaja evangeljski odlomek, domneva, da je tre- ba to predlogo iskati med tedanjimi lekcionarji ali postilami, kot so lekcionar Ber- nardina Spličanina ter glagolska (1563) in cirilska (1562) postila Antona Dalmate in Stepana Konzula;25 navaja tudi prvi del Nove zaveze teh dveh avtorjev iz leta 23 Tako lahko razumemo pripombo Martine Orožen (1996: 126), da je pogosta raba naslonskih oblik zaimkov v Trubarjevem prevodu Psaltra znak pogovornosti. 24 V grščini se pri nekaterih zaimkih, kjer slovenščina pozna dvojničnost med naglasnimi in na- slonskimi oblikami (npr. T 2ed.), nenaglašene oblike od naglašenih oblikovno ne razlikujejo; zato se zanje uporablja izraz klitične oblike. 25 Z Dalmatovima tekstoma Kreljev prevod na posameznih mestih primerja tudi Oblak (1894: 213). V pregledu je zaradi lažje dostopnosti navedena latinična izdaja iz leta 1568. 5.1.5 24 Alenka Jelovšek  Raba naglasnih in naslonskih oblik nepovRatnih osebnih zaimkov ... 1563.26 Vendar primerjava posameznih odlomkov pokaže, da so tudi v omenjenih besedilih na mestih, kjer je Krelj uporabljal naslonske oblike zaimkov, pogosto rabljene naglasne oblike. Preglednica 1: Primerjava odlomkov iz Kreljeve Postile, lekcionarja Bernardina Spličanina ter cirilske postile in prevoda Nove zaveze Antona Dalmate in Stepana Konzula Krelj Bernardinov lekcionar Dalmata in Konzul: Postilla 1568 Dalmata in Konzul: Novi testament 1563 ravnò ſpraſhuie od nijh, ob katerim zhaſu bi ſe svesda bila prikasala. Inu poſhle ijh v’Beleem inu rezhe: Poidite tie, inu dobrò ſpraſhaite to Ditece, inu kada ie naidete, ſpovéte mi nasai, da ieſt tudi pride inu ije molim (KPo 1567: LIII) podmudro yſpijta odgnih vrime od зuiзde. chaſeye ukaзala gnijm: Ypoſlauſſi gnih vbetlem recce: Poyte yupitayte pod mudro od ditichya: ichada naydete gnega: odgouorite menij.da i.ya priſſadci . poclonijmſe gnemu (LBS: 15) nasßtoino ißpita od ñih vrime od Zvizde, koya ße jeßt ukazala ñim: I poßlavſsi ñih ù Betleem, rètṣe: Idite, i upítaie nadßtoino od Diticha, i kadga naidete, navißite meni, da i ya prißadſsi poklonimße ñemu (DP 1568: LXIIIb) подь мудро испіта ѡдь н͂их вриме ѡдь Звизде, коæсе више указала ним, и пославши н͂ихь ваБетлеемь, рече. Поите пітаіте настоино ѡдь дитета и кадга наидете, навистите мени, да и æ пришадши поклонимсе нѥму (NT 1563: 2A–2B) Mati niegova rezhe k'niemu: Sin pokai ſi nama tako ſturil? Pole tvoi Ozha inu ias ſva te slò shaloſtna iſkala (KPo 1567: LIX) yrecce mati gnemu: Sijnu зacſi nam vcinil tacho? Euo otac tuoy yia brinuchiſſe iſchahomo tebee (LBS: 16) I rètse mati ñegova kñemu: Szinu, zaſſto nam utsini tako? Evò Otacz tvoi i ya ßkarbecha, ißkahova tebe (DP 1568: LXXb) И рече Мати нѥгова кнѥму: Сину, зашто намь учини тако? Єво Ѡтаць твои, и æ [...] искахова тебѣ (NT 1563: 84B) Spet preneſega Hudizh na eno previſoko Goro, inu mu pokashe vſa Kralevſtva na ſvétu, inu nijh zhaſt: Inu rezhe k’niemu: To vſe ti ôzho dati, ako doli poklekneozh me moliſh (KPo 1567: CVb–CVI) Iuaſpet vзuede gnega dyaual nagoru velle viſſochu yvkaſa gnemu fſa craglyefſtua ſuijta .ygnyh ſlauu. yrecce gnemu: Ouo fſe daam tebi acho padſſi poclonijſſe meni (LBS: 29) Vaßpet poyaga dyaval na goru vele vißoku, i ukazamu fßa krallévßtva ßvita i ñih ßlavu, i retsemu. Fßa ova dati hochu tebe, ako padſsi ße pokloniſſ mene (DP 1568: CXXXIb) Васпет поѥга Дьбаль на горѹ веле високу, и указаму вса Крал͂евства света и н͂ихь славу и рече нѣмѹ. Вса ѡва датищу теви, ако падшісе поклонишь мени (NT 1563: 4b) Na podlagi primerjanih odlomkov lahko sklepamo, da je na prevladujočo rabo nas- lonskih oblik pri Krelju v evangeljskih odlomkih verjetneje vplivala grščina, ki je ločevala nenaglašene in naglašene oblike zaimkov, ki so se deloma tudi oblikovno razlikovale. Hrvaški zgledi pa hkrati kažejo, da pogosta raba naglasnih zaimenskih oblik v 15. in 16. stoletju ni značilnost le slovenščine. 26 Čeprav sam v analizi odlomka Mt 21 ne najde podobnosti z navedenimi teksti. 25Jezikoslovni zapiski 22  2016  2 Znotrajjezikovni vplivi Izrazito razliko v rabi naglasnih in naslonskih oblik med Trubarjem in Kreljem bi lahko pripisali tudi različnim narečnim osnovam, vendar je domneva nedokaz- ljiva, saj brez ustreznih virov ne moremo določiti načel njihove distribucije v 16. stoletju. Zaradi Trubarjevega katoliškega šolanja in dolgoletje pridigarske dejavnosti pred uradnim prestopom v protestantizem bi lahko na njegovo pogosto rabo naglasnih oblik vplival tudi t. i. nadnarečni kulturni jezik (prim. Pogorelec 2011: 55–59), kot se je oblikoval za versko rabo;27 vendar se pri tem srečuje- mo z le nekoliko manjšo težavo kot pri domnevi o različnih narečnih podlagah, saj so zapisi redki, kratki in besedilno specifični (ohranjeni so predvsem molit- veni obrazci), zato je na njihovi podlagi težko določati načela rabe posameznih oblik. sklep Pregled gradiva je poleg neenotnosti rabe naglasnih in naslonskih oblik med av- torji v zvezah s prosto rabo pokazal tudi razlike glede na slovnično osebo, število in sklon. V splošnem so naglasne oblike pri 1ed. in 2ed. rabljene pogosteje kot pri 3mžs in v dajalniku pogosteje kot v drugih dveh sklonih. Razlike pa se kažejo tudi pri tretjeosebnem zaimku: tako je raba naslonskih oblik načeloma pogostejša pri 3ms kot pri 3ž in v ednini pogostejša kot v množini, v dvojini pa se izvorne dvo- jinske naslonske oblike pojavijo le v posamičnih dajalniških primerih pri Krelju in Juričiču. Če obravnavamo naslonske oblike kot vzporedno zaimensko paradigmo v R, D in T pri posameznih osebah, lahko vidimo, da ta ni v celoti izpolnjena: pri vseh avtorjih manjkajo izvorne oblike R in Tdv. 3mžs, razen pri Krelju in Juričiču tudi Ddv. 3mžs (njihovo vlogo opravljajo iz množine posplošene oblike); pri po- sameznih avtorjih poleg tega manjkajo posamezne oblike – npr. pri Trubarju R in Dmn. 3mžs in Ded. 3ž. Na podlagi povedanega in primerjav s tujejezičnimi predlogami lahko tudi domnevamo, da pogoste rabe naglasnih oblik pri Trubarju ali naslonskih pri Krelju v položajih s prosto rabo ne moremo v celoti pripisati tujejezičnemu vplivu, vzro- ka zanjo pa se zaradi pomanjkanja pred- in neknjižnih zapisov ne da z gotovostjo določiti. 27 Pri tovrstnih besedilih, ki so bila v prvi vrsti predloge za govorno podajanje, bi lahko bila po- gostejša raba naglasnih oblik posledica želje po večjem poudarjanju osebnih zaimkov ali po zagotavljanju večje jasnosti govorjenega besedila z rabo bolj prepoznavne dvozložne oblike. Za opozorilo na to možnost se zahvaljujem dr. Ireni Orel. 6 5.2 5.2.1 5.2.2 26 Alenka Jelovšek  Raba naglasnih in naslonskih oblik nepovRatnih osebnih zaimkov ... kRatiCe in okRajšave 1dv. zaimek za prvo osebo dvojine 1ed. zaimek za prvo osebo ednine 1mn. zaimek za prvo osebo množine 2dv. zaimek za drugo osebo dvojine 2ed. zaimek za drugo osebo ednine 2mn. zaimek za drugo osebo množine 3m zaimek za tretjo osebo moškega spola 3mžs zaimek za tretjo osebo (v sklonih, kjer so oblike za vse spole enake) 3s zaimek za tretjo osebo srednjega spola 3ž zaimek za tretjo osebo ženskega spola D dajalnik dv. dvojina ed. ednina ie. indoevropsko mn. množina pie. praindoevropsko R rodilnik stcsl. starocerkvenoslovansko T tožilnik viRi BH 1584 = Adam Bohorič, Arcticae horulae ſucciſivae, Wittenberg, 1584. BS 2004 = Brižinski spomeniki = Monumenta Frisingensia: znanstvenokritična izdaja, ur. France Bernik idr., Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2004. DB 1578 = Jurij Dalmatin, BIBLIE, TV IE, VSIGA SVETIGA PISMA PERVI DEIL, Ljubljana, 1578. DB 1584 = Jurij Dalmatin, BIBLIA, Wittenberg, 1584. DC 1580 = Jurij Dalmatin, CATEHISMVS, Ljubljana, 1580. DJ 1575 = Jurij Dalmatin, JESVS SIRAH, Ljubljana, 1575. DP 1568 = Antun Dalmatin – Stipan Konzul, POSTILLA 1568, Pazin, 1993 (Biblioteka pretisa ka 6). – Faksimile. DPr 1580 = Jurij Dalmatin, SALOMONOVE PRIPVVISTI, Ljubljana, 1580. GB = Grško besedilo Nove zaveze 〈www.greekbible.com〉. KPo 1567 = Sebastijan Krelj, POSTILLA SLOVENSKA, Regensburg, 1567. LB 1545 = Biblia: Das ist: Die gantze Heilige Schrifft/ Deudsch/ Auffs new zugericht. D. Mart. Luth., Wittenberg, 1545 〈www.biblija.net〉. LBS = Lekcionar Bernardina Splićanina 1495, ur. Josip Bratulić, Split: Književni krug – Zavod za znanstveni i umjetnički rad Hrvatske akademije znanosti i umjetnosti, 1991. – Faksimile. NT 1563 = Stjepan Konzul Istranin – Antun Dalmatin, Novi testament 1563, Zagreb: Teološki fakultet »Matija Vlačić Ilirik« – Ljubljana: Narodna in univerzitetna knjižnica, 2008. – Fa- ksimile. SA 1559 = Johannes Spangenberg, Außlegunge der Episteln vnd Euangelien, Nürnberg: Gedruckt durch Iohann vom Berg vnnd Vlrich Newber, 1559. SR 1992 = Stiški rokopis: študije, Ljubljana: Slovenska knjiga, 1992. TA 1550 = Primož Trubar, Abecedarium vnd der klein Catechiſmus, Tübingen, 1550. TC 1550 = Primož Trubar, Catechiſmus, Tübingen, 1550. TC 1575 = Primož Trubar, CATEHISMVS SDVEIMA ISLAGAMA, Tübingen, 1575. TE 1555 = Primož Trubar, TA EVANGELI SVETIGA MATEVSHA, Tübingen, 1555. TL 1561 = Primož Trubar, SVETIGA PAVLA TA DVA LISTY, Tübingen, 1561. TPs 1566 = Primož Trubar, Ta Celi Pſalter Dauidou, Tübingen, 1566. TT 1557 = Primož Trubar, TA PERVI DEIL TIGA NOVIGA TESTAMENTA, Tübingen, 1557. 27Jezikoslovni zapiski 22  2016  2 TT 1577 = Primož Trubar, NOVIGA TESTAMENTA PVSLEDNI DEIL, Tübingen, 1577. TT 1581–82 = Primož Trubar, TA CELI NOVI TESTAMENT, Tübingen, 1581–1582. TtPre 1588 = Matija Trošt, ENA LEPA INV PRIDNA PREDIGA, Tübingen, 1588. liteRatuRa Ahačič 2007 = Kozma Ahačič, Zgodovina misli o jeziku in književnosti na Slovenskem: protestan- tizem, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2007. Bažec 2012 = Helena Bažec, Gramatikalizacija nedoločnega člena v slovenščini, Annales: seria historia et sociologia 22 (2012), št. 2, 461–470. Beekes 1995 = Robert S. P. Beekes, Comparative Indo-European linguistics: an introduction, Amsterdam – Philadelphia: J. Benjamins Publishing Company, 1995. Breznik 1917 = Anton Breznik, Literarna tradicija v »Evangelijih in listih«, Dom in svet 30 (1917), št. 5–6, 170–174. Dajnko 1824 = Peter Dajnko, Lehrbuch der Windischen Sprache, Grätz: gedruckt und verlegt bey Johann Andreas Kienreich, 1824. Diels 1932 = Paul Diels, Altkirchenslavische Grammatik: mit einer Auswahl von Texten und ei- nem Wörterbuch, Heidelberg: Carl Winter-Universitätsbuchhandlung, 1932. Hamm 1974 = Josip Hamm, Staroslavenska gramatika, Zagreb: Školska knjiga, 1974. Helbig – Buscha 1984 = Gerhard Helbig – Joachim Buscha, Deutsche Grammatik, Leipzig: VEB Verlag Enzyklopädie, 1984. Howe 1996 = Stephen Howe, The Personal Pronouns in the Germanic Languages, Berlin – New York: Walter de Gruyter, 1996 (Studia Linguistica Germanica 43). Jelovšek 2011 = Alenka Jelovšek, Neosebna raba oblike ono v jeziku slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja, Slavistična revija 59 (2011), št. 4, 415–435. Jelovšek 2014 = Alenka Jelovšek, Osebni zaimki v jeziku slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja: doktorska disertacija, Filozofska fakulteta v Ljubljani, Ljubljana: [A. Jelovšek], 2014. – Razmnoženo. Jespersen 1968 = Otto Jespersen, The philosophy of grammar, London: Allen & Unwin, 1968. Kopitar 1808 = Jernej Kopitar, Grammatik der Slavischen Sprache in Krain, Kärnten und Steyer- mark, Ljubljana: bey Wilhelm Heinrich Korn, 1808. Logar 1932 = Janez Logar, Krelj, Sebastijan, v: Slovenski biografski leksikon 1925–1991 [elek- tronska izdaja], ur. Petra Vide Ogrin, Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetno- sti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2009 〈http://nl.ijs.si/fedora/get/sbl:sbl/VIEW/〉 (21. 11. 2013). Merše 1996 = Kopitarjev knjižnojezikovni vzor in Postilla 1578, v: Kopitarjev zbornik, ur. Jože Toporišič, Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za slovanske jezike in književnosti, Se- minar slovenskega jezika, literature in kulture, 1996 (Obdobja 15), 93–104. Merše 1998 = Majda Merše, Primerjava besedja Kreljeve in Juričičeve Postile, v: Vatroslav Ob- lak, ur. Alenka Šivic-Dular, Ljubljana: Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovanske jezike in književnosti Filozofske fakultete, 1998 (Obdobja 17), 217–231. Merše 2000 = Majda Merše, Vid in čas v Trubarjevih in Dalmatinovih biblijskih prevodih, v: Seminar slovenskega jezika, literature in kulture: zbornik predavanj 36, ur. Irena Orel, Ljub- ljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za slovanske jezike in književnosti, 2000, 21–34. Merše 2001 = Majda Merše, Glagolski vid v povezavi z načinom in naklonom v Trubarjevih in Dalmatinovih biblijskih prevodih, Jezikoslovni zapiski 7 (2001), št. 1–2, 113–128. Merše 2011 = Majda Merše, Uvod, v: Kozma Ahačič – Andreja Legan Ravnikar – Majda Merše – France Novak, Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2011. Metelko 1825 = Fran Serafin Metelko, Lehrgebäude der slowenischen Sprache im Königreiche Illyrien und in den benachbarten Provinzen, Laibach: gedruckt bey Leopold Eger, 1825. Miklošič 1868–74 = Franz Miklosich [= Franc Miklošič], Vergleichende Grammatik der slavi- schen Sprachen 4: Syntax, Wien, 1868–1874. 28 Alenka Jelovšek  Raba naglasnih in naslonskih oblik nepovRatnih osebnih zaimkov ... Murko 1850 = Anton Murko, Theoretisch-practische Grammatik der Slowenischen Sprache in Steiermark, Kärnten, Krain und dem illyrischen Küstenlande, Grätz: Verlag der Fr. Ferstl’schen Buchhandlung, 1843. Murko 1891 = Matija Murko, Enklitike v slovenščini, Letopis Matice slovenske 22 (1891), 1–65. Murko 1892 = Matija Murko, Enklitike v slovenščini, Letopis Matice slovenske 23 (1892), 51–86. Muršec 1847 = Jožef Muršec, Kratka slovenska slovnica za pervence, V’ Gradci: Lajkamovi nasle- dniki, 1847. Nahtigal 1952 = Rajko Nahtigal, Slovanski jeziki, Ljubljana: Državna založba Slovenije, 21952. Oblak 1994 = Vatroslav Oblak, Protestantske postile v slovenskem prevodu, Letopis Matice sloven- ske 25 (1894), 202–215. Orožen 1986 = Martina Orožen, Stilni problemi Trubarjevega jezika, Seminar slovenskega jezika, literature in kulture: zbornik predavanj 22, ur. Ada Vidovič-Muha, Ljubljana: Filozofska fakul- teta, Oddelek za slovanske jezike in književnosti, 1986, 27–47. Orožen 1996 = Martina Orožen, Poglavja iz zgodovine slovenskega knjižnega jezika od Brižinskih spomenikov do Kopitarja, Ljubljana: Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, Oddelek za slovanske jezike in književnosti, 1996. Peti Stantić 2007 = Anita Peti Stantić, Naslonke – terminologija med skladnjo in prozodijo, v: Razvoj slovenskega strokovnega jezika, Ljubljana: Filozofska fakulteta, 2007 (Obdobja 24), 425–434. Pogorelec 1968 = Breda Pogorelec, Razvoj prostega stavka v slovenskem knjižnem jeziku: vloga dativa v stavku, Jezik in slovstvo 13 (1968), št. 6, 145–150. Pogorelec 2011 = Breda Pogorelec, Zgodovina slovenskega knjižnega jezika: jezikoslovni spisi I, ur. Kozma Ahačič, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU – Znanstvena založba Filozofske fa- kultete, 2011. PS 2001 = Majda Merše – France Novak s sodelovanjem Francke Premk, Slovar jezika slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja: poskusni snopič, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2001. Škrabec I–II = Stanislav Škrabec, Jezikoslovna dela I–II, ur. Jože Toporišič, Nova Gorica: Franči- škanski samostan Kostanjevica, 1994. Tomšič 1943 = France Tomšič, Starocerkvenoslovanska slovnica in čitanka za višje razrede srednjih šol, Ljubljana: Pokrajinska šolska založba, 1943. Toporišič 1992 = Jože Toporišič, Enciklopedija slovenskega jezika, Ljubljana: Cankarjeva založba, 2012 (Leksikoni Cankarjeve založbe, zbirka Sopotnik). Toporišič 2000 = Jože Toporišič, Slovenska slovnica, Maribor: Obzorja, 42000 (11976). Vondrák 1912 = Václav Vondrák, Altkirchenslavische Grammatik, Berlin, 21912. summaRy Use of Independent and Clitic Forms of Non-Reflexive Personal Pronouns in Sixteenth-Century Standard Slovenian In sixteenth-century standard Slovenian, the independent forms of personal pronouns were used significantly more frequently than in the modern standard language. An analysis of the selected material shows that, except in certain phrases (only independent forms are used in coordinate phrases, contrast, pronominal phrases with right attributes, and prono- minal phrases with the interjections jo, ve, and aj, and only clitic forms are used in the set phrase pfu te bodi ‘fie upon thee’), independent forms were not used in complementary distribution with the clitic forms, but that they functioned as variants with equal value. Various authors differed greatly in their choice between them; for Trubar, independent forms strongly prevailed, whereas Krelj used more clitics. In his early works, Dalmatin was closer to Krelj’s usage, but in works based on those of Trubar and in his later works he approximated Trubar’s usage. In his translation of Spangenberg’s postil, Juričić also moved away from Krelj’s usage. Among the authors of shorter works, Tulščak, Trost, 29Jezikoslovni zapiski 22  2016  2 and Bohorič are closer to Trubar’s pattern, and Znojilšek and Megiser to Krelj’s pattern. Differences can also be observed in individual authors with regard to person, number, and case: for the first- and second-person pronouns the independent forms are used more often than for the third person, and in the dative more frequently than in the genitive and accusative. For the third-person pronouns, the use of clitic forms is generally more frequ- ent for the masculine and neuter gender than for the feminine, and more frequent in the singular than in the plural, whereas in the dual the original dual clitic forms appear only in individual dative examples in Krelj and Juričić. Because of such differences and based on comparisons with original texts in other languages, the frequent use of independent forms in Trubar or clitic forms in Krelj in places that allow the free use of either probably cannot be completely ascribed to foreign-language influence. Among the possible reasons are the different dialect bases of the writers or the influence of the supra-dialectal cultural language, but a lack of pre- and non-literary sources does not allow the reasons to be determined with certainty.