SI. 23.
V Trslu, smio 9. junija INSO.
Trenj V.
EDINOST
Glasilo slovenskega političnega društva /a Primorsko.
„EDINOST" lihaja vaakn n tiU; c«>na ta v.+« l»to j« » glil. kr., ra pnlu luta 1 rI<1. kr., /a Mrt i»t» 1 Ril. 1» kr. — Za nzu.mil>, kaknr tu.ii /a porlanic« m ptafuj« »a namilim triHtojiun vrnto: U kr. »t- tUka 1 krat, M, Pu ho tihku !i k'at, M Ca *i! ti*ka 3 k at. Za v..?je trk* |k> prostoru. Pri vutkratoin tukauji je omi a v |irin>i.-ri nmnjli.
VamPiiliin naj ■»• pnlllja tipraviiiHvn iv.lnf.i /{omika It. Imi,. — V- ilriipt ilrcIniKvii. — VofrunkiVann i.,m., s n .,.r,.j,.,„;,(„.
Ibiki>|iihi lir.-* ............ v rt'.lun« ti m- n« vrnCujn. — l'oaani.'Zih' hcvilk.- t« iliiluvajo po III k'-, v nkolii'i : Na Osinih, ii.i I' ku, v II ,r
k.»li, v Itnzivvicl, v Škrinji ili M. Maminimi /tf.
23. dan meseca aprila 1880.
Govor (»»Mlnnpn Kljuiin.
VI.
(Dalje).
Jako čudne so tedaj pritožbe, katero se nam o<l one strani visoke zbornice v obraz mečejo, da je v deželah z mešanim prebivalstvom nemštvo v nevarnosti, da se nemški profesorji, uradniki iWJ. zapisujejo v knjigo prognancev, da nemškim uradnikom, častnikom i državnim služabnikom ni mogoče, svojih otrok dajati podu če vat v nemškem jeziku itd. Skrb i strah za nemštvo sta pretirana i prazna. Po pravici je nek govornik od te strani visoke zbornice uže omenil, da Nemci nemajo vzroka tožiti o zatiranji, ker Se vedo ne, kaj jo zatiranje (Klici na desnici: Tako jel) Vam se čudno zdf, da zahtevamo znanje slovenskega jezika od profesorjev, ki imajo slovenske nase otroke podučevati. Kaj bi rekli vi, gospoda moja, ako bi se na katerem nemškem učilišči za kateri predmet nastavili profesorji, ki ne bi zmožni bili jezika? Ali bi so vam to ne zdelo nenaravno, i ne Id po pravici od njih zahtevali znanja nemškega jezika? Pri nas, gospoda, je taka nenaravna razmera; pri nas je izjema, če kateri profesor zna slovenSčino i pravilo je, da mu je ni treba znati. Vi se hudujete, da je bilo nekoliko uradnikov vaše stranko premeščenih, prav za prav povišanih. Kaj bi bili pa rekli, kak hrup bi bili vi — ako sodimo po vaših besedah v splošnej obravnavi, mej svet zagnali, da se je pri vas le pripetilo stotinski del tega, kar je slovansko prebivalstvo moralo leta i leta prebiti, (Klici ne desnoj: Ites je!) ako bi se bili pri vas profesorji, uradniki in državni služabniki, ki nisu skrivali ljubezni do svojega naroda in jezika, katerega so se učili od svoje matere, prestavljali ured orna, ali kakor se prav i, iz službenih ozirov na najskrajniše državne meje, če tudi se jim ni moglo nič očitati v službenih zadevah (Klici na desnici: Čujte!).
Nek govornik one strani se je sklicaval na to, da Nemci gotovo ne plačujejo manj davka od Slovanov i da lil se pravičnemu narodnostnemu zakonu ne upiral. Kako pa umeje to pravico, i kakor da se je skesal, da je uže preveč obečal, to se vidi iz tega, da se je ustavljal naravnemu u vedenji slovenskega jezika v srednje naše šole, in zakaj ? Ker se nemške šole, kakor on trdi, bolj obiskujejo nego slovenske.
Popolnem se ujemamo z gospodom poslancem iz Štirskega; res je, da so nemške šole bolj obiskujejo, nego slovenske, ker kakor sem to uže poprej dokazal, mi neinamo slovenskih šol, tedaj jih ne morejo obiskovati še tisti ne, ki bi jih radi obiskovali. Prav tako moramo tudi pritrditi, da Nemci v prav takej razmeri plačujejo davke, kakor slovanski rodovi. Toda Nemci imajo za to vsaj nekaj povračila, slovanska ljudstva pa so bila pri enaeih davkih doslej skoraj vedno lo nase oprta, če so hotela za razvoj svoje narodnosti kaj storiti. Ko smo na Kranjskem in v slovenskih deželah zahtevali slovenske šole, odgvoril nam
tJ
Obrazi iz vojaškega živenja.
I. STREŽAJ.
Štiri leta je uže bilo, kar sta skupaj živela; a nikedar nij ni prvi niti za trenotek pozabil, da je častnik, i drugI, da je prostak. Prvi je bil vojniško strog, drugI vojniško pokoren. I ljubila sta
se, ali ono trdo, ostro, nemo ljubeznijo, ki se ne baba, i ne razodeva, ki pod neotesanostjo skriva blage i nežne čute; agovorna, kader molči, nespretna i čudna, kader govori; nepri-jateljica hlimbl, navajena stiskati ustnice i zadrževati solze, kader kateremu v oči silijo, da ne kaže mehkužnosti i rnzvajcnosti.
Govorila sta vedno lakonično, naglo, pojemaje, uraevala stase vsklikom, pogledom, vzajemni tolmač jiuia je bila ura, ki je poravnovala vse, tudi korake i besede. — Zapoveste še kaj, gospod poročnik? — Nič! — Smem iti? Hodi. — Tako sta se vsak dan ločila; nikedar nista ni besedice več spregovorila.
I tako so jima uhajali dnevi, meseci, leta, štiri leta — v vojašnici, doma, v taborji, na potu, v vojni; a obema se je s časom v srce vsadila iskrena, globoka, istinita, skoraj sama sebi neznana ljubezen.
onem nepremonljivem molčanji, v onem vojniškeni govoru, v onih mejusubnih skrivnih pogledih, ki so značili ene-
je minister Giskra: Će hočejo Slovenci imeti slovenske šolo, naj si jih napravijo I Nemci pa smejo zahtevati, da so za 10 do l'2 otrok napravi nemška šola na državne troško. Snj se jo celo za slovansko, nekoliko polaščeno Dalmacijo priporočala nemška Šola. Ali pri tem ne pride Človeku na misel znani pregovor: Kmet, to je vse kaj druzegal Gotovo nam ne lii dali biti taeega odgovora, da smo zahtevali nemških šol, morebiti 1 »i nam bili tako velikodušni, kakor so bili Ćrnovinun i dovolili udu visoko šolo, da smo prosili nemškega vseučilišča.
Gospoda moja! mi vam i/, srca pri v o'čujemo nemške šole. Pa prav zato vam bo umevno, da enako pravico zahtevamo i tirjaino tudi zase, da se v slovenskih deželah obstoječe srednjo šole tako v rede, da bodo primerne vlastitosti slovenskega ljudstva.
Le pa zahtevamo to za vso dežele, v katerih prebivajo Slovenci, moramo to toliko odločniše tirjati za kranjsko deželo, ker kranjska dežela nema mešanega prebivalstev a, kakor druge deželo. Zato se moramo upirati izrekli mariborskega poslanca, ki je rekel, da jo skoraj tako po vseli srednjih šolali na Kranjskem in Stirskem, kakor v Mariboru i da mora biti tudi na drugih srednjih šolah tako, kakor on zahteva za Maribor, Saj je znano, tla je Maribor eno iz mej tislih mest, ki so bila v zadnjem času svojemu rodu, slovenskemu narodu najbolj odtujena i po-neinčevana. Kar se pa posebno Kranjskega tiče, ne nahajamo tam pravega mešanega prebivalstva, ker tam je 450.000 Slovencev in le 20.000 Nemcev, ki pa niso po vsej deželi raztreseni i pomešani z slovenskim prebivalstvom, ampak prebivajo skupaj v kočevskem okraji i na Fužinah ob koroškoj meji. Vsi tisti pa iz mest i trgov, ki se za Nemec proglašajo i zahtevajo nemške šole, veči del so, razen nekaterih uradnikov, ljudje čisto slovenske narodnosti, ki so se le zarad dobička, kateri jim je doslej nosilo nemško liberalno mišljenje, oklepali nemške stranke (Smeh na levici), zahtevali nemških šol, svojo otroke za Nemce v šole vpisovali, mej tem pa njih roditelji morebiti v kakej vasi na kmetih govore se svojimi sosedi slovenski jezik, ker druzega ne znajo i se ne morejo čudom načuditi, kako se je njihov sin kar v enej noči pogermanil. (Smeh na levici).
Da taki Nemci no morejo biti pravi Nemci, i da nam no I more biti prav, ako so oproščajo učenja slovenskega jezika, kar bi mogoče ne bilo, da je slovenski jezik učni jezik: to tem lažjo razumete, ker se morajo učiti obeli jezikov otroci tistih roditeljev, kateri svojega rodu no zatajujejo, da se nazadnje po dovršenih naukih, ako prosijo služI), potiskajo za one, kateri se iz lenobe slovenskega jezika niso hoteli učiti, i so morebiti celo preganjajo zarad slovenskega jezika ! (Smeh na levici). Pravim Nemcem pa, gospoda moja, če tudi je njih Število tako pičlo, da pri nas prihaja 1 na23 Slovencev, nič se ni bati; ker Slovenec ve, kako teško i grenko je živenje brez onih pravic, ki mu pristujejo po naravnih i državnih zakonih; on ve, tla je spodobno druzemu to, kar je enemu prav, i zato uže po naravi ne išče predpravic, ampak [ hrepeni po svobodi, katero ljubi sam ter je drugim ne krati po načelu: Kar no želiš, da se tebi zgodi, tega ne delaj drugim. '
mu: stori t6, i druzemu': umol sem; videl je vsak, ki je poznal nju naravo, toliko ljubeznjivosti, toliko vljudnosti, toliko srca, da bi se najslajša ljubezen no mogla temu primerjati.
Našla sta se na bojišči, v hudem trenotku, nekoliko stotin , korakov od sovražnih topov i kadar koli je prišiknola granata, pogledal jo urno drug druzega, in opazivši živega, vzdahuol: Te i ne lio več! Prehudela sta skupaj v prednjoj straži mnogo mrzlih i deževnih nočij, z nogami v blatu, z obrazom na vetru; a ua jutro, ko so se preminjali polkovi, posmoliaval seje drug druzemu, kakor bi hotel reči: Sedaj se vračamo v šatore, razveseli se, utegneš se opočiti. Mnogokrat na dolzej poletnoj poti, obračala sta se oba k malu nazaj na miljne kameno kraj ceste i mnogokrat sta jih seštela nad štirideset, i dospevši do zadnjih, pogledovala sta se utešnhu i povoljnim pogledom, kije pomonjal: Se dve, še eno, evo nas!
Večkral na večer, v taborji, kader se duša pripravlja na puskomete, ki nas probude o noćnoj tihoti, legel je eden pod šator, a druzega pokrival s plaščem, da ga ubrani nočnega vetra. Lehko noč, gospod poročnik — rekal je odhajajoči prostak, i poročniku se je zdelo, da se je slugi glas malo tresel i odzdravljal mu jo enako. Drugi krat, koje drug druzemu izročeval pismo, i ta hlastno roko stegnol, da ga vzame, bral sejo na lici obema lahen nasmeh: Z domaje, spoznal sem pisavo, od tvojo matere je — hotel je reči eden, a drugi — hvala — hotel jo odgovorili.
A po vsem tem sta zopet umolknola. Nikedar nij zabil krepki
I prav kranjski deželni zbor v narodnoj svojoj večini, katero so nasprotniki n zupili kakor non plus ultra fanatično i nestrpljivo, vedno jo Izjeme delal, ko jo šlo z;i jezik v deželi bivajočlh maloštevilnih Nemcev, gotovo posnemanja vreden izgled graškeuiu i celovškemu deželnemu zboru, v katerih imajo, gospoda moja, večino va i somišljeniki, ni pa do Slovencev niso imeli enacoga ozira, če prav no prihaja v leli deželah I Slovenec na \Ni NoIikov, ampak tretjina je Slovencev !
Nemški Kočevarji to dobro vedo i zato živo v najlepoj prijaznosti z slovanskimi sosedi, ker no tožijo o zatiranji; ono iz na o dežele v s' rt zagnano I rb anjo o zatiranji Nem'lva ne prihaja od pra\ ili Nemi ev, ampak "d ljudi, ki iz dobičkarije hujskajo narod, du toliko hižje v mol noj votli i-j I »i • love. i Dobro! na desnici — smeli na levici.)
Gospoda moja! NoinLo je liilo veliko i mogočim užu takrat, ko v Avstriji še ni bilo uslavoveriie stranke i bodo mogočno in veliko, ko v Avstriji no bo nobenega sledu več od uslavovcriie stranke, če tudi se celjski gospod državni poslanec boji, da mu Ven do v osoda preti. Smeli na leviti.
Da se zopet vrnem h Kočcvarjeiii vesolslo na levici, moram reči: Ako bi bili poskušali, ua Kranjskem Nemce zatirati, zaman bi iskali sled tega marljivega narodiča.
Ni tedaj resnično, da hočemo Nemcu iz naših šol Izrinoti i prav tako neresnično je, da je nem-lvo v nevarnosti. Kodo vam je to rekel, gospoda moja ? Mi dobro vemo nemščino ceniti iu uvaževati, ker veže mnogojezično Avstrijo, i zato zahtevamo, tla se je slovenskih roditeljev otroci na srednjih šolah popolnoma nauče.
Saj sto zadnjič slišali, kaj jo rekel o njej poprejšnji narodni šolski nadzornik Šolar, iu jaz mislim, da njegovim besedam no bo nobeden ugovarjal. Ako se na onej (levojj strani sklicujejo na obilico prošunj, ki so se podale zoper uvođenje slovenskega jezika na srednjih naših šolali, moram temu nasproti opomniti, da je došlo še mnogo več prošenj slovenskih občin, ki zahtevajo prav nasprotno, lo je: uveden jo slovenskega jezika. Ker so gospodje one (lovci strani ,tako pristranski, da pravijo, — kalor so jo n. pr. prav v ljubljanskem mestnem zboru trdilo — da se slovenski jezik uže zdaj preveč uči, iu ga hočejo .'e bolj izpodrinoli, nego so jo užo zgodilo; zalo moram povedali, da naši ljudje ne ravnajo enako z nemškim jezikom, ampak da hočejo imeti poduk v nemškem jeziku kakor zapovedani prednici in tako urejen, kakor je lo rečeno v prošnji ljubljanskih meščanov, da si; vsak učenec iu vsaka učenka pred Izvršitvijo srednje šolo nemški jezik v govoru i pismu popolnoma prisvoji 1 seznani z nemškim slovstvom.
Da no bi naša mladina uže tako preobložena bila, zahtevali bi celo, da se jej v naših deželah prilika da, prav tako naučiti se italijanskega jezika, kakor je to z nemškim, ker je zarad živahnega občevanja južnih slovanskih dežel z Italijo skoraj prav tako potreben, kakor nemški. Pri tem takem res nobeno potrebe ni, da se nekateri gospodje tako potezajo za nemštvo i
vojak, bodi si prihajajoč k poročniku, bodisi odhajajoč od njega, upreti mu oči v obraz, postaviti se po vojaško pred njega ter dvignoti roko k čaki, krepko, ponosno, prav po vajaškem rodu.
Živela sla skapaj lo štiri leta, ker vojaku, ki je precej po prvem letu jel poročniku streči, bližal so je konec službe.
Necega dno pride poveljniku ukaz, naj na dom odpusti strežnikov razred. Onega dne sla se lo malo več menila, nego sicer, toda srci ste si govorile dolgo. — Ali zapoveste še kaj? — Nič! —... Prišel je ukaz, da se ima razpustiti tvoj razred; v doselili dneh otideš. ('molku ola sta oba, a nijsla se, kakor navadno, ujela z očmi. — Sinem iti ? — Le hodi, le. — Sedaj je pristavil besedico, /c, i lo je bil velik korak na poli ljubeznjivosti. — Stisne se obema srce, a no obema enako. Prvi je izgubljal prijatelja, no, več nogo prijatelja, brata, kojega je ljubil spoštovanjem, udanostijo. Drugi jo izgubljal tudi prijatelja, brata, ali drugi je ostajal i prvi se vračal domov. I to je bila v elika uteha. Vračati se domov! Po toliko letih, toliko nevarnostih, potem ko je tolikokrat, na večer, v taborji, ko se razlegajo sem ter tija oni dolgi i otožni glasovi, vabeči nas k počitku, ko se pod šatori gase lučice, i ko po vsem tem platnenem mestu, prej tako živem i veselem, nastane grobna libota, potem koje, pravim, tolikokrat \ prevelikoj otožnosli glavo pove-šal, misleč na svojo mater, ter se vpraševal: Iiog ve, kaj počenja uboga mila mati. Vračati se domov! Potem ko jo tolikokrat, o mraku, po noči pod milim nebom, tu i tam mej seljani svojimi čul prepevati one zuauc domače pesnice, one, ki so se nekedaj prope-
s lako »s-ilo lisl;l\l|;ij.i odplavljotljll llPUl -kega jezika i/ In lil srednjih >n|, ri-sar nobeden ne namerjava. 1'iav taki s.' mi zdite — rtov olite mi In primero — kakor oni \il</, ki je pokril / šloiiioiii. pritrdil si oklep, oborožil sr /. mečmi i sulico, pogumno poskočil ii;i bojnega konja, udito na vse straiij mahal i In.ril m — / vetrom. \kopa mi z.ilrtevaino in in k.inii
jeziku toliko veljave, Irila j bode ...... jam I, da Imli materinega
na'ega jezika nećemo . uliti v zadnji kol, ampak <l:t lirjamo, da se nanj jemlje toliko ozira, kolikor se jemlje na nemški je/ik v nemških deželah, i da }■«> mo^iiV vsacenin, kdor }«o imel opra-viti z našim ljudstvom, naučiti se ga popolnoma.
Pretirana je Irdilov, da je nem tvo i državni prid eno in islojza dr/avni prid sr najboljše skrbi, ako sr država vlada po svojih vlaslilostih. Predaleč sega, kedor se dan danes I rdi, da jo v ninogojczicnoj A\slriji državni prid iu netm tvo eno in isto. Državnemu pridu se tedaj gotovo ne škoduje s pravico do posameznih narodov, ampak še krepi se s tom, da se nanje jemlje ozir, da so zadovoljni.
Ne velika in s železnimi verigami oklonona. ampak :mfo-roljna ljudstva so najmočnejši stebri državi Dobro! na desnici, ljudstva pa, katera sila skupaj veže i sila skupaj drži, naveličajo so k malu taeega stiskanja i le prelehko jih dana prilika z i pelje v skušnjav o, da o trešči nestrpljivi jarem in iščejo veselega i mirnega živenja, (Klici na levici: (Ulijte! Ćujtc!) Trosim, jaz sem omenil Je zgodovinsko resnico, sumničil nisem nikogar (smeli na levici : prav tako je pripoznano, da jo narod drŽavi lollko močnejši steber, kolikor bolj je vzbujen in Izobražen.
Ker se pa narodi po pedagoglčnih načelih morejo izobraževati le na podlogi lastnega jezika, tedaj je resnično državi v j prid, da se z narodi prijazno in vljudno ravna, da so jim dobro- i hotno daje 1 isto. kar imajo pravico zahtevali; ne pa, da so jim z nevoljo pušča, kar si sami jemljo i s tem nezadovoljnost rodi,
Teoretično, gospoda moja, priznali ste vi sami to, ker ste namreč sprejeli v določbe državnih osnovnih zakonov tudi določbo, da so imajo spoštovali našo nrave, naši jeziki, naši običeji" Ali doslej so ostala vsa ta obećanja le lepe besede na papirji, in s tem je, gospoda moja, če smem tako reči, prav tako, kakor z ' jedilnim listom, na katerem so zapisano najboljše i najokusniše jodf. Kaj je pomagano lačnemu, če se mu tak jeiloni list v roke , da, pa ne prinese okusnih jedi na mizo? Ali so s tem nasiti? Ali to ne bo marveč lakoto le šo dražilo? Kiiako jo, gospoda ! moja, tudi z vašimi določbami o enakopravnosti vseh narodov. Na papirji je res prav lepa, v resnici pa še vedno trpe lakot naši narodi i teško pričakujejo trenotkn, ko so ta lepa obečanja vresničijo.
Ko se je zgodila promemba v vodstvu mitičnega mini-sterstva, obečalo so je nam, da so bo na dejanske i praktične potrebo ljudstva ozir jemalo. Sicer nam sije iz besed naučnega ministra le bled žarek, ali uže tacega žarka jo vesel, kdor vedno v temi tava; z majhnim darom jo zadovoljili, kedor jo lačen. Po priporočanej resoluciji se ima dozdanja zamuda v zmislu enakopravnosti slovenskega jezika vsaj enkrat popraviti. Mi ne zahtevamo nobene izjeme, nobene prednosti, mi zahtevamo le lo, da se od vas, gospoda moja, skleneni zakoni o enakopravnosti dejansko izvrže i da »o tudi na naš jezik toliko ozira jemlje, kolikor ga ima nemški jezik v nemških dežolah. Ce ludi jo to čisto naravno, samo ob sebi umevno i pravično, vendar se jo doslej vodno odrekalo, in sicer, kakor menim, zarad nepoznanja naših razmeri morebiti tudi zarad krivičnih predsodkov. Vendar sem prepričan, da zdaj vendar padejo ograje, katere so nas ločilo i porazum zavirale, i da bodo pravično misleči gospodje ono (levo) strani te visoke zbornice odslej nam pravični i ne nasprotni željam slovenskega ljudstva glede izobraževanja slovenskega jezika.
Mej vsemi grehi jo eden največih ta, da so obdarovan in talentiran narod v izobraženji in razvoji zadržuje.
Jaz bi tako nikdar i nikoli na noben narod ne grešil in nadejam se, da tudi vi tega ne storite, ampak sprejmete uasve-tovano resolucijo. (Pohvala na desnici).
■HVf«^
vale tam doli doma po loti. ko so sedeli na gumuišči, i lunica pošiljala milo prekrasno svojo svetlobo, i ko se jo i z mej toliko prijateljskih i rodbinskih glasov spoznaval eden, tako mil, tako glasen, tako čist. ki jo tako dobro znal pot k srcu: potem ko je tolikokrat blagoslavljal ono pesni, kakor pozdrav oddaljenemu matere.... Vračati so! Vračati se nepričakovan! Videti zopet ona polja, one hiše; ugledati od daleč domaČo streho, hileti, dospeti zasopen 1111 ono milo njivo, videli, kako ti pride naproti mala sestrica, sedaj uže odrasla, manjši brat, sedaj uže mladenič, kako prihajajo na njihovo vriskanje vsi drugi; vreči so mej nje, a odtrgati se od njih, loleti domov, poklicali staro mater, videti, kako ti pride naproti razpetimi rokami i solznimi očmi, objhnčkaii jo, i čutili, kako te ono svete roko stiskajo k sebi, ter čutiti najsvetejše zemeljske radosti: to so stvari, ki ti v samem mišljenji oslade vsako gronkost, ocelo vsako rano.
Vendar dobrega mladeniča prešine tudi misel na ločitev od svojega poročnika. Saj Šutljiv vojak nikodar no sleče ono trde kosmate suknje, ki mu je v toliko lelili služila za odejo i za vzglavje, i katero je toliko čistil, krtačil i pral; kako ne I> 1 Čutil nekake nemirno milobe, enake, kakor bi so poslavljal od prijatelja, ki te je razžalil, i nad klerim bi so rad liudoval, pa ga v dnu srca vendar le ljubiš i spoštuješ. Onih žepov zadaj, v katere si v temnici skrival lulo bližajočim se častnikom, še jih boš iskal, ubožec, dokler so popolnoma no odvadiš. — Grenil si boš dušo, ko jih lic najdeš več!
(Dalje prihod iijii¥),
I3o|3isi.
% Trdili, dur :;i. maja Inho.
Jh,maet jttrms/ro in /mjrlj. ■— Tr'iikt nt hrrr, — bt > ^anhrln. — Vetmt.)
Ni i i »i • je tlldi nas tržaške Slovence dirnolo postopanje barona Zveglja: za I ore j pa smo pravo sj:i> 11<» uživali članke v ■ Slovenskem Narodu«, v katerem poznalcr lega «p irvenu «-a tako ii;i! 111 j r 11 o ri'e njegovo prn losi. — Dostikrat sem obžaloval da iieiiiaino mi Slovenci prav nič domače arislokracije, dobro vedoč i/ najnovejše zgodovine, da je italijanska in ogerskn ari-tokraeija skoraj satna osvobodila in pov zdigliolu narod do vi je topleje polili« no zrelosti in imnsfalno^, — Tolažil <;em se pa s tem, da ludi pri nas polagoma naraste domača aiTlo-kracija; ali kakov je ta naniduj ' Nek baron i/ Gorcnj-ikoga nam to najbolj kaže. V starejših časih se jo človek poplemenilil zbog pravih z;is|ug in hrabrosti, zatorej so laki pradedje sedanjih aristokralov imeli navadno plemenito srce: a novej-i plemeni* t;iži razen nekaterih izjem zahvaliti so imajo čestokral čudnim polem in klečeplazenju, da ■ nasiči njihova častihlepnost.
V	starih časih ni bilo to tmli tako lehko mogoče; a zdaj, ko strankarska ministerstva skrbi*. da si napravijo prav mnogo pro-solitov, zda j je to užo lažjo: zatorej pa bomo imeli vodno voč piemonitažev, a vodno manj plemenitih mož. — Uzroka tomu sinemo iskati ludi v pslhologlčnih pravilih. — Narod, ki jo bil vedno le rob in trpin, no more kar nnglo speti so do prave plemenitosti; temu treba mnogo časa in tudi dobrih časov glede materijalnoga živ en ja.
Nek visokoučoni Nemec je trdil, da «gnl leben machl gute Menschen*.— Okoprem so jaz popolnoma na ujemam s tem načelom, moram vendar priznati, da je fizično bitje v jako ozki zvezi z duševnimi zmožnostmi, torej s človeškimi krepostmi.
Uoveškn volja je redkokrat tako močna, ila Id zmagala nad telesom, in človek, ki jo vedno stradal, nema prostora ril časa, da bi mislil na lo, kur duh povzdiguje, kar srce blaži. — Trpin je tudi večidel zaničevan, a bolj od listih, ki so sami s težavo uhožali sužnostl, nogo pa od takih, katerih pradedje so užo vživali vsak dan pečenko in se ponosno sukali po parketu. — Ljudstvo, ki vodno trpi, ima naravno največje naguonje do nižjih strasti, na priliko do lieodkritosrčuosli in klečeplazenja pred takimi, katerim je sreča milejša. — Zatorej pa nahajamo velik razloček tudi moj nižjim ljudstvom samim; furlanski kolono je strašno senilen in zabit, slovenski kmet na Kranjskem je nže bolj ponosen, ker lam je uže dosti takih kmetskih rodbin, ki so užo nad Kio lol popolnoma svobodno, razloček jo zopet mej zadnjimi in kmetom na severnem Nemškem, kdor so krnet po omiki in samosvesli prav nič ne loči od gospoda in kdor je uže družba tako nivelirana, da skoraj zgine soeijalen pojem aristokracije.
Iz tega uzroka slišimo tudi pri nas čestokral obžalovanje, da naš kmet ni bogatejši in bolj štedljiv; naši poiitikarji namreč imajo čestokral računi!i z nezanesljivimi faktorji in pripisujejo to nezanesljivost slabemu materijalnomu slanju našega kmeta.— To je žalibože resnično; kadar se bode po izreku Henrika IV. najplomenitejšega kralja francoskega, kuhala ob nedeljah kokoš v loncu vsaeega kmeta, potem se smemo gotovo zanašali, da se naš narod popolnoma osvobodi in okrepi v vsakem oziru. — Naj nam naši čitatelji ne očitajo te lilozotiČne ekskursije; zapeljal nas je bil k lomu »baron /vogelj», kateri je prototip novošegnega aristokrata, v katerem jo kri še popolnoma rndeča, kar I * i pa rad slom zakril, da svojo zatajevo in v lastno skledo pljuva. Mož je baron, torej plemenita*, a ne plemenit, kajti ljudje, ki imajo vedno neko senco za seboj, katera jih plaši, možje, kateri su poslali čudnem potem to, kar so; možje, ki v svoji sreči pozabijo svojih dobrotnikov in jih celo natolcujejo, kakor je to storil Žvogelj pravemu plenienitažn Hohenvvartu, možje, ki klečeplazijo okolo zlatega teleta in na katerih čelu je vtisnen pečat ustavovorno moralnosti: taki možje, naj imajo šo toliko zunanjih znamenj plcmcnitaštva, niso plemeniti in zatorej moramo obžalovati, da nam jih je rodila naša majka tor Doga prositi, naj nam no dado rajši domačih pleincnitažev, nego da nam hi dajal takih, kakoršeu je neplemeniti gorenjski baron.
V	Avstriji smo učakali mnogo dokazov, da je boljše, da so na krmilu najviši aristokrati, nego pa kak «IUirgermmistorluiu». Kodo no pameti Glskrove dobe! ŽVogolj jo pa prav tistega testa, kakor (.3 iskra et oonsortes.
Tudi menimo, da se ne vresniči prorokovanje tega gospoda v ljubljanski kazini, da namreč v kratkem zopet nastopijo usta-vovcrcl, da Id z nami gospodarili, kakor so, in ako bi se kedaj še zgodilo — nesrečna Avstrija! Morda pa tudi — ubogi Zve-geij, ker ustavoverei, če kadaj nastopijo, gotovo vržejo od sebe obrabljeno orodje.
Preidimo na naše tržaške razmere. Na našo zadnjo • obrambo», o katerej su dobro znali na-i neodrešeni, molčal je »I/ indipendento«, — On uže ve zakaj. Znano je ludi nam, da so uredniku tega lista očitale prve glave one stranke, da je pravo bedastočo pisal in jako nepolitično ravnal. Odmev je našel sicer ■ L' Indipundcntc» v organu italijanskega društva-L'Ope-rajo»; a lo je le žalostni .plaglat«. Klasično jo v tem listu lo 1 povdarjanje, da neodrešenci žele miru. — Kodo ga je pa kalil? Gotovo oni, ki hočejo Trst odtrgali od Avstrije. In s takimi ljudmi mi niti nočemo živeti v miru, tak mir bi pomenjal, da jo Slovanstvo na obalih Adrije podleglo italijanskemu življu. — Zatorej pa je bolje, da našiin neodreSonim kar naravnost napovemo: »Guerra ad oltrauza«. Mir z lisičjimi italijanskimi poiitikarji je bil vedno škodljiv Slovencem} oni so nas šc pri vsaki priliki osleparill; italijanski živoij nam jo sploh bolj nevaren tukaj, nego nemški; zatorej jo po našem inenjenji vsako pak-
liranje / ftalij.ini za nas popolnoma neplodno, da nevarioi. Tega pa nismo zar.nl lega omenili, il.i bi slisdi oni Slovenci, ki /rli /Veze Z ll:ill|,llli p|o|i dlllgilll r|r|nrllti>lll.
Kako na-i nemire eni porabijo vsako priliko, da bi le dmiioiisfrovHli proti V v slriji, lo dokazu je hnli ta l<- dogodek. Ni šr I'i dni, kai je piivesljala snu majhna italijanska vojna ladlja, da bi tukaj naložil;! premogu.
Kakor hitro so zvedeli to naši liredeiilarji, osnovali so mej se| k i j banket na rast oficirjem one ladije. Ko pa jih gre vabil deputacija, poduče bolj taktni in pnivočntni oficirje navdušene Irredentarje, da oni se nočejo in ne smejo vdeleževati take demonstracijo, na kar sn> odšli vabilci z dolgim nosom. — Še lepša se je Zgodila z drugim banketom. Ker je zdaj prav eno leto, kar žiipuiuje gosji, liazzoni, namerjavali so stare ine od desne alruni mipruvili Imukct, da bi ta dan posebno praznovali. — OsiioValei pa so želeli, da bi so toga banketa vdeležili vsi mestni zastopniki brez izjeme, poprašajo torej levičarje, ako so zadovoljni, vdeležili se veselice; 11 pa odgovore, da so, vendar lo s leni pogojem, da ne napravi nobeden kako politično napitniec, (menda na cesarja, ministre i, I. d.) ker pa takih pogojev desničarji niso boleli iti mogli sprejeti — Šel je tudi ta banket, za kateri je bilo nže vso pripravljeno, rakom žvižgat. Ni j treba komentara, vsak ielilio sprevidi, kako daleč stno užo prišli v Trstn. — No in na vse to in še ilosU druzega naša vlada še vedno noče graditi jeza proti Italijanskemu nasiljstvu; ona še vedno podpira I ta živoij tukaj na Primorskom, šo vedno mora Slovenec na svoji zemlji prod sodnijo rabiti tolmača, šo vedno se mu vsiljuje laščina v šoli; s kratka: suženj je tam. kdor bi moral bili gospodar. — (las je torej, da društvo »Kdlnost« krepko povzdigne svoj glas za pravice Siovencov na Primorskom. — V ta namen naj se skliče avgusta ali septembra meseca v Sežani, Nabrežini» ali pa kje v okolici tržaški tabor, da sklene prošnjo na državni zbor zarad slovenskih šol in zarad slovenščine v uradih, posebno pa pri tribunalih. — Taka ljudska izjava bi zdaj bila silno potrebna.
Zadnje nevihte so v okolici, posebno sadju, mnogo ško* dovale; polje in trlo pa stoje prav lopo; tudi iz Istro nam dohajajo ugodna poročila o bodoči lclini. I »a bi lo leto I Mrt boljo bilo od lanskega!
X Trftlll, dne ,11. maja 1880.
Pravično zali to vanje. Kdor koli se mora mučili noč in dan, da z dolom toliko prisluži, da moro pošteno živeli, želi si počitka, da mu lolo i duh spočije in so pok repi za prihodnjo trpenje.
Ali prav zarad propičlega počitka strašno trpe mladeniči v jedilnih prodajalnicali. Ali niso mari tudi oni ljudje? No skušajo li tudi oni dola težave? Zakaj bi tudi oni no imeli primernega službenega reda tako v delalnikih, kakor v nedeljah in praznikih? Ni torej pravično, da ti trpini, ki morajo od ranega jutra do 10. ure zvečer vsak dan delati, zahtevajo od svojih gospodarjev primerno razdeljenjc službenih ur. Menim, da 1 »i dosti bilo, ako so napenjajo poleti od ti. uro zjutraj do 0. zvečer iu pozimi od 7. uro zjutraj do 5. zvečer?
Gotovi stno, da bodo oni gospodarji, ki imajo količkaj človeškega srca in ki so v svojoj mladosti tudi skušali in čutili pomanjkanja počitka, v ozir jemali to prašanje iu slušali prošnje njih podložnih, poslednji pa se budo iz hvaležnosti trudili toliko i skrbneje za gospodarje skrbeti.
V TrMii, dne G. junija.
«Slovaiuko iUlaltho podporno druMco» je imelo včeraj v dvorani pri • Zelenem hribu» občni zbor. Vdeložilo se jo nad j KiO udov; počastil je občni zbor tudi g. državni poslanec Na-bergoj so svojo nazočnostjo. Prvosednik gosji. Dolinar odpre zbor s primernim nagovorom, povdarja težave pri ustanavljenji društva ter navaja važnost iu velik namen, kateri ima društvo za Slovoncc. Tajnik jo potem poročil o dolovauji društva tor navedel, da ima društvo užo nad UliU udov, h kateremu so pristupilo odlično iu visoke osebe za vslanovuike iu podpornike, mej katerimi sta slovanski močenat pl-biskup Strosmaver iu oče Siovencov lileivveis. DonarniČar je poročal o dohodkih iu troških, povedal, da jo v društveni blagajnici 510 gl. lil kr, Tretja točka, proinemba nekaterih točk društvenih pravil jo] odpala, kor ni bilo dve tretjini udov pričujočih. Potem jo bila volitev; oddanih jo bilo 130 listkov. Moj tem, ko so se listki šteli, predstavi prvosednik državnega poslanca g. Nabergoja, katerega je občinstvo s živipkji.cj pozdravilo. Gospod poslanec Nubrgoj jo potum v lepem govoru priporočal slogo Slovencem rekoč, da lo sloga nas dovode do pravega cilja. Ko jo končal, zagrmolo je navdušeno živio.
Ko so so listki pregledali, naznanil jo prvosednik izid volitve; izvoljen j«' bil za prvosednika Ivan Dolinar z 1'M glasovi, (i odbornikov jo dobilo več ali manj glasov, največ lVJ iu najmanj 70. Ker so pravila tako narejena, da mora imeti odbornik dve tretjini glasov, skliče so drug občni zbor, pri katerem so dopolne volitve iu prouarode pravilu. Vso se je v najlepšem redu vršilo, kar jo na časi našim delalcem, ker so pokazali toliko naoliražonja.
Prvi občni zbor «delalskogu društva« je pokazal, da se lahko v Trstu mnogo stori, ako so hoče le nekoliko delati. Zatoni j vabimo vso ljudsko prijatelju, naj nabirajo ude in priporočajo to društvo, kajti slovenski delalec bo tukaj mej svojimi domačini in ne bode polnil več denarnice nasprotniku, kar so je žalibog toliko lol godilo. « F sl»<ji je moč«, to geslo naj bode vsakemu živo prod očmi.
Iz ko|»4>r*k4'S{-a »kraju, dno 30. maja 1M0.
V podnožji hribca Strzar stoji vas Dekani, zaradi svoje prijetne lego. snažiiosti in velikosti bolj trgu nogo vasi podobna. Pod vasjo drži okrajna cesta iz Kopra \ .Istro in na Kras, iu ob
t ej cesti se vije rrčica lližan. ki po'ilja svojo vodim v siuje
jadransko morje.
Tli biva Ijud l\o bi-ilio^i' i" \crneg.i ilnli.i. ki j.- sicer vselej \ zlasti pa v poHleiipjili AmiU o rogoviljenju laških irroden-I a rjo v sijajno |tokazalo popolno udanost \ iaila jm'-i avsirijski ce-.irski Iti i, Šimenci — ^ I'j ,i»i domoljubu \ »■ dopada nekaj pa le pogle a. namreč poštne pustijo. Iu čuditi n.- ji-, da
jo'vrli občinski .....žjc *c županom na čelu niso še izprosili;
Dekani kakor srediste bi v tem oziru ugajala občinam: Ariti-njaiiski, Ho/arijolu, sv. Anionu, I *' iu srednji Škofiji, celo vftscimt Lfl/arctske občine: Cezarjem in Pobegom. v zlasti ziiaj, te se \rr-ni<i. kakor prerokujejo, «1 a rečico llizan napeljejo v Trst. — I ic aiii je iu bo rodlsče tiiili pi i tem \e|e,ažliciu delil.
iu koliko dopisov bo \sak dan le tja dohajalo?
Tu Mini je /adoslno lovilo prebivalcev, so uradi občinski, župniški iu . olski; tu je dacijski iu zavarovalni poverjenik se svojo pisarno: tu so mlini, ki mejejo žilo ne le okoličanom, te-nltic ludi tržaškim trgovcem, celo za o. kr. armado.
Vsi omenjeni so navezani zdaj na kopersko pošto, ali ono v Cubodu. Prva je skoraj dve uri, poslednja še več oddaljona od vasi.
Deknnci imajo tora j dosti sitnosti, predno pisma se troškom od omenjenih postaj dobivajo, iu se celo vesele, če se jim t„ \ 5—8 dneli zgodi. (Pisatelj jo imel v rokah korespondenco od trgovca iz Trsta datirano one pošte 'i. maj«, ki je dotičnomu |io slučaji došla v roke uže LM. maja I. m.)
Zakaj bi Dokanoi v oziru navedenih fakt ne mogli imeti poštne posluje? SplačevaJu bi se naj luže bolje, nego marsikod drugod. Mi menimo, da ne ld stala mnogo, ker uže tako vsak dan poštni voz iz fhizehi v Koper in nazaj drdra pod vasjo. Ako bi poštna postaja v Dekani bila, zamudil bi omenjeni po Ini voznik k večeniu 1(1 — 15 minut, in kolikim bi to bilo v prid!
Vrli bekam-i. preudarile to. Mi mislimo, da jo la spis Vam prav iz srca posnet.	tj.
I i. Iloroviiiro* dne 4. junija.
Kdor prodre skozi zapreke, ta jo junak! — Iz mnogo krajev domovine se slišijo pritožbe o nemškem pisanji v naših uradiiijah. O tej zadevi ludi jaz, priprost kmet, prosim proslora v vašem cenjenem listu, da povem krivice, ki se nam gode! — Namen teh mojih vislic ni koga žaliti, ampak razodoti, da ni vse enako, ali se ura d njo v ninljiveiu domačem jeziku, ali pa v nerazumljivoj nam nemščini. Naš okraj nema nobenega Nemca, ako pa v kateri c. kr. urad prideš, najdeš vso le nemško pisanje, kakor da bi vsi mi prebivalci bili zmožni nemškega jezika.
Kako se našemu kmetu v naših hribih godi, ko dobi od »aodnije« v tujem nemškem jeziku pisano pismo,-kor mora dve, tri ure daloč si tolmača za drag denar iskati ? Primeri se, da bereta dva ali trije tako pismo, pa nobeden ga ne unieje i zato ga vsak drugače tolmači, komu bo potem ubogi kmet veroval ? Vsako vabilo k sodniji morajo časi celo uro daleč brat nositi! — Ko bi se pa slovenski v uradih pisalo, razložil bi mu pismo vsak otrok, ko zna brati. Prav zato imamo »ljudske šole», da so mladina nauči slovensko pisati in brat!, kajti kmet ue moro 1 rtrok v «višje šole« pošiljali, ko je vedno pouiankanje denarja, vesel je, da ima za vsakdanje potrebe.
/. K.
Kritični politični pregled.
Domače dežele.
Veliko politično pomembo ima popotovanje nagega cesarja na Lesko i Moravsko. Centralistični časniki so sicer to pomembo hoteli tajiti, češ, da cesar pojdo na Ćeško le zarad vojaških vaj, a zdaj vendar z nekako bojaznijo uže priznavajo, du ima to popotovanje vendar le političen pomen. Sijajni sprejem v Pragi in cesarjeve izjave v nemškem i češkem jeziku so najboljše poroštvo, da je cesar zadovoljili s TaatVejevo vlado i s postopanjem desnice državnega zbora. Ker je cesar lako slovesno stopil na češko zomljo v trenotji, ko se je zaprl državni zbor, pokazal jo s tem, da pripoznnva češka zahtevanja za pravična. I to je dosti, vso drugo se najde.
Koliko politično pomembo ima cesarjevo popotovanje na Lesko, to pričata dva cesarjeva izreka, katera ne ostaneta brez dobrega sadu. Irečku je namreč rekel Državni zbor je mnogo storil in upamo, da bo Še več. Ta izrek je dovolj jasen, da gani treba razlagati, on izrekoma priznava zadoVoljiiost se sedanjo večino državnega zbora. <>C je pa cesar zadovoljili s to večino, tedaj jo gotovo njigova volja, da se ta večina še ojnči in vspošnjejo dela, nego je mogla delali doslej i lo upanje je izrekel tudi cesar z besedami: »lu upamo, da bo še več.« Ker vlada stoji na strani večine državnega zbora, tedaj je z omenjenimi besedami cesar tudi TitiifTejevo vlado pohvalil.
Koje liicgcr razodel cesarju nadejo, da se sprava s potrpežljivostjo doseže, odgovoril je cesar: »Potrpežljivosti so morate od mene učiti.« Tudi tu izrek je jako važen, posebno ako so zveže s prejšnjim; vidi se namreč iz njega, da so cesarju, prepiri jako dobro znani i da ga boli, J^p opazuje, kako se prizadeva neka tdranka za sebične namene v škodo državi Ali centralisti čutijo to nezaupnico?
Cesar jo sprejel mnogo deputacij, z vsemi se je dalj časa razgovarjal v nemškem i češkem jeziku ker s tem stalo podrl tistemu uporu, ki je vstal zoper jezikove naredbe. Ko se mu je priklonil deželni odbor, opomnil jo presvilli cesar, di so deželni pri kladi zarad velieih šolskih prikladov vedno večji, praškemu mestnemu zboru je čestital zarad čedalje večjega razcveta mesta
Prage* i dalj «•;!-,» govoril / dr. Irom in Irickulil. N>>vo češ k o i>|nli~re je popolnem ogledal, dr. Nieger ._;,) jo po vseli projurili vodil, coarja j< lo gle li-. e jako ziminivalo, hv alil jo p osamezna dela ter rekel, da gledišče no bo le vreden dom če-'kej dramatičnoj nmzi, temne tudi dika mostu Pragi i čast narodu ki g.t je postavil. N.i vcicr J t.m. je obiskal te ko opero. !. je bolel obiskali 111 • I i nemško gledišče, ali ker je ta dan umrla ruska cesarica, odpovedal je to i županu tudi izrekel željo, naj drugi dan naniorjavaiia baklada iu serenada i/>< laiielo.
I teželni zbori so se včeraj odprli. Ali i kakovi vladni predlogi razen deželnih proračunov — se jim izroče, tega do danes e ue vemo. \' češkem zboru pride na v r I" preuaredlin volilnega reda, katera bi bila tudi v dnigih deželah polrebliu, ker jo piavii.i zahteva, »lovori ,.e ludi. da .e ntegno n ki. moravski i kranjski deželni zbor luorebili liže mej zased.in jem razpustili i imve volitve razpisali, a gotovega o tem še ni ne vemu. Da pa ti zbori niso glasilo dotičnih dežel, lo je dobro znano i zato bi prav bilo da se razpršo. »Slovenec« imenuje večino kranjskega deželnega zbora: »strašno beračijo«, i prav ima.
Cališki deželni zbor misli poslati k cesarju deputacijo, s prošnjo, naj obišče Galicijo s cesarico vred.
Zopet se pripoveduje, da stopijo i/ kabineta ministri llorst. Slreuiavr iu Kriegs-Au, pa še le. ko se končajo deželni zboli.
Zadnjo dni se je izročil cesarju v podpis pa I on I, vsled katerega se imd vojaška krajina združili s Hrvaško.
Tuje dežele.
Srbska skupščina je sprejela z Avstrijo in ogersko sklene-iio železniško pogodbo z 1\!\! glasovi proti to.
Na tiuskem se pričenja polagoma ustavno živenje. boriš Mellkov je namreč od carja dobil dovoljenje, da zeiustva deželni zbori) dobo več pravic, nego so jili doslej imela.
busija misli odpraviti kazenski davek, kateri morajo plačevati poljski grajščakl, ker so v telil I rti; i vstajo napravili.
liuski državni kancler Gorč.akov jo ozdravel i 'ol naNem-ško, da zdravje ^e bolj okrepi. V Iteroliui ga je obiskal bis-raark, ki jo poprej tako strašno nanj lajal, zdaj so mu pa zopet lilini, ker vidi, da mu ruskega prijateljstva tako krvavo treba.
Na Utiskom je nihilislični glavar, nemški jud dr. NVeitnar na l.'> Iel obsojen v prognaustvo v Sibirijo. Nibilizem je menda popolnem zatrt, ker so uže davno o njem nič. več ne sliši, mej toni se pa socijalizmi na Nemškem vedno bolj širi.
Albanskoj vojski, ki je zbrana zoper Crnogorce, poiuanj-kujo živeža, zato so začeli oboiožeuci ubegovali, ali Turci jih love i k vojski nazaj pošiljajo. Poroča se, da črnogorski knez misli albansko vojsko napasti ter jo uničiti. Gladstono pa jo ukazal angleškemu konzulu v Skadru, naj se prizadeva za spravo; zato jo konzul šol iz Skadra v Coliiije, da se s črnogorskim knezom dogovori, albanskoj ligi pa zažugal, naj miruje, dokler se on v Skader ne vrne.
bolgarska vlada je predložila narodnemu sobranju načrt zakona o naseljevanji iu naturalizaciji ptujeev na bolgarskem. Hunninska vlada pa je pri velevlastih vložila protest zoper la zakon.
Sultan je sklical ulciue ter jih vprašal: I. Ali se ima morilec ruskega častnika Kimerana Voli Mehemed z f.mrljo kaznovali, in ali se sinejo pluje vlade mešati v zadeve turške države? Obe prašanji so uleine zanikali. To Turčijo ne otme pogubo, še le pospeši jo.
Turški sultan ni hotel sprejeli angleškega poslanca ( iosehen-a ker mu njegov nagovor ni bil po volji, ludi noče od velevlastlj zahtevane mejnarodno komisije, ki hi čuvala nad turškim gospodarstvom. — Več ltolgarov iz Maecdonije jo šlo v Carigrad, da bi podali prošnjo ondošnjih ltolgarov evropskim poslancem, naj so Macedonija spoji z bolgarskim. A Turci so lo poslance v Carigradu umorili. — V turškoj Armeniji je strašna lakota, ljudje za gladom umirajo, ali se pa selijo v rusko Armenijo. V Aziji so se Arabci uprli, ker nočejo več biti pokorni turškemu sultanu. Turčije bo tedaj k mahi konec.
Italijanskemu parlamentu je vlada predložila več zakonskih načrtov, mej druzimi načrt zakona o odpravljenji mlinskega davka in prodrimačeuji volilnega reda. stranko se mej sabo pogajajo, vendar še ni gotovo, če bo imelo niinistorstvo večino.
Papež je zavrgel llismarkove cerkveno predloge, ker bi po teli državi pr/padla vsa cerkvena oblast, cerkev pa bi imela zvezane roke. Za tako predloge ne more glasovali noben katolik, sicer bi gii zadelo veliko cerkveno izobčenje.
bisinark so brani prevzeti prvosedstvo pri prihodnjih dogovorili v Beroliiiu zaslran določitve mej grškega kraljestva, pripravljen pa je ves svoj vpliv v lo obrnuti, da se griko pra-Šanje reši.
Grški kralj potuje po Evropi i se poganja pri vladali velevlastlj za to, da so razširijo meje grškega kraljestva, kakor je bilo lo v berolinskom dogovoru skloueiio. Ker se s lo željo ujemate francoska iu angleška vlada, i ž njima tudi druge, zato tudi kmalu doseže, kar želi.
V Ameriki je moj Peruvijaiici in Kilenci luida vojna; Ki-lenci bombardirajo i razsipajo obrežna peruvijanska mesla ter provzročujejo neizmerno škode, pri Takni pa so popolnem uni-čili vso poruvijaiiBko-bolivijansko vojsko.
dumam: SIVA m.
SloVemev, in e nedeljska po slovenski upravlja, naj njej nekoliku zgodovinskih
'/ Take M ne Iiži velio: Int sidri, aby krušni lot i inesl > stiilu proBjiivulo u proto Al tuj budit težiti, nuhudii-ll /a Mčlio polivtu zde jio-/uovu osobnu diikitm tuhn že Prtihti ic.iiJtalc uu dm/" du^uvneho. a hiiiotučlto vyvoju pokraaije.
Sloletnica župnije sv. Antoni novega v Trstu. IV dka iu
veličastna sVe lliost --e bo vrnila prihodnjo neileljo Id. I. lil. V tilkai ni cerkvi s v. \nloiia pndov-an>«ke<'i. Praznoval se |m» nam-lei- ifnlrhn .tjiomni lfstiii)i<r!'i,n jn h' rrlikf i,t ;nn menite Jtf liti tj f. Ker v njej stanuje tudi ni tisuee f božja služba zjulraj in {topulndiie poda ■ Kdinost» svojim bralcem o črtic.
Kakor ji- olh-e znano, ui se izmed velikih n« I v \v-.lri|i lo 'beno I iko naglu razvilo, kak^r na li I. Pie.i Dal b-h ni "b -'gal ve - od limM .-lanoV.ilccv, kb n bili naoljeni v lako
i.......................« larein lin Iu-, leda j okb ueiieni z Iini.liiiu <>b-
zidje.n. Nova srečna doba je ližnaiiuni napočila, Koje modri cesar Karol VI., d.t bi oživil trgovino svujo države, mejili podelil leta Ldfl privitejije \roblifiic tmljrxtaji\ Mahoma >e je zače|u razlegali iu irili na vse sirani, kajti hrepenenje p. hitrem dobičku je privabilo vanjo tisoče tujcev. Kder so bile voje dni velike solino, — in /\ njimi ]»lanjave, gozdi, postavilo -e je noro. ali po slavni cesarici imenovano: Terezijino ne- to. Prej jo Vsemu prebivalstvu zadostovala stolna fara sv. .Iiela, — zdaj se je pokazala potreba, /raven nje zaporedoma ustanovili več drugih. Na pro'njo iiieslne iu vi'je duhovne oblastnije je blaga vladarica Marija Terezija z odloko 'i febf. 17)17 prepnslila v novem delu mosta kos državnega zemljišča v la namen, da so talil postavi nova cerkev, II krali je k temu pripomogla z lepo svolo ',111111 goldinarjev. N'ajvei- je darovala k Mavbi ^lara liža ka bratovščina .-^v. Aubuia. poleiu rodovin t Itossctli iu mnogo družili. Cerkev je bila k m ilil dozidana, a bolj prosta in uiajhiia. bela l 'i'i'i je bil li l-davljcil pli 11 j«' j poseben vikatij. Z odloko b">. inarcija 171/ jo povzdigmd.i visoka vlada vikarijal v pm-lo župnijo — župnikom iu ilveiin kaplanoma. A zaradi neklerih zaprek je cerkev sv. Antona ,voje j'anie pravice i; le lii hda pozne j dosegla, Tedanji vikaplj bilip I''r-i|ich j<; postili prvi župnik, iu meseca aprila /7<SV> le.laj pre.l IDO Id/ jo začel pisali krstili), poročne iu mrtvili kn jige. Lriio nara danji' UU'sla in prebivalcev je prouzročilo, da je bila cerkev sv. Aniona uže vzačotku našega veka uže prctfsiiit, lio dtdgem pogajanji iu odlaganji sklene slednjič ine Ino stare in Ivo. podreti jo. iu na njenem mostu zidali novo prostorno m dostojno, To se je izvršilo — z velikimi I roški — med loli Is:j7-;i'i. Med tom se je božja služba \ provizoi ično postavljeni cerkvi ua Irgu « delle legna » opravljala. Slavni škof llavnikar so novo veliko Iu krasno cerkvo lela lH.i't posvetili. Njenih ziiamenilosli, kor je večini bralcev « Kdiiiosli » znana, nam ni lroba opisovali. Le lo oino-uiuio, da je slog, v klerom je postavljena, starogrški, in se enake podobo cerkev v vsej Avstriji no nahaja.
Dandanes obsega župnija blizu ViniMi katoličanov, in pri njej službuje enajst duhovnih pastirjev. V vrsti župnikov so sedanji veločasl. gos p. kartonik Ani. flrovalfn — peli. božja služba se opravlja v slovenskem, luškem iu nemškem jeziku. Leta 17SI Še je bilo le .'1'M rojencev, 7\i parov poročenc(;v, iu ;il(J mrličev. Lansko leto — 1^711 — pa s<; jih je v tej župniji narodilo Hi'.'ii. poročilo ;!|!l parov, in umrlo jih je I I11. Tedaj je vidno veliko množenje prebivalstva I
Cesarjev tiar. Cesar je podaril ubogim praškoga mesta I njegove okolico 5(100 gl. in češkemu narodnemu gledišču Iihk) gl.
Dr. Radoslav Razlag f slavni nas rojak, slovenski pisatelj, bivši deželni poslanec i deželni glavar na Kranjskem, umrl jo 5. t. m. po dolge j bolezni v brežčuh na Stirskem. Njegov spomin je večen.
Krajnski deželni prvosednik Winkler marljivo obiskuje srednje šole ter se jako zanimiva ža poduk v njih. Nedojauio se, da je blizu čas, ko so bo ozbiljno pečal za preustrojilo teb šol, da se postavijo na narodno podlogo.
Genoral Uliaci] jo dal zlili \M'if; novih centov loško kimono, ki T/") metrov daleč moče 50 kitov loško šrapnele, v katerih vsakem je 050 krogel.
Trtna uš aii filoksera se po (.»gorskem vedno bolj širi. Sedaj uže v 1\! vinskih krajih nogrado pokouČuje; li kraji so: Pančevo, Kranzem.dorf, Peor, Košice, Szatmar-Noineli, Nagv-Karol v, Debrečin, Meiies. Toma j, Keres, Uerog in Szondro.
Bratovština hrv. Ijudih v Istri je lotos dala podporo 11 učencem i sicer 7 gimnazijalcem na Iteci 175 gld., trom gimnazijalcem v Pazinu 75 in enemu gimnazijalcu v Sonji ■'!() gld. skupaj '.'."ii) gld.
Sovraštvo do slovenskega jezika. Požarna slraža v Krauji je nau čila v Mariboru voz za mehove. Slirji požarni stražniki so dobili nalog, naj voz s železniške koliiico peljejo v slirnnlšče. Ker je bil pa na vozil slovenski napis: »Požarna slraža v Kranju«, razjezili so so ter peljali voz k noremu sedlarju, da je ta napis z barvo zamazal. «Laib. Tagblalt« z nekacini veseljem poroča lo sramotno delo, ram toga časnika tako nič, ni. Kranjska požarna slraža je ono štiri pobulinc iz društva izključila.
Madjarski jezik so se v Zagrebu L J. .m, začeli učiti finančni uradniki, bral j sjno v lu;va'kih časnikih, da je profesor imki železniški — kondukter! I
Častno obBanstvo,-Črnomaljska občina je izvolila grofa Tanlfeja. cerkniška p.t tudi Taaflojn in I loheinvarln, NN'inklorja pa dr. Vošnjaka za častne občane. Živeli Criioiualjci. Cerkničanjc ! i častni občani! • • • • .........
Baron Pino e j* odpbvedal poslaiistlu v goii'kem iu tudi j v poro'koiu (ležernem zboru.
Korošci junske doline so poslali /ihvainieo grofu llirahu,
kn sr j( za koroški' Sloveine Y*dr/.avmni zboru lako krrpko po ležal. Slovencem na Koruškom so godi veliku krivit a, tretjina pr«'|iiv.ilstva imajo \ deželi, pa šr i nega državnega posl.iioi m .
Volitev v goriški deželni zbor. 1'ri vnlitvi, ki ).• bila 3. t. m. v Tolminu, izvoljen |,i| z «7 glasovi izinej 1:59 za poslancu v goriški deželni zbor gosji. Malija .lonko. Ta .....ž je
bil doslej v političnem svetu malo znan, mi vemo le toliko o lijem, da je trgovec i posestnik v Mulcu, zelo bogat mož.
Fran Kežman f, infulirani stolni dekan levantinskega stolnega kapltoln, vrl i blag gospod i rodoljub je '21». maja v Mariboru umrl. Mir njegovemu pralni I
V glavnem zboru podpornega društva zadnjo nedeljo je bil za načelnika izvoljen gosp. Dolinar.
Ženitev prestolnega nastopnika bode 18. februarja t*HI; tako je belgiško ministerstvo bruselskemu županstvu naznanilo.
Beseda v Gorici zadnji četrtek je bila prav obilo obiskana ter se je izvrstno izvršila.
Gospod Ogrin, akademiški malar, vmol se je iz Itima na svoj dom na Vrhniko. Kdor tedaj želi kako malarijo od njega, naj se na Vrhniko nanj obrne.
Ruska cesarica t je .'k I. in. zjutraj ob sedmih za jetiko umrla. Ona je bila jako blaga, ljudomila i pobožna gospa. Kuski narod jo je ljubil kakor svojo mater; vsa Itusija žaluje za njo.
RAZNE STVARI.
Na planem morji, časnik •Itallc* pripoveduje tole: Prod nekoliko dnemi je ruska ladija dobila na planem morji mladega telegrafskega uradnika iz Otranta, Salvatorija Montinari; kapitan gaje sprejel tia svojo ladijo i nabalearskih otoeih izkrcal. Uradnik je pri povedal, da je v Čolnu šel na morje ribe lovit, vstal pa jo hud vihar i zanesel ga daleč od brega, dva dni i dve noči so ga valovi okoli metali. Zgubil je eno veslo, ranjen je bil na glavi, na desnej nogi, na prsih i na rokah i zgubil je uže vse upanje, ko jo od daleč zagledal dim iz pnmlka. Se zadnjo močjo se je bližal parniku i prosil kapitana, naj ga otme. Ta pa ga je vprašal v francoskem jeziku: »Koliko mi daste?« — »Tisoč frankov« odgovoril je ubožec. — • To je 'premalo* i trdosrČncž je prepustil uradnika groznoj osodl i .moral je še enajst ur rešitve čakati. Mej tem je kapitana vendar začela vest peči. On je naznanil z jadri to dogoclbo kapitanu Hailstromu ruske ladijo • Jentiv », ki se je peljala z solijo naložena iz Trsta v Ivico. Kapitan jo vožno hitrost pomanjšal i posrečilo se inu je najti ubozega uradnika, kateremu je zguba krvi i Irpenje nže vse moči vzelo. Vzel ga je tia Indijo. V Ivici se je pri dobroj postrežbi k malu ojačil i gosposke so ga v Otrant nazaj poslale.
Vrla beseda. OgersAi državni poslanec Korizmič jo imel nevarno očesno bolezen i bati se je bilo da oslepi. Ko je ozdravel i prišel zopet v zbor, pozdravil ga je poslance .lokaj takole: »Ne veselim se, da te vidim ja:, ampak veselim se, da me vidiš ti*.
Smešnica. Ko sta Jezus i sv. Peter po svetu hodila, pravi pravljica, opazila sta na nekem mostn žensko in vraga, ki sta se tepla. Jezus je poslal Petra, naj ju pomiri; ali Peter, nemog-ši ju pomiriti, odseka obema glavi. Vrne se k Jezusu ter mu pove, kako je bilo i kaj je storil. Ali Jezus ga je pokaral ter mu velel, naj se naglo vrne ter jima glavi zopet na trupli postavi. Peter sluša, a v naglici se prevari ter nasadi vragovo glavo ženi na truplo, ženino pa vragu. Iu od to dobe je prislovica, da je ženska polu vraga.	\Putke Noe.)
v/VV/VA/V^-
Tržno poročilo.
Zara. — srednja prodaja po nespremenjenih cenah.
Olje. — Akoprem je nekaj več naročeb na to blago, so cene vendar nespremenjene ostale iu se bombažno olje celo ceneje kupuje.
Sadje. — tlozin pomanjkuje, zatorej imetniki tirjajo više cene. — Rožiči so postali nekoliko ccncji. — Sploh] je kupčija s tem blagom naznatna, ker vse pričakuje novega blaga.
liti. — uže dolgo brez spremembe.
Mast in Ipeh. — Mast so kupuje po vedno nižih cenah; Špeli pa se drži trdno, mast Bancroft I f. 48'/„ \Vilcox f. 4(1'/«. — Špeli debeli f. 47'/, do f. 49'/,.
Petrolij. ~~ Ker manjka blaga in je le malo prodajalcev, je petrolij nekoliko poskočil. — Denes stane f. tu'/«.
Doma/i pridelki. — Pri pičli kupčiji, so cene jako nilaho-vc. — Tudi žitne cene so bolj šibke.
Vrednostni papirji. — Horsa je še precej dobre volje; voli ko je prusanje po renti.
Dunajska Borsa
dne S junija.
				kr.
Enotni državni dolg v srebru . . .	. ... Vi	»	05	»
Zlata renta..........	. ... 88	»	90	»
1800, državni zajem........	. . . . 181	k	90	■
Delnice narodne banke.....	. ... 833	»	—	»
Kreditne delnice........	. . . . 275	*	90	■
London 10 lir sterlin......	. . . .117	N	65	i*
		»	—	»
Napoleoni...........	. . . . il	•	30	9
C. kr. cekini..........	. . . . 5	n	54	.
		j»	8(1	a
<1. k. ilr/.uvni zajem /. loterijo ori Ma IHtl'i.
t. jun in bi It i::rrba*t te h srnjr:
:«•«» lih iihii no« vin ii«n> •*»»« ir.oi ir>ii
MW 3131 .11.1*» »t?«
IJobile so:
Serije	Stev.	flold.	Serije	Stev.	(iold.	
			2541	i	500	
T/81	9 17	2000 1000		n; 27	1000 1000	
	45	5t H1		28	200.000 4oo	
	'iS	2000		59		
19»W	14 35	15.000 1000		03 77	4(10 4oo	
	4'i	/|l HI		llHl	400	
	53	/|l N1	2922	tu	1000	
	59	10.000		;i2	400	
	03	4IHI	3134	—	—	
	8;i	400	3138	4o	2000	
■j 11K1	r. 32 »vi	5IHI D00 5000		44 4!» 50	500 400 400	
■»Til	'i C, 03 ;o	'ilNI 51 H) 50(1		57 lil 01	400 500 500	
	77	400	3270	—	—	
'J 195	38 28	500 5( H1	3724	29 4«	400 400	
	"i0	51III		8.3	4oo	
	80	1000				
	88	4<)0				
	OB	400	\ se druge, tukaj no omenjene številko			
	n;	20.000	/gora	navedenih sen		j so dohile Jio 2<KI gld,
2393	8.")	100	Dobičke		hode izplačevala od 1. soptem-	
	!HI	5000	bra 188(1 požeini c.			k. glavna denarnica
2501	o	5< K)	z.i državni		dolg na	Dunaji.
	15	500	l'rvo prihodnje žr			■banje bo 1. soploin-
	8'-'	600	bra 188(1.			
Poskmo *)
Dediči Kimiflliisklh jun turskih nuhujallSČ čcsiitnjo si nazniinjuti svojim kupovukeni, da so vsled bogatili nujdeb v svojih juinah ceno jimturju za Sir/,, znižali.
S Lo čudovitu nizko ceno upujo uhraniti
dol.ro ime nuravnemu jantarju, kateremu gu spodkuniyejo nič vredne i zdravju Skodjlve ponaredbe, — Cene iz
garantiranoga
- naravnega jantarja
Izdelanih
ci«*arnili - cekv, močnih,
v krasnih okvirih.
Cnt.	gld..
l'i dolge poprej :S0, zduj	1
10 .. 1! 10 »	>
O » » 12 i.	j
8 » » 10 »	i
7 u » 8 »	i
IS » m (i »	'
Cikamo - cevko, tanjk« št. Cnt.	gld.
10	dolge lMjiirej 15, zduj le 3.-1» „ u 10 » » 2.oO H » » K 1. » 2.—
7 D « 0 » » 1.80
11	„ 1» 5 >i » 1.50 Zu zgoraj omenjene cene srno odgovorni
Štiri tedne od dnevu tegu oznulillu, pridržujemo pa si, ilu utegnemo jiotetn cone povlSatl Nuroču nuj ee Jiri naSein poobluSčeucu gospodu
St. I. II.
III.
IV.
V.
VI.
1. 11. HI.
IV.
V.
gid.
4!-8,-2.50 o _
l!-
gld.
■
V	Stv. 125 »Slov. Nnr. od dne I juliju se je vendar pokazal g. dopisnik Iz borovniške okolice se svojim imenom na dan. Iz tegu lahko spoznajo Č. g. bralci, da ni bil moj dopisi Stv. »Edinostio brez uspeha, dosegni j« vsaj toliko, du /daj volno, kdo je. l)u g. dopisnik mene opisuje z mlečno barvo, to me nikakor ne zali, kajti dobro vem, da Je bil on prej In bolj mlečen, nego som juz zduj; dokaz temu to, da si ni upal mlečno brade kazati potnlrom v vozu nu železnici pied leti iz ltukeka, ampak se je skril pod klop.
l'a kakor Jo njemu čas ostrgal mleko, tako upam, du ga bo meni. Pa j« proti obrambi g. IJ. to se lahko ume; in tu daleč sega so svojo jioslftiiico - preveč bi moral jiisati, du bt vse popisal, kako g, dopisnik skrbi za svoje p, 1. t. d, Trdi tudi, da je si. komisija odločila, a ju/, vem Iz gotovega vira, da stvar Se nI dognana, in kadar bo, tukrut, če tudi pravu ne poznuin, o tem poročim. Konecno pravi g, dopisnik du ml ne bo več odgovarjal, suj bi bil bolje storil, du bi bil »metlo« : kupil ln pred svojim jirugom pometal, nego du je jioslanico plačaval, ker lahko si je zvest, da mu to odvrnem ; — pravi tudi, da se ne bo muzal nad mano svojega imena; na to moram le toliko reči, da, kdor Vas poznu, gleda da ima malo z Vami opraviti, ker se boji, du sa gu kužnu bolezen »tihotapstva" ne prime.
V	Borovnici, dno 5. juniju.
Josip Keržif.
') Zii »o»Uvko p .il t.■ 111 naslovom ji' uro'lniltvo 1.' t liko odgovorno, kuHkur mu |iorluvik tulupi.
LISTNICA URKDNIŠTVA.
Mnogo vnetim udom H. 1.. V. Priznanja vreden je Vaš dober namen; mislimo vendar, dujeboljSe, ako dopisa ne natisnemo, ker bi utegnili razjior le še podnetiti; lmjboljSe bode, ako puinetnl možje z vljudno i prepričevalno besedo pomirijo tiste, ki so srde menda le zarad tega, ker jim resnica ni znana; mislimo, da hudobnega namena nobeden nema.
\X. Henn na Dunaji,
X. Rez., Dampfgasse 51. 11.
Numvna yi)llk'»t •m-.-p- pošlHatvo se vršč lirotl poslani na- Njruvnuvelikost furuo-^vU.	roenin ali povzetji.	8 cltfimK-cevk..'.
Le enkrat

se ponuja tako dobra prilika, da se more l/vrstna uru zu |»olo« ic» cene kupiti.
Velika
r azpr ©čLeuj su.
I'o vsej Kvropi nastale ]Ki|itlSke razmere se tudi Švica niso ogrnilo i zato soje mnogo delaleev Izselilo, vsled česar se rušijo tildi fubrike. Tako je i prvu najznamenitija nrarnica, katero mi zastopamo, /daj zapru i nuni jioverjena razprodaja njenih izdelk (iv. Tuko Imenovane Wuschin gto n žejine nre so najboljše ure nu svetu, izvoiiredno krasno vrezljane I Vezene i po utnerikanskem sestavu najiravijene.
Vse ure su na sekunde repuslrane 1 nii dajemo po-rožtvo zu vsako uro na 5 let.
Za dokaz gotovega poroštva i
stroge solidnosti se s tem javno
obvezujemo, da hočemo vsako uro,
ki ni po volji, nazaj vzeti i zamenjati.
luoo žepnih remontolr ur, navijajo se brez ključa, s krl-Stlll nim /aklopoem, lzvenredno točno nu sekunde regull-rane, razen tega po novem načinu elektrogulvanlški pozlačene, z verižico, medaljonom itd. poprej gold. 25, zda ona le po 10 gold. 50 kr.
1000 krasnih ur na kotvo iz srebn>nikla, nu 15rubinih, z emajliranim kazalom, s kazalom za sekunde, kristalnim ploSnatlm steklom, poprej gold. 21, zdaj ena le gold. 7.35, vse nu sekunde repaslrtine. 1000 ur n u vreteno, z Izrezeniin zaklopeeni Iz srebro-nlklu, kristalnim plošnatini steklom, na 8 rnhinih, naJnatanjčnlSe rejiasirane, z verižico, medaljonom i Samotnim etulsom, poprej gold. 1">, zdaj en u le gold. .r).IW. 1000 ur nu kotvo, iz čistega lfl lotnega srebru, po c. k. puneovnem uredu pregledano, na 15 rubinih, raian tega električno pozlačene, najnatatijčniSe regulirane. Te ure so poprej sta le «7 gold., zdaj pa stoje le gold. 11.40. 050 ur za gospe iz pravega 18 lotnega sreba, po c. k. pun-covnem uredu pregledane, na8rubinih, krasnoljuko dično pozlačene, z beneSko verižico okoli vratil vred, vol-jule so poprej gold. 28, zdaj pa lo gold. IG ena. 1000 WiiBuhlngton remontolr žepnih ur Iz jiruvegu 10 I. teŠkega srebra, po c. k, puneovnem uredu pregledane. 1'oroštvo se daje, du so nujtočnlšo nu sekunde repnslrane, notranja sestava je iz nikla l teh ur nt treba nikoli popravljati. Taka uru je veljala poprej goldKi, zdaj pu se dobiva zu neverjetno ceno 10 gld. Rnzen tega se dobiva z uro vred zastonj verižica, medaljon, etul iz zametu i ključ.
1000 pravih zlatih ur za gospć, na 10 rubinih, pral 40 gold.. zdaj 20 gold.	1 J
1000 remontolr ur Iz pravega z lata za gospode ali gostij,
prej 100 gold., zdaj 40 qold. ('»50 ur za zid z najle|>šini emajliranim okvirom In bitnim
kladivom, poprej 7 gold., zdaj le 3 gold. 75 kr, 050 ur budil nlc z udarcem, ki prav dobro tolčo, najnntiinjčnlSe regulirane, tudi pripravno za ml/.ue pisače ; poprej 12 gold., zdaj lo 1 gold. HO kr, 650 ur z ni ha lom v najlejiSo izdelunej vlsokej gotlškej omarici, navijajo so vsaclh 8 dni, najtočnlše na čas regulirane, lzvenredno lepe 1 krasne. — Ker ima taka ura Se po 10 let dvojno vrednost, ne imela bi se v nobenej hiSl pogreSatl, posebno ker jo tuku ros krasota sobi. Tuke ure so poprej veljale jio 35 gold., zdaj pa izjemno le 15 gold. 75 kr.
Kadar se naročujejo ure z nihalom, treba je priložiti zagotovščino.
Najiis:
RAZPRODAJA UR
iirarniro Ph. fromiiift«
Dunaj, Rotliendiurmstrasse št. 9,
(4)
Jiartere.
PIV0VARHICA
v
TRSTU. Bcrtelje in sodci.

i 1
1
S f
4
f j
Najboljši isterski refošk
po 1 gold. botelja.
Kdor ga zeli kaj kupiti, naj se obrne do
Upravništva.

Lastnik, društvo „Edinost". — Izdatelj in odgovorni urednik: Ivan Tosti.
Tisk. Fran Huala.