s CORREO ARGENTINO TARIFA REDUCIDA Concesión 2466 "EL NUEVO PERIODICO REDACCION Y ADMINISTRACION: BUENOS AIRES, Lavalle 341, Escr. 316. M Leto I. BUENOS AIRES 28. APRILA 1934 31 — Retiro 5839 Štev. 31 NAROČNINA: Za Juž. Ameriko in za celo leto $ arg. 5.—, za pol leta 2.50. - Za druge dežele 2.50 USA-Dolarjev. POSAMEZEN IZVOD: 10 ctvs. LIST IZHAJA OB SOBOTAH Delavski praznik Delavstvo, kolikor ga je še svobodnega, v današnjih časih diktatur, po raznih državah ¡ sveta, slavi na dan i. maja na slovesen način svoj praznik: praznik delavnih rok, praznik delavske vzajemnosti v skupnih stremljenj po izboljšavanju socialnih prilik, praznik nad in upanj v boljše in pravičnejše čase. Nikoli, kot v poslednjih letih, ni delavstvo tako hudo trpelo pod pritiskom .strašne gospodarske katastrofe, ki je udarila ves svet. Šiba brezposelnosti je udrihala, in še bije s sko-ro nezmanjšano silo, po milijonih in milijonih. Zanesla je v najširše plasti narodov črno bedo, ki pomeni telesni in duševni zastoj in propadanje človeštva. Slika, ki nam jo nudi svet, je nad vse žalostna: na milijone je družin, v katerih otroci stradajo, matere pa jokajo in očetje obupujejo, ker svoji lastni deci ne morejo dati niti najpotrebnejšega, niti kruha. — O-gromno število mišičastih rok visi ob stradajočih telesih v prisilnem brezdelju. Legije um-stvenih delavcev, ki so se leta in leta pripravljali v šolah za življenje, ne najdejo zaposlitve. V tisočih tovaren že dolgo ne udarjajo več kladiva, stroji počivajo in dimniki ne bruhajo črnih oblakov: kakor smrt je legla kriza na nekdanja mravljišča delovnega ljudstva. Dočim vidimo na eni strani, kako milijoni človeških bitij hirajo v splošnem pomanjkanju vsega, tudi najpotrebnejšega za življenje, čitamo na drugi strani o ogromnih količinah nakopičenih dobrin. Zaloge so polne, žitnice natrpane. Izvedenci pa študirajo, kako bi to žito pokvarili, da bi ne bilo za človeško prehrano, ker pravijo, da bi se s tem zmanjšale zaloge in bi cene zrastle; kavo mečejo v morje ali pa kurijo z njo lokomotive, ker da je je preveč; sladkor denaturalizirajo in ga dajejo živini. In je še mnogo drugih takšnih primerov. . . Na svetu pa so milijoni lač-: nih ust. Kje so vzroki tega blaznega stanja, v katerega je zašlo človeštvo, in ki povzroča, da tare-j ta svet pomanjkanje in preobilica istih dobrih obenem? Ali tičijo ti vzroki v kapitalističnem načinu proizvajanja, ki se je mogočno razmahnil posebno s pridobitvami tehnike, pomogel svetu do splošnega napredka, a je dosegel vrhunec svojega razvoja jn je na tem1 vrhuncu zašel v zagato, iz katere zanj ni več rešitve — kakor so napovedovali marxisti jn kakor trdiio njihovi sedanji 'dejni pristaši? Ali pa je današnja kriza sa-™o posledica političnih, finančnih in gospodarskih zapletlja-jev, ki izvirajo iz svetovne voj-\ ne, iz mirovnih pogodb in iz vmešavanja državnih oblasti v gospodarsko življenje narodov z dviganjem ovir svobodnemu izmenjavanju dobrin — kakor trdijo zagovorniki popolne svobode na polju gospodarstva ? Ali so vzroki v pohlepu kapitalistov in podjetnikov, ki skr-be samo za svoje osebne ko- j risti, ki ne poznajo niti naj-j manjšega čuta socialne pravič-i nosti in izrabljajo delavce samo dokler jim nese, a vržejo, z enim samihi potegljajem peresa, tisoče in tisoče na cesto in v mizerijo, brž ko izračunajo, da bi utegnili izgubiti četudi majhen del velikih bogastev, ki so si jih nakopičili — kakor pravi Pij XI.? .Ali je vzrok samo v strojih, oziroma v dejstvu, da služijo stroji samo posameznikom, na mesto da bi služili skupnosti — kakor trdijo nekateri? ' Vzrok ni en sa. Vzrokov je mnogo in skupno povzročajo, j da se kriza vleče že dolga leta! in da ji še ni videti pravega konca. Učenjaki in strokovnjaki razgk.bljajo o teh vzrokih; o njih razpravljajo in se radi njih prekljajo. Med vedno večje množice ljudstva pa, ki ničesar ne ve o narodnogospodar- j skih in finančnih naukih, se vedno bolj širi prepričanje, da je svet v velikem neredu in da to ne bo moglo večno trajati. Mnoge zmote in krivice tlačijo narode, predvsem pa delavske množice. In ne samo množice onih delavcev, ki delajo s kladivom, marveč tudi množice takšnih, ki delajo s peresom. Vsak dan bolj številne so legije onih, ki streme po pravičnejšem in bolj človeku podobnem življenju. In cela vrsta je strank in struj, ki bi rade to dosegle: od zmernega krščanskega socializma pa do hiperre- volucionarne četrte internacio-nale, ki jo je baje snoval Tro-cki. V se preveč je teh struj, vse preveč teh strank, da se celo koljejo med sabo, dasi je končni cilj v bistvu isti: Uveljavljenje socialne pravice svetu. Praznik delavstva je tudi praznik našega izseljenca, saj sestavljajo naše izseljenstvo, skoro brez izjeme, naši skromni in marljivi ter skrbni delavci. ki z žulji.svojih rok in v znoju svojesra obraza služijo trdi izseljeniški kruh zase in za družine, ki jih mnogi imajo še v Evropi. Ker je kriza udarila delavstvo, je udarila tudi našo izseljensko skupnost. Udarila jo je tem huje, ker so črni dnevi v tu jini mnogo bolj tužni in brezupni, nego doma. Povodom novega delavskega praznika so nam duše polne grenkobe radi velikega gorja, ki ga vidimo povsod, a srca so nam polna upanja v boljše in pravičnejše čase, ki morajo priti. Morajo priti. Tn ni rečeno da bodo prišli šele po novih prelivanjih krvi in po novem gorju in nasilju. Krvi je bilo že dovolj prelite; krvi. ki jo je dal največji Slovanski narod za vse človeštvo. Mi iskreno mislimo, da imajo prav oni, ki prorokujejo, da bo doba socialne pravičnosti vzni-kla. za vse človeštvo, iz težkih preiskušenj v zablodah; iz velikih izkustev, nabranih v dolgoletnem iskanju; iz zdravih pridobitev, ki so že izšle, iz krvi in trpljenja, in ki se bodo še porodile iz stremljenj velikega slovanskega naroda za vposta-vitev pravičnejšega in srečnejšega družabnega reda, v katerem bo' sleherno človeško bitje živelo človeka dostojno življenje na tej naši stari zemlji. S tem upanjem v naših slovanskih srcih praznujmo praznik delavca, praznik izseljenca! Mala antanta bo navezala diplomatične stike z Rusijo Francija si prizadeva spraviti Sovjetsko zvezo v Društvo narodov _ Barthoujevo potovanje v Varšavo in Prago — Izboljšanje odnošajev med Poljsko in Češkoslovaško češkem delu Šlezije. Poročila Kakor moremo sklepati po poročilih, ki prihajajo iz Evrope, izgleda, da so že precej na- r_0„_. predovale priprave, katerih na-i do Poljaki popolnoma pomirili, men .je izravnati pot za neveza-j ker bo češkosloveška vlada ob- zagotavljajo, da je tudi v tem pogledu imel uspeh in da sé bo- nje diplomatičnih stikov med Sovjetsko zvezo in med državami Male antante. Iz Pariza javljajo, da bodo v kratkem odstranjene še poslednje ovire in bodo Jugoslavija, Češkoslovaška in Romunska že v dogled-nem času vpostavile redne zveze z Rusijo. Francija je baje že obljubila svoj blagoslov, ki je tudi potreben, ker je politika Male antante v zelo tesnih stikih s francosko politiko. Beneš in Titu-lescu sta bila v zadrjem času v Parizu na obisku, pa sta svojemu francoskemu kolegovi obrazložila, kaj in kako so sklenili na zadnji konferenci Male antante v Zagrebu, kjer je bilo, kakor je znamo, na dnevnem redu tudi vprašanje odnošajev z Rusijo. Seveda je bil že zdavna skrajni čas, da se Mala antanta, v kateri sta dve slovanski državi, pobota in naveže prijateljske stike z največjo slovansko državo — z Rusijo. Toliko pri Jugoslovanih, kolikor pri Čehih in Slavakih so se že neštetokrat oglasili možje, ki so se potegovali za zbližanje z Rusiio. Razumljivo pa je, da Češkoslovaška in Jugoslavija nista imeli v tem pogledu nevezanih rok; morali sta tudi v tem zunanjepolitičnem vprašanju postopati sporazumno s svojo zaveznico Romunsko. Ta pa je bila že javila baje v najbližji bodočnosti izjavo, v kateri bo obrazložila svoje blagohotne namene napram tej manjšini. Barthou se je v torek odpeljal proti Krakovu, od tam pa dalje proti Pragi, kamor je dospel v četrtek. Tudi v glavnem mestu Češke so mu priredili nad vse navdušen sprejem. Minister bo ostal v Pragi do sobote; na dnevnem redu je cela vrsta konferenc z predsednikom Masarykom in z zunanjim ministrom Benešom. Izr^eda, da se je Francija, po neuspelih pogajanjih za rešitev razorožitvenega vprašanja in vpričo vedno večjega oboroževanja Nemčije, odločila sedaj za Tardieujevo tezo, ki je že pred nekaj meseci razlagal, kako bi bilo treba, po njegovem, ukreniti, da bi se zagotovil mir v Evropi: ustvariti močan blok, kateremu bi se ne bilo treba kregati na dolgih konferencah za vsako puško, marveč bi bil v stanu diktirati mir, vsiliti ga tudi takšnim, ki bi radi ribarili v kalni vodi kakšnih novih krvavih zapletljajev na evropski celini. G. Barthou je ojačil vezi s Poljsko in Malo Antanto, vplival, da se odstranijo nespora-zumljenja med Čehi in Poljaki, navezanje diplomatičnih stikov med Malo antanto in Rusijo bo pa še bolj utrdilo prijateljske in ie Rusija obljubila, da ne bo delala preelavic radi te zemlie. Glavna ovira je bila s tem odstranjena in je upati, da se bodo pončno ispolnile napovedi, ki prihajajo iz Pariza. Francija si prizadeva, da bi Rusijo spravila v Družbo narodov. ker bi se ženevska organizan ia, na katero Franci ia še Komunsko. a pa J ' ^ odnosaje med Sovjetsko svežo dolgo vrsto let po vojni v spo- ^ ^ ni skrbi, ru z Rusijo :To £ £ « z balkan. vprašanje je ono iam UI c ,cnu ^ ^^ na katerega bo morda, in vkljub italijanskemu spletkarjenju, "pristala sčasoma tudi Boleariia. V ponedeljek se je vrnil \z Ankare v Beograd zunanji minister g. Jevtič; mudil se je na Turškem, kjer se ie sestaPs Ke-mal pašo in z nekaterimi drugimi vodilnimi turškimi državniki ter razoravlial z njimi o Bodoča vladna palača v Moskvi. Graditi jo bodo začeli še to leto in bo najvišje poslopje na svetu t*, ------- ;------~v . niKi ter idii»""1»' - -j— „ vedno bazira svoie politične pogodbi glede trgovanja z opi-kalkulaciie, z vstopom Rusije jem Q londonskem protokolu, močno okrepila. ¡ določa, kdo je napadalec, ter Francoski zunanji minister; Q klanskem sporazumu. G. Barthou ie bil pretekle dni v jevtj¿ se je baie razgovarjal s Varšavi. To potovanje je j turškim zunanjim ministrom potrebno, ker se je bilo priia-. tU(jj 0 možnosti pristopa Bol-telistvo med Franciio in Polj- gariie k balkanskemu paktu ter sko v zadnjih mesecih močno' Q načinu, kako bi se ta pristop ohladilo. Barthou ja so sprejeli i 0jajšal in pospešil. z velikim navdušenjem in so se „ „~_ —;.- u -r 4. • „ id-i Italnanski "fas]0 v zejrevi je s tem obnovili stan prijateljski ^^ gvoj sede? y noyih prosto_ odnosaii. G. Barthou^ ie tucu rJhj ki jih ie pa mno5ica 0(i več naredil vse, da se izboli^aio od- j sto komunistov napadla s kame- nošaii med Poljsko in Češkoslo- n.iem. Več fašistov je bilo ranienih. v, ,. ' t-i- Policna je aretira'a 15 napadalcev, vaško, ki SO se Din Italijanski državni dol?. in sicer radi vprašanj, ki so v zvezi s sam0 notranii, je znašal 31. marca poljsko narodno manjšino v t. leta 102.224 milijonov lir. m. Japonski imperializem na Skrajnem vzhodu Japonci proti vmešavanju drugih vlasti v kitajske zadeve — Samozavestne izjave odgovornega tokijskega diplomata — Angleško vznemirjenje radi japonskih hegemonističnih načrtov Pretekli teden je neki višji j Nekoliko manj so se razburi-predstavnik japonskega zuna- j li v drugih državah, kjer pa njega ministrstva izjavil v To-s vsekakor opozarjajo na nevar-kiju novinarjem, da smatra Ja- j nost japonskega imperializma, ponsko za svojo dolžnost skr-, ki hoče zagospodovati na Skraj- RAZNE VESTI Turška policija je izsledila večjo komunistično organizacijo, ki so jo vodili nekateri zdravniki in viso-košolci. Deset oseb je bilo aretiranih, a so šestorico oblasti pozneje i izpustile proti denarnemu jamstvu. Kubanska vlada se je menda od-; ločila, da bo pomirila delavstvo, ki ni bilo v zadnjih mesecich nič kaj zadovoljno z režimom predsednika Mendiete. Ta je sedaj naznanil. da pripravlja vlada nove in pra vične zakone o zaštiti delavcev in kmetov. Prejšnji petek so proslavljali v beti, da se druge vlasti ne bodo več vmešavale v kitajske za- ¡ deve s podeljevanjem posojil, in na druge načine, ker ogra-žajo takšna vmešavanja mir na Skrajnem vzhodu. Japonska se uti poklicano, da skrbi za ohranitev miru v onem delu sveta in bo radi tega takšna vmešavanje v bodoče preprečila. Ta japonska izjava je bila uradnega značaja, o čemer priča tudi dejstvo, da je zunanji minister Hirota. naročil japonskim diplomatskim zastupni-kom v inozemstvu, naj obražlo-žijo vladam, pri katerih so skreditirani, kakšna je politika japonske vlade napram Kitajski in glede problemov Skrajnega vzhoda sploh. Ta navodila se popolnoma skladajo z izjavami tokijskega diplomata. Nekateri japonski, zastopniki in jim je tudi vspelo nem vzhodu. Položaj je v glavnem tak-le: Japonci so žilav narod, ki se z veliko naglico množi in za katerega je otočje: na katerem je naseljen, vsak dan bolj ozko. Zato sili v Azijo. Militarizem se je pri Japoncih močno raz-pasel radi uspehov, ki jih je imel v Mandžuriji, dasi je imel takrat proti sebi diplomate skoro vseh držav svela. Diplomatje sami ne bodo štrli nebenega mi- V chilski solitrni coni je začela pojemati brezposelnost, ker se stalno veča proizvodnja radi naraščajočega povpraševanja. Družba Co-sach bo spet zaposlila 800 delavcev. družba Iris pa, ki bo začela delati v maju, je naznanila, da bo pri njej našlo dela 600 brezposelnih. V neki dvorani v Solnogradu. kjer so se bili zbrali v nedeljo; heimwehrovci, je eksplodiral močan peklenski stroj v hipu, ko je j zborovalcem govoril dunajski žu- i I pan major Lahr. Domnevajo, da je j ' bil atentat naperjen proti podkan-j celarju majorju Feyu, ki je imel I govoriti na tem zborovanju. Feya obdolžujejo socialisti kot glavne- Nemčiji Hitlerj%v 45. rojstni dan. krivca krvavega zatretja febru-Berlin in druga mesta so bila vsa j arfke vsta->e-. , v zastavah, zvonovi so slavnostno dan ma->a so Proglasili za dr- zvonili in sploh je bilo vse tako, žavni praznik tudi v Nemčiji in v kakor v starih cesarskih časih, ko1 Avstriji Na Dunaju se bodo vršili so se Nemci navduševali radi "kaj - ¡ vellkl °1bho(Í1' kat?rlh » b° zerjevega" rojstnega dne. j ?lk) tudl 150 italijanskih fašistov Iz Anglije je že večkrat prišla i 12 . . , . , , ., vest, ki je zagotavljala, da živi V! Bolgarski ministrski predsednik jezeru pri Lochnessu čudna in o-1 Mucanov je posetil Berlin, od koder gromna povodnja žival, ki je na-1 se J« odpaljal proti Rimu, kjer je ravoslovcem popolnoma neznana, obiskal Mussolinija. Zatrjujejo, da — Učenjaki tem vestem niso pre- ¡ se je z ducejem domenil glede gos-več verjeli. Sedaj pa poročajo, da podarskega sodelovanja v okviru i-se je londonskemu zdravniku Ken- i talijansko - avstrijsko - madžarske net Wilsonu posrečilo fotografira-1 pogodbe. Bolgarska vlada se se ti to čudno žival, ko je pomolela iz j ved"° ,™0či"> naslanja na^ fašistič vode kakšnih 10 metrov dolg vrat. na katerjem čepi majhna glava. -— Sliko je objavil "Daily Mail". On. Suvich državni podtajnik v litarizma, pa tudi japonskega italijanskem ministrstvu za zuna-niso. Japonci se smatrajo za nje zadeve, je bil pretekle dni v najbolj napreden in podjeten j Parizu in Londonu, kjer je baje ter najbolje oborožen azijski j narod in delajo velike načrte: organizirati azijske narode pod japonskim vodstvom in nadzorstvom. Zakaj bi v Aziji ukazovali belokožci in ne rumenokož- skušal izvedeti, kako mislijo Francozi in Angleži o razorožitvenem vprašanju. Stališče Francije se v zadnjem tednu ni prav nič menjalo: o razorožitvi ni govora, dokler se Nemčija oborožuje. no Italijo in je gotovo treba pripisati tem njenin simpatijam dejstvo, da ni hotela pristati na balkanski pakt. V Chileju se je baje začela snovati fašistična organizacija, ki bo baje stremela za tem, da se odpravijo vse stranke, ker da so strankarski boji škodljivi za državo. POLOŽAJ V ŠPANIJI Španija je sedaj razdeljena v dva o-e države tudi za naprej samo Slavna tabora> ki sta si napovedala or- v inozemstvu so ze vestno izvr- j šili ta nalog. Med prvimi in najbolj vnetimi je bil gotovo japonski generalni konzul v Ženevi, ki je blagohotno obrazložil, kako in kaj mislijo Japonci: Zapadne vlasti, pravijo, se na naše vzhodne zadeve prav nič ne razumejo, ker jih gledajo z evropskimi očmi in jih merijo z evropskimi merili. Zato se pa tudi ne smejo vmešavati v azijske zadeve. Če imajo dobro voljo in kakšen načrt, s katerim bi radi pomagali na primer Kitajski, morajo prej predložiti nam, da jim bomo povedali, ali je dober ali ne. Brez našega posredovanja pa se v naše azijske zadeve naj nikar ne mešajo. Med azijske države pa spadajo, poleg Japonske, Kitajska, Mandžurija, Siam, Indija in Filipini. Rusija ie le napol azijska država (in zato so se Japonci velikodušno odpovedali pokroviteljstvu nad njo). To odkrito priznanje japonskih hegemonističnih teženj s strani odgovorne vlade, je v precejšnji meri razburilo Angleže, ki že itak ne gledajo s preveč prijaznim očesom na Japonce, ker jih rumena industrija stalno izpodriva z vzhodnih tržišč. V londonskem parlamentu so poslanci začeli obstreljevati vlado z interpelacijami ter so zahtevali pojasnil glede "zadržanja Japonske ki si odkrito lasti vodstvo in odločilno besedo v vseh zadevah Skrajnega vzhoda, kjer pripravlja svoje ekspanzijo, in izreka že neprikrite grožnje na račun ostalih, zapadnih, vlasti". Londonska vlada se je radi tega odločila zahtevati v Toki-ju pojasnila. Poslala je japonski vladi noto, v kateri jo opozarja, da je še vedno v veljavi pogodba deveterih držav, med katerimi je tudi Japonska, ki jamčijo za neodvisnost Kitajske, in da so radi tega izjave, o katerih poročamo, povsem nerazumljive. Sedaj čakajo v Londonu, "kaj bodo Japonci odgovorili. ci? Z Mandžurijo so poskusili ¡ protestirale, če se bo japonska j boJ i na eni stra™ ie.,de.lavftv?; , -• - — 1 .. . v. . . . 1 , : gamzirano v sindikatih m levičarsko ekspanzija jela širiti se preko j usmerjeno, na drugi pa je takozvana Mandžurije jo južnem delu a-! „Acdón Popular", ki je neke vrste Druge države so sice kričale in grozile, a ostalo je samo pri protestih. Mandžurci imajo cesarja in japonsko pokroviteljstvo. Sedaj izgleda, in junaško. Izpolnitev dolžnosti je prva pravica človeka in nič ga pri tem ne sme ovirati". Po evropskih mestih še vedno hodijo tisoči in tisoči pohabljencev' in slepcev iz poslednje vojne Ta rana se še ni zacelila, pa že človeštvo spet govori o možnosti novega klanja kakor o nečem neizbežnem, že v naprej liso j enem, dasi delajo mir in vojno ljude sami in je ne prinašajo oblaki. ' 1 • Slovenska narodna podporna jednota v Severni Ameriki je praznovala 4. t. nt. trideseto obletnico* svoje ustanovitve. V 30. letih obstoja je sprejela skupno 123.714 članov ter izplačala bolniških, smrtninskih in drugih podpor v znesku od preko 14 milijonov dolarjev. "Prosveta", glasilo, jednote, je objavila povodom te obletnice kratek zgodovinski pregled o postanku in razvoju velike ^organizacije . severnoameriških Slovencev, pa smo v tem pregledu čitali med drugim, kakšne so bile prve izselje7iske organizacije tamošnjih rojakovs 'Društva so bila tudi vojaško uniformirana. Člani so bili navadno oblečeni v avstrijske oficirske uniforme, nosili so sablje, in odborniki so se šopirili z zlatimi našim in čopi na suknjah ter s perjem na kapah To seveda že zdavna ni več v modi. Avstrijske oficirske u-niforme nosijo v Ameriki le še v zaljubljenih filmih. . ._ NAPAD NA GANDHIJA Gandhi je spet začel s kampanjo v prid ,,nedotakljivih", najnižje in najbolj zasramovane indijske kaste. Lani je gladoval celih 21 dni, da bi ,,višje" kaste spreobrnil. Ko se je v četrtek vozil skozi Buxar, ki velja za hindujce kot svet kraj, nepristopen za ..nedotakljive", je napadla njegov avto skupina fanatikov. Gandhiju se sicer ni nič zgodilo, trije njegovi spremljevalci pa so bili ranjeni. Stran 3. r/X" ^Nx/xSu^sxy/^o argentinske vesti POSLEDICE RAZVREDNOTENJA PESA Upravni svet Zveze trgovskih nameščencev je predložil te dni Splošni delevni zvezi izčrpno poročilo, iz katerega je razvidno, kako je vplivalo razvrednotenje pesa na cene, ki ve" Ijajo na notranjem trgu. Vse te cene so sfe znatno zvišale, v nekaterih panogah je povišek nad vse pretiran. Jestvine in drugi predmeti, ki se i prodajajo po „almacenih", so porasli i povprečno za 15.4 od sto; sukno za i obleke za 21.11 od sto; oglje iz bele- DELO ZA DOMAČE LADJEDELNICE Vlada namerava naročiti pri ladje-1 delnicah večje število manjših izvi-dnih ladij, ki jih bo vojna mornarica rabila za varnostno službo ob južnih obalah. S tem bi se poživilo delo v argentinskih ladjedelnicah in bi nekaj brezposelnih delavcev prišlo spet do zaslužka. Kredite za gradnjo teh ladij bo pa morala vlada še določiti. DRUŠTV ENIVESTN1K SOKOLSKO DRUŠTVO AIRES I. BUENOS ROPARJI NA KAMPU ga quebracha za 33.33 od sto; pre-¡ \z Bahije Blanke poročajo, da je mog za kuhinje pa kar za 75.09 od 1 sedem ali osem našemljenih roparjev st0' I napadlo "chacro", ki je last neke Ma- Zveza trgovskih nameščencev pra-1 rjjc Diez de Campos v Villi Forestal. vi v svojih zaključkih, da je devalua-j Tolovaji so vse stanovalce zvezaii, cija pesa imela slabe posledice za ve-, j}m zamašili usta ter jih zaprli v ku-lik del (77 od sto) delavstva, pa iz- , hinjo, nakar so začeli stikati po de- bivše raža mnenje, da bi morala Splošna j narju. Na "chacri" so se mudili do-delovnazvez a zastaviti ves svoj vpliv I kri dve uri, potem pa so se odpelja-za to, da se tudi delavske in urad" j ]¡ v tovornem avtu Camposove; od" niške plače primerno zvišajo, ter da j nes]¡ s0 s sab0 265 pesov in štiri obse izvede stabilizacija argentinskega , ieke Vozilo je policija našla nasled-denarja. njega dne zapuščeno na neki poti. K. D. »Ljudski oder" vabi na prireditev, ki se bo vršila 6. maja ob 3. popoldne v dvorani "XX Setiembre", ulica ALSINA 2832. SPORED 1. Otvoritev (godba) 2. Hudovernik:-Naša zvezda (moški zbor) 4. N. N.: Vabilo 4. f. štoka: Moč uniforme (Burka s petjem, v dejanjih) treh Po sporedu prosta zabava in ples. Vstopnina: $ 1.00; redni člani $ 0.50; članice imajo prost vstop. K obilni udeležbi vab; Otbor. V smislu zaključka rednega letnega občnega zbora Sokolskega društva Buenos Aires I., ki se je vršil 25. marca, je novoizvoljeni začasni odbor prevzel posle od prejš-1 njega vodstva ter se je že na svojem prvem sestanku organiziral tako le: Predsednik Milenko Ševič; tajnik Marko Marinčevič; blagajnik Ivan Bartulovié; zapisnikar Martin Ivanec; odborniki Ante Sarde!) r, Franc šurjan in Fran Bosnič Začasni odbor tega Sokolskega Spored je obsegal dve pesmi za društva prosi in poziva vse brate,: megan zb0r in eno za oktet ter člane, ki so iz katerihkoli! Funtkovo dramo "Tekmo". Vršil se vzrokov zapustili društvo, naj se! . . . . , ponovno vrnejo v sokolske vrste J* nato ples. pri Katerem je svirai ter olajšajo začasnemu odboru nje- orkester "Panchito". govo težko delo za reorganizacijo j društva, ter naj tudi doprinesejo; svoj del za napredek sokolske ide-1 PRIREDITEV je imelo preteklo nedeljo v dvora-! ni "XX Settembre" Slovensko prosvetno društvo I. V Buenos Aire-su. Prireditev je dobro izpadla.: LJUDSKI ODER POHOD INDIJANCEV PRVI MAJNIK Vlada je odredila, da bo prvi dan maja praznik za vse državne urade. Socialistična stranka ter razne dru- j jz Salte p0ročajo, da je večje sku-ge organizade, pred vsem delavske, pina In.dijancev> oborožemh z mo" bodo proslavile ta dan z zborovanji, demim orožjemj nastopiia pohod z m zabavami. bregov Pücomaya prot¡ Gralu. Bal- --¡ livianu ter nekaterim drugim nasel- POLITIČNE JETNIKE IZPUŠČAJO | binam na argentinskem ozemlju. In- Po naredbi državnega predsednika dijanee vodi glavar Trueno naše generala Justa so oblasti izpustile na hi se imenoval Grom — pa na svo" svobodo več političnih jetnikov, ki so jem pohodu streljajo v zrak ter stra-bili deloma internirani na otoku Mar- j šno tulijo svoje bojne pesmi. Ob-tin Garcia, deloma pa zaprti v Devo- ¡ ]asti s0 poslale proti Indijancem dve tu. Prav tako bodo prepeljali iz Us" ■ četi po 20 oboroženih konjenikov, huaje večje število oseb, ki so bile ' tja poslane iz političnih razlogov,- pa i - jih bodo tu izpustili na svobodo. i PONAREJEVALCE SO PRIJELI Policija je izsledita 1 večjo tolpo. I ki se je pečala s kovanjem ponare* jenih pbvcev po 20 ctvs ter jih spra-: vljala v promet. Delavnico" so imeli v Lanusu. ŽIVINO KRADEJO Iz Chaca prihajajo pritožbe o povečani delavnosti tatov, ki kradejo živino. Nekemu "stancieru" v Castel-lijii so odvedli 250 glav govedi, nekemu drugemu veleposestniku pa kar 350 glav. Ljudje so se obrnili na ob- OBČINSKE NAGRADE LITERATURO ZA Pristojna buenosaireška občinska komisija je razdelila literarne nagrade za najboljša dela v letu 1933 ta-ko-le: Za spise v prozi je dobil 1. nagrado Ign. B. Anzoategui za knjigo ..Georgina Anheim y yo"; 2. in 3. sta pa dobila G. Elordi in Pondal Rios. Za pesniška dela je bila priso-knjigo „Hosteria de la rosa y el clavel", ostali dve pa R. L#desmi in G. je. — Prav tako apelira začasni odbor na vse rodoljube in prijatelje so-kolstva. naj mu v njegovih prizadevanjih pomagajo v moralnem in materialnem pogledu s tem, da pristopilo v sokolske vrste in širijo sokolsko idejo, ki je vsem pravim Jugoslovanom prirastla k srcu in ki nam je bila skupna luč vodnica v borbi za osvoboditev in ujedinje-1 nje. Delo Sokola kraljevine Jugosla- j vije je vsakomur znano in znano j je tudi. da je on vedno družil s' svojim delom razcepljene narodne sile ter imel v tem pogledu vidne uspehe za dobrobit naše domovine. Rodiljubi: Storite in pomagajte s svojim delom in svojim pristopom v društvo, da se tudi tu, v tujini, združijo razcepljene vrste v domoljubno organizacijo, ka-! kršna je Sokol kraljev. Jugoslavije. j Prostori društva so v ul. San Juan ¡ bo imel v nedeljo, maja, v dvorani "XX Settembre", na ul. Alsi-na 2832, svojo prireditev, pri ká-j teri bodo sodelovali godba, moški zbor in dramatični odsek, ki bo na- ¡ stopil s Štokovo burko v treh dejanjih "Moč uniforme". Ker jo( popraševanje glede Slovenske šole, naznanja vodstvo, da šola prične v sredini maja. Vpisi se sprejemajo tudi pismenim potom. Sokol la Paternal priredi dne 20. maja vinsko trgatev. Takšna prireditev se bo vršila prvikrat v Argen-tiniji in bo v korist slovenske šole. IZ CORDOBE Dragi rojaki! Živimo v težkih težkih 782, kamor je naslovljati pisma;, . •, osebno se lahko vsakdo obrne na Živimo v težkih časih in gornji naslov ob sredah od 9. do 11. ¡ neprilikah radi krize, katera je rodi-ure zvečer. lasti s prošnjo, naj bi se ojačila po- jena 1. nagrada R. E. Molinariju za licija. Carbalhu. Ia brezposelnosti in pomanjkanje, pa j tudi razdor, neslogo, sovraštvo, obre-; kovanje in egoizem. Dragi bratje, vse 1 to mi gojimo kakor najlepše cvetje, j in zakaj ? Saj nam je vsem skupaj . ' škodljivo. Spreglejmo vendar enkrat, ¡ V času od 16. do 21. aprila so bili odpustimo si eden drugemu, pozabi-1 zaposleni potom urada Jugosloven- mo na stare razprtije in podajmo si , ske izseljenske zaštite naslednje o- bratsko roke! Združimo se v eno sa- Začasni odbor. DELO JUGOSLOVANSKEGA PATRONATA Instituto Médico Moderno Ta zavod je edini v Hueons Airesu, ki ne razpolaga samo z najmodernejšimi napravami za zdravljenje bolnikov, marveč jih tudi pregleda r. X-žarki ter jim analizira kri in seč Konzultacije in analize brezplačno KAPAVICA — z vsemi njenimi komplikacijami: Hitro in sigurno zdravljenje potom elektrolize. t SIFILIS — 606-914. Periodične Wassermannove analize KOŽNE BOLEZNI — Zdravljenje eltzema in sraba REVMATIZEM — Zdravljenje po najnovejših načinih z injekcijami in z žarki ŽENSKE BOLEZNI — Tok, nerednosti pri čiščenju. Bolnice sprejemamo v posebnem oddelku. GRLO — NOS — UŠESA V tej ceni so vključena tudi zdravila in analize SPREJEMAMO od 10. do 12. in od 14. do 21. Ob nedeljah in praznikih pa samo od 10. do 12. 347 - SUIPACHA - 347 sebe: Ante Malinič in Stipčevič Mile kot mizarja; Luke Antičič kot črevljar; Frane Majnarič kot ta-petnik; Marija Obnik. služkinja; Luka Smelčič in Ante Paulič kot slikarja; Marko in Teresa Vilmos, matrimonio'; Martin Oklejša, Živo-jin Temeljkovič in Ante Vitasovič kot težaki pri gradnji hiše. V istem času je urad razdelil 38 bonov za brezplačna kosila. 7 podpor, trojici pa je dal darovano staro obleko. POŽAR V ponedeljek zvečer je nastal v skladišču papirja v Bernalu velikanski požar, ki je en galpón popolnoma uničil. Ognjetgasci iz A-vellanede. Quilmesa, Sarandija, Wildeja in drugod so se trudili celo noč, preden se jim je posrečilo ogenj omejiti ter preprečiti nevar nost, ki,je; pretila tudi drugim hi-|am in drugim pritiklinam skladišča. Škodo še niso natančno ugotovili, cenijo jo pa na približno kakšnih 300.000 pesov. V isti tovarni je tudi pred dva-njxstimi leti izbruhnil požar, ki so ga pogasili šele po 6 dneh. Takrat je bila škoda ogromna. DOCK SUD Naša slovanska lekarna Tu boste lepo postrežem v lastnem jeziku — Krvne analize seča izvršimo brejzplačno C. Facundo Quiroga 1441 Nasproti policijskemu komisari-jatu mo vrsto, saj ndš star pregovor uci, da le v slogi je moč. Poglejmo, kako je tu. v Córdobi! Imamo troje društev: "Čitalnica", prvo in najbolj staro društvo, ne more nikamor; imamo Delavsko kulturno društvo "Iskro", ki le počasi napreduje, ker nima zadostnih moči; in imamo Podporno društvo „Ljublja-na". ki tudi ne more delati čudežev. Vsako posamezno društvo šteje od 20 do 30 članov. Dragi čitatelji. vem, da boste rekli: ..Naše društvo je izobraževalno" ; in drugi boste deiali: ,.Na=e ie, nodpnrno". Dobro: ali bi ne lahko iz- | obraževaino in podporno 'obenem ? j Zakai cepiti delovne moči na tri strani ? Če le nekoliko preudarimo, bomo snoznali. da nobeno društvo, izmed obstoječih, ni popolno, če bi se pa "ca tri združila, bi imeli dober pev--H zbor. dobre oderske igra'ce in -elo tamburaški zbor, grvlala že dol-~o sniio in čaka 10 na vstajenje. Koliko bi lahko dobreea naredili, 'o bi bili združeni! Ustvarili bi 00-Haeo, trdno podlasro za napredek v I -sakem oziru. Naročili hi si ,;ste in knii^e. nrireditve in CERKVENI VESTNIK Cerkveni koledar 29. aprila — četrta povelikonoč-na nedelja — slovenske božje službe po navadi ob desetih dopoldne in ob štirih popoldne. 30. aprlia — pondeljek — spomin svete, učene in uplivne dominikanske redovnice Katerine Sien-ske. 1. maja — torek — spomin svetih apostolov Filipa in Jakoba mlajšega, Gospodovega bratranca, izmed katerih je bil prvi zaradi stanovitne vere v Kristusa v mestu Hierapolis s kamenjem do smrti pobit, drugega pa so peljali vrh templja in ga od tam pohnili nizdol Jakob pa je med tem molil po Jezusovem zgledu: "Gospod, odpusti jim, saj ne vedo. kaj delajo!" 2. maja — sreda — spomin slavnega, učenega in svetega aleksan-drijskega škofa in učenika Cerkve Atanazija. 3. maja — četrtek — spomin i najdenja Gospodovega kriza za i xasa cesarja Konstantina. 4. maja — petek — spomin sve-l te Monike, matere poznejšega ško-! fa in slavnega učenika Cerkve Au-' gustina, sijajen zgled, kaj premo-j re stanovitna molitev dobre matere. — Prvi petek meseca maja. Priložnost za spoved in sveto obhajilo neposredno po sedmi sveti maši. 5. maja — sobota — spomin svetega papeža Pija V., ki je vladal Cerkvi v pretežavnih časih stalnih turških nevarnosti, ki jih je zlomil bolj s svojimi molitvami kot z 0-rožjem svojih vojska. 6. maja ,— peta povelikonočna nedelja — slovenske božje službe na Paternalu, Avalos 250. po navadi ob desetih dopoldne in ob štirih popoldne. Cerkvena kronika Za ravnatelja velikega deškega sirejtišča v calle Méjico 2650 je bil imenovan tudi mnogim Slovencem znani pater Vincente Olivares iz i reda očetov Kamilov, Avalos 250, I ki bo prevzel svoje mesto, ko potrdi imenovanje gospod predsednik republike, častitamo. "NIKOLA PAŠIČ" V MONTEVIDEU Angleška ladja Hermantech je privlekla v sredo do montevidejske-ga pristanišča jugoslovanski parnik Nikolo Pašiča, o karerem smo v zadnji številki poročali, da je na vožnji ¡ iz Ria de Taneira proti Buenos Ai-lahko resu ¡ZgUbil krmilo, ko se je boril zabave . . , , , . ,,proti_hudemu viharju. ->1 lahko prireiah tpVe. o? m bi'o ve- I Pa tudi kakšne velike koristi W¡¡¡ bi bilo društvo za nas vse: v slučaju ~ i^sreč in smrti bi lahko pom^alo x'annm. zavzeti bi se mo^ln tudi za «'Tite. ki ostane'o neorpskrhliene itd. "^pkšno društvo bi šte'^ več ko sto članov, polnoletnih moških, da niti ne šteiemo še žensk in "trnk. Društvo bi sčasnm nrišlo do svoie-"a zemljišča in do Inctne^a doma, Hočim mora .dsnes vsito drrštvo zase plačevati tii'"e dvnrnne za svore-mljati svojega gospodarja, ker so se prijatelji temu uprli. Na eno samo so pristali: dovolili so mu, da nese s sabo debel zvezek, da bo mogel vanj pisati svoje beležke. Vdova in učenjak sta prispela ns kolodvor, ko je manjkala še cela ura do odhoda, in v tem trenutku se je pričelo delo Marije Vasiljevne. Med tem ko je govorila nekaj be- sed z nosilcem prtljaga, kupila listke ter oddala kovčege, je bil Hipolit izginil. Marija je začela tekati na levo in na desno ter je preganjala ljudi z vprašanjem: "Ali niste videli nekega suhega gospoda, z naočniki?" Iskali so na vseh koncih in krajih, pa so končno le našli Hipólita Platoneviča; sedel je na tujem kov-čegu, ves . zatopljen v neko knjigo. Marija mu je vzela knjigo iz rok ter vlekla Hipólita v dvorano. Posadila ga je poleg sebe ter naročila čaj. Mož, kakor da se nič ni zgodilo, je srebal počasi svoj čaj in je gledal vdovo, ki je govorila brez pre-stanka. V učenjakovih možganih se je začel porajati načrt za novo re-mek-delo. Vzel je zvezek iz suknje ter začel pisati. "Kaj počenjate, Hipolit?", ga je vprašala ženska. "Ničesar... beležim nekatere misli, ki so se mi porodile". "Ali mi jih boste pozneje preči-tali?" Hipolit je neodločno zganil glavo; potem je zapisal: "Ženska. — Znanstveno naravoslovne in filozo-fične študije"; bolj spodaj pa: "Ženska je strašno klepetava". Potem je spravil zvezek in je začel mesti čaj, ki je bil že postal mrzel. Hipolit Platonevič je bil sklenil, da bo vzel žensko za predmet svojih razmotrivanj. * ' Zvonec je dal znamenje za odhod. Marija Vasiljevna je vstala ter vlekla svojega druga v kupé. Sedla je naproti Hipolitu, med dva stebra škatelj; zlezla je vase kakor mačka ter je obstreljevala z jeznimi in vznemirjenimi pogledi potnike, ki so vstopali. "Vsi sedeži so že zasedeni---- smo v štirih", je ponavljala. "Kdo pa sta ostala dva?'-, je nedolžno vprašal Hipolit Platonevič. "Pssst... molčite", je zasikala vdova skozi zobe. Hipolit je vzel zvezek in je zapisal; Ženska je že po naravi egoisti-čna in nima v sebi nobenega človekoljubnega čuta". Ko so prišli prijatelji, da se poslovijo od učenjaka, jih je Marija porazdelila po praznih sedežih in šele tedaj se je pomirila. In ko se je kakšen zakasneli potnik drznil vprašati "Ali je kaj prostora?", je Marija jezno odgovarjala, kazoč na svoje prijatelje: "Ali ne vidite, da je vse zasedeno?" Hipolit je spet vzel v roke sve-zek in je dodal: "Ženska pogubno vpliva na vso okolico". Prijatelji so se poslovili Vlak se je zganil. Marija Vasiljevna je bila sama na dolgem stolu, njej naproti pa je sedel Hipolit Platonevič. "Jaz zelo rada potujem", je razlagala vdova. "Ko je moj mož še živel, smo mnogokrat potovali". In je razlagala, da sta se zelo rada imela, da ji je on dajal vse, kar ga je prosila, da je bil zelo ljubosumen, pa da so ji vsi moški dvorili. Hipolit je poslušal in je od časa do časa beležil v svoj zvezek: "Ženska je polna napuha. Je častihlepna, prav nič ni skromna in rada vidi, da ji dvorijo. Ne pdzna čuta dolžnosti". Končno sta ga uspavala neprestano klepetanje spremljevalke in enakomerni ropot vlaka; učenjak je zaprl oči in zadremal. Črez dve uri sta izstopila na neki važnejši postaji, da bosta jedla. Komaj je bila vdova nekaj naročila, se je že začela razburjati in biti jezna: "Ampak, natakar!... Za božjo voljo! Koliko časa bomo morali še čakati? Že pred pol ure smo naročili..." Hipolit Platonevič je zapisal: "Ženska strašno rada pretirava in je sploh lažniva". In, ko je začela jesti, je dostavil: "In je požrešna". * Onega dne, ko so imeli prispeti v Sebastopol, se je Hipolit zgodaj zbudil; vsi v vlaku so spali. Okre-nil je pogled na Marijo Vasiljevno. Ležala je na divanu, pod glavo je držala prekrižane roke, prekrasne roke, ki so bile zelo bele in so u-hajale iz širokih rokavov. Učenjak je najprej sramežljivo odmaknil pogled; kmalu ga je pa njegova o-pazovalska radovednost zapeljala, da( je spet vrgel oči na svojo spremljevalko. In je čutil, da jo zelo rad gleda. Vstal je in sedel bolj udobno ter ni odmaknil pogleda od nje. Hipolit Platonevič je ostal tako dolgo časa. Potniki so se začeli buditi. Tudi Marija Vasiljevna se je zbudila. Hipolit se je stisnil v kot in je zapisal: "Nepopisna radost obdaja človeka v ženski bližini; pravi užitek je videti jo tako, mlado, lepo, polno življenja." V onem jutru je rad govoril z Marijo in je bil zelo ljubezniv napram njej. Še eno uro vožnje je bilo do Sebastopola in ker je moral vlak skozi nekatere predore, so prižgali luči. Vsako krat ko je vlak za-vozil v predor, se je Hipolit Platonevič zelo približal vdovi, pa se spet odmaknil, ko so privozili na prosto. Ko so izstopili iz vlaka, so šli iskat ladjo. — Učenjak je zbegano gledal na levo in desno radi premočnega solnca; ženska je ves čas veselo klepetala. In on je užival, ko je poslušal tisti zdravi in veseli glas, sedeč poleg Marije ramo ob rami. "Glejte, kako mirno je morje , je delala ona. "Ne bomo se mnogo gugali". Morje je bilo res nad vse prijetno mirno. Smehljalo se je in za-državalo sapo, in ko je Jadja rezko prekinila mir, je morje odgovorilo s šumljanjem, pa se je spet po-mirlo ter se lesketalo v neštetih bežnih bliskih. Hipolit Platonevič je .večkrat vzel v roke zvezek, da je vanj beležil svoje vtiske: "Prozorno in mirno morje spominja na ženski nasmešek". In črez nekaj časa: "Morje je kakor ženska; oba imata nekaj čarobnega. nekaj božajočega, nekaj nad vse neslutenega". * Čital je te misli Mariji Vasiljev-ni. ki se je zanje zahvalila z oča-rujočim pogledom. In videl je v o-čeh svoje spremljevalke pravi odsev morske gladine. Prispeli so v Jalto, ko se je mra-čilo. Vstopila sta v hotel ter šla na teraso srebat čaj. "Kako krasno je morje!" je ponavljal Hipolit Platonevič. In bilo je, kakor da se je vžgalo v njem nekaj živega, nekaj dotlej nepoznanega; čutil se je prežetega od velikega navdušenja, od nerazumljivega veselja, od velikega hre penenja po življenju. V njem m bilo več resnih in važnih misli, bila je v njem samo podoba, ki se mu je sladko in zapeljivo smehljala. Potovanje je bilo prav gotovo blagodejno vplivalo na Hipólita Platoneviča: bil je zadovoljen, živahen in ves mehak napram svoji spremljevalki. Človek bi bil rekel, da on ni bil bolnik, marveč da je bila njegova dolžnost skrbno negovati žensko. Sprehajala sta se dolgo ob morskem obrežju; in ko so se njune oči srečale, je Marija Vasiljevna o-pazila, da učenjakov pogled ni bil več takšek ko prej. In vdova, ki se je na te stvari razumela, je vedela, kaj ta pogled pomeni, in si je mislila: "Moški so vsi enaki; učenjaki ali pa tepci; vsi..." Jasno je. da od onega dne dalje Hipolit Platonevič ni več pisal beležk v svoj zvezek, marveč se je začel resnično seznanjati z ljubeznijo potom ustnic svoje spremljevalke. NOVI LIST PRVI MAJNIK Mijačno jutro se je oznanjalo na oknu nizke sobice na kraju buenos-aireškega velemesta. Na siromašni postelji je ležali žena; uničila jo je bila dolga bolezen, ki je glasno govorila /. njenih bledih lic. Že dolgo ne spi. Nje bežni pogled teka po stropu, ki je ves pomazan od muh, in po golih stenah, pa se spet upira v tla, kjer špi na slamnajači njen sin, edino bitje, ki jo je vsaj grelo z ljubeznijo, četudi je ta ljube_ zen ni mogla nasititi in ji pomoči... Ubogi dečko! Zanj ni solnca in zelenili travnikov, ni detinskega smeha in iger — že leto dni je mati priklenjena na posteljo radi bolezni, za katero ni leka. Dobri sinko je ne zapusti. Svoj prosti čas posveča materi, kot bi slutil v svoji detinski duši, da je ljubezen edini denar, s katerim morejo tudi reveži plačati in lečiti muke življenja,.. kruta nepravičnost — in v njegovo dušo je vnikala trpkost in se je v njej oglašala zavist. Nedoumeta, nejasna, neizoblikovana, ali ipak taka, da je spoznal trpki razloček med bogastvom in uboštvom... Prišle so mu v roke knjižice. Ostale so bile po očetu, ki je bil član delavske organizacije. Sola je vzbudila v njem veliko hrepenenje po čitanju. Ni razumel vsega, včasih prav malo, ali toliko je vendar zapopadel, da so milijoni in milijoni ljudi, ki niso za dovoljni s svojo usodo, ker jih je uso da udarila z bedo in pomanjkanjem, pa kličejo po lepšem življenju, pravičnejšem in bolj človeškem. Čutil je, da spada med te milijone delavcev, kmetov in obrtnikov, ki kličejo po pravici. V marcu je mati legla. Nekatera dobra srca so se je usmilila ter jo ob- In mati živi že dolgo v bedi. Mož je pobrala jetika in sama je ostala vdova s tremi deteti.Delala je, dokler je mogla, a beda se je oglasila kmalu... Prodala je, kar je bilo mogoče prodati; cmaro, kos obleke iz boljših časov — mnogo tega pri delavcih ni — in se je preselila. Preselila v to žalostno, temno in vlažno sobico, kamor se solnce le malokdaj prikrade; sobica je tesna in nezdrava, a stane nekaj pesov manj na mesec... Bilo je na jesen. Zbolela sta najmlajša otroka. Prišla je davica. Se veda, zakaj bi se davica ustavila pred revnim pragom uboge vdove? Umrla sta oba, najmlajša, ker beda je slab zdravnik... Pokopala juje pred veliko nočjo, /manjšale so se skrbi, oči pa so se od plakanja pordečile. Materino srce je vedno enako, vedno veliko in ljubeče Ostal ji je ta deček. Malokdaj so se smejale njegove tihe oči, podza varovala pred najhujšim gladom. — Življenje v bedi je težko življenje. Prej£triala je vsak teden P° Par Pe sov, ki so jih zbirali tovariši njenega pokojnega moža... Težko ji je danes; tlači jo, kakor da bi ji na prsih ležalo kamenje, in bolest jo žge, kakor da ji v telesu gore plameni... Mili Bog! Da bi vsaj še I to doživela, da ji sinko dovrši šolo! Vsaj to še, vsaj to!... Moreč kašelj je prekinil njene- misli in zbudil dečka, ki je brž skočil k mamici, ji popravil vzglavje, da se bo lažja odkašljola, in ji podal Iek. Za stonj ji ga je pripravljal milosrčni lekarnar; slutil je, da ji ga bo pripravljal le malo časa več. Zolta, voščena lica so se napolnila z modrino od krčevitega kašlja. Smrt je dihala iz njih. Stopal je topo, kakor brez duha. Žalostna okolica, ki je v njej živel, mu je ln!a vzela smeh in mu umorila vesel j t'. Na trgu je srečal vrste i j udi: delavci so slavili svoj praznik, prvi •majnik. Poznal je nekoliko obrazov. Šel je •/. njimi. Bilo jih je nekoliko sto. Stopali so tiho. Rdeče nageljčke so imeli v gumbnicah in v prvih vr stah so nosili veliko zastavo. Zdajci je solnce prodrlo skozi oblake; veter je zavel, razvil prapor in deček je čital na njem: "Človeške pravice hočemo!" „ Vidiš, dečko," ga je nagovoril star. osivel delavec in pokazal na prapor, „človeške pravice hočemo, živeti hočemo kakor ljudje. Kako živi tvoja mama? Kako živiš ti? Umirati v bedi je proti človeški pravici. Pojdi z nami! Oče je tudi hodil". Deček je šel. Pozabil je bil na šolo in stopal z njimi. Prišli so na velik vrt. V porujavelih kronah dreves je bo razmnoževalo dobrine vsem in o izobrazba zjasni duše ter nam omogoči doseči oni vrhunec plemenitosti, po katerem hrepenimo. „Potegovati se moramo za enaka prava vseh, za svobodo vseh, ker svoboda je topla kakor solnce in nesvoboda je hladna kakor stene ječe. Odpraviti treba razmere, v katerih je človek bitje, ponižano in zasužnjeno. Zmagali bomo. Nič ne zaustavi ljudstva, da bi ne hrepenelo po srečnej Sem in pravičnejšem življenju. Stremeti moramo po resničnem izboljšanju duha in srca. Ne oboružujte se proti ljudem, marveč se vrzite v boj proti bedi duš in teles! Stremljenje po socialni pravičnosti, zalivano z znojem in s krvjo milijonov delavcev, je setev božja - nikar ne uničujte te setve! Milijoni prihajajo, milijoni novi, vedno silnejši v svojem hrepenenju po pravici. Bdite, pripravljajte se, učite se, izobrazujte se, spojite se, da boste tudi vi med onimi milijoni, katerih cilj je novo življenje..." . Tu se je dečko, zavzet od govorni-kovih besed, katerih smisel je vse ZA KRATEK ČAS Gluh po potrebi ■ • ' : 1 " Starega skopuha Hlačnika, ki se je delfd več-krat gluhega, je nagovoril njegov sosed: „0uješ, ali bi mi posodil 50 dinarjev?" Hlačnik nastavi roko za uho: „Ka-ko si rekel ? Ne slišim \" Sosed (glasno) : „Ali bi mi posodil ioo dinarjev?" Hlačnik: „0, ti lump! Pa. S' poprej rekel za 50 dinarjev. Po smrti Je napravil veselje. , Ko so obesili nekega roparja, je bila navzoča tudi njegova priletna mati. Nekomu se je revica smilila, zato je nabral med navzočimi nekaj denarja ter ga izročil materi. Starka se je ginjena obrnila k mrtvemu sinu na vislicah: „Pa si le dober, moj sinko, ko mi vsaj po smrti delaš veselje!" se igralo na zemlji, vzplamtelo na u- prej čutil nego razumel, prebudil iz mirajočih listnh, žarolo, palilo vejice, pa spet ugašalo. Nekdo je stopil na mizo ter začel govoriti rezko in navdušeno: „Dvignite prapor, ta naš prapor, da bo vihral vsem, vsem trpečim in tlačenim ter jih vzbudil h klicu: svoje človeške pravice hočemo! Dovolj je trpljenja, konec takšnemu redu, v katerem mnogi nimajo niti toliko, da bi se nasitili, v cunjah hodijo in v . ¡ brlogih stanujejo. Živeti hočemo ku kor ljudje, hočemo, da nam delo ne bo prekletstvo, marveč blagoslov, da bo razmnoževalo dobrine vsem in 0-bogatelo nas vse. Ogromno je bogastvo zemlje; tako ogrcmno, da za- morejo biti živi in srečni vsi njeni „Ne vem, ne vem, sinko; "zdi se eni,! . j t • , ' ' ' '; otroci; popolnoma zadostuje, da pre- da je danes moj zadnji dan.. Tako' ... „„ , ■ j , • , • 1 1 j živi vse: one, ki delajo, in one, ki de- slabo, strašno slabo mi je...", je še- , , ■ u 1 ' J J lati ne morejo, ker jih je bolezen um pétala mati. ¡ „.. ,. . . _ . .. . » eila, ali pa starost. Dobiček našega Dečko je pritisnil svoje glavico k1 , , , . , *„ , 10 1 dela zadostuje tudi za nase vdove m materinemu telesu pod siromašno o- 1 . . . .... ... : sirote, ker misliti moramo tudi .na dejo: Nikar, nikar, mamica! Danes , . ... , . ., ., . , ' one, ki so ostali po bojevnikih dela. I vestna žalost je sijala iz njih in daja-i je vprav prvi majnik; in lep dan je. I la dečku mnogo več nego enajst let, i Ven pojdete, jaz Vam pcmorem. Naj ki jih je imel. Beda ubija cvetočo solnčecu posedite, ogrejete se in spot mlaaost... ustvarja resne obraze in sili k premišljevanju; tudi otrokovo dušo sili k premišljevanju. Slišal je pri veronauku, kako je Kristus, Bog, pridigal ljubezen do bližnjega, do reveža, ki živi v bedi in pomanjkaju, pa je videl, kak se sko- Vam bo bolje. Solnčece Vam da novih moči". » „Ne vem, ne vem, sinko...^ moj dragi sinko..." Pri sosedi najemnici si je segrel ne- I koliko kave, ki je bila ostala še od prejšnjega večera, in pripravil se je ..Zavarovani hočemo biti proti ne varnosti gladu in bede, uživati hočemo vse plodove kulture; imeti hočemo prost pristop k izobrazbi, kajti prepričani smo, da nam šele prava svojega navdušenja ter se domislil šole in matere. Za v šolo je bilo že prepozno, davno prepozno. Pohitel ic k materi. Letel je, ves zasopel, poln nade in veselja, da pove vse to bolni mamici, tam v revni, tužni izbici; da ji pove, da ne sme obupati, da ne sme umreti, ker je ljudi, mnogo ljudi, milijonov ljudi, ki so napovedali boj bedi in trpljenju... Odpre vrata in k postelji se rado sten vrže: „Mama, mamica! Ne bo več stradanja in bede, > vsem bo dobro. A mamica molči... Sinček jo boža po voščenih licih hladna so, vlažna. Lica mrliča... j "Oj, mama, mama, mamica! Moja draga mamica!", je zastokal dečko in se zgrudil ob siromašni postelji, ki je na njej smrt osvobodila njegovo porodnico... Izza oblakov je posijalo solnce in njegovi blagodejni žarki so se razlili • J po mogočnih palačah buenosaireške-j ga velemesta. Njih zlati odlesk se je , razširil liho in mirno po .siromašni I sobici. Rilo je to solnce prvega maja. Prostoslav Mir. Krojačnica Leopold Ušaj Calle GARMENDIA štev 4973 kjer boste našli najboljšo postrežbo solidne cene Prvovrstno delo ALBERT BELTRAN priporoča cenj. rojakom svojo trgovino črevljev, šolskih potrebščin in tobakarno. Ima veliko izbero copat in nudi najbolj ugodne cene. Dto. Alvarez 2288, esq. Trelles je videl, da imajo nekateri krasno obleko, prelestno pohištvo, obilje vsega; pri njih, doma, in pri mnogih drugih revnih ljudeh pa je beda: na telesu cunje; na mesto stanovanja serno temne, vlažne, nečiste luknje, v katere bi gospoda ne dala niti svojih konjev... Čutil je, da se tu odigrava nekaj, kar ni v redu, nekaj, česar bi ne smelo biti; čutil je, da se tu vrši I • ro nihče ne zmeni za nesrečo, ki jih1 za v šolo. Danes je nerad odhajal, tare. Čul je, da so vsi ljudje enaki, Mati se mu je zdela v resnici mnogo da so vsi ustvarjeni po isti podobi, a slabša in vse mu je govorilo o uboš tvu in bedi mnogo glasneje nego kdaj prej. Solze so mu škrtile grlo. Zunaj, po jesenskem svodu, so pripluli težki oblaki in ko so solnce zakrile črne sence, je zatemnelo in zažalostelo vse. da jo bilo kakor v grobu. Misel na grob se je vrinjala tudi dečku v njegove misli, ko se je poslovil ck! matere in odšel. Kakor v mrzlem grobu, temnem in groznem, se mu je zdelo.. DARUJEM "SAVA" NaS JUGOSLOVANSKI FOTOGRAFSKI ZAVOD bovečano sliko v barvah za vsekih 6 fotografij, ki stanejo od $ 3 datje._ ate(j-e je odprt tud| ob nedeljah in prazniki« Sava Johanovič — San Martín 608, Buenos Aires Clínica Médica "Brown" ZDRAVI: SPOLNE BOLEZNI: Kapavico in sifilis KRVNE BOLEZNI: Slabo kri in otonemoglcst ŽELODEC: Črevesne bolezni, kislino in bolezni na jetrih Kostne bolezni, revmatizem, bolezni nosa, ušes in grla, živčne bolezni in glavobol, nadalje vse ŽENSKE IN OTROŠKE BOLEZNI X-žarki, ultravioletni žarki in diatermia Laboratorij za krvne analize Sprejemamo: od 10. do 12. in od 15. do 21. Ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. PREGLED SAMO 2 PESA. Almirante Brown 1039 SPOLNE BOLEZMI Zdravimo kapavico, sifilis, kožne in krvne bolezni ter živčno in spolno slabost Razpolagamo z najmodernejšimi zdravstveni ni pripomočki in najnovejšimi napravami. DIATERMIJA — X ŽARKI — ULTRAVIOLETNI ŽARKI — LABORATORIJ ZA ANALIZE Konzultacije brezplačno HITRO IN SIGURNO ZDRAVLJENJE BREZ BOLEČIN POSEBEN ODDELEK ZA ŽENSKE Vodijo ga specializirani zdravniki in babice — Pod ugodnimi pogoji s^ejemamo bolnice v popolno oskrbo. — Hitro zdravljenje nerednega čiščenja. SAMO 40 PESOV stane popolno zdravljenje kapaviee Zdravimo tudi na tedenske obroke od $ 5.— Oran Instituto Médico Abasto 3284 - CORRIENTES - 3284 II. nadstropje Specializirani zdravniki, diplomirani na tukajšnjih in na inozemskih univerzah sprejemajo od 10. do 12. in od 15. do 21. ure. Ob nedeljah in praznikih od 10. do 12. ure, NOVI LISI Stran 7. 7y V< ŽENSKI KOTIČEK OTROCI SE UCE OD STARŠEV Prvo in najznamenitejše vzgojno sredstvo je dober vzgled. Tu ni trebi 'kakega posebnega neposrednegi delovanja, kakega izrednega odgojite-ljskega daru ali velikega truda. Mož in žena, ki živita složno v srečnem zakonu, ki sta blaga, obzirna drug do drugega in do svojih bližnjikov, skoraj nevede vzgojita svoje otroke dobro'in pravilno. In nasprotno! Kjer se zakonca skoraj vedno grdo gledata, drug drugega zmerjata, obkladata s prii.mid in psovkami, preklinjata, ter se morda celo pretepata, tam so otroci navadno odurni, surovi, brezsrčni ter vrhu vsega še izgube vse spoštovanje do svojih staršev. Sploh ni hujšega za otroke kakor nesloga roditeljev, ki. cesto kakor slana zatre vse nežne in plemenite kali v otroških srcih ter jim zagreni vso mladost. Nesrečni zakonci rode navadpo nesrečne otroke. Prijazen in vesel obraz, složno in uljudno življenje staršev osrečuje otroško dušo že tedaj, ko mislimo, da se niti še ne zaveda življenja. Zato naj se oče in mati že zara- Obleka iz črnega krepa s pasom iz velurja in ovratnikom * # * * Buenosaireška kronika UGRABLJEN ZLOČINEC j Raúl Díaz, ki ga je policija pri aretaciji obstrelila, se je nahajal že kakšnih 15 dni v bolnišnici Fio-rito na Avellanedi. V nedeljo, za časa posetov je pa nenadoma izginil. Pravijo, da so se pripeljali v nekem zelenem avtu trije moški, prišli na dvorišče bolnišnice z revolverji v roki, zgrabili tam Diaza ter ga odnesli v avto. Na Diazovo vpitje so prihiteli policaji, a ugrabitelji so začeli nanje streljati. — | Stražniki so na agenj odgovorili in se je vnela prava bitka, ki je pa trajala malo časa, ker so ziočinci oddrdrali v avtu v smeri proti Quil-mesu. Pri streljanju so policaji baje precej močno ranili šoferja pobeglega automobila v obraz. hipu. ko je stopal pretco tira, je privozil vlak pacifične železnice, ki je nesrečnega Pedra zgrabil in ga strašno razmesaril, tako da je obležal mrtev. RADI DOLGA GA JE USTRELIL V torek, okreg 6. ure zvečer, ko je bilo na ulicah Pozos in Victoria vse polno ljudi, sta se srečala 24 letni Salvador Rambula, stanujoč v ulici El Cano 3779, in José Mo-relli, 35 let star. poročen. Rambula je Morellija ustavil ter od njega zahteval, naj mu vrne 1.500 peíaos, ki mu jih je bil nekoč posodil. Beseda je dala besedo in iznenada je Rambula izvlekel revolver ter j oddal na Morellija dva strela, ki sta ga zadela v usta tako, da se je zgrudil mrtev na tla. Nasilni upnik je skušal pobegniti, a so ga pešci prijeli, nakar je kmalu prihitiel še policaj, ki ga je spravil na komi-sarijo. di potomcev ogibljeta prepirov; in j [naterinim jajčecem, kažejo- silno ce se vendarle zgodi,--da se kdaj spo- - . • 1 i-----^ »• rečeta, naj se to ne zgodi vpričo o trok. Saj rahločuteče otroško srce nepopismo boli nesloga roditel jev: grdi prizori se otrokom neizbrisno vtisnejo v dušo ter je celo omadežujejo in oblatijo za vse življenje. E-dino starši in domači so izvor duhovnemu napredovanju otroka, edino oni so voditelji in oplemenitelji otoškega' srca — vsaj v prvih letih življenja. "I -.Ril.. • " RAZISKOVANJA NEMŠKE. GA PROFESORJA O DVOJČKIH .^'problemom dvojčkov se znanost v naših dneh zelo temeljito bavi. ker nam podaja njegova rešitev zelo jasne vpoglede v vplive okolice in dedne snovi na človekov razvoj. Nemški učenjak prof. H. Schulte objavlja v, i neki strokovni reviji nove izsledke .p,-tem problemu. ; ijCakor vemo, delimo dvojčke v dve stypíp^ v istojajčne, oziroma razno-iajčne. Prvi, ki izvirajo, kakor pove žfc, ime samo, 'iz dveh semenskih stališ,, ki sta se združili z enim samim ★ "ft * * * * UGRABILI SO JO? Reizla Rotachmann. stara šele 16 let in stanujoča v ul. Ayacucho 563, je prišla v ponedeljek zvečer k stražniku, ki je opravljal službo na križišču " ulic Nueva York in Chivilcoy, ter mu naznanila, da sta jo dva moška dne 16. t. m. ob 5. uri zvečer prisilila, da je stopila v avto, ko je stala na križišču ulic Sarmiento in Azcuénaga. Da ne bo kričala, sta ji zamašila usta. Policaj je stvar prijavil višjim oblastem, ki pa ne verjamejo preveč zgodbici, ki jo je povedala mlada Reizla. Na vsak način je bila pa uvedena preiskava. jcii^jg^jsfg^jafaiaiaiaiaMajaisisiaMsiBiaiafaisisi HOTEL PENSION VIENA SANTA FE 1938 BUENOS AIRES U, T. 44 Juncal 5207 Oddajajo se lepe zračne sobe z zdravo in domačo hrano od $ 2.— dalje. POSTREŽBA PRIJAZNA Posamezen obed ? 0.70 DOBRE ZVEZE NA VSE STRANI Rojakom in rojakinjam se priporoča E. KRAVANJA medsebojno podobnost, dočim si raz nojajčni med seboj niso dosti bolj podobni nego normalni bratje in sestre med sebj. Podobnost med istojajenimi dvojčki zadeva predvsem reakcijo na odločilne konflikte, reakcijo na bolezni in socialni razvoj. Imajo v nasprotju z razno jajčnimi dvojčki veliko sposobnost, da se medsebojno identificirajo, t. j. da se morejo brez napora uživeti drug v drugega, v miselni in čutni svet drugega. _ A tudi pri takšnih dvojčkih je eden lahko vodilen, drugi vodljiv tip. To ne bazira na razlikah v inteligenci, temveč v majhnih razlikah _ temperamenta. Predstave, dojemljivost, spomin so si pri obeh malo da ne enaki, način značaja, gonilne sile dejanj in koristi pa so si nekaj različne. Reakcija na vnanje dogodke se da z različno vzgojo izobčiti drugače, ne pa reakcija na notranje dogodke, ki so v tesni zvezi z identifikacijsko sposobnostjo. Produktivne zmogljivosti, ki ne za" visijo od sveta, so si predvsem enake. To gre tako daleč, da poznata dvojčka natančno čuvstva in počutke drugega, tako natančno, da jima m treba niti nobenih medsebojnih razjasnil, ki se jih tudi izogibljeta.^ Ri-valiziranje, ki je med raznojajčnimi dvojčki tako pogosto, se tu nikoli ne primeri. Zaradi močne identifikacije pa nastaja tudi velik čut odgovorno; sti za drugega, neko samo ob sebi umevno ščitenje drugega. Raznojajčni dvojčki kažejo pri ločenem in skupnem delu iste uspehe, pri isto jajčnih dvojčkih pa je razlika v uspehih ločenega in skupnega dela zelo velika, ko rima skupno delo neki po naravi dani enaki ritem. Znan je pojav, da zagrabi istojajčne-ga dvojčka čuden nemir, če je ločen od drugega in doživi ta kakšno telesno ali duševno motnjo. USTRELIL GA JE V nedeljo zjutraj, ko se je na spal in iztreznil, se je vrnil domov Luis Verdi, 63 let star. ki je imel v ul. Reconquista 719 svoje trgovino. Takoj je zapazil, da so vrata odprta in, ko je vstopil v prodajalno, je videl, da je tudi železna blagajna odprta. Kmalu je ugotovil, da je iz blagajne izginil zavitek, v katerem je bilo 9.000 pesov. Takoj mu je prišlo na misel, da ni mogel nihče drugi izvršiti vloma nego Risto Bulic, jugoslovanski državljan star 34 let, ki ga je, po njegovem mnenju, nalašč zvabil v svoje stanovanje v ul. Paraguay 344, kjer ga je opil ter mu vzel ključ, nato pa obiskal trgovino v času. ko je Verdi spal. Bulic je bil svoj čas več časa v službi pri Verdiju. Ta je bil torej prepričan, da ga je okradel Bulic. Šel je na nje govo stanovanje ter našel Rista v postelji Po kratkem prerekanju je Verdi vzel iz žepa revolver ter pet krat ustrelil v Bulica, ki je takoj obležal mrtev v mlaki krvi. Verdija je policija aretirala in išče sedaj še dva |Buličeva tovariša, o katerih sumi, da sta morda v zvezi s tem dogodkom. Ali je Bulic res ukradel denar, tega se še ne ve in bodo skušale oblasti to ugotoviti. VLAK GA JE POVOZIL Pedro Noblia, 38 let star, stanujoč ♦ ul. Loyola 663, je šel v pon-deljek zjutraj po tej ulici ter hotel prekoračiti železniško progo. V feisiBJEiEiaisraii ■H PRVA SLOV. ZOBNA KLINIKA Malabia 418, na križišču s Triunvirato U. T. Darwin 4504 Kombinacija tramvaja in podzem. železnice Lacroze, postaja Canning Krone, mostovi in popravila Delo zajamčeno — Cene zmerne Ordinira od 9. do 12. in od 14. do 22. Ob nedeljah od 9. do 15. M. Pavlusiak Expreso „G0RIZIA" Najstarejše prevozno podjetje za mesto in na vse strani dežele Zmerne cene in solidna postrežba FRANC LOJK Calle Bompland No. 709 Začerija pri ul. Dorrego 931, višina Triunvirato 1600 U. T. 54 Darwin 5172 in 2094- FOTO "DOCK SUD" Darujem za vsakih šest slik eno sliko v barvah M A R K O R A D A L J Specialist v modernem slikanju. Facundo Quiroga 1275. Dock Sud NAJCENEJŠE VOZNE LISTKE za v Jugoslavijo in Italijo ter iz teh držav v Argentini j o boste našli pri Compañía General de Pasajes "TRANSOCEAN" BUENOS AIRES SAN MARTIN 631 Edina pomorskoplovna agencija vaših rojakov Ne bo Vas prevarila, niti izkoriščala DENARNA NAKAZILA izvršujemo brez prošnje, najceneje in hitro Na nas lahko naslovite pošto in Vam jo mi dostavimo Svoji k svojim! Uradujemo od 8. do 19. ure IVO M. DRINKOVIČ IN DRUG Lepa skupina plesalk IZKUŠENA SLOV. BABICA diplomirana v Pragi in Bs. Airesu ter specializirana za vse ženske bolezni. De-'uje že 25 let, bivša babica v bolnišnici J. Fernández Filomena Beneš Bilek Calle Lima 1217, S kvadre od Plaza Constitución — U. T. 23 (B. Ord.) 3389 MEHANIČNA DELAVNICA REBEK AVGUST Kupuje, prodaja ter popravlja šivalne stroje, kolesa, samokrese itd. itd. Izredne ugodne prilike LOPE DE VEGA 2933 Villa Devoto SLOVENSKA GOSTILNA CALLE TRELLES 1167 BUENOS AIRES (Pol kvadre od Gaone 2400) ZBIRALIŠČE NAŠIH ROJAKOV OBŠIRNI PROSTORI TER IGRIŠČA ZA KROGLE IN KEGLJE Ples vsako nedeljo - Domača - postrežba - Zmerne cene - Vsak vojak ie dobrodošel - ................m...............................................................................................iiiiiiiiiiiiiiin.....mi......................................................................i.....mm......miiimmnj Z MIRNIM SRCEM SE LAHKO ZATEČETE [ ZASEBNO KLINIKO | Calle Ayacucho 1584 U. T. 41 - 4985 Buenos Aires | V VSAKEM SLUČAJU ¡ I NEJŠE ZDRAVSTVENE NAPRAVE 1 UPRAVITELJ NAŠ ROJAK DR. K. VELJANOVIČ f I | I POSEBEN ODDELEK ZA VSE ŽENSKE D0LEZNI IN KOZMETIKO ¡ Sprejemamo od 14. do 20. ure. | lnuiiuimuiiiiiiimimiiniui........................................................................................................................................................... FRANC KRAŠOVEC: Izgledi jugoslovanske izvozne trgovine v Južno Ameriko s posebnim ozirom na Argentinijo prevoz iz Trsta v Buenos Aires pa treba kalkulirati več ali manj p® 28 šilingov za tono ali kubični meter. Zelje v dozah mora imeti svojo trgovsko znamko. Silno važ no je, da bodi zelje kolikor mogoče belo in tenko rezano. Kumare: so drug velik predmet V Ljubljani trgujete s tremi vrs , za južno Ameriko. Glavni liferant je bila doslej Holandska, zadnje čase pa so se tudi Čehi jeli gibati na tem polju. Na trg prihajajo konservirane v slani vodi ali pa v octu, v pločevinatih dozah od 1. 5 (Nadaljevanje) tami klobas: četrt, napo! in popol-HRANILA. I noma prekajenimi. Opozarjam vas Gotovo bodo hranila številčno 1 posebno na to, da morajo četrt in za lesom najvažnejši predmeti za | napol prekajeni izdelki prihajati v izvoz. Ne bom govoril " žitu in1 Južno Ameriko vedno taki, da se moki, saj vam je gotovo znano, da' vsa praznina škatle zalije s svinjsko jn io kg, neto vsebine, ter v sodih od 50 in 100 kg. Cene na debelo na buenosaireškem trgu so: doza od 1 kg $ 0.55; od 5 kg $ 2.70; od 10 kg $ 4.80. Sodi po 100 kg se pro dajajo po 40 pesov. Carina je minimalna. Glede Jrisle repe naj omenim, da je Argentinija ena največjih žit-; mastjo; samo popolnoma prekajeno nic sveta in zalaga s tem produk- j se lahko eksportirajo brez primesi tom doberšen del sveta in vse juž- masti. To je potrebno radi konser-noameriške sosede. Vkljub temu, viranja kakšnega uradnega tozada je Argentinija zelo rodovitna devnega predpisa pa v tem pogledu dežela, pa le uvaža ogromne mno-1 ni. Na škatli naj pride v besedilu žine hranil; videli smo to na pri- do izraza, za kakšno vrsto preka-mer pri paradižnikovem ekstraktu. Katera naša hranila bi prišla za izvoz v poštev? jenja gre. španski boste to izrazi- ( j€ tu popolnoma neznana in radi teli na sledeči način: "Un auarto dej ga nj mogoče prerokovati, kakšna ahumado; ahumado mediano; ahu usoda bi jo čakala na tukajšnjem Kranjske klobase: bodo prav ve lik predmet za Argentinijo, če bole prvovrstno blago ter ne bodo pretiravali v cenah. Pred par leti s*m si bil naročil vzorčno pošilja-tev: 10 kg kranjskih klobas od tvrdke Jarc v Ljubljani. Dospele so v pločevinastih zabojih in v kar najboljšem stanju. Šel sem z njimi v največje južnoameriško mor sko kopališče, v Mar del Plato, ter jih dal pokusiti lastnikom tamoš njih hotelov. Izmed petnajstorice hotelirjev ni bilo niti enega, ki bi se ne bil kar najbolj laskavo izrazil o naših klobasah. Nekateri so bili naravnost navdušeni in so obžalovali, da ne morejo biti postrežem vsaj s par sto kg, da bi nudi li svojim gostom neobičajen ku'i-narijski užitek. Neki gostilničar iz ul. Lacroze v Buenos Airesu je bil svoj čas v domovini, pa je na po-vratku v Argentinijo prinesel s sabo kakšnih 50 kg kranjskih klobas. Pravil mi je, da so mu jih njegovi gostje likvidirali v par dneh, dasi je prodajal par, s kislim ze- .1 mado completo". trgu. V Argentinijo sicer dobivamo Ocet: v tem predmetu je tu tvži-prekajene klobase iz Španije, a to je za mnog« tisoč hektolitrov na produkt, ki je v resnici svinjarija.' leto. V mislih imam samo beli či Paprikovane so po navadi preko- stovinski ocet, kot ga producirajo memo, meso brez okusa- povrh vse- naji slovenski vinogradniki. Ke-ga pa strašilo drage: na drobno mične mešanice ne pridejo v po-jih prodajajo kg po 4.50 do 6.00 pe- štev, ker teh imamo tu v izobilju, sov. Naše kranjske klobase bodo ta Takšne mešanice bi tudi naletele na manjvredni španski produkt v par težave v tukajšnji carinami, kjer letih izpodrinile. Zaslužek, percen- pregledajo in analizirajo vsak pre-tualno, ne bo bogve kako velik, a dmet, namenjen konsumu. Res je bo dan v možnosti placiranja veli-( sicer, da se v Argentiniji zavžije kih količin. Torej, Slovenci, le po- mnogo strupa k°t cvet, a ta strup gumno! Izgledi za klobase so si- prihaja iz domače produkcije, ki| lekaren natrpana s stotinami ste-jajni. zna ubežati kontroli. Rekli boste:: klenic mineralne vode. Prodajajo konsum tega predmeta ogromen. Oni maloštevilni mineralni vrelci, ki jih do sedaj ima Argentinija, so manjvredni. Vesten zdravnik pied-piše tu vselej kakšno evropsko marko, ker ve, da so tukajšnje vode za nič. Je pa konsum mineralnih vod tu zaradi tega tako vel'"1:, ker doberšen del prebivalstva boleha na ledvicah, jetrih in želodcu. Posebno takozvana "colitis" je v Argentiniji zelo v modi. Nekateri zatrjujejo, da imajo te bolezni svoj i?vor v preobilnem zauživanju mesa. Statistično je dokazano, da ja Argentinija najbolj mesojeda država sveta. Boljši sloji pijejo mineralno vo do kot preventivno sredstvo proti zgoraj navedenih boleznim. Najbolj razširjene so tu francoske in italijanske marke, na pr. Vichy, Contrexeville, San Pellegrino, Monte Catini. Pa tudi karlovarska voda, in sicer znamka "Krondorf", se je tu v zadnjih letih silno razširila s pomočjo smotrene' reklame. Poznal sem Čeha g. Kristufeka, ki je tu še pred vojno uvedel Kron-dorfko. Možakar je poslal milijonar in je po končani vojni spet odjadral na češko, kjer živi od rente. MALI OGLASI TRADUCTORA PUBLICA NACIONAL Milica D. Hočevar Obavlja prevode, pravomočne pred tukajšnjo oblastjo, posebno iz jugosj. in i tal. jezika. Priporoča se za dobavo dokumentov v slučaju ženitve, nasledstva ter za pridobitev arg. državljanstva. Tucumán 586 — U. T. Retiro (»D — 3168. KROJAČNICA IN TRGOVINA raznovrstnega blaga se priporoča SEBASTIAN MOZETIČ Osorio 5025 — Paternal ŠIVILJA - MODISTKA izdeluje fine in navadne obleke p« najnovejši modi in zmernih cenah Anica B. Dolščak Calle Charlone 36, pol kvadre od u!- Dorrego, poldrugo kvadro od Rivera. Da je konsum mineralnih vod tu : ogromen, to ne ubeži nobenemu budnemu opazovalcu tukajšnjega življenja. Ako stopaš po ulicah buenosaireškega velemesta, vidiš, da so okna špecerijskih trgovin in i NIČ VAS NE STANE nam pa pomagate: Opozorite svoje znance na "NOVI LIST" Da se izognem morebitnim vpra- saj je v Argentinija vinorodna de- šanjem iz domovine naj omenim, da ¿€iai pa mora imeti torej tudi o :et. so docela »nepripravni za izvoz v jma ga> jn ga nima. Tu, v Argen Tnitnn A mfiKilrA T T C i Aof Q ll C I O TI í n Q k 1 i.'_ • '! _____ J.. 1» wmln irínn jo na drobno po 0.90 do 1.20 pesov liter. Glede percentualnega zaslužka si sicer ne smemo delati ilu- Južno Ameriko vsi ostali slaninski tiniji, se producirá le malo vina, zij, ker je carina razmeroma viso-izdelki, tudi hrenovke. Kranjski ki bi ne bilo "popravljeno" s ke-1 ka, a zaslužek bi bil v ogromni klobasi, ki ji kot specialiteti ni para mičnimi primesmi, in popačena vi-! množini, ki bi se dala placirati. Ar-na svetu, prorokujem pa sijajno na n¡so godna za ocet. | gentinija sama importira nad 7 bodočnost v tem delu sveta. Glede! Vinski cvet se importira semkaj ¡ milijonov litrov mineralne vode dobe placiranja naj še rečem, da največ iz Francije ter je tako drag na leto. Moj sosed, ki je lekarnar, bo najbolj ugodno, če prida proiz i k0t kvalitetna vina; cena je do mi je pravil, da proda on sam do vod na tukajšnji trg za časa zime; i.20 pesov za liter, pri tem pa pla-1 4.000 litrov na leto. flasi le nroaaiai par s prve P^Jatve naj bi prišle žev ^ ocet mnogo nižjo carino nego< g dobrotah rogaške slatina ne Hem po 60 cenlavov' Torej: doka- marcu" Za popolnoma prekajeno bla vino. Govoril sem pred nedavnim z, bom blja, besed Gotov sem> da ze leTmamo da se bo nudil pro- Pa doba vedno u«odna- ravnateljem velike želemčarsk-3 za- bilo* Ogromno polje zanjo. - duktom iz naših ščetinarjev kar najboljši sprejem. Sprva bodo ča stilci tega proizvoda predvsem pripadniki slovanskih in germanskih narodov, ki jih je samo v Ar gentiniji nad % milijona, ni pa dvoma, da se bodo tudi Argentine, privadili na ta predmet, saj so veliki "gourmandi". Pri izvozu bo pa treba upoštevati nekatere stvari, ki so važne za uspeh te trgovine. Potrebno je pred vsem. da bodo proizvajalci in izvozniki solidni glede kvalitete in cene. Vem, da bodo prve pošilja-tve, ki bodo prispele semkaj, prvovrstne, ali velik odjem v tem pred-metu bi morda utegnil zapeljati e nega ali drugega proizvajalca, da poskusi z manjvrednim blagom; s takšnim "eksperimentom" pa bi se pokopala vsa akcija. Klobase morajo biti za vse čase narejene iz najboljšega svinjskega mesa, brez primesi govedine. To mora biti provilo. Upoštevati treba tudi tehnično stran eksporta, pa naj v tem pogledu veljajo naslednja pravila: Vse klobase naj prihajajo v prav dobro in za zrak nepredirno zaprtih pločevinastih posodah od 5 kg čisto težine; po deset takšnih škatelj naj pri^e v en lesen zaboj. Ako so škatle okrogle, naj se praznine napolnijo z žaganico. — škatle naj bodo po možnosti nizke, da pride po odpretju pravilno do izraza vsa njih vsebina v izloženih oknih de-taljistov, da si gledalci napasejo oči. Pri prvih pošiljatvah si boste pač na ta način pomagali, da prilepite na škatle papirnate etikete, katerih besedilo naj bo v sledečih jezikih: slovenskem, nemškem, an PREKOMORSKA POŠTA 28. Zeelandia 29. Alsina 30. Monte Pascoal V maju: 1. Cabo S. Antonio 3. Cte. Biancamano 4. Avila Star in High. Prince«» 10. Madrid Proti Evropi odplovejo V aprilu 28. Sierra Nevada in Neptunia. Kvas. Slovenska industrija je v druge v Buenos Airesu gledá octa. ¡ vprašanje je samo, kako jo spva tej panogi lepo razvita. Domnevam, Pravil mi je, da ima zadruga nad vit¡ na ju¿noameriSki trg. Lastniki v maju: da bi prva slov. tovarna drož na 30.000 članov tér da je letna potre- Rogaške Slatine je državni erar, in i 2- P8.8»- G^a"na Viču imela tu obširno polje delav 1 ba zadruge okrog 5000 hI vinskega ta je prema]0 prožen in preveč o-nosti. Vendar pa opozarjam, da je octa, ki ga prejemajo iz Francija kostenel da bi se hotel priključi-tu trg samo za kvas v suhem sta- in Španije za vprav horendn* cc , tj predlagani trgovski družbi. Saj nju, ki se raztopi v vodi ter nato ne. , makedonskega opija in bosanske- vmeša v testo. Nemci so v Argen y Sloveniji imate vec izvrstnih tiniji vrgli na trg posušen kvas pod kisaren. Vsem tovarnam umetnega znamko "Florylin", ki si je v por octa blagohoten nasvet, naj ne tra- mesecih osvojil simpatije ob-in- tijo časa in zapravljajo denarja v ¡ bü0j da bi stvar vzel v roke kak stva; jamčijo za 2 letno uporablji svrho etabliranja na južnoemeriš-, podjeten trgovec s tem, da odkupi vost, samo šmentano drago se pro-; kgn, trgu. Tovarn za umetni ocet i j 0d erarja gotovo količino slatine daja ta produkt: kg pesov* 5.50, pri' mamo tu v izobilju. Kar pride za j ter jo potom nasvetovane družbe čemer ima uvozna tvrdka po vsej Južno Ameriko v poštev, je edino le Diacira tukaj. Seveda bi -se uspeh priliki 100 odstoten zaslužek. Se- , pristen beli vinski ocet brez. urniič-veda je to tudi takozvani "Marken- nih primesi. In v vzpodbudo bodi ga tobaka ne zna vreči na svetovni trg ter mora najemati Nemce in Švede kot priganjače. Najboljše bi artikel" (ime je najbolje izbrati iz latinščine, da ni v njem preveč so-glasnikov). Kislo zelje. To je velik predmet, silno priljubljen pri vseh narjd-nostih germanskega in slovanskega pokoljenja, nastanjenih v Ar- povedano, da se tak vinski ocet plačuje tu kakor boljša vina. Do-važati semkaj vinski ocet v steklenicah. na to ni misliti, ker bi to silno podražilo prevoznino; izvažati bi se moral v sodih, predlagana trgovska družba pa bi potem v svo- gentiniji. Pa tudi avtohtono argen-1 jem skladišču polnila steklenice tinsko prebivalstvo ga čisla. V Bue- ter jih opremila s primernimi eti- nos Airesu je par stotin nemških restavraciji, kjer je kislo zelje dno ketami. Opozarjam tu na"-e vino-rejce po Bizeljskem, Haloiah, lju- vno na jedilnem listu. Največ tega1 tomerskih goricah, ki proizvajajo blaga je doslej uvažala v Argenti- svetovnoznana bela vina, da imajo nijo Holandska, zadnje čase pa so, tu izboren trg za ocet iz imenova-se začeli na tem polju udejstvoviti ¡ nih vin ter da se jim bo doher, ne-t.udi Čehi. Že imenovana češka trg.! pokvarjen cvet tu ravno taki dobro družba "Internationale" je uvozila j plačeval kakor vino. Prav posebno več tisoč sodov zelja iz Znojma pa svarim pred popačevanjem octa (Moravska). bodisi s primesjo vode ali Kemičnim Kislo zelje se dovaža v dveh for-1 potom, ker bi si s tem v naprej po-mah: 1. v sodih od 50 kg čiste te- kvarili tukajšnji trg. Carinama, že; 2. v pločevinastih dozah od 1 ki kemično preišče vsak predmet, kg čiste teže. V dozah se blago namenjen prehrani, bi pokvarjene-najbolje konservira, vendar pa pri mu otetu nikoli ne izdala izpriče-de za restavracije in hotele v po-¡ vala pristnega vinskega octa. Tak] .(j V J_______________U _ ____JU. __á > 1 -M <\ i ranwj Inttnln O l\ «n 4-11 xn l\l rvv» f\ I ne žel od danes do jutri; najprej bi bilo vsekakor potrebno izdati nekaj za reklamo. V tem slučaju bi se reklama na najboljši način na; redila tako, da se obišče nekaj zdravnikov specialistov ter se vsakemu podari po en zaboj slatine a prošnjo, naj jo sami preizkusijo ter priporočijo svojim pacientom. Le-ti začno povpraševati po njej v špecerijskih trgovinah, trgovci pri u-vozniku, pa se kolo zasuča. Skoro nepotrebno je omeniti, da se slatina izvažaj v steklenicah, ki naj nosijo na etiketah tudi špansko besedilo. (Dalje.) II. KROJACNICA P. CAPUDER se priporoča cenjenim rojakom Buenos Aires Monte Dinero 901 in Alcantara 3. High. Chieftain, Zeelandia in Alsina 4. Gral. Osorio in Lipari 5. Cabo Quilates 8. Cte. Biancamano 10. Avila Star in Cabo S. Antonio VREDNOST DENARJA Uradni tečaji 30C30E tozzaoz »» štev samo zelje v sodih, ki ga je i šno izpričevalo se pa tu rabi pri o-mogoče dovažati semkaj samo v četni trgovini. Pri prodaji na de-gieškem in španskem. Na primer:) mesecih marec-september, dočim belo ga zahteva grosist; pri proda-"Pristne kranjske klobase. Izdelek se blago v dozah more dovažati ( ji na drobno je pa tu v navadi, da se tovarne N N. v Ljubljani, od de-! semkaj celo leto. Cene na debelo j kopija izpričevala objavi na f.tike-cembra 1934*5 kg čiste težine." kislemu zelju v Buenos Airesu so tah. Le s pristnostjo, s solidnostjo Nemški itak znate, za angleščino! danes sledeče: v sodih, od 50 k?,! se tudi v Ameriki daleč pride, vsaj boste tudi našli prevajalca, špan- po 30 ctvs kilo; zaboji od 24 doz j v trgovskem poslovanju, ski pa bi se tekst glasil tako le: po 1 kg vsaka, 11 pesov. Pri ten. Mineralna voda. V Argentiniji, "Chorizos legítimos de Carniola predmetu je carina prav neznatna, kakor tudi v sosednih državah, je (Yugoslavia). Producción dé la casa N. N. en Ljubljana. Fabricado en el mes de Diciembre da 1934. Neto contenido: 5 kg". Sčasoma pa bo treba misliti na to, da se bodo klobase izvažale v lepo litografiranih škatlah. Kajti pre-zentacija je od velike va/.nosti v Južni Ameriki. V ta namen imate pri roki tovarno "Saturnus" v Ljubljani; proizvajalec, ki hoče v Južni Ameriki delati na debe'o v tem predmetu, naj si poišče risarja, da mu nariše v litografične svrhe ka kega debelega ščetinarja, zadaj pa silhueto ljubljanskega gradu. Šče-tinar naj bi bol v tem slučaju zaščitna znamka. ioo dinarjev 8.Ó9 ioo lir 31-55 ioo šilingov 67.83 ioo mark .146. ii i funt št. 18.90 ioo fr. frankov 24.48 ioo čsl. kron 15-35 ioo dolarjev 368-25 Dragi starši! Kaj je za Vas od največje važnosti? Brez dvoma: dobra vzgoja Vašega otroka. Brez posebnih stroškov in z vsem zaupanjem lahko izročite svojega sinčka na vzgojo slovenskemu zavodü. ASILO LIPA, Villa Madero, C. G. B. A. (Bs. Aires) Restaurant "Europeo Edino znano shajališče naših rojakov v mestu Prvovrstna postrežba na evropski način Vsak večer svira POPOLN TAMBURAŠKI ZBOR kakršnega naši rojaki še niso imeli prilike slišati v Južni Ameriki. Ob spremljevanju tamburic se prepevajo naše lepe pesmi. Za obisk se priporočata vsem slovenskim rojakom DIVIČ IN BATISTIČ Lastnika RECONQUISTA 542 —«r».—ir>f 'O' IOE U. T. Retiro 31 ioi- 3895 30K aoi Hotel Balcánico LASTNIKI BRATJE VELJANOVIČI 25 DE MAYO 724 BUENOS AIRES '/DRAYF IN 7RAČNE SOBE ZA POSAMEZNE GOSTE TN ZA DRUŽINE PROVRSTNA POSTEREŽBA IN ZMERNE CENE. Optica "La Moderna" S. LEVACOV Buenos Aires Avenida San Martín 2575 Diplomiran optik. Pregled brezplačen. Vsakovrstne fotografske potrebščine. j><0 IZDAJA: Konsorcij "Novega lista' UREJUJE: Dr. Viktor Kiuder.