XI. letnik. V Gorici, dne H. seplemltii ]!I03. 36. Številka. Izha)a vsaki čclrli-k uh II. uii dopoldne. Rokopisi sc ne vračajo. Ncfi..iikovniia pisma sc ne spre-icrnajo. Cena lislu znaša /a celo leto 'I krone, 7a pol leta 2 kroni. Za m n n j premožne za celo leto 3 krone, za pol leta K l-5C Za Nemčijo jc cena listu 5 K, za druge dežele izven Avstrije fi K. Rokopise sprejema uredništvo v Oorici, dvorlJče sv. liilarija ŠII*V i slfavenaKo m v«ro do Naročnino in na znanilai s prej c m a upravnIStvo v Oorici, SeincniSka ulica S. 1 ti Posamezne Številke se prodajajo v tolia karnali v Šolski ulici, Nunski ulici, na Josip Verdijevem tc-kaliSču nasproti mestnemu vrtu in na Korenjskem bregu (Riva Como) St. M po 8 vin. Oglasi in poslanice se računijo po potit vrstah, in iiccr: če se tiska enkrat M vin., dvakrat 12 vin., trikrat 10 vin. Večkrat po pogodbi. Izdajatelj in odgovorni urednik: Ivan Bajt v Gorici Tiska »Narodna tiskarna14 (odgov. J. Marušič) v Gorici. ci v O&lej it tt sv. Goto! : Luni je minulo enajst sto l c t, * kar je umrl (I. 802.) veliki oglejski patriarh sv. Pa.lin. Fred kratkim je oblm-jala Furlanija spomin na ta dogodek v Ogleju. Prav je pa, da obhajamo spomin na ta dogodek tudi mi Slovenci, kajti sv. Pavlin jo deloval tudi po slovenskih pokrajinah Ob njegovem času so bili skorai vsi Slovenci združeni v oglejski nadškofiji. Kranjski romarji pridejo v Oglej v sredo dne 9. t. m. oh 6. uri zjutraj. Ž njimi pride tudi knez in škof ljubljanski. Ob 7. uri bo slovenska pridga, potem tiha sv. maša in obhajilo. Ob 9. uri zopet pridga in ponliftkalna maša. Po maši bodo romarji ogledovali cerkev, muzej itd. Sedanjo cerkev in zvonik je dal sezidati patriarh Popon (1019 —10-12). Potres 1. 1348. jo je hudo poškodoval. Vsi udeležniki, ki prejmejo sv. sa' ramente, dobe popolni o d p u o t e k. Ob 1. pop. odidejo romarji iz Ogleja, ob ys4. pridejo v Gorico, od tod z omnibusi v Solkan, od tam peš na sv. Goro. Drugi dan t. j. četrtek dne 10. t. m. bo na sv. Gori c'- 6. uri zjutraj pridga in tiha sv. maša. Ob 9. uri zopet pridga in pon-tiflkalna maša. O poludne odidejo sč sv. Gore v Gorico, od koder odidejo ob 4. uri sč železnico proti Ljubljani. Želeti je, da se romanja v starodavno prestolnico sv. Mohorja v Oglej udeleži obilo duhovnikov, pa tudi obilo svetne krščanske inteligence. Primorci! Pridružimo se svojim rojakom — kranjskim romarjem! Ne zamudimo te krasne prilike! Kdor odide z brzovlakom iz Gorice ob 6.46 zjutraj, pride v Tržič ob 7.20. Iz Tržiča gre br-zovlak ob 7.27 in dojde v Villa-Vicenlino ob 7.45. Iz Villa-Vicentine do Ogleja je dober sprehod kakor iz Gorice do Mirna. Iz Gorice gre tudi osebni vlak ob 454 zjutraj. Kdor bi šel s tem, čakati bi moral v Tržiču poldrugo uro. Najboljši kun >n najbolj ugodna vožnja iz Gorice je z omnibusom. Kdor se hoče voziti z omnibusom, naj se oglasi v našem upravništvu do pondeljka. LISTEK. Kaj je sanjal Zavetnikov Cenček. Tudi o Cenčku vam moram ijekaj povedati. Odraščenih bralcev morda to ne bode zanimalo, a gotovo ustrežem s to sličico našim mladim čitaleljem, kateri radi prebirajo take in jednake slvari. Cenček je sedaj še mlad, ima komaj šest let, a brihtno glavico in ve že, koliko je pet krat pel. Tudi pisati zna že vse črke, le velike mu delajo marsikatero preglavico. Hlače nosi, spodaj zavite, na jedni oprti, srajca mu sili rada izza pasu, na glavi pa ima rujavkast, pretrgan klobuk, tako, da lasje lahko gledajo v ta božji svet. Letos je začel pasti. Dve kravi ima, Ciko in Sivko in še malega telička po vrhu. Sicer se kremži vsak dan, ko je treba ustati, a slednjič ko vidi, da solnce že grdč gleda skozi okno in da se mu že kanarček v kletki posmehuje, vendar ustane, se obleče, očisti si oči in se lepo umije. Potem pomoli nekoliko in nato mora z* kravama. Eh, je trda ta, a ven- Sestanek krščanskomislečep učiteljstva in djjaštva v Ljubljani. Dno 24. m. m. se je vršil na vrtu restavracije pri »Zvezdi11 v Ljubljani pozdravni večer krščanskomislečega di-jaštva in učiteljstva ob jako leni vdoležbi. Videlo se je, da so vrste krsčanskomi-slečih učiteljev in dijakov zopet jako narastle. Predsednik »Danice11 phil. Grafenauer je pozdravil navzoče rekoč, da ga silno veseli, da vidi pred seboj toliko zbranih, kakor še nikdar na pozdravnem večeru. To je dokaz, da se naše ideje širijo. Druži nas trojna ideja: krščanska, slovenska in demokratska. Dr. Krek nazdravlja idealom in smislu za žrtve, ki vlada v tej družbi, g. Dermastija navzoče brate Cehe. Nato je govoril češki bogoslovec Jemelka, čogar nastop je občinstvo burno pozdravilo. Govoril je v češkem jeziku ter nazdravljal Slovencem in skupnim verskim in narodnim idealom. Phil. Marinko je nazdravil Hrvatom. Za njim je govoril phil. Butkovič, predsednik »Hrvatske11 da je prava sloga med Slovani edino mogoča na podlagi krščanstva. — Gospod theolog Smodej iz Celovca nazdravlja v imenu Akademijo slov. bogoslovcov v Celovcu slovenskim kat. mislečim akademikom, vzlasti pa še krščansko mislečemu učiteljstvu ter pravi, da, ako bi imela Koroška tako učiteljstvo, ne bi bila nikdar izgubljena. Predsednik „SIomšekove zveze11 g. Jaklič pravi, da ima zveza prestati hude boje. »Zveza11 se ne more tako razviti, kakor bi se razvila pri normalnih razmerah, ker jo tlači kranjski liberalizem, ki svobodo razume le zaBe. Med učitelji ima zveza že mnogo somišljenikov, ki se pa vsled vladajočih razmer ne upajo pokazati. Zato pa, da stro terorizem, se hočejo učitelji opreti na ljudstvo, ondi bomo iskali svoje moči, tu zmaga bo gotova. Predsednik „Slomšekove zveze bogoslovcev11 v Mariboru g. Zolgar napije katoliški narodni ideji. Gospod Ter-s egi o v iz Gorice prinaša pozdrave od goriskih in tržaških Slovencev. Moški zbor abiturijentov pod vodstvom abituri-jenta Bajuka je zapel več slov. pesmi. dar gre, kajti očetova šiba je še vedno gori na zapečku. Tako se godi navadno vsak dan. Nekega dne pa se mu je prigodilo nekaj posebnega. Pasel je tam v Dolinah, delal je jamice in hleve; zidal je hišice in gonil voliče domov pa zopet na pašo. Cika in Sivka sta se pasli okoli njega, teliček pa je lepo objedal grmovje. Naenkrat pa se mu delo ustavi, glavica mu je začela lezti na rame in — zaspal je. Začel je sanjati: Angel je prišel iz neba in ga dvignil k sebi v naročje. Nesel ga je potem preko gozda visoko gor nad oblake in ga slednjič postavil na zeleno trato. Tam so se pasli zajčki, lepi beli z dolgimi ušesi; kot nove žlice. In angol je stopil tja, prijel dva za nšesa in ju upregel v mal voziček, ki je stal tam blizu. Cenček in angel sta sedla na voziček in zajčki so brhko potegnili. Drčala sta potem dalje po tratici. • Pisani metulji so letali ž njima, penice in ščinkovci so se jima smejali in žvr- Dne 25. m. tn. je bila ob 8. uri zjutraj sv. maša v cerkvi presvetega Srca Jezusovega, ki jo je daroval presvetli gospod knezoškof dr. A. B. Jeglič ter tako izredno odlikoval učiteljstvo in di-jaštvo. Ob 9. uri depoludne so imeli dijaki predavanje v »Rokodelskem domu11. Navzočih je bilo okolu 100 dijakov. Predavali so g. Terseglov: „Identičnost nfuka in cerkve Pavlove z naukom in cčrkvijo, kakoršno je zasnoval Kristus; ?. phl. Anton Itabuza: „Arheologična aziskavanja na Kranjskem-1; g. cand. mech. Vladimir Remec pa je predaval t Električni tokovi visoke napetosti in frekvence11. Dijaštvoje poslalo brzojavko biskupu Mahniču in biskupu Stross-mayerju. — „Slomšekova zveza11 je ob isti uri zborovala v „Alojzijevišču“ po naznanjenemu vsporedu. Udeležba je bila povoljna. Poleg poročila tajnika in blagajnika so izborno predavali učitelj gospod Štrukelj o »Šoli v boju zoper alkoholizem11; g. dr. Krek namesto zadržanega profesorja Jarca o »Šoli in gospodarskem napredku11; glednjič učitelj gosp. Jaklič o »Učiteljski zadrugi11 Ustanovila se že »Hranilnica in posojilnica slovenskih učiteljev v Ljubljani11, ki začne v kratkem poslovati. — Popoludne je bil shod za slovensko vseučilišče v Ljubljani. Govoril je g. phil. Vincencij Marinko. Dotične resolucije so se sprejele z velikim navdušenjem. Poslala se ju udanostna izjava sv. očetu Piju X. Zvečer je bil komers. Ta sestanek slovenskega krščanskega dijaštva in učiteljstva mora vsakega zavednega katoličana veseliti. Tudi mi se veselimo iz srca in kličemo navdušeno : Živeli vrli krščanski akademiki, Živeli vrli krščanski učitelji! Sv. Oče Pij X. in katoliško časopisje. Sv. Oče Pij X. je poseben prijatelj katoliškega časopisja. V Benetkah je dosegel velike vspehe v prvi vrsti radi tega, ker je požrtovalno podpiral katoliško časopisje. Kot papež je pred nekaj dnevi pisal vrlemu uredniku lista: »Riscossa11, ki izhaja v Breganci, tako-le: Z veseljem podeljujemo apostolski blagoslov vrlemu Kristusovemu vojščaku, želeč, naj nadaljuje sveti boj, ki ga je začel. Naj bodo te besede v bodrilo vsem našim sotrudnikom! Nemški katoliški shod v Kolinu in sv. Oče Pij X. Minuli teden so zborovali katoliški Nemci v Kolinu. Vse mesto je bilo v zastavah. Udeležba je bila ogromna. Na shod je prišlo iz cele Nemčije 27 godb. Slovesni obhod po mestu je bil dve uri hoda dolg. Na udanostno brzojavko, katero so poslali sv. Očetu Piju X., dobili so odgovor te-le vsebine: S v. Oče se iskreno zahvaljuje za izražene častitke, hvali gorečo udanost katoliških Nemcev do sv. Stolice, se hvaležno spominja pokojnega voditelja katoliških Nemcev slavnega W i n d h o v s t a, omenja izredno naklonjenost in ljubezen Leona XIII. do n e m š k i h-dtaf t o 1 i č a n o v, ki se je v zadnjem času pokazala zlasti v te m, da je bil kolinski nadškof imenovan za kardinala, ter bodri Nemce k vztrajnemu nadaljevanju započetega dela. goleli vesele pesmi. Onadva pa sta šla še dalje. Vozila sta se po rožicah in na-geljčih, in zajčka sta poskakovala prav tako kakor dva mlada konjička. In peljala sta se naprej. Prišla sta do grmičja in angelček je pokazal Cenčku celo vrsto gnezd in mladih ptičkov, ki so čivkali in odpirali svoje male kljunčke. Od tu sta prišla na veliko cesto. Tam je sedel star mož, sivih las in prijaznega obraza. Poprosil je angela za dar božji in ga vprašal, koga pelje. Povedal mu je, da Zavetnikovega Cenčka, in starček se je nasmehnil in dal Cenčku celo pest zlatih lešnikov in košek orehov. Ustavila sta se potem na zelenem polju in nakrmila zajčka z lepo, sladko deteljico, ki je rastla tam okoli. Sama pa sta jedla rudeča jabolka in sladke hruške. Napila sta se potem bistre vodice, ki je gonila malo mlinsko kolesce, in šla potem dalje. Prišla sta na veliki trg glavnega nebeškega mesta. Zveza losp jarskit zadrni ia nji! revizija. Zakon z dne 10. junija 1903. določa glede zveze gospodarskih zadrug in njih revizije sledeče važne paragrafe: S 1. V smislu zakona z dne 9. aprila 1873. I. (drž. zak. št. 70) regislrovane pridobitne in gospodarske zadruge, in pa poprej ustanovljena društva v § 1. navedenega zakona oznamenjene vrste so dolžna svoje uredbe in svoje poslovanje v vseh strokah svoje uprave najmanj vsako drugo leto preskusiti, dati stvari veščema pregledniku (revizorju), ki ne pripada zadrugi, oziroma društvu. § 2. Zahtevam tega zakona ustrezajoča zaveza se mora pripoznati za upra- Semenj je bil isti dan in lepe reči so bile na prodaj. Konjički in orgljice, fige in rožiči, sladki štruklji in kolači so bili razloženi. Cenček je gledal in hotel kupiti, a ni imel denarja. Tedaj je segnil angel v zlato torbico in prinesel pest cekinov iž nje. Nakupil je potem Cenčku vsega, kar sta videla na semnju. Ves obložen je bil voziček s samimi lepimi in sladkimi stvarmi, tako da so kolesca škripalu. Sedla sta potem še onadva gor in so odpeljala dalje. Zajčka sta migala z ušesi in letela, kakor bi šla po zraku. Angel ju je podil bolj in bolj s svojim srebrnim bičem. Naredil se je velik veter in Cenček se ni mogel več držati na vozu; odletel je sč sedeža in se — zbudil. Pogledal je in si potegnil z roko preko očij. ‘ Sivka je stala pred njim in pihala svojo mrzlo sapo v njegova razpaljena lica. — Otroška in tudi — naša sreča! Gorski. vičeno 7.h nji pripadajoče zadrugo in taka društva postaviti preglednika. Priporna jo, čo bo zavozno ozemlje razteza čez vrč dežel, ministerstvn notranjih stvari, drugače pu politično deželno oblastvo. Zadrugam in društvom, ki ne pripadajo kaki zh pregledovanje pooblaščeni zavezi, postavlja pregledniku, ih to zadrugam trgovinsko sodišče, druitvom politično deželno oblastvo, v kojega okolišu imajo svoj sedež. $ 3. Zaveza mora biti ustanovljena po zHkonu o drudtvenem pravu z dne 16. novembra 1867. I. (drž. zak. At. 134). ali po zakonu z dne 9. aprila 1873. 1. (drž. zak. St. 70) in za namen imeti pregled nji pripadajočih zadrug in društev. V smislu zadnjič omenjenega zakona ustanovljena zaveza utegne poleg tega za namen imeti skupno brambo koristi zaveznih zadrug in zaveznih društev in vzdrževanje njihovih opravilnih odnošajev med seboj ter med njimi in zavezo. Drugih namenov ne sme imeti. Zaveza mora obsezali tako -Število zadrug ali društev, da ji bode zagotovljeno vspešno delovanje. Tej zahtevi je ustreženo, če zaveza obseza najmanj 50 zadrug (društev) ali vse zadruge (vsa društva) kake dežele ali pa vBaj vse v deželi ustanovljene zadruge (druStva) z enakimi gOHpodarstvenimi nalogami in z enakim opravilnim jezikom. Iz zaveznega ustava mora biti razvidno, da je zaveza zmožna zadoščati pregledni dolžnosti; sosebno ima zavezni ustav dolžnost ustanoviti zavez.no ozemlje ter obsozati določila o poBtavljanju preglednika, iu pa o kakovosti in lazsežaju pregledov. (Unije pride.) Politični pregled. Kuj sedaj? — Bliža se konec septembra, ko bi morali hiti odpuščeni iz vo-jnSke službe oni vojaki, ki doslužijo svojo triletno dobo, a namesto njih nastopiti bi morali vojaSko službo novinci, ki so bili letos vzeti v vojake. Postava, katero je sklenil gledč števila novincev letos: naš drž. zbor, pa določa, da se zamorejo poklicati v vojaško službo novinci, ki so liili letos vzeti k vojakom tostran Litave in tedaj, ako se jednaka postava sklene tudi na Ogrskem, in se tudi tam izvrši novačenju. Ali, do tega na Ogrskem ni prišlo, in do 1. oktobra tudi gotovo ne pride. Nastane toraj vprašanje: Kaj pa sedaj? Naših novincev ne morejo ..poklicati v vojaško službo. Vojaška uprava pa zahteva, da se mora število vojakov, ki bi izstopili iz vojaške službe, koncem septembra nadomestiti z drugimi vojaki. Ne preostane torej drugega, nega da se oklene vojaška uprava strogih določil vojaškega zakona iz I. 1888., po katerih se lahko obdrži v vojaški službi one vojake, ki so nastopili službo pred tremi loti celo do konca decembra 1903. Ker se pa kaj tacega do sedaj še ni dogodilo, napravila bi taka odredba ne-le med vojuštvom hudo nevoljo, marveč tudi med družinami, ki težko pričakujejo svojo sinove domov. In vse tu naj so zgodi zgolj zaradi tega, da se ugodi trmastim madjar.skim šovinistom. Kakor poroča „Fremdenblattu je vojni minister odločil, da je moštvu tretjega letnika, ki je bilo ponavadi odpuščeno po velikih vojnih vajah, obdržati v vojaški službi do 31. decembra. Ta odredba je provizorična. Definitivna odredba pride, ko se vrne cesar na Dunaj, in odvisno je definitivna odredba tudi od razvoja stvari na Ogrskem. Angleški kralj ua Dunaju. — V ponedeljek pop. ob 5. uri je dospel angleški kralj Edvard VII. na Dunaj. Na kolod oru pričakoval ga je naš cesar z naavojvodi, ministri, generali in diplomati. Ko je izstopil angleški kralj iz železniškega voza, sta se vladarja poljubila. Cesar je nato predstavil kralju nadvojvode. Potem sta cesar in kralj ogledala čaatno sto-tinjo. Godba je med tem igrala angleško himno. > V dvorani kolodvora čakali so kralja drugi dostojanstveniki, katere jnu je naš cesar predstavil. Odpeljala sta se v cesarjev dvorec v odprti kočiji, pred katero je bilo vpreženih šest konj. Na uloab je bilo zbrano vse polno ljudstva, ki je vladarja burno pozdravljalo. V dvorcu so pričakovale kralja nadvojvodinje. Ob 7. uri zvečer je bil obed, katerega so se udeležili, poleg našega cesarja in angleškega kralja, mnogi nadvojvodi in nadvojvodinje, ministri, generali in diplomati. Najprvo je napil angleškemu kralju £>aš ueaar, povdarjajoč prijateljstvo med obema državama, ki je tam lagje, ker si niso naše in angleške koristi navskrižne. Odzdravil je na to cesarju angleški kralj in ga pri ti priliki imenoval maršalom angleško vojske. Dogodki ua HrvaSkcni. — HrvaSki list „Hrvatsko Pravou poroča, dn trudel *) Za zadnjo Številko došlo prekasao. U r. Iz Otaleža. — (Laž njiv emu in obrekljivemu dopisunu iz Otaleža (resnično iz Pluženj*) v „Soči“ od dne 16. avg. 190 3. v odgovor.) V poštnih pravilih, ktere sem prejel, je rečeno, da pisma nisem dolžan po hišah nositi, ampak sleherni naj hodi po pisma tje kjer sta nabiralnika. Tako se mi je tudi reklo pri o. kr. poštnem uradu v C‘rknem, kjer sem poštne potrebščine in navodila dobil. Mogočni dopisun „Soče“ ne bo ukazal, da bi pisma nosil po hišah. To tudi ni — ne v Orehku, Ravni, ne v Novakih, kakor dopisun trdi. Kjer je nabiralnik, tam se imajo pisma oddajati, mimo grede so lahko oddajo pa le po dobroti. Kadar bo pa sl. c. kr. poštno ravnateljstvo ukazalo, da moram pisma po hišah nositi, bom tudi rad storil. Sluga sem poštnega vodstva, ne pa laž-njivih pisačev. Dopisnik piše, da so se pisma po občinski torbi v Plužnjah vsakdan redno prejemale? Od kot pa to, da sem jaz poštni dekret po tej poti še le čez 4 dni projel ? In to pismo je bilo uradno 1 Poštni datum v Cerknem na zavitku je bil od četrtka, a dekret sem dobil Se le v nedeljo pozno zvečer v roke, ko sem po njem prašat poslal. Ali je daljava iz Cerknega, oziroma iz Pluženj v Otalež — 4 dni? Tudi o drugem pismu vem, da je ravno po tej poti hodilo celih 5 dni, preden je v Otaležu došlo na adre-sata. Grdi lažnjivci, pred lastno hišo pometajte! Toda po vašem Snopsanju oslepljeni ne vidite, ali nočete videti, lastne nesnage. Kar časnike zadene, se oddajajo, kakorini dojdejo. Kaj Be vse po poti zgodi, jaz niaem odgovoren. Ako več dni tam ležijo, kjer sta ns^ralnika, nisem jaz kriv, ampak naročnik, ker ne pride po nje. Kakor piBem, tako tudi časnikov nisem dolžan po hišah nositi. Kar pišete je vse gola laž. Poštarja v Otaležu in Plužnjah nista samolastna, ampak se ravnata po poStnem navodilu. Da pa nunca v to mešate, je hudobno in lažnjivo. OJ kar je pošta vpeljana, nune poštne torbe še videl ni, še manj videl, kedar se odpira, in še nikdar ni bil v sobi, v kateri se pošta vrejuje. Tako ne more vedeti, kteri časniki do- *) O Tornail bajajo. Kako mu zamorete podtikati reči, pri katerih je čisto nedolžen I Noben pameten človek mu ne more kaj podtikali in mu tudi ne, edino lo, vi kačja zalega! Dopisnik „Soče“ se tudi dotika župana, da je on sedež pošte izposloval za Otalež, ne zu Plužnje. Ali g. župan ima pri tem čiste roko Storil je le svojo dolžnost kot župan. Dopisun ..SoČe" piše, da je dopisnik ..Primorskega Lista" visoko pesem zapel postnemu ravnateljstvu v slavo, in prav je imel. Dobro misleči ljudje bo hvaležni c. kr. pošt. vodstvu za to poštno upeljavo in zvezo. Poštno ravnateljstvo je pošteno in popolnoma pravično ravnalo, da se je oziralo na resnične podatke, ne pa na laži in zvijače, da je postavilo sedež v Ota-ložu, ker lukaj je sredina občine, uradi in cerkev. Semkaj dohajajo največ ljudje, ne pa v trafike in prodajalnice. Ako vi imenujelo — poslmajslra — „krive pošte" v Otaležu Mojzesa, sem na to ime ponosen, samo da bi ga bil tudi vreden. Jaz pa imenujem vas podle Judeže Iškarjote! Med poštenimi Ota-ležani vas je le peščica, ki delale le sramoto in razkol. To je odgovor vsem lažnjiv:m in obrekljivim dopisunnm umazane „Sočo*‘. Mojzes poslmajster „krive pošto*1 v Otaležu, po domače: Jakob Jereb. Novice. Birmovanjc v gorlškem dekanatu. — Premiloslni knez in nadškof bo delil 8akrament sv. birme dne 20. t. m. v Čepovanu, dne 21. na Lokvah, dne 22. v Gorenji Tribuši, dne 23 v Grgarju, dne 24. v Batah, dne 25 v Ravnici, dne 27. v Št. Andrežu, dne 11. oktobra v Solkanu, dne 12. v Kronbergu, dne 13. v Pevmi, dne 14. v Podsabotinu in dno 16. v Št. Mavru. Socijaliii demokratje na Goriškem. — Dno 23. t. m. so imeli sooi-jalni demokratje shod na Repentabru, dne 24. t m. v M i r n u, v nedeljo dne 30. t. m. pa v Komnu. Vsakdo mora priznati, da se stranka soc. demokratov na Slovenskem giblje. In mi? Spremembe v franč. proviuciji. — V Ljubljano pride P. Regalat Čebulj. Na sveto Goro P. Avrelij Knafelj gvardijan, P. Franc Ambrož. V Novomesto: P. Atanazij Avser za učitelja. V Kamnik: P. Klemen Grampovčan katehet. V Pazin: P. Krizostom Wester. V Nazaret: P. Eleks Hamler in P. Anzelm Murn. V Maribor: P. Kalist Heric gvardijan, P. Filip Perc vikar, P. Kasijan Zemljak in Friderik Saller kapelana. Sv. Trojica : P. Kajetan Kogej vikar, P. Albert Pirc katehet in kapelan. Brezje: P. Alkantara Čertanc, P. Maks Brelih, P. Norbert Sušnik. P. Pij Žankar gre iz Ljubljahe v Maribor P. Blaž Farčnik pride iz Kamnika v Ljubljano iti P. Kerubin Tušek iz Rima v Kamnik kot suplent domač, bogoslovja. — Proviucijaloui kapucinske pro-vincije na Kranjskem, Štajerskem in Primorskem je bil 25. avgusta izvoljen P. Edvard Bervar, rodom Novomeščan. Novi gvardijan oo. kapucinov v Gorici je č. g. Gaetnn Dvoršek, dosedaj gvardijan na Štajerskem. Premilostni škof tržaški dr. Nagi se je včeraj mudil v Gorici. Romanje tržaških Slovencev na Sv. Goro. — Včeraj ob 3. uri popo-ludne je pripeljal romarski vlak tržaSke Slovence na goriško poslajo. Od tod so se podali na Sv. Goro. Kapetanom v Rojanu je imenovan Lahon gosp. Anton Pernacich. „Piccolo“ mu poje slavo in ni čuda, saj je pernacich vžival podporo „Lege Na-zionalsu. Žalostno, Slovencem pravico! Slike sv. Očeta Pij a X., katere so razpostavljene po oknih v Gorici, bo zelo različne, kar je pač znamenje, da so iz raznih dob. Občinstvo naj sedaj ne kupuje, ker bomo v kratkem dobili isti-nite slike. Zmernost Leona XIII. — Ko je zdravnik dr. Baumgarten praSal Leona XIII, kateri pripomočki so ga dovedli do tako visoke staroBti, je rekel: „Celo življenje rabil sem in rabim še zdaj le en pripomoček in ta je: zmernost. T° imam v vseh rečeh, ker ona je kraljica čednosti-. Ta beseda — zmernost — morala bi stati na prvi strani vsake zdravniške knjige. škofijsko sinode. — V lavantinski tt|i mariborski škofiji jo obhajal knez in 4kof Mihael 24., 26. in 26. avgusta t. I, četrto škofijsko sinodo, IJdeložilo seje o|8 duhovnov. Si* sinodo so bilo združene tudi duhovne vaje, kslere je vodil p. n. gospod kanonik Filip Jakob H o h i n c. V Ljubljani pa obhaja knezoškof' Anton Bonaventura te dni (I 3. in 4. septembra) prvo škofijsko sinodo. Kakor znano, je škof dr. Anton Mahnič obhajal v Krku I. 1901. ško-lijsko sinodo. Za »Alojzijo išče“: Preč. g. Ign. Leban 20 K, preč. g. Val. Batič 10 K, F. T. v G. 20 K. Bor plati I Zii slovensko slrotiUče v Gorici oziroma za „Kat. društvo doljubov11 so darovali: P. n. Josip Toroš 2 K, Jožefa Šatej 2 K, Fmilija C'jnn 1 K. Bor plača j! Smrtna kosa. V soboto po noči je umrl v Gorici uradnik ..Trgovsko obrtne zadruge11 gosp France GabrAčok. Umrla je v Gorici v torek dne 1. I. m. g. Frančiška Koruza iz Gaberij na Vipavskem. N. p. v m.! Nesramne podobe razstavljajo nekateri trgovci in prodajalci tobaka v Gorici na svoja okna. To je v veliko pohujšanje nedolžne mladine. Zavedni katoličani bi se morali temu vpreti. Velike nesramnosti se dobe zlasti na oknu tobakarne v Gledališki ulici štev. 8. Sladkor bo cenejši! — V kratkem bo veljal kg. sladkorja v koscih, ki ie doslej veljal 88 do 92 vin. le 77 do 81 vin. En kg. navadnega sladkorja, ki je veljal sedaj 86 do 88 vin., bo veljal 74 do 76 vin. Za nekaj mesecev bo sladkor za nadalnjih 9 vinarjev pri kg cenejši. Volitve v gospodarski svet v Sovodnjah so se vršile včeraj. Stali Bta si nasproti dve stranki, namreč stranka sedanjega „naprednjp.škegau, prav za prav nazadnjaškega načelnika in stranka treznih Občinarjev. Boj je bil prav hud. Izid volitev je bil ta, da je stranka treznomis-lečih in za blagor Občinarjev vnetih mož zmagala v tretjem in drugem razredu. Tadi v prvem razredu bi bila zmagala, ko bi bili storili vsi naSi volilci svojo dolžnost, kar smo tadi pričakovali. Večino imamo in s to smo zadovoljni. Živeli zavedni volilci 1 Živeli vrli Sovodenjci in Rubinjci! Danes se vrše volitve županstva in upamo, da tudi tdkaj proderejo kandidatje treznih in poštenih mož. Pogum I Prva nesreča v predoru pod Ko-stanjevii.j v Gorici se je dogodila v torek. Mina, ki se je sprožila prezgodaj, je hudo poškodovala delavca Ant. Lipi-čerja iz Kala. Prepeljali so ga v bolnišnico usmiljenih bratov. Cesta no Baški dolini je dovršena in izročena javnemu prometu. Dela ua bohinjski železnici. — V predoru pod Kostanjevico delo še precej napreduje. Izvrtali so do zapadne strani že nad 28 metrov sveta, od južne pa nad 26 metrov. Zadoli so pri tem delu tudi na vodo. Ako je to pitna voda, rabila se bo lahko za tamošnji del mesta. Sploh se pa čujejo hude pritožbe proti tvrdki Sard Lenassi in dr., ki je prevzela zgradbo železnice med Kanahm in Gorico. Te pritožbe prihajajo od strani delavcev domačinov, katerih se ta tvrdka baje brani kolikor more. L)ela jim namreč sitnosti že pri vzprejemu v delo. Pošiljajo jih od Poncija do Pilata ter jih imajo naravnost za norca. Najprej jih pozivajo potom listov, naj se oglasijo k delu, kakor se je to zgodilo pred par tedni, L'o sta prinesla tak poziv „Soča“ in rPrimorecu. Ko so se delavci oglasili, so jim pa rekli, da jih še ne potrebujejo, dočim se pa z delavci, ki prihajajo iz blažene Italije vse drugače postopa in se jih tadi veliko bolje plača nego domače delavce. Tako postopanje je skrajno neumestno in neopravičeno, posebno z ozirom na obvezo, katero je vsprejela tvrdka, ko so ji bila izročena ta dela, na obvezo namreč, da se bo morala ozirati v prvi vrsti na domače delavce. Dobro da je ta tvrdka dobila delo le na dela železniške črte med Kanalom in Gorico, kaj bi pa še le počenjala, ako bi ji bila izročena tudi dela med Kanalom in Podbrdom, za katera se je tudi jako potegovala. Na vsak način pa je dolžnost poklicanih činiteljev, Ja gledajo ti italijanski tvrdki, kateri je posodil ime avstrijec Lenassi, nekoliko na prste, ter da se prepričajo, kako ona izpoluuje svojo obvezo glede vsprejemanja domačih delavcev na delo. Železniški most če/. Sočo pri Solkanu. — Železniška uprava se je odločila, da sezida čez Sočo pri Solkana kamenit most z jednim samim obokom. Ta obok imel bode 80 metrov svetlobe. Druga železniška zveza s Trstom. — C. kr. želežniško stavbeno ravnateljstvo na Dunaju naznanja da je na delni progi Prvačina-Tnt-Sv. Andrej državne železnice Celovec (Beljak)-Gorica-Trst izvršitev podtalne zgradbe, posipa in nad-talne zgradbe, potem posameznih vrhu-talnih zgradb, železniške ograje, dobava in premestitev železniških znamenj ter dobava mejnikov po ponudbi oddati. Ponudbe je najkasneje do 12. septembra 1903, 12. ure opoludne vložiti v vložni zapisnik c. kr. železniškega stavbenega ravnateljstva na Dunaju (k. k. Eisenbahn-baudirektion in Wien, VI., Gumpendorfer-strasse 10). Natančnejša določila za vlo-žitev ponudb, seznam cen, pogoji in druge priloge ponudb bo pri imenovanem ravnateljstvu in pri c. kr. železniškem stavbenem vodstvu v Trstu, Piazza nuova 2 na vpogled. Italijanski kralj in kraljica v Vidmu. — Iz Brd nam pišejo: Ko je minuli četrtek italijanski kralj s kraljico Heleno obiska! svojo beneško mesto Videm, šlo jo tje tudi nekaj Slovencev iz Brd, da vidijo lepo Črnogorko. Videli so jo in veselili so se, ker je presegala kralja. Italijani sami so priznavali, da je kralj v primeri s kraljico Heleno preveč „picolou. Sprejem ni bil nič poseben; ni bilo slavolokov niti zastav po visokjh hlodih, le z oken jih je nekaj viselo. Ali so kaj streljali ne vem, do mojih ušes ni prižel glas. Edina zanimivost je bila v razstavi. To ogledovati — je odškodovalo vsaj nekaj naše visoke stroške. Kako in od kod so vse te umetne stvari na razstavo prišle, ne morem popisati, vsak radoveden naj si ogleda razstavo sam. S kolesom povozil je v soboto dne 29. avgusta g. Anton Prinčič iz Biljane Jožefo Kožlin iz Dobrovega. Uboga ženica, 66 let stara, počiva na postlji in si ne more ne z nogami in ne z rokami pomagati. Tadi kolesar se je nekaj poškodoval. Slavna gospoda briška naj nekoliko bolj pazi t Pot je dovolj široka za trezne ljudi! Na nčnih zavodih »Šolskega Doma“ v Gorici se prične šolsko leto 16. septembra. V moško obrtno-nadaljevalno šolo se bode vpisovalo v nedeljo dne 13. septembra od 9. do 11. zjutraj, dne 14. septembra pa od 6. are pop. dalje. Opozarjamo roditelje oziroma gg. mojstre, da pravočasno vpišejo svoje sinove, oziroma rokodelske vajence, v obrtno-nadaljevalno šolo ter skrb6, da bodo isto redno obiskovali, ker le tedaj je dober uspeh zagotovljen. 16. septembra prične šolsko leto v drugih zavodih ..Šolskega Doma“. — Vpisovalo se pa bode v ljudsko šolo, v pripravljavnico za izobrazevališča, v obe strokovni šoli, dne 14. in 15. septembra od 9.—12. ure dopoludne, in od 2.-4. popoludne. Ako se društvu posreči vdobiti primerno učiteljsko moč, razširila se bode deška ljudska šola na pet razredov. Učenci in učenke, ki so že pohajali učne zavode „Šolskega Domau, naj prinesejo poslednje spričevalo. Prvenci za I. razred naj pridejo z roditelji. Na c. kr. deški lu dekliSki vadnici bode vpisovanje 16. sept. od 8.—12. ure zjutraj. Novinci za I. razred naj pri-neso krstni list, ubožni list, spričevaln o zdravih očeh in o stavljenja koz. Šolsko leto začne 16. sept. V III. in IV. razred deške vadnice se letos ne sprejme noben novi učenec. V višje dekliške razrede se tadi ne sprejmejo nove učenke. Vpisovanje na c. kr. ženskem učiteljišču v Gorici bo dne 14. in 15. sept. in sprejemni izpiti za prvi tečaj 17. sept. ob 8. ari. V višje tečaje ae ne sprejme novih gojenk. C. kr. gimnazija v Gorici. — Šolsko leto prične 18. sept Sprejemanje v prvi gimn. razred bo 14. sept. od 9.—12. are predp. Učenci morajo v spremstva svojega očeta ali namestnika prinesti krstni list in šolsko spričevalo. Sprejemni izpit bo 15. sept. Učenci, ki so bili že na tem zavoda, priglasiti se morajo do 17. Bept. Sprejemanje v c. kr. slovensko pripravljavnico bo 10. sept. kr. realka v Gorici. — Sprejemanje v I. razred c. kr. realke bo 16. sept. od 9,—12. predp. Sprejemni izpit bo 16. sept. Dijaki, ki so bili že na tem zavodu, priglasiti se morajo 16. ali.17. sept. Učenci, ki pridejo iz drugih zavodov, priglasiti se morajo 16. sept. Prinesejo naj se Beboj šolsko spričevalo in krstni list. Sprejemanje v italijansko pripravljavnico bo 15 sept. Vpisovanje v otroške vrtce. — Šolska vrtca pod Kostanjevico in v ulici sv. Klare, kakor tudi otroško zabavišče v Cipresni ulici sta se otvorila v torek, 1. septembra. Ta dan je pričelo vpisovanje otrok. Vsprejemajo se otroci v starosti od 3 do 6 let. Otroška vrtca, kakor tudi otroško zabavišče, odprta bodeta vsak dnn, izvzemši nedeljo in praznike, od 9—12 dopoludne ter od 2—4 ure popoludne. Vabimo torej slovenske stariše v mestu, da ne zamude te prilike ter da vpišejo svoje otroke v omenjene otroške vrtce ter da jih bodo vanje redno pošiljali. Začetek šolskega leta na c. kr. pripravnici za učiteljišče v Podgori pri Gorici bode dne 16. septembra 1903. Vpisovanje bode dne 14. in 15. septembra od 9. do 12. ure predpoludne v ta-mošnjem šolskem poslopju. — V ta zavod se sprejemajo krepki in zdravi dečki, ki so dosegli 14 ali več let ali pa vsaj’ 13'/a leta svoje starosti in so dovršili z dobrim vspehom ljudsko šolo ali pa kak razred srednjih šol ter se želč posvetiti učiteljskemu stanu. — Za vsprejem se zahteva: zadnje šolsko spričevalo, krstni list, spričevalo o stavljenja koz in zdravniško spričevalo, da je zdrav in brez telesnih hib. — Šolnine se ne plačuje, temveč dobč na tem zavodu pridni in potrebni učenci nekaj državne podpore. — Vodstvo c. kr. pripravnice za učiteljišča v Podgori, dne 31. avgasta 1903. Obrtuo-uadaljevalna šola za kle* sarje v Nabrežini začne zopet pouk s 1. septembrom t. 1. Ker je ta šola velike važnosti, posebno za prebivalce našega Krasa, priporoča se vsem, posebno pa Kraševcem. Mnogo ptujcev se ne le preživi s klesarsko (kamnarsko) obrtjo, ampak naravnost obogatijo. Zakaj bi pa naši ne! Stariši, dajte svoje sinove ka-kemu klesarskemu mojstra v Nabrežini v uk. Tak deček obiskoval bode potem tukajšnjo šolo, ter se tako izvežbal, da bode pozneje lahko sam obrtoval. Ubogi vajenci (garzoni) dobe tadi denarne podpore. Tudi za delavce-pomočnike prične podak s 1. septembrom. Poačevalo se bode strokovno risanje za klesarstvo. Mladeniči! ne zamudite te priložnosti. C. kr. kmetijsko društvo v Gorici razglaša: Vabi se poljedelce na skupno naročbo umetnih gnojil, t. j. Tomaževe žlindre in superfoBfata z Reke, z fosforovo kislino razstopljivo v vodi. Podpisuje se brez zaveze za ceno, katero bode odbor, v korist naročnikom znižal bolj kot mogoče. Pri naročbi bode treba položiti za vsak kvintal 1 krono varščine. Samomor. — V torek zjutraj se je vstrelil v Gorici privatni uradnik H. S. iz Trsta, star 28 let. Vzrok samomora je neumna ljubezen. Sijajna slovenska zmaga ua meji. — Pri občinski volitvi pri Št. I|ju v Slov. Goricah na Štajerskem je dne 28. avgusta t. I. zmagala slovenska stranka v prvem in tretjem razredu in si tako pridobila nasproti Nemcem večino v občinskem odboru. Slava I Občinske volllve v Žmlnju. — Občinske volitve v Žminju v pazinskem okraju, so se izvršile v popolno zmago hrvatske stranke v vseli treh razredih. Strašna nesreča na železnici. — Ko se je v noči od četrtka na petek vračalo vojaštvo od slavnosti v Vidmu v svoje garnizije* sta si prišla dva viaka drug drugenm nasproti in tako trčila skopaj. Kriv nesreče je baje strojevodja vojaškega vlaka, ki je s postaje Passian z vojaškim vlakom odšel, dočim bi moral čakati tam dohod tovornega vlaka. Pravijo, da je bil strojevodja pijan. Ako je to res, potem je revež drago plačal svojo lahkomiselnost, kajti ostal je koj mrtev, ko sta vlaka trčila skopaj. Poleg njega našel je smrt tadi kurjač, dočim se ni od tovornega vlaka nikdo poškodoval. V vojaškem vlaku je prišlo ob živ^enje 13 vojakov, 52 pa jih je bilo težko ranjenih ter so nekateri že med potom umrli, ko so jih prevažali v videmsko bolnišnioo. Italijanski kralj, ki je doznal to straino neerečo v Trviža, odpeljal se jez avtomobilom koj na lice nesreče. Pogreb ponesrečenih vojakov bil jo v soboto v Vidmu na jako slovesen način. Ne šali se z Bogom! — Nekje na Češkem rekel je mlad mož, ko so ga opominjali, naj gre v cerkev: „Prej ko Se enkrat stopim v cerkev, naj mi obe nogi segnijetiu. Kar je rekel, se mu je dopolnilo do besede. Mož oboli in res ni stopil več čez cerkveni prag, ker sta mu živemu nbe nogi segnile! Pošteni mladeniči, le v cerkev! Smrt vsled bilke sena. -- Na Nemškem požrl je mož, ko je pil vodo, tudi bilko sena. Ta pa mu je ostala v požiralnika in ni hotela ne dol ne gor. Provzročilo je take bolesti, da je revež umrl čez malo ur. Kakšno pot prehodi plesalec? — Mož, kateri ni imel boljšega dela, je izračunal, kakšno pot prehodi plesalec ali plesalka pri plesu. In kaj je izračunal? Pri navadnem „valcerjuw prehodil bi plesalec 1 kilometer (en četrt ure); pri „kvadrilji“ dva kilometra (l/g ure); pri „mazarkiu 900 metrov; pri ,,polki11 800 metrov. Ako bi ples trajal od 8. ure zvečer do treh zjutraj, prehodila, oziroma pretekla bi plesalka 46 kilometrov, to je dobrih 11 ur ali 56.000 korakov! Ako bi bilo treba tako pot naredili iz ljubezni do Boga, imela bi sto izgovorov! Risar brez rok. — V mestu Bristol na Angleškem je ubogi risar, ki je posebno spreten v risariji, dasi nema rok! Zgubil je bil namreč obe roki pri neki železniški nesreči. Risal je v začetku z nogami. Ko mu pa to ni šlo, kakor je želel, jemal je risarsko orodje med zobe in je izvrševal krasna dela. Risal je bolje, kakor kedo z rokami. Njegova dela kažejo se po VBeh razstavah. Najgotovejša pot! — Ko je obolela mati Melanhtona, znanega učenca Martina Laterja, poklicala je k postelji svojega sina, odpadnika, ki je tadi mater prisilil, da se je katoliflki veri odpovedala In kaj je rekla sinu, ko ji je smrt trkala na vrata? „Sin moj!“ mu reče, „na tvoje besede sem jaz zapustila katoliško vero in pristopila k novi, ki si ti jo učil. Hip na hip stopila bom pred večnega sodnika, prosim te in rotim te pri živem Bogu, povej mi in ne zakrivaj mi nič: v kateri veri naj jaz amrjem?u Melanhton povesi glavo, omolkne za hip, na to pa reče: „Mati, nova Lutrova vera je božja, ali katoliška je gotovejša.-* Bolje je bilo, če bi bil rekel: nova vera je naša iznajdba, katoliško vero pa je Bog razodel. Lakota 1. 1817. — Stari ljudje vedo še marsikaj povedati, kako huda lakota je bila leta 1817. Takrat se je slišalo na sploh: „Naj bo slama ali seno, samo da je polno črevo !u Mernik pšenice je veljal 8 gld. 20 kr. in sicer zlatega denarja, rž je bila po 8 gld. 40 kr., tur-šica po 8 gld. 72 kr. V Celovcu plačal se je celo mernik pšenice po 40 gld. v papirju! Hvala Bogu! zdaj tega ni, kaj pa pride, ne vemo. Zvest pes. — Rimljan imel je posebno zveBtega psa. Ko je bil zaprt v ječo, šel je za njim tndi pes: ko je bil usmrtjen, spremljal ga je pes v smrt in ni hotel od mrliča. Vrgli so psu košček kruha, ta ga pobere in nese k ustom svojega mrtvega gospodarja, češ, da ga s tem oživi. Vrgli so potem mrliča v reko Tibero in pes — skočil je za njim, ter delal na vse načine, da bi svojega gospodarja spravil iz vode. Tu naj bi se marsikateri človek učil zvestobe! Za kratek Sas. Salomonska sklepa občiuskih zastopnikov. — V nekem amerikanskem mesteca je občinsko starešinstvo slenilo res salomonski sklep: „1. Starešinstvo sklene, da se zgradi nov zapor; 2. sklene se, da se novi zapor zgradi z materijalom starega zapora; 3. sklene se, da se stari zapor toliko časa uporablja, dokler novi ne bo dozidan. — V seji mestnega sveta dublinskega (Irsko), v kateri se je razpravljalo, kako bi z vseačiliščaega vrla na najložji način odpravili neko grobljo, je neki profesor predlagal, naj se skoplje globoko jamo, v katero zmečejo kamenje. „Toda“, vgovarjal je previden član mestnega sveta, „kam pa denemo zemljo, ki jo zgrebemo iz jame ?“ „Nou, odgovori urno profesor, „potem skopljemo drago Jamo, in to zemljo zmečemo v njo“. In nihče ni več vgovarjal Odlikovana delavnica! ANT. KRUSIČ krojaški mojster v vrtni ulici 26. Priporoča se sl občinstvu v mestu in na deželi, posebno čč. duhovščini. — Ima bogato zalogo blaga vsak'* vrste in za vsaki stan, ter opozariR na ravno došlo svefce puiMiadanskOn blago, Ih si ni izdelek gotovih oblek in površnih sukenj. Cene prav solidne! o o o O • o O o 1 o o o o o I o o o o o o o o o o o I ° O 1 o I ° O I I o ‘ o . o jo o o o o ! o o o ooooooooooooooooo000000000000000 )) jn v v Gorici, regUtrovana zadruga z omejeno zavezo, sprojema hranilne vlog«! katere o-breatiiji' po 41/, p o 1» mos (> 4 n o; ncridigm>ii(> obrcali pripisuje konec lela h glavnici. Hentni davek plačujp pniin-jiluica sama. Oaji> posojila udom na uibbni kredit po 8°/„ in na rknjitbo po 57t. Sprejema Slan« r. ulavuimide-I e l i po 200 Kin t opravilnimi de leii po i K. w Otvurja članom tekočo račun«, katere olirevtuje po dogovoru. Za nala- o gatije in vračanje so na razpolago položnico c. kr. poitne hranilnice, tako da je mogoče podati denar brer poitnih strogkov.. Uradne ure bo viak delavnik od8—12. ure zjutraj In ob pondeljklh In četrtkih tudi popoludne od 2—4 v ulici Vetturlnl 9. o o ig o o o o O o o § i o o o o o o o o o o o o o o o 000000000000 0000000000000000000 m mirnivm>* Nova dolavnica HM KVOIIlIl pOSO(l O O | O O O O in orodja. * (-ioricu, m uk i h t nitim iilicm At. H. Podpisani v soja si iiiuiiuuiti preč. ii dulio vitiini, dn je imI p 11 nuvii delavnico i • cerkvenih posod ler se priporoča za na-][ ročbe svečnikov, svetilnic itd. v vsakovrstni Jg j i kovini in v vsakem slogu po nujni?.jih 1 i cenah. | Ker 3c nitnu ilustrovanih cenikov, t I puSlje po preč. diihovftčiui obrise raz-1 i ii i h posod in orodja. Priporoča se tudi za popravljanje I i rabljenih reči, jib zopet posrebri in pozlati i 1 laku, da dobijo prvotno stanje. Izdeluje strelovode po najboljših iz-i i najdbah ili popravlja le rabljene. Udani Franc Leban, srebrar. y//////////////j v////i vx- i $ Teodor Slabanja, tf A srebrar, Jjj H v Gorici, ulica Moreli 12, priporoma prečasl. dohovflčini za k 4 izdelovanje cerkvenih posod io U orodja. Pripravo cerkvenega o- | c sam lahko določi. II I Gosposka ulica š. 7, p|j priporo«3 S a©* svojo veliko zalogo mod. L blaga, kakor: zadnje no-MSp; vosti okraskov za oble- •ŽS#«1 ke, rokavice, nogavice, K t' §1$$ pajčolane, solčnlke, dež- K *. nike, trakove, pasove, predpasnike, vse potreb- j S61ne za Šivilje. Zaloga $$£1 hcr**' naboljšega perila za i&š/Žs.J aŠŠ$i gospode ln gospo. Zaloga IŠjasaS.ž gggft raznovrstnih trakov itd. iv/////////« r/////>v) fr r^sr^r^s^ SH uruujn. rnprjtvu ueruvenega o- f||' rodja olajšuje revnim cerkvam JI s lem, da daje tadi na obroke Ifj Obroke si pa preč. p. n. gospod fes naročevalec K Anton Kuštrin Gosposki ulici h. štev. 25, priporoča častiti duhovSčini in slavnemu občinstva v mestu in na deželi svojo trgovino jedilnega blaga n. pr. kavo: Santos, Sandomingo, Java, Cejlon, Porlo rico i. dr. Olje: Lucca, St. Angelo, Korfti istersko in dalmatinsko. Petrolej v zaboja Sladkor razne vrste. Moko 3t. O, 1, 2, 3 4, fr. Več vrst riža. Miijsveče prve in druge vrsle, namreč po V« kila in od I funta. Testenine iz tvornice Žnideršič & Valenčič v 11. Bistrici. Zveplenke družbo sv. Cirila in Metoda. Moka iz Majdičevga mlina v Kranja in z Jochmann-ovega v Ajdovščini. Vse blago prve vrsto. Po poiti se razpošilja v zabojčkih najmanje po 5 Kg. na vse kraje. Očarana " od lepote in do-voje obleke. Povej mi vendar, kje kupuješ tako krasno blago? v,Krojaški zadrugi' v Gorici, Gosposka ulica 7. —= katera tvrdka ima najvočjo zalogo te vrste v Gorici. — „Kako je to mogočo, saj sem vendar čilala v nekem listu, da nima ..Krojašia zadruga" ni-kakega blaga več-1. — Pojdi, pojdi in ne veruj vsake reči; prepričaj se sama in 'znenadena bodeš, k"> zagledaš isto ^toženo tako velikansko z blagom, da bodeš kar strmela. Tu ti leži na razpolago izvanredna množ'pu raznega blaga za vsaki spql in za vsaki leinj čas, kakor krasne Zephyrje, ba Liste, per|tal, svile, Oxf >rl, Pique, vsakovretnega volnenega blaga, moško sukno po vsakej ceni in izber/. Tu dobiš bogato izber vsakovrstnega blaga, za neveste jako veliko zalogo perila, kakor platna, Chiffoo, prtenine, hlačevine volnene odeje, kovtre, žepne rute. Tam dobiš vse blago prejšnjih sezon pod lastno ceno. Na zahtevo se pošiljajo uzorci brezplačno. Cene so tako nizke, da se je čuditi, seveda tudi stalne, brez pogajanja. Torej pridi in poskusi, in gotovo boš zadovoljna in vesela11. * l Priznanje ilirskim testeninam iz krogov veleposestva. Gospodoma Žnideršič & Valenčič, II. Bistrica. Z Vašimi testeninami sem popolnoma zadovoljna, ker so res najizvrslnejše ud vseh, kar sem jih poskusila. „ Tolsti vrh (St. Jernej) Dolenjsko, 12. jniniv. 1903. Murija It uri c/., grajščakinja. 'U m za J3rda v (gorici Prodaja naravne in prstne briške pridelke po /.merilih cenah. Zaloga pristnih vin: burgundeca, rizlinga, modre frankinje in drugih. DESERTNA VINA. Sedež društva je: . Gorica, ulica Barzelilni št. 20. Q '0£MM ooo< Krojaška mojstra čufer & Eajt v Gorici, ulica sv. Antona Št. 7 v hiši g. Jerneja Kopača izdelujeta vsakovrstne obleke za možke po meri, bodisi fine ali pa priproste. Priporočata se svojim rojakom v Gorici in na deželi, posebno pa č. duhovščini za obilna naročila. Q ooooooooooo Vsaki gospodinji j« čestitati, ki glede na zdravje, prihranek in dobri okus uporabna Katlireiner-Kneippovo sladno kavo. TUadna prošnja: Pri kupovanju ne zahtevajte eamo .■ladne kar*s ampak iireino v>elq — Kathreinerjevo — •dj#m»jte jo te t iirirnih aavojih, kakrfaaga kale ta zavoju |50 vinarjev vsebina.1)^ gramov rBinerjevetovarne MonaKovo