Telefon št. 74. Posamna številka 10 h. H pošti prijemati: ia telo leto naprej 26 K — h pol leta četrt » mesec 13. 6 i 50. 20 > V apravništvu prejeman: za eelo leto naprej 20 K — h pol leta » 10 > — > četrt » > 6 „ — » mesec » 1»70» Za poSilja nje na dom 20 h Da mesec. Političen list za slovenski narod. Naročnino In inserata sprejema upravništvo v Katol. Tiskarni' Kopitarjeve ulice št. 2. Rokopisi se ne vraCajo, nefraokovana pisma n« vsprejemajo. Uredništvo je v Seme- niskib ulicah št. 2,1., 17. Izhaja vsak dan,izvzemai nedelje in praznike ob pol 6. uri popoldne. Štev. 76. V Ljubljani, v sobota, 4. aprila 1903 Letnik XXXI Liberalci obstruirajo proti ljudstvu! Vlada je hotela ski c»ti deželni zbor kranjski okoli velike noči za kratko zaseda n e da reši nekatere nujne zadeve v korist ljudstva. Vlada se je obrnila do vseh treh strank. Katoliško narodna stranka je brez pomisleka izjavila, da naj se zbor skliče, da osobito reši sledeče točke : podpore vinogradnikom, doklade nekaterim cestnim odborom, razni vodovodi, uravnava Mir ne, deželni najom državne u ž i t n i n e. Pristavila je, da, ako dovoli čas, se lshko rešijo še nekatere druge ljudstvu koristne zadeve. Izjavila pa je tudi takoj, da ne pusti sklepati o nobeni zadevi, koje ne smatra kot ljudstvu koristne. Stranka je le za to tukaj, da služi ljudstvu, za druzega nič — torej je bil njen odgovor pravi! Toda — čujte kmetski in drugi volivci, ki imate nujne zadeve na srcu — l.beraloi so se ustavili in so zaprečili sklicanje deželnega zbora, aave, kaj liberalce briga ljudstvo?! Oni imajo vse drugo skrbi. Ljudstvo na) radi njih pogine — da imajo le liberalci svojo zabavo, svoje plese in gledišča in, kar je glavna stvar, svoj žep poln. Kaj jih to briga, da so požrli vinogradnikom letošnjo podporo — saj se njim, liberalcem, dobro godi ! Doslej so liberalci, odkar je po liberalni krivdi nastopila v deželnem zboru katol. narodna obstrukcija, vedno lagali, da naša stranka sploh noče deželnega zbora, in prelivali so krokodilove solze, kako škodo da trpi ljudstvo vsled tega. Sedaj pa se je jasno pokazalo, kdo da noče poštenega, za ljudstvo k o -koristnega deželnega zbora. A tudi vlada je sokriva. Kaj posluša liberalce? Kaj jih sploh vprašuje? Ljudstvo v deželi zastopa tamo ona stranka in ta je k a t o 1 i š k o - n a r o d n a. Kar t a reče, t o bodi v deželnih zadovah vladi merodajno in druzega nič. Ali bi zna- biti liberalci pričeli z obstrukcijo zoper podpore vinogradnikom, če bi bil deželni zbor sklican ? Naj bi le poskusili! Dobili bi tak odgovor, da bi jim šumel še deset let v ušesih. Katoliško narodna stranka odklanja vso odgovornost za posledice. Odgovor bode dala na taborih in tam bode ljudstvo samo govorilo. Deželni zbor ljudstva se bode nadaljeval po vseh dolinah naše dežele. Vsa odgovornost za posledice zadene izključno večino deželnega odbora in vlado : Večino deželnega odbora, ker ima ona dolžnost, skrbeti za potrebe dežele. Če pravi, da te dolžnosti vršiti ne more, naj odstopi. Naj so dr. Tavčar, Grasselli in dr. Schaffer umaknejo in narede drugim prostor. Kdor ima večino, ta ima vse dolžnosti in vso odgovornost. Manjšina nima nobene odgovornosti. To je ustavno načelo. Večina dež. odbora naj toraj skrbi za potrebe vinogradnikov, ki so sedaj spomladi posebno nujne, naj skrbi za potrebščine vodovodnih stavb itd. T o j e njena dolžnost in če ji ne zna zadoščevati, ponavljamo, naj odstopi! Kajti le s svojim odstopom se otrese odgovornosti, drugače nikdar. Saj so gospodje iz deželnega denarja, o katerem pravijo, da ga je premalo, plačani. Odgovornost pa zadene tudi v prav posebni meri vlado. Dolžnost vlade je, skrbeti v vseh odnošajih za ljudske potrebe. Vlada nima poslušati liberalcev, temveč ima poslušati glas ljudstva in njena dolžnost je, dati ljudstvu, kar potrebuje. Glas ljudstva čuje vlada iz ust katol. narodnih poslancev, katere je ljudstvo po svoji prosti volji volilo, ker jim zaupa. Kaj pa ljudstvu treba, pa vlada tudi lahko sama vidi, saj ji ni treba iti gledat drugam, nego na ljubljanski kolodvor, kjer teden za tednom odhaja na stotine pridnega, krepkega naroda v inozemstvo — v Ameriko ali vsaj na Vestfalsko. Ljudstvu je treba kruha, dolžnost vlade pa je, d a m u g a d a. O tem se bode javno, odločno, brezobzirno govorilo na letošnjih taborih. Neizprosen bode boj ljudstva za svoje pravice — neizprosen boj sovražnikom ljudstva, liberalcem! Avstro-ogrska na-godba. (Govor posl. Žitnika). V nagodbenem odseku je poslanec dr. Žitnik označil svoje stališče glede nagodbo z Ogrsko, kakor sledi: Ker so že razni govorniki pri prvem branju v zbornici in tudi tukaj v odseku v prvi vrsti naštevali in dokazovali slabe, za Avstrijo neugodne finančne in gospodarske strani nove nagodbe, hočem se v tem stadiju razprave v glavnih potezah baviti z dr-žavnopravnim vprašanjem. Pred vsem pa hočem pribiti dejstvo ter zavrniti neko očitanje kot neosnovano in izmišljeno. Ko je bila namreč v razpravi na-godba, ki sta jo z Ogri sklenila grof Thun in dr. Kaizl, prišla je v javnost pravljica, da smo mi jugoslovanski poslanci tedanji vladi prodali svoje glasove za Judeževe groše. To je izmišljeno, ker stranka je tedaj soglasno sklenila, da za nagodbo, kakoršna je bila, ne glasuje. Enake govorice so si naši »prijatelji« izmislili tudi sedaj. Istina pa je — in sklicujem se na tri tovariše v tem odseku, — da »Slovanska zveza" doslej še ni določila svojega stališča glede nagodbe in sploh ne sklenila, kako hočemo glasovati. Zato hočem izraziti samo splošno sodbo o nagodbi, ki se gotovo v bistvu strinja z nazori vseh mojih tovarišev v klubu. Gospodje, vsi vemo, da je naša država sedaj žo sedmo It t i v nevarni krizi, ki pomeni padanje na poševni ploskvi. Zakaj to? Zakaj je bolan državni organizem, zakaj tako slabo sodijo tudi prijatelji o naši državi in njeni bodočnosti? Treba je Bpoznati vzroke bolezni, ako jo hočemo ozdraviti. In v tem oziru imajo poslanci sveto dolžnost, da izpovedo svojo sodbo, da podpirajo zdravljenje vlade, ako je pravo, ali da nasvetujejo druga, boljša zdravila. Gospodje, mi vsi brez razlike vedno naglašamo, da so Ogri neizprosni v svojih zahtevah in da si grade palačo, železnice in tovarne na naš račun. To je sicer res, ali bodimo odkriti in pravični, ter recimo: „Mea culpa, mea maxima culpa!" Kdo pa je največ kriv, da Ogri vedno vse dosežejo, kar zahtevajo ? Krivi so bili avstrijski državnik*, ki so ob vsaki nagodbi iz političnih vzrokov Ogrom žrtvovali gospodarske in finančne koristi avstrijske. Saj ni treba, da bi me vodile jeza in politična strast, ker dejstva govore. Da je Avstrija bila vedno slabo oborožena proti ogrskim zahtevam, to so provzro-čali vedni ustavni boji in narodni prepiri, katere so provzročali nespretni ali strankarski avstrijski državniki. Ta vedna prememba zistema je slabila Avstrijo, širila razdor mej narodi, uničevala ugled države in pospeševala tudi gospodarski propad. To je prvi vzrok bolezni in propada. Drugi vzrok je prva nagodba iz 1. 1867. Tedaj so raztrgali državo, da bi tukaj vladali Nemci, onkraj Litve pa Madjari ; tedaj so smrtno ranili načelo skupnosti, ki jo podlaga zdravemu gospodarskemu in političnemu razvoju. L. 1867 so tedanji državniki z neverjetno lahkomiselnostjo Ogrcm dovolili več, nego so pričakovali. Ogri bi bili s svojega stališča jako nespametni, ko bi bili zgrabili le za prst, dočim so jim ponujali roko do komolca. To ni res, da bi bila Avstrija tedaj prisiljena sprejeti nagodbo za vsako ceno, kar hočem takoj ob kratkem dokazati. Kriv je bil le nesrečni Beust, ki je za kratko in le namišljeno korist žrtvoval bodočnost države. Ta brbljavi državnik iz Saksonske se je hotel maščevati proti Prusiji, zato je z gobo zbrisal 20 letni račun mej Avstrijo in Ogrsko, ki so ga z največjim trudom eostavili najboljši državniki avstrijski in ogrski. Ko je namreč Avstrija z rusko pomočjo zatrla ogrsko vstajo, tedaj eo dunajski absolutisti Ogrom vzeli ustavo, vso prostost, LISTEK. Kritika čistega krščanstva. Zopet so iznašli naši liberalci novo, čisto novo orožje, s katerim gotovo posekajo »rimski klerikalizem«. Prav gotovo! Našli so namreč pravo, čisto krščanstvo, in čisti kristijani eo in hočejo biti. Liberalci namreč pravijo, da so verni, da so kristijani, da pa čislajo, spoštujejo in uvažujejo le tisti nauk, ki ga je učil Izve-ličar, — navadno še celo toliko ne pravijo, navadno le pravijo, ki ga je zapustil Izve ličar, — nočejo pa čislati, spoštovati in uva ževati tistih predpisov, katore so po mnenju liberalcev v cerkvi nakopičili zmotljivi ljudje. Dolg stavek, kajneda? Toda vsebina njegova je kratka, zelo kratka. Jedro tega stavka je namreč nauk, da naj človek veruje Ie to, kar sam hoče. Vsak sam zase ustanovi, kar on smatra kot čisti nauk, ki ga je zapustil Izveličar, vse drugo so nakopičili zmotljivi ljudje, ergo se ne veruje. To jo zolo jedno-stavno, ali novo pa ni. To je tista stara blodnja: Krščanstvo brez dogem. Stari ho rezijarhi so jo oznanjali in v novejšem času se je zdela imenitna posebno rajnkemu Egidyju. Popolnoma nič, pa že prav čisto nič ne briga liberalce, do kakih posledic mora pri vesti tak nauk. Naprednikov Janez veruje le v besede »ljubite se med sabo«, vse drugo je človeška primes. Svobodoumnikov Jože trdi, da je Izveličarjov nauk obsežen lo v predpisu, da moramo, ako nas kedo udari na desno lice, nastaviti mu še levo, vse drugo so nakopičili zmotljivi ljudje. To trdi Svobodoumnikov Jože posebno rad takrat, kedar namerava udariti koga na desno lice, in bo zelo boji za svoje levo. Prostomislecev Jurij je mnenja, da jo edino pravi nauk Izveličarjev obsežen v besedah: »Oče odpusti jim, saj ne vedo, kaj delajo«. Torej po Jurijevem mnenju Bog vse odpusti in so vsi nauki o kaznih po smrti, ki se jih Jurij včasih hudo boji, le samovoljni pristavki zmotljivih ljudi. Vsak ima svojo trditev za edino resnično, in naposled je toliko resnic, kolikor je liberalcev, in ravno toliko raz-ličnih »čistih« krščanstev. Resnica postane potem nekaj subjektivnega. Osobito se ravna po osebnem nagne- nju dotičnoga, ki si jo po svoje priredi in prikroji. In, ker liberalci tako apodiktično trdijo svoj stavek o »čistem nauku« Izveli-čarja in o »človeških primeBih«, med sabo si pa o čistem nauku niso edini, a vender hoče vsak prav imoti, sledi iz tega, da mora vsak ?,ase biti nezmotljiv. Nezmotljiv je Naprednikov Janez s svojim naukom, pa tudi Svobodoumnikov Jože s svojim je nezmotljiv in pa Prostomislecev Jurij s svojim. In ako jih še nekaj pride, ki zopet druge nauke proglašajo kot edino pristne Izveličar-jeve, imajo tudi oni prav in so tudi oni nezmotljivi. In vender jo vse, kar trdijo ti možje, le za uho krščansko, to so samo krščansko doneče fraze brez jedra, krščanstvo, kateremu so vzeli jedro. Avtoriteto pa priznavajo le samim sebi, vsak zase sebi. Naj nas proglašajo za omejene, neved noBtne, slepo verujočo, ali za kar koli, vendar je nam avtoriteta cerkve merodajnejša, kot pa avtoriteta Naprednikovega Janeza, Svobodoumnikovega Jožeta, Prostomisleče-vega Jurija ali kakor se žo pišejo. Cerkvi je dal avtoriteto namroč Izveličar sam, kar tudi liberalci lahko najdejo zapisano v sv. pismu, ako se jim seveda zdi vredno, iskati, njim, ki so sami sebi avtoriteta in nezmot- ljivi. Svetujemo jim pa, da nam na to našo trditev odgovore 8 Ilarnackom, da namreč vso to, kar jim je v evangelijih nerazumljivo, mirno potisnejo v straD. Harnack, znani protestantski modrijan, namreč uči : •Was Ihnen in den Evangelien unversUindlich ist, das sohieben aie ruhig beiseite.« To imenuje mož »VVesen des Christenthums«. To je zelo lahka in komot vera, ki mora vsakemu liberalcu prijati. Mi smo torej tako trdovratni in nazadnjaški, da raje sledimo vodstvu cerkve, kot pa vodstvu liberalcev. Vzemimo, da bi pred komisijo, ki presoja sposobnost strojevodij, stala dva kandidata, katerih edon bi trdil, da je rudeča luč signalne svetilko zelena, drugi pa, da je bela. Oba bi si lastila sposobnost, voditi vlak. Ali komisija bi zmajala z glavami in odrekla obema sposobnost za strojevodstvo. Auf diese Ant\vort des Candi-datus Jobses — Folgt allgemeines SehOtteln des Kopfes, — Die Herren sagen nur: Hom, Ilem, — Und drauf: Secundum ordinem. Kdor jo udarjen s slepoto glede barv, ne more voditi vlaka, sicer bi zavozil v svojo in drugih nesrečo. Mi pa se naj zaupamo liberalnim voditeljem ? K večjemu tisti se jim zaupajo, ki tudi sami nimajo pravega vida. ogrske deželo so smatrali le kot »zemljepisni pojem*. Pričeli so ponemčevati, kar je moralo žuliti in odtujiti ponosne Madjare in zavedne Hrvate. In vendar so najboljši in najvplivnejši ogrski možje varovali skupno dinastijo ter ožjo 7godovinsko in zakonito vez ogrskih dežel z avstrijskimi. V besedi in pismu so prosili, naj se Ogrom vrno st»ra zgodo vinska mtsva v tesnem okviru z Avstrijo. Tedaj je bil čas, da bi Avstrija sklenila spravo in nagodbo z Ogri za mnogo manjšo ceno, nego pa pozneje 1. 1867. Toda dunajski krogi so bili trdovratni in kratkovidni, šele nesrečna bitka pri Solfa-rinu (24. jun 1859) jim je odprla oči. Desetletna skušnja jib je izučila, da so sredstva avstrijske birokracije napačna in da je avstrijski absolutizem izigral svojo zadnjo karto. Posledica je bil cesarski diplom z dne 20 oktobra 1860, zmes zgodovinskih ogrskih pravic in moderne ustave v Avstri|i. Vsakteri je nekaj dobil, a nobeden ni bil zadovoljen. Vendar pa bilo mogoče na podlagi tega ces. diploma nadaljevati z Ogri vspeSna pogajanja. Fr. Dtiik je sam priznal, da je ta diplom prvi korak do sprave. Toda že 26. svečana 1861 je znani ces. patent uničil vse upanje. Ta patent je določil osrednji parlament v obrambo nem škega centralizma. Naravno, da O^ri in Hr vatje ms j hoteli slišati tega, in da so najboljši ogrski rodoljubi, kot: senyey, Eotvijj, Majlath, Apponvi stopili v ozadje. Ta patent je bil eden onih nesrečnih poskusov, s katerimi so na Dunaju 200 let skušali tako različne kraljevine in dežele meriti po enem kopitu in upravljati po stari šabloni centralizma.' (Konec prih ) Res carirtfhiacae. Zopet nekaj glasov s Koroškega! — Ti dopisi so nam došli, še preden sta beli dan zagledala naša članka o koroških razmerah, zato se tudi nanja nič ne ozirajo; pa smo jih morali odlagati zaradi preobilice gradiva, ki se nam je nabralo. Naša članka, to se pravi načela, ki smo jih ondi razvili, so — kolikor smo slišali — v obče ugajala tako, da bi bilo na njih podlagi mogoče skupno delovanje vseh dobro-misltčih. Edino o zvezi z Nemci smo prejeli sledeče poročilo: Vaša teorija imenitna — toda vi no poznate prav naših Nemcev! Vi suponujete pri njih pravičnost. Nego! Vi pravite : „Nem-cem ni treba skrbeti za narodnost. Oni jo že imajo. Kaj pa še hočejo!" Da, če bi tako bilo! Kaj oni hočejo? Ittrebiti vsako slo vensko besedico s Koroškega! Z nekaterimi, no z nekaterimi se da govoriti, a vladajoči knčači, ti slovenskega glaau še slišati ne morejo! Če je tako, potem vsklikamo: Žalostno! in vspričo teh dejstev — resigniramo. Nadaljujmo torej z objavljanjem glasov s Koroškega, da sa vsa razna mnenja slišijo, da ae ozračje dodobra izčisti in tandem ali quando napravi jasnost in razvije krepko vzajemno delovanje. Zbor političnega društva se je torej vršil; nekateri ljudje so se na njem pogrešali, drugi ne, zdaj pride par časniških člankov in konec je ta, da ostane vse pri Btarem. Položaj je zdaj tako jasen, kot je bil popred, agitacija, časnikarstvo sta upala novih mislij, novih pripomočkov, ki jih ni. »Narod« piša, da je temu vsemu kriva P . . eva klika, pametneje bi bilo, ko bi bil ta list napravil kak pozitiven predlog. Ali je kaj narodne zavesti v našem ljudstvu, potem naj napravijo kak predlog, kako porab ti to zavest, da se naš* stranka ukrepi. Če pa take zavesti morebiti ni povsod, kaj se naj stari, da se bo ta zavest vzbudila? A niti eno, niti drugo se ni zgodilo. Brezdvojbe smo v zadnjem času zelo, zelo nazadovali, in sicer po lastni krivdi; lastni krivdi v toliki meri, kot se narodno vodstvo preoblastvenemu navalu nasprotnikov ni zoperstavilo z zadostnimi močmi, ali se ni moglo zoperstaviti. Manjkalo je agitacije. Agitacija je postala težavna: vse drug rod biva po naših vaseh, kot je bival pred 25 leti. Narodovci naj le gredo vzbujat v narod narodno zaveBt! Poživljamo jih, čakamo po velikih besedah, ki jih govore, velikega uspeha, naj gredo govorit o narodni zavesti. Zakaj pa nobenega ni na shoda? Treba je agitacije, a občni zbor za to ni poskrbel. Sklicevanje na sestanek duhovnikov. ki se je v jeseni vršil, je prazno, ker gospod P. je toli engažiran pri zadrugi v Sinčivasi, da mu je nemogoče storiti ie več. Zakaj pa se čaka le na tega? Mar ae tudi zanaprej vse pusti v svojem tiru? Za agitacijo je treba sredstev, vsaj nekoliko! Mar bodo agitatorii še iz svojega plačevali tiskovine in drugo? Za sredstva pa ni poskrbljeno. Treba bi bilo odločnega dela v časnikih. »Mir« bi moral se razširiti, moral bi imeti več sodelavcev, a kaj se je za ta list storilo? Ne vemo, morebiti vendarle kaj, a neznano nam je; eno pomožno moč si je list poiskal, a to že dalj časa in vendar še ne more vsestranski ustreči. Z t časoik se pri občnem zboru ni preskrbelo. Česa pa je treba ? Oseb in pripomočkov? Mi nimamo dosti delavnih oseb Kako pomagati ? Č i bi se tu dal kak predlog, moral bi se nekdo žaliti, in to ni treba; kdor razmere po zna. bo uganil črno misel, ki jo zdaj rajši v črnilu potopmo. Manjka p r i p o m o č kov. Smešno je. da im*mo sredstev, a da jih ne rabimo. Oglejmo si vendar aoseae, oglejmo tiste, ki so delali pred nami! Nobeno veliko podietje ni mogoče brez požrtvovalnosti! Ko ie Andrej Einspieler ustanovil Mohorjevo družbo ko i* ustanovil časnik, ko je zidal v Cilovcu »Rokodelski dom«, mar ni moral delati dolgov čez glavo ? Ko je knezoškof zidal MirijannSča ? Ali vzemimo nemškega kaplana M-y rja v Feldkir-chen u! dobro stvar žrtvuie vse in za stavi vse moči in riskira vse! Mi pa bo-demo sedeli na denarju, šteli ga in računali, ali se nam obrestuje, ali ne, kedar se domovina potaplja? Denar — a kje ga imamo? Kje? Tudi druga črna misel nai se pogrezne v brid kem črnilu, a tretia smo brez skrbi na dan: Naše p o s o j i 1 n i c e i m a j o č a b t n o dolžnost, delati odločno za sedanjost. Kaj bodo nam pomagali veliki rezervni fondi, ki bodo prišli drugim v roke ? Ni teh zavodih sloni vsa nafta moč Seve, da raj se dela previdno. Svariti moramo pred preveliko podjetnostjo za lokalne potrebe; moral bi se napraviti izvrševalni od-borvseh posojil nie in po »adost nem posvetovanju skupno nastopati po gotovem vzorcu za splošni blagor. A za vse to nimamo avtoritete, ki bi naše rodoljube vodila. Miadi klik* to sama predobro ve in najbolj obžaluje, da se avtoritete nehvaležni politiki odteguiejo. Kakor stvari tdaj stoje, plavali bomo po vodi napre|, kakor zdi|, ker nam manjka moči, da bi se branili proti toku ča-m. Najbolj pa nam našo onemoglost kaže dejstvo, da toliko kritikujemo lastne ljudi. Državni zbor. Dunaj, 3. aprila. Delegaciji. Začetkom današnje seje je zopet d r. B a x a mej krikom ožjih tovarišev vprašal predsednika, zakaj niso v zapisniku tiskani njegovi češki govori. Grof V e 11 e r kratko odgovori, da se drži stare navade. Nato je rninisterski predsednik dr. pl. Korber odgovarjaj na razne interpelacij. Na interpelacijo dr. S u s t e r š i č a in tovarišev, kedaj hoče vlada sklicati delegaciji, je odgovoril: V zakonu ni določeno, kedaj morat i vsako leto biti skl cani delegaciji. T?) določi vedno skupna vlada v dogovoru z avstrijsko in ogrsko vlado, da delfgaci)i o pravem času določita prorafui za naslednje leto. Delegaciji sta že večkrit zborovali v jeseni, zadnjič je to bilo 1. 1899. Di bodeta letos delegaciji sklicani v jeseni, je vzrok ta, ker imata oba držjvna zbora v razpravi važne predmete, ki so navezani na gotov obrok, in se torej te razprave ne morejo pretrgali. Naravno da bode vlada o pravem času zahtevala^volitev delegatov. • Žrtev razmer . Ministerski predsednik je danes odgovoril tudi na interpelacijo dr. Tavčarja in tovarišev glede konfiskacijo »Žrtev razmer". Dr. pl. Korber je zavrnil trditev v interpelaciji, da bi se bila konfiskacija izvršila na brzojavni ukaz pravosodnega minister-Btva. »In merito« pa je govorilo pristojno sodišče in konfiskacijo potrdilo. Dvoboj v armadi Citateljem je zoan le „slučajno" tajni ukaz novega vojnega ministra na vojaška poveljništva, da morajo vsi, tudi neaktivni častniki izstopiti iz »lige«, ki ima namen, da se zatio ali vsaj omeje dvoboji v armadi Ta ukaz je vznevoljil tudi načelne zagovornike armade, ker kaže, da imamo državo v državi. Nevolja v širših krogih je bila tem večja, ker je minister za deželno brambo, ko je bilo treba dovoliti večje število voja ških novincev, obljubil, da hoče vojna uprava kar mogoče omejiti dvoboje. Ukaz pa naravnost odobrava in zahteva dvoboj V8aj ▼ gotovih slučajih. »Liga« proti dvoboju, katere načelnik je poslanec dr. pl. Grabmayr, je odgovorila na označeni ukaz, toda tako boječe in ponižno, kakor je pač navada ljudi, ki v žepu pesti stiskajo. V zbornici in v javnosti vojna uprava J obsoja dvoboj, v »tajnih« ukazih pa ga zahteva, ker baje to pospešuje vojaško disciplino in enotne nazore. Ako se na kmetih Btepeta dva fanta, hitrj sU v luknji, ako ju zasačijo. In če sa slovesno bijeta ali streljata dva, ki nista v jerhastih hlačah in kamižo lah, sta junaka dnevu, o katerih obširno pišejo listi. Kdo naj to razumi ? Ko so Ogri čitali U ukaz, takoj so zahtevali v ogrski zbornici, naj jim vlada stvar pojasni. Baron Fejervaiy, ki se je nedavno dvobojeval s poslancem Lenpyelom, je odgovoril, da je dvoboj v armadi »tira navada. Ako nevojaki odpravijo dvoboj, hočejo tudi častniki posnemati ta vzgled. Torej civilisti imajo enkrat prednost. Apres vous — vi imate prednost, mi pridemo za vami. To civiliste jako veseli, da imajo enkrat prednost toda na Angleškem so vojaki odpravili iz armade to staro navado, ki nasprotuje zdravemu razumu, pozitivnemu zakonu in peti božji zapovedi: Ne ubijaj! To vprašanje pa so soroiili tudi v av-atrijski zbornioi poslanci raznih strank. Minister za deželno brambo je namreč v zadnji seji odgovoril na interpelacij pnalanev dr. Tollingerja. dr. Grabm»yra, dr. Krama!"«, dr. Voglerja in tovarišev glede ukaza proti antidvobojni ligi. Dr. Tollinger jo predlagal razpravo o ministrovem odgovoru. Odločno proti dvoboju so govorili dr. Tollinger, Wagner in dr. pl. Grabmayr. Dvoboj sta zagovarjala dr. Beurle in vsenemški poslanec Berger. Vojno upravo je zagovarjal minister za deželno brambo grof VVelsersheimb. Ta zagovor je bil vidno prisiljen, ker smo prepričani, da sam v srcu no odobruje dvobojev za vsako malenkost. Poslanec B i a n k i n i pa je pri tej priliki ostro grajal ogrsko in hrvatsko vlado, ki st« minolo dni z vojaško pomočjo delali »nered« v Zigrebu Danes je zadnja seja pred prazniki, prihodnja je dne 21. aprila. Društveni domovi. K člankom pod tem zaglavjem smo pre|eli še sledeči dopis : Pošiljam Vam naslednje praktične nasvete : 1. S stavbo naj se prične še le tedaj, ko je polovica stavbenega kapitala v gotovini (s gurans. in se ta polovica povoljno obrestuje. Ostala polovica naj se pa hipo-tekamo proti g itovim obrestim in amortizaciji nal< ži. Želeti je, da se ta polovica vrne v dobi, ko je stavba še davka proBta in mora plačevati samo deželne in občinske doklade. 2. »Domovi« zidajo naj se le v takih krajih, kjer so v resnici potrebni, in je računati na finančni in aocijalm mpeh. Nikdar se pa ne sme »D m« zadati iz naložene glavnice strank ; v ta namen naj sluii edino Te rezervni zaklad posojilnic in pa prostovoljni doneski, da Be pokrije prva polovica stavbene svote. 3. V »Dom-u« ne sme biti nikdar gostilna ah kako podjet;e, ki bi utegnilo ljudi odvračati od dela in jih vabilo k posedanju ali igri v teh prostorih. Ltotako ne sme biti l*st posameznika, nego mora biti lastnik kaka korpori.cija, kakor na pr. posojilnica, kjer se vodilne osebe tako pogosto ne menjavalo. 4 »Djmovi« bi služili edino le za zborovanja posameznih društev v dotičnem okraju Zaradi tega ni treba, da bi imela društva vsako svoje prostore. Razdeli se lahko za zborovanja čss tako, da eden dru-zega ne ovira. V to svrho .iaj izda dctičoa korporacija, ki je lastnik »D jm-i«, poseben hišni red, kako se uporabila dvorana. 5. Ztrradba mora biti priprosta, a dobro zidana. Glede računa na| se stavi najvišja Bvota v proračun za zgradbo in najmanjša g'ede dohodkov. Pesimist pri proračunu ve liko bolje izhaja, nego optimist. Po navadi se računa po deželi 50 gld. na zazidani kvadratni meter. S to ceno se postavi lična, dobra hiša. Glede velikosti dvorane se računata na vsak kvadratni meter dve osebi. Le ne premajhnih, pretesnih prostorov! Ako ni sredstev za zgradbo primerno velikih prostorov, ki bi zadostovali za najmanj petdeset let, ni treba pričeti z zgradbo. Bolje je počakati, da se potrebni kapital nabere, kajti nič ne goji bolj nezadovoljnosti, ko neprijetno bivanje v nezadostnih prostorih. Primerna oblika bi bila podolgasti pravokot v dolžini 25 metrov. Zadnji del hiše bi bila dvorana. Od te bi odpadlo 5 metrov na oder, 5 metrov na sobo proti drugemu koncu dvorane, tako da bi preostajalo za dvorano še 15 metrov. Široka naj bi bila 7 metrov. Torej 15 X 7 = 105 površine. V tako dvorano gre popolnoma lahko 200 ljudi. Ponekod bo treba zgraditi večje dvo rane. Vsekakor naj se Bkrbi za dovolj prostorno dvorano. Sprednji del hiše bi imel eno sobo pri odru, kako prodajalno, vežo, stopnjice itd. Prvo nadstropje bi imelo dvoje stanovanj. Sploh bo pa načrt napravi po krajevnih razmerah. Dotični odbor za zgradbo »Doma« mora navesti strokovnjaku, kaj naj bo v hiši, koliko prostora zahtevajo in na kakem prostoru bo stala hiša. Ko ie načrt gotov, si mora odbor predstaviti. kako se bo življenje vrš lo v teh prostorih, kako bodo ljudje vstopali, kam odlagali obleko, kako bodo stali sedeži, mize itd. Tako morda popravljeni načrt se stavbeniku vrne z opazko, naj izdela po teh navodilih mogoče nov obris, kajti na papiriu se lahko še vse prenaredi. Ko je pa stavba v tiru ali pa že zgotovljena, je vsaka poprava z ogromnimi težkočami združena. Toliko v cbče. Posamezni slučaji se bodo seveda posebno presojali V vseh slučajih je pa neobhodno potreben proračun glede dohodkov in stroškov, da ne pride po tem neprijetno iznenadenje. Vzgled za napravo proračuna hiše: Dohodki: 1 Najemnina. Izdatki: 1. Hišni davek. 2. Deželna deklada. 3. Občinska doklada. 4. Pet-odstotni državni davek. 5 Poprave. 6 Zavarovanje proti požaru. 7 Obrestovanje glavnice. 8. Amortizacija glavnice. 9. Vzdr-žavanje. Opomha: Ako s« plača hišni davek, se ne plača 5 >dstotni državni davek. Delo poslanske zbornice. Z današn|im dnem je avstrijska zbornica nastopila velikonočne počitnice. Od prve letošnje seje dne 15 januvar ja do najnovejšega časi se je zbornica nahajala v znamenju češke obstrukcije. vendir jo rešila lepo vrsto važnih predlog. N»idaljša se|a jn bila prva, ker se je pričela ob 11. uri dopoldne dne 15. in končala ob 5. popoldt e dne 17. januvarija. Rešene so bile v tej dobi naslednje vladne predloge: bruseliaka konvenci|a, sludorno davčni in kontirgentni zakon, zakon o konverziji rent. vojacki novinci ter zakon o reviziji pridobitnih in gospodaiskih zadrug. Poleg tega je zbornica izvršila prvo branje tiskovnega zakona, nsgodbe in carinskega tarifa. Konečno pa nebroi vf>Č ali manj važnih nujnih predlogov. — Če torej primerjamo delo v avstri|8tii zbornici z onim v ogrski, moramo reči, da smo pri nas letos znatno naprej. Szell in Apponyi. Vs» ogrska javnost se v Bednnjom kritičnem položaiu peča s tema dvema voditeljema ogrske vladne stranke, o katerih se pa ne more trditi, da sta si odxriti prija-telia. V tem oziru je velike \ažnosti sen-zaclonelna Apponyjeva 'zjava napram protestni depuiaciji mesta Halas. V odgovor na pozdravne besede voditelja deputacije je namreč zbornični predsednik nekako odkril, da hoče odložiti predsedništvo. Rekel je, da ne ve, klaj pride čas ko se bo čutil dolžnega, da stopi iz sedanje nevtralnosti in bo v stanu neprikr to povedati Bvoje nazore o polit š gli odkupiti zemljišča od dosedanjih lastnikov in postati samostoini. Posojilo bi se amortiziralo v 67 letih. Ta zakon je silno velike važnosti. ker bo odpravil st cialno krivico, ka koršne menda ne poznajo nikjer drugje v civilizirani Evropi in ki je naredila iz prebivalstva na zelenem irskem otoku pravcate sužnje V dokaz temu le nekaj podatkov: V letu 1822 je imela Irska 7 milijonov prebivalstva, od katerih je bilo 6 milijonov katolikov; daneB pa šteje irsko prebivalstvo le 47 milijona, nekako 75 odstotkov katolikov. Število prebivalstva se je torej v te i primeroma kratki dobi zmanjšalo za dobro tretjino Ko je kraljica Viktorija obhajala 25 letnico vladanja, je na Irskem umrlo lakoto 1,225.000, z domov bilo pregnanih 3 660 000, izselilo se je pa 4 186 000 oseb. Te številke nekaj poved:)! N*iemnikov zemljišč ie bilo ^red kratkim 500 000; od teh 161000 takih, ki so imeli manj kot 4 ha.; 70 000 na jemnikov je imelo celo manj kot 2 ha zem Ije. Najemnik je moral lastniku, raivečkrat anglikanski cerkvi, odračunati gotovo na jemnino, sicer ga je lastnik izgnal, najčešče le formalno. A ravno ta formalnost je bila zanj bolj usodna, kot pa takojšnje iztiranje. Tak najemnik je oropan vseh pravic; ne sme priti pred sodišča, ne smo si drugod ustanoviti domačije in je sploh oropan vsega imetja. Zaračunavajo se mu tako dolgo zamudne obresti, dokler revež ni popolno iz mozgan. Iz tega neznosnega stanja so si tlačeni Irci skušali že večkrat pomagat; revolucija in drugi poizkusi so ostali brezvspešni. Šele liladstone je resno poizkusil odpraviti vnebo vpijoče krivice. A intrigam Chamberlain mu je prekrižal račun in ga vrgel. Šele sedaj z Wyndhamom je zasijala Ircem, kakor upajo, zarija verske, sccialne in politiške svobode. Cerkveni predpisi za razpnščene kongregacije. Te dni so dobili predstojniki raznih francoskih red: v navodila, kako naj postopajo posamni redovniki po razpustu kongre gacij. Pregnanim redovnikom se priporoča, naj po možnosti poiščejo bivališč v naselbinah svojega reda. Koder pa to ni mogoče, jih smejo predstojniki odvezati dolžnosti skupnega življenja. V tem slučaju 80 pod-rede škofu dotičnaga okraja. Če jim je pre-Dovedano nositi redovno obleko, se smejo posluiiti obleke svetne duhovščine. Bratje lajiki smejo nositi navadno obleko s kakim religioznim znamenjem. Podložni pa ostanejo onim predstojnikom, ki so najbližje njihovih bivališč. Položaj v Maroka. Vstaja v Maroku je menda popolno zatrta le v ofioielnih poročilih, v resnici se pa prvotni položaj ni skoro nič izpremenil. Iz najnovejših poročil je pa tudi razvidno, da neti upor tudi marokanski sultan sam, ki z največjo nejevoljo trpi v Maroku tuje, posebno židovske prebivalce. Te dni je m aro kanski sultan v velikem spremstvu došel v Debdu in ondi zahteval, naj mu židje plačajo 12.000 frankov davka. Z dje so na to izjavili, da so zahtevano Bvoto že izročili pretendentu, kateri jim je to priznal v posebnem pismu in jih odvezal dolžnosti, pla čevati Se druge doklade. Sultan je dal vsled tega prijeti štiri vplivneje žide in jih zapreti, •'->kler ne izplačajo zahtevane svote. — Iz Tangerja pa javljajo, da so blizu Feza napadli nekega židovskega trgovca in mu oro pali karavano. Boji mej vladnimi četami in vstaši ter raznimi rodovi se nadaljujejo, Pre stolonaslednik pretendent se je vrnil v Tasso. Položaj je postal v zadnjih dneh še mnogo resneji. Iz brzojavk. Dva nova deželna predsednika. V p ikoj je stopil deželni predsednik v Bukovim baron Bourguignon. Novim deželnim predsednikom v Bukovini je imenovan dvorni svetnik pri ces. namestništvu v Gradou princ Hohenlohe - S c h i -lingsftirst. Povodom umirovljenja koroškega deželnega predsednika viteza Frny denegga je cesar vitezu Frnydeneggu poklonil baronatvo. Novim koroškim deželnim predsednikom je imenovan baron H e i n , ki je dosedaj kot podpredsednik služboval Fri deželni vladi v Lincu. — Vatikan n Francija. Francoski listi javljajo, da se je mej Vatikanom in Franoijo doseglo sporazumljenje glede popolnitve izpraznjenih škofijskih stolic. Po tem poročilu je baje Vatikan odobril Combesova imenovanja. O pogojih pa listi ne vedo ničesar. — Cesar Viljem danBki admiral. Danski kralj je imenoval cesarja Viljema danskim admiralom. Na svečanem obedu je kralj izustil zdravico, v kateri je povdarjal, da je obisk nemškega cesarja nov dokaz njegovega prijateljskega mišljenja in prisrčnega razmerja obeh vladarskih hiš. — Veliki knez Vladimir na potu na Dunaj. Veliki knez Vladimir je sinoči odpotoval na Dunaj. — Nemški prestolonaslednik pride v ponedeljek s svojim bratom v Carigrad, kjer OBtaneta pri sultanu dva dni. — L a š k i k r a 1 j se bo po leti, kakor zatrjuje pariški »Figaro«, na Bvojem potovanju na Angleško podal tudi v Pariz, kjer so bo sešel s predsednikom francoske republike. K občinskim volitvam na Polzeli. S Polzele, 10. marca. Kogar »Narod« napada, ta je v dobri družbi. V čast si štejem stati v vrsti tistih zaslužnih mož, ki jih je »Narod že z blatom ometal. Zatorej me vsi neizrekljivo ostudni napadi na mojo osebo puste celo hladnega, saj pri vseh. ki so za mene veljavni in merodajni, mi taka ostudna gonja pripomega le do večjega ugleda. V prevdarek vsem tistim, ki smatrajo štajerski liberalizem mnogo krotkejšega od kranjskega, bodi ta-le donesek k zbirki libe ralmb lažij : O zadnjih naših občinskih volitvah dn6 2. sušoa poslal jo tukajšnji dopisnik med dru gimi bedarijami, ki niso vredne, da bi se za-nje zmenil, tudi to laž v »Narod«, da sem podpisani »vse žile napel, da bi nekaj glasov vjel«. In dal|e laže : »Poslal je svojega poclrepnika (kako olikano 1) Fr. Valaja od hiše do biše po celi občini z naročilom, da smatra župnik vsakega volivca za ateista, socildemokrata, za nevernika, brezbožneža itd., kateri ne bo za njega glasoval«. Same gole laži! Podpisani bom se vsigdur poslužil svojo pravice poseči v razne volitve, kadar se bo meni ljubilo ; k dopisniku „Naroda" ne bom šel iskat sveta. A ravno letos pa sem iz dobrih uzrokov sklenil, za občinBke volitve se prav nič ne brigati, in Bem Be pred in med volitvijo po tem sklepu tudi ravnal. Torej na nikogar gledč volitve nisem ne trohice uplival ; sploh načeloma o vc litvi niti govcril nisem. Nekaterim možem, katerih imena lahko imenujem, ki so prišli dan pred volitvijo in pa med volitvijo iz lastnega nagiba, nepoklicani, k meni, sem odločno zatrdil, da se letos volitve ne udeležujem, in ko sem izvedel, da sem na listini odborni kov I, razreda, aem izjavil, da je to proti moji volji. Nadalje se za izid volitve nisem zmenil. To je bila vsa moia agitacija. Ko bi ravno bil hotel, bil bi že kaj dosegel. Pa imam uzroka dovolj, da si ne želim več se deti v občinskem odboru. Da nisem izvoljen, se Btrinia torej popolnoma z mojo voljo. Ako je človek miren, bi se nadejal, da ga tudi nasprotnik vsaj pri miru pusti. Pa so taki ljudje, ki so sicer brez vae po membe, pa hočejo vsaj s hujsksnicm in zmerjanjem druge na se opozoriti. Tak je tudi naš dopisnik »Narodov«. S svojim ne resničnim dopisom je odkril le svoje želje, in razkril svoje srce, ki ga zelo vleče v družbo rbčinskih odbornikov. Pa bo že še čakal Za ljudi njegove vrste v našem ob činskem odboru še ni prostora, čeravno si on domišljuje. da so izvcljeni odborniki — ker župnika ni med njimi — sami pristni njegovi pristaši, ter s tem bralca »Narodove« za nos vodi in Polzelane pred svetom sramoti. Občinski odbor naj se mu za to za hvali. Res žalostno bi bilo, ko bi bila Polzela taka, kot jo »Narod« slika. Toda ko bi dopisnik »Narodov« poročal samo resnico, moral bi strupeno pero odložiti. Prosto mu torej polje, ne bom mu Bledil na to cesto! Laž ima kratke noge. Pred vsem pričaku jem, da bo na to mojo današnjo iz|avo po vedal svoje ime ter z zanesljivimi pričami dokazal resničnost svojih zgoraj navedenih trditev. Dokler pa tega ne stori, sem prisiljen ga imeti za čisto navadnega l»žn|ivca. Jos. Atteneder, župnik. * * * Glede dopisa v »Slovenskem narodu« dne 5. marca iz Polzele izjavljam podpisani sledeče: V zadevi občinskih volitev nisem prestopil ne enega praga v občini, ne za gosp. župnika ne za koga drugega, nisem rabil ne e n e onih besedi, katere mi »Narod« podtika, nisem imel sploh od gosp. župnika nobenega naročila, glede volitve. Na dan volitve jo bilo ime gosp. župnika na listkih, ki jih je razdelil g. župan, med odborniki prvega razreda. Gosp. župnik pa je izjavil v pričo 2 mož, ki sta se iz lastnega nagiba k njemu podala, naj se vsem volilcem naznani njegova želja, da ga ne volijo. Moje zasebno prepričanje pa je bilo in je Be sedaj o gosp. župniku, ker ga imam za dobrega in značajnega moža, da bi bilo prav, da bi ga imeli v občinskem odboru. In o tem smo se z drugimi možmi na dan volitve soglasno pogovarjali. Toliko sem jaz za gosp. župnika delal. Da sem odločno na strani g. župnika, ali kakor se »Narod« okusno izraža, njegov »podrepnik«, to s ponosom javno spoznam, in z menoj v soglasju je večina polzelske fare, ker Polzelani še nismo taki liberalci, kakor nas dopisovalec »Narodov« črni. Ker nimam vzroka resnice prikrivati, in ker ne rabim takega orožja, kakor laž-njivi dopisnik »Narodov«, se podpišem s polnim imenom ter pozivljem tudi njega, naj stopi v javnost s svojim imenom, ako ima zato pegum. Franc Korber, ______p. d. Velžj. Vipavskim liberalcem. Iz Vipave, 28. marca. Iz kovačnice vipavskih liberalcev je izšel pred kratkim dopis, kateri dela čast geslu njih »obermojstra« : »Vničiti vsakega, ki ne trobi v liber. rog«. Tega gesla se držijo liberalci dosledno, v sredstvih niso izbirčni, laž. obrekovanje, sumničenje, vse jim prav pride. Seveda na muho morajo vzeti vselej v. č. g. dekana. A zmotijo Be pa kaj radi, da Biravno bi gotovo ne bilo žal vč. g. dekanu, ako bi bil on res tudi »oberregiser« »svete Neže«, kajti predstava »sv. Neže« je tako sijajno vspela vsestransko, da sme biti ponosen pravi »oberregiser« in to gotovo liberalce jez', ker se ne morejo ponašati s takim efektom. Zlagano je dalje tudi, da je \č. g. dekan izrekel one besede glede Hriba—. Mi obsojamo vsak pregrešek naših somišljenikov in ne rasbobnamo vsakega liberalnega škandala, ker vemo, da je človek zmotljiv. Ako bi ae nam ljubilo vsak škandal liberalne bande sproti zabeleževati, imeli ib s tem preveč posla Saj smo n. pr. zamol čali takrat, ko je bil Vaš »mali bog« v preiskavi zarad lib. poštenosti s kupnimi pogodbami, kjer bi bil fin. erar za veliko svoto kolekov opeharjen. Nismo se zmenili zato, da bi bili raz krinkali, kar se jo govorilo o špitalskih gospodarjih, katerim jo šel račun toliko na-vskriž, da se ni vedelo za 2000 ali 4000 kron. Pustili smo pri miru »reprezentanta« gostilničarske zadruge, sina dr. »Lepega«, novega zastopnika v kazenskih zadevah, da-siravno se je govorilo o njegovih vzglednih računih, katere so mu morali še celo klerikalci z velikim trudom od treh let urediti in mu je kasa velike preglavice provzročila. Tudi nismo planili na novi cestni odbor, kateri nam nalaga velike doklade pri davkih a ne gradi na cestah nič novega, dočim je prejšnji cestni odbor brez naklad marsikaj novega na cestah napravil in je še gotovino v blagajni izkazal. Mi bi bili torej popolnoma opravičeni zgražati se nad gospodarstvom liberalcev z javno lastnino, toda čakali smo, da se obnese Božičeva trditev na javnem shodu v Vipavi, da je namreč samo narodno-napredna stranka sposobna za napredek. No pokazala je msrsikje lep napredek! Vidite torej gg. liberaliki, da Vam še tam prizanašamo, kjer bi Vas morali zarad javnega blagra razkrinkati, a Vi porabite vsako neznatno slučajnost, da jo podtikate katoliško narodni stranki tudi tedaj, ako jo Vaš privrženec provzroči. Kako hitro bi bili Vi razbobnali, ako bi bil Vašega prijatelja sin, falirani študent, klerikalec; on se je šibe svi Jurja, katerega Vi tako častite, zarad pretepa z natakarico, kojo je poškodoval, znebil b tem, da je očka poškodovanko s kronicami potolažil. In tako dalje bi mi lahk* svojim nasprotnikom vračali nemilo za nedrago. Naj nas ne preveč ne izkušnjo! Liberalna častna občanstva. Iz Z i r o v , 20. sušoa 1903. V ponedeljek dnč 16. t. m. jo zboroval naš parlament v znamenju liberalne pošte nosti. Omenjenega dne je namreč naša ob čina zopet napredovala za pet pristašev one stranke, ki se je ob žirovskem shodu pokazala v taki izobraženosti. S cer se je že od zadnjih občinskih volitev govorilo, da mi slijo naši liberalci zopet izvoliti več novih častnih občanov, ker drugače si ne upajo dobiti prvega razreda v roke. Mi smo se radovedno vpraševali, kateri bo ti možje, da bi jim po § 8 občinskega reda pristojala ta čast, a se nismo mogli niti enega domisliti. Iz zadrege nas je rešil »Slovenec«, ko je pojasnil, kaj se pri liberalcih zahteva za častno občanstvo. Poglejmo malo bližje to novo občanstvo ! Prvi je ljubljanski župan; kake zasluge ima ta za našo občino, to vedo povedati pač liberalni pristaši sami, če se spomnijo požara na Dobračevi, in kako se je izplačevala takrat zavarovalnina. Za druge zasluge nobeden živ človek ne ve. Kako pa pridejo dr. Fcsrjančič, Grasselli, Lapajne in Plantan do našega častnega občanstva, je pa še bolj čudno; saj ti še vsi Zirov videli niso. Kje so njih zasluge? Kaj si neki mislijo njih častno žirovske glave, ki so venčane z la-vorikami zaslug za hpšo občino, ki jih nobeden človek ne ve 1 Še celo dr. Tavčar, ki jih je nasvetoval in priporočil, bi prišel v zadrego, ko bi nam moral razkrivati njih zasluge. Imajo pa baje še eno mesto častnega občanstva, katero so bili žo tudi ponudili nekomu, pa jim je dotični ponudbo odklonil, vedoč iz kakega namena se pri nas častna občanstva podeljujejo. Ko so naši ugovarjali in rekli, da je tako delovanje politično sramotno za Btranko in za tiste, ki častno občanstvo sprejemajo, so jim liberalci odgovorili: »M i i n n a š i častni občani denemo s r a -motona stran, samo dase naredi za nas prav«. Še nikdar niso naši liberalci tako odkritosrčno povedali. Sedaj liudstvo lahko uvidi, kako na slabih nogah stoji liberalna stranka, ki jevso svojo moč vrgla na žirovske »klerikalce«; mar res nimajo nikjer nobene zaslombe več? Za ono še preostalo mesto častnega občana pa predlagamo junaka srebrnih žlic iz Ljubljane. Ta bo kakor nalašč za reprezen-tacije liberalne stranke. Radovedni smo pa, kaj bodo ukrenili merodajni iaktorji glede naših občinskih razmer. Tevtoni na Jesenicah. Izpod Karavank, 2. apr. Mnogo se je pisalo v zadnjem času o volivnih bojih na Jesenicah in Tržiču. Po-vdarjalo se je, posebno v nemških listih, da se je bil ta boj v znamenju napredne proti klerikalni stranki, kar pa nikakor ni res. Ponižna želia nemške usiljivosti so vidi v lepi luči v »Neue Freie Pr.« dne 16. marca 1908 št. 13 844, kjer se čits doslovno originalna brzojavka iz Gradca: »(Die Asslinger Gemeindevertretung.) Bei den Gemeindevvahlen im Orte Assling gelang es den Deutschen, sich die Ma-joritat in der Gemeindevertretung zu sichern; der dritte Wahikorper wablte sloveniech, der zweite deut«ch und im ersten W«hl-korper wurden drei Deutsche und ein Slo-vene gevahlt.« Torej »nemška večina«, hvala B"gu, le v »Neue Freie Presse« in mnogih drugih nemških listih, ki so ponatisnili to brzojavko, ne pa v resnici ! Šlo se je tedaj za narodnost. ne pa za strankarstvo. »lučaj me je privel pred kratkim na Jesenice in ondi sem imel priložnost, občevati z odličnimi narodnjaki obeh strank. Od vseh pa sem čul le ogorčenje, da so tujci došli semkaj za kratek čas ter provzročili sovraštvo in boj. Z Nemci kranjske obrtne družbe se je poprej dalo dosti dobro izhajati, zato se po časopisih ni čitalo o kaki napetosti med obema narodnostima. Gospodje so pač čutili, da bo v manjšini, in jeseniški narodnjaki so jih kot poštene Nemce, in taki so bili z veČine, tudi Bpoštovali. Odkar pa se je pričela graditi nova bohinjska železnica, katera ima gradbeno vodstvo na Jesenicah, od tedaj pa tudi datira narodnostni boj. Gospodje gradbenega vodstva so iz večine nemški nacionaloi. Ti so zvodili v boj še uradnike kranjske obrtne družbe, in ravno ti so začeli provocirati narod; saj si drzne mnogi tak gospodič v javnem lokalu, kar se mi je izrecno zatrjevalo, zahtevati, da se v njegovi navzočnosti ne sme govoriti slovensko. Čudom sem se čudil, ko se mi je izreono povdarjalo, dasta vprizorila ves boj proti Slovencem dva javna funkcijo-narja, kot voditelj in glava neki inžener gradbenega vodstva Max in kot vreden pribočnik njegov načelnik jeseniške postaje W i e s e r. Ogorčeno povprašuie slovensko ljudstvo, če sta ta dva res poslana semkaj zato, da stavita stebre k nemškemu mostu proti Adriji. Z ustanovitvijo »Sii imarke« menita, da sta zabila prvi steber. Videlo se bode, če bode držal. Pristen nemški naoio-nalec tudi katoličan ne sme biti — zatorej »los von Rom«, to je geslo M-xovo. Sam je s svojim preatopom dal dober vzgled Bvojim kolegom in ti ga sedaj posnemajo. Jeseniške Slovence imajo Nemci za krotke duše. Nemški junaki iim diktirajo v kantini bojkot, prepovedujejo zahajati k slovenskim obrtnikom, kar Be tudi taktično vrši, pošiljajo se provokatorične »Juxkarte«, dražijo jih z znanimi »parte« po odišlem gospodu župniku A. Šinkovcu, katerega so vsi jeseniški občani zbog njegove narodnosti spoštovali. Nemoi zavračajo sedaj v »Grazer Tag-blatt« izdajo omenjenih »parte« na jeseniške Slovence, kateri imajo več takta kot vsi oni, ki trebijo v njihov vsenemiki rog. Neum-Ijivo mi je bdo, da trpi gradbeno vodstvo, da njihovi uradniki tako postopajo proti ljudstvu, med katerim žive, a zatrdilo se mi je, da se je ob času volitve samo vtikalo v ta boj, ter da ah nima volje ali moči na daljne provokacije, katero rode v celi občini toliko ogorčenosti, zabraniti. V dodatek sledi še par anekdot, katere sem čul na Jesenicah m na Hrušioi. Nt Hru-šici se je postavila neka kantina (g. Paar) V tej kantini je nekdo zahteval v slovenskem jeziku postrežbe, to so čula tenkočutna germanska ušesa. No, nekaj slovenskega duha je bilo treba »luftati". Listnc-ročno so tedaj gospodje znosili stole in mize na »luft«. odprli na stežaj okna in duri, ter tako zopet dali »žegen« na slovenski Hrušici stoječi kantini. Dobro so storili, kaj ne, g. M»xl Prod nedavnim časom se je peljal neki gospod v Ljubljano nakupovat. Načelnik postaje Wieser mu da na pot te - le očetovske besede: V Ljubljani vender ne boste kupovali pri slovenskih trgovoih, ker sicer je najinega prijateljstva konec! Kaj ne, da Vam je to všeč, slovenski ljubljanski trgovci! Taka zrna ne padajo na skalo, in mati Ger-manija vže brusi srp, da požanje slovenske Jesenice. Volitve so kočljiva stvar, posebno če je klavern izid. Širšim krocrom še ni znano, da so Nemci alla Max in Wieser jeseniške volitve ovrgli. Na njuno odredbo so se vršile nove in sicer v kantini kranjske obrtne družbe. Ali ae Vam je smijalo srce g. Max; ta so izpadie drugače. Kdo je bil Šinkovec, kdo župan, kdo policaj, kdo v komisiji, to širše občinstvo malo briga, (a imamo imena zapisana za eventualno porabo, ako ne bodo dotični gospodje takoj kurza izpremenili), brigati bi pa to imelo one ki so odposlali inienerje gradit železnico, ne pa noroe brit iz mirnih Slovencev, ni li to reB gospod Max ? Ko sem zapustil ta lepi košček slovenske zemlje, katerega ima g. inžener Max že intabuliranega na mater Germanijo, sem po miloval jeseniške Slovence, ter jim želel nekaj, česar doslej niso imeli — narodne odločnosti napram nestrpnim nemškim naoio-nalcem. Zdi se mi, kakor da je železniško ministerstvo poslalo nalašč g. Maxa na Jesenice, da nanovo dofile gospode vsprejema, jih najprej vprašuje po narodnosti, jim daje navodila, kam naj gredo stanovat, kam v gostilno, seveda le v nemško kantino, in jih vabi v svojo družbo, da jih tam preparira za germanske smotre. Res, železniško ministerstvo si ni moglo izbrati boljšega „Ciceronaa za jeseniške tuice kakor g. M*xa — mesto inženerja za bohinjsko železnico. Heil I Poziv. Vsak dolaveo je vredea svojega plačila. — To jo star pregovor, ki se ga tudi drža vsi stanovi. Res so morali nekateri dolgo trkati, da se jim je odprlo in dalo, česar so zahtevali, a zgodiio se je vendar-le. — Na5 stan tudi trka in trka, a ne odpre se mu. Ne prosimo kot sitni berači, ampak prosimo pošteno zasluženega plačila za svoje koristno in pretežavno delovanje. To svojo zahtevo hočemo v Veliki noči 8. aprila na vsa usta javno povedati na učiteljskem shodu v LJubljani vsem onim, ki bo poklicani, da nam pomagajo. Shod bo popolnoma nepolitičen. Razpravljalo ss bo le o našem gmotnem sta nju, ki ga čuti vsak enako, bodisi katere koli narodnosti ali Btranke. Da bo pa ta naš shod časten, je sveta dolžnost vsakega učitelja (učiteljico), da sa ga gotovo udeleži. Posebno p« poživljamo slavna okrajna učiteljska društva, da delujejo z vso vnemo, ki jo stvar zasluži, pri svojih članih na to, da se udeleži shoda vse kranjsko uči-teljatvo. Na svidenje v polnem števiiu na shodu! Pripravljalni odbor tta sklicanje učiteljskega shoda. Tedenski koledar. Nedelja, 5. aprila : 6 postna, cvetna; evang.: Jezus jezdi v Jeruzalem. Mat. 21.— Ponedeljek, 6. aprila: bikst p. m. — Torek, 7. aprila: Herman sp —Sreda, 8. aprila: Albert šk. — Četrtek, 9. aprila: Veliki četrtek. Marija Kleofa. — Petek, 10. aprila: Veliki petek. — Sobota, 1 11. aprila: Velika sobota; Leon I. Vel. pap. — b o 1 n c e izide 10. aprila ob 5. uri 26 min., zaide pa ob 5. uri 37 min. — Lunin spremin: Prvi kraieo 5. aprila ob 2. uri 49 min. zjutraj. — M u s i c a sa-j o r a v nedeljo 5. aprila: V stolni cerkvi j velika maša ob 10. uri: Koralna maša brez i orgelj, graduale in traktua, »Tenuisti ma- ; num« zl. Ant. Foerster, otertorij »Imprope- ' rium« zl. dr. Franc Witt; po povzdgovanji »Ave verum Corpus« si. V. A. Mozart. Dnevne novice. V Ljubljani 4 aprile. Kranjskega deželnega »bora i« n« bo. To je najnovejša vet>t, ki smo jo dobili z Dunaja. Včerajšnja brzojavka (vrinila se je neljuba tisk. pometa) se glasi: »Dunaj, 3 aprila. Danes je ministerski predsednik dr. Kftrber naznanil kranjskim poslancem, da ne bo še sklican kranjski deželni zbor, in sicer zaradi težav, ki jih delata liberalni stranki". Kakor vidimo, se zdaj liberalizem kaže zopet v vsi svoji hinavščini. Pred leti je dr. Tavčar izjavil, da je njegov ideal splošna in kar le mogoče enaka volilna pravica. Zdaj je besedo snedel in ko naša stranka zahteva razširjenje volilno pravice, združeni slovenski-nemški liberalci nasprotujejo. Prej so rekli, da hočejo oni mirno zborovanje, da morejo kaj storiti za ljudske koristi, zdaj se ravno oni upirajo temu. To je liberalna politika! Ker je treba, da ljudstvo izve, kaj se godi z njim, sato opozarjamo g.g. somišljenike, naj začno takoj zopet prirejati velike ljudske javne shode. Če ni de želnega zbora, naj zboruje ljudstvo v vseh naših politič nih društvihl Bomo videli, kdo bo zmagal! Klerikalno nemika sveža Pri „Na rodu" strašno pihajo vsled naših razkritij glede Jesenic in Tržiča. En teden so bili vsi potlačeni, čez teden dnij pa se jim je jezik razvezal in so nas in naše politike neznansko surovo psovali. Mi smo Be pa smejali 1 Ta teden bo pa znašli, da bi bilo dobro, ako bi nam še Nemce na vrat obesili. La pišite in povejte, če kaj veste, in pokličite še barona Sohvvegla na pomoč, da vam postreže s svojo diplomacijo. Ali eno je gotovo, da kaj podobnega, kakor je pismo barona Schwegla glede Ferjanfiičeve volitve, ne bote našli. Kar ste sedaj pogreli, smo že stokrat kot neutemeljeno ovrgli. Sklicujejo se na to, da sa s kanonikom Klunom svoj čas v dež. zboru, ko naSa stranka niti formalno ni obstala, glasovali včasi Nemoi, ravno tako, kakor so pri predlogi lovskega zakona in sličnih slučajih isti Nemci šli s Hribarjem, Tavčarjem itd. Formalne zveze z Nemci pa ni bilo; kdor kaj takega piše, predrzno pači resnico. Tudi naša stranka je kriva, da imamo dvojezične napise v Ljubljani! Natanko smo že pred nekaj meseci opisali vso zadevo in povedali, da so se dotičui zastopniki naše stranke izneverili sklepom stranke, ki je bila za samoslovenske napise, ki je tudi po odličnih svojih pristaših odločno nastopila za samoslovenske napiso in so nje čiani pobirali v ta namen celo podpise. Dandanes, pri strogi organizaoiji naše stranke, bi kaj takega ne bilo mogoče in bi vodstvo vedelo, kaj ima storiti s takim puntarstvom. Ali recimo, da bi bila tudi stranka kot. taka naročila — kar pa ni — svojim pristašem v dež. odboru, da glasujejo za dvojezične ulične napise, je tak sklep, storjen po prostovoljnem prevdarku, vse kaj druzega, kakor pa čc ima stranka, kakor narodnno-napredna, vsled formalne in dejanske zveze z N e m c i, v e -zanomaršruto. Vi morate biti za dvojezične napise, ker Nemci tako hočejo, sioer se zveza razdre. Zato pa je smešen izgovor, da smo mi pokopali samoslovenske napise v Lub ljani. Le na dan s predlogom v obč. svetu in naša stranka vam ne bo delala zaprek. Ali ni dr. G r e g o r i č v mestnem zboru ljubljanskem predlagal, naj se mestni zbor izreče za samoslovenske napise, a njegov predlog je propadel, ker ga je pobijal vodja liberalne stranke dr. Tavčar. Zapreke vam bo delala v tem oziru vedno le »liberalna barijera« slovensko nemške zveze, kakor takrat, ko sta Plantan in Hribar bila ušla iz slov. nemških ojnic v mestnem svetu. In mi naj bi bili kdaj paktirali z Nemci glede občinskih volitev v Ljubljani?! Nikdar! Da, lahko bi bili! Tudi obč. svet bi lahko vzeli liberalcem, ako bi hoteli delati Nemcem koncesije v — narodnem oziru. Tretji in prvi volivni razred niBta jutri več slovensko liberalna, ako mi to hočemo, in liberalci izginejo iz obč. sveta, ako bi se naša stranka zvezala z Nemci. A to dvomljivo čast — prepuščamo drugim. »Narod« se spušča v zanj nevarno polemiko, kajti urednika dr. Tavčarju je dobro mano, kdo je obetal Nemcem občinsko zastopstvo, ko so Nemoi reševali in rešili liberalno kliko gotovega poraza ob volitvi Kušarja — oontra Ven oajzu. In Nemci so tedaj s sigurnostjo računali, da dobe zastopstvo. Zato so pri neposredno ti volitvi sledečih obč. volitvah po* stavili kandidate in čakali, da izpolni liberalna klika svoje obljube, »die gegebenen Versprechungen«. Dr. Tavčar je bil v zadregi ali pri nekem skupnem posvetovanju ob istem času sa je izkazalo, da v »listini", ki stipulira slov. nemško zvezo, ni izrecno ta nemški postulat netri. Konstatiralo se je, da se je ob sklepanju zveze ob soglasnem pritrjenju z obeh strani le izrekla resolucija, ne pa zapisala, „dass es ervvUnscbt ist, dasB die Deutschen im Gemeinderathe von Laibaoh eine saohliche Parteivertretung erhalten." Li beraloi nas hočejo počrniti in svoje nezadovoljne pristaše v zvestobi potrditi s tem argumentom, češ, kaj pomaga če mi opustimo zvezo z Nemci, klerikalci stopijo v tako zvezo s Schweglom isto uro, ko ga mi zapustimo S abo nas taksira liberalno glasilo. Ti da mi se proti takim insinuacijam ne bomo branili. Povemo le to, da so Nemci naši stranki ponujali pred osmimi leti alijanoo v deželni zbornici in so zahtevali gotove „Gegenleistunge", ali naša stranka ni klonila tilnika pred ekscelenco baronom Schweglom. Ni postala izdajalka narodnih interesov, to čast pustila je drugim. Od naše strani se tista »listina« ni podpisala. Podpisala pa sta jo dr. Tavčar in Ivan Hribar, potem ko Smo mi odklonili. Z ogorčenjem je naša stranka zavrnila zahtevo, da bi bil kot zastopnik slovenske dežele v dež. šolskem Bvetu dr. Schsfier — slovenski liberalci so to zahtevo Nemcem takoj izpolnili. »Narod« bo seveda hotel tudi to utajiti. Njemu ne bomo odgovarjali, ker ga zaničujemo. Ča se pa oglasi prizadeta nemška stranka, potem pa postrežemo z dotičnimi detajli, glede oseb in faktov. Iz povedanega sledi, da Nemcem ni za tisti »Furtšrit«, s katerim se zagovarjata »liberalna barijera« sloven. nemške zveze, temveč le za narodne koncesije, narodne koristi. Naši zapiski niso še izčrpani, le oglasite se še! Radi postrežemo. »Zveza« v zadregi- Lboralci so pri šli s svojo zvezo v tako zadrego, da si zdaj izku*ajo pomagati že z naravnost izmišljenimi lažmi. Da so njihova poročila o Tržiču in Jesenicah neresnična, smo žo opetovano pojasnili. Zdaj so se pa spravili na »nem škega prošta dr. Boštjana E berta«, kakor ga »Narod« nazivlje. Pravijo, da se je zvezala »klerikalna stranka brez sramežljivosti z nemškimi Kočevci«, »da so hotoli v nekaterih cerkvah odpraviti celo slovenske propovedi« itd. Najprej poživljamo liberalce, da nam imenujejo tiste cerkve, iz katerih bi bili hoteli »klerikalci« spraviti slovenske propovedi. To je laž! Dalje ni res, da bi bilo prišlo do kake zveze z Nemci. Ni bilo nobenega pakta, pač pa je liberalna stranka obljubila Nemcem, da bo varovala nemško posest na Kranjskem. To je fiktum! Dalje je velika razlika med dr. Eibertom in med onimi Nemci, ki delajo na podlagi binkrštnega program«. Na dr. E berta je »klerikalizem« vplival v tem smislu, da je priznal vse Blovenisko zahteve. Da, gosp. ljubljanski župan nam je priča, da je dr. Elbert v pismu na ljubljanski občinski svet Slovanom obljuboval še nove privilegije. V tem je bil dr. Elbert še bolj slovanski, kakor — Strossmayer, ki je zadovoljen s sedanjimi privilegiji. Za svoje nemško pokoljenje pa dr. Elbert ravno tako nič ne more, kakor je dr. Deutscher, sedaj Tavčar, nedolžen pri tem, da je potomec v poljansko dolino priseljenih nemških brižin-skih klerikalcev. Katoliško narodna stranka je pri svojem političnem delovanju vedno ohranila čist narodni prapor in ni nikdar . s nikomer stopila v zvezo, kateri ne bi bil popolnoma priznal slovenskih pravic. Nasproti pa liberalna ptranka. Ta jo ostala v politični zvozi z Nemoi še celo tedaj, ko so v svojem bin-koštnem programu naravnost pokazali, da hočejo celo Slovenijo ponemčiti, in ne le i pristaši tega programa, ampak oelo z av torji njegovimi, z voditelji najhujšega Nem-štva so se zavezali liberalci in jim morali obljubiti, da ne bodo ovirali njih delovanja proti slovenski narodnosti, ampak ga oalo podpirali, kolikor bodo mogli. Tako je! Liberalci najbolje store, da po »Gorenjčevih« besedah sprejmejo na svojo hrbte velike plakat" i napisom: »Glejte izdajalca!« Kje je Ferjančič ? Tako so se vpraševali liberalci, ko smo mi razpravljali o tržiški sfari. Štiri tedne se ni o njem iz delo nič drugega, nego da jo extra statum. Kje je Ferjančič, da nam to zamotano stvar pojasni? so sklicali liberalci, ker to so vsi videli, da nerodni izgovori »Slov. Naroda« njihovo pozicijo le še bolj majejo. Č?z dolge štiri tedne — toliko je gospod nadsvetnik rabil, da je prišel do sape — čez štiri tedne je včeraj v „Narodu« priobčil izjavo, katera pa mora po svoji medlosti vBakoga prepričati, kako slabo je politično stališ )e liberalne stranke. Najprej se obrača proti „Slov. Narodu«, da popravi njegovo poročilo. „Slov. N irod" je namreč poročal, kot da je Ferjančič »prigovarjal tržiškim liberalcem, naj se nikar ne mešajo v prepir med Gassnerjem in Goekenom«. Tega očitanja ne more gosp. nadsvetnik prenašati. On da bi bil sploh kaj delal ? Ne, on izjavlja Blovesno, „da ni nikomur prigovarjal, kako naj postopa pri občinskih volitvah«, on se sploh, ko je bil v Tržiču, „ni ne z besedo dotikal občinskih volitev«. Tako govori slovenski poslanec! G. nads\etnik se torej ša ponaša b tem, da je bil v Tržiču, ani ničesar s t o r i 1 v prilog slovenski stvari! Ker g. dr. Ferjančič neče povedati vzroka, zakaj on ni nič delal, ga hočemo povedati mi: Zato, ker je po pogodbi slovenska liberalna stranka za vselej prepustila Tržič nemški posesti! To je vzrok, zakaj se dr. Ferjančič v Tržiču »niti z besedo ni dotikal občinskih volitev!« Glede Schwegelnovega pisma Ferjančič odgovarja, da »ni odgovoren za to, kar drugi o njem pišejo«. To je res, da dr. Ferjančič ni odgovoren za pisanje drugih, in mi mu verjamemo, da bi bil on vse storil, da bi stvar le tajna ostala, a mi verjamemo pismu bar. Schwegla, katerega tudi Ferjančič utajiti ne more, več, kakor njegovemu konfuznemu zagovoru. Dr. Ferjančič je s svojo včerajšnjo izjavo doprinesel zadnje dokazilo k naši tezi: Liberalna stranka je zato, da bi bil dr. Ferjančič izvoljen, občino Tržič izdala Nemcem. Ricmanje in nemški nacionalizem N^mci z veseljem opazujejo rovanje „E linosti" in njene »pravoslavne« stranke v Ricmanju. Oni vedo, da »Edinost" dela na razkol in razdor slovenskega življa, in to jih veseli. Žito je tudi glasilo najbolj strupenih nemških nacionalcev, »G:azer Tagblatt«, posl nlo svv jega zaupnika v Ricmimje, da tam gibanje „proč od Rima" pre-etudira in kar moči podneti in proti katoliški cerkvi izrabi. Vsenemec hvali Ricmamco, da so mnogo bolj »brihtni«, kot drugi »Windischerji«. Kajti ako prida Nemec v druge slovenske, kraje in govori nemško, kar zijajo vanj (man wird angeklotzt). Tako impertinentno pišo prote-stantovski Nemec o Slovencih sploh. A Ric-m&njce pa hvali. Ti so »izobraženi« in »vedrega duha«. (Dokaze o njih izobrazbi smo nedavno mi priobčili) Posebno je protestanta vskemu nemškemu nacionalcu ugajal kapelan Požar. »Takih ni mnogo v rimski cerkvi«, priznava vsenemac ter ga karateri-žira kot moža, ki »trpi za velike ideje«, ter nadaljuje: »Mislil sem na Martina Lutra, kateri je bil tudi v svoji mlado sti kutonoseo, in še bolj me ga je spomnilo to, ker je g. Požar sam začel o Lutru govoriti, ko je Bedanje boje Slovencev primerjal s prvoboritelji nemške reformacije. Dr. Požar je rekel, da hoče o vsej stvari napisati brošuro in los-vonromski vsenemec mu je obljubil, da jo bo preložil na nemški jezik. Dopis Bklepa, da sta si ob slovesu »aufrichtig und ehrlich« stisnila desnioo. — Taka je torej ta stvar! S pretvezo narodnosti se nesrečno ljudstvo bega. Razkol netijo ljudje, II. Priloga 76. štev. »Slovenca" dn6 4=. aprila 1903. ki ljudstvu pripovedujejo, da se potegujejo za njegove pravice, a v resnici mu jemljejo zadovoljnost in mir ter delajo v prilog najhujšim narodnim sovražnikom. Delovanje »Edinosti« je naravnost narodno-izdaj s k o. Kajti kdor zdaj tržaške Slovence o e p i in meče mednje b a k 1 j o medsebojnega boj a, ta izdaje njih bodočnost. In naši narodni nasprotniki to z veseljem opazujejo in izkoriščajo. Ali ni toliko zdrave pameti več v Tistu, da bi se ustavila takemu delovanju? Državni poslanec dr. Šusteršič se je danes zjutraj za par dni podal v Dubrovnik, kamor na svet zdravnikov f premija obo lelega svojega sina, ki je moral radi bolezni prekiniti gimnazijske nauke pri oo. jezuitih v Kalksburgu. „Los von Rom". Lepe reči se gode na Jesenicah, kamor že nekaj mesecev sem skoraj vsako nedeljo ali soboto prihaja ljubljanski lutoranski pastor in ima shod za ahodom po hišah odpadnikov. Ali ni to nič znano višji oblasti? Čudno. Teh shodov oa prav pridno udeležujejo inženirji nove železnice. A'i gradbeno vodstvo ničesar ne ve o pročodrimakem navduSenju svojih uradnikov? Ali je sl. o. kr. okr. glavarstvu kaj znano, da odpadniki silijo in vodijo na tu shode tudi svoje otroke, ki so katoliški in hodijo še v šolo?! f Slavnost „Slov. katol. delavskega društva v Gorici". Kakor smo že sporo čili, blagoslovila so boda društvena zastava dr.č 3, maja t. 1. na praznik varstva sv. Jo žefa. Za danes dodamo že, da bode slavnostno zborovanje in veselica v proelavo papeževega jubileja ob 4 uri popoldue y St. Petru v prostorih kmetijske zadruge. Nekatera društva, ki se žele udeležiti slavnosti slovenskega delavstva v Gorici, so 89 že oglasila. Upamo, da bo 3. maj za slovensko delavstvo v Gorici lep in vesel praznik. — Slavnosti ee udeleži tudi deputacija »bi o v. kršč. socialno zveze z zastavo. Kdor bi se ji želel pridružiti, naj to potem dopisnice naznani odboru, ali pa osebno kakemu odborniku. Grof Goess pred papežem. Tržaškega namestnika grofa Gtčm in seprogo jo sveti oče vsprejel v privatni avdienci. Koroški deželni predsednik. Iz Celovca dne 3. aprile. Dosedanji dež. predsednik pl. F r a y d e n e g g - Monzello zapusti svoje dosedanjo mesto že prihodnje dni, namreč dne 5 t. m. Zakaj je moral odstopiti, se pa gotovo ne ve. Nemš!iona-cionalni listi mu oč.tajo, da je bil premalo odločen, da ni znal dosti zastopati korietij koroške dežele nasproti OBrednji vladi itd. ■Gotovo pa je, kar jo »Mir« že poudarja!, da jo šel ravno ped vlado Ff!>yi3enogg-ovo nemški nacionalizem na Koroškem prav v klasje! Odločnosti Frsydentgg pač ni pcznal. — Ko ee poslavlja od svojega predsedniškega sedeža, mora spoznati, da je res nehvaložnost plačilo sveta Oni, katerim je največ služi), mečejo polena nanj! — Naslednikom je imenovan baron Robert H e i n, brat kranjskega deželnega predsednika, ki je služil do zdaj pri namestništvu v L ncu. Na glasu je kot pristen liberalec, od katerega gotovo Slovenci nimamo ničesar pričakovati. Drž. poslanec Berks j?, kakor javljajo razni listi, pristopil k »Slovanski zvezi«. Osebna vest. Za provizoričnega učitelja na štirirazredoici v Knežaku je imenovan suplent v Postojni g. Fr. Silvester. — Primarij g. dr. Maks. Gnezda jo ime novan za ravnatelja bolnice sv. Roka na Dunaju. Papežev blagoslov slovenskemu katol. dijaštvu. Te dni je imel starešina »Danice«, sedaj gojenec Germanika v Rimu, dr. Josip Srebernič izredno Brečo, da je prišel neposredno pred obličje sv. očeta. Ko je klečal pred njim, je bv. oče na njegovo prošnjo podelil svoj blagoslov vsemu organizovaneesu slov. kat. akadem. dijaštvu in njegovim idealom, da posveti svoje življenje boju za cerkev Kristovo in delu za narod Blovenski v smislu okrožnic Njegove Svetosti. Na delo tedaj bIov. dijaštvo v tem smislu, „na delo krščansko"! K občinskim volitvam v Trstu »Edincst« prinaša izjavo odbora političnega društva »Edinost«, s katero se odbor izjavlja proti kandidaturi g. Anto Jakiča za volivni okraj Sv. Ivan. Gjspod Jakič je bil, kakor znano, na treh volivnih shodih proglašen kandidatom. — Jutri je shod polit, d.uitva »Edinost« v Skednju. — Družba duhovnikov lavantin-ske škofije je dovolila lansko leto 29 dru štvenikom podpore v znesku 4040 K. Družba ima hišo na Dobrni. Predsednik je mil. g. prošt L H e r g , denarničar proles. dr. Fr. K o v a č i č. — Novo pokrito tržnico v Pulju so otvorili dne 1. t. m. Zgradba napravlja prav lep utie. — Pri občinskih volitvah v Ti-njanu so zmagali Loh<. Vršile bo se občinske volitve trikrat, dokler je končno res bila zmaga na strani Lahov, ki bo delali z znanim nasiljem. — Samomor vojakov? V Gorici pogrešajo prostaka 47. pešpolka Franca Ettle. Njegov bajonet so našit na železniškem mostu, velel česar sklepajo, da se je usmrtil. Našli ga še niso. — Rimske izkopine v Celju. Kakor znano, |o bilo prefl blizu 2000 leti Cslje slovito rimsko mesto. Zidnje dni eo eb ko-pf UjU temelja na dvoršču Rmohcve hiše delavci zopet trčili ob jako dragocene spominke iz rimske dobo. Našla bo se jako dobro ohranjena tla iz mozaika, menda atrij rimske hiše, ki je na tem me-Btu stala. — V Belgradu se je nastanil gosp. D o b e r l e t ml., ki je bii dalje časa v Opatiji. Prebt)pil je baje v pravr s^vje, da si tako omogoči ženite v z neko O^&tsjftanko. — Stavka krojaških pomočnikov. Iz Celovca, dno 3 aprila. Stavka kro-ji štih pomočnikov je bila kc nSana v četrtek dno 2 tprila. Stavkati so bili pričeli v ponedeljek dno 23. marca. Stavko je vodil najprej sodrug Urban z Dunaja, a celo\ški mojstri so kmalu izjavili, da s tujim odposlancem nočejo obravnavati, marveč samo z domačini. Policija je zato Urbanu naročila, da mora odpotovati. V stavki je bilo 119 pomočnikov ter so bili vsi solidarni. Strogo so pazili, da bo v nobeni delavnici ni dolelo. Malone ves čas ao bile obravnave z mojstri. M.nulo Bredo je bila obravnava pozn i v noč. Konečno se jo de seglo sporazumljenjo in v četrtek so pomočniki, izvzemši pri treh mojstrih zopet pričeli delati. Pomočnikom se je privolil višji tarif in dan 1. maja se jim da prosto. Deseturnega delavnika mojstri svojim pomočnikom niso privolili. Stavka je torej končana. — Razni listi so, in sicer prav dobro, nsglašali, da stavka ko-risli največ židovskim konfekcijo n a r j e m. Pitalo se je celo, da je neki tukajšnji konfekcijonar dal stavkujočim pomočnikom 200 K podpore. To se ja po listih sicer zanikavalo. Dejstvo pa jo, da otvori prihodnje dni nov konfekcijonar svoje prostore. Imena v naznanilih ne pove, gotovo je žid! — Poskušen samomor. Marija Sabot, delavke, stara 29 let. rojena v Gradca, zadnji čas stanujoča v Št. Vidu nad Ljubljano, se je hotela zastrupiti s tem, da je žveplenke obsfrgala in požrla fosfor. Pripeljali so jo v deželno bolnico. Vzrok dolgotrajna nalezljiva bolezen. Baje jo bodo rešili smrti. — Odbor društva slovenskih učiteljic uljudnim vabilom poživlja svoje članice, da se polncšteviino udeleže učiteljskega shoda dne 8 aprila ob 'hlO. uri dopoludne v »Me:itnem domu«, — kakor tudi društvenega zborovanja, ki sa vrši isti dan popoludne cb '/>3. uri v dekliški osemraz-rcdnici pri sv. Jakobu. — Učiteljica stojimo prej ko s!ej za popolno jednakopravnost z učitelji, in sicer z jedinim a polnovrednim vzrokom : da ee naše dolžnosti niti za pi-čico ne razločujejo cd onih — učiteljev I Nasprotno: pouk v ročnih delih dedaje nam še marsikatero trudapolno uro in zato so upravičene zahteve, da se nas za ta pouk nagradi ali pa nastavi posebne učiteljice roč nih del. Več na shodu! — Železniški uradnik — frančiškan. V frančiškanski red je vstopil gospod Josip Ilolaček, dema iz Šiške, dosedaj uradnik na južnem kolodvoru v Ljubljani. Pred kakimi šestimi tedni mu je umrla žena in on jo iz žalosti šel v samostan. V torek vstopi v novicijat v frančiškanski samostan v Brežicah. — Vas pogorela. Vas Št. Lovrenc na Gorenjem Koroškem je skero vsa pogorela. — Črnogorska kneginja v Trstu Kncginja Milica, soproga črnogorskega prestolonaslednika Danila, jo minolo nedeljo obiskala Trst in med drugim tudi srbsko pravoslavno cerkev. — Za dozidanje železnice Poreč-Kanfanar. Deželni odbor istrski je stavil ministerstvu za železnice na razpolago znesek 20.000 K na račun stroškov sa izdelanje tehničnega načrta železniške proge Poreč-Karfanar, kakor je bilo sklenjeno v zadnjem zasedanju deželnega zbora. — Dve osebi zgoreli. Ii Celovca dne 3. aprila: Pri Sv. Miklavžu ob Pater-nijonu je nastal 29. sušca po noči požar. Zgore'a bo tri poslopja do tal. Žilostno smrt sta našli pri požaru tudi dve stari OBebi. Gluhonemi črevljar Ivan Bacher s svojo sestro Ano je stat oval v eni pogorelih hiš. Dasi so ju sosedje zbudili, nista več našla izhoda in zgorela. Niti sledu o njih pozneje niso več našli. V nevarnosti je bila cela vas s cerkvijo vred. — Delavci južne železnice na progi Trst Rakek eo ravnateljstvu železnice predložili spomenico, na katero zahtevajo odgo-vora v 20 dneh. Delavci zahtevajo zvišanje plače od 23 na 50 odstotkov, dolečitev de lavnega časa na 9 ur, kakor tudi še nekatere druge olajšave. — Nemški igralci v Idriji »Eli-nc8t« poroča, da nameravajo ljubljanski nemški igralci prirediti v Idriji več predstav in pravi, da je to izzivanje Slovencev. — Nesreče. V ponedeljek je utonila štiriletna hčerka Antona Marguča iz Puštala v Pola-ijščici. Za eno uro so jo našli mrtvo blizu Ruškega mostu. - V četrtek zjutraj se je v loškem kamnolomu prekmalu smodnik vnel. Razven enega delavca so vsi pravočasno ušli nevarnosti. Temu pa je smodnik več metrov visoko odnesel klobuk in ga znatno rani! po glavi in roki. — Poštenost laških delavcev V ne deljo je odšlo kakih sto delavcev v druge kraje si iskat dela. V Loki so pustili za seboj lepe spomine po gostilnah, prodajalnah, pri rokodelcih in po stanovanjih. Elen iz med njih je na postaji v zadnjem trenotku prišel ob svoj novi klobuk, katerega ni plačil. — Hrvatski shod v Brežicah. L ozirom na vest graške »Tagespošte«, da eo bo v nedoljo vršil velik shod zagrebških Hrvatov v Brežicah, sa nam hrzoiavlja iz Zagreba, da o tem shodu v Zagrebu nihče nič ne ve. — Seznam besednih znamk Trgov ska in obitniška zbornica v Ljubljani nam naznanja, da je v založbi c. kr. dvor. in državne tiskarne na Dunaju dobiti po nsročilu c. kr. trgovskega miuisterslva izdani seznam besednih varstvenih arnamk (Wortmarkenver-zeichnis) za leto 1902 kot dodatek istega seznama, ki jo lansko leto izšel za dobo od 1895 do 1901. Cena tega dodatnega seznama, ki se dobiva v omenjeni tiskarni, znaša 5 kron. Vsebina seznama je sledeča: 1 Seznam besednih znamk, vpisanih v osrednji register za varstveno znamke v letu 1902 ; 2. Seznam leta 1902 zglašenih besednih znamk, ki niso bile sprejeto v osrednji register za varstvene znamke; 3 Seznam leta 1902 v osrednji register za varstvene znamke vpisanih podobskih znamk b posebno po-vdarjenimi besedami; 4. Seznam besodnih znamk, ki so se v letu 1902 v osrednjem registru za varstveno znamke izbrisale; 5.) Seznam podobskih znamk s posebno povdar-jenimi bosed^mi, ki so se v letu 1902 v osrednjem registru za varstvene znamke izbrisale. — V Trbižu je ta teden skozi več dni na okrajnem sndišču vihrala bela zastava v znamenje, da ni bil nihče zaprt. To je tam redka prikazen. — 102 letna. V St. Rupertu pod Celovcem stanuje gospa Marija Skuding, stara 102 leti in 3 meseca. Primeroma je prav krepka in zdrava. — Bismarkov spomin bo obhajali Koroški Vse ■ Nemci, med njimi precejšnje število slovenskih renegatov drč 1. aprila. Taka poročila so prišla iz Št. Vida, Ba-ljaka itd.v — Železnica v Rožno dolino. Vlada bo državnemu zboru po veliki noči predložila načrt por,tave o novi železnici v sped. Rožni dolini. — Cesarjev dar. Cesar je»podaril požarni brambi v Grebinju na Kor. 200 K podpore. — Sejmi po Slovenskem od 6. do 11 aprila: Na Kranjskem: 6 v No-vemmestu, blapu pri Vipavi, Višnji gori, Dobrovi in Moravčah; 7. v Črnomlju; 8. v Ljubljani in Idriji; 9. v Zatičini; 10. v Ložu in at. Gotardu ; 11. v Senožečah. — Na slovonskemStajarskem: 6. v Sevnici ob Dravi; 7. v Celju, pri Sv. Barbari, Vildonu, Podčetrtkom, v Šoštanju, Lučah, na Muti, pri Novi Štifti in Sv. Duhu v Lo-čah; 8. v Ptuju; 9. pri Sv. Mariji v Jare-nini, v Konjicah, Laškem in Rajhenburgu. — Na Koroškem: 6. v Trbi£u; 10. v btraaborgu. — Na Primorskem: 6. v Nabrežini; 7. Rifenbergu; 9. v Gorici; 10 v Glemoni. Glasi iz Češke. ? „Ceska" spoMtelna (hranilnica) 25 dni, ko je Češko ljudstvo hodilo v ta od Nemccv vladani »češki« zavod po svoj na- loženi denar, bo se izdajali posebni razglaBi v časnike, iz katerih je razvidno, da Be je do sedaj vzdignilo 40 mi!, kron. Ali tudi seda j hodijo še vedno ljudje trumoma po denat tako. da nekateri dan odpade še pol milijona kron. Koncem marcija je bilo gotovo vzdignjenega češkega denarja 50 mil. kron; sedaj upajo da bo mir. Med tem bo pa statistiki že tudi sledeče proračunih: Od leta 1860—1902 je ta velika »češka« hranilnica razdelila za dobrodelne namene, in sicer na čefike in nemške zavode v premerju 1:9 tako, da so dobili Nemci 16 001880 K 87 v in nekateri češki zavodi skupno 1,777.986 K 98 v. Nomški »šulverein« je dobival letnih n«imanj 8 — 10000 K, med tem ko je češka „Š'tolska Matica" na ponižno prošnjo dobila prazen odgovor, »kako zelo se obžaluje, da se njeni prošnji ne more ugoditi". Zakaj? ni povedano! Pri tem pa imajo češki listi še drznost zatrjevati, da češki zaboli odslej od »češke« posojilnice ne dobijo nič več. ?Husov spomenik. Dne 5. julija 1.1. bode slovesno v Pragi položen temeljni kamen za spomenik Jana Husa. Stal bode ta spomenik na velikem trgu starega mosta med stareslavnim rotovžem in tinjsko cerkvijo Device Marije. Kam bodo pa potem dejali Marijin b t e -ber, ki stoji Redaj sredi velikega trga? S cor ae zatrjuje, da bode slavnost imela le značaj proslaviti ustanovitelja nove češke literature, kar je H as v resnici in nekaj pravopisnih njegovih pravil velja še dandanes. Po slavnostnem odboru, ki se je ustanovi), je soditi, da bede slavnost velikanska. Izvoljeno je namreč pet pododborov: organizačni in agiiecjaki odbor (dr. Pod!ipny), tehničko umetniški odbor, redakcijski odbor, vabilni in pozdravljajoči odbor, finančni odbor. — »Katoliški listi« ostajajo do sedaj še zelo v rezervi. Želeti je, da bi, kakor razmere sedaj stojijo, neizogibna elavnost minula brez žaljenja katoliške vere. ? »Lep vzgled«. Mnogokrat pelja me pot skezi dvoricča nekdajnrga samostana sv. Ane na starem mestu v Pragi, kjer so naseljeni med drug mi tudi gospodi od velikega in vplivneg» nemškega lista »Bo-htmia«. (Njeno razmerje proti Slovanom in mlajšemu bratcu »Tagblattu« je skoraj čisto enako onemu štajeis'io »Tagesposte« do ta-msSnjega »Tagblatta«.) Tedaj pred tiskarno in upravništvom »Bohernie« smo! Na durih in sicer od vhoda na desni strani blišči se nam nasproti napis (strmite!): »V y d a v a n i časopisu »BOHE-M I A«, p f i j i m a n f i n s e r a t u . a p f e d o I a t n e h o. NAKLADAT EL-ST VI«. Na levi polovici duri je tudi korektni nomški provod res lepe in jedrnate te češčine: »Administration der »B O II E M I A«, Annahmo der I n -b e r a t e und Priinumerationen. BUcher Verlsg«. — Zdi se mi potrebno še enkrat povdariti, da je »Bohemia« hud nemško liberalni li&t! Ne poročam pa tega zategadelj v domovino, da bi naj ta lepi vzgled menda posnemali nemški listi na slovenskem, ki dan za dnevom blatijo deželo in narod, marveč za to, da bi si »lepi vzgled« liberalne »Bohemie« k srcu vzeli vsaj deželni in državni uradi na slovenski zemlji. Novice iz Amerike. § Slovenski duhovnik Košmrlj venderle milijonar. Pred par tedni je bilo čitati, da je č. g. F. S. K o š m r 1 j, župnik pri sv. Antonu v Duluthu, Minn. izgubil tožbo v znani zadevi Muclerjeve zapuščine. Sedai pa se o tem poreča: Sodnik William A. Cant jo namreč dognal, da Katarina Mueller ni pos avna vdova za pokojnim veleposestnikom, ki je bil rojen v Jesni na Češkem in umrl pred petimi leti v Duluthu, ampak jo bila le žena nekega človeka z istim imenom, rojenega na Badenskem 1. 1837 (in no v Avstriji leta 1843.), ki pa je umrl v Detroitu, Mich. Prava vrednost zemljiška je bila degnana šele po lastnikovi smrt', ko so pri raziska^anju na več krajih prišli na sled izvenretlno bogate železne rude; zdaj se coni na pet do šest milijonov dolarjev. A takrat je bil svet še zadolžen in s poplačanjem velike večine dolga sta dobila lastninsko pravico v roke med drugimi tudi naša rojaka preč. g. msgr. J. F. B u h in č. g. F. S. Košmrlj. Pravda za dedščino je tekla zadnjih pet let, in vse polno dedičev si je hotelo pridobiti zapuščino. Sodišče pa je zdaj po podrobnejši preiskati zadevo rešilo in priznalo deleže v naslednjem razmerju: polovica vsega pripade č. g. Košmrlj u, četrtina monsignoru J. F. B u h u , sedem dvaintridosetin neki Nettie L. Giest, ena šestindevetdesetina ne-doletnemu F. C Sullivanu. Stvar je torej naposled srečno poravnana. Kakih trideset pravdnikov jo imelo tožbo v rokah, in sodni troški so teko m časa narastli do 200.000 dolarjev. Petični Rock» feller so žo pogaja 8 č. g. Košmrljem, kajti skomina se mu po lepem dobičku. g Največji gozd ao nahaja v Kanadi v 8uverm Ameriki. Gozd je dolg 2100 klm. in širok 1G00 klm. § Umrl je v Clovelandu Slovenec Al. V e h a r , doma iz Mongšs. V Frontenalu je umrl rojak M K o c m a n. 8 Celo rodbino umoril. V Bullefon-tair.e je neki Avgust K r a u b s s kladivom ubil svojo ženo ia šestero otrok, sebi pa je prerezal vrat. § Red Notre Dame v Ameriki. Č. gosp. J Im A Z a h m , provinoijal v Notro Damo, Iv jo odpotoval v Pariz, da vse potrebno odredi za izselitev v Ameriko 400 bratov in 600 šolskih set'a, »padnjočih v Nctre Dame, katere jo zadela znana postava francoskega ministerstva zoper redovnike in njih verske šele. Čsst. g John Zahra jo iz istega vzroka tudi prišel v R m. — Govori 8» tudi, da se muli veliko število druzih redovnikov in redovnic izstlti v Ameriko, kjer pričakujejo, da b) ljudstvo vedelo bolj ceniti nj h zasluge za versko vzgojo, kakor pa frarraaonska francoska vlada. § En milijon oralov sveta za na-selnike. V teku prihodnjih 60 dni bo ameriški \l*(la po okrajrem zemljiškem ur&du v Los Angeles odprla za nasditav en milijon oralov sveta v državi California. Ta svet le*i blizu Naedles in Majave in meji na reko C lorado. Velik del tega sveta je zelo rodoviten in je zlasti pripraven za poljedelstva. s 300 dijakov obtoženih h Lv f yette, lud. : Državni pravnik Randolph je izclal povelje za aretiranje vseh dijakov, ki ho ce ud;!ežili nemirov v Columbian dvorani. To zadeno vse d'iake prvega letnika, kakih 300 po ftevi'u. Govori so, tla bodo vsi izključeni katerim se dokf-že, da so se udeležili ceTiirov. § 4000 devcev brez dela skoro 40C0 delavcev je v Indiom brez dela, ker so bile zaprt'1 tovarne za tteklo, spadajoče v Atner c«n Windcw Glasa kempanijo. § Organizacija Slovencov v C le velandu Ii C avelandu ea poroča : V češki nar. d, i dvorani so je vr&l shod vseh nastopi ikov eloverskih društev, ki spadajo k elevehadaki »Slovanski Zvezi«. Ona h< dij šteje že 3270 udov. Namen zvezi je me d bojna podpora v moralnem, društvenem in kulturnem oziru. Volil bo je glavni otibor. Z', predsednika je izvoljen Vaol. v S v a r o (Čeh), podpredsedniki so g. Jcrhn S p r o s t y za Cehe, g B e n k o s k i za Poljake, g. J os. Svete za Slovence, gosp. M. N. S o b o s l a y z?. Slovake; tajnik jo J :lm P a n k u c h , blagajnik M P. K n i o 1 a , finančni tajnik Jjs. D o v a l o w s k i, pom. tsjnik L. L a v š e (Slovenec). Volili so se nadalje poBcbni odbori direktorjev za vsako slovansko narcd-iost. V elov. dire'-itorij so voljeni cg. Ign. Š t e p i c, J ,hn G r d i n u, J h:i G o r n i k. Slovenski organizitorski rdber sestoji iz gg. Mike S e t n i U a r, J ;hn Gornik, J . s. S v o t o, Ign. Š t e -p i c , Anton G r d i n s. Sprejela se je resolucija, da s* pritoži Zveza senatorju M. A. Ilannu in poslancu Theo. E. Burt nu, ker je zvezni naselniški komisar s člankom v ntwyorškem ILraldu tako grdo n:«psde\ Slo vane in ktr tako grdo ravna z mšimi izšel niki v Ntw Torku. Ljubljansk 6 HOVIC©* Ljubljanski občinski svet ima prihodnji torek dno 7. aprila t. 1. ob šestih zvečer v mestni dvorani redno sejo. Ni dnevnem redu so poročila personalnega in pravnega odseka o prošnji Ltoncre Fine za podaljša-nje miloščine; o isti Avg. Repiča ah dovoljenje izbrisa služncsti gleda pridobivanja gline in o imenovanju n^istents pri mestni hranilnic ; pe tem poročilo istega odseka o regulaciji plače nekomu začasnemu mostnemu uslužbencu. R?gulačncga odseka o račuiskem sklepu regulačnega zaklada za leto 1901; o računskem sklepu regulačnega zaklada za leto 1902; o odškodnini Schrei-nerjovirn dedičem za odstopljeni svet na Francovem nabrežju; o odškodnini Al. Li-leku za oditop sveta v Čevljarskih ulicah in ob r.abrelju; o ponudbi Andr. Siraboca zaradi odstopa jedne paico'e na sv. Petra predmestju; o ponudbi ^esehko-vih dedičev zaradi odstopa sveta med ju stično palačo in Dalmatinovimi ulicami. Poročili policijskega odseka o prometu v mestni klavnici in na sejmiščih za živino za leto 1902, Iz „Slov. kršč. socialne zveze". Pretekli torek jo »Zveza« zaključila javna prcdavanjy. Prednval je zanimivo č. g. V a 1 j a v e c o etvprjenju Bveta. V jeseni se predavanja zopet prično. V Dubrovnik so je podal za dva tedna na dopust policijski svetnik g. Franc Podgoršek, da si popravi zdravje. Ljubljanska draginja in prekupovanje na trgu. Piše so nam : Vsdej, kadar se bližajo kaki prazniki, čuti tudi na trgu za živila slehern konsument drzno draginjo od najmanjše zelenjavice do pitanih puranov. Ta drzna draginja in to odiranje meščanstva po prekupovalcih jo vse graje vredno in kliče naravnost po polioijekem nadzorstvu. A naj • je to, dn tej dreginji ni niti najmanj šega poveda Življenje v L ubljani je že zdaj neznosno. Oblasti naj se enkrat že ganejo in zaduše to izsesavanje ! Namestu da dr. Trillor ropota v občinskem svetu proti škofu, naj bi občinski svet rajše vršil nalogo, za katero jo poklican, in premišljeval, kt ko o d p o m o č i draginji v Ljubljani in kako storiti v ta namen nekaj pametnih sklepov, ako se smatra za take sklepe zmožnega. Na tem polju naj se izkaže, ker v občinskem svetu bodi mesta la pametnemu gospodarstvu in skrbi za davkoplačevalce, ni pa občinski svet za to, da bi nekateri odborniki iztresali v njim ne slano svojo liberalno polit.ko in tako ves občinski svet blamirali. Umrla je danes gospa Ana Vesel roj. Regoršek, hišna posestnica in trgovka. Pogreb bo jutri ob polu 5. uri popoludne iz hišo žalosti, Prešernove ulice številka 20 Sestanek ljubljanske duhovščine io v ponedeljek G aprila ob 6. uri zvečer. Nujna zadeva. Novi hotel »Union". Nekaj izrednega se bo zgradilo letos v Ljubljani, in to v mo derntm slogu in z vso mogočo praktično uredbo. Stavbna diužba „Union", ki s» jo ustanovila na trdni kapitalni podlagi, zgradi kt >s svoj novi hotel na veglu Miklošičeva ceste in Frančiškanskih ulic na nekdanjem Piklovem svetu. Zval se bo „h o t e 1 U n i o n". Stavba bo trinadstropna in so načrti zanjo že izdelani po arhitektu VdRc.-šu iz Sarajeva. Razen velike dvorane z odrom, kavarne, ris'avracije v pritličju, bo v njej 120 j si b za prenočevanje tujcev, kopeli, vea po trebni konf^rt, prostoren vrt in dvorišče, razne shrambe, kakor tudi hlevi. Opis si pridržimo za drugi pot, omenimo le to, da Ljubljana tako praktičnega poslopja še ni imela in gA bržkone tudi tiiko kmalu še no bo! Zasluga za to gre primsrju gosp. dr. Vinku Grego rižu, ki je dal prvotno idejo in pri prvotnih načrtih prakt č.io svoje misli triko lepo uresničil, da bo novo po slopja res v kras Ljubljane in d. kaz nje i nega napredka. Olepšava ulic in trgov. Prostor pred ju- i stično palačo bodo olepšali z nasadi in pri- j mernimi rastlinami. V to bo pa treba ondi j nekai sveta nakupiti. \ Regulacija Vegovih ulic se bo v bližnji i bodočnosti polagoma izvraiia od deželnega j dvorca do Valvasorjevega trga. To bo stalo [ pa mestno občino nekaj denarnih žrtev, a ta j regulacija je zelo p trebna, k?r kvari seda- f nje stanje le ul cc »pleš ii utis. Tudi del Pe- ! ter nelo vili ulic je še dovrš t'. Opozarjamo na jutrišnji shod »Slov. . katol. delavskega društva«. Shod se vrši ob '/s 10 uri dopolulue. Delavci in njihovi pri jr-telji na svidenje! K ljubljanskim občinskim volitvam. V lil vohvnem razredu je letos 2302 volivca, v II vol. razredu je 1310 volivcev ia v I. vol. razredu 655 volivcev. Iz Ljubljane se preseli načelnik zadrug« gostilničarjev v Fionjaaskih ulicah g. P o c k. Kupil jo Strukliovo posestvo na Brezovici, kamor se preseli. Civilna godba je v Ljubljani potrebna! Piše se nam: Ljubljano poseča cd potresa sem od leta do leta, od meseca d > meseca več tujcev. Tistih, ki jo obiskujejo le mimo grede in la zaradi kupčije ali pa tistega ži dovskoga »gachttfta«, — tistih no upoštevamo, upoštevamo marveč ie tujca oni kategorije, ki obiskujejo Ljubljano iz tega namena, da si jo ogledajo, se tu vedrijo, za bavajo in odpočijejo. Veliko tfh se — zLsti v poletnem času — tu nastani za več čib&: za eden, dva meseca pa tucli več. Dolgočasit se pa t3ki ljudje re marajo nikamor hodit! To si kar /a vselej zapomnimo! Zlaj pa poglejmo okolu sebe, s čim se tujec hoče zabavati I Z izleti v okolico gotovo, prijetna letovišča, zdrav zrak, dobra in cena postrežba, društvena zabava itd., to so točke, ki jih hoča vsak dan skoro izpolncno imeti. Razvedrila in zabave hoče pa tudi v mestu. Tu pa sta poleg druzega glavni točki godba in petje (gledališča je zaključeno tu že marca meseca!) Godbo ima pa Ljubljana takorekoč le eno in ša ta je vojaška. Ta ja pa draga, in vsak krčmsr ne mara drage plačevati! Civilne pa Ljubljana nima svoje ! Kajtsdaj? Vojaški promenadni koncerti no vsik teden enkrat To je vsa! Č;ovek, ki pozna to razmere drugod, si na bo dal dopovedati, da je v Ljubljani civilna godba nemogoča! Cilje je mesto s 6000 stsnovniki, pa ima in vzdržuje stalno godbo s 24 možmi, ki se lahko kosajo z vojaško. liiBtno irna Gorica, katero podpira s 24 0J0 kronami na leto 1 P*i ob^h so godci po dnevi v primernih službah: pisarji, sluge itd., zvečer pa imajo svojo godbeno šolo, skušnje in Rastope. V godbi pa je upeljana disciplina, to je gotovo in tudi mora biti tako. Tako imajo ti igralci zagotovljeno pošteno eksistenco — 30 do 40 gld. in honoraro pri nastopih, to je že za tako ljudi. Koliko ljudi bi se dalo pri nas nastaviti po uradih in privatnih hišah, trgotinah 1 Trditi, da bi se v Ljubljani no dalo to izvesti kar se da v Celju in Gorici, je pač smešno! — Z dobro organizovano civilno godbo se bo v našem mestu tudi tujcem nudila zabava. V L ubljano pa pridejo ti letovifčarji ravno tu krat, ko vojaška godba odide, in odidejo tudi takrat, ko se ista vrača! Take okolščine kar kričo po vzdržanju civilno godbe. Če hoče Ljubljana postati kdaj moderno mesto, bode morala še marsikatero žrtev doprinesti tudi — za godbo in tujce! Kako, o ti>m razmišljavati pa je p. n. merodajnim faktorjem in s', občinstvu ! Književnost umetnost. in o Oratorij »Sv. Frančišek". »G as bena Matica" je izdala kn iž co s sliko skladatelja in spisom o P. Ilartmanu in nje govem oratoriju, kateri so bo 22. in 23. t m. v stolni cerkvi izvajal. Knjižica se brezplačno dob va v trgovini g. J. Lozarja na Mastnem trgu, cbčinstvo iz dežele si jo lahko po pišti naroča; spisal jo ;e goipod P. Hugolin o u 11 n e r. V prihodnjem tednu izide latinsko besedilo s slovenskim prevodom, katerega je izvršil župnik g. F r a n F i n ž g a r m objavi so natančni program z solisti. V zadevi solistov pe fe dni mudi gospod kon cerlni vodja Ilubad na Dunaju. Dogovori se bedo kmalu dokončali iti c.e itnsna solistov v prihodnjem tednu objavijo. Altovsko partijo svete Klra-a bo pela c. kr. dvorna operna pevka gdč. Josio pl. Petru ^-iniamnje z« izvajanje orat^rija v Ljubljani je jako veliko in pe pedeži dobi vajo v trgovini g. Lozarja Opozarjamo pa občinstvo še posebej, da k u p 1 j o n a vstopnice, kar I I 8 je B3«io ob sobi umovno. veljajo le za oni dan, kateri ja na vstopnicah označen, i n cl a s e nikakor ne morejo zamenjavati z vstopnicami drugega d n e. * Preiernov spomenik. Mnogo so je govorilo zadnjo dni o Valvuzorjovem in o B ei\vjisovem spomeniku. Prešernov spomenik ja padel v pozibljenost LI rrnirali smo so o tem in £ved-li, da imajo njegovo usodo v svojih rokah gospodjo liberalci, in zsto sa mu bolj slabo godi. Gosp. Zaje jo prevzel izvršitev tega h p o nignjlis. Ta ntladi in idealno ravdušeni umetnik hi b;l naredil rea nekaj monumentaluega, če bi smel da ; Isti, kr.kor mu ukazuje njD;m in Svet«. A žo pri = načrtu za Prešernov spomenik so prišli zra- j ven mojstri-sfeaze. G. Zaje je hotel narediti i krasen relief, predočujoč »krst pri Sivioi«. ' Krst je v resnici hotel pred ičiti kot l«-rst: j Duhovnik krsti Črtomira, ob siepu Stvice. A } liberalni mojster-akaza ie izrekel uničevalno ; kritiko: To ne smo priti na Prešernov spo- i monik, ker to ja — »f*rška reč"! Ii krst ja \ moral izginiti. G ZijC ja z velikimi stroški • začal deio in ga nadaljeval tako uspešno, da j ja bilo upati, da bo kmniu dogotovljeno. G- j Z ijc ja delal na Dunaju, bogovi v Ljubljani j so pa sklepali drugače. G. Hribar, v umetniških zadevah doslej še ne pr izkušena avtoritet«, ea je pripelji.l na Duuaj in z nekaterimi gospodi ogledoval Zajčevo delo. Dunajski umetniki, med njimi akpdemični profesorji, so dolo hvalili in g. Zajcu celo pomagali s svojim svetom, a ljubljanska umetnost je kar naenkrat našla, da je delo — za nič — beg ve i i kakšnega vzroka. Kja so ptroški, kjo delo, tali požrtvovalno pričeto ? Ubogi g. Zijc jc brezupen, s ocl tega Cac-a vso za Prežorna tako strašno navdušeno li-baral&tvo molči kot grob že mnogo mest cžv. Rajni Prešeren se mora v grobu prebračati, ako ša kaj študira slovanska rasrnere. Ko bi še sonato psi, bi jih zakrožil tako lo: „Vremena bodo Kranjcem so — zjazbilo", * »Slovenija se klanja Ljubljani". V „M.'Sinem D^mu" jo ta dni razstavljena slika gdčne Kobilčeve, ki nam predatavlja, kako se »Slovenija ktanjn Ljubljani". L ub-ljana kot mlada kraijica s-di na vivišanem prestolu pod košato lipo. V scedi slike dela ozadje ljubljanski grad. Pred Ljubljano prihajajo zastopniki Slovenstva, mlado krepke, prav narodna postave Spredaj kleči deklici, ki dviga lovorov venec, za njo ja mladenič s poljskimi pridelki. Visoko stoji deklica z jagujetom v roki, dekle z ribimi, mladenka s predivom in tkariino, majhna deklica z vrčem, voz sana, dečki s slovenskimi grbi. Zadaj so vidi pod piapolajočimi slovenskimi trobojnicami množica ljudstva. Ob strani sedi historia in piša Slovencev zgodovino. Na tleh so raztreseni poljski sadeži. — Umet niča je Slovenijo pojmovala kot izključno egrikulturno deželo. Obrt in trgovina nimata skoro niti znaka na sliki. To pojmovanje jo preozko. Vse glavne osebo ho zastopnice poljedelstva; »inteligenco« zastopa samo eden, a ta popolnoma: obraz g. župana, katerega polovica gleda zadaj izmed množice. — Kar se tiče tehnične izvršitvo, ja la slika odločno vredna vsega priznanja. Med Kobilčinimi slikami, ki Bmo j>h videli doslej, | i ! I i „ j ~ i i je najboljša. Prostor je razdeljen izborno, skupina živahna, pestre noše so izražene z izredno svežoet.o. Umetnici čestitamo h krasnemu delu. X. * Škandal na petrograjski umetniški razstavi. Na razstavi petrograjskega umetnišktga društva je vzbujMa veliko pozornost slika Buninova »Lov na ribe«. Ob vodi je »tal v obit ki vaškega gigerla — Makaim Gorkij, pol*>g njtga pa na pol nagi in v samih srnjcah L«v Tolstoj, Anton Čehov in slikar Repin. Pred to podobo je stopil Časnikar Ljubošič in je z velikimi črkami s svinčnikom napisal preko podobo, ki je bila na prodaj za 1500 rubljov : »To je podlost!« Ko so člani odseki prileteli k časnikarju, grozil jim je z zaušnicami. Policija ja pogumnega časnikarja aretira'a. ObčiiiBtvo se ie zavzelo za časnikarja in Bliko so morali odstraniti. * .Zore", glasila slovenskega katoliškega dijaštva. II. letošnji zvezek jo ravnokar izšel. Vsebina temu zvezku je naslednja: M. Slavič: »Bibel-Babel«. Leo Le-vič: Kam si zrhIo srce moje? Ivan Butko-■\ič: Malko logike. J. Grefenauer: »Ja slan'ci pala«. A. R : O postanku in koncu aolnč-negi siatama (Konec). — Glaairk: Papožav blagoslov slovenskemu katoliškemu dijaštvu. — Obrekovavcem »Danice«. — Dru tvano gibanje na Koroškem. — O n«5om urednje-šolstvu. — Zvbrioutim Ijudimu. — Dvoboj. — »Hrvatska Straža«-. — Nova slovenska katoliška dijaška društva. — Petindvajsetletni« vladanja sv. očeta. — Oiiikovfcnja. — Liberalno slovensko dijaStvo. »Žira« izhaja 5 krat na leto in stano K, z i zadnji soji „Zvezo" sa jo sprejel program za častrkarki Bhod v Plznu. Tajnik Cjjnek je pore čal o izdanju elov«nskih krajevnih imen. Kotiček za liberalce. Radikalna »Edinost" je gledč spremembo državnozborskega poslovnika izgubila svoje ridikalstvo in jo baje mnenja, da bi bil nsčin spremembo, kakor jo hoča vlada, Jugoslovanom ra veliko korist, ker o tem molči. Res značilno je, da se te giavne točko v zadevi dr. Susteršičavega odstopa ne dotakne in bmo sa-i.iari, kako bi bilo prijetno, ko bi mogel dr. Tavčar ribariti v „Slo-vanski zvezi*. Tržaška gonpoda dr. Tavčarja šo premalo pozna, ker jo je še premalo osuval, ali so pa slovenski liberalci doslej po mnenju „Eiinosti" storili šo premalo narodnih izdajstev. Kej ims Gabršček pod kožo? Namignili smo, da bi Gabršček dobro storil zase, da ne obrača proveč pozornosti na to, kar imajo ljudje »pod kožo«, ker bi mi l;\hko njegovo aventure svetu razjasnili. Na to čisto mirno opazko je g. Gibršček takoj ! nekaj pokazal, kur ima pod kožo, namreč strahovito surovost. Odgovoril nam je: »Rimskokatoliški lažnivci bo z,besneli; kta-rikmloi petelini; črna bar,da broz vesti, brez časti in poštenja; podla svojat, katere se otresejo vsi narodi edino le z leskovim mazilom, in ako to ne bo zadostovalo — s polenom; vsa Kristove nauke so vrgli med staro šaro židovskih pravljic starega zakona (to Gabršček očita nam!); str&hovlada klerikalno sodrgf; laž, obrekovanje, natolcevanje, terorizem, bojkot, vice, pekel in nebesa; običajni izbruhi katoliško pohožnosti; liguor-janaki talmud; klerikalni lovski psi, ka- iejo s strupeno steklino zalito zobe; mene 4 podobno napadanje stokih psov nič več ne j vznemirja; za Ski h no kandidujem in maše " mi nikdo ne more vzeti; jaz sem vedno enako neizprosen bojevnik proti pogubnim rovarstvom klerikalnih soparjov; razsajajoči derviSi v črni suknji; klerikalna zloba ; brez-obrezno?t katoliških urednikov; vrhovno glasilo za častikrajo; katoliški kivci; hudičevi ntsklepi v glavah katoliških pobožojfkov; GabrSček jo deležen blagoslova božjega; preklinjanj« klerikalnih mešetarjev j brez-vestni farji in njihovi neposvečeni podrepni lačenbergerji«. Kakcjr zidar star čik, tiko potem po svojih čedn.h ust h premlova be-nedo »i ji r« , Katero je zapisal samo v eni notici dvanajstkrat v znak svoje čistosti. Ga-bršček grozi, da so bo zfej strašansko ma »ščaval. Ali vidite, kaj ima GabrSček pod -koio ? G. d r. T r i 11 e r , ki pravite, da »Slovenec« nedostojno piše, oglasite se ven der o takfm pisan;u svojega političnega zaveznika! No, G.lršček ima 60 čisto druge stvari pod kožo. Ob priliki . . . Danes omenjamo le to, da je iste možo, katero zmerja za »(.teklo pse«, Gabršček vabil, naj vstopijo v časnikarsko društvo, katero on snuje. »Stekli psi-- so mu molče odgovorili, da ga smatrajo premalo izobraženim, dw bi ž njim sedli k eni mizi in k sestanku niso prišli. A. G. so jo odpeljal iz Ljubljano v Girico nazaj brez uspeha v zavesti, da če hoče, j da bomo mi ž njim občevali, nsj bo v na- j prej bolj dostojen. T a v č e. r j u s e jo s a j a l o. Dr Janevu Tavčarju, po pomoti ljubljanskih vo liveov državnemu poslancu, su jo zopet en j krat sanjalo. In imel je svoja najslajše ssnje j — sanjal j« o dr. Sustcršiču. Ker dr. Sa- j stersičevih porazov dr. Tavčar v resnici ne : more doživeti, pustimo mu veselje, da vsaj i aJasih o njih zasanja, kadar se mu povesi ' težka glava . . . Sanjalo se je dr. Tavčariu t 0 »Slovanski zvezi", preko katera praga ne j 1 lore z nerodnimi svojimi političnimi kvedri. i i rva slika Tavčarjevih sanj: „Dr. Šusteršič I ie prišel rsa Dunaj, a ne ni upal v zbornico", j Dru,?a pl ka: »Dr. oustereič jo pri Hrvatih i razkrinkan!" Tretja siika: „ Po vrh so dr. • Susterš:č» še njegovi ožji s rnižl eniki v j klubu d*savcuirali. Sutieršičv namen, iz- i stopiti iz kluba in pregovoriti tuli svojo i ožje somišljenike, da i', kluba izstopijo, ro I je klavrno ponesrečil. Niegovi somišljeniki ; so m i namreč povedali, da nimajo noba nega vzroka, izstopit/. Ko so jo Tavčar zbu lil. hotel je to zapisati v včerajšnji „Nv rcd". Mej gg. poslanci bo radi tega gotovo i "'mnogo sme^a na Tavčarjev raču.i, ker v ; "vsem tem „Nirodovem" poročilu ni niti i besedica resnična. OJ prve do ! zadnja besedico je izmišljeno za — liberalno i neumnost, kateri ja namenjena (udi vest, i da jo iz včerajšnje ssje „S!ovan:ke zveze izostalo toliko članov, da. se niso upali sklepati. Seja jo bi'n pravilno sklepčna in za sklep se ni mudilo, kar se je takoj poka zalo, da dr. P oj nima ti rte edino umastnemu predi >gu kakor s'< je želi — vlada. D r. T r i 11 e r so ie imenitnega teologa in je naslovil v »Narodu" odprto pismo na proav. g. knezoškof i ljubljanskega. Pravi, da škofovo piamo nn ob činski svet ljubljanski »diši po kolofoniji«, potem š'icfa podučujo, da je katoliška cer-'feev »krščanski nauk kvareči aparat*, njen nauk imenujo, konglomerat z irav človeški razum moročih predpisov" tir zatrjuje, da ie ta »aparat razžaiil vedoma in hotoma in ga niv.dir pripozna! ne bo«. Tudi zoper co libat se izjavlja njegova drulba pa škofova. J :zi se nad »trdimi ckovami duševnega robstva«, nad »rimskim terorizmom" in mod vr.:itami grozi z volikim od p.idom, češ, da »gre urs že na dvanajst". Is pisma 111 iz tona so vidi, da je dr. Triller vse svojo nazore o c?rkvi nabral it »Naroda" in sorodrsih židovsko-liberalnih lotov, ter nam je le nov dokaz, kako nujno potrebno je. da so tudi med svetno inteligenco dvigne niveau izobrazba, kako potrebno je, da se razširjajo znanstveno apologetične knjige, ka tere so veliki večini ta »intaligancf« ne znana stvar. Ed no lo nevednost predmeta more izgovarjati take javne sedaj ne stori vseh potrebnih korakov v obrambo g. S Grbina in dragomana cari-grajskega ruskega poslaništva, ki si je podal v Mitrovico, bo pa storila Rusija. Iz Carigrada se poroča, da turška policija splošno zmešnjato porablja v to, da izsiljuje iz premožnejših Bolgarov denar. Novi boji. Čim bolj se bliža pomlad, tem bolj stopajo tudi vsiaško čete na piano in tem pogostejši so boji. Pri vasi Divljo no daleč od Skoplja je priš'a z gor majhna četa in je od prebivalce? zahtevala hrane, ofcut?e, obleke i. t. d. B lo jih jo šest mož, vsi izstradani in strgani. S iljaki so jim dali, kar so mogli, in jih nekaj dni pri sobi skrivali. To je poljski čuvaj, Arnavt, izdal Turkom. Ti so poslali orožnike. Vataš; 00 sa vrgli v boj, pet so jih ustrelili, eden je ušel v gora. O boju v Karabuncu (kosovski vilajet) smo žo sporočili. Dostavljamo le, da so t*m vstaši niso eami pomorili, kot poioča »Narod", ampsk so j h Turki pobili clo zadnjega in požgali celo vas. V kuku^kem okraju eo se spoprijeli vojaki in vstaši. Ustrelili so la dva nedolžna seljaka, ki so nista udeležila boja, ampak sta mirno šla po cesti. V Bojanici so ustrelili popa in neko dekle. Vst ši tod imajo 4 mrtva, vojaki 3 m;-tvo in enega ranjenci. V djavdjelijakem ckr&ju so v boju izgubili vojaki so trije ubiti, eden močni šo 27 mož, so po-kamor so jim vojaki niso upali vst.ši 3 može ranjon. Vst ši, begnili v gore, slediti. Večji boj sa je vnel pri me-du Stru-mica. Vstaško četo 50 mož so napadli vojaki in jo pregnali v gore. Vstaši so izgubili 15 mož, Tmki 10, mod njimi dva častnika. Turško davkarjo, ki no pobirali desetino, jo napadla vstaška četa, katero vodi Kara I i a. in tri ubila. Eiega so ranili in na to na koso rhzaekali. Turki so razjarjeni in se izku^ajo maščevati. Turško vojsčtvo v Malešu odira prebivalce. Ti so se pritožili na poito. * * * Ministerski svet v Carigradu ae jo včeraj posvetoval zaradi napada na ruskega konzula Šierbipa. Ruski vladi sa ja naznanilo, da bo napadalec ostro kaznovan. Napadalec jo albanski pešec Ibrabim. Rekel je, da so rou pri naskoku ina M trovioo ubili sorodnika. 0;i dela za'.o odgovornega ruskega konzula in jo streljal nanj vsled krvna osveto. Okoli M treviee, kjer so je zgodil atentat, pa ne bo §,a miru Vlada pošlje tje 16 novih praporov, a vkljub temu so albanski vstaši dokler " 1 r zaslombe proti dr. Susteržiča, m'glil nnfcazati ne m trdi, da je v teh nazorih »večja in odličnejša", kakor nastopa. sultanu oznanili, da sa rie uklonijo, sjlfcsn ne odstopi od rt form. Makedonski komiteti pa delajo d-jtlje. Prol. M.hajlovski, sam načelnik nekega odbora, jo v javnem predavanju v S fiji govoril o njih vapešnem delovanju. Nijbižo imajo odbori za biižnjo bodočnost ti načrt: Vstišo zbirati po gorah, odkoder bndo na raznih krajih napada'i turško vojaštvo. M^.d tem se pa pripravi vso krščansko prebivalstvo na velik vstanek. Sicer bi turška vojna sila premagala vataao, a odbori upajo, da ča pride do splf šnega vstanka na celem Balkanu, bodo moralo evropsko via- ti poseči vrne?. > h Sultan ja ra Narnškem ntročil 12 mi-tialjez. * * * Poziv sultanu. Makedonski vstaši so nabili ob železniški progi mej Ilissarom in Projo poziv sultanu. V pozi ju pravijo, da pusta suitanu do srede aprila časa za izvedbo naredb. »Ako se do tedaj ne izvedejo na-redbe«, pravi poziv, »tedaj bomo s Turki vso ono storili, kar so oni doslej dela'i z nami. Otroke vam bomo klali v zibelkah, žona vam bomo pobili pri ognjiščih.« denar od Židov in konservativcev. Klofač in Fresl tožita list, ki pa pravi, da se tožbe ne boji, ker ima v rokah od Klcfača in Fresla podpisane pobotnice. Radi veleizdaje pride pred sodišče pravoslavni duhovnik Ivan Novakovič iz Bjeline v Bosni. Pomiloččen je na dosmrtno ječo radi umora hišne posestnico Tereze Gleichvveit v Eggenbergu pred praškimi porotniki na smrt obsojeni Jožef Čedenig, ki je, kakor znano, svoje dejanje skušal zvaliti na blaznega «ina umorjeno žene. Iiumiteli Seozepunik tožen Pred dunajskim sodiščem toži neki Kleinberg slavnega izumite!ia SzczepaniUa, da mu ta dolguje 60.000 K kot procente od svojih izumov, in Bvojegj bratranca Kleinberga za 56.000 K. Pa pri obrevnavi ee je cdgodila pravda, da ro natančneje pregledajo Klein-bergove knjige. Bazne stvari. Najnovejšo od raznih »tranl Strašon samomor. V Ollers dorfu j.ri Angernu si jo žer.a nekega kočarja odrezala levo roko in si potem pre rezala Trat. — Demonstracije oroti nemškim igralcem so so v Varšavi ponovile. Dijaki so uprizorili veliko demon-pfcrscSje. Vlada jo zaprla vseučilišče R u a i n s U i hotel bodo zidali Rusini v Lvovu, da jim no bo treba hoditi v poljsko botn-lo. — Prijazen baron. V Londonu jo baron Gslbmann de Buda iz Budimpe?te na ulici b p»l;co pretepel neko d&mr>, s katero jo imel razmerje! Obsojen jo bil radi tejn na tri mesece etrcg;-g3 za pora. — Defravdirnl ja tijoik centralnega gledališča v Hamburgu večjo svoto denarji?. Pred aretne sa je h-tel ustrelili. — N a g 1 o m a umrl jav Grie-u pri Bol-r.anu bivši cesarski namestnik v Lvovu knez E v s t a h i i S a n g u s z k o. Uli'a se mu ie kr>. — Stavku j oži stavci v Balkan. Železniški most in predor pognali v z r a k ! Iz Sc fije se poroča, da so makedonski vstaši včeraj 1 a železniški progi mej Dedegačem in Solunom z Uinauiitom pognali v zrak železniški mest m prsdor. — V Kinekli so vstaši poskušali razstreliti v zrak državno sklad Š 5e petroleja. Kinekli je srediSče dinamitnih napadalcev. Na železniški progi Solun Carigrad so vstaši razdrli brzojavno zvezo. * * # Iz Mitrovice se poroča: Albanci | so zopet poskušali napad na ruskega kon-' zula očerbina. Zdravstveni položaj g Sčer-bina je jako resen. Albanci ao že pred mo-, seci naznanili, da bodo rusk?ga konzula v ' Mitrovici umorili, kljub temu turško oblasti ' niso storilo varnostnih korakov. Ako Turčija Izpred deželnega sodišča. Taščo poškodoval. Vaclav Pa laček, rodom Ceh, ae jc priženil k Jezeriie-kovim v Gorenjovss, kjer izvršuje trgovsko obrt. Ko mu jo umrla žena, slišati je moral čostokrat od starišev pokojne žene, da je on kriv njene smrti. V takem prepiru je dne 12. januvarija Palaček prijel taščo v kuhinji za kite ter jo tako pahnil, da ja obležala in pozneje čutila take bolečine, di. ni mogla pregibati elesne roko. s d ščoga jo obsodilo na 40 kron denarne globa ozir. na 48 ur zapora. — Zielozničarja zmerjal. Tovorniški delavec Janez Gruden iz Pred mesta jo 15. svečana t. 1. nekoliko opit na poetsji v Radovljici službujočega železniškega pomočnika z raznimi psovkami žalil; pričel ga je suvati ter ga je pri ti priliki na spodnji uatnici in na levi roki lahko poškodoval. Sodni dvor ga je na štiri mesece ječo obsodil. — Kdo gajo sunil? Jernej Ribnikar, kajžarja sin, in France Naglič, oba iz Zgornje Bule, sta bila tožena, da sta dninarja Antona Čveka težko požkodovala. Sodišče ju je zatožbe oprostilo. - ! s r 16 Klojač in Fresl. List »Nova doba« očital Klofaču in Freslu, da sta sprejela R i m u ao razbili okna ti.ska?ne Cecohini. Došlo vojaštvo so ometavaU 3 kamenjem. Vojaki so iih razpršili z golimi sabljami. — Dijaški nemiri so bi'i včeraj v Sa-lomanka nn soanskem tako siloviti, da jo orožništvo str -lj lo n;i dijaka Dva dijaka sta ustreljena. — Mednarodni kongres zgodovinarjev sa vrši v Rimu. — Samomor radi ljubosumnosti. V Pa isu sa ie ob s'l neki 32 let Etiri knjigovodja, ker jo njegova ž::na eno uro pozneje, nogo mu je obljubila, da so vrne, prišla s poooluiannkoga sprehoda domov. Predoo ja odšla z doma, ji le dej.il, da si obesi, f.ko jo ob 5 uri popoluina no bo domov. In držal jo besedo. Ko io žena prišla domov, ga je naš'a mrtvega. — Delavsko gibanje v M a r z o I j u. 2000 delavcev v d::c!b > so u davili delo. — Kraljic« protektorica časnikarjev. Rumunska kraljica ja prevzela protoktorat nad droš^.vom rnmunBk h časnikarjev. — Zastrupljanje pri igri na biljardu. V Tešinu je v kavarni nekdo pri igri na biljardu sunil n palico v unta evojtgi soigralca, kateremu jc palica cdrla nekoiiko kože. Sioro mu je obraz strahovito zatekel. V kredi, ki je bila na mazana na palici, jo bila strupena snov. — ; U m r 1 jo v Ameriki vittanovnik mesarskega ' kartela milijonar Sw fi. Svojim 9 otrokom j zapušča 80 milijonov kron. Oporoka hrvaškega rodoljuba. Na Dunaju jo umrl bivši zagrebški lekarnar Anton Kogl. Vsa svoje premoženja v znesku 150.C00 kron je zapustil narodnim in dobrodelnim napravam. »Matici Hrvatski« jo zspustil 10 000 K- Potovanje nedoraslih oseb. Železniško ministerstvo je izdalo odlok na direkcije zasebnih železnic, ki zadeva varstvo no-doraslih eseb, ki samo potujejo. Odlok so opira na dejstvo da so mlada dekleta žo često nagovarjali v kupeiih moški sopotniki s frivolnimi besedami. Po sklopu generalne im-pekcije avstrijskih železnic ko nalaga sprevodnikom posobno paziti na mlada dekleta, ki potujejo brez spremstva. Taka dekleta naj vstopijo v feupejo za demo, nko so pa ža ti zasedeni, naj so dekletom odkaže prostor v kupeju. kjer sa žo nahajajo drugo žanske. Značilna interpelacija. Pred časom jo poslanec Daszynski že stavil interpelacijo, v katori jo trdil, da je poročnik Mataš č v ječi povedal na zapisnik, da je princ Koburaki svoječasno nagovarjal svojo soprogo prmoezinjo Lujizo — l.ubico poročnika Mjstašči — nyj so nališpi', da bo barona Ilirscha omamila in mu izvabila denarja. Minister jo takr»t odgovarjal, da ni res, da bi obstojal tak zapisnik. Na sedanjo, drugo tozadevno interpelacijo p- slanca Da-s.'ynskcga, kateri je apodiktično trdil, da ta zapisnik rc? obatoj?, pa je miniater priznal obstoj zapisnika, a je izjavil, da z ozirom na osebo poročnika Matsš di in z ozirom na nezanesljivo dokaze se ri zdalo vredno, da bi se poročnik pozval pred častni svet. Telefon pri ameriških kmetih. Severnoameriški kmetje ne zaostajajo za tokom časa. Večina teh kmetov je posestva zvezala s telefonom, ki ima tudi zvezo z bližnjim mestom. Tako si lahko hitro mej seboj pomagajo. Poseben strah imajo pred to ttlcfjnično zvezo tatovi živine, ker kakor naglo kdo na kaki kmetiji ukrade živino, žo se bližnje kmetije talefonično cb veš Jone o tatvini in ko pride tat z ukradeno živino mimo njih ga primejo. Ljudoiroi na Salamonskih otokih. Na otoku Nlw Bntain živel je numški podjetnik Herman Wolf s bvojo soprogo in hčerjo. Ondot i ljudožrci ga niso vznemirje-vali. Pustiti so ga popolnoma pri miru. Nedavno so je Woif podal v notranjost otoka, doma pa je pustil ženo in hčer. V njegovi odsotnosti so kanibali napadli njegovo posestvo in eeVezali Wollovi soprogi in hčeri glavi, kateri so nataknili na kolce pred vrčtmi, trupli so pa odpeljali s saboj, da se ž njima pogoste. Ko je Woif prišel domov, videl je grozen prizor: na kolih natukn-eai glavi liul ljene soprogo in hčere. Wolf sedaj zasleduje ksnibale, da jih kaznuje, utegne ga pa doleteti ista usoda, kakeršna jo doletela njegovo ženo in hčf.r. Rimski novorojenci 3. marca Rimski i..-ti poročajo, da jo bilo na jubilejni dan v Rimu rojenih ravno 93 otrok (navadno 35 na dan) ki jim jo zagotovil pajež opravo in neko svoto denarja. Žensko živo z&židal Žiioeten slučaj sa je primeril to dni blizu Odese. Poroča Be, ela jo zlobna rol'.a prisilila nekega zidarja v B \&u, da zazida živo ionsko. Z darja pri dalu sta napadla dva moška, pripeljavfii sa v zaprti kočiji, mu vrgla vrečo čez giavo in odvedla seboj v neznano smer. Po dolgi, a h tri vožnji Ra kočija vstavi, in delavec je bil primoran stopiti v prazno sobo ntka hiša daleč zuaf»j mesta. V veliki luknji v steni je zagledal prestrašen obraz neznane žensko, in zakrinkan mož ukaže zid rju, ela zazida odprtino. Vuloč, da so ima zgoditi zlobno hudodelstvo, zidar odrečo svojo pomoč a neznanec ga s samokresom prisili, da b« loti dela Potem pa rnu zopet zavijejo glavo v vrečo in odvedejo n^zaj v B ku, kjer ga iz-fuite. Poailjoni rokodelec je ovadil dogodek pol;c:ji, ki pa ni mogla zločinc-ima na sl^d I in ja le rešili žrle/ gotovo smrti. Govori sa, da žaiika, ki ja imala biti živa zazidana, j« ' bila mohainedanka, in da sa jo njen mož ; hotel na ta način maščevati zaradi njene ne-; zvestobe. Odločnost rumunske mladine Ogr-i eki minister za brgočastje in uk je odredil, • nsj Ba tudi v nutonomnili rumunskih šolah ' intenzivneje uči mažsrščina. Vjled te odredba ; so jeli mnogi prof aorji predavati maža-ski. j Sosebno giain. profesor dr. Jauel Brunea v Krorštidtu si je hotel splesti novenljivih za-| slug za mažarski jezik ter zi ht^val od svojih / dijakov, naj ee n;;m;.h priuče težkih in dol-' gih mažarskih stihov in naj jih izgovarjajo ; kot pravi Mažar. Pa kor jo rumuna&i ranegat • to od dne eb dna odločneje zah^aval od svojih učocscov, so dijaki izostali od proda- ; vanja in izjavili ravnatelju, da proj na gredo i k predavanju pruf. dr. Brunoa, eloklor so mu ; na prspovo predavati v mažarskem jeziku. „Izvenreden spoznavalec Balkana«, i Srbski listi prinašajo naslednjo povsem za-i nesljivo poročilo: V teh dne-h je prišel v 1 Bdligrid neki frar.cooki žurnalist, kojega je ? njegov list odposlal na Bilkan, da hi on-dotna politične r&r.mero študiral. V B.^lgrsdu 8 3 je hitro Boznanil z nekioi srbskim pisateljem ter z njim razmotrival o srbskih političnih razonorah. Ia srbski pisatelj jo v svojem govoru omenil tudi kralja Mi!ac3, francoski žurnalist pa ga hitro vpraša: »Kaj pa dela kralj Milan ?" — „N;č no delo," mu odvrne pisatelj ne raalo začuden na to vpra- šanje. — „Kako ? Jo li mogoče, da kralj Milan v sedanjih razmerah na Biikanu roke križema d;ž ? Povejte mi, kje se zdaj nahaja kralj M lan?" — „V Kruš:»dolu," mu odvrne Srb. — »Kruš^dol . . . Krušedol . . Kaj ja to? K>j dela ondi?" — „Leži." — »Kako? Jeli bolan? O tem prav nič ne vam; to ir.i ja povsem novo!" — Srbski pisatelj pa konča začeti stavek: „Kralj Milan je umrl in sedaj leži v Kruaedolu pokopan." Darovi. Poslani našemu uredništvu. Za knezoškofove zavode: G Lan Renier, župnik v Krškem, 50 K. Za aalezijanaki zavod: Gosp. Gustav Sch 1'lrer, župnik v Borovnici, 10 K. Za družbo sv. Cirila in Meto d a : G. Joaip Jurčič, dekan pri Sv. La-naitu v blov. gor, 23 K 50 v. Za pogorotco v Malinah pri Semiču: G Mih Sa č žunnik v Štungi, 10. K. — Farani v Štangi 6 K. Za olajšavo bodo v kraljevini Dalmaciji: Gdč. Marija Vider, učiteljica v Laškem potoku, nabrala svoto 11 K. 40 v. B g p!ai"aj! Telefonska In brzojavna poročila. Dunaj, 4. aprila. (C. B.) Pri današnji volitvi je bil dr. Karol Lu-eger s 124 od 145 glasov šestič izvoljen za dunajskega župana. 21 glasovnic je bilo praznih. Dllliaj, 4. aprila. Današnja „Wien. Zeitung" objavlja cesarski patent, s katerim se sklicujejo deželni zbori nižje-avstrijski, š t a j a r s k i in koroški na 16. aprila. Dunaj, 4. aprila. Tu se vrši obravnava proti bivšemu nadporočniku Pavlu Bartmannu, ki je še le nedavno prišel iz ječe radi izdajstva, katerega je izvršil napram Avstriji, ker je Rusiji izdal vojaške skrivnosti, ki bi v slučaju vojne pomenile izgubljeno bitko za Avstrijo. Sedaj je obtožen, da je hotel od avstrijske vojaške uprave izsiliti denar za razpravo o načinu, kako zboljšati avstrijsko armado. Zagrozil je vojui oblasti, da sicer to razpravo proda kaki tuji vlasti. Gorica, 4. aprila. Zadeva mej poslancem Lenassijern in Pallic-hom se je poravnala s častnimi izjavami. Krf, 4. aprila. Tu se mudi avstro-ogrska eskadra. V ponedeljek odpluje v Pirej. Kini, 4. aprila. Radi sokrivde pri zločinstvih roparja Varsalona se bo moralo zagovarjati pred sodiščem (55 oseb in 105 oseb radi tega, ker so roparju pomagale skrivati se pred oblastjo. Mej obtoženimi je več plemenitašev in županov. Sarajevo, 4. aprila. Tu se splošno govori, da v okupacijski deželi pride kot višji vojaški poveljnik nadvojvoda Friderik, kar utegne biti v zvezi z vestmi, da se bodo z ozirom na dogodke v Makedoniji v Bosni in Hercegovini koncentrirale vojaške čete. Sotija, 4. aprila. Pri narodni banki so prišli na sled velikim defravdacijarn. Belgrad, 4. aprila. (C. B.) Zunanji minister Lozanič je podal ostavko in jo je kralj vsprejel. Začasno je prevzel ta portfelj ministerski predsednik. Pariz, 4. aprila. Listi poročajo, da je tukajšnji ruski ataše Lazarev dal odposlancem makedonskega odbora 20.000 frankov. Odprto pismo gosp. Jakobu Peternelj, županu na Bledu in načelniku liberalne posojilnice za Bled in okolico. S svojimi odprtimi pismi v „Narodu« in „Gorenjcu" delate nehote prav dobro re klamo za našo posojilnico. Tudi Vaši stran-karji se tako lahko prepričajo, da je naša posojilnica mnogo ceneja cd V&še, z&to se k nam obračajo za posojila. Torej sem Vam pred vsem za Vaš trud dolžan — iskreno zahvale. Sicer pa Vtm je moje, kakor se Vam zdi, tako učeno in s ptujbami našopirjeno pismo, tako zaprlo sapo, da ste mi še le čez tri tedne odgovorili. Na Vaš poklon, da sem 86 v zadnjih letih nekaj nauči', aem prav ponosen. l& tega spoznate, g. Peterneij, da se človek, ako tudi z mračnimi in oblačnimi gospodi občuje, nek3j lahko nauči. Vendar naj Vam pa povem, če sva tudi stara znanca, da je moja učenost, katera Vam imponuje, dokaj let starejša, kot Vi mislite. V svojih mladih letih bil sem namreč tako srečen, da sem nekoliko pogledal tudi v latinske šole. Kar smo so tu imenitnega učili, Vi seveda ne morete pojmiti, ker ste neki obiskali samo dovsko jednorazredno univerzo. Da Vi pišete samo dolinsko narečje, spričujejo mi Vaši spisi, v kolikor j-h sami sestavljate. Zato ne bodite hudi, ako tudi jaz trdim, da Vam vaša odprta pisma sestavlja neka druga, morda celo akademična oseba. Ako pa ne, pa pomilujem časniškega korektorja, ki dobi Vašo pisavo v roke. 1. Vi se malce ponorčujete z mojomo tiko in mojim drevesom, tedaj z mojim poštenim kmetskim stanom. Oi moža, kateri je po svojem stanu preprost izučen urar, je to silno smešno, kajti ugled, katerega uživa kmetijski posestnik, je gotovo tako velik, kot ga ima mož, ki se bavi s po pravo starih kmetijskih ur. 2. Gosp. župnika Mraka imenujete mojega tajnega svetovalca. Čtmu neki ? Gosp župnik je občinski odbornik in član nadzor-ništva našo posojilnice, zato ga morete ime novati očitnega svetovalca, ker ima pravico očitno svetovati tako v občinskih, kakor po- j sojilničnih zadevah. 3. Vi pravite, da veste, da podpisujem, ako se od mračno in oblačne strani zahteva, tudi prazen popir. Prosim, g. Peternelj, samo jeden dokaz, Bicer veste, kako ime zadene moža. ki svojega tovariša tako sumniči. 4 Vara morda rei nisem dokazal po trebe nove posojilnice. Dokazal sem jo pa drugim, tudi Vašim somišljenikom, b številkami. Ta nam apričujejo nove hranilno vloge in nove prc&nje za posojila. 5. Pri vsaki priložnosti se po nepotrebnem zaletujete v našo kmetijsko zadrugo. Kaj Vas ta briga ? Saj nimate pri njej ne dobička ne izgube. Ako je zavarovala svoje blago pri Andreju Noč, ali ni to dokaz, da varno gospodari s svojim imetjem ? 6 Ako izjavljate, da vaša posojilnica na posestva posojuje po 5 zakaj niste še dodali, da zahtevate pri osebnem kreditu po 6 % ? Ali se bojite to dejstvo občinstvu na-znan ti ? Da znato toliko računati, v kolikor se v odprtem piHmui pobahate, raje verji mem. Vi pa nam verjemite, da smo do ss-daj skorej vsa posojila dali na 57,%, in mirna Bosna. 7. Najbolj ste se pa zopet vrezali, ker se na novo zgražate nad zastaranjem hranilnih vlog Ali Vam, kot načelniku j!0:0-jilnice, res ni znan najviši pravilnik za hra nilnice z dne 26. sept. 1844 § 18? Ker ste kot veren sluga dr. Tavčarja v tesni zvezi s kranjskimi Nemci, prosim, poglejte pravila kranjske hranilnice ! Ta ni „ klerikalna", tej vsaj re bodite podtikali postranskih in se bičnih namenov. Tudi v t v. h pravilih najdete deločbo glede zastaranja. Ali pa peglejte pravila c. kr. poštne hranilnica ! To je državni zavod in vsaj nepristranski. Ako ste tedaj dosledni, g. Peternelj , pošljite svoje prvo odprto pieino na adreso krav jako in c. kr. poštne hranilnice, in zahtevajte od teh zavodov, da dotične določbe izpremene. Mbrda se Vašega pisma jeden teh denarnih zavodov ustraši in pravila izprt meni. Kolika slava za Vas, sko bodo hranilnice tako plesale, kakor bode gosp. Jakob Peternelj, blejski župan, godel ? 8 G ede darila, katerega je, kakor trdite, dala Va»a posojilnica ribenekim pogorelcem, presrčna zahvaln. Izjavljam pa. da ta dfr ni šel skozi roko županstva, da Vtm tedaj poprej nisem mogd zahvale dat'. Izjavljam pa tudi, kot zadnjič, da je imela Vnšs posojil nšca za belanske pogorelce in b&lansko gasilno društvo samo — knofa. Sicer Vas pa prosim, da me še trgajte po odprtih pismih, ker po Vaši lastni izjavi le ti&ti mož kaj velja, katerega časniki trgajo. Bohinjska Bela, 31. marca 1903 Vaš tovariš, župan in načelnik posojilnice za blejski kot Burja. Drobiž. Ali trtna uš kaj sliši? To vprašanje je rešil nemški učenjak dr. Henrik Schauffacher v potrjevalnem smislu. Na obeh straneh života to živalice, na meji med prvim in drugim životnim pasom, to je na spodnji strani prsnega dela, je našel slušni organ obstoječ na vsaki strani iz enega slu žalnega mehurčka, v kojem se nahajajo oto-liti. — Je li trtna uš tudi muzik^lna, tega nam učenjEk še ni razodel. — Morda se sedaj posreči to nadlego naših vinogradnikov pregnati s krepkim žvižganjem ? Kritika mestnega gospodar s t v a. Neko mesto v Galiciji pobira jako visoko užitnino. Volivci, ki so zaradi tega nevoljni, so prilepili na mestno hišo lepake s sledečim napisom : Vol: Ali pSsčuješ davke? P o s : 20 K na leto. Vol: Srečen si! Jaz moram plačevati 12 h od kilograma. Oba skupaj vprašata osla : Kaj pa ti ? Osel: Meni ni treba plačevati nič, kajti jaz sedim tukaj v občinskem svetu! A. Kaj bodo neki pokazali ruskemu carju, kadar pride v Rim ? — B. Italijanski parlament. Za ruskega carja ni večjega veselja, kakor če vidi zmeden parlament, ki ne ve ne napvej, ne nazaj. Kaj je rekel Gladstone leta 1 8 7 2 ? Ko je Chamberlain leta 1896 go-voril svoj veliki govor volivcem v Birmin-ghamu, se mu je primerilo sledeče. Dvorana, v kateri je govoril, je bila tako nabito polna, da sa ni mogel nihče niti ganiti. Chamber lain je govoril prepričevalno in vsi volivci so mu pritrjevali. Vsak hip je odobravanje pretresalo dvorano. — »Anglija mora nastopiti svetovno vlado nekdanjega Rima !« za-klical je Chamberlain. — „Kaj pa jo rekel Gladstone leta 1872?" oglasi se nekdo v sredi dvorane. — Chamberlain se ustavi vsled tega klica; vse je za hip tiho, potem pa nastane ogorčenje. — »Sramota! Naj molči!" začno kričati nekateri zborovavci.— »Vrzite ga vun!" so vpili drugi. — To se je kmalu zgodilo. Nekaj krepkih pesti ga je prijelo, dvignilo nad glave drugih in ga neslo pred vrati. Vun vrženi volivec si popravi obleko, reče: »Hvala lepa, gospodje!" in hoče odit>. Ti so bili iznenadeni nad nje govo mirnostjo in eden ga vpraša: »Povejte nam no, kaj ie rekel Gladstone leta 1872!" — „Kaj je rekel Gladstone leta 1872? Jaz ne vem. Mi je tudi vseeno, kaj je rekel."— ,A zakaj ste to zaklicali?" — »Moral sem vun iz dvoiano. Začel me ja boleti zob. A ker aem videl, da sam ne morem iz gneče, nem Be dal od vas vun nesti. Torej še enkrat: Srčna hvala, gospodje!" Meteorologično poročilo. ViSina nad morjem 306.2 m, srednji zračni tlak 746-0 mm Cm »p»- io Tanju Stanje barometra. T lom. Tempe-ratnra , P« Celsija Vetrorl. 3|U. zv«6. I 736'0 | (i-2 7. ajutr. I 3 popol. | 739 1 I '36 8 4 0 116 sr. sever sr. vzsvzh. sr jtem-plovega vreloa« Ako je zlo zastarano, je koristneje rabiti močnejši »StTrlavreleo" 447 CerKcimiK T* i A Goveje meso I. v. kg 1 32 Pšenica . . 100 kg _ Telečje meso > 1 tO Kž , . , > » 14 60 Prašičje » sveže > 1 80 Ječmen . . » » 14 80 Koštrunovo meso > 1 — Oves . . . > » 15 _ Manlo . . . . > 2 6< Ajda . . . > > 18 — Mast prašičja . . > 1 yo Proso, belo, > > 18 — Sianina sveža > 1 71 Koruza . . • > 15 — . prekajena » 1 70 Krompir > > 6 60 Jajce, jedao . . — b Drva, trda, m3 . 7 80 Mleko, liter . . — 18 » mehka » 6 60 Piščanec . . . 1 40 Seno, 100 kg 7 60 Golob . , . . — 50 Slama, > > 7 — Fižol, liter. . . — 20 Pšunična moka št 1 ii — 41 Koruzna » «3 — Leča, • . ■ . — 25 Ajdova » St. I 36 — Žitne ceii© dnd 4. aprila 1903. (Termin.) Na dunajski borzi: Za 50 kilogramov. Pšenica za spomlad.....K 7 63 do 7-64 Rž za spomlad.........6 91 ,, 7*. 2 Oves za pomlad........6-20 » 6 21 Na budimpeštanski borzi: Pšenica za april ......K 7 3» do 7-40 H t za april..........6-t>4 „ 6 65 Oves za april ...........594 „ 5-95 Koruza za maj.........6-12 a 6 13 (Efekti v). Dunajski trg Pšenica banaška.......K 7-65 do 8-35 Rž južne železnice........6.75 » 7'— Ječmen , .........6-40 » 7-40 ob Tisi.........6-40 „ 7 75 Koruza ogrska.........6-70 „ 7 — Cinkvant stari................7 25 „ 7 60 — Ob&eznano dajo Mautner jeva napoj ena semena za kronsko repo najobilnejai pridelek Prav tako izvrstna in nepresežna so tudi Mauthnerjeva zcle-njadna in cvetlična semena. — 40 OOO kron znese glavni dobitek loterije za sobe grevnice. Opozarjamo, da je žrebanje nepreklicno 2 3 aprila 1 90 3 in da se vsi dobitki izplačajo v gotovini po odbitih 10% zneska. —— Dobiva se v vseh knjigotržnicah -— MALI VITEZ želi dobiti službo takoj ali pozneje na kaki fari ali dekaniji, ob enem je tudi zmožen krojaStva. — Ponudbe naj se pošiljajo do 20. aprila pod naslov »Cerkovnik, poste restante, Ljubljana". 445 2-1 Vozni red avstrijskih državnih železnio, veljaven od i. oktobra 1902. Prihajalni in odhajalni čas označen je v grofi- njoevropskem času. Srednjeevropski čas je kraj- nemu času v Ljubljani za 2 minuti naprej. Odhod iz Ljubljane (juž. kol.). Ob 12. url 24 min. po noči osebni vlak v Trhia, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno; čez Selzthal v Aussee, Ischl, Gmunden, Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregeuc, Curih, Genovo, Pariz; čez Klein-Reifling v Steyr, Line, na Dunaj via Amstetten. Ob 7. url .5 min. zjutraj osebni vlak v TrbiJ, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj; Jez Selzthal v Solnograd; čez Klein-Reifling v Steyer, Line, Budejevice, Plzen, Marijin* vari, Heb, Francove vari, Karlove vari, Prago, Lipsko. Ob 7. uri 17 min. zjutraj mešani vlak v Kočevj« in v Novo mesto. Ob 11. uri fi 1 min. dopoldne osebni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. Ob 1. uri 5 min. popoldne mešani vlak » Kočevje in v Novo Mesto. Ob S. uri min. popoldne osebni vlak v TrbiJ, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno; čez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curih, Genovo, Pariz; čez Klein-Reifling v Steyr, Line, Budejevice, Plzenj, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove var« Prago, Lipsko, Dunaj via Amstetten. Ob 7. uri S min. zvečer mešani vlak v Kočevje in v Novo Mesto. Ob 10. uri zvečer v Trbiž, Beljak, Prihod v Ljubljano (juž. kol.) Ob S. uri 25 min. zjutraj osebni vlak z Dunaja via Amstetten, Solnograda, Linca, Steyra, Gmun-dena, lsehla, Ausseea, Pariza Geneve, Curiha, Bregenca, Inomosta, Zella ob jezeru, Ljubnega, Celovca, Beljaka, Franzensfeste. Ob 7. uri 12 minut zjutraj iz Beljaka. Ob S. uri 44 min. zjutraj mešani vlak iz Kočevja in Novega Mesta, i Ob 11. url 10 min. dopoldne osebni vlak i Dunaja via Amstelten, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solnograda, Linca, Steyra, Pariza, Genove, Curiha, Bregenca, Inomosta, Zella ob jezeru, Lend-Gasteina, Ljubnega, Celovca, Linca Pontabla. Ob 2. uri 32 min. popoldne mešani vlak ia Kočevja in Novega Mesta. Ob 4. url 44 min. popoldne osebni vlak z Dn-naja, Ljubnega, Selzthala, Beljaka, Celovca, Franzensfeste, Pontabla. Ob S. uri .lit min. zvečer mešani vlak iz Kočevja in Novega Mesta. Ob S. uri HI min. zvečer osebni vlak z Dunaja via Amtstetten in Ljubno, iz Lipskega, Prage, Franeovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Linca, Steyra, Solno grada, Beljaka, Celovca, Pontabla. Odhod iz Ljubljane (drž. kol.) Ob 7. tiri 28 min. zjutraj v Kamnik „ 2. „ 05 „ popoldne „ „ „ ii. „ SO „ zvečer „ » Prihod v Ljubljano (drž. kol.). Ob (i. uri 40 min. zjutraj iz Kamnika. „ 11. „ OH „ dopoldne „ „ O. . 10 „ zvečer Jca Odhod: Ob 7-15 zjutraj 2-13 popoldne 6-05 zvečer Ob >i ii m- Prihod: 6-34 zjutraj 12-29 popoldno 6-59 sveder, V abilo na Pan Volodijevski Zgodovinski roman, spisal H. Sienkieveicz * Po poljskem izvirniku poslovenil Podravski. * Roman izide, bogato ilustriran, v 20 do 25 se-šitkih po 40 h. Vsakih 14 dni se izdaja en sešitek. ———— Založila knjigarna ———— Kleinmayr & Bamberg v Ljubljaui. 111 20-18 »SLOVENEC W se prodaja doslej v naslednjih ljubljanskih tobakarnah: Blaž N., Dunajska ccsta 12. Brus Maks, Pred škofijo 12. Dolenc Helena, Južni kolodvor. Kalifi Alojzij, Jurčičev trg 2. Sufinik Josipina, Rimska cesta 24. Tonich Ivana, Florijanske ulica 1. Vrhove Ivan, Sv. Petra cesta 52 redni ©beni zber hranilnice in posojilnice v Vipavi regiatr. zadruge » neomejeno zavezo kateri se bode vršil dne 19. aprila ob 3. uri popoldne v lastni hiši t Vipavi. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva in predlogi odbora. 2. Potrjenje letnega računa. 3. Volitev: a) načelništva; b) računskega preglednika in namestnika. 4. Slučajnosti. Načel stvo. V slučaju, da bi ne bil zgorej »klicani občni zbor sklepčen ob določeni uri, vršil se bode ob polu 4. uri pop. isti dan na istem prostoru in z istim dnevnim redom dragi občni zbor v smislu § 33 pravil brezpogojno. 419 2—1 Angeljnovo milo 449 104-1 mm Marzeljsko (belo) milo z znamko sta najbo\j koristni za hišno rabo. dobivate jih po špecerijskih jtacunah / Pavel Seemann izdelovatelj mila in čebelno-voščenih Bveč v Ljubljani. Zajamčeno čisto jedrno (Kern-) milo! g Ha drobno I « l4,4«4<*|* Umetne cvetlice, šopke 111 vence za majnik, sveto birmo, nove maše, in. druge cerkvene slavnosti, priporoča 448 3-1 čč. duhovščini, g. trgovcem in slavn. občinstvu po najnižjih cenah L. W5lfling Ljubljana, Špltalske ulice St. 9- f t r_, •$"♦"♦"♦'1 Postrežba točna I Spomladna in lelna sezija. Nežne novosti slamnikov^ z» dcii^e in deklice v bogati zalogi po zmernih cenah priporoča J. Wanek, v 376 3-3 raodistinja. v Ljubljani, Pogačarjev trg. pctcpla5tična cmctnc^tr)« raz5taua Danes, v soboto 4. aprila m- Zadnji razstavni (lan Kopališča Baltiškega morja. V nedeljo 5. do 11. aprila Zanimivo potovanje po slikoviti Tirolski. Od Ampezzo do doline in kraja Cadore. Vsa Tirolska je razdeljena v deset različnih ciklov Velezaaimive slike so posnele strogo po naravi in se odlikujejo po izredni pla.tiki in perspektivi. Lahko umljiva, zelo koristna in izborna geografija za učence. Tisofe častnih pritr anj slovečih pedagogov. Na vsakem prostoru je moči regulirati d levoo in nočno svetlobo Odprto vsak dan, od 9. do 12. ure dopoldne in od 2 do 9. ure zvečer 395 6 -4 pozor! Odda ae v Kranja na lepem prostoru lepa in svitla prodajalna s sobo in kuhinjo, pripravna za kakega kro • jača uli tudi za kako drugo obrt. Več se htvč v upravništ»u „Slovenca". Uvedba postopanja, da se za mrtvega proglasi k % Domžal li 1. m Le ta se je rodil dnč 9. januarja 1843 v Sp. Domžalah kot zakonski sin Martina Habjana, posestnika v Sp. Domžalah in pa njegove žene Urše, roj. Svetlin. Pred kakimi 32 -34 leti podal se je na Rumunsko, delal baje pod drugim, neznanim imenom pri zgradbi železnice in parkrat poslal denar svojemu sorodniku, dne 25 junija 1884 na Goričici, okraj Kamnik, zamrlemu duhovniku gosp. Francetu Svetlina. Nad 30 let pa je ostal neizvesten. _ Ker utegne potem takem nastopiti zakonita domneva smrti po smislu § 24, štev. 2 obč. drž. zak., se uvaja po prošnji njegove sestre Marije omož. Juvan, posestnika žene iz Zgor. Domžal št. 35, postopanje v namen proglasitve pogrešanega za mrtvega. Vsakdo se torej poživlja, da sporoči sodišču ali skrbniku gospodu Matavžu Janežiču, županu v Domžalah kar bi vedel o imenovanem. Anton Habjan sam se pa poživlja, da se zglasi pri podpisanem sodišču ali mu na drug način d& na znanje, da še živi. Po 1. juniju 1904 razsodilo bo sodišče po zopetni prošnji o proglasitvi za mrtvega. C. k p. deželno sodišče V Iijubljani, odd. III, dnč 24. marca 1903. velikonočna šunka goriška pinca, ob postnih dneh raznotere sveže morske ribe SEafivala in priporočilo. Povodom svojega odhoda prijavne Postojne v belo Ljubljano izrekam vsem svojim cenj. gostom in odjemalcem piva na $aupanji} koje so mi tekom deset lel i^ka^ovali, svojo najsrčnejšo %ahvalo ter prosim, da mi isto i v bodoče ohranijo. Zajedno naznanim velecenjenemu občinstvu stolnega mesta Ljubljane in okolice, da sem v;el s z. aprilom t. 1. dobro znano gostilno na Marije Terezije cesti SCST* pri „€sffovem svetu"' Točil bodem izvrstna in pristna dolenjska, istrijanska in štajerska vina ter obče ^nano izborno pivo tovarne bratov Koalerjev v Ljubljani. Istotako bodem svojim cenj. gostom postregel { okusnimi gorkimi in mrzlimi jedili. — Sprejemal bodem tudi abonement na opoldanski in večerni obed. — Cene po dogovoru. — Pri gostilni je lep senčnat vrt. Gg. kegljavcem je na razpolago lepo vrejeno kegljišče, ^balincarjem''1 pa prostorno dvorišče. — Pripravljen je tudi čeden iračen hlev ^a konje. Zanašajoč se na svoje mnogoletne skušnje v gostilniški obrti, skušal bodem čislano občinstvo povsem zadovoljiti ter njegovim zahtevam popolnoma vstreči. Proseč obilnega obiska in blage naklonjenos ti, beležim 1 odličnim kovanjem Frail C Remic, gostilničar. 409 3-2 so dobili pri Nie vee telesnega Zaloga: Dunaj, XVIII., Ladenburggasse 46. Prospekt brezplačno. — PuSil atev za poskušnjo: 12 kosov franko 3 K po povzetju. 72 52—i zaprtji*, ako se vživa -V* Huss-ova pogača. J. O. PRAUNSE1SS v Ijubljani, trgovina z delikatesami in kranjskimi klobasami. flijijenične pljuvalnike natančno po predpisu-^ priporoča Andrej Druškovica naslednik 1 Valentin Golob v Ljubljani trgovina z železnino Mestni fr$ 10. Cena pljuvalnikoni 1 K 40 h, pri naročbi 10 komadov poštnine prosto. Dobivaj"o se tudi 50 em visoka = železna stojala-: U „*NDR0P0G0f< (Iznajditelj P. Herrmann, Zgornja Poljskava) je najboljše, vsa pričakovanja prekašajoče sredstvo za rast las, katero ni nikako sleparstvo ampak skozi leta z nenavadnimi vspehi izkušena in zajamčeno neškodljiva tekočina, HI zabranl Izpadanje las In odstrani prahaje. Značilno je, da se pri pravilni rabi že čez 4 do 5 tednov opazi močna rast las, kakor tudi brade, in imajo novo zrasli lasje pri osivelih zopet svojo nekdanjo naravno brado. Mnogoštevilna priznanja. Cena steklenice 3 krone. Dobi se v vseh mestih in večjih krajih dežele. Glavna zaloga in razpošiljate? v Ljubljani pri gospodu 274 (36) Vaso Petričic-u. v zalogi imajo tudi gg E. Mahr In U. pl. Trnkoczv v Ljubljani, Rant v Kranji, in lekarna „Prl angelju" v Novem mestu. Preprodajalci popust. ^E^i36^BEUBtanovljeno 1.1832. 0) p £9 m m ***** llustrovani ceniki se dobe brezplačno. $ Prostovoljna prodaja zemljišč. V Spodnji Šiški pri Ljubljani, ob državni Celovški cesti in treh občinskih potih do proge državne železnice ležečih 30 arondiranih stavbenih parcel s površjem 4 oralov in 300 kvadr. sežnjev. Prodajo se posamezno ali skupno. Te parcele so zelo ugodne za stavbo manjših hiš, posebno za uslužbence državne železnice. Enonadstropna hiša v Vrh polju pri Kamniku na Gorenjskem št. 27 (7 sob, 2 kuhinji), z gospodarskim poslopjem (hlev, pod, kozolec), sadnim vrtom in travnikom (1'/, orala). Hiša je bila pred dvemi leti najmodernejše prenovljena; sobni tlak parketni. To posestvo ima lepo, zdravo lego s krasnim razgledom na mesto Kamnik m planine m je jako pripravno za letovišče. ulice it unna«ŽtJ? laStHik Fran° Lesk0vic' Posestnik v Ljubljani, Sv. Florijana Konverzija rent. Od 30. marca dalje prevzema 4-2°|0 rentne obligacije da preskrbi prekolekovanja in sicer popolno brezplačno banka J. C flOTER 413 2-2 IJubljana. Tovarna pečij in raznih prstenih izdelkov fVlojzij Večaj Ljubljana, Trnovo, Opekarska cesta, Veliki stradon št. 9 priporoča slav. občinstvu in preč. duhovščini svojo veliko laloffo barvanlh prstenih kot: rujavih, zelenih, belih, modrih, sivih, rumenih itd., kar najbolj trpežnih in po modernih modelih izdelanih. Cene nizke. 36 52-14 S0~ Lastni Izdelek. Ceniki franko in brezplačno. aikalične kislina najboljša mizna in osvežn-v. joča pijača, w 10 katera je preskušena pri kašlju, vratnih boleznih, želodčnem in mehurnem kataru. Izvirek: Giesshubl Sauerbrunn, islez postaja, zdravilno kopališče pri Karlovih varib Prospekti zastonj in franko. V Ljub Jani se dobiva v vseh lekarnah, večjih špecerijskih prodajalnieah in trgovinah z jestvinami in vinom. Zaloga pri Mihael Kastner-ju in Peter Lassnik-u v Ljubljani & registrovana zadruga z neomejeno zavezo, v Ljubljani, Marije Terezije cesta hiš. št. 1, v Knezovi hiši, obrestuje hranilne vloge po no 95-38 4% odstotka brez odbitka rentnega davka\ katerega posojilnica sama za vložnike plačuje. Uradne ure, razun nedelj ln praznikov, vsaki dan od 8. do 12. ure dopoldne. Poštnega hranilničnega urada St. 828 406, Telefon štev. 57. Namizno vino za poletje. Kmetijsko društvo y Vipavi priporoča svoje prijetno rudeče namizno vino iz hribovske vasi Griže, katero ima okus .cvička". Cena od 56 litrov naprej po 30 K za 100 litrov. Naročbam čez 300 litrov po 28 K v Postojno postavljeno. 367 (3—3) I5i$ei tik državne ceste KranJ-Kokra, v kateri je že nad 100 let gostilna, pekarija in trgovina s špecerijskim in mešanim blagnm, zraven nekoliko polja in gozda — vse v najboljšem stanu — te daje u najer^ skupaj ali posamezno ali tudi na račun za vrč let. Več pove lastnik Peter Aleioveo v Tupa-lldah b. št 26 nad Kranjem. 377 6—4 H BR BABNY-jev podfosfornasto-kisli apneno-železni sirup Ta 32 let z največjim uspehom rabljeni prsni slrap raztaplja sle«, upokojuje kaielj, po- manjiujo pAt, daje slast do Jedi, pospeinje prebavijanje in redllnost, telo J a 61 in krepi. Železo, ki je v sirupu v lahko si prisvajajoči obliki, je jako koristno za narejanje krvi, raz-topljive fosforno-apnene soli, ki no v njem, pa posebno pri slabotnih otroolb pospešujejo narejanje kostlj. Cena steklenlol 1 gld. 25 kr. — 2 K 60 b. po poitJ 20 kr. = 40 b vefi za zavijanje. Svarilo dobnim imenom, ki pa so po sestavi in po učinku vsa UJ, različna posnemanju naših izvirnih preparatov že 33 let obstoječega podfosfor-nustega kislo apnt nega-že-leznrga siiupa svarimo in toraj prosimo, izrecno zahtevali Horbabny - Jev apneno-železni sirup in gledati na to, če ima vsaka steklenica pristuvljeno uradno vpisano varstveno znamko. Edina izdelovalnica in skladišče: Dunaj, lekarna „zur Barmherzlgkoit" VII./l, Kalserstrasae 73—75. V zalogi skoro v vseh lekarnah na Dunaju, v Ljubljani in drugod. 141 20 -17 V zalogi je nadalje pri gg. lekarnarjih: v Ljubljani: M. Mardetsc.hlitger, G. Piecoli, U. pl. Trnk6czy, J. Mayr; Celje: 0. Schwarzl & Co., M. Hauscher ; Reka: F. Prodam. G. Prodam, A. Schi dler, Ant. Mizzan; Breze: G. Eisasser dediči; Sovodenj: F. Kordon ;Celovec : P. Hauser & .1 Piehler, P. Birn-bacher vdova, J. Kometter, V. Hauser & R. pl Hil-linger; Št. Vid : A. Schu-bl; Trbii: J. Siegl; Trst: C. Zanetti, A Sutma, A. Filippi, J. Serrnvallo, E. pl. Leitenburg, P. Prendini, M. Bavasini; Beljak: Jobst & Schneider, L. Assmann; Črnomelj: F. Haika; Vehkovec: J.Jobst, Volšperk: J. Huth. Prva tržaška destilerija za konjak Camis&Sfock v Barkovljah Pn Trstu priporoča domači zdravilski konjak po francoskem uiBtemu samo v izvirnih steklenicah, z nadzorstvenim zamašenjom preiskovalnice za živila in sladila Dunaj IX, Spitalgasee 31, ki je odobrena od vis. c. kr. miniaterstva notranjih zadev. 1 steklenica 5 K '/» steklenice K 2 60. V Ljubljani so dobiva pri tvrdkah: J. Jebačin, Murnik, S. Kordin, A Lilleg. 22 30 -26 A. aarabon Viktor Schiffrer F. Terdina. 13ii 7 19 Anton Presker krojač v Ljubljani, Sv. Petra cesta št. 16 se priporo čapreč. duhovščini v Izdelovanje vsakovrstne duhovniške obleke Iz trpežnega in solidnega blage po nizkih cenah. Opozarja na veliko svojo zalogo = izgotovijene obleke posebno na haveloke v največji izberi po najnižjih cenah_ Dobavitelj aiilform avstrijskega društva železniških uradnikov. gSP flofeli, kavarne in gostilne, H ki so naročene na „Slovenca": Belca pri Dovjem: P o t o ž n i k Fr., gostilna. Begunje nad Cirknico: Bo na ž Anton, Š.vigelj Anton, goBtilni. Beričevo pri Dolu: G r a d Ivan, gostilna. Bled Gostiina VVester. Bistrica pri Št. Rupertu: Z»j c Anton, gostima. Boh. Bela : M u ž a n Valentin, Z u p a n Iv. in Ropret Jera, gostilne. Boh. Bistrica: A r h Franc in Mencinger J., gostilni. Borovnica: F o r t u n a Val. in K o b i Anton, gostilni, Fran o v i g e 1 j, gostilna (Breg). Lebez Ivan, gostilna. Brezje, Gorenjsko : F i n ž g a r Jos. in G a-b r i j e 1 č i č Ant, gostilni. Lavrenčič Pavi, gostilna „pri Rozmanu«. Brod pod sm. goro: B i t e n c Jož., gostilna. Celje: »Narodni dom" (Fr. Lajovic). Cirknica Noir.: K o r č e Ivan in M e d e n Miroslav, gostilni, Anton de b o h i a v a , restavrater. Črnivec pri Radoljici: Kocijančič Fr., gostilna. Črnomelj Franc Jerman gostilna. Dedendol pri Višnjigori: Omahen Mih., gostilna. Dolenja vas pri Ribnici :MrherIgn., gost. Dunaj: Cafe »Goldene Kugel« IV. okra], Cafe »Mozart«, III. okraj, in »Arca de n- Cafe«, I., Universitatstrasae. Car 1 Zobl's „Cafe Beethoven", I, Universitiitpstrasse 11., KavarnaMuhič IX. okraj. Porztlangas3e, Cafe »Wien«, I. Franzensring. Gorica: Kavarna Schwarz, Kavar na „Central". Gorje Spodnje pri Bledu. Z rimo Janez, Jan Janez, Jan Marjeta, gostilne. Grapče: Miha Zalokar, gostilna. Grosuplje : K o š a k Fran, gostilna. Gor. Otok pri Mošnjah: B r i n š e k Jakob, goBtilna. Gozd Kranjska gora: Blankuš Pavi, gictilna Horjul: C e p o n Janez, gostilna. Hrušica pri Jesenicah: N o č A., gostilna. Idrija: C a b i n o »Idrija«, Kavčič Fran kavarna, Kos Josip, gostilna. Javornik: N o č Mihael, goBtilna. Jesenice, Gorenj.: F r j a n Ivan, restavracija , V i 1 man Fran , V i š n j a r Karol, Uro vat Marija, »pri mesarju«, gostilne. Kamnik: Friedl Ivan, hotel, Vanossi Jos.. kavarna, Pet. Žero v n i k pri »Sokolu«. Kandija pri Nov. mestu: J a k š e Jan. in Zore J, gostilni. Kostanjevica: Zalokarjeva gostilna. Kozarišče pri btaremtrgu: P i a n e c k i Jan go-tilna. Kranj: Kavarni J & g e r in Kreuz-b e r g e r, Fran burni in Golob Mat, FranzJezeršek, gostilni M a v r i 1 i j Mavr, pivovarnar, hotel »Nova p o-š t a". Hotel »Stara pošta." Kropa: M. J a 1 e n, gostilna, M a g u š a r Ju ij e1 stilna. Kranjska gora: „Pri pošti', „Razor", hotelu, Blenauš, Slavec, Razin-g e r . firo*tilne. Ljubljana: Kavarne: „Austria", »Europa", „V a 1 v a s o r", »C a s i n o", „ E g g i a ", Ivan Lekan, „M e r c u r", Jos. Kramar, Ant. Albert; hoteli: »Pri slonu", » L 1 o y d Iv. G r a j -ž a r, južni kolodvor; pivarne: Lorbek, Auor, Hafner; gostilne: „Novi svet", Marije Terezije cesta, „ P r i mlinskom kamnu", Sv. Petra cesta, „Pri zvezdi", Cesarja Jožefa trg, »Pri roži", Židovske ulice, „ P r i zlati ribi", Špitalske ulice, »Pri Štefanu", Frančiškanske ulice, »Katoliški dom", Turjaški trg, „Rokodelski dom", Komenskega ulico, Delavsko konsumno društvo, Eliz. J u r k o v i č (»pri Kolovra- tarju") Pred škofijo, „Pri križu", Rimska cesta, Marija B a r b o r i č , Sv. Petra nasip št. 5, Fr. Krvarič (»priFi-govcu"), Dunajska cesta, Mar. Ah lin, Karlovska cesta štev. 28, August Zaje' Rimska cesta št. 4, „ P r i Kamen č a n u Karlovska cesta št. 4, gostilna D a c h s, Florijanske ulice št 33, M. S k o I, Rečne ulice št. 8, Ivana šusteršič, bv. Petru cesta št. 15, Ivan C i n k o 1 e , Kopitarjeve ulice štev. 4, gostilna .pri Jurju", Poljanska cesta, Lovro C e š -n o v a r (»pri starem Tišlerju"), Kolodvorske ulice, gostilna B I u m a u e r, Kolodvorske ulice, Andrej C e r n e , Hil šerjeve ulice št. 14, Jakob Z a b u k o -v e c , Breg, Josip B o š t i j a n č i č (»pri Pepetu"), Kolodvor, ulice, Ant K o c m u r, Poljanska cesta št 9, Jos. Dermastja (»pri Kamnarju"), Vodmat, Zaloška cesta št. 3, Terezija O m e j c , Karlovska cesta št. 32, Marija Štele („pri bslem konjičku"), Poljanska cesta štev. 26, Rudolf T e n e n t e , Gradaške ulice št. 10, Ana c. u z a k , Poljanska cesta št. 48, „N a -rodna kavarna«, »Pri avstrijskem carju«, Rezika Kralj sv. Ja koba trg, P e r š i n Matija na Rožniku, Vospernig, G-ispodske ulice, FrcNo-v a k, restavrater v „b v i c a r i j i", B i z j a k Fran , pri Kičonu", Tržaška cesta, Praun-8 o i s J. C., zajutrkovalna soba. Mestni trg 19. „Pri lipi", restavracija, „Pri vinski trti", Tonich, Tržaška cista. Litija: »Pri Fortuni« , gostilna. Medvode: Jerala Alojzij in Zvveiner Ivan, goBti Ini. Metlika. Vukšinič Jožef, gostilna, Dane! M a k ar. gostilna. Novomesto: Kavarna Danisch. Ortenek: J. B. Kos le r, restavracija. Podnart: Pogačnik Marija, Javor Terezija, gostilni. Pulj (Pola): Cafe M i ram are. Premskovo p. Kranju: Jak. Gor j anc in Jakob Dolmar gostilni. Radoljica: Hirschmann Ign., gostilna. M u 1 e j Ivana, restavracija, A u g u s t i n Janez, gostilaa. Rakek: Sebe nikar Lovro, restavracija, Ludovik S e b a r , c. kr. poštar, Ivan Fatur. gostilni. Rateče, Gorenjsko: Ivan P e t r i č , gostilna. Ribnica, Dol.: Lovšin Ivan, kavarna. Podboj Jos. in Zadnik J., Fr. Podboj, Andrej Podboj, And. P e t e r 1 i n , gostilne. Sava pri Jesenicah: Ar h Jan., gostilna, Slov. gradeč: Giinther Avg., gostilna. Smlednik: Oblak Primož, gostilna. Sodražlca: D robni č Jurij, gostilna. Stanežiče pri Ljublj.: Josip T e r š a n , gost. Stara Loka: Jelovčan Marija, gostilna. Stožice pri Ljubljani: Pečnik Jan. (»pri U r b a n č k u"), gostilna. Struge pri Dobrepolju: S a 1 o kar K., gostil. Sv. Jakob v Rožni dolini, Kor.: Mikula. Jakob, gostilna v »Nar. domu«. Sv. Križ p. Litiji. Fr Miklavčič, gostilna, Šiška pn L ubi|ani: Jak. M a t j a n, g »stilna. Škofja Loka: Hafner Leopold in Hai-y ner J., gostilni, S p li ch a 1 Fr. kavarna. Šturije pri Ajdovščini; Edvard C igo j, Š efan Selj in Ivan Štibilj, gostilne. Toplice, Dol.: Oskrbništvo toplic. Travnik, Dol.: Lavrič Jan., gostilna. Trst: CafeCommercio,CafeFabris. Tržič: Lončar Mat., Ruech K., gostilni. Velike Lašče: Matija Hočevar, gostilna »pri pošti." Vel. Poljane Dol, M. Andolšek, gostil. Vipava: Lavrenčič J., gostilna. Hotel »A d r i a«. Visoko pri Kranju : O k o r n Jan., gostilna. Vrhnika: D o lonc Fr. Jure a Jos. in Kočevar Franc, gostilne. Žerovnica p. Cirknici: M a r o 11 J., gost, Žirovnica: C o p M., S v et i n a A., gostilni. '^^gOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO^JP1 Stanje hranilnih vlog: 17 milijonov K. Rezervni zaklad: nad 400.000 K. na fl\estnem trgu zraven rotovža „ O X sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne 0 »I in jih obrestuje po 4% ter pripisuje nevzdignjene obresti vsa- q % cega pol leta h kapitalu. Rentni davek od vložnih obresti plačuje 0 1 hranilnica iz sama, ne da bi ga zaračunila vlagateljem. 0 ) Za varnost vlog jamči poleg; lastnega rezervnega 0 ) zaklada mestna občina ljubljanska z vsem svojim 0 | premoženjem in vso svojo davčno močjo. Da je var- 0 j nost vlog popolna, svedoči zlasti to, da vlagajo v to 0 \ hranilnico tudi sodišča denar maloletnih otrok in 0 0 varovancev. 0 O 2Č8T" Denarne vloge sprejemajo se tudi po pošti in O O potom c. kr. poštne hranilnice, "^fij 771 12 O O Posoja se na zemljišča pu 43/40/0 na 'Bt0- Z obrestmi vred pa O plača vnak dolžnik toliko na k »pit »I. da znašajo obresti in to odplavilo ^ ravno b% i«pos">iene(?» kapitala. Na ta na^.in so ves d >1^ poplača. v fk Jv (52 in poi M*. Ato pi Žili dolžnik poplačati dili? z obrestmi vr d na /•» JjJ primer v 33 let h, ted»j m ira plačevati na let i G% izpnoienegi kapital*. Jt? ;! itsr posoja se tudi na menice in na vrednostne papirje 0 g in sicer po 4'/»% do 5%. g 1QQQQQQQQOQQQOQQQOOQOQQQQQQO+ i i i » v . r * y v y » , Zahvala. * W Podpisani ZHbval|uji-m se tem potom vs«m p. t. c m načelnik. I* mr Vilifl ''Rv Ne- Marya Sattner, Ljubljana, Dunajska cesta št. 19. II. stop., il. nadstr. (Medijatova hiša), se priporoča prečastiti duhovščini za izdelovanja cerfivenifi paramentov. Izdeluje oele ornate, kazale v vseh liturgifinih barvah, pluvljale, obhajllne burze> Stole in vse za službo božjo potrebne stvari, priproste in najfineje, kakor se glasi naročilo, v svilnatem in zlatem vezenju. - Izdeluje tudi bandera ia b&ld&htne ter izvrSuje vsakovrstno eerkvono perilo iz pristnega platna. Vporablja samo dobi o blago, cene po mogočnosti nizke, zagotavlja trpežno, vestno delo iu hitro postrežbo. Prenovljenje starih paramentov tudi rado-voljno prevzame. 'jjg 26—16 Važno za gospode! *3Tovo! cJZovo! Vljudno naznanjam, da sem v J. nadstropju svoje trgovine Pred. škofijo štev. t o tvoril posebni oddelek 3a vsakovrstno SU^neno blago ter sem se potrudil, svoje skladišče dopolniti z najnovejšim, najmodernejšim tu- in inozemskim blagom od najjinejŠe do najceneje vrste, tako da sem v prijetnem položaju ustreči vsem zahtevam. Poskusite enkrat ako t°trebujetei3 m°j>m vsako- ----^ ' vrstnim suknenim blagom in pre- pričali se bodete, da Vas bode zadovoljila moja velika izbera, kakor tudi kakovost in cene kar najbolje. K prijaznemu ogledu vabi najvljudneje c7. iSrcSalni/i, JSjuBljana. Blago iz lanske sezije 20% in sukneni ostanki 30% ceneje. 305 10—10 Vzorci na deželo zastonj. ^mm^mmmmmmB^mmmmmMmtmmmmM^^ Naročila sprejemajo se do ponedeljka, 6.aprila zvečer na donavske krape *** fogaše iz Blatnega jezera in smuče ********** Po kapucinskem načinu namočena polenovka dobiva se celi veliki teden vedno sveža kaker tudi crraclro in ^ ^ I v priznano dobri 111 kakovosti praške 9 il IIR V !Sunke se na željo brezplačno kuhajo! JOS. MURNIK, Ljubljana, špecerijska in delikatesna trgovina z vinom. m m m m m V-/. l-AV m m >yi 1 & $ f, I m wMM i' s . A u I Žrebanje nepreklicno 23. aprila 1903. Glavni dobitek Kron 4O.0OO Kron Srečke za sobe grevnice 145 12 5 priporoča J. C- MAyER po 1 krono V Ljubljani. Vsi dobitki se izplačajo V gotovini po odštetih 10°|0 zneska. Varstvena znamka : Sidro. LINIMENT. CAPSICI Comp. iz lekarne Rlchterjeve v Pragi. priznano izvrstno bolečine olaj šujoče mazilo je dobiti steklenica po K 80, K l-4'i in K 2 - v vseb lekarnah. Zahteva naj se to sploh priljubljeno domače zdravilo vedno le v izvirnih steklenicah z naflo varstveno znamko ,,sidro" iz Riehterjeve lekarne ter sprejme iz previdnosti le v steklenicah s to varstveno znamko kot pristni izdelek. Rlchterjeva lekarna pri zlatem levu v Pragi, Klisabethstrasse 5. 114« 34—23 OGLAS! in LONDON i nista prizanašala niti evropski celini ter je velika tovarna srebrnine prisiljena, oddati vso svojo zalogo zgolj proti majhnemu plačilu delavnih moči. Pooblaščen sem izvršiti ta nalog. Pošiljam torej vsakomur sledeče predmete le proti temu, da se mi povrne jld. 6"60 in sicer : 6 komadov najfinejših namiznih nožev s pristno angleško klinjo; 6 kom. amer. pat. srebrnih vilic iz enega komada. 6 kom. amer. pat. srebrnih jedilnih Žlic; 12 kom. amer. pat. srebrnih kavnih Žlic; i kom. amer. pat. srebrna zajemal-nica za Juho; 1 kom. amer. pat. srebrna zajemal-nica za mleko: 6 kom. ang. Vlktoria čašlc za pod-klado; 2 kom. efektnih namiznih svečnikov; i kom. cedilnik za čaj; i kom. najtin. sipalnice za sladkor. 42 komadov skupaj samo gld. 6.60. i i Vseh teh 42 predmetov je poprej stalo gld. 40 ter jih je moči sedaj dobiti t , . po tej minimalni ceni gld. 6.60- Amc-ričansko pat. srebro je znano, je skozi in skozi bela kovina, ki obdrži bojo srebra 25 let, za kar se garantujc. V > '' najboljši dokaz, da leta inserat ne temelji na nikakršni slepariji zavezujem se s tem javno, vsakemu, kateremu ne bi bilo blago všeč, povrniti brez zadržka znesek in naj nikdor ne zamudi ugodne prilike, da si omisli to krasno garnituro, ki je posebno prikladna kot prekrasno svatbeno in priležnestno darilo kakor tudi za vsako boljše gospodarstvo. Dobiva se edino le v 380 10—2 A. Hl^SCHBEHG-a eksportni hiši američanskega pat. srebrnega blaga iiii Dunaj i II., Rembrandtstr. 19 S. L. Telefon 14597. Pošilja se v provincijo proti povzetju, ali če se znesek naprej vpošlje. ;- Čistilni prašek za njo 10 kr. Pristno le z zraven natisnjeno varstveno znamko (zdrava kovina). Izvleček iz pohvalnih pisem. Bil sem s pošiljatvijo krasne garniture jako zadovoljen. Ljubljana. Oton Bartusch, c. in kr, stotnik v 27. pešpolku. S pat. srebrno garnituro sem jako zadovoljen. Tomaž Rožanc, dekan v Mariboru. Ker je vaša garnitura v gospodinjstvu jako koristna, prosim, da mi pošljete še jedno. P Št.avel pri Preboldu. Kamilo Bcihm, okrožni in tovarniški zdravnik. C? A. •'T C." Xa h ter si j te S brezplačno in franko moj ilustrovani cenik z več ko 500 podobami ur, zlatega in srebrnega blaga in godbineh reci HANN8 KONRAD tovarna za ure in izvozna trgovina Most st 234, Češko. Služba orgranista ae razpisuje v župniji Polhovi Gradec. Kdor zna kako rokodelstvo ima prednost. Več pove župni urad. 405 3—3 Podpisana ima v jaletri nairaznovrstnejše trpežno, krasno blago za bandera, baldahine, raznobarvne plašče, kazule, pluviale, dalmatike, ve-lume, albe, koretelje. prte ud sploh vse, kar se rabi v cerkvi pri službi božji. — Prevzema 'udi vezenje, prenovljen)« stare obleke In vhu popravila. — Izdeluje ročno In pušteuo po najnižji eeni bandera ln vso drnico oblek«. Preč&stite gospode prosim, da se blagovoli pri naročilih ozirati na domačo tvrdko ter ne uvažuiejo tuiih tvrdk, društev in potujočih agentov. Zagotavljaje hitro in najpoštenejso postrežbo in najnižjo ceno, zatrjuje, da bode hvaležna rudi za najmanjše naročilo, Najodličnejsim »postomanjaiu se priporoča 691 52 44 Ana Hofbauer, imejiteljica zaloge cerkvene obleke, orodja m posode v Ljubljani, Wolfove ulioe 4. W Za bolne, malekrvna, prebolnike, dame, (j otroke itd. g Maltoferrochin Malto-Chlna-Malaga vino z železom. Malto ohin, China-Sherry l/i steklenica KM—; '/» steklenice 1 K 6' h; MALTO - CONDURANGO Malto - Pepain 8*»* l/i steklenica K 4 - ; »/, steklenice K 2,"0. fo naravnem vrenju z dostavkom ilrožij južnih vin z najboljšim ječmenovim sladom naprav-ljena neprekosljiva dljetetična vina O Od zdravnitkih veljakov kot najboljša spo-' zn na. Mnogo priporočilnih p>sem zdravnikov Prva odlikovanja v Parizu, Pragi, Bruselju, Amsterdamu in nedavnej na dunajski razstavi pijač. 334 12-4 Naprodaj v vseh lekarnah O MALAOA - BHERR7 - VERMOUTH Q siadni samotok, kar najceneje. Q Ceniki in vzorci na željo franko. 8 Prvo vinsko vrenje in hramovje SVATEK & Co. Q 8Praga-Smihov, nasproti zahodn. kolodv. 8 1. Z OOOOOOOOOOOOOOO ooooooooooooooooooooooooooooooooo Najstarejša svečarska tvrdka! OOOOOOO ooooooo Najstarejša svečarska tvrdka! ooooooooooooooooooooooooooooooooo ooooooooooooooooooooooooooooooooo oo oo oo oo oo oo oo oo oo oo oo oo oo oo oo Fr. Supevc ^ ana, Prešernove * * OO oo oo (Slonove) ulice 7, Perlesova hiša (QQ priporoča prečastiti duhovščini in slavnemu občinstvu zajamčeno pristne «3i 5 PT čebelno-voščene sveče ipfjp voščene zvitke i. t. d. iPf^ izborni med-pitanec. 00 00 00 00 oo 00 00 00 oo 00 00 000000000000000000000000000000000 000000000000000000000000000000000 § Usfanovlj. pred sto leti! §§§§§§§ Ustanovlj. pred sto leti! § OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO Špitalske ulice štev. 7. ulfo&rvo na%Tvaxi\a &a so &oš\e ^VonjeVcV^ xa dame \vv &eVUce,\Au*e A VaVor \ud\ moduo J \Aago o\AeVe iame ui^o^o&e \ti _____ ^e iprvpovoča mxio- S)o\\Axvo "blago, cene. ^li^orcv t\a JranVo Din© 406 3-3 jako dobro, iz lastnih vinogradov najlepše ltge predajo pc nizl^ib eenal} Anton Lavrinšek v Krškem. Pošilja tudi poskušnje. dtdT Naknp ln prodaja TtBb rsa « o t r«t n i h državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri irebanjlh, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promese za vsako trebanje. Knlantna izvršitev naročil na boril. Menjaricna delniška družba IIEBCU I., Wollzelle 10 in 13, Dunaj. I., I «4» Pojasnila v vseh gospodarskih in finančnih stvaroh , potem o kursnih vrednostih vseh ipekulaoljsklh vrednostnih papirjev in vestni nasveti za dosego kolikor |e mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti n&loienlh gl&vnlo. 134 180 Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Ignacij Žitnik. Tisk »Katoliške Tiskarne« v Ljubljani.