List aa kartell delev-ekege l|udetve. Delav-cl to oprtviitnl do vtayt ker prjduclraio.
f hte paper le devotad to (he tntereete of the «working olaas. Work' ere ere entitled to ell whet thev produce.
m
i\v/
Kni«ra»a- i.ooi»a-oiea» metier. Ltao. IwrT »i ur offtrw CM**a<< HI und.« tb. ifi»H'«nr'«e'M»w VI 1H7W
Otfiei: 4008 W. 31. Str., Chicago. III.
"Delavci vseh dežela, združite se!"
PAZITI'
""" ^
ne étevilko v oklapa|u ki ee neha|e poleg va* šega naslova. prilepl|e-nega epode| ali
na ovitku. Ako (386)
te étevilka
t«ila| vam • prihodnjo številko našega lista po teôe naročnina. Proei-mof ponovite |e tako).
Ste v. (No.) 385.
Chicago, III., 26. )antiar)a (January) 1915.
Leto (VoL) X.
Molitve in dejanja v Ameriki
BOO DAJ MIR
Amerika je molila /a mir. Vsi, ki trdijo, da oskrbujejo pošto z remije v nebesa, so zahtevali od Bogu, naj jih posluša, vsak je sitnaril na svoj način in vsi so trdili, da se dvigajo njih molitve naravnost pred prestol večnega očeta
Znanost, ki lahko lovi, zasleduje, fotografira, razklada vse mogoče žarke, ki pozna hitrost svetlobe in zvoka, ki tehta na biljone kilometrov oddaljene zvezde, še nima aparata, s katerim bi mogla opazovati, kako se dvigajo ali kako padajo čeljustne molitve ljudi.
Ali če je res, da so šle molitve za konec vojne pred božji prestol, tedaj mota biti pot do tja vendar daljša, nego pripovedujejo vsakovrstni administratorji večnega življenja. Ali pa so obtičale pred prestolom. Do Boga ,bi rekli, da nikakor niso prišle.
Vsekakor je videti, da molitev ni pravo sredstvo proti vojni. Mi smo že prej mislili, da je tako. Zakaj izkušnja nam kaže. da ni mogla molitev, pa dobi .>i njena moč kdove kako čudo-tlelna, nikoli nadomestiti fizičnih sil ali pa razveljaviti njih učinkov. Če bi strojevodja molil, se ne bi zgenila lokomotiva; z molitvijo ne napolni rUdar nobene kare; ako bi polagal kmet molitve namesto semena v zemljo, ne bi nikdar dočakal žetve.
•Vojna se vodi s smodnikom in dinamitoin; eksplozivni in balistieni zakoni imajo v njej matematično veljavo. Kakšno moč naj ima tu molitev!
Ko se je vojna pričela, je bil Bog menda «loma in je videl, kaj m* godi. Pa ni hotel zabraniti vojne.
Kaj jetreba vsegavednega šele upozarjati, kaj se god i ?
Bilo je tudi znano, da so si vojno napovedali posvetni vladarji iz krvi in mesa. sedeči na ' velikih in malih tronih, ne v nebesih, ampak tu pa tam po Evropi.
£	Bog torej ni imel pravzaprav nič opraviti
i vojno. In nikakor.;]', bilo logično, da so ga nadlegovali z njo. Obračali so se do napačne .
^^ Ali Amerikanci so praktični ljudje. Ničesar ne verjamo, dokler ne poizkusijo.
Niti brezuhpešnost papeževih molitev jih ni prepričala, dasi se je pošiljala za mir v nebesa molitev dveh papežev!
Sami so hoteli poizkusiti. Pa so poizkusili.
In prepričali so se. Z molitvijo ni bilo nič.

Copyright 1915 by McCutehcon
MI DAJEMO ŽIVEŽ
Vojna se vodi v naših naprednih časih indu-strielno mašinelno. V Nemčiji so konstatirali, d» so mestni delavci boljši vojaki od kmečkih fantov, dasi so zadnji telesno krepkejši. Ali industrij, ski delavci so vajeni strojev. Na sejmu, kjer gre na pesti in s pivnimi «vrčki, bi bili pretepači z dežele pravi fantje od fare; na vojni, kjer je prevladala tehnika, so «lelavci uspešnejši.
Vsa armada je postala v naših dneh ogromna ašinerija. Zmage ne odločujejo več ljudje; osebna moč in osebna hrabrost so lastnosti nižjega reda. Večji in' precizncjši topovi, učinkovitejše eksplozivne snovi, gostejše in primernejše izpeljane železnice, zanesljivejši zrakoplovi — to so elementi vojne in zmage.
Toda kljub vsemu tehničnemu razvoju je vemlar tu«li za vojno še treba ljudi. Ideal, da se nabode vsa meja okrog in okrog z možnarji, mi-traljezaini, strojnimi puškami, topovi, potem pa pritiska en prst na Dunaju ali v Berlinu na gumb, pa padajo Varšava, Petrograd, Kijev, Moskva, Belgrad, Kragujevac, Belfort, Bruselj, Rheims, Pariz v prah in pepel, še ni dosežen.
Doslej so to le še "lepe" sanje.
Kakor je za oskrbovanje strojev v tovarni treba ljudi, tako jih je treba tudi za službo pri kationih in smrtnih mašinah. na križarkah in podmorskih čolnih, na samoletih in zrakoplovih.
Res je, <la šteje človek v tovarni in'jami, pa tudi pri artileriji in infanteriji šele v drugi vrsti, ali brez njega vendar Se ne gre.
In človek mora jesti. Tudi proti tej nerodnosti še ni sredstva.
V polju sicer dokazujejo vojakom, da niti cesar ne vzame, kjer nič ni, in če n edobc junaki po 48 ur nobenega grižljaja, se morajo tolažiti s slavo. Ali tudi to ima svoje meje.
Brez kruha ni vojne.
Z«laj ga imajo še nekaj, četudi je to že "¿rojili kruh."
Ali «lan bi moral priti, ko bi ga Evro^j zmanjkalo. Zakaj v normalnih časih nima dosti žita. Zdaj pa poteptana polja ne rode, roke, ki manipulirajo s puško, ne morejo orati in kopati.
Amerika pa ima še žita in moke. In povrh ima "dobro srce".
Amerika pošilja moko in žito v Evropo. Doma ga zdražuje. V sedanjih časih je ta trgo vina imeniten business. Za mir molimo, vojno pa podpiramo. Ker imamo "dobro srce".
Narodna obramba in socializem
Že nekolikokrat smo v predalih tega lista povedali, <la za socializem problem vojne nikakor ni rešen, če kdo enostavno zatrobi: Socializem je proti vojni!
l'e bi se «lali veliki zgodovinski pojavi tako gladko odpravljati, tedaj bi bila vsa svetovna politika le igrača, in socializmu ne bi bilo treba, da si belijo veliki duhovi neštetih narodov glave s težkimi, zamotanimi in napornimi študijami, iščoči pomoči pri vseh mogočih strikah znanosti.
Človek bi tudi lahko dejal: .laz sem proti smrti. Saj je dosti ljudi, ki se jim zdi smrt strašna; in bilo jih je že tudi, ki so globoko razmišljali, kako bi se mogla ta epizotla o«lpraviti iz. človeškega življenja. Naposled srt res navadne vzbuja k<love kakšnega veselja.
Kljub temu se bomo sanio smejali Človeku, če bo hodil po svetu in «leklamiral: Jaz sem proti r»nrti!
y^Tako bi bili tudi socialisti smešni, če ne bi znali o vojni povedati nič druzega, kakor «la so proti njej.
Z«li se, <la so nas čitatclji dobro razumeli, ka«lar smo razpravljali o tem vprašanju. Le zadnji čas se je javilo nekje na zapadli nekoliko "junakov," ki so k«lovekje pobrali nekakšne trapaste "radikalne" fraze, pa jih ponavljajo kakor papige, ne «la bi jih znali posoliti le z enim zrncem svoje soli.
To nam le dokazuje, da so bili naši stvarni članki z«'lo potrebni in «la je treba še veliko razpravljati o načelnih vprašanjih, katerih jedra so nekaterim glavam skrita v najgostejši megli.
.V za«lnji št«'vilki stno govorili o nevarnosti militarizma. Praktično so se socialisti vseh de-žel vedno upirali militarizmu. V vseh parlamentih v katerih je bilo kakšno socialistično zastop-slvo, so odklanjali militaristiene proračune in u-temeljevali svoje stališče.
Ali s tem nikakor ni rečeno, da so socialisti sploh nasprotniki vsake nacionalne obrambe, in kdor je presenečen, ako se danes pove, da sociali-%% -«ti niso za vsako ceno nasprotniki vojne, le «loka-zuje, «la je prespal vse, kar se je desetletja godilo, pisalo in govorilo.
Konfuznim glavam je seveda težko kaj dokazati. k«»r smatrajo ravno svojo konfuznost za ne-kakšno posebno modrost. Zato pa je vendar tre* lm povedati, kaj je in kako je. Poleg zmedenih
možganov je vendar še veliko ljudi, ki se žele kaj naučiti in spoznati resnico.
Socializem je — to smo povedali že tisočkrat — v svojem končnem cilju nasproten vojni. Kadar bo svet socialističen, mislimo in upamo, «la ne bo nobene vojne več. T«t naše upanje je vte-meljeno v spoznanju, «la so vojne posledice takih konfliktov, ki se ne dajo odpraviti iz kapitalističnega sveta. V prvi vrsti gre za gospodarska nasprotja, ki o s kapitalističnim sistemom tako spojena, kakor ušesa z glavo.
Iz gospodarskih nasprotij pa izvirajo «Iruga, ki so sicer le posledice prvih, vendar pa se kažejo očem jasneje. N. pr. narodna nasprotja. Vzrokov zanja je v kapitalističnem gospodarstvu na kupe. Kapitalizem se mora razširjali; to j« v njegovi naturi. Dežela, v kateri je imlustrija močno razvita, si najprej gospodarsko osvaja ne-industrialne dežele. Napravi si v njih ekonomične postojanke, ki se polagoma razširijo v kolonije, potem pa sledi politično osvajanje, in konflikt je nenadoma tukaj.
Kolonije so cilj kapitalizma v vsaki deželi. Oko, ki ne gleda v globočino, pa le vidi, kako se različni narodi naseljujejo in utrjujejo po vsen\ delih sveta. Iz kolonialne konkurence nastanejo novi konflikti.
Strah pred takimi konflikti povzroča oboroževanje. V samem oboroževanju pa je že nevar nost novih konfliktov.
Vse te elemente lahko zasledimo tudi v sedanji vojni.
<V bi šlo na vojni samo za tiste interese, zaradi katerih se je klanje pričelo tedaj bi bilo stališče socialistov še ve«lno zelo lahko. Kaj bi se mi brigali za kapitalistične interese, za njih kupčije in profite?
Ali človek ima oči, «la gle«la z njimi. Vojna zadene s svojimi posledicami tudi ljudstvo, in to še bolj kakor kapitaliste. Neizogibni so učinki vojne na politično, gospmlarsko, kulturno življenje, tudi pa moč, organizacije in pridobitve delavstva.
Zato tudi socializem ne more biti imliferen-ten napram vojni.
Vzemimo primer. Francosko ljudstvo si je z ogromnimi žrtvami v svojih revolucijah priborilo republiko. Delavstvo je dobilo znaten vpliv na javno življenje. Ustanovilo si je močne organi-
zacije, ima precejšnjo svobodo ovora, tiska in združevanja iti rabi vse te pridobitve z znatnimi uspehi v boju prtoi kapitalizmu.
Nemčija napade Francijo.
Ali naj se francoski socialisti zadovolje z de-klamacijo, «la so nasprotniki vojne? — To bi bilo prav tako kakor krščanska pridiga: Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe.
Nikdar ni l»il socializem kratkoviden, nikdar ni mislil, da se dela svetovna zgodovina z beJtdami.
Ako bi Nemčija podjarmila Francijo, ne bi bili tepeni le francoski kapitalisti, ki bi se naposled naučili tudi v novih razmerah delati profite. Veliko bolj bi bilo udarjeno francosko delavstvo, ki bi izgubilo v Srčne pridobitve in bi bilo v svojem razvoju resno ustavljeno.
Tudi to, kar ima francosko delavstvo danes, ni idealno. Ali kadar ne morejo delavci izvojeva-ti osemurnega «lelavnika, ne pravijo: "Pa nič! Bomo pa delali dvanajst ur. «lokler ne dobimo osmih:" temveč v boj pojdejo za deveturni delavnik, in če si ga pribore, ga bodo branili proti vsem napadom, dokler ne pride čas, <la morejo napraviti zopet korak in stopiti v boj za osem ur.
Ker ugrožava nemški napad pravice franeo-skega delavstva, je socialistično, «la pomaga francosko delavstvo braniti Francijo, ker brani s tem svoje pravice in svojo bodočnost .
Premislimo drug moment. Vojna je skoraj po v se j Evropi. Vzemimo, da zmaga Nemčija r. Avstrijo. V tem slučaju bo neizogibna posledica, da pride Avstrija v 5»* večjo odvisnost od Nemčije. Mogoče in verjetno je celo to, «la se usta novi formalna državna zveza z Nemčijo, v kateri dobita Avstrija in Ogrska približno tak položaj kakor Bavarsko ali Saksonsko. Pot«'tn pride germanizacija Kako to Prusija razume, je po kazala na Poljskem.
Vsak pritisk m«li odpor. Nacionalno potla-čevnnje bi nujno izzvalo nacionalen šovinizem. Nacionalni boji so bili vedno silna zapreka socializma. Narodna nasprotja se hitreje «lolipajo kakor socialna. Taka rešitev evropskega problema bi bila torej hud tularee za socializem. V interesu delavstva je, da se končajo narodni boji, to» rej «la se rešijo narodna vprašanja.
Ali mora socializem prezirati vse te reči, ki
mu segajo do živega, pa enostavno peti kakor tuleč derviš: Mi smo proti vojni?
Amerika se je morala bojevati za svojo neodvisnost. To je bila dobra vojna, tudi s socialističnega stališča. Italija sc je morala bojevati. «la je postala Italija iti se rešila fevdalizma malih držav, vštevši papeževo. Potrebna vojna je bila. Vojna severa z jugom v ameriških Zedi-tijenih državah je bila vojna za napredek in košček kulture. Morala je biti.
Kadar zmaga socializem, bo drugače. Ali ker «lanes ne more biti tako, kakor bo takrat, ne l>o socializem sam sebi odrekal življenja in s praznimi besedami protestiral, če mu hočejo izpod-kopavati temelje.
Vse to ni prav nič novega. Socialistični nauk'. je bil vedno tak, in kdor ni vedel tega, se je pač premalo zanimal za socializem.
Neštetokrat so socialisti po vseh mogočih deželah naglašali, da se odrekajo svoji deželi ali svojemu narodu obrambnih sredstev za slučaj resnične potrebe. Se več: Zahtevali so demokratičen sistem obrambe, ne zato, da bi oslabili mož-nofct obrambe, ampak ker bi bil tak način boljši in močnejši od militarizma.
Na mednarodnem socialističnem kongresu v Parizu, ki je imel gotovo več pravic govoriti v i-menu socializma kakor par nevednih kričačev, je bila sprejeta resolucija, ki zahteva splošno ljudsko oboroženje. Ta resolucija je še «lanes v veljavi. Če pa hočemo narodom «lati orožje, gotovo nimamo namena. <la bi visele po stenah puške za parado, ampak «la bi se lahko rabile, ka«lar bi bilo potrebno.
Seveda je med vojno in vojno razlika; tudi to smo že dostikrat povedali. Na svetu j«' sploh veliko razlik, in kdor hoče živeti, mora paziti nanje. Če bi se delali vsi čevlji na eno kopito, bi morala večina ljudi ostati bosa.
Socializem hoče živeti. Pripraviti si hoče bodočnost, osvojiti hoče svet in ustanoviti novo družbo. Ker pa ve. «la ne pade nova družba ka kor-zrelo jabolko z drevesa, ampak jo je treba zgraditi kakor hišo s fundatnenta, zato polaga temelje, gradi in gleda «la dobi že v sedanji družbi čim več vpliva in moči. Vse, kar se godi, ima za socializem in njegovi bodočnost pomen. Vojna ji velika prikazen; zato s«> mora zanimati tudi zanjo.
RADIKALIZEM FRAZE IN RADIKALIZEM DELA.
nasprotniki socializma
Socializem je znanost. Ta reanica je bila že neštetokrat povedana, vendar pa ne gre nekaterim ljudem še nikakor v glavo.
Kapitalistom ae ni čuditi. Prvič ima velik del te gospode o znanosti sploh silno blede pojme. Za nji Ho ve intcj^eae ao aicer vaakovratne panoge znanosti potrebne; ali kdor .ima dosti denarja, ai lahko najame ljudi, da študirajo zanj, pa ni tre-ba. da bi ai sam belil glavo z učenostjo. Oni ne bodo priznali znanstvenega značaja socializma, ker vedo o njem prav tolik« kolikor o astronomiji, geologiji ali i>a o primerjevalni anatomiji.
Lastni interesi direktirajo kapitalistom, da po-rekajo znanstveni pomen socializma, ker bi s tem počastili njihovim namenom nasproten nauk in hote ali nehote priznali, da je socializem nekaj večjega kakor navadna kupčevalska politika.
Med učenjaki po poklicu jih večina maje z glavo, če slišijo, da je tudi socializem nekaj znanstvenega. Večinoma namreč ne poznajo socializma več kakor še kakšne druge politične struje. In njim je to najmanje zameriti, kajti oni imajo dela. pa jim ne ostaje toliko časa, da bi mogli še socializem temeljito študirati. Znanost se čim-dalje bolj Specializira, vsaka panoga se razširja, ker se znanje od dne do dne mnoli, in kdor ji je posvetil svoje življenje, ima z njo vedno dosti o-pravka.
To je zelo obžalovanja vredno, ker n» . alističnemu gibanju ravno ljudje z izurjenimi možgani in s poznavanjem znanstvenih metod prav prišli. Oni ne bi mogli nadomestiti nobenega boja, nobene organizacije; delavstvu ne bi bila odvzeta njegova lastna naloga. Ali mersikate-ri nerodni korak bi mu bil prihranjen, marsikatero spoznanje bi si proletarijat lahko pridobil brez pretežkih izkušenj. .
, Toda ker je, je. česar ni. tega ni. Prepričani smo, da bo kapitalistično gospodarstvo tudi u-čenjake in sploh izobražence v vedno večjem številu privajalo v socialistične vrste, ker jih bodo dejstva vedno bolj prepričevala, da je v sedanji družbi tudi znanost večji del le dekla kapitalizma in odvisna od njegove milosti.
Za sedaj je veliko število učenjakov še in-diferentno napram socializmu; nekateri so mu naravnost sovražni. Le manjši del se mu je z zanimanjem približal in si je, ko ga je temeljito spoznaj tudi odprl njegova vrata. Neizogibni razvoj poskrbi, da bo tega spoznanja vedno več. Posiliti se ne da v tem oziru nič.
Pravi učenjak služi znanosti zaradi znano*»* To pa je v kapitalistični družbi zelo težko,.včasi tudi popolnoma nemogoče. Učenjaki to čutijo; kadar bodo spoznali, kaj ovira njih delo, postane socializem tudi njihova znanost.
In socializem ima tudi to filozofijo, da zna počakati na tisto, kar se mora zgoditi.
SOCIALIZEM JE ZNANOST.
Socializem ima znanstvene temelje. In le akcija, ki je utemeljena na znanstvenih rezultatih, more delavstvu resnično koristiti in omogočiti njegovo osvoboditev.
Socializmu ni dovolj, če se konstatira, da ži-vi delavstvo v bedi. Vedeti hoče, odkod izvira beda. Kajti brez tega znanja bo vsak poizkus, la se odpravi beda, brezuspešen. Ce imam v hiši vlago, pa ne poznam njenega vzroka, ne bom nikdar osušil sten.
Vedno stoji vzrok pred posledico; in vsak boj proti poaledicam, mora biti v prvi vrsti boj proti vzrokom. Zato pa je treba poznati vzroke. Ta reč ni tako enostavna, kakor si domišljajo nekateri kričači Ako bi bila to res taka igrača, bi bili vsi socialni učenjaki, ki so posvetili po desetletja svojega življenja tem študijam in spisali celo ogromno biblioteko, opravljali nepotreben, brezkoristen posel in tratili čas.
In vendar vemo. da ni prišlo vse socialno gibanje delavstva nikamor, dokler ni dobilo strogo znanstvene podlage.
Zakaj so vsi sistemi utopiatov ostali utopije in niso porodili ne enega trajnega praktičnega uspeha? Zato ker niso imeli stvarne, trdne podlage. Ker so zamenjavali želje in ideale z možnostjo. In vendar niso bili ljudje kakor Thomas Morus, St. Simon, Fourier, 0\ven i. t. d. duševni pritlikavci. Imeli so vsaj toliko duhovitosti in eneržije kolikor večina današnjih "radikalcev". pa če nekoliko več.
Ali šele znanstveni socialisti so razkrili gospodarske zakone, ki vladajo v družbi tako absolutno kakor prirodni zakoni v vsemirju. Oni so pokazali, po kakšnih pogojih se je družba razvijala in naposled razvila do kapitalizma. Razkrili so pa obenem tudi sile, ki učinkujejo v sedanji družbi dalje in morajo povzročiti konec kapitalizma. In pokazali so, kako se more delavstvo poslužiti teh sil, da pospeši svojo osvobodi it ev.
Socialna znanost nam daje garancijo, da se ne bojujemo zaman. Zasledovala je družabni razvoj skozi tisočletja do današnjega dne, razkrivala je pot skozi vso preteklost, in na podlagi teh rezultatov lahko pokaže, kako drži pot v bodočnost.
Ali socializem nam tudi pokazuje, kdo je nasprotnik, kakšne so njegove sile, njegovi arzenali, kakšen je njegov boj. kje so njegove slabe točke. Tako je delavstvu mogoče, da si organizira tako vojsko, ki bo sposobna za zmago, da si pribavi tr.ko orožje, kakršno je potrebno in uredi svojo taktiko po pameti in razumu tako, da lahko doseže cilj
indiferentizem delavcev
Važuejše od nazorov drugih krogov je za socialiste mišljenje delavstva. Kajti ena temelj nih resnic je ta, tla ne uiore oavoboditve delavstva izvršiti nihče drugi kakor delavstvo samo. Ali na prvi pogled mora biti vsakemu razumnemu človeku jasno, da je osvoboditev najštevilnejša razreda človeške družbe, osvoboditev neštetih miljonov , oavoboditev ogromne večine človeštva velikansko delo, ki se torej ue da izvršiti z malenkostnimi sredstvi ne z malenkostnim zna njem, ne z malenkostnim načrtom ali pa celo brez načrta.
Na žalost je tudi meti delavstvom še veliko zmot.
Tudi med delavci je večina še indiferentua. Bila bi največja neumnost, ako bi to tajili, kajti to bi bila pogubonosna politika ptiča noja. Precenjevanje svoje moči se vedno maščuje. Socialistična stranka gre za tem, da organizira vse delavce po svetu, da jih nauči samostojnega mišljenja in tla jih prepoji s socialističnim duhom.
Ali sami sebe ne siuemo varati, in zato si ne moremo domišljati, da smo že na cilju.
Na miljone je še delavcev, ki nimajo o svojem položaju, o vzrokih svoje bede, o družabnem stroju in o družabnih razmerah nobenega jasnega pojma. Sami o sebi ne vedo nič druzega, kakor da morajo delati, če hočejo živeti, in tistega, ki jim da dela, smatrajo za svojega dobrotnika. Kajti od njegove volje je odvisno, če jih najame ali pa spodi. Iu če jih ne spodi, mu morajo biti hvaležni.
Ker je v njegovi moči, da jim pokaže vrata kadarkoli moče, morajo paziti, da se mu ne zamerijo. Kajti on jih lahko obsodi na lakoto, popravljaj svojo tlelo, pa inblči," je zanje vrhovni zakon.
Težko je poučiti take ljudi o resničnih razmerah, ker jim je pouk sumljiv. Ce pa še slutijo vmes kaj socializmus, se ga naravnost ustrašijo; ne da bi sami verjeli v kakšne posebne strahote socializma — ampak boje se ga, ker bi se z njim zamerili svojim predpostavljenim in gospodarjem.
Oni vidijo današnji dan. Kaj bo jutri ali pojutršnjem, to je predaleč njihovim mislim. Danes imajo svoj trdi kruh, bogdaj tla bi ga še jutri imeli; zato ostanejo pridni, tla ga ne bi izgubili
Kljub temu pride lahko dan. ko vsa pridnost in vdanost nič ne pomaga. Kapitalistu ne oblju-buje produkcija navadnega visokega profita. pa jo enostavno ustavi in njegove "dobrote" napram delavcem je hipoma konec.
Namesto nauka z besedami prihaja tedaj šiba brezposelnosti. Tupatam odpre kateremu s svojo bedo oči; ali takih uspehov je malo. Kdor se noče zanimati za svoj položaj .dokler mu ma-terielne razmere vsaj deloma dovoljujejo misliti, je nesposoben zato, kadar plane nanj skrb z vso svojo silo.
SOCIALIZEM KAŽE SREDSTVA.
vse jim ore prepočasi
Socializem kaže delavstvu, kakšna je moč njegovega nasprotnika, za to da more proletariat organizirati svoj boj proti kapitalizmu in ga u-spešno voditi. Kajti če se hočem bojevati, moram poznati nasprotnika, njegove čete, sile, trdnjave, 'njegovo orožje in njegovo metodo. In nasproti mu moram stopiti na tistem bojišču, na katerem ga najdem.
Če ima kapitalizem politično moč, pa me z njo tepe. ovira moj razvoj, onemogoča mojo organizacijo, tedaj je logično, da se mora proletariat postaviti tudi politično na svoje noge in si o-svojiti moč na tem polju; kajti to je eden izmed pogojev končne zmage
Kadar se bojuje Avstrija z Rusijo, ne bo ne ena ne druga pošiljala svojih čet v centralno Afriko z namenom, tla tam premaga sovražnika; vsaka ho gtedaia, da ga jvoišče \ rjeisovj «ležeji in da obrani svojo od napada.
S politiko prodira kapitalizem neprenehoma \ področja delavskih pravic. Kakšna logika je to, če pravim tedaj, tla ine politika nič ne briga*
Pravijo, da je politika postala kupčija. Prav zato jo je treba iztrgati .kupčevaleem iz rok in napraviti iz nje to, kar mora biti. da bo koristila ljudsvu iu ščitila njegove interese.
Zanikava se lahko vsaka reč, le da se s tem nič ne doseže. Ako je nebo vse črno, pa trdim, da ni oblakov, ne bom s svojim utajevanjem preprečil streli, da mi udari v hišo.
Politika jc velika sila, in če tajim to dejstvo, ne opravim nič druzega, kakor tla mi bo še bolj nevarna. Politična moč v kapitalističnih rokah koristi kapitalizmu. V delavskih rokah bi koristila delavstvu.
Sovražna armada vozi proti meni težke topove Naznanijo mi to. Jaz pa skomizgnem: "Kaj me to briga? Sklenil sem. «la grem z bajonetom v boj; topove zaničujem."
Vsak pameten človek bo prepričan, tla sem tepec, ako tako govorim. Ravno tako pametno pa je, ee svetujem delavstvu, tla naj se ne briga za politiko, ampak naj jo zaničuje.
Tako kakor v politiki kaže socializem delavstvu povsod kapitalistične postojanke in mu jih pomaga spoznavati, tla se mu ni treba na slepo zaganjati v nasipe, katerih ni mogoče osvojiti z golo roko; kaže mu nasprotnikove sile, da se ne bi zgotlilo. da osvoji delavstvo trdnjavo, do kate-re ga je kapitalizem namenoma izvabil, pot^m ga pa za hrbtom napade z neopaženo silo in ga pobije.
Med delavci se nahajajo tudi ljudje, ki ne marajo mimo prenašati bremen, naloženih njihovemu razredu od kapitalizma. Temperamenta imajo in vroča kri jim teče po žilah. Zato mislijo, tla so soeialiati.
Socializem pomeni boj proti kapitalizmu, o-ni so sovražniki kapitalizma torej so socialisti. Prepričani so tem.
Ampak taktika jim ni všeč. Prepočasi jim gre. Tega so seveda krivi voditelji, ki — bogve zakaj — namenoma zadržujejo revolucijo. Oni rrnadikalci, so boljši socialisti, rrrrevolucionar-ui socialisti.
Pa ne vedo, tla niso sploh socialisti.
Kajti socializem je znanstven sistem. So-eializem hoče to, kar je mogoče, pravzaprav to, kar mora priti. Socializem ni. slepa jeza. llrrra-tlikalci pa hočejo z glavo skozi zitl in ne vedo, tla je zitl trši.
Kdor hoče socialistično delovati in za socializem delovati, mora poznati socializem. Nihče nima pravice, tla bi dekretiral kot socializem to, kar se je slučajno rodilo v njegovi glavi ali pa kar je kje slišal zvoniti, pa ni prebavil.
Spoznati, tla se delavstvu slabo godi, ni težko. Za to ni treba nobene posebne učenosti. Tudi to ugane človek brez prehudega napora, tla prihaja zlo nad delavce od kapitalizma.
Ali kakor misli, da s tem znanjem že dosti ve, ne prokleto moti. Kavno s tem znanjem lah ko strelja največje kozle in spravi delavce v hude nesreče.
Rrrradikalci mislijo, da so oni pravi, edino pravi nasprotniki kapitalizma in da se jih kapitalisti najbolj boje. Ravno narobe pa je v resnici. Nikogar se tako malo ne boje kakor njih, in nič druzega si ne žele, kakor tla bi imel kapitalistični sistem same take nasprotnike.
Ves ta rrrradikalni rrrrevolucionarizem ima samo dve možnosti: Prodajati debele, bobneče fraze, katerih se noben maček ne ustraši, ali pa se posluževati takozvanih rrrradikalnih dejanj, atentatov, sabotaže i. t. d.
Prvo je zelo poceni. Zmerja in ropota lahko človek, če ima le jezik. Nobenega znanja, nobene razsodnosti ni areha za to. Kdor zna sploh govoriti, lahko tudi rrrradikalizira, rrrrevoltira, rrrrantlalira, tla navidezno vse poka. Navidezno. Zakaj v resnici ne poči ob tem napenjanju nič kakor kvečjemu kakšen gumb na hlačah ali telovniku.
Vse tisto, kar imenujejo nekateri teror, drugi direktno akcijo, lahko napravi škodo posameznemu ka pihal istu, iz stavbe kapitalističnega sistema pa ne izruje ne enega kamna Če ne bi imelo delavstvo drugih, boljših metod kakor na-silstvo in atentate, bi kapitalizem lahko vztrajal do konca sveta, in bi se ob vsem tem "boju" le krepkeje razvijal.
SLEPILO RADIKALIZMA.
Nekateri ljudem je večino premalo radikali-zma. V Ameriki, veliki deželi, je bilo vedno dovolj takih patronov, katerim je šlo vse počasi, pa so mislili, da se zgodovina lahko z bičem požene naprej kakor jata puranov.
Pa se smatrajo za "boljše" socialiste. In niso v resnici nikakršni socialisti, ampak konfuz-ne glave, ki bi se morali začeti učiti abecedo socializma, preden bi smeli drugim pridigati svojo zmedeno modrost.
Tudi sedaj rogovili nekoliko takih junakov med delavstvom Vsaka druga beseda jim je rrrrevolucija. Pišejo jo vedno s petimi "r". In mislijo, da je to revolucionarno.
Neumno je. In pregrešno je.
Kdo pa bo izvršil socialno revolucijo? Pet ali dvajset ali sto ali magari tisoč kričačev?
"Osvoboditev delavstva more bivi le delo delavskega razreda," se glasi eden temeljnih naukov socializma. In socialistična stranka ima zaupanje sama vase in v delavski razred, pa je prepričana, tla se bo s sistematičnim, neumornim delom, z agitacijo, izobrazbo, izkušnjo delavstvo tako organiziralo, da bo moglo premagati kapitalistični sistem.
To gre počasi. Tudi mi bi radi videli, da bi šlo hitreje. Ampak če bi postavljali svojo željo na mesto dejstva, bi igrali vlogo norca
Za boj je treba armado. Armada je organizacija. Torej je treba ustvariti organizacijo, in sicer popolno, sposobno, zavedno, izobraženo in izurjeno. Tedaj se bo lahko bojevala in bo tudi lahko zmagala.
Druge poti ni.
Rrrradikalei pravijo, da je. "Direktna ak eija," "teror," "individualen boj."
Ampak to ni nikakršna pot v socializem, 1em-vač v blaznico. V sistemu kapitalizma ne izpre-menim prav nič, ako poženem celo tovarno ali pa celo mesto z dinamitom v zrak. In če bi pod-miniral ves \Vashington pa ga temeljiteje uničil kakor potres Avezzano, bi bila kljub temu vnovič izvoljena kapitalistična vlada.
Socialna revolucija se s takimi metodami #e pospešuje, ampak zadržuje. Zato ni v taki taktiki nič radikalnega in nič revolucionarnega. Ota>-110 kar je v njem, je blaznost.
Ljudje, ki priporočajo delavstvu tak "radl-kalizem," mu škodujejo ravno tako kakor oprode kapitalizma ali pa še bolj
kapitalistične sile.
— . . jJ
Kapitalizem se je nastanil iu uredil svoje go^^ spotIstvo tako, da je vsa oblast v sedanji družbi njegova. Kamor se človek obrne, povsod ga sreča.
Industrija Oznanja kapitalistično moč. Tovarne, jame, polja, gozdovi, reke, železnice, arzenali, vse je v njegovih rokah. Vae delo mu je podložno. Spravil je v delo aužeujski značaj. Delo nima druzega namena, kakor da množi njegov profit in s tem njegovo oblast.
Ali kljub neziniselnosti sistema vendar kapitalizem ni tako neumen, da ne bi razumel neznosnosti svojega jarma. Njegova oblast je velika, pa vendar bi se lahko porušila, če je ne bi zaatražil, podprl in zavaroval.
Storil je tudi to. Vsemu svtu je dal svoj pečat, povsod je razpostavil stebre, ua katere se opira, povsod straže, ki ga varujejo. Nikdar svet še ni videl tako ogromnega socialno obrambnega sistema, kakor si ga je napravil kapitali- . zem.
.Države so velikanske kapitalistične organizacije. Vlade so organi, nastavljeni, da varujejo in pospešujejo kapitalistične interese. Da se to doseže, je vsa politika prepojena s kapitalističnimi vplivi. Nešteti miljoni, odtrgani od delavskih plač, se rabijo, da se z njimi jmlitično zaslepljujejo in pOneumnjujejo delavske mase.*čo ne bi kapitalisti razumeli, kakšna sila tiči v politiki, bi si rajši prihranili tudi te miljone.
•V cerkve poglejte Večinoma stoje v kapitalistični službi, uče tlelavce ponižnosti in skromnosti, in naglašajo neizpremenljivost družabnega reda, ustanovljenega po nebeški volji. Med sabo konkurirajo, kapitalizmu so vse enako vdane.
V šolah se opaža vpliv kapitalizma. Kdor i-ma državo v rokah, ima tudi njene institucije. Naravno je , tla se bo polastil tiste, iz katere pri-" tlejo enkrat nove generacije v življenje.
Ves oboroženi a]>arat je podložen kapitalizmu; služi mu vojaštvo, milice, policije i. t.d. Oboroženi sili se pridružuje justica. Država je kapitalistična, zakoni so kapitalistični, sodniki sodijo po takih zakonih kapitalistično In obso-jtncem se odpirajo kapitalistične ječe.
Ves svet ima značaj ogromne kapitalistične trdnjave, kjer štrle ven iu notri, na vse strani topovi kapitalizma. V nobenem času še ni bilo sistema, ki bi bil imel enako moč kakor kapitalizem.
In proti tej sili mora delavstvo izvesti svoj boj, če hoče kdaj doseči svobodo.
Moderne trdnjave ne padajo kakor zidovi Jericha, re se trobi okrog njih. Treba je težkih topov, mnogo topov, tehnike, temeljite tehnike, in vztrajnosti. Kapitalizem je taka moderna trfe njava.	^Pl
Ta trdnjava mora pasti, popolnoma kapitulirati. sicer ni rešitve.
RESNIČNI RADIKALIZEM
Organiziranje delavskih množic je počasno, trdo delo. Celo neprijetno, težko je. Kajti potrpežljivost ni razveseljujoča reč.
Ali v tako velikem delu, kakršno je osvoboditev delavskega razreda, je treba izvrševati nalogo, tako, kakršna je, ne pa tako kakršna bi nam bila bolj všeč.
Deklamirati o radikalizmu in debelo podčrta-vati besedo revolucija je laže kakor organizirati in izobraževati mase. Ampak boljše ni in pošte-nejše ni. Praviti delavcem, da jih bo rešila revolucionarna fraza, je sleparstvo.
Socializem je sam na sebi revolucionaren brez sindikalističnih in anarhističnih fraz. Revolucionaren je, ker s svojim delom pripravlja in stopoma tudi že izvaja socialni preobrat Včasi je ravno najrevolucionarnejši takrat, kadar je njegova beseda najbolj tiha in najbolj enostavna.
Kratko predavanie na klubovi seji, ki pojasni poslušalcem moč organizacije napram enako velikemu ali pa še večjemu številu posameznikov, in jih s tem pridobi za organizaciji», je veliko bolj revolucionarno dejanje kakor pa ti ve uri "radikalnega" rohnenja brez vsebine.
V resnici radikalno je hoditi vztrajno po tisti poti, ki jo je začrtal socializem in se ne naveličati, tudi če se ne pokažejo takoj uspehi.
Radikalen je človek, ki ostane zvest svojim načelom, tudi če vidi, da je pot dolga in utrudljiva. tudi če spozna, da pomaga drugim izgladiti cesto do cilja, katerega ne bo sam nikdar dosegel.
Radikalno je varovati delavstvo vseh sleparskih vplivov in paziti, da ga ne zapeljejo gobezda-vi kričači na napačno pot, kjer lahko izgubi samo
sebe.
Kdor pripoveduje delavstvu, «la more biti rešeno brez svoje organizacije, brez svojega de.a. brez svoje izobrazbe, brez trajnega napredovanja, z dejanji posameznih "junakov," z enostranskim ščuvanjem ga goljufa.
In čim radikalnejša je fraza, tem večja je sleparija.
Od delavstva ne pričakujemo le, «la odstrani sedanji družabni sistem, ampak nekaj, kar je važnejše: Da postavi na njegovo mesto boljši sistem,^ tla na«lomesti kapitalizem s socializmom.	^
Ce ne more tega, pade prvi dan po svoji zmagi v novo suženstvo.
Ali mislijo deklamatorji, «la je organiziranje vse človeške družbt igrača f Mi ne mislimo tega, ampak vemo, da je radikalizem v znanju.
ADVRRTISRMKNT
		
Avstr. Slovensko	>M -	Bol. Pod. Društvo
f«i*MvixM»u 16. jMuvarw		lakorponraoo M. (»hru»» • i*4 * drtevt Smm«
Gibanje članstva J. S. Z
Tabela kaže, kako je napredovala J. S. Z. po svojem članstvu v štirih letih svojega obstanka.
KRUH V AVSTRIJI.
Sedež: Frontenac« K ans.
GLAVNI URADNIKI:
Predsednik: M RAT IN OBERŽAN, Box 72, E. Minorai, Kana. Podpreti«. : JOHN GORSEK,Box 179, Radley, Kan«. Tajnik: JOHN ČERNE, Box 4, Breezy Hili, Mulberry, Kan». Blagajnik : FRANK STARČIČ,Box 245., Muiberr>. Ka„ Zapianikar: LOUIS BREZN1KAR, L. Box 38. Frontenac Kui
NADZORNIKI. PONGRAC JURàE, Box 207 Rdley, Kan«. MARTIN KOCMAN, Box 482, Frontenac, Kana ANTON KOTZMAN, Frontenac, Kan«.
POROTNI ODBOR: JOSIP SVATO, R. 4, Woodward, lowa. FRANK STIJC1N, Box226, Jenny Lind, Ark. MATIJA ŠETINA, Box 23, Franklin, Kau«.
Pomožni odbor:	•
FRANK SELAK, Box 27, Frontenac, Kan«. JOHN M1KLAVC, Box 227, Frontenac, Kan«. Sprejemna pristojbina od 16. do 45 leta znaša $1.50.
Vai dopisi «e naj blagovolijo pošiljati, gl. tajnika Henam* no*iljatve pa gl. blagajnika.
Muskegon, Mich.
Sledeča društva, pripadajoča A S . B. P. D. ho mi v moji bedi pomagala s podporo: Društvo št. 9, $2.00; št. 4, $2.25; št. 11 $1; št. 20 $3.60; št. 18 $2.00; št. 13 $4.25; št. 17 $2.28. Vsem izreka prisrčno hvalo.
John Shneider, 55 Summer St.
Stran Ka
jugoslovanska sociali
stiCna zveza po Štirih
letih svojega obstanka
O Božiču 1914 bi se bil imel vršiti kongres Ju gosi. socialistične zveze, ki se je pa vsled slabih časov, ki so zavladali, na priporočilo eksekutive in splošnega glasovanja preložil za eno leto. ■ Da se nadomesti izguba informacij. ki bi bile sicer predložene kongresu, podajam v sledečem nekaj pregleda o stanju zveze koncem njenega štiriletnega obstanka.
Ne da se tajiti, da je vsled splos-
•	nega gospodarskega stauja, ki še rvedno vlada in ki je občutno pri-
|Ufl*i:adelo vse delavske kulturne, iro spodarske in politične organizacije, prizadeta tudi politična organizacija jugoslovanskih delavcev: Jugoslovanska socialistična zveza. Ne da je organizacija nazadovala po številu članov—to ne;am-pak takega sorazmernega napredka ni naredila, kakor ga je v prvih treh letih, ko so beli gospodarske razmere v deželi za senco boljše. Rast v letu 1914 jasno kaže, da bi v takih gospodarskih razmerah, kakršne so bile še leta 1912—13, zveza naredila sorazmerno isti korak napredka, kakor ga je v teh časih.
Če iščemo posebne vzroke za to stagnacijo, ki se je pojavila začetkom druge polovice 1. 1914, lahko takoj konštatiramo, da je tega kriva izčrpanost v štrajkih se nahajajočih premogarjev v Illinois, Ohio in Arkansas, kakor tudi slabe delovne razmere v pre-mogarski industriji v Pennsylva —ni ji; kajti 85?v pennsvlvanskih
•	članov je premogarjev. Ako vemo, da je 75% vsega članstva zveze premogarjev, tedaj nam je situacija razumljiva, in le čuditi se je. da se je organizacija v takih raz merah poleg vzdržanja v ravni črti povzpela celo kvišku.
Kako je zveza napredovala po letih in mesecih, je razvidno iz na drugem mestu priobčenega merila, ki naj se po njegovih temnih črtah primerja s sledečo tabelo:
Rarpe^anih znamk:
Gornji skupni svoti leta 1914 je treba prišteti še 508 članov, ki so dobili izjemne znamke, ki se pa štejejo za dobre člane. Vsled tega je pravo število dobrostoječih v letu 1914 toliko večje.
Prijavljali in odpadali so klubi po letih kakor sledi: Leto Prijavljenih <Mpn«l)ih Aktivnih
31. <1«»«\
1910—11.....Srt —	36
hm i .....30	s • 5s
1912	.....3.1	10	si
1913	......11'	10	104
1914	.....21	5	119
Skupno.....153 33	119
Dohodkov je bilo po letih:
191	1............|1,S33.5M
191	2.......-____4,103.30
191	3............5,51 1.3S
191	4............I», 350.23
Skupno v Atirih letih.......$17,S04.49
Izdatkov v istem času po letih:
1911............«1,621.36
191J............4,350.41
191	3............5,222. K4
191	4............0,407.11
Skupaj v Štirih letil.........$17,001.71
Od te svote je bilo dano stranki za članarino $5.847.76, za agitacijo pa $1.744.71.
Vrednost premoženja zveze s klubi je bila koncem leta 1914 $9.948.12; in sicer znaša imovina zveze $3,666.00, ona klubov pa $6,282.12; to je samo imo« vina, ki jo upravlja eksekutiva J. S. Z. in krajevni klubi. Če prištejemo imovini še zvezna glasila in literaturo, ki je pod upravo odborov za časopisje, znaša premoženje zveze nad $7,316.00. Skupno premoženje bi bilo torej $14,598.-12.
Od meseca januarja 1911 do 3L
decembra 1914 je imela eksekutiva 68 sej. Splošno glasovanje se je vršilo po zadnjem kongresu za dve zadevi, in sicer za spojitev "Narodnega Glasa" s "Rad-ničko Stražo" in pa odgoditev kongresa za eno leto. Oba predloga je članstvo odobrilo. Za zvezno tiskarno se vrši agitacija za zbiranje fonda, za staro tiskarno so pa storjeni koraki, da se — glasom kongresa — nje inkorpo-racija razpusti.
To je v kratkem poročilo o stanju J. S. D. od njenega začetka do konca leta 1914.
Deviza vseh nas, ki smo na dehl za pojačanje naših vojev pod pra-porjem socializma v Ameriki, ko se gospodarske razmere izboljšajo, bodi: Na delo! Naprej za gospodarsko. politično in kulturno emancipacijo jugoslovanskih delavcev v Ameriki!
Chicago. 111., 21. januarja 1915.
Za tajništvo J. S. Z.
Frank Petrich.
A tU

{■:» sssssssssas
»iS sssssssSSss
ijll^^H
Ï 88 S8888
is sr=
■3 m SS
1911	191S	1S13	1914
600	1200	2103	8000
... ono	1200	1810	1700
...1400	1100	1035	2063
...1000	1200	1534	2052
...1000	1176** 1080		1827
...1200	1413	150 H	1710
...1000	1335	1941	1964
... «00	1462	163 S	1822
...1000	1419	2082	MM
...1200	1502	2078	1903
..1200	1444	8002	1527
..1000	1320	1721	172S
11800	15080	21 150	22369
Januar . . Februar'. Marc . . . April . . . Maj . . • • Junij . . . Julij . . . Avgust . . September Oktober,. November December Skupno
•) Meseca maja 1912 je bila zveza organizirana po državah in pri-V poznana kot federacija jugosl. socialistov v Ameriki po vseh drža. m vah. Dotlej se je smatrala zveza pri stranki kot ne organizirana
sekcija in njeni člani niso imeli vseh strankinih pravic, to je v okrajnih in državnih zadevah.
Frontenac, Kans.
Članom socialističnega kluba štev. 34 naznanjam : Na zadnji seji je bilo sklenjeno, da bomo odslej zborovali vsako četrto ne del jo v mesecu točno ob dveh po» poldne, ter vabim sodruge, naj se bolj redno udeležujejo sej.
Z bratskim pozdravom Jozeph Umek, tajnik.
Dunlo, Pa
Članstvo socialističnega kluba št. 127. v Dunlo, Pa., se uljudno vabi, da se polnoštevilno vdeleži prihodnje seje v nedeljo dne 31. jan. t. 1. Pričetek seje ob 2 url pop. v "Slov. izob. domu".
Odbor.
IZ VELIKE BLAZNICE.
Izmed meščanskih časopisov v Nemčiji je zaslužila v dobi miru "Frankfurter Zcitung" največ priznanje, ker je bia resno in dostojno pisana ter je zagovarjala res svobodomiselna in demokratična načela.
Sedaj je vojna. In njen vpliv se pozna tudi v tem listu. V eni Zadnjih številk je bil objavljen članek Karla Schefferja z naslovom "Padlim," o katerem pravi uredništvo, da ga označuje "plemenit patos."
Ta plemeniti patos je tak:
"Ali se more imenovati cilj te prostovoljne žrtve, ki bi je bil popolnoma vreden? Domovina, država, svoboda — vse to so velike besede bogate vsebine; ali vendar je z vsemi spojena neka misel na korist, ki ne zadostuje za razlaganje. Pravi zmisel velike žrtve se more le jecljaje označiti z imenom Bog. Smrt na bojišču, ki jo trpe in raznašajo naši vojaki, je služba božja. Da-si pravi krščanska cerkev: Ne ubijaj! Krščanska cerkev naših dni ni dorasla tej božji službi de janja. Vojaška smrt je dejanje tiste globokejše, z besedami morda sploh neoznačljive religioznosti, ki se zdi vsem veram le kot zlomek verstva. Zmisel takega dejstva je v tem, da se 7. njim uresničuje ukaz kosmične etike, da se kaže neka pra-svetovna nujnost kot svobodno hotenje navdušenih duš."
Nam pa se kaže ta militaristično-religiozna filozofija prasvetovne puhlosti kot neprostovolj na blaznost konfuznega duha.
Belgijsko poslaništvo v Washingtonu je izdalo sledeče obvestilo:
"Po kabelogramu, ki ga je dobilo tukajšnje poslaništvo, je bilo mestu Courtrai v Belgiji od Nemčije naloženo 2,500.000 dolarjev globe, ne zaradi neposlušnosti, ampak zato, ker je izpolni " lo ukaz nemških komandantov.
Okolščine so sledeče:
Dva nemška častnika, Maxeman in Pschors, sta prišla v Courtrai in ukazala občinskemu uradu, da se mora pod pretnjo stroge kazni vse n-rožje znesti v broelski stolp. Da se izpolni ukaz. se je zneslo orožje tja. Pozneje je prišel nov nemški poveljnik Kneeseback, ki je šel v broelski stolp in ko je tam opazil orožje, je naložil mestu Courtrai deset miljonov mark globe, češ da je to tajna orožarna, dasi je splošno znano in je bilo celo s plakati razglašeno, da sta njegova tovariša ukazala zložiti orožje v stolp
UTRINKI.
Najdejo se pa še ljudje, ki verujejo. Oče naš jim ni mrtva beseda; v njem iščejo vezi med zemeljskim človekom in nadzeineljskini Bogom. Ne vemo, kako si zamišljajo svojega Boga in kako spravljajo njegovo vsega vednost v sklad s potrebo molitve, kako se po njihovih nazorih strinja z njegovo modrostjo to, da naj ga ljudje upozarjajo na svoje potrebe.
.Mi ne bi znali rešiti uganke teh protislovij. Ali to nič ne de, ker nimamo take vere; kdor je ima, mu je pa ne zamerimo.
Oni molijo še vedno nebeškega Boga očeta za svoj vsakdanji kruh in so kristjani.
Moliti-Boga je krščanska dolžnost, torej tudi čednost. Bog ne sme biti užaljen, če molijo ljudje in mu pripovedujejo, česa si žele.
Bog mora biti skromnejši od ljudi. Zakaj ljudje se lahko čutijo užaljene z besedami, ki morajo biti Bogu všeč.
Zaradi par besed iz svetega očenaša so chi-kaški policisti streljali na brezposelne in jim bili z železnimi obročki v obraz. Besede iz krščanske molitve so tako nevarne, da jih je hotela policija v Chieagi konfiscirati. Ker se ji ni to takoj posrečilo, je rabila brahialno silo.
Oče naš je prišel na ulici Ilalsted popolnoma ob veljavo. Policijske gorjače so bile močnejše od božje vsemogočnosti.
V	slovenskem pekovskem glasilu čitaino:
V	Budimpešti «e že več dni
vrše konference med avstrijskimi iu ogrskimi ministrskimi zastopniki, da določijo najvišje cene za moko, žito in krompir. Cena moke je sedaj visoka, vsekakor, dobro informirani listi in krogi pravijo, da se tudi po določeni najvišji ceni teli pridelkov ne bodo mnogo razlikovale od sedanjih visokih cen.
Zelo nerazumljivo je, kako se je mogla cena ravno na tem najpotrebnejšem blagu tako visoko povzdigniti; in še bolj nerazumljivo je to, da se proti takim sjx>ku-laeijani ne najde nobena remedu-ra.
Izšla je naredba, ki določa najvišje cene na moki. Ogrski mlini bodo produeirali tri kvalitete moke in sicer: prvič pšenično moko. iz katere se bo izdeloval le mali fini kruh, dalje od štev. 1 do štev. 4, med kateri' se računajo tudi bolj črne moke. V to moko se bo že v mlinu zmešalo 30 procentov ječmenove moke.
Ali vse to qe bo na ceno kru-ka nič vplivalo, rni\ryeč s to mešanico ae bo le omejevala poraba bele pšeiiične moke.Dogovornosta avstrijska in ogrska vlada določili najvišjo ceno moke, na podlagi katere bodo določile deželne politične oblasti ceno kruhe. Seveda da od dveh vlad določena cena na moki ni tista, ki so jo kon-sumenti, pekovski obrtniki in delavci pričakovali, ker bi morale najvišje cene na moki učinkovati na ceno kruha, "kakor bi morale pospešit i ter povečati produkcijo krulia, ker od tedaj, ko se je pričela cena na kruhu povišavati, se produkcija vedno bolj krči.
Kakor slišimo, se je za novo mešanico zahtevalo 64 kron za kvin-tal po novem receptu mešane moke. Omeniti je treba tudi, da takšna moka v industrielncm smislu procentuelno mnogo manj nese, nego sama pšenična moka,zato pa lahko izračunamo, da bo ta novi kruh dražji, kakor je bil oni, ki se je doslej izdeloval. Tudi preveč dobrega okusa ne bo imel t» novi kruli, ker ječmenova moka je skoraj brez vsakega okusa, zraven tega pa je še težka. Iz raznih poskusov pa je dognano, da daje 30 mrcentov krompirja kruhu veliko več dobrega okusa, nego pa isti percent ječmenove moko. Da pa tudi krompir ne da trgovskega dobička, je tudi iz skušenj dokazano.
Fakt je torej ta, da se iv.orajo pekovski delavci privaditi tudi drugače v svoji stroki delat1, ker je strokovno vendar razlika, ali se za izdelovanje kruha rabi le pšenična moka, ali pa mešanica, kakor se bo od sedaj naprej rabila.
Meščanski listi pa pišejo:
Graški peki so izjavili, da ne morejo izvesti sklepa zadruge o peki vojnih žemelj. Po znani ministrski odredbi, izdani povodom določila najvišjih cen žita in moki, se bodo prodajale te tri vrste moke, in s'eer fina moka, moka za kuho in moka za pekr kruha. Moka za kuho in peko kruha se mora ž«' v mlinu zmešati z ječmenovo ali koruzno moko, ta zmes je pa čisto enaka tisti, ki s.) jo nameravali uvesti "i testo že.nelj. Vojno ženil jo uvde.io v Gradcu za vse vrste žemelj, izvzcmši "kifelj-ekov". Vojna je vojna. Gradčani in Ljubljančani se bodo morali privaditi vojnih žemelj.
Pater Tueker je hotel ščititi Oče naš. Zato so ga zaprli. Hotel je služIti Bogu, pa je bil zato tepen od ljudi.
Amerika, kjer se je Ut zgodilo, je krščanska dežela, Chicago je krščansko meato.
Anderw Carncgic se zopet zanima za svetovni mir ter deluje za mirovne družbe in mirovne slavnosti.
Zdi se nam, da bi bolje bilo, če bi pustil to reč; kajti kakor je imel srečno roko pri pridobivanju mil ionov, tako ima nesrečno v tej zadevi. Odkar je zgradil mirovno palačo v Hagu. ni v Evropi več miru.
Če ne bi bil socializem nujno v črti družabnega razvoja, če se ne bi vjemal z razvojnimi zakoni, to se pravi: Če ne bi bil socializem nujna, neizogibna posledica kapitalizma, tedaj bi bilo socialistično stremljenje itak zaman, vse socialistično delo bi bila le potrata časa. vse socialistične žrtve bi bile nezmiselne tragedije.
kolera.
Po uradnem poročilu je v Bru-cku ob Litavi obolelo 6. na Nižje-av8trijskem 1, v Celovcu 1 in v Krakovu 2 osebi na koleri. Prvih 7 oseb so bili iz Galicije došll vojaki. -r- Poročilo od 22 dccembia pravi, da se je po en slučaj azijske kolere pojavil 1:1 Dunaju, v Krakovu in v okolici K rakova.
Dva slučaja kolere sta se pojavila prvi teden tega leta v ljubljanski okolici. Obolel je pleskarski mojster Ignac Somrak, star 39 let, stanujoč v Mostah na Selu št. 34. Dne 28. dee. popol.pripeljali so ga v deželno bolnico, v kateri je še isto noč umrl. Istota-ko so prepeljali v deželno bolnico šiviljo Ivano Zajec, stara 37 let, na Selu št. 36. 14 oseb, katere so bile v stiku z bolnikoma so izolirali, in se nahajajo v šoli na polju v bližini sv. Križa.
PROLETAREC
LIST ZA INTKUfcM l>H AVSKIOA
L. UD ; TVA.
IZHAJA VS I KI TOREK.
—— Lastnik in .«d»j*t«l)i ——
Jugoslovanska diliv« ka tiskovna diuiba i .aieago, Illinois.
Naročnina: /s An.-riuo tU m telo leto. $1.00 is pol Iti», Za Kvropo $2.60 ¿a celo leto, $1.25 ta pel leta.
Oglasi po dogovotu. Prt spremembi btvalif'a je poleg novega naznaniti tudi 11 t nasior
Glasilo ilovMik« oriuimii« Ju«o*l. — McUlitlKi« >«•«• « AnisriLi. —
Vae pritožbe tilt le nerednega pošiljanja liata in drugih nerednoi»ti, je pošiljati
pred* dniku družbe IT. Podlipcu, 50.0 W. 25. PI Cicero, III.
PROLETARIAN
OwMd and put i»l>r*l »»«r» TuitJay by
South S'avic Wor men's Pubishirg Cotrpssy C ic 'to, Illinois.
Subat'ription ra es: United States and Canada. $2.00 .i year. #1.(0 for half
{ear. Foreign c« untrks $2.£0 a year, 1.25 for half year. -:- -:- -:-
A.i>''rtistng rates on agreement.
NASLCV (ADDRESS):
••PROILETAREC" '
«OOS W. 31. STREET. CHICAGO. ILLINOIS
Telephone: LAWN DA L K i»h?7 Illinoiška legislatura.
Kapitol v Springfieldu, 111., bi morali povečati; vsaj posvetovalni zbornici poslancev in senata bi morali razširiti, tako da bi se lahko- napravile velike, zelo velike galerije. Zakaj nobenemu volilcu se ne more odreci pravica, da bi gledal komedijo, ki se tam igra in za katero je sam pomagal izbrati igralce.
Ne poslanske zbornica ne sen®, si ne moreta izvoliti svojega pred sednika oziroma speakerja. To, kar se izvrši na vsakem ljudskem shodu v dveh minutah; — se v Springfieldu cele tedne ne dože-ne. Od otvoritve 9. zasedanja pa do danes, ko to pišemo, je poslanska zbornica že petindvajset-krat brezuspešno glasovala.
V senatu ni nič bolje. Navadno se izvrši vsa seja tako, da pride guvernerjev namestnik O' Hara na oder, udari parkrat s kladivom na mizo, v zbornici nastane majhen kraval, in seje je konec.
Za izpremembo nastane včasi velik kraval. Pred kratkim so prinašali veliki časopisi velika poročila z velikanskimi napisi: "Najbolj divji dan v illinoiškem senatu!" Kakor reklama za kakšno gledališče petega reda.
Po opisih ie moral biti v senatni dvorani tak spektakel kakor na sejmu, kadar ga imajo sej-mar ji že prav pošteno v glavi. Be sede se niso veliko izbirale. Psovke so letele seraintja, in komur je prišla sočnejša na jezik, ta jo je poslal z večjim zadoščenjem na nasprotno adreso. Ali pri psov kah ni ostalo; stiskale so se tudi pesti in malo je manjkalo, da bi se bil razvil slavnosten pretep ka kor v kakšni zakotni beznici.
Pri tem se odigravajo prizori, ki bi marsikateremu oboževalcu buržvazne politike in njenih "dobrih mož" lahko odprle oči. Hu domušni karikaturist cjiicaške "Tribune" McCutcheon je pred kratkim narisal svoj list prav posrečeno satiro, s katero pripo-. roča. naj se uvede v illinoiški legislating nov red sedežev. Po njegovem predlogu naj bi se v zbornici napravila "suha" in "mokra" stran; na vsaki strani bi tedaj sedeli pomešani republikanci in demokrati brez obzira na svoje strankarsko pripadništvo, le na podlagi tega, če so za whiskey, ali pa za ice cream. Strankarsko načelo pa naj bi vzelo klobuk in se pobralo iz zbornice.
•Volilci, ki sploh kaj mislijo, so ob volitvah mislili, da glasujejo kdove za kakšno^programe in i-deje; izvoljeni poslanci pa kažejo programom in idejam osle in postopajo tako, kakor da sploh ni strankarskih platform; če-pa so, niso vredne več kakor maku-laturni papir.
Tako je n. pr. pri štiriindvajsetem glasovanju poslanske zborni-ce v četrtek deset "suhih" demokratov meni nič tebi nič zapustilo svojo stranko, pa so glasovali za prohibicionističnega kandidata nasprotne, republičanske stranke. Rezultat se vsled te izdaj* vendar ni dosegel, kor je sočasno deset republičanskih poslancev glasovalo za druge kandidate.
Možaki pa niso ostali niti dosledni. Pri 25. glasovanju so zopet zatajili svoje prejšnje stali
šče in ae vrnili k domačemu ognjišču. Živ krst ne razume, zakaj so prej glasovali tako, zdaj pa zopet drugače. Človeku se zdi, kakor bi sedeli v zbornici otroci, ki se enkrat skujajo, čez par minut pa zopet pozabijo na svojo šobo.
Nekoliko vzroka za zmedo, ki vlada v Springfieldu, je v dveh chicaških' maudatih, ki ju imata demokrata v rokah, medtem ko trdijo republikanci, da sta jim bila ukradena in zahtevajo 'ponovno štetje glasov. To jim je bilo obljubljeno, ali obstrukcija se tu di tedaj ni končala.
Nam je prav, če si meščanski gospodje vzajemno očitajo volilno slepsrstvo in tatvino glasov. Prepričani smo, da imajo v tem oziru zelo izurjene mojstre med sabo. A če goljufajo demokrati republikance, in republikanci demokrate, «lasi trobijo oboji v kapitalistični rog, si je lahko misliti, kako se ravni šele sa socialističnimi glasovi, katere bi najrajši vsi združeni nasprotniki spravili s sveta.
Ali važnejši od tega "moralnega" konflikta je "boj med suhimi in mokrimi. Smešno je, da se mora ta boj imenovati važnejši; ali dejstvo je, da se ravno zaradi suše in mokrote ponajveč ne more konstitutirati legislatura.
Pameten človek pa prihaja » dilemo: Ali naj se nasmeje, da se bodo stene tresle, ali naj se razjoka. ako opazuje to žabjo-mišjo vojno. Žalostno je za deželo, kjer se morejo zakonodajci tako zagristi v tako vprašanje, da je zaradi tega cele tedne ustavljeno vsako delo.
Plačevali pa mora to komedijo ljudstvo.
razbojniško delo "šerifov."
Napad na brezposelne.
Kaj vse morejo doživeti delavci v tej deželi, če se bojujejo za svoje pravice, kaže krvav, brutalen dogodek, ki se je 19. t. ms. odigral v Roosevelt, N. V.
Poročilo pravi:
Do hude bitke s samokresi je prišlo danes med 500 štrajkarji in 60 pomožnimi šerifi pri tovarni American Agricultural Chemical
Co.
Vodje štrajkarjev naznanjajo, da je bilo 19 mož ranjenih, od katerih je eden po imenu Michael Backv na poti v bolnišnico umrl. Eden ranjencev je blizu smrti.
O tem, kako je prišlo do tega krvavega spopada, se širijo raz lične govorice. Nekateri zatrju jejo, da so hoteli delavci ustavit neki vlak, v katerem so bili ske bi in sicer na ta način, da so položili na progo železniške pod« kladnice. Drugi pa zopet trdijo, tla je vstopilo sest štrajkarjev v vlak, ko je postal, ter da so vdrli v voz, v katerem je bilo nekaj U' radnikov tovarne.
Ti so začeli klicati na pomoč, kar je privedlo na mesto 60 čuvajev, ki so zapriseženi kot pomožni šerifi. Takoj se je začel poboj. Najprvo so leteli samo kamni, ko pa je padel strel, se je začela pravcata bitka. Zelo značilno je, da ni bil noben čuvaj ranjen.
Kakor naznanjajo kapitalisti, je na štrajku 200 delavcev, kar je pač v protislovju z navedeno vestjo, da se je udeležilo izgredov 500 mož.
štrajkarji so ueizučeni delavci, ki zahtevajo povišanje 40c. na dan. Doslej no bili delavci jako slabo plačani. Najvišji zaslužek ni nikdar presegal $2.00 na dan. Tudi prej je že prišlo opetovano do spopadov med štrajkarji in ta-kozvanimi "deputiji."
Zvezna komisija za industrijal-ne zadeve je začela drugi večer s preiskavo radr izgredov. Eden obstreljenih štrajkarjev je umrl, več drugih je nevarno ranjenih.
Proti 22 pomožnim šerifom je uvedeno kazensko postopanje. 21 jih je izjavilo, da se ne čutijo krive. Sodnik Peter F. Daley v New Brunswick je postmjl obtožence vsakega pod jamčevino po $2,000. Pomožni šerifi so bili po položitvi janičevine odpuščeni, in zopet stražijo. Zastopnik 22ega pomožnega šerifa je izjavil, da bo njegov varovanec pozneje podal svojo izjavo.
Ti pomožni "šerifi"/so delavstvu dobro znani ljudje. V kapitalistični službi so, in javljajo se na neštetih fitrajkih. In skoraj povsod, kjer se pojavijo, teče kri
V New Yorku je |K>licija za novo leto napadla brezposelne delavce. V Chicagi je to storila nekoliko pozneje, in morda zato nekoliko radikalneje. Pravzaprav je čudež, da ni bilo na ulici Halsted še nekoliko več nesreče. Kajti tudi brezposelni delavci so ljudje, in kakor je znano, ima človek v svojih Žilah toplo kri. Policijske gorjače niso še nikdar pomirjevalno vplivale, ampak nasilstvo je vedno dražilo, zlasti če je bilo tako neutemeljeno in krivično ka. kor v tem napadu.
Človeku, ki pozna le dejstvo pa ne tudi nekaterih drugih okol-Ščiti, ki seveda v Chicagi niso tajnosti, bi morala biti vsa afera skrajno zagonetna, t hI onega naskoka je sedaj minil teden in v tem času je prišlo v javnost toliko poročil od očitnih prič, da s i človek lahko napravi povsem jasno sliko vsega dogodka.
Kakorkoli pre ma t ramo stvar prihajamo do zaključka, da ni imela policija nobenega vzroka za svoj napad, da ga je brez povoda namenoma izvršila.
Ali kakšen je mogel biti njen namen? V tem, da se osuje in pobijc nekoliko ljudi, vendar ni nič pametnega. Kaj je hotela? Ali je le po neumnem uprizorila vso reč? Ali ima preveč časa, pa ga je hotela porabiti iu ni znala drugače? **
Kar se tiče «'asa, bi že rekli, fta bi lahko našla zanj drugo, koristnejšo porabo. Tožbe, da se v Chicagi neprenehoma množe zločini, ne utihnejo, in zlasti zadnji čas so kolone časopisov vedno polne poročil o tatvinah, sleparijah, ro-pih. ubojih in umorih. Tukaj bi imela policija nedvomno hvaležno polje. Lahko bi se odlikovala in lahko bi si pridobila priznanje in zaupanje someščanov. Kajti rad le ne živi nihče v mestu, kjer se ne upa mimo nobene sence, okrog nobenega vogala, v noben bar in uiti na cestno železnico ne, ker ni nikjer varen, da mu ne zastrli ka kšen revolver pod nos.
Pravzaprav bi se nam celo zdelo, da je tukaj tista naloga, za radi katere, je bila policija us tvarjena. Njena prva imena so bila varnostna oblast, varnostni organi, varnostna straža. Za varnost prebivalstva je bilo policiji skrbeti. In če bi se nekoliko glo-bokeje |K>učila o zmislu svoje eksistence, bi morala spoznati, da je to še danes ujena naloga.
Za varnost bi morala policija skrbeti, in sicer za varnost vsega prebivalstva; zakaj nikjer ni po stave, da je policija le za tiste, ki se jim dobro godi. Delavci, tudi brezposelni delavci, nimajo do nje nič manj pravice kakor vsakdo drugi.
Povsem logično bi bilo izvajati iz tega, «la bi bila policija pač tudi na ulici Halsted lahko imela nalogo', ampak — drugačno, precej drugačno, nego jo je izvršila Ce se je že hotela brigati za obhod brezposelnih, bi bila lahko skrbela, da ne bi motili mirnih demonstrantov kakšni malopridni ele menti. Za to pa bi bilo gotovo popolnoma zadostovalo tisto število policistov, ki .je iiaMidno na ii!š cah. Brezposelni itak niso prosili za zaščito, in navadno je tak sprevod že sam sebi varstvo.
Toda taka reč ue pride chikaš ki polioiji niti na misel. In to je značilno : Policija ne smatra brezposelnih delavcev za ljudi kakor druge. Oni so v njenih očeh slabši, nevarni, sumljivi.
Ali bi poslal mister Schut-tler za kavalirje preoblečene detektive špionirat na shod, o katerem bi čital. v časopisih, da so ga sklicali miljonarji, ki s«' hočejo kaj posvetovati o svojih prof it ih ? Skoraj bi stavili, da mu to ne bi prišlo na misel. Na shod brezpo selnih jih je poslal, preoblečene za brezposelne delavce, v slabih, obnošenih oblekah. Policijski poveljnik torej že predpostavlja, da so brezposelni delavci sumljivi. Zakaj f Zato ker so delavci in ker nimajo dela. Človek, ki vse svoje življenje vsak božji dan 24 ur brez dela potrati, mu ni sumljiv
Ali delavci niso storili na vsej svoji poti od Hull housa daleč tja po ulici Halsted nič nevarnega. Njih obhod je bil popolnoma miren. Co bi jih bila policija pustila pri miru, bi so bil tudi mirno dovršil in naposled bi se bili ljudje mirno razšli.
Zakaj so to ni smelo zgoditi?
Zakaj se je moral za vsako ceno izzvati "Riot"t
Absolutno nič pametnega, nič razumnega ue najde človek v postopanju (»olicijc, v njenem napadu, v njenem streljanju in uiaha-nju s koli.
Torej je storila vso reč čisto po neumnem, iz same budaloslif
Kes ne cenimo duševne kapaci tete chika&ke policije previsoko. Sicer si domišlja policija po vsem svetu, da se zbira v njeni instituciji neka posebna ženialnost, ali to ni bilo nikdar res. Poprečni ljudje so v večini pri tem kakor pri vsakem človeškem zavodu, in tisti,,ki malo bolj presegajo po-prečnost, so le izjeme. Tudi poli-eija torej lahko stori kakšno neumnost, in storila jih je že dosti.
Ali v Uim slUčaju ne verjamemo, da je šlo za neumnost. Kajti preveč načrta, sistema in kombi-naeije se opazi v njej. Chicaška policija je imela zadnje čase velike sitnosti, in mnogo jih še visi v zraku. To.ve posebno dobro državni pravdnik Hoyue, iz čigar pisarne prihaja pravkar za ijimiva .na|H)ved, «la s«- v kratkem zopet razpoči bomba, katere strel se ne bo slišal le v ChiesgU, ampak skoraj po vseh velikih vzhod uih mestih, kjer so uživali velelo-povi enako policijsko zaščito kakor na obali miohiganskega jezera. Hovne je bil štiri dni s svojim tajnikom na potovanju, in to je rezultat njegovega "tlipa '.
V Chicagu samem s«» j«- policijski škandal tako razširil, da so res ne more več govoriti o posameznih podkupljenih rokah zako-na, ampak opraviti imamo s pravim sleparskim trustom.
Da j«1 t«> moralo zelo temeljito potlačiti ugle«| p«)licij«', gotovo ni nenaravno. In zdaj bi si ta institucija rada pridobila izgubljeno spoštovanje in ljubezen, seveda pri tistih, ki imajo kaj pod palcem, zakaj kljub vsej zajamčeni enakopravnosti preti zakonom štejejo tmli oni pred očmi policije več.
To je bil namen.,Jn v ta namen ji ni prišlo nič modrejšega na misel kakor napad na brezposelne.
Ni nam do tega, da bi delali slona iz komarja. Kar mora trpeti delavstvo, j«* že v resnici tako Initio, «la ni tr«'ba ničesar umetno napihavati. Ali vsa stvar spominja resnično na llavmarket, in če ni dosegla enakega obsega, je to pač največ pripisati treznosti brezposelnih delavcev, ki so se i-meli kljub provokacij toliko v oblasti, «la niso storili kakšne velike nezmislenosti.
Policija je špekulirala na špi-sarsk«' instinkte. "Ce je prišlo do boja z brezposelnimi, so bili sest radanci gotovo nasilni", sodi navadna t'il istrska psihologija " Bogre kaj bi se zgodilo, če ne bi bila policija posegla vnies! Po-licija je odpravila nevarnost, policija je rešila red in sveto lastnino. Cast in slava policiji!"
Ci m več pa je ob taki priliki razbitih glav, tem večja se slika nevarnost v 1'ilistrovi fantaziji, tem večja je ceua policij«'. Kaj pomeni tedaj par dolarjev ali pa t«di-par sto dolarjev, ki.jih je ta ali oni steber družabnega ro«la vtaknil v žep!
To j«' edini razumljivi motiv. Seveda je napad razun svoje brutalnosti tudi neziniscln. Kajti če bi hotela policija res popraviti svojo reputscijo, bi se morala iz« nebiti svojih pokvarjenih članov, pridobiti si neodvisnost «><! vsake kapitalsk«' moči, in potem doka zati, da res vsruje zakon, in nič druzega ne kakor zakon,••ne oziraje se na to, če ima kdo denar v banki ali če ga nima.
Napad na brezposelne jo bil s človeškega stališč« neopravičljiv; ali bil jo neopravičljiv tudi s stališča razuma. Cpamo. «la se bo policija še sama prepričala o tem.
Z OHIJSKEOA ÔTRAJKA
Kapitalisti v Ohio so napeli strune. Sredi meseca so začeli odpo-vedavati stanovanja štrajkarjem. ki stanujejo v «Iružabnih hišah.
Naj prej je bila odpoved dostavljena osmim rudarskim družinam v Ramsov, O. Delali so pri Roby Coal Co. in ko so bili pozvani, naj se vrnejo pod starimi pogoji na delo, so to odklonili.
Pravijo, da hočejo odpreti jame kot "odprte delavnice", to so pravi kot podjetja, ki ne priznajo «lelavskih organizacij.
za nakup ladij.
Kaukus demokratičnih senatorjev v Washingtonu je sprejel s 37 glasovi proti 3 resolucijo, s katero se zavezujejo, da bodo glasovali za vladno predlogo o nakupu trgovskih ladij v tisti obliki, katero so ji sami dali, in da bodo odklonili vsak dodatek.. Nekateri demokratični separatisti se pa niso udeležili kaukusa in s«; baje tu <li ne podvržejo temu sklepu.
Hoke Srn it Ii je izjavil, da jo dobil iz Bele hiše zagotovilo, da se po tej predlogi ne nakupijo nobene nemške ladje.
/a dodatek, ki ga je predlagal Hoke Smith, po katerem bi morala vla«la vso nakupljene ladje tekom dvanajstih mesecev p« končani svetovni vojni oddati privatnim družbam, je glasovalo I«» sedem senatorjev.
Vprašanje trgovske mornarice bi zaslužilo v» ameriški javnosti več pozornosti, nego sc mu je po-svčuje. Tudi tukaj se opaža, da nima ogromna večina ameriškega ljudstva nobenega samostojnega mnenja, ampak si da vse svoje misli sugerirati od "velikih" časopisov.
Socialisti je umevno. >la je tudi vprašanje trgovske mornarice v prvi vrsti kapitalistično vpraša nje. Ali družabna uredba je taka, da je ob vsem, kar se tiče kapitalizma, večalimanj prizadeto tudi delavstvo. V zvezi z delav-skimi interesi je tudi trgovska mornarica.
Ameriška industrija ima vse pogoje za izvoz. Njeno stremljenje za tem ciljem je očitno. Jasno je, da bi bila za delavstvo pomno-žitev produkcije, ki bi jo povzročil povečan eksport, važna zade-va.
Naravno pa je, «la potrebuje izvoz transportna sredstva, med katera spadajo tudi lati je. In res je, da je ta panoga prometa v Zedinjenih državah «loslej precej zanemarjena.
Stremljenju po ustvaritvi za-dostne trgovsko-mornarice ne bi bilo ugovarjati. Tudi so ne bi izplačalo. Kajti kadar se pojavi v , kapitalističnem svetu taka potreba, je vsak protest nezmiseln, ker mora ostati brez uspeha. Tudi tukaj vladajo zakoni razvoja.
Ali že predsednik Wilson je v svojem poročilu kongresu dejal, da ima vlada nalogo • nabaviti ladje za trgovsko mornarico, da pa jih ima , oddati privatnim rokam, kadar pride primeren čas za to. In zdaj je senator Smith naravnost zahteval, naj se zaveže vla«la, «la izroči ladjo najkasneje v enoin letu po končani vojni privatnim družbam.
Malokdaj se je tako jasno povedalo, da je vlada Zedinjenih držav služabnica kapitalizma. Ona naj nakupi ladje; tudi promet naj vzdržuje z njimi, ampak le prvi čas, dokler bo stvar riskantna in dokler bo najbrže treba doplače-vati. Kadar pa bo prinašala kupčija kaj dpbička, naj se Zedi njene države odrečejo svojim pravicam, pa naj jih oddajo kapitalističnim družbam in naj te nemara še subveneioniVajo za to.
To s«» načrti, s katerimi se zavedno delavstvo nikdar ne bo moglo sprijazniti. Sicer tudi država Kot podjetnica, ni vzor zr. delavstvo; toda podjetja, ki služijo javnim interesom, ne spadajo v roke privatnih kapitalistov, in država nima naloge, da bi kupovala ladjo, železnice in kdove kaj vs«' za kapitalistično kömpri-nije.
Z «Iržavo je «lelavstvo lahko nezadovoljno. V sedanjih razme rah ima «lovolj vzroka za to. Ali če s«' politično organizira, si lahko pri<lobi kontrolo v državi in tedaj ima tudi kontrolo nad državnimi podjetji. Tedaj lahko poskrbi, «la služijo javne naprave javnim, ljudskim interesom, medtem ko bo«lo podjetja v kapitalističnih rokah vo«lno služila le privatnim kapitalistom.
In za to so «lelavslvo nikakor ne moro navduševati.
železničarji
Pre«l razsodiščem me«l zapadni-mi železniškimi družbami in njih uslužbenci jo izpovedal glavni tajnik kurjačev A. W. Hawloy sledeče: -L
"Dejstvo jo,tla umira 47 odstotkov kurjačev v službi. 57 procentov vseh podpor, kar jih jo izplačala unija kurjačev, je Slo zampu-taeijo in oslepljenjo. Leta 1913. smo imeli 30 amputacij; 24 izmed
teh so povzročile železniške ne» zgotie. Tisto leto smo imeli 20 slučajev oslepi jen ja. 6250 članov unije je bilo leta 1913. ubitih in pohabi jenih."
Izvedeniški knjigovodja unije N. J. Lauck je izpovedal:	P
"Po vsem, kar je bilo doslej tukaj povedano, so dosegle zapadli« železniške družbe sedemsto mi» Ijonov do ene miljarde dolarjev profita le s produktivno sposobnostjo svojih delavcev, ne glede na vodene delnice, posebne divi« deutle lastnikov delnic in druge visoke finance."
(3. N. de Guire, strojevodja železnice Chicago and Northestern, je izpovedal, da imajo železniške družbe črno listo za imena vseh uslužbencev, ki pridejo iz kakršnegakoli vzroka v nemilost. V prvi vrsti se vpisujejo imena takih strojevodij in kurjačev, ki so se udeležili kakšne stavke. Takim ljudem je potem skoraj nemogoče dobiti kakšno delo.
Predsednik Stone je obljubil, da predstavi razsodišču moža, ki se je dolgo časa zaman trudil, tla bi bil dobil delo. Iskal je službe pri mnogih železniških družbah, pa je bilo vse zaman, onoslavno zato ker je bil na črni listi.
za razsodišča v stavbin-ski stroki.
Med Joint Boardom B. T. Coun-vila in zvezo stavbiuskih koutrak-torjov so se vršila dolgomesečna pogajanja, da bi se doseglo v stav« binski stroki nekakšno premirje, ki bi omogočilo nekoliko mirnejši razvoj v tej obrti.
Dne 15. januarja je bil na seji stavbinsko strokovnega sveta sprejet načrt, ki je sati teh pogajanj in se predloži vsem z omenjenim, svetom združenim unijam, katerih je 42, da sklepajo ojijem. Če ga sprejmejo ,tedaj pride predlagani načrt v vse pogodbe, ki jih sklenejo stavbinske unije z bosi.
Načrt se glasi:
"Ako nastane prepir med unijo in delodajalcem, naj se ne ukaže štrajk. ampak zadeva naj se predloži skupnemu odboru, sestavljenemu iz 5 članov unije in 5 zastopnikov podjetnikov. Če se ne morejo zeti i nit i, so odprta tri pota:
Lahko se odločijo za razsodnika, čigar odločitev je tedaj men^fc da^na.
( e niso sporazumni s tem nači* nom, lahko predlože svoje diference skupnemu odboru stavbinsko strokovnega sveta in delodajalcev. Če tudi ta ne bi mogel rešiti zadeve, odloči oficielni razsodnik odbora, zvezni sodnik k. m. Landis zadevo."
Načrt je napravljen za tri leta,, t. j. do 1. maja 1918. in strokovni svet želi, da bi unije čimprej sklenile svoje pogodbe. Zagovorniki načrta mislijo, da bi se s tem prihranilo mnogo štrajkov, izgubljenih plač i. t. d.
p&enične cene.
Predsednik Wilson je dne 16. t. m. ukazal generalnemu zveznemu pravdniku Gregoryju, naj preišče in dožene, če ni bil zakon o povišavanju pšeničnih in močnih cen prekoračen.
Trgovski oddelek bo naprošen za informacije, v kakšni meri se je razvijala kupčija z žitom in moko, odkar jo izbruhnila vojna v Evropi. Generalni pravdnik Gregory je obljubil, da začne takoj s preiskavo, in če bi se pokazalo, da st> se s kakšno nezakonito kombinacijo pognale cene navzgor, bo takoj zasledoval krivce.
Generalni pravdnik Gregory bo najbrže lahko dobil tlela. Kako se je pšenica in moka podražila, ve vsaka gospodinja v Ameriki. Na kakšen način so jo to vršilo in kdo je To zakrivil, ne bo težko dognati. Le malo dobre volje je treba, pa se kmalu lahko najdejo krivci.
Ker mora vsak proletaree pretrpeti kazen, če se spotakne ob kakšen paragraf, je gotovo v redu. da prime roka zakona tudi kapitaliste. Ali to jo le en del naloge, ki bi jo bilo tr«-ba izvršiti, in isecc še no glavni. Važnejše bi bilo to, da so prepreči nadaljnje podraže-vanjc in da so pride zopet do normalnih eon.
To je namreč sploh zanimivo:'V Evropo se izvaža iz Ameriko žito in moka,ljudstvo v Ameriki mora pa stradati. V evropskih deželah, ki imajo vojno, so določene za žito in moko maksimalno cene, v Ameriki, ki ima mir. pa ni za po-draževanje nobeno mojo.
BODOČNOST AVSTRIJE
Kdor hoče spoznati in razumeti politiko, mora jiaziti na vsa njena znamenja, tudi na tista, ki se ne kažejo očitno ampak »e vrani celo 11 udoma skrivajo. Na ta je treba pravzaprav se najbolj paziti.
Na podlagi takih znamenj smo že pred nekim časom izrekli, da i-ma Nemčija, ako zmaga v sedanji vojni, posebne namene z Avstrijo. Že sedaj je videti, da je Avstrija v popolni odvisnosti od Nemčije. Dasi je sama na vseh koncih hi krajih v največji stiski, je mora-la dati Nemčiji vojaštva za boj proti Franciji in Belgiji, (»lavno besedo v avstrijskem vojakova nju ima nemški generalni štab, v političnih vprašanjih pa nima Avstrija sama sploh kaj reči.
Bila so pa tudi druga znamenja. ki so kazala, da hoče Nemčija dovršiti delo, ki ga je pričela z vojno leta 1H66. Takrat je šlo za to, da se zagotovi Prusiji in dinastiji Hohenzollemov nadvlada v Nemčiji. Za to je bilo treba izriniti Avstrijo iz Nemške Zveze.
S prusko zmago se je to doseglo. Leta 1*71., po zmagi nad Francijo, se je ustanovilo nemško cesarstvo in Hohcnzollcrni so postali kajzerji.
Zda i ni več nevarnosti, da hi prišla kakšna druga vladarska familija na prvo mesto. Tudi habsburške konkurence se ni več bati. Tako ne bi bilo za Prusijo nobenega vzroka več. da ne bi želela pripojitve Avstrije, s čimer bi dobila odprto pot do Jadranskega, in če bi bila Srbija uničena, tudi do Kgcjskega morja.
Kekli smo, da eksistirajo taki na rti. In zdaj dobivamo potidilo od strani, <\d katere bi ga bili pravzaprav najmanj pričakovali.
Ljubljanski klerikalni "Slovenec" je vseskozi avstrijski list. To razlaga predvsem njegov kle rikalizem, ki ima najmogočnejšo zaščito v Avstriji. Ali celo to glasilo se je ustrašilo reči, ki se pripravljajo. V nekem članku z dne 12. decembra, ki je sicer poln klečeplazenja preti Avstrijo in Habsburžani, piše:
"Toda ko teče toliko slovanske krvi za slavo Avstrije in Habshur-žauov, ko odhajajo vedno novi slovanski vojaki na bojišča, da se borijo za neodvisno bodočnost Avstrije 4u slavo habsburške hiše, ne najdejo na našo veliko žalost ljudje, ki smejo javno in neovirano zagovarjati misel, da se po boju prostovoljno odrečemo absolutni neodvisnosti Avstrije in vla-darskehiše ter se zadovoljimo z vlogo, ki jo imajo sedaj ¡»osaniez-ne nemške države hi vladarske hiše pod vodstvo pruskega kra Ija.. Mi odgovarjamo na to: A v atrija nad vse, kakor za nas tudi za druge narode.
Obžalujemo vznemirljiv nastop nezrelih fanatičnih elementov, in pričakujemo, da se v bodoče onemogoči njih javno nedomoljubno vplivanje na široke kroge. V interesu Avstrije in Ilabsburžaiiov si ne damo vzeti pravice, da bi tega odkrito ne izrekli ju ne glede na levo ali na desno povdarjali avstrijskega stališča.
Tako piše "Slovenec!"
Kaj misli klerikalni list o na logi in bodočnosti Avstrije, nas ne zanima. Njegove nazore poznamo. Taki so, da se znajo lepo obračati po vetru.
Zanima nas le dejstvo,, o katerem list govori.
Sme se torej javno in neovirano zagovarjati misel, da postane Avstrija po vojni to, kar je zdaj Virtcmbcrško ali Badensko. Vrhovno oblast naj dobi Prusija in hohenzollernska familija.
V Avstriji se ne sme v sedanjih časih ne ena besedica javno ziniti, če ni po volji vladajočim krogom. Po državnem pravu je pač vsaka agitacija za podložitev Avstrije pod kakšno drugo državo veleizdajstvo. Po zakonu bi se moral človek, ki zagovarja ta ko idejo, postaviti pred vojno sodišče, in kakor vidimo, obesijo a-li ustrelc vsakega, kdor je po nji hovih nazorih zagrešil veleizdajstvo.
Ali misel, «la utone Avstrija v Veliki Nemčiji, se sme javno in neovirano zagovarjati. Nikogar fie postavijo zaradi nje pred vojno sodišče, nikogar ne ustrele.
Seveda se ne jokamo zaradi tega. Ali ta toleranca nam kaže, da prihaja velenemška agitacija od zgoraj; vladajočim krogom je
všeč, ker bi jo «Irugačc zatiranih in preganjali. (V jo po trpe, in če to agitatorji veda, tedaj jo morajo izvrševati po nalogu vlada-iočih krogov.
Navdušeni avstrijakanti pa vi-dijo, kaj jih čaka, ako zmagata Nemčija in Avstrija. In lahko se vesele.
ûeôki socijalisti in vojna.
Državni poslanec so«lrug dr. Soukup, ki j«' tudi v Ameriki «hI njegovega agitacijskcga potova-uja osebno znan, je v mestnem svetu praškem z ozirom na to, «la je parlament zaprt in tu* more tam govoriti, po«lal izjavo, ki se glasi <
"V tej neznanski drami človeškega rodu je posamezni človek m tu j. nego kaplja vode v morju. Tudi stotine, tisoči človeških življenj so v-, tem metežu neštetih miljonov le majhen odlomek in mali narodi so več ali manj obsojeni k vlogi statistov tam, kjer je sedaj ves svet v gibanju. Samo ob sebi razumljivo je, da s«» žrtve, ki padajo na nas v seda-njem času, izmlno težke in nedo» glcdne, Nismo se jim izogibali in s«' jim n«1 izogibljcno. Naj bo naša usoda taka ali taka, ne izgubljamo poguma uiti za trenutek, ampak trdno in čvrsto, polni zaupanja in odločnosti pričakujemo razvoja. Pretreseni v globino svoje duše snu» z vsem svojim mišljenjem, ko vstajamo in le-gamo k počitku, pri najlepšem cvetu našega naroda, pri naših vojakih, ki so, zapustiv-ši vse, kar jim je bil«» drago na svetu, odšli, «la često «la«lo vse, kar imajo: svoje zdravje, svoje ude, svojo kri. Nečesa pa smo «lolžni napram njim, ki jim tudi ob grmenju topov ne izginjajo izpred oči slike svojih dragih — nečesa smo jim dolžni mi, ki smo «»stali doma: da skrbimo zanje, ki so jih ostavili tu, za njihove o-trok«', za njihove žene, njihove starše, njihove brate iu sestre. Nobena žrtev, ki suši solze jokajočih, ki blaži muke stradajočih, manjša bolečine bolnih, ni velika «lovolj, «la bi je ne mogli in morali nositi. Vojtui ne bo večno trajala, in pride zopet čas, «la utihnejo topovi iu mitraljeze, ko bo solnee miru, kulture in človekoljubja vnovič poljubljalo s svojimi žarki nove rodove, ko na grobovih padlih vzklije setev novega življenja, in se bodo nove generacije spominja I«* vojne drame, ki bo morda zadnja v zgodovir.i evropskega veštva. Te bodočnosti pričakujemo tudi mi danes moško iu odkrito! Veliki češki izgnanec Jan A-ntos Komenskv nam je, položivši svojo glav«» v holandsko zemljo, zapustil oporoko velikega zaupanja in velike moči: "Trdno verujem. «la se gospodstvo nad usodo povrne v tvoje roke, o češki narod!" Tudi ni i verujemo, da neizmerne žrtve na krvi in pozem-skih imetjih, ki jih doprinašamo iu jih bomo še «loprinašali, ne bodo zaman doprinešene, marveč da tudi nam, ki nam je usoda že stoletja spojena z usodo te države, prinesejo novega življenja in boljšega življenja. Naš narod, tolikokrat pnbit na križ na Ool-goti svojega trpljenja iu pokopan pod oblake zgodovine, je prebil težke čase in prebije zinagonosno tudi sedanji čas. Nismo se pogu-bili v minulosti, ne pogubimo se tudi v bodočnosti. Mi sino tu, hočemo ostati tu in ostanemo tu! In enega s«' nadejamo: da ta trenutek, ki se ne povrne stoletja, dobi češki narod in njega prolétariat v prvih vrstah,močnega, neustrašenega in strnjenega v eno trdnjavo, ki bo sposobna nositi vsako žrtev in odbijati vsak na-pad, da po težkih bojih iti neizmernem trpljenju dobimo slednjič v rodovini narodov vse Evrope in njenem srcu tisto mesto, ki nam že davno gre po pravici in po kulturnem delu!"
V Avstriji je sedaj težko govoriti; kajti če človeka ustrele za njegove besede, je to "milost." Ali nam je izjava Soukupova vseeno zanimiva. V njej se čita več nego pravijo besede na prvi posluh. In vsekakor se ugodno razlikuje od klečeplazenja raznih patriotov, ki so bili Se pred petimi meseci najradikalnejši puntr-ji-
Socializem potrebuje ljudi, ki znajo misliti s svojo glavo.
NOV SOCIALISTIČEN ÔKOF
Amerika je zelo pobožna dežela, vsaj na zunaj; iu njeno kapitalistično časopisje beleži vse cerkvene dogo«ike z velikim zaui matijem in kolikor mogoče ohšir no. Ko je u. pr. Wilson ukazal znani molitveni dan, ki se je tako strašno 'ponesrečil, «la se je po njem vojna razširila, so prinašali vsi veliki časopisi dannadan pobožne molitve.
Ali ko je prod par tedni umrl vsled neke nezgode škof Spaulding v 1'tah, so odpravili to zadevo s kratkimi noticami. Škofovska smrt je zanje sicer velik dogodek. Kako se lahko opisuje oder, na katerega je bil položen, pa pogreb i. t. d.! n Spauldingu se pa ni izplačalo veliko pisati. Ta škof je bil namreč — socialist.
?Ca mesto tega moža je prišel za škofa Paul Jones. In zdaj poro čajo, da je tisti dan, ko je nastopil svojo službo, naznanil socialistični stranki svoj pristop in je bil tudi sprejet.
Zdi s«' torej, da gre za socialistično škofijo in da je članstvo pri socialistični stranki predpogoj za ta škofijski urad.
parkrat razpošiljale vesti o obnov Ijenem delu v (¡sry, ali «loslej sije vedno izkazovalo, da ko bile neresnične.	>
umrljivost med pivovar nlfikim delavstvom
Število smrtnih slučajev je bilo lani med pivovarniškimi delavci skoraj enako kakor prejšnje leto. Lani je umrlo 7M6 uniiskih članov, leta 1913. je bilo naznanjenih 7112 smrtnih slučajev. Porazdeljeni so na 192 unij s 46.030 člani. Na vsakih 1000 članov o«l pada IG smrtnih slučajev, (ilavni vzroki smrti so bili: Tuberkuloza l.r>r> slučajev, srčna * napaka N6, plučnica 79, nezgode 72. bolezni obisti in jeter 50. rak 34 sluča jev. Kazuntega je umrlo 2!l članov za vodenico, 24 za želodčnimi, boleznimi, 17 za kapjo, K za rev matizmom, 7 za vnetjem slepiča. 28 članov je^storilo samomor, 1 so bili umorjeni.
resolucija brezposelnih
V Chicagi so imeli brezposelni delavci shod v \Vest Side Audito-rium in so tam resolucijo:
44 Ameriški državljani, mikdaj ponosni, so sedaj odkazaui na kuhinje za juho in na kruh miloščine. Lačni morajo trepeta je in prezeba je stati v dolgih vrstah, čakajoči na dar vbogajme. Zastava. ki je nekoč vihrala nad svo-bodniin narodom, vihra sedaj nad naroilom beračev. Mi, brezposelni, nismo izgubili svojega moštva. Dela zahtevamo in vztrajamo ua svoji pravici, da povemo to v dvoranah in na cestah. Naj zadone glasovi brezposelnih! Nepotrebno je govoriti o dovoljenju policije za parado, Policija ne da lačnim delavcem nobenega dovoljenja. Sila kola lomi! Sila ustvarja silo. Mi smo ljudje."
Resolucija se pošlje mestnemu svetu.
Mrs. Medez od mestnega odbora za blaginjo pravi, da je v Chicagi sedaj najmatije 100.000 brezposelnih, med njimi 22'.875 žensk. V tem pa niso obseženi tisti, ki so prišli od zunaj čez zimo v Chicago.
O 248 tvrdkali poročajo, da imajo za 40692 delavcev manj kakor v normalnih časih.
bogastvo v farmah
Po zadnjem izkazu je Illinois najbogatejša farmarska država v primeri z drugimi. Farme v lili nois so vredne 3,905,321.075 dolarjev. Na drugem mestu je drža va loua, katere farmarska vrednost znaša 3,745 860.544 dol. Za primerjanje služi sledeči sklenili sledečo) pregled, v katerem označuje
izgube c0l0radske vojne
Kapitalistično časopisje ceni izgube, ki jih je povzročila vojna v Ooloradu, na osemnajst miljonov «tolarjev. Šest miljonov so izgubili delavci na plačah, šest miljonov pa so znašali "splošni vojni stroški", namreč vsakovrstne izgube tistih ki so bili udeleženi in tistih, ki žive v prizadetem okraju.
Svojih Sest miljonov upajo kapitalisti dvojno in trojno nadomestiti z energienejšim izkoriščanjem, za drugo škodo jim pa ni nič mar.
suha alabama.
Jr-Montgofrierv Ala., poročajo: Obe zakonodajni zbornici sta v četrtek, 14. januarja, sprejeli zakon, po katerem bo Alabama od 30. junija 1915 dalje suha država. Voditelji prohibicionistov pravijo, da hočejo doseči realiziranje osuševalnega zakona tudi tedaj, Če bi ga hotel guverner vetirati.
V	zbornici poslaneev je glasovalo 74 zastopnikov za zakon. 27 proti njemu, v senatu pa 26 za in 9 proti.
V	pondeljek je nastopil novoizvoljeni guverner Charles TTen-derson svoj urad kot naslednik 0'Neala.
jeklarne v gary 0dpr0
Iz fiarv, Ind., prihaja poročilo da bodo ondotne jeklarne, v kate tih se že tri mesece ne dela. dne 8. februarja odprte in da se začne z delom. Razuntega začne obra tovati sedemdeset nadaljnih koks nih peči in štirje plavži "open hearth". Najprej bodo sprejeti le taki delavci, ki so že tam delali Baje do dne 8. februarja vse tal-nice, štiri polževke. 20 "open hesrt" in 289 koksnih peči v obratu.
Čas bi bil, da bi se ta napoved uresničila. Tekom zime so se
vedno prva številka premično in osebno posest, druga' farniarsko posest, tretja pa vrednost pridelkov :
New York $11,JU,778,917.13-
*	1,451,481,495 - $3,369,490.00. -Pennsylvania $6,474,227 595.12.-
*	1,253,274,862. $2,623,742,000 — Illinois $2,455,946/)49.15 — $3,005,321,075 — $1,919,277.000. Ohio $6,473,039,378.12 — $1.902,-694,289 — $1.437,936,000. Mas sachusetts $5,479,279, 693.12. $226,474,025 — $1,490.529,000. Missouri $1,756.476,990.12. - $2,-052,917,488 — $574,111,000. -Michigan $2,078,694,409.13.— $1,-088,858,379. — $685,109,000.—In-«liana $1,891,602,077.12 — $1,809-135,283 — $579,075,000. — Wis cousin $2,998,187,705,13. — $1,-413,118,785 — 590,306,000.—Iowa $3,555,585,859.13 — $3,745,860, 544 — $259.238,000
tuberkuloza med poselnimi.
brez
Izmed brezposelnih, ki so zad-njo nedeljo dobili v presbiterian: ski cerkvi v Jefferson Parku v Chicagi hrane,jih je bilo čez 300 tuberkuloznih. Upravnik bolniš nične cerkve je dejal, da bi se jim moral odkazati prostor v bolnišnici, ne pa da morajo tekati po mrazu za skorjico kruha Toda v okrajni bolnišnici baje nimajo prostora zanje.
petdeset bomb
Iz Trentona, N. J., poročajo z dne 9. ¡anuarja:
Policija je našla danes 50 dina-mitnih bomb s podžigi v hiši Ival-la (Jabriela, 28 letnega prebivalca italijanskega dela mesta Policija je iskala po italijanskem okraju od pondelka, ko se je bila našla nerazpočena bomba v/eerkvi Sv. Joahima.
Človek in vojna
Naslednjo značilno sličico javlja "Konigsberger llartungsehe Zeitung":
Do prvih hišic vasi E. so dospele obstranske patrulje, «ločim jf bila glavna armada že daleč spredaj Posamezen jezdec se približa kočarju (»r. ter pride tudi v stanovanje. Oospodar se je skril. Kun zahteva kruha od žene, ki je bila sama navzoča. Žena prinese kruh ter ga postavi predenj na mizo.
Prav hoče ruski vojak namaza ti kruh s sirovim maslom, ki mu ga je žena obenem ponudila, ko vstopi na grozo matere domač otrok v sobo. Strmi v Rusa, on se smehlja. Nič se ne zgodi. Kar vstopi drtigi — tretji, četrti in peti otrok. Potem pride še šesti — sedmi in osmi otrok v sobo Vojak odloži kruh. Ozira se zdaj po materi zdaj po otrocih, potem po kruhu in sirovem maslu! Zd\ se, da je ganjen! Solze se mu za-iskre v očeh. Morda misli na svojo rodovino.
Naenkrat vstane, odrine kruh, sirovo maslo in mož, se ozre še enkrat s solznim očesom po šte-vilni rodovini in odide, ne da bi
i Navadni prehlad
vnetje sapnik« in influenza — zapuičajo bolniku vstrajni kalcij. Radi tega bi ai moral bolnik zapomniti, da ae morajo napadi
kailja olajšati, bolečine zmanjkati in neudobnost utetiti. .*
SEVERA'S
BALSAM FOR LUNGS
(Severov Balzam za Pljuča) je zdravilo za uživati v takih »lučajih. Znano je ie več nego trideset let kot uspeftno zdravilo zoper kašelj, hripavost, oelovtki kašelj. vnetje sapnika, in devico. Cena 25 in 60 centov. — Ako »premija gor ¡omenjene neprilike tudi prehlad, bi morali uiivati tudi SEVERA^ COLD AND CRIP TABLETS (Severove Tablete zoper prehlad in hri-po) da preženejo prehlad. £ena 25 centov.
un uo
on o o
oo uu ou BB
NE POZABITE
dobiti zastonj zvezek Severovega Almanaha za Slovence za 1915. Vaš lekarnar ga ima. Vpraftajte njega ali pilite nam ponj.
□ □ OD
□o
DU DD BD
Kauar kupujete zdravila.
hočete tista, katera »o zanesljiva. Vprašajte za Severova. Ne sprejmite nadomestitev. Zahtevajte pristna.
BB □ □
W. F. Severa Co.
CEDAR RAPIDS IOWA
Največja slovanska tiskarna v Ameriki je
= Narodna Tisk
iskfrrna
nue, Cnlcago, li..
2146-50 Blue Island Avenue
Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, Češkem Poljskem, kakor tudf v Angleškem in Nemškem jeziku. Naša posebnost so tiskovine za društvo in trgovce.
"PROLETAREC" se tiska v naši tiskarni
Neoretirano ROJAKI! Oglasite »e v moji gostilni kadar ■	greste v mesto ali iz mesta in prepričali se
boste, da točim najboljšo vsakovrstno pijačo. Ako pridete enkrat v mojo gostilno, sem zagotovljen, da boste še prišli.
jos. slabe:
216 So. Genesee Street	Tel. 302	Waukegan, Illinois
Razširite svoje znanje! Poučite se o socializmu 1 Razvedrite si duha! — 44Prolctarec" ima v svoji književni zalogi sledeče knjige in brošure:
Maksim Oorki: Mati, mehka ve*ba..........•............ .........$1.00
Upton Sinclair (poslov. Jo». Zavertnik ln Iv. Kaker): Džungel. Povest
is chicaških klavnic............................................76
Enrico Feni: Socializem in moderna veda...........................50
Država prihodnjosti...............................................20
Proletariat .......................................................*<>
Etbin Kristan: Nevarni aacializem.................................10
Komunistični manifest............................................20 .
Kdo uničuje proizvajanje v malem...................................10
Sociallsem .......................................................10
Socialistična knjižnica, 2 zvezka in "Nafta bogatstva".............. .10
Kapitalistični razred..............................................10
Strabevi..........................................................15
Vojna ln socijalna demokracija.... .*................................15
Prof. Wahrmund (poslov. A. Kristan): Katolifiko svetovno naziranje
ln svobodna znanost............................................25
V dtrtii klerikalisma...............................................20
O kensumnih društvih.............................................10
Moderni politični nsvoj.—Moderni gospodarski razvoj—Cilji socializma .10
Zadružna prodajalna aU konsum....................................05
Štiri črtice. (Poljudne zbirke "Več luči!" 5. snopič).................10
Kako je lep vojaftkl stan. (Poljudne zbirke "Več luči!" 6. snopič.).. .10
Več luči . , .......................................................10
Katoliška cerkev in sociallsem.'........'. ..*.....................«.. .10
Spored papeža Aleksandra...........................:.............10
Vse te knjige in brošure po&ljemo poštnine prosto.


vabilo ma
maškaradno veselico,
katero priredi

Slov. Soc. Klub štv. 13 na Sygan, Pa.
dne trinajstega februarja 1915 v dvorani društva "Bratstvo".
Uljudno vabimo vsa sosedna društva in drugo občinstvo, da ae mnoRo-brojno odzovejo temu vabilu. — Začetek ob sedmi uri 7.večrr. - Svirala bode izvrstna godba.Vstopnina 7.a može .">0e.Ženske ko vstopnina proste.
/.s dobro zabavo in prigrizek hode skrbel —L—:	■	=
ODBOR
kaj rekel. Od tod je šel k veliki sosedni hiši vodeč svojega konja ob uzdi.
kaplanov napad
Iz Nemškega broda na deškem javljajo, da je v bližnji občini Rv.
Križ tamošnji kaplan Karel Va-lcnta ustrelil učitelja Arnošta Coufala z namenom, da ga umori, a ga je lc težko ranil. Takoj nato je kaplan ustrelil samega sebe. Zadel ae je v glavo in je bil takoj mrtev. Vzrok groznega čina so bili baje osebni prepiri.
ADVERTISEMENT
SLOV. DELAVSKA
U «Laitov lj«">» dn* iS. »»iMl»
ltM)
PODPORNA ZVEZA
lakorporlnuta H aprila II»« f driavt p*nn.
4
Éâj^Ur
TZ
Sedež: Conemauyli, Pa.
GLAVNI URADNIKI:.
Predsednik: F KAN PAVLOVÛlC, bo« 705, Conemaugh, Pa Podpredaednik: JOSIP ZOHKO, H. F. D. 3, bpa 50, Weat Newton, Pâ. Tajnik ALOJZIJ HAVDKK, bo* 187, Conemaugh, Pa. Pomoini tajnik: IVAN PROSTOR, bo* 120, Export, Pa. Blagajnik: JOSIP ŽELE, 6108 St. Clair Ave., Cleveland, Ohie. Pomožni blagajnik: JOSIP MAUIN&C, ^09 8t. Clair Ave., Cleveland, O.
ZAUPNIK:
4NDREJ V1DR1H, bo* 523, Conetnaugh, Pa.
NADZORNIKI:
VILJKM SITTKR, 1. uadzornik, Lock bo* 57, Conetnaugh, Pa FHAN TOMA2IC, 2. nadzornik, Gary, Ind., Tolenton, Sta., bo* 73 NIKOLAJ POVÔE. 3. nad*., 1 Craib et., Numrey Hill. N. S. PitUburg, Pa
POROTNIKI:
IVAN GOKARK, 1. porotnik, Went Mineral, Kanaa», bo* 211. JAKOB KOCJAN, 2. porotnik, 274 Lunnen Street, Johnstown, Pa. ALJOZIJ KARUNGKK, 3. porotnik, Girard, Kanaaa, H. F. D 4. boa 86
VRHOVNI ZDRAVNIK.
F. J Kern, M. D., 6202 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.
GLAVNI UKAD v hiii it. 46 Main Street, Conetnaugh, Pa.
POMOŽNI ODBOR.
ftpendal lvau, Conemaugh, Pa., b<** 273. Uačnik Ivan, 425 Coleman Ave., Johnstown, Pa. Gabrenaja Jakob, box 422, Coaemaugh, Pa. Bevc Franc, K. F. D. 5, box 111, Conemaugh, .Pa. Suhodolnik Ivan, box 781, South Fork, Pa. Zuler Alojzij, box 514, Conemaugh, Pa.
PRIPRAVLJALNI ODBOR ZA ZDKUSTEV SLOVEN8KIH PODPORNIH
NAPREDNIH ORGANIZACIJ. Predsednik: Viljem Sitar, Uoa 57, Conemaugh, Pa., élan 8. D. P. Z. Zavartnik Joiei, 2821 Crawford Ave., Chicago, 111., ¿lan 8. N. P. J. Martin Koada, 2656 So. Crawford Ave., Chieago, 111., ¿lan 8. 8. P. Z. lira«t Anton, P. O. New Duluth, Minn., ¿lan S. N. P. J. itefanèi* Martin, box 78, Franklin, Kana., ¿lan dr. av. Barbar«.
ank J. Aloi, 4006 W. 31st St., Chicago 111., član S. D. P. A P. D. Goriek Ivan, box 211, West Mineral, Kana., ¿Ian A. 8. B. P. D.
Uradno Glasilo: PROLEARTC, 4006 W. 31at Street, Chieago, Ili Cenjena druAtva, oziroma njih uradniki, so uljudno proie»i, potiljati vse Sopiee ia denar, naravnost na glavnega tajnika in nikogar drugega. Denar naj •e potilja glasom pravil, edino potem Poštnih; Eapreauih; ali Ban¿nih denarnih aakaznic, nikakor pa ne potom privatnih ¿ekov.
V »lučaju, da opaaijo društveni tajniki pri poročilih glavnega tajnika kake pomanjkljivosti, naj to nemudoma naznanijo urad glavnega tajnika, da ae v prihodnje popravi.
Johnstown, Pa.
Dne 10. januarja t. 1. se je vrši la glavna seja društva "Mirni dom" št. 45 S. 1). P. Z., na kateri so bili izvoljeni sledeči uradniki za leto 1915: Matija Pečjak, pred sednik, Gregor Hreščak, tajnik in Ignac Peeja, blagajnik. Nadzorni odbor: Ivan Hribar, Jakob Urbas in Jožef Tome.
Društvo je sklenilo, da priredi zabavui večer dne 30. januarja v prostorih, kjer obdržujemo seje. ('lani, kateri se ne vdeležijo tega zabavnega večera, plačajo $1.00 v društveno blagajno!
Na veselo svidenje tridesetega januarja zvečer!
Gregor Hreščak, tajnik.
La Salle, HI.
Cenjeno uredništvo!
Naznanjam članom druš. ''Od boja do zmago", št. 22. S. D. P. Z. da je imelo društvo svojo glavno letno sejo dne 6. dec. 1914, in obenem tudi volitev društvenega odbora za loto 1915. V odbor so bili' izvoljeni sledeči člani: Ignae Jordan, predsednik; Karol Rupnik, podpredsednik; Ferdinand Arzen-šek, tajnik; Jos. Zabukovec, pod-tajnik, Fr. (ir:*gorieh, . bla/raj-nik. Nadzorniki: Leo. Alpner, Anton Remenik, Jos. Račič.
Društvo je tudi sklenil^), da mora vAk član omenjenega društva svoj mesečni asesment plačati najzadnje do 15. vsakega meseca, ker bo blagajnik počakal do 15. dne in ne dalje; potem se denar pošlje Zvezi za člane, ki bodo plačali do omenjenega dne;
kdor ne bo plačal, bo suspendiran. A ko kis kateremu pripeti ta slučaj, ni potreba potem rohneti, «la gà je tajnik suspendiral po krivici. To naj vsak sebi pripiše, ker društvo ne more za člane plačevati. Marsikateri član, ki več mesecev zaostane, pravi potem : Bom pa društvo pustil rajši, kakor da bi toliko plačal. Tako je naše društvo izgubilo preko $60.00. Zato rej se bo v novem letu bolj strogo postopalo.
Sklenilo se ji* tudi, ako se član ne udeleži treh sej zaporedoma, bo suspendiran od bolniške podpore za en mesec, ker mesečna seja brez članov je ničla.
Sklenilo se je na seji, da vsak član plača 25c. z» mesec februar, in to v društveno blagajno za pokritje stroškov, ravno to velja za oddaljene člane. Opozarjajo se tudi drušveni odborniki, «la se morajo vsake seje udeležiti, na primer bolniški nadzorniki in obiskovalci. in na seji sporočati o bolnikih. Ako se kateri teh «hI bornikov ne udeleži mesečne sej»', se bo kaznoval po pravilih.
Mesečne seje društva "Od boja do zmage" št. 22. se v rac kakor zadnje leto: vsako prvo nedeljo \ mesecu, in sicer ob eni popoldne v prostoru brata Frank Gregorich 101 Main St.
Z bratskim pozdravom, odbor društva "Od boja do zmage", st.. 22 D P. Z
Ignac Jordan, predsednik Ferdo Arzenšek. tajnik ,Fr, Gregorich, blagajnik.
Bear Creek, Mont
Da nebo kdo mislil, da spe v Medvedjem potoku vsi medvedi svoje zimsko spanje, naj bere ta dopis.
Ker je zima lepa in vreme toplo, je zlezel eden iz brloga, da zatuli v svet svoje misli:
Kolikor mi je znano, do sedaj avet še ni vedel, da se nahaja tudi tukaj klub J. Slov.. Soc. Zveze, ki je par let res prav lepo napredoval; toda sedaj ne vem. če bi smel to imenovati napredek, ako pride od 29 članov na aejo samo 10 — 12 članov.
Toraj sodrugi, kličem Vam: pustite vojno in vojne debate, ne odstopajte od kluba, če je eden ii Avstrije, drugi pa Srb. Mi il
mamo skupni boj proti kapitalil zmu, katerega hočemo in moramo izvojevati.
Torej sodrugi, prosil bi Vas, da se udeležite sej, kolikor je največ mogoče.
Delavske razmere so tukaj sedaj slabe in dobre. Nekaj rovov dela vsak dan, ti so dobri, drugi pa zopet po 2 — .'1 dni -v tednu, pač tako, da še človeka tedaj Jezi, ker se mora iti v jamo mazat.
Dne 7. jan. sem šel na Washoe, naenkrat slišim za hribom trap-i-ti, trap-i-ti, stopim s ceste in si mislim: "Look out, Kstrajh, das sind Kozaken!" in že sem mislil dvigniti roke kvišku. Kar pridr-vi mimo mene pol škadrona črnogorske kavalerije. (Mogoče jih
IZ URADA OL TAJNIKA SDPZ.
Naznanilo.
Conemaugh, Pa., Jan. 21. 1915.
kakor je bilo poročano, seilt razposlal vsein društvom S. 1). IV Z. koncem meseca decembra 1914. glasovnice za splošno glasovanje /.a združenje slovenskih podpornih organizacij. Glasovnic se je poslalo toliko, kolikor članov društvo šteje. Glasovnice naj se ne pošiljajo v glavni urad, izvsemli ako se zahtevajo. Tudi naj se ne pošiljajo predsedniku pripravljalnega odbora, ako jih ne zahteva. Poročilo o glasovanju je treba izpolniti natanko.
Društva, oziroma uradniki so prošeui. da v slučaju, ako ni kako društvo prejelo glasovnic, ne* mudoma piše v glavni urad po-glaaovnice, ker mora 'biti vse od glasovano najpozneje do 15. feb. 1915. Torej ako ni katero društvo prejefo glasovnic, pišite nemudoma ponje.
Louis Bavdek., glavni tajnik S. I). P. Z.
je bilo malo manj, ker jih nisem štel) in se ustavi pred božičnim1 drevesom, nakar da par salv v zrak; poskačejo raz konj. vsak reče pobožen 44 I'll!" in odkorakajo v kučo. Ta dan je bil p»'S-j voslavni božič.
Sedaj sem pa naletel še na bolj mol ilne ljudi, šel sem k nekemu j rojaku toda, o joj! lukaj so pa danes dva zaklali in so jdi sedaj ravno v čreva mašili, zato sem' moral takoj zifcufati.
Podali smo s«' sedaj pogledat,' jaz in trije ilrugi rojaki, če se je snočnji steak kaj dobro spekel za pečlarje.
Pol milje od Washoe j«* pre-tnogokop Smith & Co. Tukaj je %tal tudi konjski hlev z II lepimi konji. Ko so prišli v noči 6— 7. jan. poganjači iz rova in odprli vratu, jint je planil dim in plamen \ obraz — hlev z 11 konji je bil naenkrat v plamenih. Po» klicali so stable bossa Slovenca Jožeka. ki je z veliko nevarnostjo rešil jeznega konja in lepega žrebca, kiy j«* pa tudi zelo opečen Res škoda lepih živali! Seveda. g. kapitalisti bi rajši videli polovico delavcev pobitih kakor konje, /.a katere bodo morali dati cekine, delavec pa pride sam, saj .i»- vsa doliiia polna brezposelnih.
Pozdravljam vse napredne rojake, sod ruga urednika pa prosim: ( e še ucedniški koš ni dobil danes nič. "menaže," naj diu da za fruštik ta borov dopis.
S soc. pozdravom, Tony Miller, taj kluba št. 96.
ga vsega kriv t Premisli dobro in prišel boš do zaključka, da smo
krivi večiuoma sami delavci, zato, ker nismo dosti strokovno in politično organizirani, in ker preveč poslušamo besede, ki jih gospodje se priŽnioe govore. Premisli dobro, dragi čitatelj, ako bi nam oni nauki kaj pomagali, ki nam jili dajejo gospodje s prižme že čez 1914 let, bi morali u-živati že tu na zemlji nebeško veselje. Ali nebeško veselje uživajo tukaj na zemlji le oni, ki nam s prižnic govore in oni, ki jim naznanjajo, kaki» naj govore.
Mi, ki vse to poslušamo in verjamemo, pa uživamo peklensko veselje na tej zemlji. Koliko novih let je že bilo, ali zmeraj drugo slabše od prvega.. Tako splavajo po vodi vse naše želje za boljšo prosperiteto. To znamo in tožimo eden drugemu, ali vse to nič ne pomaga in nič ne bo pomagalo, dokler ne bomo delavci izrekli \>i ene besede. Rekli boste, da tega lie bo nikdar, da bi vsi eno rekli. Gotovo, brez organizacije ne bo tega! Ali treba je. da se organiziramo strokovno in politično, potem bo gotovo, da bomo vsi eno mislili in rekli — takrat, kadar bomo šli na volišče; in nikjer drugje'kot na volišču si lahko pomagamo za boljši» prosperiteto, ker nam bodo kovali zakone možje, ki bodo izbrani iz delavske srede, zdaj nam jih t»a kujejo naši nasprotniki kapitalisti.
Zsiulja nam rodi obilen sad. a-li uživamo ga ne. Zato ker ga od farmerja prekupujejo, kapitalisti in polnijo svoje inagazine, in iz magazinov ga ne dajo, dokler ni ma visoke cene. Nekateri čakajo toliko časa na visoko ceno, da s,- jim spridi in potem ga stresajo v morje na cele vagone, ne meneč se zato, da narodi stradajo. Tako si delavec res ne more privoščiti še navadne hrane, kolikor si j«' poželi,
Joseph ITe.
Dunkirk, Kans
Mi sodrugi Jugoslovanskega Socialističnega klul>a št. 133. po-zivljemo vse druge jugoslovanske socialistične klube, obstoječe v Crawford Co.. ker vidimo, daj je «treba pospešiti delovanje za našo organizacijo, oziroma za socializem. naj bi se 21. mar. 1915. vršila skupna konferenca, na kateri naj bi bili zastopani vsi jugoslovanski socialistični klubi v Crawford Co. Še večjega pomena bi bilo, ako bi se dotične konference udeležili tudi jugoslovanski socialistični klubi iz Cherokee Co. TiMlaj bi se skupno od
ločili za delovanje in napredek za socialize.m Na konferenci naj bi se razpravljalo o časopisju in dober obstoj strankinega glasila.
Obenem naj bi se določilo in razpravljalo za boljši razvoj sociuli-zma v državi Kansas in za praznovanje prvega maja. Torej še enkrat apeliramo na vse «I. S. S. klube v državi Kansas. Posebno pa v Crawford Co. obstoječi klubi naj vzamejo naše mnenje v pretres in se izrečejo.
RESOLUCIJA.
Mi sodrugi Jugoslovanskega Socialističnega Kluba štev. 133., Dunkirk, Kalis.,Crawford,Co., naredili mesečni seji dne 27. decern* lua 1914. enoglasno apeliramo na tri. predsednika premogarske s' okovue organizacije 1 M W. o'" Ainerict. .J. IV Whita, naj bi odredil s pomočjo drugih uradnikov omenjene organizacije, da bi •Viasilo l . M. \\. of \mciica -JoiHfcl zhajal tu 1'. v slovenskem jeziku, to pa iz sledečega razloga: Prvič ker vemo, da j<* tudi precej veliko število Slovencev v omenjeni organizaciji, drugič ker bi bilo koi istonosuo za vso organizacijo l\ M. W. of A-merica, obenem pa bi bilo tudi velikega pomena, ker bi bili slovenski premogari bolje seznanjeni z organizacijo in z njenim delovanjem in uspehi. V splošnem bi bila boljša pot ml prt a slovenskim pivmogarjem, spoznavati koristi
ortruiizacije.
Za odbor.
John Goršek, Tony Tomšič, Joe Snoj.
Rock Springs, Wyo
Drago mi uredništvo Proletarca!
Po dolgem času sein se zopet prebudil, ter želim napisati par vrstic v Proletarca.
Sneg pokriva zemljo, in sploh je vsa narava zimska. Narava se spreminja; kako pa, da se mi malo ne spremenimo in se ne o-brnemo malo bolj k napredku? Enaki smo pozimi, in spomladi, ter sploh vse letne čase. Zdru-žujmo se in izprenienimo si kru to stanje. Nikar nebodimo tako mehanični. Imamo razum, kate-regao nam ne more nihče odzeti. Delajmo vedno tako, kakor nam trizuo misleči razum veleva; pa bomo dobro storili. Vsak trezno misleči delavec naj si dobro premisli svoje stanje, pa bo vedel, kaj mu je storiti. Pridružiti se. mora političnim organizacijam, ako hoče, da se bo boril z*» delavčevo boljšo bodočnost.
Zakaj se z nami delavci tako
krivično postopa? In zakaj se za delavčevo življenje tako malo zanimajo? Ali nima na&e življenje take vrednosti, kakor ga ima bogat inovo? Ali je on mogoče drugačne krvi? Ali je na drugi način zagledal beli dan? On je človek kakor vsak drugi in ako prav premislimo, morda še slabši; ker le postopa in gleda, kako bi več izprešal iz ubogega delavca. Imajo milijone, in ne da bi vrgli drobtinico zatiranemu delavcu.
Ozrimo se malo na Rockefel-le rja, kako je postopal z delavci v Colo. Se li mogoče boji, da bi mu zmanjkalo, da bi ne' imel dovolj za svoje življenje? Kaj še! On ima dovolj, ako bi živel še tisoč let, in ne da bi delavce izkoriščal. Pa ako bi jih samo on, l»i bilo še dobro; kaj, ko je brez števila takih Hockeffelerjev!
Izgubili so kruti boj. v katerem so se dobro držali. In kdo je tega kriv? Samo tiste garjeve osebe, katere ne vedo, kaj delajo, in se ne spoznajo toliko, da delajo slabo sami sebi in svojim otrokom. Samo potrpljenja je treba; prišel bo čas, ko ne bo treba tako velikih stavk, pit bomo dobili plače. kakršno borno zaslužili.
Zakaj je torej sedaj tako izkoriščanje? Odgovor je seveda laliak. Samo zato, da bi mi ne mogli priti na površje. To pa bo težko zabranjeno. Ako bomo bolj izkoriščani, bolj se bomo izobraževali.
Seveda bi kdo rekel, da je to božja volja.
Ako je pa božja volja taka, je l»a tudi dovolj slabo. Kako jo more delavec imeti za dobro, ako bi njega ravno božja volja trpinčila? Ako bi bila taka. da bi bili mi vsi po božji volji izkoriščani, bi jo morali zapoditi proč od nas z največjem srdom.
Ako se ozremo malo okrog vidimo. da je skoraj vsak zaveden delavec nasproten kapitalizmu, naj si bo katolik ali socialist. Torej smo večinoma enakega mišljenja : Samo preveč bojazljivosti se kaže med nami. Marsikateri si mogoče misli: Pa bodo vedeli, da pripadam k soc. stranki. Nič ne misliti tako! Bodi ponosen, da si, da se zavedeš, kam da spadaš. Saj se bojujejo socialisti le proti kapitalizmu, ki je njih in sploh vseh delavcev največji sovražnik. Vsi zavedni delavci se bojujejo proti kapitalizmu.
V zadnji številki se nam je pri korekturi vrinila v tabelo tiskovna napaka v seštetju gornje kolone. Zato objavljamo danes popravljeni račun.
Celoletni račun Jugosl. Soc. Zveze od 1. januarja do 31. dec. 1914.
Chisholm, Minn.
Cenjeni urednik J
Prosim, odstopite mi nekoliko prostori» v kolonah našega Proletarca.
Že dolgo nisem čital nobenega dopisa iz tukajšne naselbine, pa sem se jaz namenil nekoliko napisati.
Staro leto nam je. minulo in novo nam je došlo, na katero i-mamo upanje za boljšo prosperiteto, ker smo se še sredi starega leta pogovarjali, da bo do nov*-" ga leta slabo za delavca. No, novo leto je tukaj, ali za delavca ni nič boljše. Brezposelnih je vse polno, in tisti, ki delajo, zaslužijo prav sramotno malo. Sliši se tupatam žalosten glas: Kaj bo, kaj bo. ako ne bo dela? Kompa-ii i je nočejo delavcev, posebno neomenjenih se kaj branijo; ali tega ne vedo, ali nočejo vedeti, da samci brez dela tudi ne morejo živeti." Slišal sem nekih mladih fantov pogovore. Prvi pravi: Jaz bom šel krast, in če me zasačijo. me bodo zaprli in mi dali potrebno hrano. Drugi pa pravi: Jaz bom pa po mestu kaj razgrajal. tudi zato, da me bodo zaprli in mi dali hrano in stanovanje.'
Žalostno je slišati te besede od mladeniocv, ki so sposobni za vsako delo in bi radi delali, samo ako bi imeli kaj. Ni čuda. da se mislijo posluževati takih sredstev. Skoda, da se je zapisala letna številka 1915.. Ta številka pomeni, da smo v 20. stoletju in civiliziran narod vse povsod, pa taka beda, da So najpotreb nejšega nimamo. Zdihuje se, kaj bo, kaj bo! V stari domovini se koljejo in pobijajo, tukaj pa stradamo. . .
Dragi Čitatelj, kdo nam je te
DOHODKI
	M i% r. a 'Z « 1 P- z.	« * * -M e 2 a JU-JC	> X E-s e rz o .J»	ce t. s im	X C >£. „. .	S « « k a?	«e N <* 4. > »	a e j — 'E« o $ ïz =	f Jč s:? k v- £ -z ...	• JÉ Ü k* J»	• o e N «	e a C. s M -r
Tanuar .........	$ 523.20	♦ 4.41		♦ 3.35	♦ 23.08	♦ 115.96	♦ 12.01	♦ 3.25	♦ 12.42	♦ 158.00	-.-	♦ 855.68
«"ebruar .......	339.15	2.57	33.75	4.95	8.90	10.70	—.—	12.50	2.50	—.—	4.57	419.59
Marc..........	414.50	5.38	19.70	4.70	8.83	-—.—	—.—	—.—	—.—	72.00	260.56	785.67
\pril...........	412.90	5.16	7.60	7.30	4.75	2.85	26.98	—.—	—.—	17.75	.10	485.29
Maj...........	365.40	4.54	3.75	o 25	13.18	—.—	154.97	—.—	—.—	75.35	2.46	621.90
Junij.........	344.00	2.45	—.—	5.00	5.35	—.—	94.58	—.—	—.—	70.00	12.30	533.68
Julij...........	390.44	2.15	—.—	10.40	10.63	100.00	71.80	—.—	—.—	50.00	2.49	637.91
Avgust.........	364.97	2.80	—.—	1.20	15.10	—.—	85.27	—.—	—.—	—.—	49.00	518.34
September......	298.20	3.46	—.—	3.80	—.—	—.—	23.75	—.—	—.—	—.—	22.08	351.29
Oktober ........	382.85	.85	—.—	17.DO	15.00	—.—	95.55	—.—	—.—	—.—	59.93	570.08
November . .	302.90	1.60		1.13	9.50	—.—	33.60	—.—	—.—	—.—	21.37	370.18
December.....	350. S H	3.60		__	4.65	—.—	61.80	——	. 21.60	—.—	1T.65	460.18
Skupaj .....	♦4,4S9.39	♦39.03	♦64.80	♦02.00	♦ 118.97	♦229.51	♦660.31	♦ 15.75	♦36.52	♦443.10	♦450.51	♦6,609.89
I Z D A T K
	o > il 'is	v « -2 Û4	ce C B »r O Cm	c č 15Č n « • k •» «t "5	C s ~ 4. i ». O — T. S O B *- j	is A « 3 c ¿t K iSii	9 B M .trs u. >~ -»vT. _	(>?laai in literatura	KJ 2 a u o	vs L. *"* z L	> v ►C S "C = B 7Z O — h.	o B N a *	B Sä « M > m	e B Cm 3 M
anuar .....	♦ 260.8ÏÏ"	♦36.M	♦ 10.00	♦$4.41	♦288.00 ¡♦39.20		♦53.10	♦ 1.20	♦ 7.38	♦ 1.50	-.-	$ 5.50	♦ —	♦ 787.09
cebruar . ...	170.00	33.00	15.98	—.—	1 —.—	60.50	30.00	—.—	—.—	—.—	32.25	4.85	-.—	346.58
larc.......	206.30	18.00	15.00	—.—	—.-—	—.—		—.—	—.—	5.00	—.—	4.60	425.66	674.56
	205.20	69.70	15.28	—.—	75.00	54.50	5.00	3.50	3.25	—.—	32.30	—.—	—,—	463.73
	182.70	30.00	10.15	—.—	75.00	12.00	—.—	—.—	1.54	—.—	—.—	—.—	376.1 "	687.54
Tunij.......	171.00	24.00	10.00	—.—	70.00	10.00	—.—	13.00	—.—	—.—	—.—	—.—	176.48	474.48
r»lij.......	196.60	41.40	25.00	—.—	50.00	—.—	90.00	9.75	13.00	—.—	—.—	3.65	170.00	599.40
\uguat.....	182.72	53.40	18.50	—.—	20.00	8.00	5.10	7.62	—.—	—,—	—.—	5.60	171.27	472.21
September . .	147.64	24.00	14.00	—.—	10.00	10.00	—.—	18.50	—.—	-.-r	—.—	11.77	97.00	332.91
Iktober . ...	189.50	96.80	18.84	—	—.—	117.97	80.80	2.00					190.70	696.61
November . . .	153.80	24.00	14.00	—.—	—.—	17.25	—.—	5.65		-.-	—.—i	3.60	109.95	328.25
December . .	172.90	24.00	18.00		j 25.00	40.00	6.50	10.40	1 8.30	1-.-	1—•—	100.53	138.12	543.75
Skupaj	2,239.16	474.30	184.75	84.41	1 643.(H)	369.92	270.50	71.62	23.47	1 6.50	64.55	134.60	11,855.33 |6,407.11	
Dohodki: .................^6.609.89
Izdatki................... 6.407.11
Blagajna dne 31. dec. . .♦ 202.78
IMETEK
Na roki dne 31. dec. 1914........................$202.78
Klubi dolgujejo Zvezi.....'....................... 123.60
9 delnic J. I). T. D................................ 90.00
Znaki, tiakovino in pohištvo ...................... 114.00
Na banki za zvezno tiskarno......................2,882.34
Skupaj.........................^3,412.81
DOLO
Stranki za znake in tiskovine... Klubom kredit ................
.♦44.41
. 2.40
46.81
Cisti imetek .
.............$3.366.00
Tajnlitvo J. S. Z.
Potem no |>a tudi viti socialisti. Nekateri še celo pravijo da ho» cialiati niao dobri ljudje. Tinti aploh ne vedo, kaj pouienjn socializem. Ako bi vzeli razne brošure v roko, in bi jih brali, bi gotovo našli, kaj je socializem. Dali bi mu prav in hvaležni bi bili, da ao se toliko spoznali, da brez socializma in brez združenja sploh ui mogoče strmoglaviti tega velikega, neusmiljenega kapitalizma.
Ako socializem dobro pregledamo, ae lahko iznajtle, tla ni toliko nasproten verskim načelom, kakor nekateri vpijejo. Sicer nima z vero nobene identič-nosti, pa tudi ne tlela njej nobenih poaebnih zaprek: Nasproten je le posameznim oaeham, ki ga poskušajo zatreti. Bodi že karkoli, katolik, jud ali mohamcdanec, samo tla se zavedaš, da sedanje postopanje z nami ni pravo. Ali je dolžno na tisoče delavcev delati samo za enega samega lenuha, 011 te ima povrhu tega pa še za norca, ker mu gromadiš miljone f Ako se primeri, tla mu nisi posebno po volji, ti da pa na vadno svobodo, ki se imenuje brez tlela in jela.
Stari pregovor pravi: Kdor ne tlela, naj tudi ne je. Sedaj pa ni več v veljavi. Kavno nasprotno, .le že tako, da je sedaj že skoraj vse narobe, za posameznike je pa to seveda ali right.
Nekateri tukajšnji Lokalni spadajoči k U. M. \V. of A. so si naročili več iztisov Proletarca, ter upam, da se bodo tukajšnji Slovenci potrudili, da ga dobe še pri ostalih. To bi tudi priporo čal rojakom po raznih drugih naselbinah, tla ukrenejo kaj podobnega, ker s tem se pomaga lisKu, iu pa sami sebi. Kaj ti po maga, ako je tam novic na kupe, ako jih pa neznaš #itati. Plaču ješ pa skoro ravno toliko, kakor bi list prejemal v svojem jeziku Ker vein, da je veliko rojakov ši-roin Amerike, ki ne znajo čitati amerikanskih listov, pojdite na sejo ter zahtevajte list pisan vašem jeziku. Ne da bi kdo mislil, da se tam list naroči za po sameznike; treba je potem hoditi ua sejo, in tam bo dobil tudi list
H koncu naj še to omenim, da 1 tukajšnji soc. klub izvrstno napreduje. Ako se bodo socialisti tako hitro množili, kakor se je izkazalo pri nas leta 1914., bomo kmalu rekli: Na vrhuncu smo Hude boje srno imeli, pa prema gali smo jih. ter prišli smo na površje po hudem delu.
S socialističnim pozdravom |
J. Golob
člana v
sem či On na
P ROLBTA BRC
Red Lodge, Mont
Cenjeni sodrug urednik! Pro sim Vas priobčite ta dopis iz naše naselbine. Delamo bolj po časi, 3—4 dni na teden, in tudi brezposelnosti je veliko, tako da ne svetujem rojakom sem hodit za delom. Z napredkom se ne moremo preveč pohvaliti, ker so slabe delavske razmere, pa vst eno dobimo še kakega socialistični klub.
V zadnjem Proletarcu tal dopis Frank Pušnika. pada našo naselbino, kakor tla bi jo bil on organiziral, pa mislim, da nas je nekaj tukaj, ki smo bili že v starem kraju organizirani, ko še on pojma ni imel, kaj je organizacija. On bi rad imel veliko besedo, pa je še komaj organizacijo nekoliko spoznal. On je bil član našega kluba št. 73, pa ga je malo zanimalo; rajši je pijancem v salonu razlagal socializem, kakor tla bi prišel na sejo, kjer smo dostikrat razpravljali kaj potrebnega. On piše. da je bil 3 leta 2 meseca in 14 dni tukaj. Tri leta je bil tih kakor grob, ker je imel najboljše na No. 4 majni in si je norca bril iz nas,ki nisino toliko zaslužili kakor on. Tudi za linijskega va gača se je enkrat podstopil; tri dni je bil na tehtnici, pa so kmalu vozovi za petsto manj tehtali kakor poprej in kakor sedaj; ker je bil tiho, je kompanijski tehtal, kakor je sam hotel. On piše. da je zato tlelo izgubil, ker je bil Pitt Komitee in da se je potego-val za naše pravice. Jaz pa mislim, da se je potegoval — zakaj, sam ni vedel.Tako dolgo je jecljal na linijski seji, «la so mu bese«lo vzeli. Piše, da so fantje v beli hiši dobili delo s pismom pri nekem superintendentu Fricti. Tudi jaz sem tri leta v Red
'a malo popustimo in kompanisti malo pridajo; vsi se zaveda «la so naše zahteve pravične, m* št raj k am o za povišanje pla-
Pritza superintendents iu tudi lie vem, kdo je a pismom delo dobil. Tudi jaz aem ie veliko prevozil po Združenih državah, pa še nisem nspadal rojakov, kjer sem bil; če je kaj bilo, sem naravnost povedal iz oči v oči, pa jih lie tiapadal po časopisih kakor Frank Pushuik nas. S p rolet a rsk i m pozdravom
George Forstner.
Piney, Fork, Ohio.
Uredništvo Proletarca: —
Tukaj v vzhodni Ohiji štrajka-ino že deset mesecev iu morda bo štrajk trajal še 14 mesecev, to je «lo prvega aprila 1916, do druge dveletne konvencije (Biennial Convention).
Prvih šest mesecev smo dobili le malo podpore od unije, aedaj |ut nas unija že t olik«» podpira, «la nam ni treba stradati. Seveda za rent, društva in'druge potrebščine nimamo denarja.
Obleke in črevljev so nam tlo-hrosrčni ljudje darovali več kot dvajset baks-kar, seveda amo nekateri dobili dobro obleko, drugi pa bolj slabo.
Setlaj smo zopet poslali mero črevljev za nas in naše fsmilijc našim Relief komitejem v Barton, Ohio, ki bodo naročili iz fabrike en par črevljev za vsakega štraj-karja, t« par za vsakega njegove družine.
Med štrajkarji vlada najlepši red, prijaznost in zadovoljnost; nihče ne zdihuje, nihče ne reče: P
naj
m o, Mi
če, ampak za obstanek naše unij« in moralnost. Naš šti-ajk je že zdaj hujši udarec kapitalizmu kot kat«4ri drugi poprej, kar jih še pomni zgodovina v Ameriki. — Štrajkarji se večinoma zavedajo, «la se s požiganjem ali s pretepom v štrajku težko pride do zmage, in da je v glasovnici moč; zatorej niso napravili še najmanjše škode nikomur.
V začetku štrajka so nas strašili premogarski baroni, «ia bodo zaprli vse premogokope za vedno, če se ne podamo. Podkupili so vse, kar se je dalo preslepiti z denarjem. Vsakovrstni agent je business-msni, kapitalistično časopisje, zraven angleškega še italijansko, slovaško in madjarsko. je na vse načine lagalo in udrihalo po naših uradnikih. To časopisje so nam pošijali brezplačno. Tudi «Irugi Judeži, kot T. L. Levis, nekdanji predsednik naše organizacije j«' menda dobil 30 sre bernikov, da bi udrihal po naših uradnikih in strašil nas štrsjkar-je; v svojem lističu (Coal Mining Review) vedno kriči, zakaj urad niki unije ne dajo premogarjem prilike glasovati, če hočejo še naprej štrajkati, ali pa so že pri volji sprejeti drobtinice, katere nam obetajo premogarski baroni. Naši uradniki so se izkazali, da so mož je, ki se ne dajo plašiti in ne pod kupiti; bil sem navzoč na vseh konvencijah lansko leto, in kar smo naročili našim uradnikom, to izpolnujejo. Ako bi se setlaj skuhal kakšen referendum, takoj bi kdo rekel: Uradniki so se «lali podkupiti.
Se«laj so brczdu&ni kompai.isti groze, «la nas bodo pometali iz kompsnijskih barak v sneg. in bo do nadomestili naše mesto v barakah in na «lelu s skebi. Poskusijo lahko, ali kako se bo to končalo s«* ue v eše danes. Ako pride «lo kakih nemirov, ne bomo krivi štrajkarji. £e deset mesecev smo mirni, in želimo niir tudi naprej
Ako pride do kakih nemirov, bodimo pa tudi Slovenci pošteni sami sebi in našim družinam, in stopimo v vrste z drugimi štraj karji.
Kapitalistično časopisje je že pisalo, «la «lela 60 akebov v Ramsey, Ohio. To je gola laž.
Dolžnost me tudi veže, da se zahvalim in omenim koliko tie narja sem prejel od slovenskih so« «I ru gov za poilporo Štrajkar jem
Od socialistienega kluba št. H3 3 dolarje; od socialističnega kluba št. 13 $5.00; od socialističnega kluba št. 27 $3.00; L. Markun v New York nabral med rojaki in nam poslal $6.50; 1. Cerne v Stone City, Kans. nabral in nam poslal ♦5.R5; T. Ambrozič nabral v Eve-loth. Minn, in nam poslal $2 05; D. Blumel iz Collinwooda, Ohio, nabral in nam poslal $3 50; Društvo št. 92 S. N. P. J. nam darova-lo $5(00; Društvo št. 18 S. S. P. Z.
bral $1.00, skupaj $3.00; A. Pri-inožič poslal prebitek veselice iz Clinton, Intl. $22.00; John Drmo-ta je prejel otl socialističnega kluba iz Kly, Minil. $3.25.
Izrekam vsem skupaj lepo hvalo.
Mat t. Tušek. _ VEROV&EK UMRL!
Slovenski narod je izgubil umetnika ! Dne 20. decembra je v Ljub Ijani umrl igralec Anton Verovšek*, ki je takorekoč od začetka slovenskega gledališča sodeloval pri tem zavodu. Igral je še v stari čitalnici in je spremljal vso pisa no, večinoma neveselo usodo slovenskega odra. Po poklicu je bil vrtnar; ko se je, gledališče toliko razvilo, tla je potrebovalo stalnih moči, se mu je popolnoma posve til.
Verovšek je bil resničen umetnik. Tudi kar je bilo njegovih napak, so izvirale iz umetniškega značaja.
Slovensko gledališče, razmeroma inla<io, delujoče v nevelikem mestu, samo ui moglo postati ravno veliko. Zlasti v prvih časih -— Verovšek je praznoval že svojo tridesetletnico — si je bilo treba pogostoma pomagati na vse mogoče načine; tako je moral tudi Verovšek igrati najraznovratnejše vloge. Najbolje pa so se, mfl posrečili tipi kmečkih korenjakov, drsi je tudi v drugih strokah dosegel zelo lepe uspehe. Spominjamo se n. pr. na starca v Turgenje-vem "Svojem kruhu", katerogu je tako sijajno igral, da bi se bil z njim lahko pokazal na največjih odrih. Lna njegovih najlepših kreacij je bil voznik llentachel v llauptmaunovi tragediji enakega imena. Zadnje čase je tlosegel s Shakespearovi m Falstaffoin o«lli-čen uspeh.
Verovšek je imej seveda važne vloge v vseh izvirnih dramah. Jurčičeve in Krsnikove figure v Govekarjevih dramatizacijah je znal poosebiti, tla ga ni nihče prekosil. Sijajen je bil njegov Kan-tor v Cankarjevem "Kralju na Betajnovi", imeniten župan v "Dolini šenttloijanski". Za trmastega kmeta v Kristanovem "Samsvojem " je imel vse potrebne lastnosti; v "Tovarni" je znal iz razmeroma majhne vloge izklesati znamenit efekt.
Verovšek je bil človek polu humorja. suhega gorenjskega humorja, čigar potok pa je tekel brez konca in kraja, kadar mu je odprl vir.
Bil j»« velike, krepke postave, |>olit sile in zdravja, dokler ga ni preti dvema letoma iznenatla napadla zavratna sušica. Njegova silna konstitucija se je ua vso moč bojevala z njo. ali razni u-darci - - prav v tem času, ko je sam nekoliko okreval, mu je umrl sin — so oslabili tudi njegovo na-turo, in ztlaj je zmagala sovražnica. Vorovška so položili v grob.
Se je umetnikov meti Slovenci; Verovšku enakega ne bo kmalu. Zopet enkrat se je smrt prezgodaj oglasila.
TO JE DRUOA REČ!
li i 25e, IL Mko<;ir 25c, A. Aužtfel A. Vtfiè H. Mediiever 20»-. J.
Koaich 5e. J, Err*k V. A. Krall 2Ar. Vii v Lowell, Ari*. — Ve»*lu druiba pri obletaici Anton« Krm'nimm v Franklin, Pa. $9.30. — Dr. Atv. 7S H. N. P. J. v Manor, Pa. $1.00 iu F. Ho«tjan*i£ 25« — Jack Herfallt, Woodward, Iona ♦ l.-rt (Me exprt*H« od koledarjev). — J. Mahnert) in J. (Vrkvenik v«ak jt« 25c. Olia v Panama, III. — Frank Ka tai«\ Formt City, Pa. $1.23. — J a/.bee in Omaheti, tdoveunka K"*tilni«-arja v Chicago, IIL W5e. — Nabiralna pola John Andlovira: J. KomuAar 5e. J. Hta nie h 25c. J. Ceperin 50e. J. Bartolj 9fte. M. Cigaaii ltr, J. OodU 1(><\ V. Mar »hal L'.V, M. KaMtruu S5e, M. Turk lOc. F. Zaje 10e, M. Koder lOr, M. Skoeir lOe, J. (Irile 15c, M. LojtHr lOc. J. Ku jovie 25f. T. Primožih lOc, L. Bahovec 10e. M. .Crbaa 25e, Mary Kantruiji 25e. Fr. Oni h hen Äße, Fr. Ale* L'iie. N. Men einjpT 25c, J. Analavee 2.V, A. Mihe
A užitek 25e. Kam
nikar 10c, J. Meden*!* lOr, Tuniki pa Aa 10c. J. Verderltar 25e, J. Koprivee 5e, J. (Jolob 15e, Fr. Vi.imar I5e, A. M inker 10c. Fr. Sav» 50c, J. Ver*aij 2V. .1. Žvanut 3*. J. Kntifek LW, J. Wain» 2.V. V*i v Chicago, III. Lepa hvala vsem t
Nahrai Joaef Janrh: Josef Janch ♦ !, Ciril Kunntel 25c, Frank Bela j 25e, Jer uej Kožanec $1.00, Frank I rl»«« 50r, Žofka Birk 50c, John <ior*e 25c, An ton lx)gar ♦1.00, F. J. Kern $1.00 Nubral A. Bogat ay pri druitvu Atv. 5. S. N. P. .1. Andrej Bogataj 25c, Frank 2»berna 25c. Anton (Jolii- 10c, Frank KoÄik, 5c, .lo^if Zukovii 10cf Anton Zupančič 5c, Valentin Turk 10c, Anton Klobučar lile, .lohn Putrih lOc, .lohn Zaverl 2n», Frank Hafner lOc, Frank Pa/.ingcr* lOr, Aloi* MoAkere lOe, To m a/. Žele 5e, .lohn Smerke 5e,. Frank Htx'rvar 5c, Mike Potočnik 20e, Frank Mako\ec 2"c, John Qro/ina lOe, John Ogria 5c, John Ježek 25e, John Zet ko lOc, Jonef Birk J0c, Anton Hahine 10c. Josef Kepič 25c, Frank VidemAek .V. JoHef Klaužar !4>c, Jn«ef Kalan 25c, Austin Ku/nik 5c, John lloilnik 10. Vxi v Cleveland, O.
F. Lorillird I C*.
S«* Tati City %
CHAS. J. OCASEK, M. D.
PRIZNANO DOBRI
.ZDRAVNIK
NA ZAPADN1 STRANI CHICAGE.
Dumiavno že atur zdravnik, vendar ae do seduj Ae ni nikdar posluževal oglasov. Kdor je bolan nuj se zaupno obrne do njega. Kadar ate bolani, ne hodite k raznim zdravniškim mazatem; edinole zdravnik, kateri je vri t uvo-j«'ga poklica, more ozdraviti bolnika!
URADNE URE H do 10 dopoldan, in od 1 do M popoldan Priiiite na naalov:
1500 So« Crawford Ave.
Telefon Lawndale M133'
POZOR!
Kdor se hoče naseliti v zdravem podnebju,kjer ni nikdar prevroče in nikdar premrzlo, naj se zglasi na spotlaj podpisanega. Imel bi rad za sosede rojake naprednega mišljenja. V slučaju, «la bi bilo kateremu moje posestvo všeč, ga tudi prodam. Posestvo je zraven jezera. Cena za gospodarska poslopja in 5 a k rov zemljišča je $900 Pojasnila dajo
John Werden. Box 32 (2x adv.) Birmingham, Wash.
Popolnost.
Popolnost j<* podstava napred ka. Karkoli podvzamemo, mora biti storjeno s popolnostjo, to se pravi, dovršeno mora biti perfekt no. To se posebno nanaša na naše zdravje. Ako se ne počutite «lo-bro, ur čakajte toliko časa, da se vaša slabost razširi in postane bolezen, ampak jo zdravite takoj in ozdravite jo popolnoma. Ako vaša slabost prihaja u želodca ali j»> posledica zaprtja, bi morali izbrati za svoj«' zdravilo Trinerje-vo ameriško grenko vino. Včasih zadostuje le parkratna uporaba, me«! t «»m ko je včasih potreba več èasa, «la se slabost ali bolezen odpravi. Vi bi morali rabiti to zdravilo tudi, kadar izgubite tek do jedi, proti kaličnim bolečinam ter krču, neredu p«i jedi in slasti. Cena $1.00. V lekarnah. Jos. Tri lier, izdelovalec, 1133 1339 So. Ashland ave., Chicago, 111.
Nepremakljiv vrat je zelo neprijetna maladija. Trinera T>ini-ment navadno izleči isto hitro in uspešno. Cena 25e ali 50e. po posti 35 ali 60e.	(Adv.)
BODITE SVOJ GOSPODAR, PRIDITE DO PREMOŽENJA
Lodge, pa ne pozpani nobenega i darovalo $2 00, in A Starch na
Sodrug Julius Alpari iz Budimpešte, ki je rezervni podčastnik pri artileriji, se je moral odzvati mobilizacijskemu povelju ter se je udeležil bojev v Galiciji. Potem je bil s svojo četo poslan v prusko Šlezijo.
Odtod je poslal nekemu prijatelju v Budimpešti dopisnico, na kateri pravi:
"Danes je natančno sedem let. odkar me je policijsko predsedni-štvo v Berlinu z dopisom obvestilo,' da sem kot nadležen tujec izgai* iz Prusije. In zdaj sem tukaj, «la pomagam braniti Prusijo."'
Verjamemo, da zdaj ni nadležen tujec.
LISTU V PODPORO.
Jugo*d. «oe. klub <tv. 2S v Rofllyn. Wash. $5.00. Nabral Math Kezele \ It only n, Wash., $1.65. — Frnnk Peter lin 25e. • PeMjaraki klub *tv. 2. 00o. David Paixali 15«. .T. Jura k 10c. John Vidergar 15c. F. Vidergnr lOc, T. Vi-dergar 25c. F. Onričar 25o. F. Kuhar 25e. F. Sfempihar 25e. Megi Htempihnr 10c. Karol Petrič 25c. Martin Zalokar 10o. J. Bel/.er 25e. Himon Katrfii 25e. J. Kupnik .t.*c. Ivana liupnik 15e. A. Kobam 25e. F. Reven 10c. Pečlar^ki klub Atv. 1. 5e. D. Hhntidt 10c. .T. De ielak lOr. A. Htupar lOc. Vni v Virden, 111. — J u go<«l. «inr. klub Atv. 13.1, Dunkirk. Kan«., flO.OO. — J. Bor.ich 25e. P. Bo/.ich 25e. A. Spaear 25e. A. Prine 10c. J. Janer.ich 25c, M. Ogulin 15«. .T.
( emu delati v mestu, ko pa greste lahko na krneli je z vašimi sorojaki v juž. države? Pišite po pojasnila o kolonijah poleg Roek Islaud železnice v Arkansasu in liOiiisiani. Pokažemo vam, kako laliko pričnete z malo svoto de narja. Zemlja obrodi dvakrat v letu. Dobro podnebje ,dobra votla, dovolj dežja in dober trg za pridelke. Preskrbimo Vam tlober prostor. Pišite: 1, M. Alen, P. T. M.. Roek Island Lino», room 718 La Salle Stalinu, Chieago, 111.
(Advertisement.)
NAZNANILO!
Naznanjamo, da so "Družinski koledarji" vsi razprodani in da naj nobeden več za istega ne pošlje naročnine, ker jih nimamo več v zalogi. V slučaju, da ima kdo se večje število koledarjev, katerih ne mOre razprodati, naj nam iste vrne po expresau.
Dotični, kateri so naročili kole darje in še ne plačali naj nikar vedno ne poprašujejo za cene in račune. Zaključek direktorija " Juoslovanske delavske tiskovne družbe" se glasi, da se za to leto pri najboljši volji ne more dati nobenega popusta. Račun si to raj lahko vsakdo naredi aam Pošlje naj toliko man je kakor po 36 cen tov komad — kolikor je plačal expr«ssnih stroškov!
PRIPOROČILO!
Slovenskim delavcem v Noko-rnis, 111. in okolici naznanjam, tla sem odprl prodajalno za obuvala in kar spada v to stroko. Upam, da bodo rojaki pogosto me obiskal v mojej prodajalni, kjer bodejo dobili za zmerno ceno blago prve vrste.
Za naklonjenost se priporoča John Ovca, (2x adv.)	Nakoinis, lil.
Pazite na ta ovitek!
Ničvredne ponarediš* »lavnega Pain-Expeller-ja dobite tmU), ako niste pašni. Pazite na sidro in ime Kiehter 26e in 60c pri vaeh dobrih lekarnarjih.
F. Ad. Richter & Go.
74-90 Watklagtoa SI
NEW YORK, N. Y.
ANTON MLADIČ moderna gostilna. Toft Pilsen*ko pivo in vina. Kegljišče.	Tel. Canal 4184
2348 Blue Islnad Ave.
Ohieago, 111.
CARL STROVER
Attorney at Law
Zistipi ta rtih stdiiiik.
Specialist za tožbe v odškodninskih zadevah, dt. sobe 1009 ♦
133 W. WASHINGTON STREET
CHICAGO, ILL. Telefon: Main 3889
Dr. W. c. Ohlendorf. M. D.
Zdravnik ta notranje btlacnl In raaacolnlk ¿adravaiika preiskava br**plaê»#—pla è*ti j« 1« adravila 1924 Blu« Iaiaatf At«., Chicago. Ureduj« od 1 d« I p» 1.; »d 7 d« 9 svatar. itran Ckiaafa vati balaiki aaj pitaj« aloTcasko

"Ako si nameravata naročiti grafofon, ali importirane slovenske grafofonske plošče, obrnite so name. Tmmn v zalogi tudi ure, verižice, prstane in sploh vsako vrstne zlatnino in srebrnino.
A. J. Terbovec, Box 26, Denver, Colo."
VOJNE NEVARNOSTI NA FAR MAH U WISCONSINU NI.
To je gotovo! Ravnotako je go tovo in resnica, da se v okraju Chippewa dobi najboljša farniar-ska zemlja v državi Wisconsin. Kupilo je tam pred kratkem več rojakov, ki se bodo prihodnjo spomlad naselili. Vsi hvalijo krasno okolico in rodovitno zemljo na kateri obrode raznovrstni poljski pridelki; tudi tobak raste tam. Črna prst, brez vsakega peska. Vsi predpogoji za uspešno sadjerejo in živinorejo. Cel okraj že gosto naseljen in na stotine a-krov sčiščenega zemljišča. Ob na šetn svetu teče bistra reka Chippewa s svojimi pritoki; v obilici jo tudi kristalno čiste studenčnice. Dobre ceste vsepovsod. Pet milj oddaljena železniška postaja mič nega mesteca Cornell ^ tvornico za papir; kakih 18 milj odtod pa stoji glavno mesto okraja Chip pevva, Chippewa Kails, eno naj večjih mest severo-zapadnega VViseonsina, z bogato industrijo in velikim trgom za poljske pri-delke. — Pišite nam še danes po natančen popis naše zemlje, ki ga pošljemo brezplačno. Aker od $16 - $20. Vozne stroške povrnemo, ako ni vse to res, kar pišemo. Z«laj je še čas, da si ogledate. Ne zamudite ugodne prilike. Pišite nam takoj.
SLOVENSKA NASELBINSKA
DRUŽBA, 198 — 1st Ave., Milwaukee, Wis
fllONE, CANAL &>14
POZOR! SLOVENCI! POZOR!
SALOON
t
s modernim kegl|£čen Bivši Martin Potokar place
Sveže pivo v Hod^kih in buteljkah in druge raznovrutne pijafe ter unijake srmxike. Potniki dobe fedno prenptiAfr 7.a nizko ceno. - Poatreibk t «tfna in ii-borna. — Vaem Slovencem in drugim Slovanom se toplo priporočata
JAZBEC & OMAHEN
IS25 S. Raclnc Ave., Chlcaffo, III
BELL PHONE 131S-J FlSK
Matija Skender
SLOVENSKIMA v NI NOTAR
ZA AMERIKO IN STARI KRAJ
5227 Batler SI. PlttslMN-«b, Pa.
ALOIS VANA
— i«delovatelj —
sodovice, mineralne vode in raznih neopojnih pijač. 1837 So. Pisk 8t. . Tel. Csnsl 14<H
LOUIS RABSEL
moderno urejen aalun
IA 480 6RAI0 AIE., RENOSHA, V
Telefon 1199
«J.
A.i FISCHER
Baff «t
Ima aa raapoUfo veakovretao piva ▼tao, nodk«, L t. 4.
Iavratal pro«tor aa okrepèUo. 97 SO W. 2S th St..	OUI ca«*. IU
Tal. Law a dala 17«!
Socialistične [slike in karti.
_____ *
"Piramida kapitalizma", s slovenskim, hrvatskim in angleškim napisom.
"Drevo vsega hudega" s slovenskim nspisom.
"Zadnji štrajk" s hrvstskim napisom.
"Prohibition Dope" z angleškim napisom. Cene slikam so 1 komad 15e; 1 tucat $1; 100 komadov $7.00. Cene kartam: l komad 2c! 1 tucat 15c, 100 komadov 70c. Poštnino plačamo mi za vss kraje sveta.
.INTERNATIONAL PUB. CO. 1311 E. 6th St.,
Cleveland, Ohio
M, A. Weisskopf, M. D,
Izkušen zdravnik
Uraduje od 12 A. M. —3 P. M. in od 8—10 P. M. V aredo in nedeljo večer neuraduje. Tel. Canal 476.
1801 So. Ashland a ve. Tel. residence: Lawndale 893f.
V^Važno upraianjef {
Dfl. mi opravi ■
MM U flljbrlj« M UljCfntjt
Konzularae
sodnijjke i« A 9XJ. Kaksr
<^lilwaukec
rltO . Hi T A it i, v.
DELNIČARJEM JUOOSL. ZA DRUŽNE TISKARNE NA ZNANJE!
Olaeom zaključku direktorija Jug osi zadružne tiskarne (South Slavic Co opcrative Printery) dne 19. januarja t. L, »e vrli v nede ljo dne 21. marca ob 10. dopoldne, na 1830 So. Racine Ave., Chica go, 01.
OBČNI ZBOR DELNIČARJEV.
Na dnevnem redu bo razpuit
korporacije.
irektorij J. Z. T. (S. S. C. P )
LISTNICA UREDNIŠTVA.
South Fork, Pa.: Pride, ali ma lo potrpljenja prosim. Manjka mi zopet prostora.
Radovednež: General infante-rije, general kavalerije in feld-cajgmajster je vse ena larža, samo naslovi so različni. Navadno poveljuje generalmajor brigadi, feldmaršallajtnaut diviziji, feld-eajgmajstri pa armadnim zborom in armadam.
snegu, zapestuike, gorkc rokavi- Na zavodu poučuje 1H profesor-ce, goi ko odejo nahrbtnik, vse- jev, beguncev iz Galicije. Vpisalo kakor pa jedilno orodje in poso- se je sedaj v Šolo učeneey. Z do, če ima vae to. V slučaju, da ozirom na to, da je v Pragi silno bo ta oprema uporabljiva za vo- mnogo galiških beguncev, se zdi jaško službo, se povrne v denar- to število majhno, toda uvaževati ju, kolikor je vredna. Priporu- je treba, da mnogo poljskih dija ča se tudi, da vaak vzame s seboj kov obiskuje češke srednje šole, jedil za tri dui. ('rnovojniški legi- na katerih so vpisani boapitanti. timacijski listek opravičuje do proste vožnje po železnici in g.; je treba pred nastopom vožnje pokazati pri osebni blagajni. — Kdor se ne bo odzval teuiu pozivu, bo strogo kaznovan po zakonu z dne 28. junija 1890. drž. zak-št. 137
Drug ukaz pravi: Naknadno prebiranje črnovoj-nikov, ki so zamudili prebiranje in so rojeni v letih 1878. do 1800., se vrši dne 20. in 21. januarja v Ljubljani, in sicer dne 20. januarja za politične okraje :,Ljublja na (mesto), Ljubljana (okolica), Litija, Kamnik, Kranj; dne 21.
Zdi se človeku, da Avstriji sploh ne bo treba več dolgo skrbeti za poljske Šole.
Drobne vesti.
Požari. Dne 8. dec. je začel goreti skedenj posest niče Ivane Mo-žiuove v Daljni vasi pri Rudniku, (iasilci iz Školeljce so omejili o-genj škode je nad 900 K. Dva dni pozneje je začelo goreti v zapuščeni huši Frančiške Možnovc. Škode je 1200 K. Najbrže je bilo v obeh slučajih zažgano.
Električni tok ga je ubil. Iz
OBSOJENI "SLOVENEC."
"Slovenec" z dne 18. decembra priobčuje na uvodnem mestu sodbo c. kr. deželnega kot kazenskega sodišča na Dunaju v procesu /Kamilf Theimer proti odgovornemu uredniku "Slovenca" Mihaelu Moške rcu radi žal jen ja časti. Sodišče je spoznalo toženca za krivega pregreška proti varnosti časti v smislu par. 493., 488 in 491. k. z. ter ga obsodilo na denarno globo v znesku 600 K, v slučaju neizterljivosti pa na 2 meseca zapora. Obenem je sodifiče izreklo, da mora "Slovencc" priobčiti to sodbo v predpisanem roku na uvodnem mestu. t
Proces Kamile Theimerjeve je vzbujal v Ljubljani in sploh na Slovenskem več kakor poldrugo leto veliko senzacijo. Theiinerje-va je priobeevala zoper klerikal no stranko in zlasti zoper njenega voditelja dr. Šušterčiča vehe mentne fcapade, na katere je od govoril "Slovenec" enostavno s tem, da je imenoval Theimerjevo blazno. Ona je nato tožila klerikalni list, njegov odgovorni urednik se je pa odtegoval procesu na vse mogoče načine. Zdaj se je pravda vendar dovršila in pobožni "Slovenec" jo je izgubil.
DR. ÖTVERAK UMRL.
Umrl je v Idriji mož, za katerim žaluje vsa Idrija. Ni ga i-mel sovražnika: vsak ga je ljubil in spoštoval. Malo je takih mož! Dr. Štverak je bil rodom Čeh. V Idriji je bival dolgo vrsto let kot c. kr. rudniški zdrav nik. Poznal je vse rudarje, otroke, Ženo — vedel je že od daleč: kaj je treba temu, kaj onemu. Za vsakega je imel čas, dobro besedo in pa še marsikaj, o čemer ni levica vedela, kar je desnica storila. De lavstvu je bil resničen prijatelj, razumel jo njegove težnje in zato je pomagal povsod, kjer je le mogel.	- «I Dr Štverak je umrl na posledi cah mrtvouda. Bil je velike rasti, vesele nravi in odličnih duševnih lastnosti. I zboren zdravnik, mož značaj.
SE VEČ ČRNE VOJSKE KLI čEJO.
januarja za politične okraje.: Ra-	Vitanja poročajo: Ponoči od 8. dovljiea, Kočevje. Črnomelj, Ru-	na 9. decembra je prevrgel vihar dolfovo. Krško. Za politične o-	dva droga dobruske elektrike, kraje Logatec in Postojna se vr-	Zjutraj je šel čez žico kmet Jelši pregledovanje dne 15. in 30.	nej Ulipi, ki je bil namenjen v januarja na Opčinah. Crnovoj-1	Celje. Močan električni tok ga nikom, ki so zamudili pregledova-	je pri priči ubil. nje, se je takoj zglasiti pri svojih županstvih, v Ljubljani biva-
čim črnovojnikom v mestnem vojaškem uradu v Mestnem domu z izkazili o domovinst vil.
Torej — vse pojde, "kar lejze mu gre."
KER STA OSVOJILA BEL-ORAD
Vlom. Neznani zlikovci so vdrli v vinsko klet trgovca Antona Bizjaka v Zalogu pri Postojni ter odnesli pet litrov žganja. Nato so obiskali trgovino ter vzeli iz l»la-«rajne 1.'» K denarja. Končno so | pobrali v kuhinji nekaj jedil ter . brez sledu izginili.
Tatvine. Neki na Radeckcga cesti v Ljubljani stanujoči hišnici
---| je bilo ukradenih 140 K. Na su-
Poveljnik petega avstrijskega niu je neka brezposelna dekla, ki irmadncga zbora, general Libori- j<> j,, večkrat obiskala. — Čevljar-is Frank in feldmaršallajtnant vajenec, ki popravljal že
ga prepeljali z rešilnim vozom v vojaško bolnišnico.
Nesreča. Iz Celovca poročajo: Dne 4. dec. zjutraj se je zgodila v predoru pod Karavankami med Jesenicami in Podrožco velika železniška nesreča. V predoru so bili na enem tiru štirje delavci, ki so nekaj popravljali. Predor ima sicer dva tira in tudi delovodja j«* delavce opozoril, da gre od Podrožce proti Jesenicam jutranji brzovlak. Delavci so se si cer izognili, u v naglici iu zmes njavi so prišli vsi štirje na napačni tir ,tako da jih je stroj zagrabil iu vrgel ob steno v predoru. Vsi štirje so bili nevarno ranjeni; prepeljali so jih v bolnišnico v Beljak, a težko da bodo okrevali tako hitro.
Kolera. Dne 7. dec. so se pojavili tudi na na Štajerskem 3 slučaji kolere, eden v Celju, eden pa blizu Ptuja.
Na azijski koleri obolel j(. v Celju neki vojak 87. pešpolka. ki jedošel s severnega bojišča. Bak-terijologično preiskavo je izvršil c. kr. higijentki zavod v Gradcu.
Vstop v rezervne bolnišnice, šo la na Bismarckovcm trgu iu Mu-siksale v Celovcu, je začasno iz zdravstvenih ozirov prepovedan
Kolibe za ranjence v Celovcu. Za artilerijsko vojašnico so po stavili na polju pet barak za ra njence.
P6greša se Lojze Maearol, nad učitelj v Sem pola ju pri Nabreži-ni, ki so ga menda zadnjikrat vi deli okoli 10. oktobra ob reki San kjer je vsled slabosti baje za ostal. Maearol je sodrug iu je imel zaradi svojega prepričanja veliko preganjanja in bojev.
Novo sodnijski poslopje. No tranje ministrstvo je odločilo, naj
\rthur Przvborski sta vložila pro- en teden pri posestniku Ivanu .1« snjo za vpokojitev. Poveljnika sta rebu obuvala, je ukradel svojemu J se dela za novo sodnijsko palačo •avzela 2. decembra Belgrad. ka- delodajalcu 16 K. Jereb je dal v Trstu razpišejo, da se tako pre-terega sta morala pet dni kasneje vajenca preiskati in našli so pri skrbi nekaj dela podjetnikom v
južnih pokrajinah. Dela so bila t» dyi razpisana v graških listih. V neki tožbi med neko družbo
zopet zapustiti.
Srečno pot v penzijo!
ZGODNJE SLAVNOSTI
njem pod srajco ukradeni denar. Drva so kradli. Posestniku Si Šmonu v Nadgoriei je
monu
■--, bi bil mogel izslediti tatov. Te
Ko so Avstrijci priinarširali v dni se je skril v gozdu in pazil. Belgrad, ki je bil zapuščen od srb- Kmalu sta prišla dva fanta z ne->kega vojaštva in je cesar s teiu kini dekletom ter so začeli sekati, dobil "darilo" za jubilej svojega Smon je skočil iz skrivališča, na vladanja, so bile po vsej Avstriji kar so oni zbežali. Spoznal jih je slavnosti nad slavnosti. Tako u. in ovadil, pr. poročajo iz Belgrada:	|
Za proslavo padca Belgrada je pozval goriški župan prebivalstvo, la razobesi zastave, kateremu pozivu je vse prebivalstvo sledilo.-V proslavo osvojitve Belgrada je priredila dne 3. decembra goriška godba mirozov, ki se ga je udeležilo zelo veliko ljudi. Pred mestno hišo je zaigrala godba cesarsko
zmanjkovalo v gozdu drv, ne <Ih kot najemnico in posestnikom do
tične hiše v Lvovu na Gališkem j« neko okrajno sodišče na Dunaju razsodilo, da morajo begunci pla čati najemnino za stanovanje. Svojo razsodbo je sodišče utemeljilo s tem, da stanovanje ni po stalo nerabno, če je sovražnik zasedel mesto.
Izolirali so vojaškega voznika Šmarno Karla Bingelbauma, ki je dospel
Na tuje stroške potuje dne 15.
decembra 1870 v Vižmarjih rojeni ter v Šmartno pod
roro pristojni samski postopač » aeverjiega bojišča v Ljubljano Ivan Jovan. Možakar namreč pri, Baktriološka preiskava je pri raznih lupanstvih na račun svoje Bingelbanmu dognala, da je bo občine izvablja podpore. Oblasti,1«" »a koleri.
so ga za sedaj preklicale.
Nepošten dacar. Vinko Pliber-šek, dacar \ Laškem, je pofieve
pesem, ki jo je innogobrojno ob- ,.n MVUje|llu gospodarju, najemni-
činstvo z navdušenjem pelo.
Knake komedije so uganjali seveda tudi drugod.
Kako so proslavili odhod Avstrijcev iz Belgrada, o tem ponujajo nič. A bilo bi zanimivo.
RAZPUŠČENO DRUŠTVO.
Pri Vevčah «o te dni iz L ju bljaniee potegnili truplo okolo 30 let starega neznanega nto pljenca. Truplo je ležalo v vod kakih 6 tednov.
Obesila se je. Na Viču pri Lju bljani se je dne 13. t. m. obesila Frančiška Škrl. Najbrže se ji je
v Celju obsojen na 5mesečno tež-!omra™ Sklepati	se to da iz
I „ j0l-.(l	j'' večkrat	tožila, da
ima bolečine v glavi.	Škrl je bi la
ku užitnine Ivanu Ježovniku na sprejetem užitninskem davku 12r»7 kron 67 vinarjev in 124 kron občinskih doklad. Pliberšek je bil
Izšel je sledeči ukaz: Vsi čr-novojniki, ki so bili pri pregledovan iu od 16. novembra do 31 decembra 1914 spoznani za orožje sposobni, in sicer letniki 1887 1888, 1889 in 1890. morajo v vojaško službo, v kosI<or ženiso bi li pozvani v to službo ali pa če so te službe iz ozirov na javno su' žbo ali korist za določen ali ne določen čas oproščeni in se mora jo 16. jan. 1915 zglasiti nri v črno vojniških legitimacijskih listih o značenem c. in kr. nadomestnem domobranskem okrajnem poveljstvu. Za tiste črnovojnike letnikov 1887, 1888, 1889 in 1890, ki so zaradi bolezni šele za poznejši termin vpoklicani, velja termin, ki je napisan na njihovem črno-vojniškem lcgitimacijskcm listku. Pri naknadnem pregledovanju po 16. jan. 191fi za sposobne spoznani črnovojniki omenjenih letnikov morajo 48 ur po pregledovanju odriniti v službo. V interesu vsakega vpoklicanega črno-vojnika je, da vzame s seboj par trdnih čevljev, gorko volneno spanje oblačilo, gorko obleko, volnene nogavice,
V črnorumeui habsburški državi še vedno razpuščajo društva. Te dni smo čitali:
"Svobodomiselno akademieno društvo "Adrija" v Pragi je oblast razpustila iu društveno imetje zaplenila."
Društvo je bdoprvie slovensko, drugič svobodomiselno, tretjič je imelo socialistične člane. Torej gotovo dovolj razlogov za razpust. In za konfiskacijo imetja.
NOVO ' GLAVNO MESTO."
Ker je skoraj vsa Bukovina v ruskih rokah, je proglasila avstrijska vlada za glavno mesto Bukovine Dorno Vatro, ki leži ob ogrski in runinnski fneji. Na lin munsko pride vsak dan veliko število avstrijskih beguncev.
Kaj je treba glavnega mesta, če ni dežele?
ARETIRAN POSLANEC
V nekem hotelu v Biali v Galiciji so na podlagi hišne preiskave aretirali poljskega deželnega in državnega poslanca Zamorske-
K«	/
Najbrže so tudi njega prijeli
zaradi "veleizdajc." Kmalu bo menda v Avstriji več "veleizda jalcev" kakor drugačnih ljudi. In ravno Poljake so imeli «lo nedavna še za "najlojalncjše" Avstrijec.
Poljsko gimnazijo v Pra«i
so otvorili pred kratkim. Nameš cena je v češki realki na Kralje vih Vinogradih. Ravnatelj gimna-
čepice proti zije je profesor Žiga Schneider
Obsojena je bila pred ptujskim! sodiščem žena poštnega uradnika! \Vogriiie8chitscha na #0 K globe,j ker se je v času nemirov pred Ma-haričevo gostilno jako žaljivo iz ' razi la o Francu Mahoriču, gostil-ničarju in trgovcu v Ptuju.
Požar. Dne 11. dec. je nastal okoli pol 6. ure zjutraj požar pri (•»ojviervJ. v Ni^sah Zgoreb* jr ostrešje gospodarskega poslopja, vsa krma. mnogo slame in atelje, \sj gospodarski stroji, vozovi itd. Škoda In bila brezdvomno mnogo večja, ko bi ne bilo ponoči neko liko deževalo in ko bi ljudje ne gasili tako vzgledno pridno. Po sehuo sta se odlikovala pri tem posestnika iz Starš Rcšek in Kropfl. Živina je bila v hlevih, ko se je ostrešje že podiralo, a se vendar ni ponesrečila. Kako je ogenj nastal, se ne ve.
Nesreče. Desetletni rejenec in pastir Vlndislav Škofi c je imel o-praviti s svojim gospodarjem Ja Ur.bom Gabrom v Vnanjih goricah pri slamoreznici. Vtaknil j«' po neprevidnosti desno roko med valjarje, ki so mu zmečkali štiri prste, palec pa popolnoma odtrgali. - Ko je Avgust Šiler, go stil niča rje v sin v Zaspu, doma snažil nabit samokres, se mu je sprožil in mu je projekt¡1 obtičal v dlani.leve roke.
Požar je izbruhnil pri občinskem predstojniku Mateju Jane žiču v Zgornjih Domžalah. Po/ar je učinil shrambo za orodje, ledenico in hlev. Škode je 1900 K.
Zblaznel je zvečer ob sedmih 30. novembra v Celovcu rezervni infanterist Kari Ki ter, star 28 let. Depjali so ga v prisilni jopič in
si
vdova in je zapustila štiri rote.
V predoru, ki vodi z Jesenic skozi Karavanke na Koroško, j. dne 4 t. m. jutranji brzovlak prihajajoč v smeri iz Podrožce na Jesenice, v predoru usposlene št i ri delavce vrgel s tako silo « steno, da so vsi Štirje obležali ! ry.'\T. ptriSktirir.TttTvr' "siromake'm prepeljali v bolnišnico v Beljak Delavci so se ognili vlaku na na pačno stran, pa se je zgodila n< sreča.
•Med potjo i 7. Čleslove v Cel j ponoči je ubila elektrika M. Čo kana, ki je v tem; zadel ob električno žico.
Dvanajst dni spi. V maribor ski bolnici je ranjenec s severne ga bojišča ki spi že dvanajst dni Zdravniki ga ne morejo zbudit Med tem je prebolel ranjene pljučnico. Slučaj jako zanima zdravniške kroge.
Na Dunaju je bil obsojen na in pol leta težke ječe advokat d K. Glauber. Obsojen je I > i V radi poneverbe.
Prebivalstvo na Dunaju v letu 1913. Prebivalstva je štel Dunaj 2,115.254 Živoro jenih je bilo 37.387, to je 17 :7'v in mrtvorojenih 3548. Umrlo jih je 32.314, to je 15:3r; na 1000 oseb. Od teh 1488 tujcev (na jetiki 258), to j»1 4:60?; skupno z domačini pa 14:6r'i. V raznih zavodih je u-mrlo 8044 moških in 7076 ženskih oseb. to je 46:8%. Ubojev in umorov je bilo 61, samomorov pa 767, vsled nezgode je umrlo 468 oseb, za jetiko skupno 6430 in za vratfco (difterijo) 418 oseb.
ošiljamo denar v staro domovino - cenejše—kod kedaf poprej!!!
Sedan|l ta» po*ll|amo denar po Bledetlh cenah:
10 kron za $ 2.05 20 kron za $ 4.05 50 kron za $ 9.95 100 kron za $19.65 200 kron za $39.25 250 kron za $49.20
300 kron za $ 58.95 350 kron za $ 68.85 400 kron za $ 78.50 450 kron za $ 88.45 500 kron za $ 98.00 1000 kron za $196 00
ititi poslati stdij!
Izrabiti ugodno priliko!
Zi denar jamčimo!
KASPAR STATE BANK
1900 Blue Island Ave.» Chicago, 111.
Ameriška Državna Banka
1825-1827 Blue Island Avenue vogal Loomls ulice
Chicago.
KAPITAL $500,00000 VLOŽENA GLAVNICA $2,300,000 00
JAN KAREL,
PKEDSKDNIK.
J. F STEPINA
BLAGAJNIK
t
NMe podjetje je pod nadzorstvom "Clearing Houaa" čikaikik bank, torej je denar popolnoma sigurno naložen. Ta banka prevzema tudi ulo-ge poitne hranilnice Zdr. držav. Zvriuje tudi denarni promet 8. N. P. J.
Uradne ure od 8:30 dopoldne do 5:30 popoldne; v torek in četrtek je banka odprta do 9 ure zvečer.
Denar vloien ▼ naAo banko noai tri procenta. Bodite uvejerenl. da ja pri nas denar naioten varno ln doblčkanoano.
. ..................................................
J^ADAR potrebujete društvene potrebščine kot zastave, kape, re-galije, uniforme, pečate in vse drugo obrnite se na svojega rojaka
F. KERŽE CO.,
2711 South Mlllard Avenue.
CHICAGO, ILL.
Cenike*prejmete zastonj. -:- Vae delo garantirano.
pristnih pijač, Kranjski Brlnjevec, SUvovlc, Troplnovec, Grenko Vino in in to so: Highlife Bitters. Moja tvrdka ja prva in edina slovenska samostojna v Ameriki, ki importira žgane pijače naravnost iz Kranjskega. Naročite si poekustni zaboj, koliko steklenir ^ in katere pijače hočete, samo da bo eden zaboj, 12 steklenic Moje cene so nitje nego kjerkoli drugje, ker mi al treba plačevati drazih ageirtov. Prodajam samo na debelo. Pilit« po cenik.
A. HORVVAT,
600 N. Chicago. St., Jollet, m.
Edini slovenski pogrebnik ¡;
MARTIN BARETINČ1C
324 BROAD STREET	T K L. lS75	JOHNSTOWN. PA.
TRINtHS
^ER
ELIXIR
BiTTER-WlNt
STEDENJE.
Dozdeva se nepotrebno, priporočati narodu, naj si hrani svoj največji zaklad— zdravje—ki se ne da zopet tako lahko pridobiti, ako je enkrat zgubljeno. In vendar vidimo pred nami nevrjetno nevarnost, kakor če bi narod vabil bolezen in smrt v svoja telesa. Hranite si svoje zdravje lw>lj kot svoje dolarje. Mi nudimo onim, ki so izgubili svoje dobro zdravje in ga žele zopet nazaj pridobiti
Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino
'Cu
in. -T
v*".! aov«
HORKE VÍH0
* *-tai s >iw>»<•«•
C H f .r r\ tu
To narnvno zrtravilo, obstojefe iz čistrpa nle-feffa vina in zdravilnih zelišč ima ¿c.stokrat zelo hiter in dober učinek, ako se ga redno uživa pri
okorelih |etrih, zapeki, zgubi slasti, nenadni slabosti, bolečinah v čevih, krčih.
želodčnem kataru,
in pri vseh boleznih, kjer je treba hitro ¡zč ftčcnje telesa, ne da bi se ga oslabilo. 'I o srrdstvo ojačn sestav ter pa usposoh'ja, da deluje brez prenehanja. V bo'eznih iel«xlca, jeter in droba deluje dobro.
V LEKARNAH
JOS. TRINER
Izdelufoil kemik
1333-1339 So. Ashland Ave.	Chicago. III.
Trinerjev liniment imejte vedno pri roki. Mogrfr, d« v« rubite dane», «elo dobro vam bo ustregel jutri pri olajienju bolečin v milicah ali sklepih. Cen« 25c in 50c, po potti 35c in bOc.