Maja vsak četrtek ia velja a poštnino vred ali v Mari-Wrtl ■ pošiljanjem aa dem a« celo leta 32 Dia, pel leta U Din, 6etrt leta 8 Dia. laven lageslavije 64 Dia. Naročnina m polije aa upravništvo «Slar. Gospodarja« v Marijani, Korzika cesta št. 5. — Uit se dopošilja da odpovedi. Naročnina se plačuje S aaprej. Tel. interurban 113. 52. številka. Posamezna Številka stan« 1*5© dliu Poštnin» plačana ▼ gotovini. LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO Maribor, dne 30. decembra 1926. Uredaištvo je V Marftart Koroška cesta št 5. Rokooi«! se ae vračaj*. Upravništvf sprejema naročniao, inserat* in reklamacije Ccae iaseratom po dogovore, Za večkratne oglase primerea popust. Nezaprte reklamacij* «o poštnine prosta. Cekovat račun poštnega urada Ljufc-. ljana 10.603. Telefon intefr urban 113. «8. lets f-fc. Iz starega v novo leto. j Leto je kratka doba. Trajnejša in dalje segajoča pa ojavi? Najvažnejši dogodek v zunanji politiki je približevanje Nemčije Franciji. Od razmerja med tema dvema velikima državama, ki sta si sosedinji, je odvisna utrditev in ohranitev miru v Evropi in na svetu. Ako bi ono sovražno razmerje, ki je dovedlo do svetovne vojne ter je tudi še preko vojne nekaj časa ostalo, trajalo naprej, se ne bi moglo reči, da je Evropa v resnici pomirjena ter možnost vojne Izključena. Na srečo obeh držav in cele EvroDe pa se more reči, 4a pomirjenje med Nemčijo in Francijo dnevno napreduje. V tem letu je Nemčija stopila v Društvo narodov v Ženevi ter je nočela delovati v njenem svetu, ki je nekak izvršilni odbor te najvažnejše mednarodne in meddržavne organizacije za pomirjenje narodov. Nemčija sedi za isto mizo s Francijo in drugimi nasprotnicami iz svetovne vojne. Pri mizi v Ženevi se morejo poedine države razgovo-riti in dogovoriti med seboj o vseh važnejših točkah, ki se tičejo posameznih držav, zlasti o onih vprašanjih, ki hranijo v sebi kal nemira in nasprotovanja med poedinimi dr-lavami. Možnost približevanja in sporazumevanja povečujejo in pojačujejo vodilne osebnosti zunanje politike v -obeh državah. Briand, zunanji minister Francije, in Stre-■iemann, zunanji minister Nemčije, sta moža odločno miroljubne politike, ki je pripravljena na sporazum v vseh opornih vprašanjih. Ni se še sicer posrečilo vsa taka vprašanja dovesti do končne, za obe strani zadovoljive rešitve, toda krepak začetek je storjen in utrjena je pot za sporazum v vseh vprašanjih. Take miroljubnosti, kakor jo vidimo na vodilnih osebah Nemčije in Francije, pa ni najti v Italiji. Mussolini je neomejeni vladar in diktator v Italiji. Diktatura je nasilje. Njen cilj je premaganje in obvladanje drugih, sredstvo za to pa je brezobzirna uporaba sile. Mussolini je mož nasilja, pod katerim trpijo državljani italijanske narodnosti, osobito pa Stovenci in Hrvati, katerim prireja zagriz;ni italijanski fašizem nasilno narodno smrt. Leto 1926 je bilo leto trpljenja za naše brate v Italiji. Sedanje leto gre b koncu, trpljenje Slovencev in Hrvatov v Italiji pa še ne ho končano. Naša dolžnost je, da jim olajšamo trpljenje, kolikor je v naših močeh, zlasti pa da z vsemi sredstvi zaustavimo umiranje slovenstva v Julijski Benečiji. V istem diktatorskem pravcu je tudi usmerjena zunanja politika Italije pod vodstvom Mussolinija. Italija steguje svoje roke preko Sredozemskega morja na severno afriško obal, kjer stopa v nasprotsvo s Francijo, ter preko Jadranskega morja v Dalmacijo in na Balkan, kjer ogroža koristi in pravice naše države in mirno sožitje med balonskimi državami. Koncem meseca novembra z Albanijo sklenjena pogodba dokazuje namen Italije, da si hoče gospodarsko in politično podvreči države na Balkanu. Tako tse je Italija v tem letu zopet pokazala kot tista sila, ki v prvi vrsti ogroža mir v Evropi in na svetu. Interesni spor med Anglijo in Rusijo, ki se pojavlja ne toliko v Evropi, kolikor v Aziji, še ni končan in tudi ublažen ni. Ko je ljudski komisar za zunanje zadeve Rusije g. čičerin letošnjo jesen obiskal Nemčijo, je pri tej priliki imel govor, v katerem je izrazil svoje obžalovanje nad tem, da se Anglija povsod pojavlja kot glavna nasprotnica sovjetske Rusije. Priznati je treba, da ruska diplomacija dobro pozna sredstva, ki so primerna za to, da se pretežki vpliv Anglije na nekaterih krajih v Aziji olajša in zmanjša ter da se proti njemu uveljavi vpliv Rusije. Poslednje velja zlasti za Kitajsko, kjer v državljanski vojni, ki jo že več let vodijo med seboj razni kitajski generali in maršali, zadnji čas zmaguje kantonska vojska — iz južne pokrajine z imenom Kanton —, ki stoji pod vplivom bolj-ševiške Rusije. To leto je torej, kar se tiče zunanje politike, bilo obeleženo z odločnim stremljenjem po miru, ki so ga podpirale vse države, med njimi celo sovjetska Rusija. Italija je bolj stala ob strani ter nastopala s poskusi, ki bi bili mogli na nekaterih krajih zemlje mir spraviti v nevarnost, ako bi druge velesile ne bile pravočasno preprečilo take nasilne poskuse ter razvoju prilik dale mirovno smer. Naša država je na polju zunanje politike sledila miroljubnemu pravcu ter podpirala vse, kar more služiti po-mirjenju narodov in držav. Kar bi v tem oziru še treba popraviti, odnosno izpopolniti, je naše razmerje do Bolgarske. Ako bi naši odnosi z Bolgarsko postali bolj ozki in prijateljski, bi si s tem ne samo zavarovali naš hrbet proti Italiji, marveč bi dosegli, da balkanske države ne bi bile več igračka v rokah velesil, marveč bi se obistinilo načelo: Balkan balkanskim državam. Kar se tiče notranjih zadev v naši državi, je to leto nudilo bolj žalostno sliko neurejenih in neutrjenih notranjih razmer. Vladina kriza se je vlekla skozi celo leto kakor moreča in pritiskajoča megla, ki ovira svobodno dihanje in zdravo življenje. Uzunovičeva vlada je padala iz krize v krizo. Ob njenem postanku jo je zgrabila kriza, ki jo je spremljala do konca leta. Kdor je v krizi, ta ni zdrav in tudi delati ne more. Zato je Uzunovičeva vlada ostala brez dela in brez uspehov. Nesposobnost in nedelavnost vlade je rodila slabe posledice zlasti na gospodarskem polju. Vse panoge narodnega gospodarstva propadajo. Vsi stanovi: kmetski, obrtni, trgovski, delavski, vsi lezejo globlje v grob gospodarskega propada. Vsi prijatelji naroda in države gledajo s strahom v bodočnost, ako brzo ne pride krepka roka, ki bo zavrla to propadanje ter gospodarski razvoj uravnala v smeri popravljanja. Zato pa je popolnoma nesposobna Uzunovičeva neodločnost in Radičeva brbljavost. Treba je mož jasnih načel, določenih ciljev, krepke volje in požrtvovalne delavnosti. Takšnih mož pa ni bilo v prejšnjih vladah niti jih ni v sedanji vladi. Slovenski naš narod stoji na pragu novega leta z odločno voljo življenja in napredovanja. Naše življenske volje in sile niso mogle zatreti niti vse vremenske nesreče, f ki so zadele našo ožjo domovino v tem letu, niti nezdrave politične razmere v državi. Naš narod trpi, iz trpljenja pa črpa nove moči za zmago in življenje. Naš narod si je začrtal in tekom let izpopolnil svoj slovenski program, ki se razteza na vse panoge javnega življenja. Ta program še ni izvršen v naši državi in ravno v tem je razlog za slabo stanje v Sloveniji in v celi državi. Ko se poslavljamo od starega leta ter stopamo v novo, kličemo: Živel naš program! Živeli njegovi izvrševalci! V njem je zajamčeno srečnejšo novo leto in vsa naša bodočnost! ninmiinmn it mu »ii»h'i>.hiih .».i.iiirirr jtt .-t"-»"--odnasahi Državna politika. v NAŠI DRŽAVI. Ko je Uzunovič drugič dobil nalog od kralja, naj sestavi vlado, ker je Davidovič zaradi odpornosti radikalov ni mogel, se je ta nalog glasil, da naj se sestavi široka zveza najmočnejših strank Srbov, Hrvatov in Slovencev. Z Radičem se ni bilo treba pogajati, ker on stori vse, samo da je na vladi. To ga tudi še vzdržuje v političnem življenju. Drugače pa je bilo z dr. Korošcem. Uzunovič je zahteval od njega, da se v imenu slovenskega naroda odpove vsemu boju za politično in gospodarsko svobodo Slovencev. Dr. Korošec je odgovoril, da je ta zahteva — nečloveška, kruta, kakor bi zahteval od človeka, da se naj sam umori. Slovenski narod pa ima pravico do soodloče-vanja v državi in to pravico tudi terja. Dr. Korošcev odgovor je napravil velik vtis na vse beograjske kroge. In Uzunovič se je začel resno pogajati z dr. Korošcem za vstop v vlado. Časopisi so poročali, da je vlada radikalov, radi-čevcev in SLS že sestavljena. Tudi so po vsej državi ža uradno obvestili, da je vlada že sestavljena. Toda poznejše vesti so prinesle prav nepričakovano izpremembo Nova vlada. Na sveti večer ponoči je bila imenovana nova vlada g. Uzunoviča. Ob 10.40 zvečer so novi ministri bili sprejeti v avdijenci ter so položili prisego. Ko so ob četrt na 12. uro odhajali, je bila objavljena sledeča ministrska lista: Nikola Uzunovič, predsedstvo, armijski general Števo Hadžič, vojska in mornarica, Milorad Vujičič, vere, dr. Slavko Miletič, narodno zdravje, Miša Trifunovič, prosveta, i 1 Boža Maksimovič, notranje zadeve, Pavle Radič, agrarna reforma, inž. Avgust Košutič, gradjevine, dr. Benjamin Šuperina, pošta, dr. Ivan Krajač, trgovina in industrija, dr. Ninko Perič, zunanje zadeve, dr. Bogdan Markovič, finance, armijski general Svetislav Milosavljevič, promet, Milan Simonovič, šume in rude, Zadnji Mohikanec. Povest Iz leta 1757. F» J. P. Cooper-ju predelal Al. Benkovič. 29 Kora je padla na kolena, povzdignila roke in tiho prosila: »Moj Bog, Tebi se izročam. Stori z mano, kakor je Tvoja volja!« »Žena!« je ponovil Magva, ves hripav od besnosti. »Voli!« A Kora se ni zmenila za njegove pretnje. Huronec se je tresel po vsem životu. Dvignil je roko, pa mu je takoj eopet omahnila. Strašen boj mu je divjal v prsih. Še enkrat je dvignil nož — ta hip pa si: je razleerel strašen krik. Unkas je z vrtoglave višine skočil na skalo, kjer je Magva pretil deklici. Huronski poglavar je iznenaden odskočil, ta trenotek pa je porabil eden izmed Huroncev in z nožem «unil Koro v prsi, da je mrtva padla vznak. Ta nepričakovani umor je Magvo tako razljutil, da je morilca zviškoma suni! v prepad, Unkasu, ki se po skoku le ni pobral s tal, pa je nož porinil v hrbet. Kot ranjen panter je Mohikanec skočil pokoncu. Ta fcip pa ga je Huronec zgrabil za roko in ga trikrat z nožem «unil v prsi. Unkas ga je še enkrat pogledal z neizrekljivim zaničevanjem, potem pa mu je mrtev padel k nogam. »Milost! Usmiljenje!« je zakričal Heyward od zgoraj. Krvavi nož vihteč nad glavo, pa ga je Magva porogljivo pogledal in zmagoslavno zakričal. Z besnim krikom mu je odgovoril lovec, ki je hitel preko skal in prepadov proti morilcu. Ko pa je prišel na kraj sramotne morije, je na skali našel samo še mrliče. Obupno se je ozrl na mrtveca, potem pa je pričel ple-cati po strmi, skalni steni, ki se je dvigala pred njim. Na vrhu je stal nekdo s preteče razprostrtimi rokami. Sokol je dvignil puško, ta hip pa je priletela z višine skala naravnost na glavo bežečemu Iluroncu. Zdaj šele je spoznal Sokol, da je to David. Takoj nato se je iz skalne špilje pokazal Magva, skočil čez široko razpoko in pričel kvišku plezati na kraju, kjer ga David ni mogel zadeti s kamenjem. Ko bi bil skočil še enkrat, bi bil Huronec na var- nem. Predno pa je to storil, se je še enkrat ustavil, požu-gal lovcu s pestjo in zakričal: »Bledoličniki so psi! Delavari so babe! Magva jih pušča na skali, da jih požro vrani!« Zdaj se je pognal in skočil, pa mu je izpodletelo. Da bi ne strmoglavil v prepad, se je z obema rokama oprijel iz skale rastočega grma. Sokol je trepetajoč od razburjenosti zasledoval vsako njegovo kretnjo. Magva se je z rokami spuščal po grmovju navzdol, dokler z nogami ni dosegel skalnega pomola. Še enkrat je napel vse sile, da bi se vzpel na rob prepada, kar se mu je nazadnje tudi posrečilo. Ko je še klečal, takrat pa ga je Sokol vzel na muho. Pok se je odbil od sten — Huroncu je omahnila roka, telo se je nagnilo vznak, še enkrat je kljubovalno dvignil pest, potem pa je z glavo naprej strmoglavil v zevajoči prepad. XVIII. Žalovanje. Vzhajajoče solnce je našlo drugi dan Delavare v veliki žalosti. Bojni hrup je minil, ljudstvo se je bilo kruto maščevalo nad Mingi zaradi sramotenja. Njih taborišče je bilo razdejano. Ena sama črna, kadeča se razvalina sredi zelene okolice je kazala, kje je stalo še pred nekaterimi urami. Tropi lačnih vranov, krožečih nad bližnjimi dolinami, so pričali o mrtvecih, ki so ležali naokoli. Niti zmagoslavnega vriskanja, niti slavospevov ni bilo slišati; zma-goslavcev se je bila polastila globoka žalost. Delavarske koče so bile zapuščene. Ženske, otroci in vsi vojščaki so se bili zbrali na polju, kjer so v spoštljivem molku napravili širok krog. Vso množico je navdajalo isto čuvstvo, vseh oči so bile uprte v sredino kroga, kjer sta ležala mrliča. Šest delavarskih deklic, katerim so dolge črne kite padale čez prsi in rame, je stlalo dišeča zelišča in gozdne cvetlice na mrtvaški oder, na katerem je pod indijanskimi oblačili počivala blagosrčna Kora. Mrliču ob nogah je sedel neutolažljivi Munro. Kruti udarec mu je bil upognil glavo in poglobil gube na njegovem čelu. Zraven je stal David. Odkrito glavo mu je žgalo pripekajoče solnce, ne- mirni. žalostni pogledi pa so mu uhajali zdaj na malo knjižico, ki jo je držal v roki, zdaj na bitje, zaradi katerega je njegova žalostna duša koprnela po tolažbi. Malo proč je stal Heyward, naslonjen na drevo. Z vso silo je komaj premagoval svojo bolest. Še bolj žalosten in ganViv je bil pogled na Unkasa, ki je sedel tu, kakor bi bil še živ. Obesili so bili na njega vse okraske, kar jih je premogel njegov rod. Krasna peresa so mu kimala na glavi, telo pa mu je bilo okrašeno s samimi novci, prstani in obročki. Pred truplom svojega nesrečnega sina jj *vdel Čin-gagok brez orožja in nakita. Tudi nobenih barv ni bilo več videti na njem razen višnjeve ž Ive, znamenja njegovega rodu, ki mu je bilo neizbrisljivo užgano na prsi. Očesa nI odmaknil z nemega obraza dragega sina. Sedel je tako nepremično, da je bilo videti, kakor bi bil mrtev kot njegov sin, ^a mu ni včasih bolesten izraz krčevito spačil obraza. Poleg njega je stal Sokol ob puško uprt ter je zamišljen gledal pred se. Tamenund, obdan s starešinami svo-jega rodu, je sedel na vzvišenem prostoru, odkoder je lahko videl vso nemo žalujočo družbo. Sredi kroga je stal tudi častnik v francoski uniform!, malo v strani pa njegov konj, obkoljen s četo vojakov, ki so bili očividno pripravljeni za daljše potovanje. Tujec ja bil poslanec kanadskega namestnika z važnimi naročili za sklepanje miru. Prepozno je bil prišel, da bi preprečil krvave prepire. Le kot nema priča se je mogel udeležiti pogrebnih slovesnosti. Bilo je že proti poldnevu, ljudje pa so še vedno molče stali okrog mrtvecev. Drugega ni bilo slišati kot zdajinzdaj pritajeno ihtenje. Nihče se ni ganil razen deklic, ki so prihajale in odhajale, sipajoč cvetlice na mrliča. Nazadnje se je zganil sivolasi patrijarh. Opirajoč se ob rame svojih spremljevalcev, se je dvignil s sedeža. Gibal se je tako slabotno, njegovo telo je bilo tako onemoglo, kakor bi ga od prejšnjega dne težilo še eno stoletje. Z votlim, komaj slišljivim glasom je izpregovoril: »Možje Lenapi! Obraz Velikega Manita se je skril za oblak. Njegovo oko se je obrnilo od vas, njegovo uho je zaprto, njegov jezik ne da odgovora. Ne vidite ga, a ga ču- dr. Vasa Jovanovič, izenačenje zakonov, dr. Milan Srskič, pravda. Poljedelstvo in socialna politika sta ostali nezasedeni. Prvi resort zastopa dr. Vasa Jovanovič, drugi pa Milan Si-monovič. Ta nova vlada je zelo zanimiva. Pred vsem je važno to, da je general postal — železniški minister. Druga zanimivost pa je, da sta dve ministrstvi ostali nezasedeni. Tudi to je zanimivo, da je vojno ministrstvo "revzel general Hadžič, to ie kraljev zaupnik, to je tisti minister, ki ga je kralj poslal v Davidovič-Koroščevo vlado in ga je odpoklical, pa je padla Davidovič-Kqroščeva vlada. Iz vlade je odpadel tudi Pucelj — torej ni zdaj prav nobenega Slovenca v vladi. Za ministra pa sta prišla Pavle Radič in inž. Koeutič, Radičeva porodica. Izostal je dr. Ninčič, dosedanji dolgoletni zunanji minister, nadomestil ga je dr. Perič. Nova vlada — kratka vlada. Novi vladi pripisujejo prav kratko življenje. Obstojala bi naj le za čas katoliškega in pravoslavnega Božiča, ki je 14 dni za katoliškim, ker bi bili prazniki bolj žalostni, če bi ne bilo vlade. Oblastne volitve bodo prinesle padec sedanje vlade, ako se ne izpopolni. Naša država — SH, brez S. Radikali in radičevci mislijo, da je naša država le KH. Toda vedeti morajo, da poslednji S ni poslednji in hoče in bo dosegel — v svoji državi svojo pravico kljub vsem spletkam. V DRUGIH DRŽAVAH. Italija — oborožena do zob. Mussolini hoče na vsak liačin se prav dobro pripraviti, da bi z orožjem osvojil Balkan, če ga z zvijačnimi mrežami, ki jih je nad njim razpel, ne bi mogel. Oboroževanje v italijanski armadi nagloma napreduje. Italija pa pri tem leze v dolgove. In če Mussolini pade, tedaj bo orožja za medsebojno klanje dovolj. Papež zoper fašiste. Katoliški Cerkvi nasprotni časopisi, tudi slovenski seveda, radi poročajo, da katoliška Cerkev, posebno še papež soglašajo z Mussolinijem, ga celo podpirajo. Ti lažnjivci so sedaj razkrinkani, ko je papež javno obsodil fašizem in njegovo nasilje. Zdaj bodo pa ti listi zopet pisali, da papež — hujska in da je protidrža-ven element. Angleška bi rada takoj izrabila spor med Nemčijo in Francijo, da bi Nemčijo privabila na svojo stran. Angleška se boji, da bi zveza med tema državama zmanjšala njen vpliv v Evropi. Volil«! Sli*.? Povsod v marborski oblasti je naša škrinj ca le za mesto Maribor je 2. ! druga! v •» 1 ''V ,' ' . - ' V • A V Y8?li0 h'žo,. STrivcrski Gfsrodar"! Naročnina za leto 1927 znaša: za celo leto 32 Din, za pol leta 16 Din, za četrt leta 8 Din. Naročite po dopisnici, zahtevajte položnice, pri-pripišite pri naročilu: dosedanji (star) ali nov naročnik! Ta teden pa moramo nekaj storiti za razširjenje »Slovenskega Gospodarja«! B Revolucija na Litvanskem se še nadaljuje in razmere še niso urejene. Bati se je ponovnih medsebojnih sporov. Francija in Nemčija — sprti? V zasedenem nemškem ozemlju je neki 241etni francoski častnik neko nemško družbo na cesti z bičem pretepel in enega ustrelil. Iz tega dogodka se je skoroda izcimil spor med Francijo in Nemčijo. Upati pa je, da taki posamezni slučaji ne bodo ovira za napredovanje končnega pobotanja med Nemčijo in Francijo. Slovaki v Čehoslovaški dobijo — avtonomijo. Slovaki so se dolgo časa borili za avtonomijo. Konečno je češki narod svojemu bratskemu slovaškemu narodu to priznal in. Slovaki so šli v vlado. In ta vlada dela in država pro-cvita. Naši Srbi se gredo radi h Čehom učit, naj se gredo tudi v tem! Pospeševanje živinoreje m oblastne samouprave. V področje samoupravnih oblastnih uprav spada po ustavi skrb za pospeševanje oblastnih pridobitnih interesov: poljedelstva, živinoreje, vinogradništva, sadjarstva, gozdarstva, rečnega in jezerskega ribarstva, lova kakor tudi za tehnične kmetijske izboljšave. Danes hočemo govoriti o tem, kako možnost razvoja bo imela živinoreja v Sloveniji potem, ko bo prišla iz državne uprave v oblastno samoupravo. Ako bodo oblastne samouprave vsaj približno odgovarjale prejšnjim deželnim odborom, bo to stvari le v korist. Saj smo videli, kako so iz državnega proračuna leto za letom zginjale važne postavke — še nekoliko, ne roke bi nam bile popolnoma vezane. Posebno od aprila 1926, odkar je stopil v veljavo popolnoma centraliziran državni proračun, je vsako pametno delovanje bilo popolnoma onemogočeno. Omenjam samo, da je za pospeševanje živinoreje bilo v državnem proračunu za leto 1926-27 brisana vsota okoli tri in pol milijona dinarjev, to je približno polovica cele vsote, ki je bila do tedaj za pospeševanje živinoreje v celi državi na razpolago. Težave vsled takega nepremišljenega brisanja se bodo jasno šele pokazale, ko ne bo sredstev za li-cencovanje bikov, za preskrbo plemenjakov vseh vrst, za razstave in podrobno delo v živinorejskih organizacijah. Pri pomanjkanju sredstev odreče vsak program in najlepže smernice obledijo! Pri vsaki pospeševalni akciji mora biti gotova stalnost. Mislim, da se bodo v oblastni skupščini našli pametni in dobromisleči poslanci, ki bodo priznali potrebo kontinuitete dela in za pospeševanje živinoreje dovoljevali stalne in go tove prispevke. Treba bo skrbeti za prispevke k nabavi dobrih plemenskih bikov, mrjascev, ovnov in petelinov. Kot najvažnejša akcija pospeševanja mora ostati licencovanje (plemenska odbira) plemenjakov in redno obdarovanje najboljših komadov ob tej priliki. — Razen splošnih ogledov goveje živine, ki se naj vršijo načelno vsako tretje leto v vsakem srezu, naj se vršijo pri dobro delujočih živinorejskih zadrugah in živinorejskih odsekih vsako leto ogledi izbranega plemenskega materijala. Kot glavno podlago zboljšanja je smatrati ureditev gnojišč in gnojničnih jam ter hievov in bo razven dovoljnih sredstev tudi skrbeti za zadostno propagando v tem smislu. Delovati bo nadalje za izboljšanje pridelovanja krme (umetni travniki, gnojenje, drenažiranje in namakanje naravnih travnikov). Prav posebno bo treba podpirati domače rejsko delo s tem, da se s sprimernimi prispevki organizirajo domača rejska središča v obliki rejskih zadrug, društev, živinorejskih odsekov, kjer se bodo vzgajali potrebni plemenjaki. Le lastno delo bo rodilo stalne uspehe. Mnogo dobrega se je že dosedaj na tej poti doseglo, ko smo bili navezani le na dobro voljo in uvidevnost večjih živinorejcev, vendar bodo pa uspehi lahko postali sijajni, če bodo dovoljna sredstva na razpolago. Potrebne bi bile zadruge za vnovčenje in zavarovanje živine. Te in še mnogo drugih stvari bo treba z veliko ljubeznijo vzeti v roke. Ce se to ne zgodi, nam vsi naši od narave nudeni dobri predpogoji za uspevanje živinoreje ne bodo pomagali veliko. Pri naših maloposestniških razmerah je pobuda v obliki nagrade potrebna, seveda se morajo prilike toliko razumevati, da se take nagrade dovoljujejo le tam, kjer so zaslužene. In to je ravno prednost samouprave, da o načinu pospeševanja odločujejo osebe, ki poznajo potrebe naroda in ki vsled tega lahko delo usmerijo tako, da bo res imelo uspeh. Danes, pri centraliziranem državnem proračunu, smo popolnoma odvisni od umevanja posameznih načelnikov v ministrstvu, ki delijo milost in nemilost po svojem razumevanju ne pa po resnični potrebi. Za stvari, ki so jasne kot beli dan, moraš moledovati, razkladati in prositi, a nazadnje nisi dosegel ničesar. Na ta način se smotreno delo uničuje, moči se izrabljajo v nepotrebnih prošnjah in predlogih in nad vse zamotanih obračunih. Vse to nepotrebno delo bi pri samoupravah odpadlo in strokovne moči bi se izrabljale za strokovno delo. Za pravo udejstvovanje oblastnih samouprav pa so potrebna dovoljna sredstva. Prvo bo torej to, da se vse prejšnje deželne doklade, ki jih sedaj pobira država, izločijo in odstopijo oblastnim samoupravam in pa to, da bodo takoj spočetka na razpolago dovoljni denarni viri. Ako bodo izpolnjeni ti pogoji, se za bodočnost oblastnih samouprav ni bati, nasprotno, začelo bo lepo tekmovanje med posameznimi gospodarskimi panogami. Upajmo, da bo pri tem tudi razvoj naše živinoreje prišel do one višine, ki ji po njeni važnosti po vsej pravici gre! M. E. tite. Odprite srca in nikdar ne govorite laži. Možje Lenapi! Obraz Velikega Manita se je skril za oblak!« Gluh, slovesen molk je sledil tem priprostim, svečanim besedam, katere je množica sprejela s takim spoštovanjem, kakor da jih je govoril sam Veliki duh. Čez nekaj časa se je oglasilo tiho petje mrtvecema na čast. Bili so mehki, tožeči glasovi žensk, ki so menjaje se izražale svoja čuvstva. Delavari so poslušali, kakor bi bili začarani, samo iz-preminjajoči se izraz njih obrazov je kazal, kako globoko bo bili ginjeni. Besede pevk so se obračale na Unkasa, slaveč njegovo mlado življenje, in na belo deklico, ki je morala umreti daleč proč od domovine. Potem je stopil naprej resen vojščak ter obstal ob Unkasu. »Zakaj si nas zapustil, ti ponos Lenapov?« je izpre-govoril, obračajoč se proti mrliču. »Tvoje življenje je bilo kratko kakor čas, katerega solnce stoji za drevjem, a tvoja slava je jasnejša kakor njegova luč opoldan. Odšel si, mladi vojščak, a pred tabo je odšlo sto in sto Huroncev, da ti popravijo pot, ki vodi v deželo duhov, ter ti jo očistijo trnja in grmovja. Tvoje noge so bile kakor orlova krila, tvoje roke težje kakor padajoče veje smreke, in tvoj glas kakor glas Manita, kadar govori v oblakih. — Slab je jezik Utave«, je pristavil in žalostno pogledal čez žaloval-oe, »težko je njegovo srce. Ponos Lenapov, zakaj si nas zapustil?« Nastopilo je še več vojščakov, ki so peli ali govorili slavo pokojnemu mlademu poglavarju. Ko so vsi umolknili, je naokrog zopet nastal globok molk. Pretrgal ga je tih, votel glas, kakor bi prihajal od daljne godbe. Polagoma se je ponavljal £-dalje bolj raz'očno, dokler ni bilo nazadnje slišati tihih, tožečih besed. Činga-gok je pel svoj mrtvaški spev. Vsi so s spoštovanjem povesili oči, da bi očetove žalosti ne motili z radovednimi pogledi. Čedalje slabeje je zvenel trepetajoči spev, dokler nazadnje ni popolnoma umolknil, kakor bi ga bil veter odnesel. Mohikančeve ustnice so se stisnile. Kakor poprej mu je srepi pogled obtičal na sinovem obrazu. Star poglavar je dal deklicam znamenje. Stopile so k mrtvaškemu odru, na katerem je ležala Kora, dvignile no- sila ter jo odnesle počasnih korakov, pojoč novo mrtvaško i pesem. David se je sklonil k Munru, rekoč: »Zemske ostanke tvojega otroka neso pokopat. Pojdimo za njimi, da po krščansko pomolimo na njenem grobu.« Munro se je vzdramil iz otopelosti, naglo vstal in je sledil pogrebu z držanjem vojaka, a z žalostnim obrazom potrtega očeta. Ko so vsi odšli, so se Delavari zopet usto-pili okrog Unkasa. Z mladimi smrekami porastel griček je bil izbran za Korino grobišče. Deklice so spustile odprto, iz brezove skorje napravljeno krsto v jamo in nametali nanjo prsti, listja in mladik. Nazadnje so jo popolnoma zasule s prstjo. David je končal ganljivo priprosti obred z resnobnim psalmom, ki so ga Indijanke poslušale s spoštljivo pozornostjo. Munro se je odkril in je stal s sklenjenimi rokami ob grobu svojega otroka. Ko je bilo petje končano, je še poprosil kraj n^ega stoječega Sokola, naj se v njegovem imenu zahvali deklicam za sočutje, ki so ga izkazovale njegovi hčeri. V tem pa mu je francoski častnik roko položil na ramo in pokazal na četvorico mladih Indijancev, ki so nosili skrbno zagrnjeno nosilnico. »Pripravljen sem, gospod!« je rekel Munro nato. »Čas je, da odidemo.« Tudi Heyward se je že pripravljal k odhodu. Medtem, ko so drugi zasedali konje, je še enkrat Sokolu stisnil roko in ga spomnil obljube, da ga pozneje obišče v ang^ški armadi. Potem je skotil v sedlo in zajahal ob nosi'nico, iz katere je priha:alo Elize pritajevano ihtenje. Kmalu potem so bili vsi belokožci razen Sokola izginili v temnem gozdu. Do^o je še trajala prijateljska zveza, ki je priproste otroke divjine družila s tujci v skupni nesreči. Še dolgo let je bila med Indijanci ohranjena povest o beli deklici in mladem Mohikancu. • Od Sokola, ki je bil še nadalje posredovalec med njimi in civiliziranim svetom, so zvedeM, da je Siva glava kmalu odšel k svojim očetom in da ie Odprta roka njegovo hčer Elizo spravil v naselbino bledoličnikov, kjer se je kot njegova žena po tolikem trpljenju zopet naučila srečnega smehljanja. — s Ko se je bil Sokol poslovil od odhajajočih prijateljev in se vrnil k Unkasu, je prišel še o pravem času, da se je še enkrat ozrl nanj, predno so ga oblekli v zadnjo njegovo obleko iz kožuhovine. Potem so ga slovesno odnesli h grobu in ga spustili v jamo z obrazom, obrnjenim proti vzhajajočemu solncu. Bojno orožje in lovsko orodje so mu dali na daljno pot, v brezovi skorji, ki je krila njegovo truplo, pa so pustili odprtino, da bo njegov duh imel prostora, kadar se bo hotel vrniti v mrtvo truplo. Še enkrat so se vsi pogrebci ozrli v Čingagoka. Pričakovali so od njega, da bo izpregovoril. Mohikanec je uganil željo svojih bratov, dvignil resni obraz, živo pogledal naokrog in rekel: »Zakaj žalujejo moji bratje? Zakaj plakajo moje hčerke? Ker je odšel mlad vojščak lovit v srečnih gozdih? Ker je po^avar častno končal pot svojega življenja? Dober je Dil, vesten in pogumen je bil. Manito potrebuje takega voj-ščaka, zato ga je poklical k sebi. Jaz sem samo še suho deblo, ki so mu odsekane korenine in veje. Moj rod je pregnan od bregov slanega jezera in s hribov delavarskih. Sam sem ostal —« »Ne«, mu je Sokol segel v besedo. »Nisi sam, Kača. Različne barve sva, a Bog je odločil, da hodiva ista pota. Kakor ti, tudi jaz nimam sorodnikov in skoro da tudi ne domovine. Tudi jaz sem Unkasa ljubil kot sina, nikdar ga ne pozabim. Zapustil naju je za nekaj časa, Kača, a ti nisi sam!« Ginjen je Čingagok prijatelja prijel za roko. Solze vojščakov so rosile svežo prst kot rahle deževne kapljice. Nastal je slovesen molk, dokler Tamenund ni še enkrat dvignil glasu in rekel: »Dosti je! Pojdite, otroci Lenapov, jeza Manita še ni Jto^žena. Čemu bi Tamenund še hodil po zemlji? Predolgo je trajal moj dan. Ko je bilo jutro, sem videl svoj narod močan in srečen, a zdaj, ko se bliža noč, sem moral gledati, kako ste položili v grob Unkasa, zadnjega Mohi-kanca.« (Konec.) !i Poročila S. L. S. Shodi Slovenske Ljudske Stranke na desnem bregu Drave. V nedeljo, dne 2. januarja, ob 10. uri v Brezju pri Mariboru v gostilni Zupan, govorita gg. narodni poslanec Falež in kandidat Kores. V sredo, dne 5. januarja, ob 6. uri zvečer v R a č a h, govorita kandidata gg. Sagaj in Kores. Na praznik Sv. Treh kraljev, dne 6. januarja, po prvi službi božji, pri Sv. Lovrencu na Pohorju, govorita kandidata g. Hauptman in Kores. V nedeljo, dne 9. januarja, po rani službi božji v L i m b u š u, po pozni službi božji v R u š a h, na obeh krajih govorita gg. narodni poslanec Franjo Žebot in kandidat Kores. V četrtek, dne 13. januarja, ob pol 7. uri zvečer na P o b r e ž j u, govorijo gg. narodni poslanec Franjo Žebot in kandidat Kores. V petek, dne 14. januarja, ob pol 7. uri zvečer v R a d-v a n j u v gostilni g. Lobnik, govorita gg. narodni poslanec Franjo Žebot in kandidat Kores. V nedeljo, dne 16. januarja, po pozni sv. maši v Poljčanah v gostilni Hartner, govorijo gg. narodni poslanec Falež ter kandidata Sagaj in Kores. V volilnem okraju Maribor levi breg se vrši vsak dan več shodov. Dne 27. t. m. je bil velik zbor zaupnikov za celi okraj Sv. Lenart. Udeležilo se ga je nad 20 županov. Govorili so: poslanee Žebot ter kandidati dr. Veble, Po-Ijanec in Gomilšek. Razpoloženje v vrstah naših volilcev je izborno. Velik volilni shod za severni del mariborskega okraja se bo vršil na Kraljevo popoldne ob pol treh v C i r k -niči pri Št. IIju v dvorani gostilne Dimnik-Polak. Govorijo kandidati: Supanič, dr. Leskovar, Pirnat, Šerbinek in poslanec Žebot. Shodi Slovenske Ljudske Stranke v okrajih Slovenj-gradec in Preval je. V nedeljo, dne 2. januarja: V R e m š -n i k u po sv. opravilu, govori kandidat g. Držečnik; v L i b e 1 i č a h po službi božji, govori kandidat g. Kugov-nik; v Marenbergu, govori kandidat g. Stabej. — Na praznik Sv. Treh kraljev, dne 6. januarja: v Vuzenici po rani sv. maši, govorita kandidata gg. Stabej in Držečnik; pri Sv. Primožu na Pohorju po službi božji, govori kandidat g. Držečnik; v M u t i po pozni sv. maši, govori kandidat g. Stabej. — V nedeljo, dne 9. januarja: v Mežici po službi božji, govori kandidat g. Stabej; v Črni po službi božji, govori kandidat g. Kugovnik; v Trbonjah po službi božji, govori kandidat g. Držečnik; v G o r t i n i popoldne ob treh, govori kandidat g. Držečnik. V slovenjgraškem okraju je volilna agitacija v polnem teku. Na Štefanovo so bili dobro obiskani shodi v Št. lju pod Turjakom, Turiški vasi in Sv. Florijanu, na katerih so govorili poslanec Vlad. Pušenjak, kandidati S. Blatnik, Iv. Guzej, Zdr. Zaje, Tom. Ovčar in posestnik Ivan Vrhjak o politični situaciji, delovanju narodne skupščine, programu dela v oblastnih skupščinah in o agitaciji. Vzlasti izvanred-no dobro obiskan je bil shod pri Sv. Florijanu; povsod so zborovalci odobravali izvajanja govornikov s trdnim sklepom, da bodo delovali za častno zmago na dan volitev. — Dne 27. decembra se je vršil shod pri Sv. Vidu nad Val-dekom, na katerem je govoril poslanec Vlad. Pušenjak. — Na Novega leta dan se vršijo shodi všmartnem pri Slovenjgradcu, Št. 11 j u pri Velenju in Š a 1 e k u (zvečer), dne 2. januarja v Škalah, Št. Andražu (po ve-černicah) in v P o d g o r j u. Dne 6. januarja vš t. Petru na Kronski gori, Št. Janžu pri Dravogradu in Pa meča h (po večernicah), dne 7. januarja v Z a v o d n j e m, dne 9. januarja v Velenju in Št. Janžu (popoldan), dne 16. januarja v Slovenjgradcu, Šmiklavžu (popoldan) in Šoštanju, dne 17. januarja v Belih vodah. Kjer ni nobene pripombe, se vrši shod po prvi «v. maši. V Mežiški dolini se je vršilo na Štefanovo več zelo dobro obiskanih volilnih shodov SLS. V Prevaljah sta govorila kandidat Josip Stabej in poslanec Žebot. Imela sta tudi sestanek v Guštanju. Kandidat Kugovnik je zboroval pri Sv. Danijelu. Naša društva. Občni zbori. Izobraževalno društvo v Lajtersbergu ima na Novega leta ob treh popoldne, izobraževalno društvo v Krčevini pa v nedeljo ob dveh popoldne občni zbor v navadnih društvenih prostorih. št. Ilj v Slov. goricah. V nedeljo, 2. januarja, ob pol 4. uri popoldne uprizori tukajšnji Orel v dvorani Slovenskega doma Jurčičevega »Tihotapca«. Ko je bila ta ljudska igra prvič na tukajšnjem odru, so poleg lepega prednašanja ljudem zlasti ugajale nekatere originalne osebnosti. Pridite zopet v nedeljo! »Tekmec« iz Stare gore vas bo imenitno zabaval, dobra »Stiver-nikova« družina pa bo pokazala lepoto in trpljenje kmetske družine. Vstopnina 3 in 5 Din. Sv. Tomaž pri Ormožu. Da ne spimo pri nas, kaže to, da nas naša mladina vabi na svoje prireditve, kjer pogumno nastopa na gledališkem odru, da vidi vsakdo lahko, kaj se uči v naših kat. organizacijah. Tako je na Štefanovo priredil Orliški krožek prav mično božičnico. Na sporedu sta bili dve deklamaciji, igri: »Sirota Jerica« v dveh dejanjih in »Brez zajtrka« v enem dejanju, ter kuplet »Kuhariea«. Med odmori se je oglasil tamburaški zbor s par komadi, kateremu želimo, naj se pridno vežba, da nas spet ob enakih priložnostih razveseli s krasnimi komadi. — Zdaj na Novega leta dan bo pa spet prireditev. Ponavljala se bo igra »Krivoprisežnik«. Kdor ni mogel pred enim mesecem, ko se je prvič vršila, priti, naj ne zamudi priti sedaj. Tisti, ki ste jo že videli, povejte vsem svojim znancem in prijateljem, da jim ne bo žal, če pridejo. Igralci in igralke se hočejo potruditi, da se poglobijo v svoje vloge tako kot prvič, ter bo tako vsak zadovoljen z uspehom, ki ga bo imel od prireditve. Podpirajmo našo mladino, ki se trudi, da se izobrazi umsko in nravno, zlasti jim pomagajmo z vsemi močmi, da se uresničijo njihove najiskrenejše želje, da skoraj zraste pri Sv. Tomažu Društveni dom. To bodi zlasti sedaj ob Novem letu sklep vseh, da bo to leto 1927 prineslo nam to srečo, zgraditi dom, ki bo v korist vsem, zlasti pa mladini. št. Vid-Planina. Kakor je bilo že naznanjeno, se vrši dne 1. januarja 1927 v Društvenem domu ob 3. uri popoldne veličastna igra v petih dejanjih »Miklova Zala«, za katero vlada med ljudstvom splošno zanimanje. Ker je predstava v resnici zelo zanimiva in lepa, je vredno, da si jo ogledate vsi od blizu in daleč. Tedaj na svidenje! Bog živi! V Ljutomeru se je v nedeljo, na praznik sv. Štefana, vršil shod SLS, ki je bil prav dobro obiskan. Na shodu so nastopili kandidatje za volitve v oblastne skupščine ter so razvijali svoj program. Govori vseh kandidatov: gg. Rajha, Neudauerja in Hrastelja, so bili sprejeti z velikim odobravanjem. Na shodu je bil tudi navzoč poslanec dr. Josip H o h n j e c, ki je podal poročilo o političnem položaju v državi, zlasti o načinu, kako se je rešila kriza vlade in se sestavila sedanja Uzunovičeva vlada. Zborovalci so poslancem in celemu Jugoslovanskemu klubu izrekli popolno in neomajno zaupanje. Neomajna zvestoba vseh slojev ljudstva do naše stranke se kaže tudi v tem, da so vsi brez izjeme obsodili tiste posebneže, ki so vložili lastno kandidatno listo. Ti posebneži so že danes propadli na celi črti. Ljudstvo bo v strnjenih vrstah glasoval za kandidatno listo SLS, ki ima na voliščih prvo škrinjico. V Zrečah je v nedeljo, dne 2. januarja, po rani maši občni zbor političnega društva »Straža«. Govori pri tej priliki poslanec dr. H o h n j e c. Ker stojimo pred volitvami v oblastne skupščine, je pričakovati obilnejše udeležbe. NosMec Radič-Pucljeve liste se sramuje Radiča, obsoja Pnclja. Na volilnem sestanku na Cvenu pri Ljutomeru dne 28. t. m. ie bil navzoč tamkajšnji rojak g. Roškar, ki je nosilec Radič-Pucljeve liste za ljutomerski okraj. Po končanih nagovorih navzočih dveh kandidatov SLS, ki sta posebno še razkrinkala Radič-Pucljevo neslovensko in ne-»seliačko« politiko, se je razvil razgovor s kandidatom g. Roškarjem. Ta je iavno izjavil, da zavrača Radiča kot voditelja svoje stranke, je nadalje javno izjavil, da ne odobrava postopanja g. Puclia, svojega voditelja, ki je kot minister kmetijstva odpravil veronauk iz kmetijskih šol. K tema dvema izjavama dostavljamo danes: G. Roškar, zdaj pa pojdite v svoiem sklepanju še da^e in odstopite kot nosilec Fadič-Pucljeve liste, potem šele bomo Vašim izjavam verjeli! Ako tega ne storite, tedaj je to Vaše javno ogorčenje nad lastnimi voditelji le prevara volilcev. Lep shod SLS v Laškem se je vršil na Štefanovo v društveni dvorana. Zbralo se je okrog 200 volilcev, ki so čez dve uri vstra'ali na shodu. Dr. Gosar je podal poročilo o sedanjem političnem položaju, naštel vse dobre strani bodočih deželnih zborov, pa tudi pomanjkljivosti, ki bodo ovirah delo. Govorila sta tudi kandidata gg. Deželak in Križnik o delu, ki ga naj izvršijo deželni zbori. Nastopilo je na shodu še več govornikov, ki so navduševali zbrane volilce za živahno agitacijo. Shodi SLS v laškem okraju se vršijo, in sicer: na Novega leta dan po prvem sv. opravilu v Loki pri Zidanem mostu, v nedeljo, dne 2. januarja, po sv. opravilu pri Sv. Lenartu nad Laškem, in na dan Sv. Treh kraljev po sv. opravilu v Jurkloštru. Zaupniki po župnijah, skrbite za čim večjo udeležbo! Laško. Medtem, ko je na shodu Slovenske ljudske stranke ▼ Društvenem domu bilo navzočih okrog 200 mož volilcev, pa so imeli demokrati svoj shod v Pivnici, kjer je bilo ob začetku njihovega shoda navzočih 19 oseb, a proti koncu 38 s pivci vred, malo več, kot je navadno v tej gostilni pivcev. Za demokratski mandat so torej slabe perspektive. Demokrati so poslali na naš shod sicer svojega poročevalca, ko pa je videl tako veliko število naših mož, je žalosten odšel. Demokratje so se izgovarjali z lovom, češ, da je mnogo njihovih šlo na lov. Saj je menda res bolje streljati zajce, kot pa poslušati demokrate. Laški okraj. Demokratski agitatorji so začeli širiti okrog Laškega laži, češ, ako zmaga SLS, katere nosilec liste je ka-tehet Zmavc iz Trbovelj, bode prestavljeno okrajno glavarstvo iz Laškega v Trbovlje. Bodite brez skrbi. Naša stranka kaj ta-cega, kar bi bilo v škodo polovici okraja, že ne bo napravila. Take prismodarije delajo vedno demokrati in nekdanji ošabni sa-mostojneži, da morajo občani občine Sv. Rupert nad Laškim hoditi namesto v Laško pa v Celje. SIcer pa se lahko ugodi Lašča-nom in Trboveljčanom, ako glavarstvo ostane v Laškem, da se v Trbovljah ustanovi ekspozitura. Loka pri Zidanem mostu. Dne 19. decembra je imela naša krajevna organizacija SLS občni zbor, na katerem je bil za predsednika izvoljen posestnik Janez Prebevšek, ostali odbor je ostal prejšnji. Na Novega leta dan pa se vrši po ranem sv. opravilu shod SLS, na katerem govorita nar. poslanec g. dr. Gosar in kandidat za oblastno skupščino g. Deželak. Požrtvovalnost za SLS. Na naš poziv v »Slov. Gospodarni« za volilni sklad se je odzvalo več požrtvovalnih st»-mišljenikov z lepimi darovi. Med drugimi je nabrala Jožefa Verdeo na sedmini Marije Brecl iz Št. Janža na Vinski gori 60 Din. Neimenovan somišljenik je prinesel v upravništvo »S'ov. Gospodarja« 500 Din, Mariborčan, ki noče biti imenovan, pa 1000 Din. Prisrčna hvala! Prosimo posnemovalcev! Nabirajte ob vsaki priliki za naš volilni sklad! ■■■■»■■«»■■■■■■■aiBgaLiiui^ji»«»» 'im.........i—bmot Vinicarski vestnik, VINIČARSKO VPRAŠANJE IN OBLASTNE SKUPŠČINE. Kaj spada pod viničarsko vprašanje? Pod viničarsko vprašanje ne smemo porivati samo socijalnega stališča viničarjev — goričkih delavcev, ampak vseh kmetskih delavcev povprek. Semkaj spadajo poljski delavci, majhni posestniki (kočarji), ki se morajo radi premajhnega obsega lastnega posestva udinjati kakor dninarji. Ne smemo pozabiti pri govoru o viničarskem vprašanju na hlapce in dekle. Vse sooijalne težnje zgoraj naštetih vrst kmetskih delavcev se združujejo v vinorodni mariborski oblasti pod zaglavjem: Viničarsko vprašanje. In omenjeni naziv zasluži to vprašanje radi tega, ker tvori v mariborski oblasti ravno stan viničarjev izrazito enoto, šteje zelo veliko članov in je začel kot prvi s posebno organizacijo, ki stremi za zboljšanjem bodočnosti celotnemu kmetskemu delavstvu. Viničarsko vprašanje in oblastne skupščine. Naša SLS temelji na krščanskih načelih. Dobrobit delavstva jej je ravno tako ena glavnih skrbi, kakor boljša prihodnost posestnikov — kmetov. Med posestniškim in kmetsko-delavskim stanom je obstojalo pri nas v Sloveniji že od pamtiveka^patrijarhalično razmerje. Kakor jesta hlapec in dekla iz skupne sklede z gospodarjem, tako pije tudi viničar navadno iz iste čaše kot vinogradnik, kadar se snideta v kleti. Ce nima viničar ali kmetski delavec zrnja in ne kruha, mu pomaga imovitejši ter bolj založeni gospodar. Ako pa izbruhnejo med gospodarjem in kmetskim delavcem kaki spori, ki se ne dajo poravnati kar na brzo roko, pa s>i poišče viničar, hlapec ali dekla drugega gospodarja, gospodar si najme drugo družino; pri slovesu kapljajo solze obema iz oči. Vsak človek na svetu se peha za tem, kako bi si i*-boljšal svoj stan. Posebno skrbi revnejšega kmetskega človeka ona doba, ko ne bo mogel delati ter služiti vsakdanjega kruha radi bolezni ali starosti. In posebno še pri podeželskih delavcih.ki ne živijo na svoji lastni grudi, je ta skrb za starostno ali bolezensko preskrbo umljiva tembolj. j Pred vojno so imeli kmetski reveži odprta vrata v bolnice, sirotnišnice in hiralnice. Občine po deželi so bile po svojem gospodarstvu urejene, občinski proračuni so bili v ravnotežju, valuta stalna in radi tega so občine tedaj veliko lažje se brigale in tudi znatno prispevale k bolezenski ter starostni preskrbi kmetskega delavstva. V predvojnih časih splošnega blagostanja skrb občine za onemogle reveže niti ni zavzemala tolikega obsega kakor danes v dobi občega pomanjkanja ter gospodarske bede. Občinsko gospodarstvo je danes pri visokih davkih ter dokladah toliko zdrčalo navzdol, da nimajo občine niti kritja za najnujnejše poprave po nezgodah razdrapanih in nerabnih cest ter potov in kako bi naj zmagovale v zadostni meri poravnavo stroškov za vzdrževanje vedno bolj naraščajočega števila občinskih revežev. In kedo se naj pobriga za zboljšanje bednega stanja kmetsko-delavskega stanu? Nova oblastna skupščina bo morala najti pota za starostno zavarovanje vsega podeželskega delavstva in njega preskrbe za slučaj bolezni. Ravno v pravilni preskrbi kmetskih delavcev za zgoraj omenjene slučaje leži velik del rešitve kmetskega vpra šanja sploh. Naši obrtniki so nam glede starostne in bolezenske preskrbe daleč, daleč naprej. Pes je tudi, da skušajo posamezniki iz tega kmetsko-socijalnega vprašanja kovati kapital za osebno umazane koristi, ker hujskačev ne manjka nikjer in posebno za časa volitev jih kar mrgoli in to tudi po deželi med revnejšimi sloji. Zato bo mora^ oblastna skupščina, v kateri bodo zastopani vsi podeželski stanovi, rešiti tudi pereče, a prepotrebno in nujno viničarsko vprašanje s treznim razumom in prevdarnostjo ter v medsebojnem sporazumu. VINICARJEM V LJUTOMERSKEM OKRAJU. Za volitev v oblastveno skupščino je nepooblaščene« g. Lipovec vložil po Markoviču posebno kandidatno listo, ki naj bi bila kot stanovska lista viničarjev. Ker je to le prevara, izvržena iz osebnih ozirov g. Lipovca, in ker je vložil listo v imenu strokovne zveze, je tačasni načelnik g. Semenič dal izjavo, da je bila lista vložena proti volji Strokovne zveze, ker se ta itak s politiko ne peča. Enako je izjavil g. dr. Gosar, ki je predsednik delavske zveze, da delavska zveza ni dala nikakega odobrenja za to kandidatno listo. Torej je ta lista le osebna kandidatura Lipovca in Markoviča. To so tudi viničarji v veliki večini že spoznali. Na sestankih, ki so se vršili po vseh okolicah Ljutomera po praznikih, je bila sprejeta soglasno in z navdušenjem sledeča resolucija: »Zbrani volilci ogorčeno protestiramo, da je g. Lipovec sestavil na lastno pest kandidatno listo brez vednosti vodstva okrajne in krajevne organizacije SLS in brez vednosti vodstva Strokovne zveze in Delavske zveze, katero listo naj bi v prvi vrsti volili viničarji in delavci. Ker smo viničarji in poljski delavci pošten narod, obsojamo to zahrbtno delo g. Lipovca kot nosilca kandidatne liste ter mu že danes izrekamo popolno nezaupnico. Nasprotno, glasovali bomo za listo SLS, katere nosilec je nai priljubljeni roiak g. Jakob Raih. Hočemo skupno v boj z našimi sotrpini kmeti, s katerimi hočemo ostati nerazdeljeni v boju za pravice kmetskega ter viničarsko-delavs-kega stanu. Vsakega, ki bi nas skušal prevariti v našem pravičnem boju za svetinje SLS, bomo takoj obsodili z izključitvijo iz naših vrst, kakor to danes storimo z nepoklicnim kandidatom Lipovcem. Z božjo pomočjo v boj za naše pravice! — Združeni viničarji in drugi.« Ta resolucija je bila sprejeta soglasno in z velikim navdušenjem na sestankih v Stročji vasi — ta sestanek je bil prav veličasten shod —, v Krapiu. na Cvenu, pri Ra-kovcu in drugod. K tej resoluciji priključimo ustmeno izjavo kandidata g. Fekonja, ki nam jo je poslal po svojem prijatelju g. Husiaku, da odstopa od kandidature na listi Lipovec-Markovič. G. Husjak, ki je na listi kandidat, pa je dal sledečo iziai'o: »Podpisani Ivan Husiak izjavljam, da me je g. Lipovec za svojo osebno listo zmotil za podpis in sem spoznal, da ta lista le škoduje viničarskemu stanu, zato preklicujem podpis na tej listi in pozivam svoje tovariše viničarie. da volijo vsi našo SLS. — Ljutomer, dne 28. decembra 1926. Ivan Husjak 1. r.« Iz navedenega lahko viničarji izprevidijo, da ne gre za nikako »delavsko« ali »strokovno« listo, ampak le za osebo g. Lipovca. Zato objavljamo resolucijo in izjavo, da bo tudi vsa slovenska javnost poučena in da ne bi zaradi enega aH dva človeka sumničila ves viničarski stan v ljutomerskem okraju, kajti tu so viničarji zavedni in zvesti pristaši SLS. Objavljamo pa to tudi zaradi tega. da s tem javno ožigosamo početje Lipovca in Markoviča, ki sta skušala 7anesti razdor v naše strnjene vrste. Dne 23. januarja naj jima vsi viničarji in delavci pokažejo, da sta se zmo-> tila. Vsi za SLS — 1. škrinjico! Kaj je novega? G. dvorni svetnik Josip Fon umrl. Zadnjo sredo je u-mri dvorni svetnik in podpredsednik okrožnega sodišča v Mariboru g. Josip Fon. Pred vojno je pokojni igral važno politično vlogo na Goriškem, kjer se je izkazal kot vešč in vesten ter marljiv borec za pravice goriškega slovenskega ljudstva. Pokojnik je bil rojen dne 26. aprila 1869 v Vol-čah pri Tolminu na Goriškem. Zrastel in študiral je v u-božnih razmerah, toda nikdar ga niso zapustili dobra volja, idealizem ter njegova znana šaljivost. Po končanih študijah je vstopil v sodnijsko službo, kjer se je odlikoval po svojem točnem delovanju. Bil je na glasu kot najbo'jši prav nik na goriški sodniji. Za politično življenje ss je sicer zanimal, a vanje ni posegel, dokler ga goriška SLS leta 1907 pri državnozborskih volitvah ni potrdila za kandidata v goriški okolici. Od tedc j pa do vojne je zastopal skupno z dr. Gregorčičem goriške Slovence v Jugoslovanskem klubu na Dunaju. Kot poslanec je bil zvest tovariš in sobojevnik ter vesten delavec. Pozneje je bil izvoljen tudi za deželnega poslanca v spesni kuriji. Vojna je za enkrat končala njegovo politično delovanje, kjer bi bil s svojim velikim strokovnim znanjem ter duhovitostjo lahko še mnogo koristil svojemu narodu. Med vojno je moral služiti kot vojaški sodnik, po prevratu je bil pos^nec v začasnem narodnem predstavništvu v Belgradu in poverjenik za pra-vosodstvo pri narodni vladi v Ljubljani. Nato se je umaknil s politične pozornice in se popolnoma posvetil svojemu poklicu. Postal je podpredsednik okrožnega sodišča v Mariboru. Pokojnik je užival radi svoje pravičnosti in strokovnega znanja veMk ugled med mariborskimi pravniki. Pogreb fragopokojneTa se je vršil na Božič popoldne iz kapele mestnega pokopališča na Pobrežju pri Mariboru. Pogreba so se udeležili po^g sorodnikov, znancev ter prijateljev v Mariboru bivajoči poslanci Jugoslovanskega k'u ba ter zastopniki raznih opasti. Ob odprtem grobu sta se poslovPa od rajnega g. stolni župnik Franc Moravec in poslanec Ivan Vesenjak. Počivaj v miru. blaga in delavna slovenska duša. žalujoči rodbini .naše iskreno sožalje! Smrt dveh duhovn;kov. Za božične praznike je ugra-bPa smrt dva duhovnika lavantinske škofije. Dne 24. de-cembra_ je umrl v Žičah pri Konjicah tamošnji župnik č. g. MPsn šašelj. V tej župniji je de1 oval šele od septembra 1923, pa je vendar bil sp^šno priljubljen pri svojih fara-•nih. Preje je bil župnik in dekan v Klancu pri Trstu. Tu je bil znan delavec na narodnem in prosvetnem po'iu. L. 1916 je bil imenovan za konzistorijalnega svetnika. Ko so Italiiani zased'1 Primorsko, se je zače^ za dekana v Klancu strašno živ.ljenie. Neprestano je bil ogrožen na življenju. Opetovano je moral bežati pred fašisti, ki so ga končno izgnali. — V Gorn'ih Petrovcih v Prekmuriu ie dne 25. decembra umrl domači župnik č. g. Alojzij Kuhar. Rodom je bil iz Prekmurja. iz Šahe to vre v. Župnijo Gornje Petrov-ce je upravljal od leta 1908 dalje. Pokopan je bil v ponde-Ijek, dne 27. t. m. Težko je obolel župnik pri Sv. Vidu pri Ptuju n. Pins. Uramo. da bo n se j ^ omra-čii 24ie^ni Amaliji P., stanujoči Pod mostom. Prepe^ana je bila ^ bolnico. Tr- i>t«-'s'kc nr.^^no v M"»r"»»TH se vrši v nedeljo, dne 2. januarja, ob pol sezlih zv čer. Razen običaj- nih točk bo tudi dvodejanka »Mojstra Križnika božični večer.« K obilni udeležbi uljudno vabi odbor. Požar pri Sv. Marjeti ob Fesn. Dne 23. t. m. zjutraj o-krog 3. ure je začelo goreti pri posestniku Jerneja Kravos v Voseku št. 11 pri Sv. Marjeti oo Pesnici. Ker je pod skupno streho hita, hlev in gospodarsko poslopje, je bil položaj za domače naravnost obupen, zksti ker se nikjer v bližini ne nahaja požarna 'oramba. Telefonično je bila obveščena požarna bramba v Mariboru, ki se je odpeljala z avtomobilskimi brizgalnami ter že pol ure po izbruhu ognja posegla v akci0o ,dasiravno je Vosek oddaljen od Maribora 10 km. Celo poslopje se je nahajalo že v plamenih, ki so prodirali že skozi strop. Vendar se je posrečilo napornemu delu gasilcev, da so rešili skoro vse pohištvo. Vse dr ugo je postalo žrtev plamenov. Škoda je ze'o velika; baje je zgorelo posestniku tudi precej gotovine. Okrog 7. ure so gasilci ogenj pogasili ter se vrnili. Služba organista pri Sv. Trojici v Halozah je oddana organistu g. Kokotecu iz Žič. Veliko posestvo bivših avstrijskih višjih oficirjev gg. Grossauerjev iz Celo\ca pri Sv. Trojici v Halozah preide z novim letom v roke g. Zoratti, Nemca iz Dunaja. Žrtev alkohola. Pii Sv. Trojici v Halozah je zmrznil hlapec Matevž Pernek, ki se je pri posestniku Klasiču napil toplega šnopsa. Kako življenje, taka smrt! Kar je zapadel sneg, se šnops kuha po celih Halozah, kotli romajo od hiše do hiše in z njimi tudi ljubite1 ji šnopsa. Včasih se jih ponoči toliko nabere, da spijejo ves šnops. V Žetalah so kar ob cesti sezidali šnopsarno, kjer že dva meseca o-genj ne ugasne, tudi v nedelo ne. Zgodovina kaže, da skrunitelje nedelj zadene božja kazen. Haložani, streznite se vendar! Tatovi po Halozah. Haloze so uboge, a jih vseeno radi obiščejo tatovi, veSjidel domačini, ki prihajajo iz enega kraja v drugega. Mnogokrat gredo krast tudi kmetje, kot kaže zgodovina Leskovca. Zadnji teden je bilo zaporedoma vlomljeno v trgovino Rašl v Podlehniku, Gajšek pri Novicerkvi del Negro v Leskovcu in v več kleti; a ni bilo sreče. Tatje so bili pregnani, so zbežali, a misli se, da so bili kmalu doma. Drevo jo je ubilo. V Vučji gomili v Prekmurju so pred nekaj dnevi podirali drevo. Ko se je začelo drevo nagibati in padati, je neka ženska začela v zbeganosti teči na ono stran, kamor je padalo drevo. Ko je videla, da se ne bo mogla rešiti, se je sklonila, da je vejevje ne bi moglo doseči. Nesreči pa se tudi tako ni izognila. Dobila je tako močne poškodbe, da je že dve ure pozneje umrla. Koledarčkov Kmetske zveze ni več, ker so pošli in se bodo morali še enkrat tiskati v večji nakladi. Kdaj bo na razpo'ago nova naklada, bomo naznanPi v našem listu. Slovenec zdravnik v Beogradu. V Beogradu se je nastanil kot zdravnik-kirurg naš rojak iz Vojnika g. dr. Vladimir Brezovrik. G. Brezovnik se je temeljito izobrazil v svoji srtoki in ga toplo priporočamo vsem Slovencem v Beogradu! Krvav spopad v ubožnici. Na Božič se je v ljubljanski ubožniei dogodil krvav spopad med dvema starčikocna, 70-letnirn Jakobom Škafar in 721etnim Francem Šturm. Oba sta bila čez dan v mestu, kjer sta sti privoščila malo vina. Zvečer sta se vs^d prižgane cigarete sprla in v prepiru je Škafar potegnil žepni nožiček ter sunil z njim parkrat Šturira v prsi. Zadal mu je težko rano, radi katere so morali Šturma prepe-jati v bolnico, dočim so Škafarja zaprli. Beg gluhonemega dečka. Iz ljubljanske gluhonemnice je pripeljal pred prazniki uMtelj v Maribor več gluhonemih dečkov, da jih odda staršem. Med dečki se je nahajal tudi Ivan MarhoM iz Zgornje Kungote, ki pa je na kolodvoru neznano kam izginil. Dosedaj se še ni posrečilo izslediti gluhonemega dečka. Požari na Gorenjskem ponehali. Že nekaj dni sem ni bilo na Gorenjskem nobenega požara, dočim preje nt mi-nPa nobena noč, da ne bi kje gore'o. Domnevajo, da so se tajinstveni požigalci, bi so napravili toliko škode in gorja s svojimi Ločini, ustraši1! dobro zastraženih vasi in hiš. Vsaka vas ima namreč svojo stalno stražo, v kateri se menjajo prebivalci cele vasi, poleg tega pa ljudje tudi sami stiažijo svoje hiše še posebej. Po^igalce pa zraven tega še ze'o ovira sneg. Preje so po požigu po navadi izginili v gozdove, kjer je bi1© zasledovanje ze'o težavno sedi i bi pa sneg, ki je povsod zapadel, izdal njihove stopinje. Kdo bi bili ti požigalci, še ni pojasnjeno. Ljudje govorijo naj-raznovrstnejye, kakor da so to agenti neke zavarovalnice, fašisti, da so se vozPi v avtomobPih brez luči itd. Orožniki so aretirali precej osumljencev, toda pravih zločincev naj-brže med temi ne bo. — Žalostne so pa tudi druge poledice teh zločinov. Pri Bledu je znorel poseshiik. kateremu je vse zgorelo. V blaznosti je umoril svoie ra malega sinčka in nato še sebe. — Fnako žalosten s^čaj se je dogodili na boži-no noč v Križah na Gorenjskem. Lurio ik Gradi-?ar je stal na straži, ko se je vračal njegov prijete i Franc Teran domov. Teran je šel skori ?upo ter se ni oglasil na stražnikov kMc. nakar je ta ustrelil ter ga zadel v srce. Teran je bil v trenutku mrtev. Tovarna zgorela. V noči od 23. na 24. decembra so ime1 i v Beogradu velik požar. Zgorel je tovarna usnja Arambašič. Kako je nastal požar, je še zagonetno. Og-nj je opazil najprej natakar nasproM stoječe kavarne ter hitel budit vratarja, ki pa je tako trdno spal, da se je še le čez poi ure jezno og'as'nl. kaj ga budijo. Seveda, ko je opa-nil o^eni. se ie takoj vzdramil. Ogn'egasci so se ra li po_ jrr"""-fria ^ ome:Pi s-rro na varstvo sosednjih hiš. ki so bile v veliki nevarnosti. Tovarna je pogorela do ta1 ter m.' a škoda nad mPijon dinarjev, ki pa je dobro pokrita z visoko za^aro- a^ino. Omenjena tovarna je pred dvem: leti na enaki zagoneten način popo^oma pogorela. Drzen v'om v varšavsko binko. V veMko banko v VcTŠavi ;e bil te dni izvršen dr7en v1 on. V'omi'ci so iz-kopa/i pod zemljo do banke rov. ki j3 tako soMdno n^prav-lien, da je mo^ai zraven sodelovati golovo kak inžener. Prevrtali so močno 80 cm debelo vamoVno betonsko p1©-šro ter dospe1 i v podzemeljske b^gajniške prodore, katere so popo^oma izropali. Z velikanskim plenom so se potem mirno vrnili po rovu ter izginili ra varno. NMdenn koruza. Gregor LPi.ia, Gotovlje—Ža^c, je našel na državni cesti od grobelskega mosta proti Vrans- kem vrečo koruze. Lastnik se naj javi pri zgoraj imenovanemu. Za razvedrilo. I Nima vzroka. Žena prileti iz gostilne na cesto in začne vpiti k sosedu: »V gostilni tepejo mojega moža! Prosim vas, hitite pomagat!« — Sosed: »Jaz naj giem še pomagat? Meni Vaš mož ni naredil nič hudega!« Razdeljeno delo. Zdravnik je rekel bolniku: »Zelo-Vas mučita vročina in huda žeja. Temu bode treba odpo-moči!« — Kmetic: »Gospod, Vi se lotite vročine, žejo bom-pa že sam odpravil!« Negotovo. Sodnik: »Ali ste kriv ali ne?« — Obtoženec: »Ne vem gotovo. Zato sem pa tu da bom izvedel!« Trije razredi v avtomobilih. Neki avtoocnnibus, ki je prevažal potnike iz kraja v kraj, je imel tri razrede. Neki tujec je plačal I. razred, a sedel je skupaj z drugimi, ki so plačali II. ali III. razred. Vprašal je, kako je to? Dobil j je odgovor, da bo kmalu to videl. Ko so prišli do strmega brega, je on, ki je plačal I. razred, ostal v vozu. Oni, ki so plačali II. razred, so izstopili in šli peš za avtomobilom, a oni III. razreda so morali avto porivati v breg, da je mogel peljati. Resnica. Anica: »Kadar moj oče delajo, tedaj mora vsakdo široko zijati!« — Marica: »Tako? Kaj pa so Tvoj oče?« — Anica: »Zobozdravnik!« Gospodarstvo. ZA VINSKI SEJEM V PTUJU. Kakor nam pove zgodovina, je v davni prošlosti rimski cesar Probus, rojen v ptujskem okraju, prvi dal zasaditi vinsko trto v sedanjih Halozah in S o/enskih goricah. Od tam se je širila naglo na vse strani in je prav gotovo, j da so si rimski vojaki tedanje trdnjave Poetovio (sedanjega Ptuja) v bojih z divjimi azijatskimi narodi — nomadi-zirajoiimi na ozemlju današnje Madžarske, kateri so silili do Drave in preko, — krepčali ude z dobrim Haložanom in ž^htnim Ljutomercem. Pa tudi naši predniki, ko-jih dobro ohranjene grobove izkopujemo na Hajdini, kot nasledniki Rimljanov, so čislali žlahtno vinsko kapljo. Ravnotako tudi danes menda ni lahko najti Slovenca, ki bi ne poznal raznih vrst znamenitega štajerskega vinca, katera se kosajo med seboj v dobroti in fino"i, neupošte-vajoč pri tem številnih vinskih bratov, od ko jih je marsikateri naravnost strokovnjak v poznavanju vina. Kakor je pa zgodovina prijaznega mesteca Ptuja ne-razdruž^ivo vezana z zgodovino vinske trte — iz davnih časov, pa vse do današnjega dneva — ravno tako igra tudi danes Ptuj važno vlogo kot središče produkcije vina in prometa z istim. Nekako v sredini najvažnejših vinorodnih krajin mariborske oblasti, je Ptuj s svojimi dobrimi železniškimi zvezami, dovoTjnimi prenočišči itd_, že prirodno do1 očen za oni kraj, kjer edino je mogoča prireditev v večjem obsegu, kakor naj bo to I. oblastna vinska razstava in j vinski sejem v Piuju! Ko sem v letih 1924 in 1925 v nekaterih s'ovenskih časopisih pod' gornjim naslovom širil misel oživotvoritve vinske razstave in sejma v Ptu'u, se je nepoznavalcem raz mer dozdeva'a ta ideja kot nekaka neumestna in neizvedljiva utopija. Že več let pred svetovno vojno s'a se vršila dva manjša vinska sejma v Ptu u, vendar takrat ni bilo , one nujne potrebe za podobno prireditev, kakor je to se-| daj! Stisnjenim v ozke. neprirodne gospodarske meje. kjer ne moremo z izvrstnim vinskim pridelkom Spodnje-Šta-jerske na svetovni trg, da zavzamemo z našimi slovečimi vini ono mesto, katero nam brezdvomno pripada, smo bili iz gospodarskih raz.Vjov primorani gornjo idejo uresničiti t. j. razstaviti naša vina, da seznanimo svet s svojim dobrim pridelkom. Nepričakovano ugodni rezultati jesenske sadne razstave in sadnega sejma v Ptuju so opogumili agi1 ni razstavni odbor, kateremu načeiuje vladni komisar ptujskega okrajnega zastopa g. Brenčič. Stvari se je resno in vse hva'e vredno požrtvovalno poprijeio. ter so predpriprave že tako daleč dozorel, da se otvori dne 16. januarja 1927 v Ptuju I. oblastna vinska razstava in vinski sejem. Izpo^etka so imeli krajevni činitelji raznih vinorodnih okoMšev mariborsike oblasti utemeiiene, pa tudi neule-meijene pomisleke giede kraja prireditev. Vendar se je po resnem prevdarku in razmišljanju prišlo do logičnega in edino pravilnega zaključka, da je prireditev oblastne vinske razstave in sejma mogoča samo v takem kraju, kjer so za prireditev, ki mora imeti velikopotezni značaj, podani uprav vsi potrebni predpogoji. Ptuj je razventega od vseh strani lahko dostopna točka, kakor za produoenta, tako za kupca, ter bode na tej razstavi n. pr. Pekržan Ljuio-merčan itd. prišel baš do svoje največje ve\jave. Zategadelj bodo zastopani na razstavi vsi vinsiki okoMši mariborske ob1 as M z lepim števPom razstavljalcev in ima razstavni odbor že danes ogromno dela. Odveč bi bilo povdarjati, da bode v Ptuju najlepša prilika za vsakega gostilničarja, da spozna in primerja raz. ne tipe s'ovecih štajerskih vin. Tukaj bode lahko navezal trgovske stike direktno z vinogradniki ter se preskrbel z dobro in ceno vinsko kapljico, po svojem okusu in kakor jo polrebuje. Zaprošeno je razen tega za polovično vožnjo ro železnici in tako bode lahko vsaikdo brez veMkih stroškov (kar igra dandanes precejšnjo vlogo) dosegel zaželjeni cilj! iVavneiru razstavnemu odboru pomr-ga zlasti rav-ra'eij vinogradov štajerske hranilnice g. Majcen in drugi vežcaki. Razni odseki razstavnega odbora de'ajo s po'no paro ter iira'o ve'iko oporo v sreskcn pofavarju g. dr. Vončini in županu mesta Plui. g. dr. Senčaiju. Pričakuje se rekordni obisk. Saj je to tudi razumljivo, kajti take raWave v Sloveniji še n[ hpo i;i bode vsak obiskovalec prijetno iznenaden. Na svidenje v Ptuju! Emeran Stoklas, Prcvalje. Vinska razstava in vinski sejm v Ptuju. Priprave za •veliko vinsko razstavo in vinski sejm v Ptuju, ki bode za ceio mariborsko oblast, pa tudi za druge vinorodne kraje, »so v polnem teku. Danes so se razposuua vaoila in plakati. S tem je torej razstava razglašena, ki vabi vse inteiesenie ter ljubitelje dobre vinske kapljice k udeležbi. Razstava «e otvori dne 15. januarja 192/ ob 10. uri piedpodne po gprotektorju g. velikem županu mariborske oblasti ter bo odprta tii dni, do 15. do vključno 17. januarja 1927, vsak dan od 10. do 17. ure. Posivušni>e vin so brezplačne. Plačali je samo vstopnino, ki znaša za osebo 10 Din. Kupice za poskušnjo se kupijo na razstavi pri blagajni, kjer se dobi/) tudi katalogi vseh razstavljalcev in vseh različnih vin. Teh pa bo mnogo. Saj bodo razstavili vinogradniki, kakor tudi vinski trgovci vina vseh vrst in letnikov naj-pristnejše kakovosti. Kajti vsakdo: vinski producent kakor vinski trgovec in zalagatelj lahko vina razstavi, če so zdrava in pristna, ker le taka hočemo nuditi uieležnikom razstave. Razstavi se pet buteljk ene vrste vina. Do sedaj je že priglašenih mnogo razstavljalcev, a mnogo jih še seveda manjka. Za to vabimo zamudnike, da vsaj do novega leta izvršijo prijave. Vino se bo sprejemalo od 6. do 12. januarja. Razstavi se samo v buteljakh enake vrste. Kdor nima buteljk, naj piše ali gre po nje k razstavnemu odboru v Ptuj, ki bo tudi vse buteljke enako lepo opremil in etikiral. Nihče naj ne zamudi posetiti te vinske prireditve, ki je največja izmed dosedanjih. Mariborski božični trg, dne 24. decembra 1926 (drugi dan). Trg je bil dobro založen in prav dobro obiskan. Bilo je 54 sla-ninarjev, ki so prodajali meso in slanino po 10.50 do 25 Din na drobno in po 14 do 17 Lin kg v velikih kcmadih na debelo. Domači mesarji so prodajali po dosedanjih cenah. Ti ne morejo zni-■žati cen, ker morajo plačati za vsaki voziček, ki stoji pri mestni "klavnici 12 Din na mesec in so tudi primorani, kupovati v klavnici kosti. — Feruinina in druge domače živali (okoli 700 komadov). Piščanci 15 do 25, kokcši 30 do 50, race in gosi 40 do 80, purani 75 do 200 Din, domači zajci 8 do 30, srebrnjaki 30 do 40 dinarjev komad. — Krompir, zelenjava, druga živila, sadje, cvetice, drevesa. Krompir 1.50 do 2, kislo zelje 3 do 4, kisla repa 2 do 3, maslo surovo 40 do 45, kuhano 44 do 48, čajno 50 do 60 Din kg, ohrovt 1.50 do 2, endivija in glavnata solata 3 do 4, karfiol 3 do 20 Din komad, radič in repincel 2 do 3 Din kupček, olje maslino 26 do 36, tučno 18 do 24, mlel o 2.50 do 3.50, smetana 12 do 16 Din liter, sirček 1 do 8 Din hlebček. Sadje: jabolka in hruške 3 do 10, grozdje 10 do 15 Din kg, datelji 25 do 45, orehi 10, luš;eni 32 Din ■kg, kostanj pečeni 6 do 7 Ein liter, limone 0.75 do 1, pomaranče 1 do 3 Din kemad. Cvetlice: C.50 do 5 z lonci vred 15 do 50, ind. (kaktusi, aloje, palme (sadike) 5 do 10 Din komad. Božična drevesca (okoli 2C0 komadov) 5 do 150 Din komad. — Lončena in lesena roba 1 do 1C0 Din komad, brezove metle 2.25 do 5 Din komad, koruzna slama 25 do 30 Din vreča. — Seno in slaira na mariborskem trgu. V sredo, 22. decembra so kmetje pripeljali 16 voz »ena in 3 vozove slame na trg. Cene so bile senu 80 do 110, slami pa 45 do 55 dinarjev za 1C0 kg. Mariborsko sejmsko porečilo. Sejem dne 28. decembra 192(1. Prigon: 15 konj, 5 tikov, 129 volov, 281 krav in 8 telet, skupaj 438. Povpre"ne cene za različne vrste živali: debeli voli 1 kg žive teže 7 do 8 Lin, poldeleli v»li 6.50 do 7, plemenski voli 5.75 do 6, biki ■za klanje 7.25, klavne krave debele 5.25 do 5.75, plemenske krave 4.25 do 5, krave klotasarice 1.75 do 3.50, mlada živina 5.75 do 7. Prodalo se je 184 1 cmadov, za izvez v Avstrijo 46, v I tal'jo 10. Mesne cene: volovsko meso, meso od bikov, krav, telic 8 do 18, telečje meso 12.50 do 19, svinjsko meso 10.50 do 12 Din. VREDNOST HLEVSKEGA GNOJA. Za gnojenje zemljišč je hlevski gnoj kot osnovno gnojilo tolike važnosti za kmetovalca, da mu ne fcede vseeno ali gnoji z dobrim ali slabim gnojem. Gledal bode na to, da bo uporabljal res nekaj vreden gnoj, posebno še radi tega, ker mu ni nemogoče, * gnojem tako ravnati, da se mu ohrani vrednost, še celo, da se mu vrednost poveča. Dober hlevski gnoj založi zemljo izdatno z rastlinsko hrano,, obenem pa iztoljša močno zemljo ter jo poživi « klicami bakterijev in drugih malih organizmov, da postane s tem bolj delovita. Hlevski gnoj vsebuje vse, rastlinam potrebne hranilne snovi, ki pri njega razkroju zemlji, postanejo za rastlinske koreninice sprejemljive. Razventega vsebuje mnogo organske tvarine, katera pri svojem razkroju dela zemljo bolj rahlo in blago. Čim več rastlinskih hranilnih snovi in čim več organske tvarine še re premočno razkrojene, vsebuje hlevski gnoj, tem večja je njegova vrednost. Vsebina na cmcnjenih sroveh, sestava hlevskega gnoja,, pa zna liti zelo različna. Ta sestava, ter s tem tudi vrednost gnoja je odvisna od sestave in vrednosti snovi, iz katerih se na-pravlja hlevski gnoj. Odvisna je vrednost predvsem od vrednosti živinskih izmečkov, ki pridejo v gnoj. Sestava teh izmečkov je pri raznih vrstah živine različna, odvisna od starosti živali, od tega, za kal šno svrho se dotična živina goji, odvisna je pa zelo tudi od tega, kako se krmi. Cim redilnejše (re samo obilnejše — ker se lahko krmi obilno, pa zna vseero redilna vrednost te obilne krme ¡biti mala) se krmi, tem na rasllirskih hranilnih snoveh bogatejši .gnoj se dobi, ker živalski izmečki obogatijo gnoj na teh snoveh. Vrednost hlevskega gnoja je odvisna še od drugih primesi in okoliščin. 1 redvsem igra tu veliko vlogo vrsta naslilja. Nar.tilj ali stelja sama sicer pomneži vsebino na rastlinskih hranilnih «noveli v hlevskem gnoju le neznatno, je pa velile važnosti radi tega, ker stelja da hlevskemu gnoju glavno mrcžlno organske tvarine, katera ima svrho, da rahlja in pripravlja godno zemljo. K cd gnojem s slamnatim ali listnatim ali šotnim nastiljem, kakor tudi med gnojem z malo ali pa veliko nastilja, je velika razlika. Vpliva na vrednost hlevskega gnoja tudi starost istega v tem smislu, da gnoj, ki postaja pretar, peslaja tudi manj vreden, ker se gubijo iz njega rastlinske hranilne snovi, in gubi na množini. Izgubi hlevski groj zelo ra vrednosti, ako se z njim pri pridelovanju in shranjevanju postopa slalo in umazano. Z dobrim shranjevanjem in pravilnim ravnanjem z hlevskim gnojem, se ravro ohranijo v njem se nahajajoče rastlirske hranilne snovi pred izgrbo. Tri slabem ravnanju in shranjevanju do uporabe istega, pa zgubi hlevsl i groj toliko na vrednosti, da, ako bi si gospodar, ki slabo ravna z rjim, to izgubo izračunal v denarju, bil zelo reprijetro preserečer, videvši, da pride ta izguba pri malo večjih mrežirah freja že v tisoče dinarjev. Ako pa poleg tega gospodar re upcrrtlja pravj ro freja, ter re ravna z njim pravilno na polju, se mu zna ta izguba še podvojiti. Pisma iz domačih kraje?. Krčevina. Tukajšnja šola je dne 23. decembra priredila bo-žičnico z govorom, deklamac ijami, s petjem in z obdarovanjem otrok. Da je prireditev povelji o uspela, za lo gre hvala mnogim prijateljem šole in šolske mladine, ki s« darovali v ta namen denar, olleko in — četudi cLncšcro obuvalo. Večje zneske oziroma darove so naklonili: Ciril-Metodova družba (1CC0 D), Tiskarna sv. Cirila, občina Krčevina (5C0 Din), občina I.ajtersberg, gg. Janženkovič jun. in sen., Kat. izobraževalno društvo v Lajters-bergu (310 Lin), g. Kiffmann, g. kopič, ga. Kiister, klub »1 ipec« (25U Din), ga. 1 altauf, g. 1-ali, g. Peklar zid. mojster, ga. Marija 1 eklar, g. 1 ošinger, g. R. 1 olzl, g. Stkkler, ga. Tavčar, g. \\elle, g. Wogerer, ga. Zagažen^g. Zemljič, trije okoliški peki, baron Tvvickel, Julijar.a Stern (mnogo obleke) in drugi, manjšo podporo pa so dali mnogi tukaj neimenovani. Vsi ti dobrotniki so omogočili, da je bilo z obleko cbdarovanih 110 ubogih otrok iz Lajtersberga in Krčevine, dočim so klobasice, pecivo, jabolka, male učne prip-cmočke ter igračke dobili vsi učenci brez izjeme. — Učiteljstvo je sodelovalo pri napravi okusnih jugoslovanskih jaslic, pri nakičenju Lcžičnega drevesa in pri provedbi hožičnice. Vsem darovalcem in sotrudnikom izrekam v imenu razveseljene šolske mladine najtoplejšo zahvalo. — Pripominjam, da je vsled skromnih gmetnih sredstev ostalo več revnih otrok, ki še nujno potrebujejo obutve in tople obleke; zato se vsak dar bodisi v denarju ali v blagu v ta namen tudi naknadno hvaležno sprejme. — Šolski upravitelj. Sv. Peicr pri Mariboru. Ne beremo »Jutra« ali »Tabora«, le tako mimegrede smo zvedeli za dopis našega judeža, ki je hotel denuncirati našo deklišlo šolo. 1 cšteno se je vrezal. Tista soba, kjer se je vršil občni zbor gospodarskega društva »Skale«, je že od svojega postanka cerkvena hiša po pogodbi, ki seveda dopisniku »Jutra«, ozir. »Tabora« ni znana. Naše mnenje je, da ako sme imeli nepolitično Sadjarsko društvo v tej cerkveni sobi strokovno predavanje, sme z isto pravico imeti tudi nepolitično društvo »Skala« strokovno predavanje. Kdo vzdržuje šoli? Šenl-peterčani, ne pa dotični dopisnik. Kdo je kupil drva? A enda Sent-peterčani, ki zaradi težergrešarskega dopisnika ne bodo zmrzo-vali pri koristnem strokovnem predavanju. In kdo bo kupil drva, če bodo zmanjkala? Dopisnik »Jutra« gotovo ne, pač pa zopet Sentpeterčani. In še nekaj? S čigavimi drvami se zakurilo? S samostanskimi, ne pa s šolskimi. Jasro je, da ima dopis v omenjenih listih edini namen denuncirati ter s tem škodovati šoli. Prepričani smo, da bodo dotični merodajni krogi, na kojih naslov je namenjen dopis, ga taksirali kot grdo denuncijacijo onemoglega strankarja! Sam sebi pa je dal najgrši pečat ovaduha. Svoji strančici je napravil slabo uslugo; Sentpeterčani pa bodo vedeli, po čem je »Jutrov« dopisnik, ki jim niti koristnega predavanja ne privošči. V zadnjem »Gospodarju« vabi nek gostilničar v bližini Sentpetra goste na haleško vino. Nimamo nič proti vabilu, a povemo mu, da si temo le tedaj prijatelji, če bo točil šent-petersko zelo dobro vino Naše vino je ravno tako dobro k katero drugo, le da je premalo znano. — Nedeljska šolska prireditev je vsem zelo ugajala. Tako je prav. V tihem delu je več koristnega nega v hujskanju. — Na 31. decembra ter 1. in 2. januarja bemo obhajali tridrevnico v spomin 200 letnice svf. Alojzija, Pridite! Sv. Martin pri Vurbergu. Tukaj je pogorel v noči dne 23. decembra Franc Trojner, posestnik v Ciglencih; zgorela je hiša in gosp. poslopje ter skoraj ves inventar. Najbolj žalostno je bilo gledati ubogo živino, katera se je zadušila v hlevu. Š'-oda je velika. Sumi se, da je zsžgala zločinska roka. Pripomniti je treba, da je tukajšnja požarna bramba pod vodstvom g. ateka Janka prihitela brez brizgalne ter požrtvovalno gasila! Ljudje pravijo, da so take kot kandidat na SDS listi v oblastno skupščino ravno študirali govor za shod ter so pozabli komandirali, brizgalr.o na kraj nesreče! Gcspcd Kostanjšek, mi vam povemo že sedaj: dne 23. januarja bo tukaj hud požar, pripravite si brizgalno, da ne bo pogorela vsa stranka advokatov in naprednjakov! Sv. Martin pri Vurbergu. Letos smo imeli 116 naročnikov »Slovenskega Gospodarja«, tri »Slovence«, dva »Bogoljuba«, 60 «Katoliških misijcr.ovc, 10 »Naših domov«, 19 »J lacosti«. Naši nasprotniki pa dve »Lomovini«, tri »Jutra«, dva »Kmetijska lista«, dva «Tabora« in eno »Crjur.o«. Novo leto je tukaj, zato bomo poravnali naročnino za naše liste in pridobili novih naročnikov. — Bližajo se volitve. Zopet prihajajo lažnjivi preroki lovit glasove. Prejšnja Samostojna stranka, pravzaprav Stipice Radiča privesek, je tukaj priredila shod v Spod Lupleku. Govoril je mogočni krčmar Lipovšek iz Maribora. Hvalil se je, kaj je že on vse naredil ter I ucelj in Radič. Prav res: 13 milijardni proračun. Radič je celo predlagal, da naj vojaška dolžnost traja do smrti. Možje do smrti bi morali biti v strahu, da bi vas poklicali k orožnim vajam ali na vojsko. I a pravite, da ste stranka kmetov. Ali imajo v Mariboru v Gcsposki ulici kmetijo g. Tone Lipovšek, krčmar? Ali je gospod Eauman, ki je bil predsednik tega shoda, I met, ali ni zopet cštir? Ali je dr. Novačan kmet, ali je mesar Fucelj kmet? Ta stranka je poleg Žerjav ove največ kriva današnjega slabega gospodarskega slanja in nas hoče z ogromnimi davki sleči! Tukaj ie v neki občini letos pobila toča in se je župan obrnil s prešnjo na poljedelskega ministra Janeza luclja preko srezkega poglavarja za semensko ajdo in preso. In gospod Janez je odgovoril, da kot minister nima kredita za take stvari. I lačujemo ogromne davke, kadar pa smo potrebni pomoči, pa niti ficka ne dobimo! Gcspod Lipovšek, pozivali ste na shodu, naj bi šli vaši poslušalci od hiše do hiše na agitacijo. Prav imate, šli bomo in povedali ljudem, da stranka, katera je že tolikokrat spremenila svoje ime in nas politinčno prodajala, mora v političen grob. Hajdin pri Ptuju. Da se pospeši učni in vzgojni napredek šolske mladine, je začela tukajšnja šola prirejati na domačem gledališkem odru vzgojne prireditve. Ena največjih je bila v tekočem šolskem letu dre 4. decembra kot Miklavžev dan. Šolska mladina je nastopila v petju, deklamacijah in zanimivih gledaliških prizorih. Konečno je nastopil Miklavž, ki je v lepem nagovoru pozdravil zastopnike kr. šolskega sveta, občine, načelnika domače hranilnice in posojilnice in drrpe mnogoštevilne navzoče roditelje šolske mladine, a ta je dobila smernice za lepo življenje; nato je bila stopnji pridnosti primerno cbdarovana s šolskimi potrebščinami, povestnimi knjigami, z Hiagom za ženska ročna dela, s sadnimi drevesci, z jabolkami in hruškami. Tudi šib se je mnogo razdelilo. Šolska mladina se je zaobljubila, da bode v bodoče splošno bolj marljiva in lepega vedenja tako, da drugič ne bode več grežnje pari eljčka in tudi šib ne bo treba več toliko oskrbeti. Da je mogel Miklavž vršiti primerno obdarovanje, je zasluga domače Hranilnice in posojilnice, Krnele hranilnice in posojilnice v I tuju, družbe sv. Cirila in Metoda, Frarilrera in posojilnega društva v 1 tuju, Krajncga šolskega sveta ra Hajdini in mnogih prijateljev šolske mladir.e v 1 tuju I e držimo se gesla, ki nam ga je prijoročal Miklavž: »Sola in dom sestrici sta dve, nobena brez druge hediti ne sme.« Velika Nedelja. Na Jarževo je bil pri nas kakor že dolgo nc, dobro obis'as je zadela ta nesreča, ker še brizgalne do-sedaj nismo mogli pripeljati. — Kakor že cmenjeno, smo ustanovili gasilno društvo dne 27. deiembra. Na ustanovnem občnem zboru je pristopilo 32 članov in je upati, da jih bo še več. Za načelnika je bil izvoljen župan, gospod Franc Ranfl; tudi ostala od-borniška mesta so v agilnih rokah, zalo je upati, da bo društvo dobro uspevalo. Sv. Bolienk v Slov. goricah. Zima je za kmeta čas počitka; vsak se skrije v svoj brlog, v kot pri loplo zakurjeni peči. Dne 14. 1. m. pa nas je prestrašil ogenj v Crmli; ob 9. zvečer je začelo goreti pri mlinarju Muršaku, zgorelo je gospodarsko poslopje. O božičnih praznikih pa se je oglasila l.ela žena — smrt kar v dveh hišah, odpoklic ala je dva starčka, Blaža Gajser v Bišečkcm vrhu v 82. letu starosti in Alojzija Belec v Crmli v 85. letu življenja. Prvega nenadoma po 1 ratki, samo dvodnevni bolezni, drugega po dolgem, dveletnem hiranju. Na Štefanovo pa nam je priredilo naše prosvetno društvo po dolgem odmoru zopet gledališko predstavo; igralci so svoje vloge večinoma prav dobro pogodili. Naj nas v kratkem zopet razveselijo z lepo igro; zanimanje za predstave je veliko, želeli bi pa, da bi sodeloval tudi pevski zbor. — Novo leto nas opominja, da obnovimo zopet pravočasno naročnino za naše dobre liste. Naj ne bo med nami zavedne družine, ki ne bi bila naročena vsaj na eden gospodarski in nabožni list. Majhni izdatki za naročnino se nam poplačajo tisočkrat po lepem berilu in poštenem razvedrilu, ki ga prinašajo dobri listi leden za tednom v naše hiše. Treba je samo, da smo vneli za dobro stvar — in vse je mogoče. Ljutomer. Na kraljev rojstni dan, dne 17. decembra, je tukajšnji gospod srezki poglavar ob navzočnosti vsega uradništva poglavarstva in drugih zastopnikov uradov izročil red sv. Sava gospodu srezkemu šolskemu nadzorniku Francu Karbaš. Želimo uglednem šolskemu nadzorniku, ki je obenem naš rojak, doma iz Gornje Radgone, da bi še mnogo let deloval v naših krajih z isto vnemo in vztrajnostjo kot dosedaj. Konjice. Lre 14. t. m. smo spremili k zadnjemu počitku Uršulo Klakočovnik Bila je .velika dobrotniea cerkve in jo dolgo let snažila. Bog Ti bodi plačnik! Naj v miru počiva! Polzela. Malokdo mogoče ve, da je naša šola med najstarejšimi v naši dolini. Kakor slišimo, se bo obhajala stoletnica šole na praznik sv. Treh Kraljev. Šolska mladina priredi ob tej priliki kratko igrico ter par deklamacij. Tudi se bodo prečitali najvažnejši podalki iz kronike. Frvi pouk pred 1C0 leti se je vršil v hiši, sedaj last Martina Kunsta pd. Tavčarja. Sedaj pa se vrši pouk v dveh modernih in olširnih šolskih stavbah. — Shod SLS se vrši na Novega leta dan po večernicah pri gospodu Cizeju. Pride gospod narodni poslanec dr. Hodžar. Fogovirili se bomo nekoliko tudi o volitvah v oblastne skupščine. Pridite! Šmarje pri Jelšah. Prostovoljno gasilno društvo v Šmarju pri Jelšah priredi na Silvestrov večer ob 7. uri 2 šaljivi igri, in sicer »Idealna tašča« in »Kakršen gospod, tak sluga«. Fo predstavi se obhaja silvestrov večer z godto in prosto zabavo v prostorih gospodi Ivana Habjana. Vstopnina 10, 6 in 3 Din. V nedeljo, dne 2. januarja 1927, ob 3. uri popoldne se igri ponovile; po predstavi pa se vrši domača veselica z godbo in prosto zabavo v gostilniških prostorih g. Ferlinc, Vstopnina prosta. Št. Ilj pri Velenju. Sv. misijen. Od 5. do 12. decembra se je v naši župniji obhajal sv. misljon pod spretnim vodstvom prec. očetov franč. Julija Sušnik od Sv. Trojice v Slov. goricah in Ata-nazija Ausser iz Viča pri Ljubljani. Udeležba je bila vse dni izredno velika in s hvalevredno vnemo so vsi stanovi brez izjeme pristopali k sv. obhajilu. Ljudstvo je bilo z gorečimi gg. misijonarji zelo zadovoljno in lepi čas je vse prehitro minil. Kakor kaže naps na misijonskem križu, se je zadnji sv. misijon obhajal tukaj lela 1898. Loka pri Zidanem rrostu. Odkar smo se zadnjič oglasili, imamo zopet nekaj novosti. Farno cerkev smo prebarvali in pobelili» tako da je Zdaj po splošni sodbi lepa in čedna. Vsa prenovljena je ludi velika kapela s kamenitim kipom Brezmadežne na glavnem prostoru. Za praznike so nam članice izobraževalnega drušlva na Štefanovo uprizorile igro »I ri gospodi«. Pred igro, ki jc splošno zelo debro uspela, je zapel domači peski zbor več pesmic. Gojiti se je namreč začelo pri nas zopet lepo petje, zlasti tudi v cerkvi pod vodstvom spretnega novega občinskega tajnika in or-ganista gospoda Iv. Cvck-a. Na Novega lela dan po večernicah pa priredi naš demačin g. prof. Faulič mladini predavanje o Zveličarjevem rojstvu s skioptičnimi slikami. Takisto ima naša Marijina družba dve novosti. Na Štefanovo je bila poročena nje-, na članica in marljiva cerkvena pevka I avla Novak, hčerka uglednega kmeta in cerkvenega klju"arja pri podružnici pv. Jurija Antona Novak z g. Vladimirom Fugina, železn. nadzornikom signalov, častitamo; bilo srečno! A ta ločitev od nas bode omiljena, ker je bilo dne 8. decembra na praznik Brezmadežne v Marijino družbo na novo slovesno sprejetih 14 deklic. Mladeniška zveza si je pri zadnji volitvi edtera, dne 28. novembra po novem poslovniku izvolila za predsednika Petra I enardo. ki se grozi, da bom>rm>Hti t*reh>'nnievanin, katera je ip mnoge reiila Uporablja se lahko prl vsakem načinu živ jeuja in pom;tga bolezen hitreie premagat. Telesna teža se poveča in pljuča polagoma Y/ V Vft^ffiffiHpifli zapneaijo. Resni možje zdravstvenega znanja potiju cio ^n.7 \ izvrstnost moje metode ter jo radi uporabljajo. Čim prej začnete s tem prehranjevanjem, tem bolje te. »># »##»!#»»# #t*» t» i dobite mojo knjigo, iz k itere izveste mnogo koristnega znanja. Kdor ima ima bolečine in se ho'e teh hitro in biez nevarnosti reiiti, naj pi^e še danes. Ponovno povdiirjam, da dobite popolnoma brezplačno brez vsake obveze za Vas moja navod.la in Vaš zdravnik se bo got vo s tem od prvovrstnih profesoijev priznanim itorItn načitiftm t n*ct/a pretiranferanfa strinjal. V Vašem interesu je, da takoj pšete, da Vam potem takoj postreže moje tamkajšnje zastopstvo. Č-pajle pouk in ojačenje volje za zdravje iz knpge izkušenega zdravnika. To nudi okrepčilo in življei js co tolažbo ter se obrača na vse bolnike, ki sc zanimajo za današnje .stanje zdravljenja pljučnih bolezni. — Moj naslov: AUGUST MARZKE, BERLIN VVILMERSDORF, BRUCHSALERSTR 5. ABT. 847. Ako imaie bolečine kupite v lekarni ali kaki odgovarjajoči prodajalni Fellerjev f pravi blagodišeči »Elsrfluid«. Nadrgnite vsak večer in vsako julro boleča mesta in strmeli in veselili se boste, kako hitro in prijetno Vam Elsafluid ublažuje bolečine. — Če ste zdra- fvi, uporabljajte Elsafluid za grgranje, za umivanje in hvaležni toste ter ostali zvesti Elsafluidu. Dnevno negovanje m telesa z ElsaNuidom Vam kot plačilo prinaša vedro glavo, j v močne mišice in zdravo spanje. — 2e naši očetje in dedje , so ga uporabljali odzunaj in znotraj kot zanesljivo domače v 'i sredstvo in kosmetikum. - -1 . . - ' Zablevaite ■/» psiikni t l»kan<»h in o^p«t«rtaW)illi ¡*reci>« .Fenorier* •rim Klsi!'»i(i, » pni kimh ataklani. ic*h po 6'— Din, dT»jnatita ceklenicak p« » Dta Ui iDeeijalnili a(skleni<-ah o» ?« — Dim. — To »Mi prid« cm o»n»jio, (im - ■ toč m twooi naenkrat. L jerojnino n »aitaii» vred stan«: i s poukueaUi ali 6 iv»jr.aUli »ta 2 »peeijalai uekleua it — Din m > h >: mu^SSzgk . Mv»au no sloviti »»!.*» feSt«tt: -4S& ^ Eugen V.Feller, lekarn :r v Siublc! Donjl, Elsairg *t. 341 154s> 11 Hrvatska. *'L\II Srečno Novo leto želijo vsem cenjenim odjemalcem sodavičar Ivan NARAKS in sinova. 1812 JE5X Kovači! Največja in najcenejša zaloga koksa, kov. premoga, oglja* Gospodinje! Trboveljski premog vseh vrst, rujavi premog, drva cela lik žagana, kolobarje — dobavi v vseh množinah 1803 Lesna trgovina BRANKO MEJ0VŠEK, Maribor, Tattenbachova ulica 13, telelon 457. Libeliče. Dne 16. januarja t. 1. je pogorel cerkveni stolp. Ant. .Stermic pd. Pečarjev Toni iz sosednih avstrijskih Libelič je s svojim bratom Miklavžem tesarsko delo vestno in vzorno iz-vriil. Kril je stolp s pločevino g. Vidali, kleparski mojster na Prevaljah, ki je ravno tako svoje delo solidno izvršil. Se priporočata! Sv. Marjeta ob Pesnici. Gospoda dopisnika od Sv. Petra pri Mariboru Marječani vljudno prosimo, naj se nas v bodoče v svojih člankih ne spominja več na tak neumesten in izzivajoč način kot zadnjič. Ce ima v kaki zadevi obračunati s svojim »Korlom«, naj stori to ž njim samim, nam pa naj s pavšalnim smešenjem vseh Marječanov prizanese. Za kako bahanje pri sedanjih težkih razmerah nimamo povoda. Večkratna silna povo-denj nam je poplavila travnike in druge kulture posula s peskom in blatom. Živina nam vsled pokvarjene krme hira in boleha. V tej nezgodi bi od dobrih sosedov prej pričakovali čuvstovanja kakor sarkastičnega smešenja in norčevanja. Marječani. Polenšak pri Ptuju. Ker se je nagnilo leto vremenskih nesreč in nezgod proti koncu, sem si zamislil, da za Novo leto poročam par novic tudi iz našega lepega Polenšaka. Čeravno vse novice ne bodo vesele, a vendar bo za Novo leto 1927 vsak bralec; »Slovenskega Gospodarja« jih bral z veselo nado, da bo prihodnje leto veselejše vsaj v upanju in v nadi. Skozi celo poletje in jesen so nas strahovale vedne povodnji, na zimo pa nesrečni sneg, ki nam je napravil neprecenlijve škode na naših sadonosnikih. Oiiobito žalostno je videti sadonosnik posestnika gospoda Zurana v Polencih, kateremu je sneg, padajoč v začetku decembra, popolnoma izruval preko 20 sadnih dreves, katera so mu še letos prinašala lepe dohodke z obilnim sadom. Ta novica pa gotovo ni kaj vesela. Veselejša je pa ta, da se je poročil daleč okoli znani •pridni in marljivi kovač, gospod Lojze Šegula, zvest naročnik in Čitatelj »Slovenskega Gospodarja«. Mu sedaj ob novem letu, v novem stanu želimo vse najboljše! — Da pa tudi društveno življenje j na Polenšaku ne spi, je pokazal zadnjo nedeljo pred Božičem «bčni zbor Katoliškega slovenskega izobraževalnega društva, ki se je vršil v nabito polni društveni sobi zavednih mož in mla-deničev. Pridružujem se izvajanju in spodbujanju gospoda društvenega predsednika Meška, da vseh dosedanjih, preko 50 naročnikov »Slovenskega Gospodarja«, ki list dobivajo, društvu «stane zvestih tudi v prihodnjem letu. Cas smo že imeli spoznati, ¿a edino naš stari znanec »Slovenski Gospodar« je pravi naš slovenski, učitelj, buditelj, voditelj in branitelj v vseh panogah, najsibo v političnih, gospodarskih in kulturnih. Zato mu pa ostanemo zvesti prav vsi, gledali bomo tudi, da še pridobimo kolikor največ mogoče novih naročnikov, da tudi oni, ki so še sedaj v starem letu tavali v zmoti in nezavednosti, pridejo z novim letom do spoznanja, in se nam pridružijo kot novi naročniki. S temi par vrsticami kot star naročnik želim vsem srečno in veselo Novo leto! Polenšak pri Ptuju. Na Štefanovo smo pokopali pridnega gospodarja, skrbnega očeta Franca Korenjak iz Ilošaka, tretje-rodnika in člana katoliških lorporacij. Pokojnik, ki skoraj ni poznal bolezni, je dan pred Božičem od kapi zadet nagloma umrl. Nagla smrt rajnega Franca nam je jasen opomin, da ne znamo ne dneva ne ure, ko nas pokliče Gospod! Sladko spavaj, dragi France! Rečica ob Paki. Padlim vojakom-junakom! Pesem za mešani zbor s spremljevanjem s štirimi trombami. Besedilo zložil gosp. F. Ks. Meško, uglasbil K. Adamič. Druga partitura je urejena .samo za mešani zbor brez spremljevanja tromb. Pesem je zložena nalašč za slavnosti, kjer se vrši odkritje spomenika v vojni padlim vojakom. Prav dobro pa bode ta pesem tudi služila n. p. vsako leto na praznik Vseh svetnikov za petje pri spomeniku v vojni padlim ali na pokopališču. Pesem ni težka in jo lahko poje vsak količkaj izvežban zbor, je pa jako lepa skladba in efektna. Cena obema partiturama s spremljevanjem za trombe je 5 Din. Poštnina se posebej zaračuna. Ker je cena nizka, ni posebnih glasov. Dobi se pri založniku Francu Klančnik, organistu v Rečici ob Paki, Savinjska dolina in v Jugoslovanski bukvami. Sv. Jurij ob južni železnici. Vesele praznike smo obhajali Sentjurčani. Lepo je bilo pri polnočnicah. Zunaj mraz in sneg, v rorkvi, napolnjeni pobožnih vernikov, razsvetljeni z mnogimi svečkami pa se je glasila večno lepa božična pesem našega odrešenja. Hvala požrtvovalnemu pevskemu zboru in gospodom učiteljem. Srečno novo leto! — Slovensko katoliško prosvetno društvo si je nabavilo pretekli mesec 95 novih knjig za svoje člane. Knjižnica šteje sedaj samo leposlovnih del 500. Vsi, ki si hočejo dolge zimske večere krajšati z dobrimi knjigami, se vabijo, da pristopijo kot člani. Članarina znaša samo 10 Din letno. Novi člani se sprejemajo vsako nedeljo v knjižnici, ki je odprta od iS. do 10. ure. — Naša Marijina družba priredi na Novega leta dan v dvorani Katoliškega doma božičnico za »Marijin vrtec« in sicer ob 15. uri dopoldne. Vsi prijatelji mladine vabljeni. — Nesreča. V sredo se je ponesrečila neka služkinja pri gospej Sluge n.i Grobelnem. Pri pranju ji je spodrsnilo in padla je v 3 metre globok tolmun in utonila. Matija Munda. DRUŽINA. LEPA KNJIGA IN »MLADIKA«. Počasi se ozdravljajo rane, ki jih je zadala človeštvu svetovna vojna. Nov človek, ki naj iz teh razvalin povojnega družabnega življenja vstane prerojen ves nov, verski, narodni in kulturni prerod, na temeljih zmagovitega krščanstva, to je podlaga našega prosvetnega dela. Niso novi ti temelji, saj so na nje zidali že naši prvi preporoditeiji, zlasti škof Slomšek, stavba na teh temeljih, to je nov človek, ta mora biti nova. Brezplodno pa je govoriti o prerodu človeka pred ozdravljenjem naših družin. Družina, to je ona najnižja edinica človeškega družabnega življenja, je svetišče, je vir človekove sreče. Družini je predvsem potrebno zdravja, zdravja in zopet zdravja. Nov človek bode izšel le iz prenovljenih družin. Poleg drugih momentov pa odločilno vplivajo na moralno povzdigo družine zlasti znanost, umetnost in leposlovje. Ravno leposlovje in umetnost lahko mnogo pripomoreta do novega in boljšega in čistejšega razumevanja človeka in družine. Lepa knjiga je v vsaki družini podoba njene omikanosti, je vir izobrazbe in veselja, je vir sreče in zadovoljtsva. Glavna zasluga, da naše ljudstvo že kolikor toliko zna ceniti vrednost dobre knjige, da je glede izobrazbe že na precej visoki stopnji, gre naši Mohorjevi družbi, ki že dolgo vrsto let pošilja za malenkostno članarino tisoče in tisoče dobrih knjig med naš narod. Tudi za letošnje leto jih ravnokar razposlala. Toda te knjige izidejo samo enkrat na leto, da nam okrajšajo vsaj dolge zimske večere. Ker pa družina potrebuje stalne duševne hrane, je naša Mohorjeva družba poleg svojih vsakoletnih knjig zače^ izdajati še poseben list »Mladiko«, ki je tudi namen.;ena našim družinam. Letos je zaključila »Mladika« svoj četrtj letnik, odkar jo je vzela pod svoje varstvo Mohorjeva druž ba. Urejuje jo znani slovenski pisatelj F. S. Finžgar. Izhaja vsak mesec na 40 straneh. Naročnina 84 Din (s krojno polo 100 Din) na leto za tako obširen ilustrirani mesečnik pač ni velika z ozirom na velikanske stroške današnjega tiska. »Mladika« je res pravi družinski list. Prinaša vse, kar služi prosveti, izobrazbi in zabavi. Poleg daljših in krajših povesti prinaša razne zanimive poljudno-znanstvene razprave, seznanja čitatelja z dogodki »po okrogli zemlji«, poroča o gospodinjstvu, o gospodarstvu, o vzgoji. Vsak pride na svoj račun, za vsakega člana družine prinese »Mladika« kaj zanimivega. Prihodnji letnik bo med drugimi prinašal izvirno povest pisatelja Matija Malešiča z naslovom »Živa voda«, zgodbice iz življenja živali »Skoz drn in strn«, Ciril Jeglič bo v člankih z naslovom »Naše prijateljice« opisal najvažnejše sobne cvetice in rastline, njih negovanje in življenje, prinesel bo več poljudnoznanstvenih člankov (o Marsu, o radio-telefoniji, pragozd), krojna pola bo odslej izhajala vsak mesec. Domen bo skrbel za šale in uganke itd. Tudi številnih slik, ki jih vsak mesec prinaša »Mladika«, ne smemo prezreti. Za vsakega nekaj, zadosti za vse! Naše geslo sedaj ob koncu leta naj bo to: v vsako slovensko družino en naš političen list, vsaj tednik, ako ne dnevnika, v vsako slovensko družino knjige naše Mohorjeve družbe, ako pa je le mogoče, pa tudi v vsako, vsaj premožnejšo slovensko družino naš družinski mesečnik »Mladiko«! m ((čuvajte)! ZATO da boste sveži in zdravi, KUPUJTE prvovrsten pri da tek h kavi ter ZAHTEVAJTE povsod KOLINSKO CIK0RIJ0, ki daje kavi fin okus, barvo in izdatnost. Pri nakupu. PAZITE, da dobite samo prave taksnele zavitke: V I J tf/.l .4,1 II. J, Učenec iz poštene hiše, s primer-'Kupim, ker grem v pokoj, malo no šolsko izobrazbo, starost 16 psoestvo, 1—3 oralov zemlje, bli-let, se sprejme v trgovini z me- zu mesta ali trga in farne cerkve, blas iom Franjo Senica.l onudbe in cena na župnijski irad Frankolovo, pošta Vojnik. 1793 šanim blagom Franjo Senira. Mirnapeč, Dolenjko. 179 Viničarska družina, zanesljiva, se sprejme na večjem posestvu pri Gor. Radgoni z več delovnimi močmi. Na razpolago: Hiša s hle vi za 3 govede, prešiča, 2 orala zemlje, 1 oral travnika, drva in stelja, vodnjak pri hiši; ugodne druge pogoje. Povpraša se ust-meno pri Gospodarski zadrugi v Gornji Radgoni. 1792 S 1. januarjem se razpisuje služba organista v Zičah. Dobra zbirca, prosto stanovanje, denarna plača. Prijave naj se po šiljajo župnemu uradu sv. Peter v Zičah, p. Loče. 178F Sodarske pomočnike sprejme pri prosti hrani, stanovanju in perilu Fran Repič, sodar v Ljubljani, Kolizejska cesta 18. 1786 frepkega vajenca za sodarskf i krt sprejme pri prosti hrani itfirovanju in perilu Fran Renič isdnr, Ljubljana, na Trnovo. Ne tallVa temu delu vajeni imair jr«dnost. 169? •atrmojster z dolgoletno prakso, prvovrstnimi spričevali. išče «lužbo. Vzamem žago ali mlin v asjem ali na račun. T. Kuhar v Ptuju, Za postajo 24. 1738 3—1 tapnl urad Sv. Andraž pri Velenju sprejme samskega roko delca krojača ali čevljarja tneinarja. 1756 V Mnkolah se razpisuje služba •rranista in cerkovnika. Trn čet verno bernjo. Obrtnik ali izvež-bsnec v tajniških poslih, imn ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■K Dr. Vladimir Brezovnik dolgoletni asistent I. kirurgične klinike na univerzi Karlovi v Pragi, hospitant klinik parižkih itd., je otvoril specialno kirurgično prakso v Beogradu, Miloša Velikog 38 Telefon 30—37. 1797 VESELO IN SREČNO NOVO LETO želi vsem cenjenim od jemalcem in se vsem v bodoče priporočam -spoštovanjem KOTNIK GREGOR, čevljar v fimihelu pri Mozirju. 1791 SREČNO IN VESELO NOVO LETO vsem svojim cenjenim odjemalcem in dobaviteljem želi MANUFAKTURNA TRGOVINA VALENTIN HLADIN, CELJE. SREČNO IN VESELO NOVO LETO želi vsem cenj. odjemalcem FRANJO SENČAR, trgovina mešanega blaga, nakup jajc, masla in vseh poljskih pridelkov MALA NEDELJA IN LJUTOMER. Potrudil se bom, tudi v novem letu cenj. odjemalce najbolje po streči ter se priporočam za nadaljno naklonjenost. 1785 KJuuuamnnnnDnmnanmnDa mm SREČNO IN VESELO NOVO LETO želi vsem svojim cenjenim odjemalcem JANČIČ KARL, trgovec, MARIBOR, Aleksandrova cesta 11. 178$) SREČNO IN VESELO NOVO LETO želim vsem svojim odjemalcem, trgovcem in preč. duhovščini ter jim želim vse najboljše. Priporočam se še nadalje cenj. naklonjenosti udana tvrdka FRANJO CVILAK, svečama in vošfarna Slov. Bistrica. 1775 Vaznanjam, da sem otvoril klju-avničarsko delavnico ter se naj-uljudneje priporočam cenjenemu občinstvu za vsa strojno-ključav-ličarska dela, kakor popravila loljedelskih in vseh drugih strojev, parnih kotlov, žag itd. Točna n solidna postrežba, cene konkurenčne. Vekoslav Lavrenčič, -.plošno ključavničarstvo, Slo-enska ulica 24. Maribor. 1779 C!clo kolarsko orodje se skupaj proda. Naslov v upravi. 1777 •pike na amerikanski podlagi, Muči in korenjaki, originalne "Vlekijeve izbire, cepljeni na 'crlandieri. Prvi jugoslovanski eznjaci«, Daruvar, Hrvatsko, '«htevajte cenik! 1731 6—1 fmMovk, kupi več vagonov. — '»nudbe naj se stavijo na Hme-Inrno Žalec. 1707 3—1 Zastonj dobite eno volneno ruto •rt nakupu za 100 Din vrednosti ■l" i a pri J. Trpin, Maribor, Glav-rl 17. _ 1691 •lovenske dreveanlre In trenle» f Dolinšek, St. Pavel v Savinjski '»lini, dobavijo priznano najbolle adike. Zahtevajte cenik! 1633 Caplm staro zlato in srebro, sta-1 denar, srebrne krone itd. C. Vckermann, urar v Ptuju. 1704 SREČNO IN VESELO NOVO LETO želi cenj. odjemalcem in prijateljem JOSIP FARKAŠ, trgovec z mešanim blagom v Št. Jurju ob Ščavnici in se priporoča v blagohoten obisk. 178s) PO ZELO UGODNI CENI SE PRODA: 1 bencinmotor 6 konjskih sil z dvema zamašnj. amerik. 1 bencinmotor 5 konjskih sil, nemški izdelek, na vozu 1 bencinmotor 4 konjskih sil, Langen & Wolf, na vozu. Ti motorji delujejo izvrstno tudi z lesnim ogljem (Saug-gas), poraba oglja: 60 dgk do 1 kg za 1 konjsko silo in 1 uro. Interesenti naj se osebno prepričajo o resničnosti navedenega pri 1784 Juriju Skrbinšek, Hajdin pri Ptuju. Kupujem stalno borov, smrekov in jelkin les za rudokope. Plačilo zajamčeno. Ponudbe na Dragotin prednost. Nastop službe enkrat Korošec, Rečica ob Paki. 1401 o« Novem letu. Lastnoročno pi-ks Hrastnik, ekunom, Si U; ;ri Velenju nudi prav krasno tr» o, cepljeno na Gothe št. 9 in sirt ter večjo množino M.dnu r|akev. Cene izredno nizke, cc tt se garantira 95%, sa prist «it »orle 100«. IMi ie EIi33 aiftjljšl ¿iraiai stroji in k o los * se JOSIP PETKU Na * LJUBLJANA (blizu Prešernovega spomenika ob vodi) = mam Gritiner, Adier m Ftionil : ii- »aUt»m m za rodbinsko, obrtno in industrijsko rabo. — Istotam najboljši švicarski pletilni stroji znamke »Dubied«. — Pouk o vezenju in krpanju brezplačen. Večletna garancija Delavnica na razpolago Pozor! Pozor! Tvrdkft Soliweitzer ■▼•je prvovrstne šivalne »troje i 10 letno garancij* ■ ari * »ln, i štikarijo 2800 Din, ženske in moške bicikte lCOt d« ■ iftia, v te vrste plašne »Mihelin« itd 80, 90 in 100 Din, irataia »Mihelin« itd. 30 in 40 Din. ■LAVNO ZASTOPSTVO IN ZALOGA R. WRACK6 (postna hiSa, Ptuj) Kdor v Slov. Gospodarju" oglašuje, uspeha gotovo se radujet Izšla je SlaftnJkov* ||FtiKo psiflTtKa ■a navadno leto 1927, ki ima 365 dni. »VELIKA PRATIKA« Je najstarejši slovenski kmetijski koledar, koji Je bil že od naših pra-dedov najbolj vpoštevan ia je še danes najbolj obrajtan. Letošnja obširna izdaja se odlikuje po bogati vsebini in slikah. Opozarjamo hm davčne spise, koje mora vsak Citati, da bo vedel, kaj imo plačevali nekdaj, kaj is koliko mora plačevati danes zlasti Slovenija. Dobi se v vseh trgovinah jh) Sloveniji in stane & Din. Kjer bi jo ne bilo dobiti, naj se na-refti p« dopisnici pri 1 Siazfllka iUlaraa im Utocrafiini ■•▼od Ljubljani, 8reg 3BBH0EC3HEBB Kmetje iajboljie Kamenjate la preiat« v tovarni budnega olja i. HOOHMCLLKR t MARIBOHC >ri starem mostu juž. breg Drav» nizki ceni dobite najboljši •trabe in prgo. 1026 12— J 3HHHHHSHEE1S : a s i a t *