Ventil 6 / 2020 • Letnik 26 436 TESTIRANJE POLIMERNIH ZOBNIKOV 1 Uvod Zadnja desetletja je bilo zaznati povečanje upora- be polimernih kompozitnih materialov na področju zobniških aplikacij z namenom izkoristka pozitiv- nih lastnosti polimerov [1]. Pri tem je izpostavlje- no dejstvo, da polimeri niso alternativa kovinskim materialom, ampak imajo svoja področja uporabe. Na začetku so bili polimerni materiali uporabljeni v nezahtevnih strojniških aplikacijah, kjer niso bili podvrženi visokim mehansko-termičnim obreme- nitvam. Z razvojem in optimizacijo izdelkov je pri- šlo do razvoja polimerov (POM, PA6, PA66, PEEK), ki so vsebovali aditive, s katerimi so se izboljšale mehanske, termične in tribološke lastnosti gene- ričnega polimera. To je omogočilo integracijo poli- mernih kompozitnih zobnikov v področja uporabe, kot so pogonski sistemi za manipulacijo vrat, in- teligentni sistemi za avtomatizirano manipulacijo senčil, inovativni aktuatorji za avtomatizirano ma- nipulacijo loput v prezračevalnih sistemih in razvoj pogonskih sistemov za električno mobilnost, kot so električna kolesa in električna navtika. Pri dimenzioniranju aplikacij je potrebno izbra- ti primerno polimerno materialno kombinacijo za zobniški par, ki je odvisna od obremenitev, geome- trijskih pogojev itd. Z izvajanjem raziskav na po- dročju polimernih kompozitnih zobnikov je možno izboljšati poznavanje polimernih gradiv in pridobi- ti konkurenčno prednost razvojnih institucij, kar v osnovi pomeni skrajšanje faze prototipiranja in pri- hranek pri stroških v razvojni fazi. Takšne raziskave zajemajo meritve temperatur na ozobju s termo- kamerami in karakterizacijo dinamične trdnosti – Woehlerjevi diagrami polimernih kompozitnih ma- terialov. Izpopolnjena materialna baza omogoča preciznejši izračun realne pogonske aplikacije. Spodaj so povzeta glavna dejstva na področju testiranja polimernih kompozitnih materialov za zobnike, ki opisujejo pregled stanja. T avčar in ostali (2018) [2] so izvajali študije povečanja dobe traja- nja polimerov z ojačitvenimi vlakni, kjer so razisko- vali tribološke in toplotne vplive na obratovalne karakteristike polimernih zobnikov. S tribološkega vidika so ugotovili, da ima koeficient trenja vpliv na drsne izgube in posledično zmanjšanje izkorist- ka prenosnika (Ratanasumawong in ostali, 2012) [3]. Pogačnik in ostali (2012) [4] so ugotovili, da so tribološke karakteristike polimerov materialno odvisne od materialnega para v kontaktu in ne od posameznega polimera. Holmgren in ostali (2014) [5] so ugotovili, da je poliamid (PA) uporaben ma- terial za zobniške aplikacije zaradi ugodnih me- t esti Ranje polime Rnih zobni Kov in integ Racija mate Rialnih podat Kov za nap Rednejši p Re Račun pogons Kih apli Kacij Matija Hriberšek, Simon Kulovec Dr. Matija Hriberšek, univ. dipl. inž., dr. Simon Kulovec, univ. dipl. inž., oba Podkrižnik, d. o. o., Ljubno ob Savinji Izvleček: Polimerni zobniki so čedalje bolj uveljavljeni in so v vse večjem številu pogonskih aplikacij. Problematika pri dimenzioniranju polimernih zobnikov je nepoznavanje materialnih lastnosti, kot so Woehlerjevi dia- grami, obrabni koeficienti zobniških dvojic ipd., ki omogočajo preciznejši izračun pogonske aplikacije. V članku je predstavljena raziskava testiranja polimernih zobnikov na dobo trajanja in merjenje povprečne temperature v coni ubiranja. Po testiranju je bila izvedena analiza različnih polimernih materialov in ojači- tvenih vlaken (t. i. polimerni kompozitni zobniki) na doseženo število ciklov in pojava temperatur na zob- nikih. Rezultati so pokazali, da se zobniška kombinacija POM-PA izkaže za najustreznejšo s stališča največ doseženih ciklov. V članku je pojasnjeno, da steklena vlakna pomembno vplivajo na izboljšanje natezne trdnosti materiala in s tem posledično na višje povprečne temperature v coni ubiranja. Ključne besede: zobniki, testiranje, polimeri, temperatura, dinamična trdnost Ventil 6 / 2020 • Letnik 26 hanskih lastnosti s steklenimi vlakni, ki omogočajo obstojnost materiala pri višjih temperaturah. Hle- banja in ostali 2019 [6] so karakterizirali različne polimerne materiale in kombinacije, primerne za polimerne zobniške pare. V članku bo predstavljen postopek testiranja po- limernih materialov. Pri tem bodo predstavljeni in analizirani rezultati izmerjenih povprečnih tempe- ratur v coni ubiranja (kontaktu) za različne kom- binacije polimernih kompozitnih zobniških parov v odvisnosti od dosežene dobe trajanja. Predsta- vljeni in opisani bosta najpogostejši vrsti porušitve polimernih zobnikov: lom v korenu zaradi dinamič- ne obremenitve in termična pretalitev materiala. Na koncu bo ovrednoten Woehlerjev diagram za materialni kombinaciji na osnovi materialov POM in PA. 2 Lastnosti ubiranja polimernih zobniških dvojic Polimerni zobniki se lahko izdelajo s postopkom injekcijskega brizganja, kar jim daje določeno prednost pred kovinskimi zobniki. Polimerni ma- teriali imajo v primerjavi s kovinami manjšo go- stoto, boljšo absorpcijo vibracij, manjše emisije hrupa in boljšo korozijsko obstojnost [7]. Za zob- niške prenose najpogosteje uporabljani inženirski polimeri bazirajo na polimerih, kot so poliacetal (POM), poliamid (PA), polibutilentereftalat (PBT) in polieter eter ketone (PEEK). Tabela 1 predsta- vlja lastnosti omenjenih materialov pri sobni tem- peraturi. Ubiranje zobnikov je dinamični proces, pri katerem lahko nastanejo velike deformacije in posledično visoke temperature. Z naraščanjem temperature se posledično rahljajo vezi med molekulami, kar pomeni manjšanje odpornosti polimera. Z dose- ganjem večjega števila ciklov pri dani dinamični obremenitvi se zmanjšuje trdnost polimernega materiala. Večje število doseženih ciklov ali večje dilatacije materiala prinesejo dodatno zmanjšanje lastnosti zaradi viskoelastičnega obnašanja poli- mera in nastalo toploto, ki je posledica omenjene- ga dejavnika. Pomembno dejstvo pri uporabi poli- mernih materialov predstavlja stopnja absorpcije vlage polimera, kar v večini primerov negativno vpliva na zagotavljanje dimenzijskih toleranc upo- rabljenih materialov. Znano je, da imajo materiali na osnovi poliamidov najvišjo absorpcijo vlage med osnovnimi polimernimi materiali, ki se upo- rabljajo za zobniške aplikacije. Ta je od 1 % do 3 %, kar pri POM-u znaša okoli 0,2 % v ravnovesnem stanju, ki je okarakterizirano s temperaturo 23 °C in 50 % relativne vlažnosti. Za boljšo odpornost materialnih lastnosti pri povišanih temperaturah se pri proizvodnji polimerov lahko vključijo aditi- vi v obliki toplotnih stabilizatorjev, ki omogočajo vzdrževanje mehanskih lastnosti polimerov tudi pri višjih temperaturah od steklastega prehoda. Za izboljšanje mehanskih, termičnih in triboloških lastnosti se k polimernim matricam dodajajo raz- lična vlakna in notranji mazalni aditivi. S stekleni- mi, ogljikovimi in aramidnimi vlakni se povečajo togost, natezna trdnost in upogibna trajno dina- mična trdnost. Negativni učinek omenjenih polnil je zmanjšanje udarne trdnosti polimera. Steklena vlakna med drugim omogočajo zmanjšanje line- arne termične deformacije polimera. S sredstvom PTFE – polytetrafluoroethylene (teflon), grafitom, borovim nitridom in silikonskim oljem se zmanjša koeficient trenja in posledično obraba zobniškega para. Z mineralnimi dodatki se doseže povečanje odpornosti na termične dilatacije polimera [7]. TESTIRANJE POLIMERNIH ZOBNIKOV 437 Tabela 1 : Materialne lastnosti osnovnih polimernih materialov za zobnike [7, 8, 9, 10, 11, 12]. Lastnost materiala POM PA66 PBT PEEK Vrsta polimera Delno kristaliničen Delno kristaliničen Delno kristaliničen Delno kristaliničen Gostota, ρ [g/cm 3 ] 1,39…1,42 1,13…1,16 1,30…1,32 1,26…1,30 Elastični modul, E [Mpa] 2600–3200 3000 2500…2800 3500…3900 Natezna trdnost, Rm [Mpa] 60 85 50…60 95 Napetost tečenja, Re [Mpa] 67 84 56 60 Raztezek na meji tečenja, ε [%] 9 5…7 3,5…7 5 Poissonovo število, ν [–] 0,42…0,45 0,38…0,42 0,39 0,4 Delovna temperatura (krajše obdobje), T m [°C] 110…140 140…170 160 300 Delovna temperatura (daljše obdobje), T [°C] 90…100 80…100 100 250 Termični raztezek (CLTE), α [K -1 ] 13…14·10 -5 11…12·10 -5 10,8 · 10 -5 4,7 · 10 -5 Toplotna prevodnost, λ [W/mK] 0,25…0,39 0,23…0,36 0,21 0,29 Specifična toplota, c [J/gK] 1,40 1,50 1,42 1,1 Ventil 6 / 2020 • Letnik 26 438 TESTIRANJE POLIMERNIH ZOBNIKOV Slika 1 : Levo zgoraj: preskuševališče za testiranje polimernih zobniških dvojic, desno zgoraj: predstavitev testi- ranih zobniških dvojic, levo spodaj: prikaz točke merjenja v coni ubiranja med zobnikoma in desno spodaj: zajem slike s termokamero 3 Eksperimentalno delo 3.1 Eksperimentalno mesto T esti dobe trajanja zobnikov z evolventnim profilom so se izvajali z različnimi polimernimi materialnimi kombinacijami. Pri tem se je s termokamero merila povprečna temperatura v coni ubiranja med obema zobnikoma. Testirali so se materiali na osnovi POM in PA, ojačani tudi z vlakni. Pri tem se je v neka- terih kombinacijah uporabilo jeklo-polimer. Testira- ni vzorci so bili izdelani s tehnološkim postopkom injekcijskega brizganja valjastih polizdelkov. V na- slednji fazi so se v manjših količinah z namenom zagotavljanja primernega kvalitetnega razreda s postopkom rezkanja izdelali končni zobniki. Jeklen zobnik je bil izdelan s postopkom rezkanja iz je- klenega polizdelka. Za izboljšanje površinske hra- pavosti se je zobnik na koncu poliral, s čimer se je dosegla površinska hrapavost Ra 0,4 µm. Geome- trija končno izdelanih zobnikov je bila preverjena na 3D koordinatnem merilnem stroju Wenzel LH54 z namenom doseganja predvidenega kvalitetnega razreda (jeklen zobnik: 5 in polimerni zobnik: 8) ozobja po standardu DIN 3961/62 oziroma DIN ISO 1328-1. V tabeli 2 so prikazane podrobnejše geome- trijske značilnosti pogonskega in gnanega zobnika. Testiranje zobnikov se je izvajalo pri standardnih po- gojih s temperaturo 23 °C in relativno vlago 50 %. Eksperimenti so bili izvedeni na treh različnih obre- menitvenih točkah – momentih (1,5; 1,3; 1,1 Nm) pri enaki vrtilni hitrosti pogonskega in gnanega zob- nika, ki je bila 1400 obratov/min –1 . Za vizualizacijo Tabela 2 : Geometrijske značilnosti testiranih zobnikov Pogonski/ gnani zobnik Število zob, z [–] 20 Širina zobnika, b [mm] 6 Modul, m [mm] 1 Vpadni kot normalnega profila, α [°] 20 Temenski premer, d a [mm] 22 Delilni premer, d [mm] 20 Vznožni premer, d f [mm] 17,5 Profilni pomik, x [–] 0,00 Ventil 6 / 2020 • Letnik 26 povprečne temperature v coni ubiranja med testi- ranjem je bil uporabljen računalniški program za vi- zualizacijo temperatur. Po koncu testiranja je bilo izvedeno vrednotenje povprečne temperature, pri kateri je nastala porušitev enega izmed zobnikov. Na sliki 1 je predstavljeno preskuševališče za testira- nje polimernih zobnikov (zgoraj levo) s prikazanimi zobniškimi dvojicami (levo desno) in ponazorjeno točko merjenja povprečne temperature v coni ubi- ranja (levo spodaj) ter sliko, zajeto s termokamero (desno spodaj). 3.2 Eksperimentalni rezultati Slika 2 prikazuje meritve povprečnih temperatur v coni ubiranja v odvisnosti od doseženih ciklov pri testiranju zobnikov iz različnih polimernih materia- lov pri momentu 1,1 Nm. Na osnovi dobe trajanja se POM-PA66 HT izkaže za primernega zaradi ustreznega razmerja med trdno- stjo in žilavostjo obeh polimerov, kar odločilno vpli- va na odpornost proti dinamičnim obremenitvam. Pri analizi dobe trajanja zobniškega para s pogon- skim jeklenim zobnikom in z gnanim polimernim zobnikom se izkaže kot ustrezna kombinacija jeklo- -POM AF. Rezultat je logičen, saj aramidna vlakna vplivajo na izboljšane tribološke razmere in nizko povprečno temperaturo v coni ubiranja. Vzrok za omenjeno dejstvo je v ustreznem razmerju med ži- lavostjo in trdnostjo materiala POM. Steklena vlakna vplivajo na višjo temperaturo v coni ubiranja, in sicer zaradi povečanja trdnosti in krhko- sti polimernega materiala. Odstotek deleža stekle- nih vlaken pri materialu PA GF50 (50 %) se izkaže za prevelik zaradi doseganja kratke dobe trajanja omenjenega polimera v primerjavi z ostalimi. Največja disipacija povprečne temperature je pri kombinaciji POM-PA6 GS30 HT, kjer je prišlo do ne- gativnega vpliva naključno porazdeljenih steklenih sfer na površini materiala PA v kontaktu z materia- lom POM. To poveča koeficient trenja in s tem pov- zroči višje temperature v kontaktu med zobniko- ma. Pri kombinaciji se zazna največji temperaturni gradient, kar rezultira v termični porušitvi materiala POM in nato polimera PA6 GS30 HT. Povprečne temperature v coni ubiranja in dose- žene dobe trajanja polimernih zobnikov s stekle- nimi vlakni pojasnijo, da vlakna odločilno vplivajo na temperaturo in na doseženo število ciklov. Za izboljšanje kontaktnih razmer je zaželeno upora- biti mazalno sredstvo PTFE. V večini primerov so polimerni kompozitni zobniki s steklenimi vlakni uporabljeni v aplikacijah, kjer je potrebno zago- toviti precizno dimenzijsko stabilnost zasnovanih strojnih elementov ob manjši trajno dinamični obremenitvi. Na sliki 3 sta prikazana dva tipa poškodbe poli- mernih zobnikov, ki sta lom v korenu zoba (levo: TESTIRANJE POLIMERNIH ZOBNIKOV 439 Slika 2 : Meritve povprečnih temperatur na kontaktu (coni ubiranja) med zobniško dvojico pri momentu 1,1 Nm. Ventil 6 / 2020 • Letnik 26 440 TESTIRANJE POLIMERNIH ZOBNIKOV jeklo-POM AF) in termično pretaljevanje materi- ala (desno: POM-PA6 GS30 HT). Na sliki 3 (levo) pride do loma v korenu zoba zaradi utrujanja polimera – dinamične obremenitve, kar rezultira v porušitvi zoba. Na sliki 3 (desno) je prikazana poškodba – taljenje polimerov, kjer temperatura v kontaktu doseže temperaturo taljenja enega iz- med polimerov in nato drugega. S slike 3 (desno) se lahko razbere večja degradacija materiala POM zaradi nižje temperaturne obstojnosti materiala v primerjavi z materialom PA6 GS30 HT, ki vsebuje steklene sfere in je toplotno stabiliziran. Slika 3 : Prikaz dveh vrst porušitev polimernih (kompozitnih) zobnikov Slika 4 : Zasnova baze materialnih podatkov v obliki Woehlerjevih diagramov za naprednejši preračun realne aplikacije Ventil 6 / 2020 • Letnik 26 TESTIRANJE POLIMERNIH ZOBNIKOV 441 3.3 Izris Woehlerjevih krivulj in implementacija podatkov za naprednejši preračun aplikacije Na sliki 4 je prikazana materialna baza v obliki dveh Woehlerjevih diagramov na osnovi pridobljenih rezul- tatov, pojasnjenih na sliki 2 (kombinaciji jeklo-POM AF in POM-PA6 GS30 HT). Woehlerjeva diagrama sta izrisana na osnovi doseženih ciklov pri testiranju na treh različnih obremenitvenih točkah s tremi pono- vitvami testa (pojasnjeno v poglavju 3.1). V naslednji fazi se omenjeni diagrami implementirajo v virtualni model za naprednejši preračun realne aplikacije. Za definiranje Woehlerjevega diagrama je potrebno definiranje mehanskih in toplotnih lastnosti polime- ra, ki so pri normalnih pogojih naslednje: gostota, elastični modul, Poissonovo število, toplotna prevo- dnost, linearni razteznostni koeficient in absorpcija vlage. Za natančnejši popis materialnega modela se lahko dodatno vnesejo vrednosti za temperaturno odvisen elastični modul, natezno trdnost, koefici- ent trenja in obrabni koeficient zobniškega para. V naslednji fazi se v program uvozijo eksperimentalni rezultati, kot so vrtilna hitrost preskušanega zob- nika, moment, temperature, doseženi cikli in vrsta porušitve polimernega zobnika. Na osnovi vhodnih podatkov se lahko ustvari Woehlerjev diagram za preskušan zobnik. Na osnovi primerjave Woehlerjevih diagramov se sklepa, da se materialom znižuje časovna trdnost z doseženim številom ciklov, kar je v skladu s teorijo. Iz rezultatov je razvidno, da je kombinacija jeklo- -POM AF primernejša za bolj obremenjene aplika- cije, saj nakazuje večjo odpornost in dobo trajanja materiala, ki je izpostavljen dinamični obremeni- tvi. Vzrok za nižjo dinamično trdnost kombinacije POM-PA6 GF30 HT predstavljajo steklene sfere, ki zmanjšujejo dinamično trdnost materiala in pove- čujejo krhkost materiala. V naslednjem koraku se lahko Woehlerjev diagram vnese v zasnovan model za preračun realne aplika- cije v KISSsoftu, kjer se napove doba trajanja po- gonskega sistema. Dolgoročni cilj raziskovalnorazvojne skupine je ustvarjanje čim večje baze podatkov iz različnih tržnih materialov, ki se že uporabljajo v obstoječih aplikacijah in v aplikacijah, ki so v fazi razvoja. Po- leg omenjenega se vseskozi testirajo alternativni polimerni kompozitni materiali z namenom iskanja stalnih izboljšav in s tem racionalizacije stroškov na obstoječih pogonskih sistemih. 4 Zaključek V članku je prikazano trajnostno testiranje zobnikov iz različnih vrst polimernih materialov, ki vključujejo poliacetal (POM) in poliamidne (PA) materiale, kot tudi omenjena materiala, ojačana z vlakni in doda- nimi notranjimi mazivi. Pri tem se je izvedla študija vpliva različne vrste polimernih kombinacij na do- seženo dobo trajanja in razvoj toplotnih razmer v kontaktu zobnikov. Na osnovi pridobljenih podat- kov sta se zasnovala in primerjala Woehlerjeva di- agrama – časovna trdnost za zobniška para: jeklo- -POM AF in POM-PA6 GS30 HT. Iz rezultatov so razvidne razlike med izmerjeni- mi povprečnimi temperaturami v coni ubiranja kot tudi različne dobe trajanja polimernih (kom- pozitnih zobnikov) pri isti obremenitvi. Polni- la pomembno vplivajo na obratovalne lastno- sti polimernih zobnikov. Pri polimernih zobnikih s steklenimi vlakni se pojavijo višje povprečne temperature v kontaktu v primerjavi z ostalimi materialnimi kombinacijami. Razlog za povišane temperature je v povečanju trdnosti polimernega kompozita in abrazivnega učinka steklenih vla- ken, kar rezultira v manjši dobi trajanja. Zaželena je uporaba mazalnega sredstva PTFE – teflon, ki omogoča izboljšanje triboloških razmer v kontak- tu med zobnikoma. Iz rezultatov se lahko sklepa, da višji delež (50 %) steklenih vlaken v polimerni matrici negativno vpliva na dobo trajanja zobni- ka, saj povečuje krhkost materiala in zmanjšuje ži- lavost, ki je zelo pomemben faktor pri dinamičnih obremenitvah. S stališča vrednotenja dobe trajanja različnih poli- mernih materialov se za najustreznejšo kombinacijo izkaže zobniški par, kjer je bil pogonski zobnik iz POM-a, gnani zobnik pa iz PA-ja. Rezultat nakazu- je, da kontakt obeh materialov rezultira v ugodnih triboloških razmerah in posledično v najdaljši dobi trajanja zaradi ustreznega razmerja med trdnostjo in žilavostjo materialov. To omogoča dobro odpor- nost na dinamične obremenitve med delovanjem. Rezultati potrjujejo, da oba materiala definirata obratovalne značilnosti zobniškega para. Pri izbiri polimernega materiala je zaželeno poznati časov- notrdnostne lastnosti polimera. Pri analizi časovne trdnosti se izkaže material POM za najbolj ustrezne- ga pri snovanju pogonskih sklopov, kar potrdi dej- stvo, da je kombinacija jeklo-POM ena izmed naj- bolj uporabljanih na področju snovanja zobniških aplikacij. Glede na omenjeno dejstvo je cilj raziskovalnora- zvojnih skupin pridobiti in razširiti materialno bazo v obliki Woehlerjevih diagramov za polimerne kom- pozitne materiale. To prispeva k skrajševanju šte- vila iteracij pri izboru ustreznega materiala v fazi prototipiranja, saj se material izbere iz ustvarjene ali dopolnjene baze materialnih podatkov. Pri tem se z uporabljenimi podatki izvede preciznejši izračun pogonske aplikacije, kar omogoči izboljšano opti- mizacijo sistema, to pa je ključno s stališča porabe polimernega materiala. Ventil 6 / 2020 • Letnik 26 442 TESTIRANJE POLIMERNIH ZOBNIKOV Durability testing of polymer gears and integration of material database for more advanced calculation of power train application Abstract: In the past decades, polymer materials have been increasingly used in gears. There is lack of fatigue data, such as Woehler diagrams, wear coeffcients of polymer gear pairs which allow a more precise calculation for the power train application. The paper presents durability testing of polymer gears with performed average temperature measurements in the meshing zone. After testing, an analysis of the influence of dif- ferent polymeric materials and reinforcing fibers (i.e. polymer composite gears) on the achieved number of cycles and temperatures was discussed. The results showed that the POM-PA gear combination proved to be the most suitable from the point of view of the most achieved load cycles. The paper explains that glass fibers have a significant effect on improving the tensile strength of the material and abrasive effect, which result in higher average temperatures in the meshing zone. Keywords: gears, testing, polymers, temperatures, fatigue stress Zahvala Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija v okviru Evropskega sklada za regionalni razvoj, št. C3330-18-952014. 5 Viri [1] Global Plastic Gears Market 2018, Forecast to 2023 (North America, Europe, Asia-Pacific, South America, Middle East and Africa), De- cisionDatabases.com, June 2018. [2] Tavčar, J., Grkman, G., Duhovnik, J.: Acceler- ated lifetime testing of reinforced polymer gears, Journal of Advanced Mechanical De- sign, Systems, and Manufacturing, 12/2018/1. [3] Ratanasumawong, C., Asawapichayachot, P., Phongsupasamit, S., Houjoh, H., Matsumura, S.: Estimation of SlidingLoss in a Parallel-Ax- is Gear Pair, Journal of Advanced Mechani- cal Design, Systems, and Manufacturing, 6/2012/1, str.: 88–103. [4] Pogačnik, A., Kalin, M.: Parameters influenc- ing the running-in and long-term tribological behaviour of polyamide (PA) against poly- acetal (POM) and steel, Wear, 290–291/2012, str.: 140–148. [5] Holmgren, J., L., Kassman, R., A.: Effect of PFTE on the tribological behaviour of PPS with glass fiber, 1st International Conference on Polymer Tribology, 2014, Bled, Slovenia. [6] Hlebanja, G., Hriberšek,, M., Erjavec M., Ku- lovec, S.: Experimental determination of plas- tic gears durability, IRMES 2019 IOP Conf. Series: Materials Science and Engineering 659/2019. [7] VDI2736 Part 1: 2016: Thermoplastic gear wheels: Materials, material selection, produc- tion methods, production tolerances, form design. [8] Hlebanja, G., Hriberšek, M., Erjavec, M., Ku- lovec, S.: Durability Investigation of Plastic Gears, Power transmissions 2019, 6th Interna- tional BAPT Conference Power Transmissions 287/2019, Varna Bulgaria. [9] Ehrenstein G., W.: Polymeric Materials: Struc- ture-Properties-Applications, Carl Hanser Verlag, Munich, 2001. [10] https://www.bpf.co.uk/plastipedia/poly- mers/peek.aspx, dostopno 4.11.2020. [11] https://www.azom.com/article.aspx?Arti- cleID=1882, dostopno 4.11.2020. [12] https://www.azom.com/properties.aspx?Ar- ticleID=1998, dostopno 4.11.2020.