m i75.
Posamezna številka stane 1 Din. V LlimiMl. v nedeUo Dne 5. ovgnsio 1923,
Leto L!,
Naročnina
za državo SHS:
do preklica:
i) po pošti mesečno Din 1< ■>, dostavljan j na dom
mesečno ...... „ 12
za inozemstvo:
mesečno	Din 23
S Sobotna Izdaja: =
i Jugoslaviji ..... Din 20 ; inozemstva ..... „ 40
®8JT Uredništvo le v Kopitarjevi nitol štev, 6/111. RoKopIsI se ne vračajo; netranklrana pisma se ae sprejemajo. Dredn. telet. štv. 50, upravo, štv. 328.
atiese tnseratom.tsj
Znostoipns petitna vr»ta mali oglasi pa Ola. 1-50 is Oln. 2'—, veliki oglasi nad 45 mm višine po Din. 2 50, poslana Itd, po Din. 4 —.
Pri večjem naročilu popust,
Izbaja vsak dan izvzemal ponedeljka in dneva po praz* niko ob 5. uri zjutraj.
Poštnina plačana v SotovioL
Oprava je v Kopitarjevi ui. 6. — Račun poiitco hran. ljubljansko št. 650 za naročnino in št. 348 za oglase, zagreb 39.011, ssrajev. 7563, praške ln dunaj. 24.797.
Ni še minulo mnogo let, odkar so mno-ji protivniki socializma in ob enem na-iprotniki zbiranja velikih kapitalov v eni ;ami roki propovedovali, da leži edini spas države in družbe v podržavljenju velikih podjetij. Podržavile naj bi se predvsem naprave, ki imajo velik pomen za vso javnost, zlasti železnice. A tudi ostala velepod-jetja naj bi prešla polagoma v državno upravo, tako da bi čisti dobički ne tekli v en s.',m nenasitni privatnokapitalistični žep, ampak naj bi se stekali v državno blagajno v korist splošnosti.
Ta reformistična gospodarska in soci-Ina politika je počasi v mnogih državah udi prodrla, čeprav ne povsod na celi črti. ako smo doživeli, da je pred vojno prešlo ;lasti mnogo železnic v državno upravo, v lekaterih državah celo vse. Poleg železnic eveda tudi druga podjetja.
Praksa pa je pokazala, da se ta sistem )oja proti kapitalizmu ni obnesel, vsaj v splošnem ne. Tako n. pr. so bile državne železnice v Avstriji zelo pasivno podjetje (računsko vzeto) in država je morala iz irugih virov mnogo prispevati za obrestovan je v državnih železnicah investiranega capitala. Pokazalo se je polagoma na celi irti, da birokrat niti zdaleka ni kos privat-lemu podjetniku v upravi velepodjetij in sicer iz enostavnega razloga, ker privatni podjetnik lahko dela po svoji preudarnosti brez vsakih ozirov na desno in levo, državna uprava raznih »kapitalističnih« podjetij pa se mora ozirati na tisoč in tisoč mor.ien-o\,ki pridejo pri nji v poštev in to oziranje •aja navadno tako dolgo, da je vsaka za orist podjetja ugodna konjuktura zamu-na.
Samoposebi razumljiva predpostavka ;a vsako podržavljevanje ne le privatnih [podjetij, ampak za podržavljevanje sploh pa |e razpolaganje s sposobnimi in poštenimi uradniškimi strokovnjaki.
Tendenco za podržavljevanje vsega gospodarstva kažejo zlasti centralistično urejene države. Tudi naša država ne dela v tem oziru nobene izjeme, ampak hoče menda prednjačiti vsem drugim, dasiravno ji manjka ravno glavni predpogoj te politike, namreč sposobno osobje v dovoljenem številu.
Naša država centralizira in s centralizacijo vred podržavlja velik del gospodarstva predvsem z monopoli. Tega sicer ne iela iz etatističnih ozirov, ampak zgolj iz iskalnih, ker ves naš državnofinančni sistem temelji na dolgovih, za katerih odplačevanje jamčijo monopoli. Isti sistem pre-laduje pri upravi železnic, pri pošti, pri elefonu, sploh pri občilih in prometnih sredstvih. Strokovnjakov v dovoljenem številu seveda nikjer. To pa še ni dovolj. Držaja centralizira in podržavlja tudi inštituci-e, za katerih podržavljenje prvič absolutno ni zmožna, drugič pa v mnogih slučajih presega meje državne moči in posega pregloboko v privatni, zlasti v avtonomni delokrog.
Vzemimo slučaj zavarovanja proti toči. Nihče ne bo tajil, da je obvezno zavarovanje proti toči nekaj dobrega in potrebnega. Gre torej v prvi vrsti zato, kako naj se tak zakon izvede v državi kakor je naša in z uradništvom, kakor je naše (v državi sploh, Jie v Sloveniji). Pravičnost zahteva, da plačujejo zavarovalnino v prvi vrsti oni, ki unojo nekaj od nje, torej lastniki zemlje, "i in njihovi zaupniki sami naj Pa premoženje tudi upravlja-J o! Sicer bomo kmalu doživeli, da bo ves zavarovalni aparat kar čez noč ena sama velika strankarska agentura slučajno na krmilu nahajoče se stranke, ki bo tudi ško-cenila ne po toči, ampak pa strankarski Pripadnosti.
, Zato moramo biti s podržavljenjem Pn nas jako previdni. Za vsako stvar je •reba časa. je treba razvoja, da dozori, j redno pa bo naša državna uprava dosegla 'ako višino, da bo ona lahko prevzemala doslej privatno gospodarstvo v svoje roke Jjl si vzgojila toliko sposobnega uradništva, ,la bo dobilo ljudstvo zaupanje v državno "pravo in v njeno poštenje in v njene go-spQdurske .epospbttpsti- bo minilo se mnogo
let. Za prehodno dobo pa je bolje, če se država ne vtika v zadeve, katerim zaenkrat še ni kos, ampak naj raje vodstvo ta-
kih zadev prepusti privatnikom, avtonomnim zastopom ali sploh možem, katerim ljudstvo zaupa.
NOVI ZAČASNI PREDSEDNIK Z. D. SEV. AMERIKE.
San Francisco, 3. avg. (Izv.) Reuter poroča: Truplo umrlega predsednika Ilardin-ga prepeljejo zvečer s posebnim vlakom v vojaškem spremstvu v Washington. Pogreb se bo vršil v Marion. Zdravniki, ki so zdravili umrlega Hardinga, izjavljajo, da je bolehal na starem ovapnenju žil ter da mu je počila žila v možganih. Harding bi bil naj-brže že sedaj umrl tudi, če bi se ne bil zastrupil z uživanjem zastrupljenih rib. Tudi sestra pokojnikova je umrla na enak način.
San Francisco, 4. avg. (Izv.) Truplo predsednika Hardinga bodo prepeljali s posebnim vozom v "VVashington. Pokopan pa bo Harding v Marionu. O vzroku smrti Har-dingove mislijo zdravniki, da ga je bržkone zadela kap.
San Francisco, 4. avg. (Izv.) Vojaki, mornarji in številne civilne osebe so spremljale sprevod s Hardingovim truplom na kolodvor. V torek bo krsta s truplom dospela v Washington.
Berlin, 4. avg. (Izv.) »Berliner Tag-blatt-r poroča iz Rima, da je vatikanske kro-
Iniciativo m rešitev reparac, vprašanja?
Bruselj, 4. avgusta. (Izv.) Listi pišejo, da so belgijski politični krogi prepričani, da belgijski odgovor tvori zadostno podlago za nadaljevanje razprav glede reparacij.
Pariz, 4. avgusta. (Izv.) Wolfov urad poroča: Petit Parisien javlja, da belgijska vlada pripravlja sivo knjigo o reparacij-skem vprašanju.
pogajanji!!.
London, 4. avgusta. (Izv.) Francoski poslanik je danes obiskal zastopnika lorda Curzona. Razgovarjal se je ž njim dolgo časa glede objave diplomatskih dokumentov, ki se tičejo angleško-francoskili pogajanj glede Poruhrja.
STAVKA V PORUHRJU.
Berlin, 4. avg. (Izv.) »Sachsische Zei-tung< poroča iz Essena, da je rudarska stavka v Poruhrju postala skoro splošna.
FRANCOSKE ODREDBE V PORUHRJU.
Essen, 4. avg. (Izv.) General Degoutle je razpustil organizacijo skautov v Poruhrju, češ da ogroža varnost armade.
POGAJANJA V PORUHRJU.
Pariz, 4. avg. (Izv.) »Matin« javlja, da je francoski zastopnik v Diisseldorfu dobil nalog, naj se začne pogajati z industrijci v Poruhrju glede obnove produktivnega dela.
ge Hardingova smrt težko zadela, ker so imeli v Hardinga veliko zaupanje, da izpe-ljo program, ki ga je'sestavil skupno z Vatikanom o reparacijskem vprašanju. Načrt je meril ra to, da bi se'vsi vojni računi izenačili, tako da bi ostala Amerika edini upnik in Nemčija edini dolžnik.
Washington, 4. avg. (Izv.) Po ameriški ustavi prevzame vodstvo državnih poslov v slučaju predsednikove smrti podpredsednik, v danem slučaju dosedanji podpredsednik Calvin C o o 1 i d g e. Star je 51 let in po poklicu odvetnik. Prej je bil lord-major (župan) v Bostonu in dvakrat izvoljen za guvernerja države Massachussets. Politično pripada republikanski stranki.
London, 4. avg. (Izv.) Iz Plymoutha v Ameriki poročajo, da je novi predsednik Zedinjenih držav Calvin Coolidge izjavil časnikarjem, da bo nadaljeval politiko svojega prednika Hardinga.
Plymoutk (Amerika), 4. avg. (Izv.) Coolidge je prišel v Washiugton in j; prisegel na ustavo.
ŽELEZNIŠKI ŠTRAJK NA MAŽARSKEM KONČAN..
Budimpešta, 4. avg. (Izv.) Stavka strojevodij se je včeraj končala.
Budiiapešta, 4. avgusta. (Izv.) Uradno I se poroča, rta je v noči od sob o le na nedeljo | na vseh progah drž. železnice vzpostavljen normalni promet.
SANACIJA. AVSTRIJE.
Ženeva, 4. avg. (Izv.) Reparaciiska komisija je sporočila tajništvu Društva narodov, da so vlade, ki so bile dovolile Avstriji predujme-na veliki mednarodni kredit, privolile v odlog vračila tega posojila.
IZ ITALIJANSKEGA STRANKARSKEGA ŽIVLJENJA.
Milan, 4. avgusta. (Izv.) Vodstvo soc. stranke je z 8 glasovi sklenilo izključiti iz stranke Buffonija, Inalatesto, Maffija, Ribo-latija, Serrata, ki so tvorili redakcijski odbor revije .Pagine Rosse«. Ta sklep se nanaša tudi na vse osebe in skupine, ki so se z izključenimi izrekli solidarne.
FAŠISTOVSKI PROFESORJI.
Rim, 4. avg. (Izv.) Profesorji rimskega vseučilišča so se organizirali v lastnem fa-šistovskem udružsnju.
ZASTRUPLJEN JE Z GOBAMI NA ŠPANSKEM.
Madrid, 4. avg. (Izv.) V Madridu je obolelo nad 300 oseb vsled zastrupljenja z gobami. 75 oseb je smrtno bolnih.
Jugoslovanski novinarji zborujemo danes v dvorani ljubljanske univerze. Dvorana je za skupščine uprav vzorna, in ljubljanski novinarji, kateri smo kot poročevalci svojih listov ob zasedanjih nekdanjega kranjskega deželnega zbora delali kuluk že takrat, smo obujali danes stare spomine, ko smo zasedli sedeže, na katerih so sedeli nekdaj defetisti pokojne Avstrije, dr. Krek, dr. Žitnik, dr. Ivan Tavčar in drugi, ki skoro že vsi počivajo pod domačo rušo. »Kajne, tu je sedel dr. K rek? v me je vprašal tovariš. — »Da k — »Tu je sedel" dr. Žitnik?«: — »Dak — »In tu je skušal govornik ustavovernega veleposestva grof Barbo zagovarjati protijugoslovanskl dunajski režim?« — »Dak — In eden ali drugi »modrokrvnic gospod je prihitel v tistih vročih dneh h Kreku rekoč: »Eigentlich hatten Sie, Hochvviirden Recht, jedoch Sie werden so liebenswiirdig suni /.uzuguben: ich bin zu alt, um umzusatteln.c — V tisti avtonomni zbornici, v kateri je čuvalo nekaj plemičev velenemške koristi, zboruje zdaj
Ljubljana, 4. avgusta.
jugoslovanski novinar. Desnico so zasedli naši belgrajski poklicni tovariši in tovariši-ce, tisto desnico, ki so jo ime1' zcssdeno nekdaj zagovorniki velenc; '' :ih aspiracij, centrum so zc:: dli naši tovariši in tovariši-ce iz Hrvatske in Bosne, in skrajno levico samoobsebi umljivo — slovenski novinarji.
Upravičena stavka na južni železnici je nam novinarjem nekoliko zmešala račun. Kongres, ki bi se bil moral ohoriti ob 8, se je pričel šele po 11. uri. Splošno pozornost so vzbu<\'li naši tovariši Poljaki in Čehi. Zastopani so dalje novinarji iz Zagreba, Belgrada, Sarajeva, Splita, ŠibeniLa, Osje-ka, iz Virovitice, Pančeva, Novega Sada, Su-botice in Maribora, Trst je zastopal tovariš Tone Ekar, kateri je delal kot poročevalec novinar;!-! kuluk že v nr>! A m kranjskem deželnem zboru. Slari novinarji smo pa pogrešali v naši sredi gospoda profesorju Fuiilku.
Kongres je otvoril predsednik sekcije Ljubljana, glavni urednik ' Slovenca« gosp. Stnodej, ki je v svojem otvoritvenem
govoru predvsem -pozdravil navzočega zastopnika angleškega tiska. Naznanil je, da se kongresa ni mogel udeležiti predsednik Udruženja g. P r o t i č, ker je bolan. Zborovalci so ob tej priliki priredili prisrčno navdušeno manifestacijo g. Protiču. Govoril je nato delegat, novinar. I ' ?i poslanec K o r k u t, kateri je v Ljubljani s svojim fesom vzbudil že pred otvoritvijo kongresa splošno pozornost. V svojem govoru je poudarjal, da je najbolj stvarno delovala v Udruženju ljubljanska sekcija.
Predsedstvo kongresa je prevzel na to I. podpredsednik Udruženja Krešimir K o -v a č e v i c. Kongres je izvolil verifikacij-sko komisijo in odbor, ki naj sestavi predloge kongresu. Po izvolitvi obeh komisij se je ob 12. 30 prekinil kongres, ki se bo nadaljeval danes od f). naprej v historični dvorani ljubljanske univerze.
Z banketa.
Ob 1. popoldne so se zbrali udeleženci kongresa in njihovi gostje na banketu v veliki dvorani hotela :. unioiK. Dvorana je naravnost p v • ..netila udeležence, ker jo je krasno d--..-.. * . al umetni vrtnar g. Viktor Korzika. i'a odru je biia okrašena s cvetjem slika staroste češkoslovaškega novinarskega udruženja g. Jana H o 1 e c k a, Vrsto napitnic je otvoril predsednik ljubljanske sekcije glavni urednik g. S m o -dej, kateri je v vznesenih- besedah pozdravil udeležnbe,' predvsem velikega prijatelja novinarjev, velikega župana g. dr. L ukan a, župana prestolice Slovenije g. dr. Perica, kateremu se je zahvalil, ker ja pokazal tako veliko umevanje za pomen novinarskega stanu, daljo je pozdravil de-putacijo ljubljanskega občinskega sveta. Lj :, jansko občino so zastopali poleg g. župana dr. Perica podžupan dr. Stanovnik in občinski svetovalci: M o š k c r c, P i r c, T o k a n, T u r k in dr. R a v n i h a r.) Govornik je poudaril, da znajo novinarji ceniti zasluge ljubljanske občine, katere si je pridobila, podpirajoč interese kongresa. (Živahno pritrjevanje.) Dalje je pozdravil atašeja češkoslovaškega konzulata v Ljubljani g. dr. Z a h o r s k e g a in konzula avstrijske republike g. dr. T r o 1 1 a. Najtoplejše je pozdravil goste iz Češkoslovaške, ker so Slovenci in Čehi odnekdaj bili med seboj tesno zvezani in zato češk.- brate še posebno pozdravljam. (Živahno pritrjevanje in ploskanje. Dolgotrajne ovicije '-ra-tom Čehom in govorniku ter navdušeni klici: »Živio .Smodej k)
Veliki župan dr. L" u k a n je napil novinarjem poudarjajoč: Izvršujem vladni akt, ki mi je prijeten, ker tega pozdravnega akta vlade novinarji gotovo ne bodo grajali (živahna veselost), kar se ob vladnih aktih malokdaj pr':-eti. Gospodje novinarji! Prepričani bodite, da s svojim? skromnimi močmi rad služim in podpiram stremljenja novinarjev. (Pritrjevanje.) Posebno pozdravljam v imenu vlade goste novinarje iz Češke. Končno je želel popolni u peli novinarjem glede njihovih stanovskih koristi. (Pritrjevanje in pleskanje.)
Župan prestolice Slovenije, bele Ljubljane, dr. Perič je izvajal: Za izredno čast smatram, ker moreni pozdraviti jugoslovanske novinarje. Če bi drr.K- prenehali izhajati časopisi, bi nastal velik kaos. V za-padnih kulturnih deželah dosegajo novinarji najvišja mesta. V imenu ljjub!;T.isfce občine Vam kličem: Dobro nam do šli L (Žv vahno pritrjevanje in ploskanje.)
Napitnice so govorili šc novinarji Stjepan P a r m a č e v i č, čehoslovak, redakter »Venkovac Karel Č van čar a iz Prage, Š i j a č k i iz Belgrada, Jovanovič iz Novega Sada, K o b a s i c a iz Sarajeva in Prolič iz Novega Sada. V imenu indu-strijcev je pozdravil udeležence g. Dragotin Hribar.
Udeleženci kongresa so odšli nato v pivovarno »Union«, ki so si jo ogledali. Vodstvo pivovarne je prisrčno pogostilo kongresiste, ki so z zanimanjem in umeva-njem, kakršnega more imeti lo poklicni novinar, ogledovali naprave veletvornice, v kateri se vari ljubljansko >bcloc iu sčmoc pivo.
Pozdrav Poljakom in zastopnikom časopisja Veliko Britanije.
Zvečer ob 20. uri je bila večerja udeležencev kongresa v Zvezdi. Kongresisti so silno prisrčno pozdravljali v svoji sredi do-šle organizirane poljske novinarje Antona Sadzawicza, Antonija Lubienskega, Henrika Jerzyja Scapira iz Varšave ter zastopnika tiska Velike Britanije George Bryan-sa. Slavnost je počastilo tudi več občinskih svetovalcev, na čelu jim podžupan dr. Stanovnik. Predsednik slovenske sekcije udruženja novinarjev glavni urednik g. Smodej je v prisrčnih besedah pozdravil poljske goste. Na pozdrav je odgovoril gospod Antoni Sadza\vicz, urednik »Gazete Porume« iz Varšave, ki je v svojem nagovoru napil napredku Jugoslavije in Slovenije.
Podžupan dr. Stanovnik je na to pozdravil v imenu ljubljanske občine goste novinarje in je napil jugoslovanski novinarski vzajemnosti posebno pozdravljajoč goste iz Poljske in iz Čehoslovaške. Podžupanov govor so novinarji navdušeno aklamira-li. Podžupanu dr. Stanovniku se je zahvalil v lepih besedah novinar dr. S u b o t i č iz Novega Sada. Govorilo je še več govornikov, povdarjajoč solidarnost in vzajemnost
slovanskih novinarjev.
* * ■*
Češki časnikarji polože danes ob pol-deveti uri dopoldne venec na Prešernov spomenik.
M
25.-28. avgusta 1923.
Vse potrebne tiskovine za katoliški shod so razposlane. Vse izkaznice so se odposlale že dne 26. julija. Dne 2. avgusta so odšle tudi že zadnje spominske podobice. Če bi tedaj kateri pripravljalni odbor zdaj ne imel vseh tiskovin, ki so na-značene na evidenčnih polah, naj nemudoma reklamira, da se jim dopošlje, kar jim še manjka.
V Ljubljani se dobe izkaznice za katoliški shod v vseh župnih uradih, v Nič-manovi trgovini in v Konsumnem društvu. Dobe se seveda tudi pri naši centralni eks-pediciji, Dunajska cesta 29.
Za preskrbo prenočišč je organiziral g. ravnatelj Jeglič pisarno z naslovom: ^Stanovanjska komisija katoliškega shoda, Ljubljana, Dunajska cesta 29.«
Ti dve pisarni ima' ta svoje prostore v hiši Gospodarske zveze, glavni pripravljalni odbor pa v hiši Zadružne zveze, Dunajska cesta 38. — Vsi uradi se torej nahajajo v bližini južnega kolodvora.
Pripravljalni odbor.
Pevski vestnik.
Pevske zbore in pevce opozarjamo, da se je mogoče priglasiti za sodelovanje pri V. katoliškem shodu samo še do 10. avgusta. Poznejših priglasov redoma ne bomo mogli upoštevati. Ne odlašajte, ne mudite!
Note smo razposlali vsem, ki so jih namočili, sproti. Popravite tiskovne pomote: v Marijini v 2. vrsti, 2. taktu, 3. mahu v basu g — ges, Povsod Boga v 3. vrsti, 1. taktu, 4. mahu v basu g ne a! Takoj popravite vsi!
Poleg poslanih not bomo rabili še državno himno: Pravde Bog po »Pevcu« in >Lepo našo domovino« tudi v isti številki >Pevca«, ki stane 1 Din. Naročite brž, če še nimate. Himne mora znati vsakdo pravilno peti!
Pri denarnih pošiljatvali natanko označite namen, za katerega pošljete denar (ali za stanovanje, izkaznice, podobice, darilo itd.), ker drugače povzročite zmešnjavo.
Porabite Se danes in jutri čas za razprodajo izkaznic, ker moramo zaključiti pri-glaševanje, da uredimo vlake, nastanitev in drugo.
Skupnih prenočišč ni treba posebej naročati. Le v izvidnici jasno označite čas, število moških in žensk, ki žele nočevati v Ljubljani.
Posebne vlake naročimo za vse proge in kraje, kjer redni vlaki ne bodo mogli zadostiti. Okolice, ki pošljejo nad 1000 udeležnikov na shod, dobe svoj vlak.
Vozne liste za Brezje razpošljemo po 12. avgustu, ko pisarna uredi vse prijave, za katere je določen rok prejema z 10. avgustom. Priporočamo tudi tistim Dolenjcem, ki žele na Brezje, da pošljejo po 10.50 Din za listek do Otoč vnaprej, kakor Štajerci.
Izkaznice Hitro naročite, kjer ste že razprodali doslej poslane.
Berite vsak dan Slovenca, ki bo skoro dnevno objavljal podrobne informacije o pripravah na katoliški shod. Prosimo vsa cenj. uredništva drugih listov, da ponatisnejo važnejša obvestila udeležnikov katoliškega shoda, zlasti še štajerskih listov.
Odsek za zunanje priprave.
Katoliški shod. Dijaški pripravljalni odbor za kat. shod je v glavnem skončal vse priprave tako v organizatoričnem, kakor tudi v tehničnem oziru. O organizatoričnem delu bodo tovariši pravočasno obveščeni, ker izdamo tiskan program naših prireditev. Glede tehničnih stvari pa velja sledeče: Izkaznice za no-lovično vožnjo kupite pri pristojnem župnem uradu, člani orlovske organizacije jih dobite pri domačih orlovskih odsekih. Prehrano bomo organizirali po možnosti sami. Istotako so preskrbljena prenočišča. Vsak, ki rellektira ob priliki kat. shoda na hrano in stanovanje, naj pošlje do 12. t. m. tolikokrat po 15 Din, kolikor dni reflektira na hrano. Na odrezku poštne nakaznice zadaj naj napiše vse dneve, ob katerih želi prehrano. Denar pošiljajte na naslov: Cuderman Evgen, Ljubljana, Soteska št. 6. Na poznejše prijave se odbor ne bo mogel ozirati, zato pošljite denar čimprej. — Sporočamo nadalje, da morajo priti vsi udeleženci že v petek dne 24. avgusta v Ljubljano. Po možnosti naj pridejo vsi zvečer, ker priredimo na kolodvoru slovesen sprejem. Čas se pravočasno objavi. — Vse dopise pošiljajte kakor do sedaj na naslov: Tratnik Vatroslav, iur. univerza. — Končno opozarjamo vse tovariše in tovarišice, da morajo eventuelne predloge na manifestacijskem zborovanju 25. avgusta doposlati najmanj 8 dni poprej tajniku dij. priprav, odbora na naslov: Janez Tiririgar, kol. Stražišče pri Kranju. Bog živi! — Dijaški priprav, odbor.
vesti.
+ Radič — pobegnil? Belgrajsko «Vremo priobčuje iz Radicevega «Sio-bodnega Doma« notico, kjer stoji med drugim: «Res je, da Belgrad ne more do Radiča in da bo belgrajske vlastodržce v njihovih kopališčih streslo 7 mrzlic, če se Radič v slučaju potrebe nenadoma pojavi tam, kjer se ga Belgrad najmanj nadeja.« Iz te notice sklepa «Vreme« oziroma njegov zagrebški dopisnik, da je Radič pobegnil iz države. — Mi ne tajimo, da ta sklep ni možen. Zdi se nam pa, da je kljub možnosti le nekoliko prisiljen in da iz njega odseva pobožna želja, da bi Radič res bil v inozemstvu, in če bi bil, ga diskreditirati pred hrvaškimi kmeti kot dezerterja.
+ Špijonska afera — končana. Kakor porčajo zagrebški listi iz Belgrada, je policija izpustila že vse obdolžence, v zaporu je pridržala le še z .mo Androličlco. Izgleda pa, da bo tudi ta kmalu zopet lah-
ko nadaljevala svojo privatno »karijero«, zlasti če ji bo vlada še dala kaj v roko za njeno izvrstna, žalibog (za vlado «žali-bog«) pa neuspelo pomoč.
+ Na češki naslov je priobčila belgrajska «Politika« z dne 3. avgusta uvodnik, s katerim se bratom Čehom — tako se glasi naslov uvodnika — ne bo menda posebno prikupila. Dr. Benešu očita, da skuša izvajati nad Jugoslavijo neko jerob-stvo, ki se pa v kritičnih časih navadno strahopetno skrije, češkim trgovcem očita nesolidnost (ker zahtevajo za dobavljeno blago točno plačilo?), končno p« pravi, da smo si vendarle bratje. — Po konferenci v Sinaji, kjer so visoki gospodje ugotovili, da vlada med njimi «popolna soglasnost«, je ta članek Politike;-, ki velja kot neke vrste «dvorski<< list, zelo zanimiv. Vse kaže, da sporazum le ni posebno popoln.
—	Zlata maša gospoda nkezoškofa dr. Antona Bouavenfura Jegliča. Pretekli petek, dne 3. avgusta je v svoji rojstni župniji, v prijaznih Begunjah na Gorenjskem, naš prevzvišeni vladika daroval.svojo zlato mašo isti dan, ob isti uri, pri istem oltarju, kakor pred petdesetimi leti svojo novo mašo. Jubilant je združil to slovesnost s, lca-nonično vizitacijo in birmovanjem v župniji, kamor se je pripeljal v četrtek zjutraj. Na poti iz Lesc in v Begunjah so ga pozdravljali slavoloki s pomenljivimi in pesniškimi napisi. Begunje so se odele v slavnostno obleko. Znana cerkev je dobila nove, dobro posrečene jeklene zvonove, ki so ob tej priliki prvič zapeli. Zvečer so domači pevci ob razsvitljavi cerkve in zvonika zapeli visokemu jubilantu podoknico. Drugi dan je potem po slovesnem uhodu v cerkev in po slavnostni pridigi o vzvišenosti ter koristi in potrebi duhovniškega stanu, ki jo je imel škofov nečak, jezuitski provincial p. dr. Anton Prešeren, opravil Presvitli ob asistenci 24 duhovnikov zlato mašo. Povabljeni so bili generalni vikar Andrej Kalan, stolni kanonik in vodja duhovskega semenišča Ignacij Nadrah, ravnatelj škofijske pisarne monsg. Jos. Dostal, prof. dr. Andr. Snoj s teološke fakultete, dekan Lavrič, duhovni svetniki Aljaž, Lavtižar, Oblak in prav bližnji župniki; razen teh še častni kanonik prof. dr. Iv. Svetina, bivši drug jubilanta na novi maši, in duh. svetnik pesnik Janez Brence, mladostni tovariš knezoško-fa. Župna cerkev, lepa baročna stavba, je bila za ta slovesni, dan sijajno okrašena s svežimi cveticami in venci. Po končani cerkveni slovesnosti, ki se je zaključila s sv. birmo, so es poklonile Prevzvišenemu razne deputacije. Občinski odbor je poklonil zlatomašniku v spomin lepo sliko: slavijen-cev portret obdajajo štiri pokrajinske slike, namreč rojstna hiša, župna cerkev, razvaline Kamna in starinska poljska kapelica. Pri obedu je častital gen. vikar Kalan jubilantu v imenu škofije, na kar je bilo izrečenih še več napitnic, ki so se nanašale na razne panoge delovanja Prevzvišenega kot duhovnika in škofa. Presvitli jubilant se je vidno ginjert zahvaljeval. V soboto zjutraj je pohitel Prevzvišeni še na Brezjet da še tu opravi zahvalno daritev. Prevzvišenemu kličemo: Ad multos annos!
—	Stalni odbor zojier pijančevanje. Prejeli smo: Po sklepu treznostnega zborovanja na dan letošnje proslave treznosti dne 24. junija sklicujem sestanek vseh delegatov kulturnih društev, korporacij in oblasti za ^Stalni odbor zoper pijančevanje«. Sestanek se vrši v sredo 8. avgusta t. L v zbornični dvorani ljubljanske univerze ob 16. uri. — Dnevni red: Poslovnik in pra-
vila, konstituiranje odbora, določitev de. lovnega programa in eventualije. — Vabjm vse delegate, da se tega važnega sestanka zanesljivo udeleže. — Dr. Katičic, šef zdrav-stvenega odseka za Slovenijo.
—	Zalivala. Lesna veletrgovj, na H u d o v e r n i k & Co V R a d o v 1 j i, c i je podarila v namene umetnostno zg& dovinskega seminarja univerze v Ljubljan 25.000 Din. Podpisanemu je prijetna dolj nost, da se darovalcem za njih veledušno dejanje, s katerim so podpirli ta naš mladi znanstveni institut in dali zgled kulturne požrtvovalnosti in samopomoči, toplo zg. hvali. — Dr. Izidor Cankar, vodja seminar, ja za umetnostno zgodovino na univerzi \ Ljubljani.
—	Za štrakujoče rudarje. Drž. premogov nik Zabukovca. Dne 30. julija 1923 se je m kratki poziv del. zaupnika Vranjeka pobi ralo za stavkojoče rudarje v Trbovljah prj izplačilu preddujma. Pobiralo se je od vsake organizacijo in od neorganiziranih. Nabralo so je skupaj 2322 dinarjev. Priporočamo y podporo izkoriščane reveže celokupnemu de lavstvu! Ker lo na ta način bodo zamoglj ti reveži izvojevati si pravice. Trboveljski premogokopna družba jo delovala dosedaj j velikimi odstotki dobička, svojim delavcen] pa ne privošči zasluženega kruha iu člov& škega življenja! Zavedno delavstvo priporo čaino vsem energično in hitro v podporo; kajti kdor hitro da, dvakrat da!.— Odboj Strokovne zvezo rudarjev v Zabukovci.
—	Razmere pri poštni carinarnici. Pro jeli smo: Danes mi je dostavila pošta dva zavitka robcev došlih z Dunaja v vrednost 10.000 Din. Prevzel sem iste v naglici ii plačal carine do 5.400 dinarjev. Ko sen zavoj pregledal, sem videl, da je nad polovico polsvilenih robcev v njem in le manjša polovica svilenih, kar bi mogel vsak trg. vajenec poznati, zacarinili so m pa vse za čisto svilo. Tako sem pri tem na< 2000 Din carine moral plačati preveč. -Bil sem na carinarnici, kjer so mi rekli, di po zakonu ni nobene pritožbe, ker sem en krat zavoj prevzel, tudi če bi mi ocarinil bombaž za čisto svilo. — Zato bi bilo pra vilno, če bi nastavili pri carinarnici urad nike, ki blago poznajo in ki bodo carinil vestno in pravilno, ker imamo itak že ne znosno velike davke, da nam nc bode trebi še carine preveč plačevati.
—	Na naslov delegacije ministrstva fi nanc v Ljubljani. Delegacija ministrstva fi nanc je meseca olciobra lanskega leta dr žavnim uradnikom kratkomalo ustavili dovolitev državnih predujmov na služben« prejemke v smislu § 59 službene pragnia tike z motivacijo; da prošnje posaur^nl kov ne'odgovarjajo določbam tege § in $ zaračunavanje takih predujmov deloma "rt odgovarja določbam zakona o "drž. računo vodstvu. Kako se taki predujmi zaračuna vajo, to je zadeva finančne uprave, glavni pri celi stvari je pa to, da delegacija z za konom določeno ugodnost drž. uradnikon kratkomalo samovoljno zistira, češ di prošnje posameznikov ne odgovarjajo §o! službene pragmatike. Kaj pa pravi ta pa ragraf? Ta paragraf določa, «da je defini tivno nastavljenemu uradniku, ki je prise vsled bolezni ali vsled nesreč brez lasfas krivde v stiske, dovoliti na njegovo pros njo brezobrestno posojilo«. Delegacija mi nistrstva financ si pa upa trditi pri današ njih razmerah vkljub jasnemu besedilu za kona, da prošnje posameznih uradnika ne odgovarjajo določbam tega paragrafa Ali misli mogoče delegacija ministrstva fi nanc, da so vsled slabe in nezadostne lira ne, vsled raztrganih čevljev v katere pri hajata blato in voda in vsled raztrganega perila ter oblek — da ne govorim o otro
Edgar Allan Poe>
Znameniti doživljaji Gortiona Pyma.
(Dalje.)
Kapitan Guy je bil gentleman zelo ljubeznivih navad in precejšnje zvedenosti v morski kupčiji, ki ji je posvetil večji del življenja. Manjkalo pa mu je energije in predvsem podvzetnosti, ki je to opravilo neobhodno zahteva. Bil je delničar ladje in imel polno oblast, križariti poljubno po Južnem oceanu. Vozil je sabo, kakor je pri takih potovanjih navada, vsakovrstno drobnarijo, kakor steklene bisere, zrcala, ume-talni ogenj, sekire, žage, dleta, šila, vijake, svedre, pile, kladiva, škarje, britve, žeblje, šivanke, niti, porcelan in lončenino, kaliko, lišp in slično.
Ladja je zapustila Liverpool 10. julija, prestopila 25. rakov obratnik in pristala pri otoku Sal dne 29. julija. Sal je eden kapverdskih otokov. Tu je naložila sol in druge za pot potrebne predmete. Dne 3. avgusta je zapustila Kapverdske otoke in plula proti jugozapadu, v smeri proti brazilski obali, tako da je prestopila ravnik med 28. in 30 stopinjo zapadne dolžine. To je običajni kurs ladij, ki plovejo iz Evrope proti
Rt:?,, rl/ihro nnrlfi nI 1 na okrner Rtičn v tnrli-
jo. Tako se izognejo brezvetriju in protito-kom, ki stalno prete ob Guincjski obali. Resnično je to tudi najkrajša pot, .ker nikoli
ne manjka-zapadnih vetrov, ki pomagajo doseči Kap. Kapitan se je najprvo nameraval izkrcati na Kerguelih, zakaj ne vem. Ko so naju ulovili, so prijadrali baš mimo rtiča l?oque, nahajali smo se na 31. stop. zapadne dolžine. Tako je našo ladjico torej gnalo preko celih 25 stop. od severa na jug.
Na krovu »Jane Guy« so naju postregli z vso prijaznostjo, ki jo je zahteval položaj. Tekom 14 dni sva oba okrevala od neznanskih muk in pomanjkanja. Medtem smo stanovitno jadrali proti jugovzhodu, ker nas je osrečevalo krasno vreme z lahnimi sapami. Kar sva bila doživela, se nama je zdel bolj hud sen, iz katerega sva se baš prebudila, kakor pa gola resnica. Spoznal sem, da takšno napolpozabljenje nastopi največ po brzih prehodih, bodisi iz radosti, v žalost, ali iz žalosti v veselje. Stopnja po-zabljenja odgovarja sili premembe. Tako mi je zdaj nemogoče, prečutiti vso bedo na ladjici prebitih dni.
Spomnim se pač dogodljajev, ne pa občutij, ki so jih dogodki povzročili. Vem le, da sem bil tekom dogodkov mnenja, da človeška narava ne prenese hujših muk.
Tako smo pluli par tednov, ne da bi se dogodilo kaj važnejšega kot srečanja s kitolovci in še pogosteje z belim ali pravim kitom, kakor ga imenujejo v nasprotju z glavačem. 16. septembra je ladja v bližini Btiča dobre nade doživela prvi večji vihar, odkar je odplula iz Liverpoola. Na tem kraju, posebno na jugu in vzhodu predgor-
ja (mi srno bili na zapadni strani), pretrpe mornarji večkrat besne severne viharje. Posledica teh viharjev je močno valovanje j njih najnevarnejša lastnost pa je, kadar jo vihar baš v polni moči. Pravi orkan veje ravno od severa ali severovzhoda; naslednji trenutek ne čutiš niti najrahlejše sapice od te strani, medtem ko veter takoj zabuči z neverjetno silo od jugozapada. Svetla lisa na jugu je zanesljiv naznanjalec preobrata; tako torej mornarji lahko vse potrebno ukrenejo, preden nastopi.
Ob 6. zjutraj je zavela sapa od severa, kot ponavadi, s penečim morjem. Ob 8. se je veter znatno ojačil in navalil na nas naj-groznejši val, kar sem jih kdaj videl. Vse je bilo tako pritrjeno kot le mogoče. Vendar se je ladja močno napenjala in bilo je videti, da ni dosti prida, ker se je z vsakim gibom potopila s sprednjim gradičkom in prišla navrh le z največjim naporom, preden jo je nov val pokopal. Tik pred zatonom se je javila bela lisa na jugu, ki smo jo že pričakovali; uro kasneje so udarjala prednja jadra kakor mrtva ob jadrniku,- Dve minuti nato nas je navzlic vsem pripravam kakor s čarovnijo vrglo na stran in cel ocean pen se je idil preko nas. Na srečo je bil le sunek in kmalu se je ladja spet vzravnala, ne da bi kaj zgubila. Divje vzburkano morje nam je dalo šo nekaj dela. Proti jutru pa se nismo počutili slabejših od prej. Kapitan Guy je menil, da smo ušli na čudežen način.
! 13. avgusta smo zagledali Princ-Edu-ardske otoke ob 46° 53' južne širine in 37' 46' vzhodne dolžine. Dva dni kasneje sine bili blizu Posedbenih otokov; kmalu smo jadrali mimo Crozet-otokov. 18. smo prišli do Kerguelov, ki se imenujejo tudi Pusti otoki, v Južnem oceanu, in pristali pri sti' rih sežnjih vode v božičnem pristanu.
Otok, pravzaprav otočje, se nahaja 800 milj jugovzhodno od Kapa. Prvi jih je od' kril baron Kerguelen, Francoz, ki je smatral otoke za obal velike celine na jugu in to tudi javil domov, kar je vzbudilo takial nemalo pozornosti. Vlada se je poprijela zadeve in odposlala barona prihodnje leto nanovo k otokom, da bi kritično preiskal svoje odkritje, pri čemer je prišla zmota n* dan. 1777. leta je priplul Cook mimo in kr; stil glavni otok -/Pusti otok«, kar je Pa£ pravo ime zanj. Mornar, ki se prvič pri' bliža obali, bo drugega mnenja, kajti po bočja skoro vseh gora so pokrita od sep tembra do marca z blestečim zelenjem. gled vara malo zelišče, nekakšen kreč, ki uspeva v bujni množini na mahu. Raz®n kreča ni sledi vegetacije na otokih, čs M vzamemo ostro, kislo travo ob pristanu, i"3, kaj lišaja in grmičje, ki spominja na cvcto če zelje in je grenkega in ostrega okusa. ,
Dežela je gorata, dasi ni pomembne vi šine. Vrhove pokriva večni sneg. Na otoki je več pristanov; med njimi velja božični za najboljšega. Naletiš ga takoj, če ploveš zs rtičem Fran^ois, ki tvori severno obal i*
jih, ti so itak popolnoma nagi — postali jržavni uradniki in njih družine imuni iroti boleznim? Ali misli slavna delega-ija, da so državni nameščenci po lastni trivdi povzročili nesrečo, ki je zadela vsa-[0 uradniško družino, namreč propadanje iaše valute in vsled tega neznosen porast ■seh življenjskih potrebščin? Ali so drž. jradniki zakrivili nesrečo, da sede v fi-lančnem in drugih ministrstvih ljudje, ki liraajo za državnega uradnika nikakega :rca, mu nočejo zvišati prejemkov ter do-jušcajo, da uradništvo in njih družine te-esno, še bolj pa duševno vedno bolj in ioIj propada, dočim 6e sami zabavajo na iajrazličnejših letoviščih, kopališčih, barih, cabaretih itd.? Tega niso zakrivili urad-liki, vsaj tisti ne, katere zadeva § 59 urad-liške pragmatike. Zato pa pričakujejo, da »o delcgacija ministrstva financ nemudo-na preklicala svoj ferman, s katerim je ikinila dovoljenja drž. predujmov potrebam uradnikom in odrekla zmožnost, pre-soditi, če tozadevne prošnje odgovarjajo | 59 uradniške službene praematike ali ie. — Državni uradnik.
—	Preska. V nedeljo 12. avgusta ob t. uri popoldne po prihodu vlakov v Medvode priredi orlovski naraščaj v Preski (5 ninut od postaje) s sodelovanjem orlovskega odseka svojo I. javno produkcijo z le-jimi točkami. Po prireditvi v dvorani itvori odsek na prostem ljudsko veselico s irečolovom z lepimi dobitki kakor ovce itd. ter je zveza vlakov za Ljubljančane kakor udi za Gorenjce jako ugodna, zato vabi-do vsa društva in somišljenike na to ne-leljo v našo prijazno Presko.
—	Tržič. V nedeljo, 12. avgusta prirede laši dijaki velezanimivo Grillparzerjevo dra-no »Prababica«. Igro je igral Ljudski oder v jjubljani in na Jesenicah z velikim uspehom. )omačini in okoličani, pridite v obilnem šte-ilu!
—	Ljudski dom v Mostah. Danes v ne-ieljo, dne 5. avgusta ob 6. popoldne ljubka griča »Goslarica naše ljube gospe«.
—	Danes popoldne pri Žibertu na Trati >ri Št. Vidu velika vrtna veselica šentvid-kega prostovoljnega gasilnega društva. Za ibilno zabavo in točno postrežbo vsestransko »reskrbljeno! Gasilci in prijatelji gasilstva lljudno vabljeni.
—	Otvoritev prometa ekspresnih pošiljk po-om Simplon-Orient-Ekspresa. S 1. t. m. je Medna-od družba spalnih vozov otvorila promet ekspres-ih pošiljk od 5—80 kg potom Simp.-Orient-Ekspresa d sicer po sledečem voznem redu: Odhod iz Ljubljane v smeri Pariz: v ponedeljek, sredo in petek. Odhod iz Ljubljane v smeri Sofija: v četrtek in so io\o. Odhod iz Ljubljane v smeri Carigrad: v so-oto. Odhod Iz Ljubljane v smeri Temešvar—Bu-arešta: v torek, sredo, petek in nedeljo. — Po-iiljke sprejema in vsa potrebna tozadevna pojasnila laje tvrdka Grom, carinsko posredniški in špe-licijski biro v Ljubljani, Kolodvorska ulica 41 kot astopnik Mednarodne družbe spalnih vozov za j.ro-net ekspresnih pošiljk.	4648
štajerske novice.
š Stavka železničarjev ter vseh držav-lih nameščencev v Mariboru. Železničarji >o točno ob 12. ponoči stopili v stavko, ker dada nikakor noče slišati obupnih klicev lasih nameščencev, ki se ponavljajo dan za Inevom. Stavkali so tudi: sodišče, okrajno glavarstvo itd. Povsod je počivalo delo ter dadala popolna solidarnost. Samo naša poštna direkcija je hotela prisiliti svoje na-neščence, da bi se ne udeležili stavke in iicer z brzojavko, v kateri preti vsem s od-rastom iz službe, oziroma z nastopom vojaštva. Vzorna disciplina železničarjev je vse o preprečila. Okoli poldne je vodstvo pota klicalo svoje uslužbence, naj se vrnajo
•	--TT,------r---,r-7T^r--------—-■
»pozarja s posebno obliko na pristan, proti everovzhodnem delu otoka. Konec predgorja sliči vratom, kajti velika odprtina irodre na tem mestu skoz visoko skalo. 3e pristaneš, najdeš dobro dno za sidro v ■arstvu malih otokov, ki zadostno zabra-ijujejo vhod vsakem vzhodnem vetru. Če adraš odtod na vzhod, dospeš skoz Osin aliv v pristanov vhod. Pristan sestoji iz nalega kotla, ki je na vseh straneh obdan ' celino. Globok je štiri sežnje in ima trd-io glinasto dno, kjer se da izborno zasidra-i. Tu lahko počiva ladja celo leto z naj-'oljšim prednjim sidrom spredaj, ne da bi ie bilo br_ti škode. Zapadno ob vrhu Osi-Jega zatoka se izliva potok z izborno vodo, jo je lahko zajeti. Tudi najdeš morske >se s kožuhi in z dlakami ter mnogo morjih slonov. Ptice so zastopane kar najmočneje. Zelo gosto naletiš na pinguine štirih fazličnih vrst. Največji je kraljevi pinguin, ako zvan vsled krasnega perja in lepe zunanjosti. Telo je zgoraj navadno sivo, včasih vijoličasto. Spodnja stran pa se svetla v najčistejši belini. Glava in noge so Sladke, lesketajoče črne barve. Najbolj pa krasita perje dve zlatilcasti progi, ki se vlekla od glave do prs. Dolgi kljun je rdečkast ali bliščeče škrlatnordeč. Pinguini stopajo vzravnani in dostojanstveno. Glave no-
pokoncu; ker se jim peroti prilegajo kakor roke, zgledajo od daleč in posebno * negotovem mraku, človeku podobni, kar
na delo, a ko so prišli do vrat, so jih železničarji pregovorili, da se niso uklonili. Mariborski trgovski gremij pa je sklenil, naj bodo popoldne trgovine zaprte v znak simpatije trgovstva s stavkujočimi državnimi in železniškimi uslužbenci. Tudi trafikanti so se pridružili stavki, ker jim je radikalna vlada obljubila za časa volitev, da bo povišala provizijo od 6 na 8 odstotkov, a obljuba ni le ostala obljuba, ampak se je provizija znižala od 6 na 5 odstotkov. Na strani stavkujočih so vsi meščanski, kakor tudi delavski sloji, ker vsi uvidijo upravičenost zahtev naših trpinov. V Mariboru je vladal vzoren red ves čas, dokler je trajal štrajk.
š Izstop iz Radikalne stranke! Podpisani izjavljam, da izstopim iz Narodno Radikalne Stranke in sicer zato, ker gosp. finančni minister ni izpolnil svoje obljube, katero je dne 3. marca t. 1. ob priliki obiska Maribora pred deputacijo trafikantov dal, da bo provizijo od male predaje tobaka zvišal od 6 na 8 odstotkov, temveč je še reduciral od 6 na 5 odstotkov. Obžalujem svojo neprevidnost, da sem se pustil zapeljati v to obljubljeno r a d i k a 1 i j o. Svarim iz svoje lastne izkušnje vsakega, naj si bode dobro ali slabo situiran, da se izogiblje te najbolj reakcijonarne stranke, da ne bode zopet kateri prišel na lim, kakor jaz. — Maribor, dne 3. avgusta 1923. — Franjo K o p i n a, trafikant v Mariboru.
š Udraženje tobačnih trafikantov v Mariboru je sprejelo na večkratno urgenco od monopolske uprave iz Belgrada dopis, št. 264, z dne 29. julija t. 1. v katerem obvešča, da je finančni minister odobril, da se vsem trafikantom po celi kraljevini reducira provizija od male prodaje tobaka od 6 na 5 odstotkov, iz česar je razvidno, da za trafikanta invalida »nima para«, vse se reducira, edina tolažba nam še ostaja in ta je, da bodo pri prihodnjih volitvah tudi radikali popolnoma reducirani. — Več mariborskih trafikantov.
š Šah. V četrtek zvečer ob pol 9 je igral jugoslovanski šahovski mojster Boris Kostic iz Belgrada z 19 igralci v Mariboru v lokalu kavarne Central simultansko igro. Med temi 19 igralci so igrali nekateri po 3 do 4 krat, tako, da je končno premagal g. Kostič okoli 23. ure vseh 19 igralcev ter dobil vseh 30 partij. Značilno je, da med to igro ni bilo niti ene remis, temveč je vsakega igralca popolnoma premagal.
š Tatvina. Plačilnemu natakarju Ješku Uherniku v kavarni »Jadran« v Mariboru je neznani zlikovec ukradel dne 31. julija okoli 4. ure popoldne iz verande tamošnje kavarne sledeče predmete: moško obleko, zlato verižico, športne hlače, daljnogled ter še nekaj drugih predmetov.
lj Spored koncerta ljubljanske pevske zveze, ki bo danes ob pol 4. uri pri Zupančiču v Kamenici pri Dolskem, je sledeči: 1. a) K. Adamič: Ples kralja Matjaža, b) J. Laharnar: Mladosti ni. (Mešani zbor iz Ihana. Pevovodja Iv. Kokalj.) 2. a) Jak. Aljaž: Na nebu zvezde sevajo, b) Fleischmann:
V gorenjsko oziram se skalnato stran. (Mešani zbor »Škrjanček« Šmartno ob Savi. Pevovodja Anton Bolta.) 3. a) Dr. Fr. Ki-movec: Zvonovi pritrkavajo. b) M. Bajuk: Djevojka je ružu brala. (Mešani zbor D. M. v Polju. Pevovodja Mihelčič.) 4. a) Dr. G. Ipavec: Milada. b) Jos. Klemenčič: Oj poglejte ptičke. (Mešani zbor Dolsko. Pevovodja župnik Rihtaršič.) 5. a) Jak. Aljaž: Slavček. b) Fr. Gerbič: Barkarola. (Mešani zbor Vič. Pevovodja p. F. Zaje.) 6. a) A. Lajovic: Kiša. b) Ant. Foerster: Ljubica. (Mešani zbor »Ljubljana«. Pevovodja prof. M. Bajuk.) 7. a) Fr. Gerbič: Lovska. Ženski
Kraljevi pinguini, ki smo jih videli na Kerguelih, so bili nekoliko večji od gosi. Razlikujemo še Makaroni, Oslove in Čredne pinguine, ki so vsi manjši in neznatnejši. Razen pinguinov je tu še rolno ptičev, kakor morske kokoši, modri hudournl_i, divje race, Post-Egmont-kokoši, kaprici golobi, morske lastovice, galebi in slednjič albatrosi.
Veliki hudournik sliči v požrešnosti in velikosti navadnemu albatrosu. Ni plačljiv iu dobro pripravljen priljubljena jed. Včasih ja:Ira z razpetimi pero t in i tik nad vodo in ne premakne kril ter ss očividno nikakor ne napenja.
Albatros je največja in najdivjejša ptica Južnega oceana. Spada k galebom in zagrabi plen leteč. Na celino pride le valit. Med njim in pinguinom vlada prav posebno prijateljstvo. Gnezda si sezida po skupnem načrtu, in sicer tako, da je albatrosovo gnezdo obdano od Štirih pinguinskih. Mornarji imenujejo vsa ta gnezda skupaj vra-nišče. Popisana so večkrat že v knjigah; vendar mi dovolite, da spregovorim nekaj besed o njih.
Ko se približa valjenje, se zberejo ptiči v velikih množicah in nekaj dni očividno pretuhtavajo, kaj početi. Slednjič se odpravijo na delo. Izberejo raven prostor pri merne razsežnosti, večinoma tri do štiri akre (1 akr je 40-4678 arov) velik in tako blizu morja kot le mogoče, vendar izven njegovega območja. Izbero kraja odloča ra-
zbor. b) P. H. Sattner: Veseli zbor. Moški zbor. c) Ant. Nedved: Nazaj v planinski raj. Meš. zbor. č) St. Premrl: V Korotan. Mešani zbor. (Združeni zbori. Pevovodja prof. M. Bajuk.) Vstopnina po 10, 5, 4 in 2 dinarja. Vstopnice iu spored pri blagajni. Ob 2. uri bodo pete litanije v župni cerkvi Sv. Helene, ki jih bodo peli združeni zbori krog 200 pevcev in pevk. Železniška zveza do Laz je zelo ugodna. Zato vabimo k redkemu slavlju vse prijatelje petja.
lj Pevska zveza bo imela nujno sejo v pondeljek ob petih popoldne v društveni sobi. Vabim vse gg. odbornike, raj se seje gotovo udeleže. — Predsednik.
lj »Razsrlas o prošnjah dobrovoljcev.c Mesbii magistrat ljubljanski nam je 30. julija 1923 pod številko 6683-V pod gori navedenim naslovom poslal neko naredbo gospoda ministra volne in mornarice, ki je tako analfabetsko sestavljena in razodeva tako globoko neznanje slovenskega jezika, da slavni mestni magistrat prosimo, naj jo prevede v pravilno slovenščino, ako hoče, da sploh kdaj sprejemamo take uradne dopise. Tudi drugi državni in avtonomni uradi se poslužujejo od zjedinjenja sem take barbarske mešanice, da jih je treba nujno opozoriti na to, cla naj občujejo z nami v koli-kortoliko spodobni slovenščini, če hočejo videti svoje dopise v »Slovencu« objavljene.
lj Blagoslovljenje novih zvonov pri cerkvi sv. Jožefa v Ljubljani. Danes zvečer ob pol 8. uri se bodo slovesno blagoslovili 4 novi zvonovi. Najprej govor, nato blagoslovljenje, pete litanije in darovanje za zvonove.
lj Frančiškanska prosveta ima redno odborovo sejo v sredo 8. t. m. Pridite!
lj Pevski zbor »Glasbene Matice«. Napovedani koncert se vrši v veliki dvorani hotela Union v torek, dne 7. t. m., in sicer o b 8. u r i, ne pa ob osmih in pol, kakor je bilo prvotno napačno javljeno. Za slučaj, da bi v ponedeljek, dne 6. t. m. deževalo, se vrši naš koncert v pondeljek ob isti uri. Polnoštevilno in točno! — Odbor.
lj Ljudski oder v Ljubljani vabi vso člane in članice k prvemu sestanku, ozir. razdelitvi vlog in določitvi skupin za igro »Pa-sijon«, v torek dne 7. t. m. ob pol 8. uri zvečer v preddvorani Ljudskega doma. Vabljeni so uljudno tudi vsi gospodje in gospodične (nečlani) ki so iz prijaznosti sodelovali pri i-Pasijonu« meseca aprila t. 1.
Kino Udmat. Na dvorišču mladinskega doma na Kodeljevem vsak večer ob pol 9. Danes v nedeljo, 5. avgusta »Devica Orleanska«, I. del. Nadaljuje se v ponedeljek, torek, sreda. Pridite, vam ne bo Zal.
lj Pri današnji slovesni olicielni otvoritvi ljubljanskega kopališča igra godba Mladinskega doma pod vodstvom g. kapel-nika Dolinarja in sicer od 11. do 1. ure. Ob isti uri se vrši plavalna tekma športnega kluba Primorje.
lj Slavnostna otvoritev mestnega kopališča ob Ljubljanici se vrši danes v nedeljo, dne 5. avgusta 1923, ob 11. uri dopoldne s plavalno tekmo športnega kluba »Primorje«. Pri otvoritvi bo sodelovala godba »Mladinskega doma«. Med tekmovanjem je prepovedano posluževati se navzočemu občinstvu basena. Ob času tekmovanja se bo pobirala dvojna vstopnina 4 Din.
lj Pristojbine za uporabo mestnega kopališča ob Ljubljanici: 1. Kopalna pristojbina za vsako osebo 2.— Din, 2. uporaba kabin za obleko 2.— Din, za vsako nadaljno osebo 1.— Din več, 3. uporaba omaric za obleko v skupnih garderobah za posamezne ocebe 1.— Din, za vsako nadaljno osebo 1.— Din več. Občinstvo se opozarja, da pri odhodu s kopališča odda ključe pri blagajni. Uradni organi imajo pravico pozvati vsake-
vnina tal, prednost imajo mesta, kjer je najmanj kamnov. Ko se odločijo za kraj, začnejo vsi očividno enih misli matematično natančno omejiti kvadrat ali paralelo-gram, kakor se pač najbolj prilega prirodi kraja in sicer v taki velikosti, da more sprejeti vse zbrane ptice, toda niti ene čez. S tem hočejo očividno izraziti, da bodo za-branilo vhod zamudnikom, ki se niso udeležili gradnje. Ena stranica tako omejenega prostora se vleče vzporedno z obalo iu je odprta za vhod in izhod. Ko so določili meje gnezdišč, očedijo naseljeniki prostor vse nesnage, izlomijo kamen za kamnom in ga nesejo čez rob, vendar tako blizu, da nastane ob treh ostalih stranicah zid. Tesno ob notranji steni zida pa zgradijo čisto ravno in udobno pot, ki je 6—8 čevljev (1 čevelj je 12 palcev; 1 palcc je 2-54 cm) široka ter obdaja celi stan, tako da tvori splošno šetaiišče.
Nato razdele celi okraj na majhne če-tverokotnike povsem enakih obsegov in sicer z ozkimi, rahlimi stezicami, ki se se-čejo preko cele širine gnezdišča v pravem kotu. Na vsakem presečišču zgradi albatros gnezdo in sredi vsakega četverokotnika ga sezida pinguin; tako je vsak pinguin obdan od štirih albatrosov in vsak albatros od štirih pinguinov. Pinguinovo gnezdo sestoji iz zelo plitve luknjice v zemlji, ki ravno zadošča, da se edino ja jce ne izkotali. Albatros se malo bolj potrudi. Namečlje grič približno čevelj v višino in dva čevlja v širino. Se-
s«. posetnika, ki je že 2 ure v kopališču, dai plača ponovno ali se pa odstrani.
lj Svarilo. V »Slovencu« št. 171 z dno 1. avgusta 1923 bilo je objavljeno, da se je pri izpraznitvi greznice v ITranilnični u!. 5t. 6 našlo mrtvo moško dete. Ker je moja žena radi krvavljenja morala iskati, zdravniške pomoči v bolnici, so hudobni! obrekovalci ta slučaj naprtili moji ženi, ker slučajno tudi jaz stanujem v tej hiši. Da se temu obrekovanju pride na kraj, svarim vsakega po izjavi zdravnikov, da ga bodeir brez ugovora sodnijsko zasledoval. .. -i Alojzij V r a 1 e c, kleparski mojster. /':: L
Krekovi izbrani spisi, L zvezek.
Društvo Dr. Janez Ev. Krek ima po svojih pravilih med drugim tudi nalogo, da izdp Krekove spise.
Ta izdaja seveda ne more obsegati vseh Krekovih spisov, ker bi sicer obsegala približno toliko knjig, kolikor let je Krek deloval v javnosti — brez ozira na to, da se pri mnogih spisih Krekovo avtorstvo ne da več dokazati.
Krekov pomen nikakor ne leži samo njegovih spisih, morebiti sploh ne predvsem^ v pisani besedi; njegove knjige in članki v časopisju, celo mnoge njegove pesmi so samo spremljale njegovo delo na socialnem, gospodarskem in političnem polju. Kakor pri! vsakem javnem delavcu, tako so tudi pri Kreku njegovi spisi v najtesnejši zvezi t, njegovim drugim delom. Zato hoče društvo Krek izdati pokojnikove spise vzporedno z njegovim življenjepisom, ker je življenjepis potreben komentar k spisom, kakor so — če hočete — spisi komentar k življenjepisu.
Prvi zvezek obsega tisto dobo Krekovega življenja iu pisateljevanja, ki je tudi večini njegovih znancev najmanj znana: šolsko dobo, učna leta našega mojstra. Zivlje-njepisni del obsega Krekovo življenje od zibelke do doktorata, spisi se začenjajo z gazelo štirinajstletnega dečka, priobčeno v aloj-zijeviških Domačih vajah, in končajo s pismom z dne 14. maja 1802, ko je odhajal 26letni doktor bogoslovnih ved na svojo prvo službo. Knjiga obsega 59 strani uvoda, 18 pisem, 18 pesmi, en dramatičen prizor, šest povesti (deloma, v odlomkih), nalogo osmo-šolca Kreka in pet člankov in 'listkov, pri-občenih v Slovencu; med slednjimi bo zbudil posebno pozornost Krekov odgovor na Tavčarjeve »1000«, ki je bil doslej pri nas čisto nepoznan. Knjigo krasi sedem slik ua finej-šem papirju (slika Krekove rojstne hiše in vasi, slika Sele in »Štoka« i. t. d.) in izvirna naslovna stran ob prehodu med uvodom in zbranimi spisi, delo prof. G. Porente: slika, sejavca, ki s silnimi kretnjami koraka preko polja, iz samih ravnih črt. G. slikar je rekel, da bi bila vsaka druga poteza za Kreka premalo energična. V ozadju hrib Sv. Miklavža, Ratitovec in Triglav.
Čas, v katerem pričenja društvo Krek z izdajo Krekovih spisov, je sicer za izdajanje knjig izredno neugoden. Vendar je bilo društvo Krek mnenja, da se radi. gmotnih težkoč ne sme odlašati z izdajanjem Krekovih spisov in njegovega življenjepisa, ker bo to delo od leta do leta težje, čim manj bo namreč mogel pri njem sodelovati rod, ki jo Kreka osebno poznal.
Mnogostransko povpraševanje po knjigi je dokazovalo tudi. da živi med ljudstvom nepozabljen tisti, ki na ljudstvo ni nikdar pozabil. Zato društvo upa, da ne bo ostal brez odziva prvi skromui poskus, podati na podlagi sistematičnega proučavanja sliko Krekovih mladih let, temelja vsega njegovega poznejšega dela.
zida ga iz zemlje, morskega mahu in školjk; na vrhu zgradi gnezdo.
Ptiči posebno skrbijo, da so gnezda med valjenjem vsak trenutek zasedena. Posedajo na njih do takrat, ko je zarod toliko zrasel, da lahko sam nase pazi. Samec išče. hrane na morju, samica pa straži in se oddalji od gnezda šele potem, ko se samec vrne. Jajca so sploh vedno pokrita, kajti kakor hitro hoče zapustiti ptica gnezdo, se že pribil" druga. Treba je prev." nosti v gnezdišču, ker so ptiči jako nagne ni h kraji; pri prvi priliki izmaknejo driig drugemu jajčeca,
(Dalje sledi.)
Poroča Dr. Fr. Trdan.
V dneh od 17. do 20. julija se je vršil v slovečem misijonišču v St. Gabrijelu pri Dunaju etnoioško-versko-znanstveni tečaj, ki je privabil zastopnike Slovanov in Nemcev, Francozov in Špancev. Pobudo za ta znameniti kongres je dal, kakor je omenil v pozdravnem nagovoru P. W. Scinidt, ljubljanski vseučiliški profesor dr. Ivan Ehrlich, k! if» kot glavni tajnik vodil tudi vsa pripravijavna dela. Namen setanka je bil, opozoriti udeležence na presenetljive rezultate moderne etnološko-hisloričnc šole in jim pokazati to-'
Knjiga bo vsakemu, ki se hoče baviti % pvoučavanjem Kreka, koristna tudi radi 'epa, ker obsega kar mogoče popoln seznam Vsega, kar se je doslej pisalo o Kreku.
Prvi zvezek Krekovih izbranih spisov je prevzela v komisijsko razprodajo Nova založba v Ljubljani, Kongresni trg 19. Knjiga stan« broširana 45 Din, po pošti 47 Din, vezana 56 Din, po pošti 58 Din. Kdor kupi ali naroči najmanj 10 izvodov skupaj, dobi 10 odstotkov popusta.
Društvo Dr. Janez Ev. Krek v Ljubljani.
Dr. S.
Za krščanski socializem.
Te dni je izšla knjižica, obsegajoča 117 strani pod zgornjim naslovom izpod peresa dr. A. G o s a r j a. Cena 14 Din. Knjižica je mirna, stvarna razprava o ugovorih zoper krščanski socializem. V predgovoru navaja avtor motive za svoje delo. Nejasnost in nevednost, ki vlada glede najvažnejših socialnih problemov med našo inteligenco, je lako silna in zmote, ki se širijo o njih med preprostimi krogi, so tako gorostasne in tako plitve, da je bilo neobhodno potrebno posvetiti z lučjo v to temo. Tudi ne gre reševati težkih in kritičnih socialnih problemov sedanje dobe zgolj na podlagi teoretičnih norm, ki so jih postavili nekateri stari modroslovci in moralisti. Z novim časom so nastala nova vprašanja, ki zahtevajo novih odgovorov.
To delo je po bistvu polemičen spis, apologija krščanskega socializma. Po obliki pa je mirna, trezna razprava, ki veje iz nje blažeči dih: clara pacia, boni amici. Le tupatam, kadar uči ignoranca, odeta v plašč avtoritete, usodne zmote, poseže avtor po retorični formi in zavihti meč. Objekcije priznanih avtoritet zoper krščanski socializem so pa včasih tako neresne in izraz tolike nevednosti na polju socialnega vprašanja, da bi jih avtor lahko brez nadaljne-ga zavrnil po receptu rimskega jezuita Cel-susa.
Knjižica obravnava v prvem delu ugovore in pomisleke, tičoče se v prvi vrsti krščanskega socializma, oziroma njegovega razmerja do krščanstva. Na drugem delu razpravlja o vprašanjih, zadevajočih bolj krščanski socializem sam na sebi ter njega konkretne socialne načrte in zahteve. Knjižica je zelo pregledna in obsega skupaj 15 poglavij.
Vsebina brošure je na kratko sledeča:
1.	Ali jo krščanski socializem sploh potreben?
Uresničimo krščanstvo in ga uveljavimo v praktičnem življenju, pa ne bo ne socialnih vprašanj, ne socializma. Moderna družba pozna samo kontrakt. O ljubezni do bližnjega ni govora. Iz tega položaja, nasičenega z materializmom in egoizmom, ni drugega izhoda, nego boj za krščansik socializem, to je boj za ustvaritev takega družabnega reda, da bodo vsi primorani, držati se gotovih, krščanskim načelom odgovarjajočih mej.
2.	Socialni program iu krščanska pravičnost.
Krščanska etika nalaga delodajalcu, da plačuje delavca tako, da lahko preživlja sebe in rodbino. Ta pravica je splošna in nima z razmerjem delavca do delodajalca sama po sebi nič skupnega. Ali pa more delodajalec tako plačo v vsakem slučaju dajati? Poedinec pač. Drugače je pri industrijskih podjetjih, ki so le člen v dolgi verigi narodnega gospodarstva in ne odločujejo navadno sama v plačah in cenah. Meroda-jen je splošen položaj na svetovnem gospodarskem trgu. Razmerje industrijskega delavstva do podjetnikov ni čisto zasebna, marveč javna socialna zadeva. Na obstoju in procvitu podjetja so zainteresirani de-
lavci in podjetnik. Riziko nosijo oboji. V času krize bi podjetnik ne mogel izplačevati drugega izhoda, nego boj za krščanski šote mezde je vsaj nasproti podjetniku teoretično in praktično brez opore.
Pravično plačo more garantirati le družba, ki mora s smotreno gospodarsko politiko regulirati razmere. Delavstvu se mora priznati pravica do primerne udeležbe na čistem dobičku in vodstvu podjetja. Ta zahteva je upravičena, ker ne dobi delavec nikoli ekvivalenta za svoje delo; diferenca med dejansko in zasluženo plačo ostane v podjetju in tudi obratni kapital, ki je skupna last delavca in podjetnika. Če velja skupnost za slučaj krize, zakaj bi ne bilo skupnosti pri dobičku!
3.	Klic po reformi — obrekovanje krščanstva.
Če pravimo, da krščanska načela pravičnosti in ljubezni do bližnjega sama na sebi ne zadoščajo za ublaženje kričečih socialnih nasprotij in da je treba jasnega in določnega socialnega programa, ugotavljamo s tem samo, da se človeštvo dejansko ne ravna po krščanskih načelih. Klic po socialni reformi ne obrekuje krščanstva, marveč obsoja le nekrščansko moderno družbo.
4.	Sebičnost krščanskega socializma.
Krščanskemu socializmu se očita, da je enako kot materialistični »patentirana in legalizirana« sebičnost. Konstatiraifto, da ni vsaka sebičnost nemoralna, ampak le tista, ki dela drugemu krivico. Značilno je, da se očita le delavstvu sebičnost, o sebičnosti kapitalizma ni čuti pritožbe. Kaj je nezaslišano visoka obrestna mera, ki je vzrok splošnega obubožanja? Altruizem ni krščanska pravičnost?
5.	Sovraštvo krščanskega socializma.'
Krščanski socializem pozna le eno sovraštvo: boj za uničenje družabnega para-sitstva.
6.	Krščanski socializem in dobrodelnost.
Z milodari se ne bodo odpravile socialne krivice. Socialne reforme ne odpravljajo dobrodelnosti in je ne podcenjujejo, marveč zahtevajo to, kar človeku gre. Očitanje, da je socializem »morilec vselej požrtvovalne dobrodelnosti«, je vsaj plehka fraza, če ne določno ironiziranje resnega stremljenja po sanaciji sedanjih gnilih razmer.
7.	Več socializmov — en sam kapitalizem.
V praktičnih, življenskih zadevah se socializem ne more bistveno ločiti od socializma. Krščanski socializem pa se loči od drugih po svetovnem nazoru in po celotni zamisli o preureditvi družabnega reda.
Dočim pa poudarja krščanski socializem v praktičnem življenju bistveno nasprotno stališče od materialističnega socializma, se meče »krščanski« kapitalist odkrito in brez pridržka v strujo najhujšega materializma; zato pa ni nikake graje.
8.	Neznatno socialno in veliko etično vprašanje.
»Rešite etično vprašanje, pa socialnih težkoč ne bo!!? Oboje, etični prerod in socialna reforma je potrebno, sicer ne dosežemo ne enega ne drugega, ker danes ne žive Frančiški Asiški, ampak častilci krivičnega mamona.
9.	Krščanski socializem in sv. Frančišek Asiški.
Ugovor: Krščanski socializem nima do sv. Frančiška nobene pravice, češ,' sveti težkoč ne bo!« Oboje, etični prerod in socialni nagibi so mu bili neznani. Dobro, če še sv. Frančišek ni predaval o socializmu, je pa socialno delal in živel. V poedinih slučajih je zelo aktualno in smotreno posegel v javno življenje ter pripomogel ubogim in zatiranim do pravice.
10.	Moderni kapitalizem — fraza.
Kdo ne vidi in ne čuti kapitalizma?
Posledice so naravnost usodne. Nastali sta dve kasti: na eni strani bogataši, lastniki produkcijskih sredstev, na drugi osiromašeni sloji, izpostavljeni nenasitnemu izkoriščanju ,izročeni bedi in počasnemu umiranju. Moderni kapitailzem je nujna posledica moderne tehnike in moderne prometne organizacije.
11.	0 zasebni lastnini.
Ves boj za in proti zasebni lastnini je le boj za in proti njenemu krščanskemu pojmovanju. Sama na sebi, kot dejanski faktor, je zasebna lastnina izven debate. S krščanskim nazorom o zasebni lastnini se sklada nazor krščanskega socializma, ki zahteva, naj se zasebna lastnina in njeno pravice smotreno omejo v interesu skupnosti.
12.	Proti socializaciji!
Obsodba socializacije, izrečena po nekem avtorju, temelji na zemenjavi pojmov, ker ne loči med socializacijo in med podržavljenjem. Slavospev na nedotakljivost zasebne lastnine, odklanja vsak krščanski socialist z etičnega stališča, ker veje iz njega čisto poganski duh.
13.	Najvišja premoženjska meja.
Med vsemi socialnimi zahtevami je ta
največji kamen spodtike. Ideja najvišje premoženjske meje stremi po omejitvi bogastva, ki ima za posledico, da trpe stoteri in tisočeri bedo in pomanjkanje. Prvi korak do cilja bi bili progresivni davki. Krščanski socializem hoče napraviti konec brezmejnemu kopičenju bogastva in zemljišč, ker brez tega ne postane socializem nikoli dejanje.
14.	Dolžnost dela — za siromake.
Vsak človek je dolžan po svojih močeh
produktivno ali sicer koristno delati. »V potu svojega obraza boš jedel svoj kruh«, velja brez izjeme za vse. Družba bi polagoma obubožala, ako ne bi njeni člani delali zaradi nekaterih lenuhov več, nego so dolžni. S tem, da brezdelnež plača drugemu, da dela zanj, ne zadosti svoji dolžnosti do skupnosti. To je jasno. Dejansko pa mora delali le Nemanič. Le zanj velja načelo: Kdor ne dela, naj tudi ne je. Razvoj pa gre za tem, da pride dan obračuna, in tedaj bo konec parasitstva.
15.	Stavka — neumestno iskanje pravice.
»Zagovorniki stavke so diletanti krščanske morale.« Stavka je bojno sredstvo za delavske pravice. Če ima delavstvo pravico, zahtevati za pošteno delo pošteno plačo, pa je ne more drugače doseči nego s stavko, zakaj bi ne bilo etično dopustno, odložiti delo in s tem prisiliti podjetnika, da pošteno plača pošteno delo?
Često ne preostaja drugega, nego da delojemalec ali zapusti službo ali pa poseže po samoobrambi, to se pravi, da stopi v stavko, ki mu pripomore vsaj deloma do njegovih pravic. Človeško življenje je nad vse. Zemeljske dobrine so zato, da omogočajo celokupni družbi in ne samo poedinim eksistenco.-Kdor ščiti kapitalista pred stavko, ta ne samo, da nima pojma o težkem boju, ki ga bije za obstanek delavno ljudstvo, marveč dela tudi slabo uslugo krščanskemu pojmovanju pravičnosti in ljubezni do bližnjega, pa bodi to tudi še tako priznana avtoriteta.
Avtor konča z besedami: »Vse kaže, da tu ne velja: zagovorniki stavke so diletanti krščanske morale, marveč protivniki stavke, ki pošiljajo delavstvo s trebuhom za kruhom v širni svet, so diletanti — ne samo socializma, marveč tudi — krščanstva.
z * *
pr »Splošna knjižnica«. Tekom tega meseca začne v Založbi Zvezne tiskarne in knjigarne izhajati »Splošna knjižni-
c a«, ki bo obsegala vse panoge književn, sti. V pestri vrsti bodo sledila leposlovj in znanstvena dela vseh strok in struj sodobnega in starejšega domačega slovstv Poleg tega bodo zastopani v »Splošni knjj niči« po možnosti tudi važnejši avtorji ost) lih slovanskih narodov in svetovni avtor sploh. Slovenska javnost bo gotovo up< števala resno kulturno stremljenje teo podjetja. Zato je pričakovati, da se te® primerno odzove. Del podrobnega progn ma objavimo v prihodnjih dneh, ko izide prvi zvezki »Splošne knjižnice«.
g Tretji ljubljanski velesejm. Trel ljubljanski velesejm, ld se otvori dne septembra t. 1. bo v resnici najsijajnejši 0 vseh dosedanjih. O pomenu in koristi vzor nega sejma danes nihče več dvomiti ne mi re in vsak zaveden trgovec, obrtnik in i( dustrijalec mora smatrati velesejm za svoj šolo in v dnevih, ko se isti vrši, za sv< dom. Da bo letošnji velesejm združil vec
no naših podjetij in predstavljal našo cel
industrijo, obrt in trgovino, se vidi iz de stva, da je sejmišče v obsegu 40.000 kvi dratnih metrov letos že skoro premajhni Prvi prostor, to je prostor v notranjosti pi
viljonskih zgradb je že davno do zadnje« kotička zaseden. Enako vsa mesta na pn stem. Na razpolago je le še nekaj pokriti ga prostora ob paviljonih po 120 Din z
kvadratni meter. Kdor nanj reflektira, na se požuri, ker sicer se bo dal inozemstv na razpolago. Vseh razstavljalcev je dose daj okrog 700, med temi 120 trgovcev ii 152 inozemcev. Drugo je domača obrt in in dustrija. Inozemstvo po državah: Avstriji 48, Nemčija 57, Amerika (USA) 8, Anglij,
6,	Češkoslovaška 24, Francija 20, Belgija j Švica 1. Naše domače gospodarstvo bo po kazalo velikanski napredek od lanskega ie ta. Predmeti, ki smo jih še lani uvažali, b« do letos razstavljeni že kot izdelki naši domačih podjetij, tako v strojni, elektrotel nični, kemijski ter mnogo drugih skupinal katerih bo letos 21 in sicer: 1. strojna ii dustrija, 2. izdelki iz železa in jekla, pi škarstvo, municija; 3. ostali kovinski ii delki; 4. poljedelski stroji, poljedelsko on dje; 5. avtomobili, dvokolesa, pnevmatiki vozovi; 6. elektrotehnika in razsvetljava
7.	kozmetika, farmacevtični in kirurgičr
izdelki; 8. papirna industrija, grafika, kai
tonaža, pisarniške potrebščine; 9. pohištv
in stanovanjska oprema; 10. ostala lesu
industrija, 11. usnje in konfekcija ustij«
12.	tekstilna industrija, tekstilna konfekc ja, kožuhovina, perilo, cerkveni ornairfenti
13.	klobuki, slamniki, košarstvo, vezenine čipke; 14. lončena roba, majolika, fayence steklo; 15. galanterija, bijouterija, dragu Ijarstvo, fina mehanika, optika, graverji, ii pasarji; 16. kemična industrija; 17. indu strija živil; 18. poljedelstvo; 19. stavbni stvo; 20. godala; 21. razno orodje. — Novos bo letos tudi vrtnarski cddelek z okrog 4 tisoč cvetlicami, lepotičnim grmičjem, naj plemenitejšim sadnim drevjem ter najmo dernejšim cvetličnjakom. Dalje poljska že leznica z lokomotivo na olje, avtomobil parnim pogonom, najmodernejše opremlie na elektrarna, ki bo celo sejmišče oskrbo vala z električnim tokom za pogon in raz svetljavo, signalni topiči, signalne električ ne ure s sireno in še cela vrsta drugih zna menitosti. Inozemska industrija bo sedelo vala s stroji, najnovejšimi izumi, ki bodi cel dan v obratu. Vsak bo prišel na svoj ra čun, zato naj tudi vsak poseti III. ljubljan ski velesejm. Permanentna legitimacija, k daje pravico na polovično vožnjo z osebni mi in brzimi vlaki, stane Din 50 in se dob
zadevne evolucijonistične nauke in njih znanstvene metode v pravi luči.
Naj slede tu samo nekatere misli.
Moderna etnologija.
Do srede 19. stol. je prevladoval med etnologi in socijologi takozvani tradici-jonalizem, nauk, po katerem izvira vse nase družabno življenje iz ene prvotne mono-game družine. Ta je tvorila nekako prapo-dobo in vzor za nadaljnji družinski, družabni in državni razvoj. V drugi polovici 19. stol. pa je materijalistična znanost kratkomalo prelomila zvezo s preteklostjo in raztegnila evolucijonistično naziranje kot edino pravo na vse znanstvene panoge. Z naukom, da izhaja človek iz opice, je degradirala pradede človeškega rodu v živalsko prastanje, iz ka-j terega se je povspel človek po različnih stopinjah do višje kulture. Na mesto prvotnega monogamega družinskega življenja je postavila evolucijonistična metoda spolno promis-jkuiteto in proglasila za prvotno socijalno' oblico čredo kot homogeno in neindividuelno ma-so. Da podkrepi svoje podmene — posebno »na družabnem in verskem polju — se je za-jtekla k takoimenovanim prastarim nabavnim narodom in na podlagi nekaterih izrodkov izpovedala: tak ie bil družabni začetek našega rodu.
Izprva ie ta novi nauk po vsem svetu slavil zmagoslavje. Pod vplivom znanstvenikov je našel vstop na vseučilišča in srednje 3ole ter se potom knjige širil tudi med ljud-
stvo. Vendar pa so kmalu vstali možje, ki se niso povsem zadovoljili z dogmatičnimi rezultati radikalno evolucijonistične šole. Znameniti etnologi kot Tylor, Peschel in Ratzel se! te nove teorije niso oprijeli, dasi so sicer bili evolucijonistično nadahnjeni. Odkrit boj pa sta napovedala etnološkemu evolucijonizmu C. V. Starčke in E. Westermarck, početnika moderne etnološko-historične šole. Slednji je že leta 1892 zapisal značilne besede: »Podmena o promiskuiteti... nima nobene realne podlage in je bistveno neznastvena.« Po isti poti hodita tudi glavna zastopnika sodobnega etnološko-historlčnega raziskavanja Fr. Grab-ner in W. Schmidt.
Monogamija podlaga pradrušine.
Nova etnološko-historična šola je že doslej doprinesla nešteto dokazov, da prevladuje monogamija tudi na najnižji stopinji civilizacije. Kot zastopniki naše pradavnino veljajo takozvani p i g ra e j i in p i g m o j i d i. Sem prištevajo pritlikovce srednje in južne Afrike, rod Wedda na Ceyloiiu, Andamane na otokih v Bengalskem zalivu, Seniange in Senoi na polotoku Malaka, Kubu na Sumatri, Negrite na Filipinih, Toala na otoku Celebes, več manjših rodov v južno-vzhodni Avstraliji ter Ges rodove v Južni Ameriki. Vsi ti našteti rodovi niso brezumna čreda, ampak se ponašajo z izrazito individualnostjo, M se jasno kaže v njim lastnih družinskih iu družabnih oblikah. Zato tvorijo poedine etnografske celote tudi poedine kulturne kroge.
Monogamo pradružiuo označa v vsem njenem vstroju preprostost navad in jasnost družinskih pojmov. Podlaga družinske sreče je zakonska zvestoba. Prešuštvo je tako redek pojav, da ga navadno kaznujejo s smrtjo. Zelo redki so tudi slučaji razporoke. Razmerje med stariši in otroci je v premnogih slučajih naravnost prisrčno. Vzgoja ni čredna (Massenerzieliung), ampak domača, vrši se v najožjem družinskem krogu. O rodu Karaja v vzhodni Braziliji piše raziskovalec Fr. Krause: »Oče poučuje sina, mati hčer. Stariše ubogajo otroci na besedo in tudi odrasli slede še brezpogojno nasvetom svojih mater. Narod, ki ima tako čiste pojme o družinskih vezeh, mora spoštovati tudi starost. V tem oziru poroča A. B. Meyer o filipinskih Negritih: >Kakor hitro ne morejo stare osebe več skrbeti za svojo prehrano, jih preživlja tista družina, kateri pripadajo.«
Pojem pradriave.
S pojmom družine je v tesni zvezi pojem večje družabne celote, ki jo smatrajo za nekako pradržavo. Ta ni v bistvu nič drugega kot nekoliko povečana družina ali združitev več družin. Večji ali manjši ob3eg pra-države določajo. navadno krajevne razmere. Tako n. pr. obsega »andamanska država« 10 ali tudi nekaj več družin.
Uredba pradržave je demokratična. Na čelu stoji poglavar, ki ga voli vsa srenja. ,V izvrševanju svoje službe je vezan na svetovanje slarejšin, zato ni absoluten vladar,
ampak nekak primus inter pares. Njegovo do stojanstvo ni dedno, vendar sledi navada očetu sin ali pa brat. >K zborovanju starej šin ne pripuščajo mlajših mož, ako pa jih, 6 le-ti ne smejo udeleževati razgovora; zato za beleži evropski opazovalec nemalokdaj svoj začudenje nad globokim spoštovanjem, ki § izkazujejo mlajši ljudje napram starejšimi
Prestop iz družine v zadružno celoto f vrši potom i n i c i j a c i j e, ki jo priredi vsi srenja slovesno. Dorasel kandidat, deček al deklica, se po navodilih starejših pripravlji na to pomembno dejanje po več dni, kateri prebije v nalašč zato pripravljenih prostori! z molkom in postom. Z odpovedjo in samo zatajevanjem mora mladi državljan pokazati da bo kot mož zmožen preživljati svojo bodo čo družino. Moralni predpisi, ki jih ob taki1 prilikah vcepljajo v mlada srca, morajo bil inicijatom smernice za vse njih nadahije živ ljenje. Gavne zapovedi se glase:
1 Spoštuj stariše in jih ubogaj.
2.	Deli imetje s svojimi prijatelji.
3.	Živi v mini s svojimi prijatelji.
4.	Ne imej nikakega razmerja z deklic ml ali oženjenimi ženami.
5.	Izpolnjuj zapovedi o jestvinah, dokle te starost od njih ne odveze.
Prareligija.
Po evolucijonistični teoriji je bil Vn človek brez vsake vere in verskega poznanji le sporadično je še zaslediti prav surovo 1 zmedene religiozne početke. Verska oblik
pri vseh denarnih zavodih in pri Uradu
ljubljanskega velesejraa. Vetopnice za enkratni obick po Din 15 pa se bodo prodaja-e v blagajnicah ob vhodih na sejmišče.
g Žitni trg. Na novosadski produktni borni notirajo žitu sledeče cene: pšenica 365 Din, ječmen 300 Din, oves 300 Din, koruza 285.50 Din, pšenična moka št. 0 600 Din, št. 2 580 Din, št. 6 130 Din, mekinje 150 Din. Tendenca neizpremenjena.
g Mehanična vrvarna, terilnica lanu in konoplje ter predilnica, Anton Šinkovec d. d. Grosuplje pri Ljubljani se osnuje dne 17. t. m. ter prevzemo tovarniško podjetje Anton Šinkovec, mehanična vrvarna in predilnica na Grosupljem. Koncesijonarji sta Trgovska banka d. d. v Ljubljani in tovarnar Anton Šinkovec.
g Hmelj. Z a te c. Mišljenje je mirno, dviganje ceu se je ustavilo. Plačevalo se je za lanski pridelek 2400 do 2500 ČK za 50 kg. Sklenilo pa se je le malo kupčij, zakaj ravno tako kakor so prej v dobi hausse bili prodajalci nepopustljivi, kažejo danes kupci manj veselja do kupovanja, ker upajo, da se bode letošnji pridelek po manjšem lokalnem dežju, ki se je pojavil ta teden, znatno zboljšal. Zadnje dni se je visoka dnevna temperatura umirila, tu pa tam je padlo nekaj dežja in nebo Je bilo večkrat oblačno. Tako vreme je ugodno vplivalo na rast hmelja, ali obče ne bo spremenilo cele situacije rasti. Hmeljeve mušice so se močno razmnožile, kljub temu, da listje pridno brizgajo, a tudi tisto dežja, kar ga je Jbilo, ni osvežil rumenečih spodnjih listov. Jugoslavija. Savinjska dolina dne 15. julija. V poslednjih 14 dneh se je hmelj zaradi ugodnega vremena opomogel. Nagla izpre-piemba vremena koncem junija t. 1. je po vzročila, da so začeli spodnji listi rumeneti, •car je sicer za uspešno letino brez pomena. Letos se hmelj prav počasi pripravlja k cvetju in je tudi Golding jel cvesti 14 dni kesneje kot druga leta. Škoda, kar jo je napravil hme-Ijev mrčes, zlasti mušice, je neznatna. Belgija. Bruselj, dne 11. julija. Toplo in solnčno vreme s toplimi nočmi je precej pospešilo rast in cvet hmelja po hmeljnildh, ki so jih pridno brizgali. Hmeljarji, ki so pravočasno brizganje zamudili, ne bodo imeli obilega pridelka. Na bruseljski borzi so se vršile kupčije za letošnjo letino za dobavo v oktobru ali novembru po 360 frankov za hmelj Popenring. Merto in 475 frankov za hmelj Alost. Hmelj lanske letine se je prodajal za 300 uo 350 frankov za 50 kg. Francoska. Hagenau, dne 11. julija. Le na nekaterih Lmeljnikih se je timeljeva rast izboljšala. Splošno pa je situacija kritična in misel na dober pridelek vse prej L.v>t vesela. Pogled na hmeljnike, izvzemši one, ki so bili ob pravem času obrizgani z nikotinom, je prav žalosten. Poganjkov ni ali pa prav malo. Listje je zgrbančeno in usiha. Kaj čuda, da hmeljar žalostno poveša glavo. Cene lanskemu hmelju rastejo od dne do dne in posestniki izkupijo zanj, kolikor hočejo. Nihče ne zaara letošnjega hmelja, zakaj preveč bi riskiral. Angleška. Hmeljevih zalog je jako malo, letošnjega pridelka pa tudi no bo kaj prida, dasi je napočilo za hmelj boljše vreme. Rast se je letos zakesnila naj-, manj za 14 dni. Mrčesa je vedno več. Amerika. Hmeljev trg neizpremenljiv. V zadnjem času so jeli hmeljniki bolje kazati, žal, da se je pojavil obenem tudi škodljivi hmeljev mrčes. Pridelka ne bo dosti.
g Nemško zlato posojilo je razpisano. Garantira nemško gospodarstvo in sicer do 'zneska 500 milj. zlatih mark. Najmanjši delež posojila bo znašal 4.20 zlatih mark, ali 1 dolar. Podpis posojila prične 15. avgusta.
g Stanje papirnatega denarja v Nem-tiju Dne 1. avgusta je bilo v Nemčiji po izkazu nemške drž. banke za 31,824.600,000.000 mark papirnatega denarja v prometu.*1 V enem tednu se je stanje povečalo za 633 miljard, a zlata podlaga je padla za 40.6 milj. zlatih mark.
g Avstrijski davek na poslovni promet otl luksuznega blaga. V Avstriji se je pred krat-
kim uvedel splošen davek na poslovni promet v izmeri 1%. Poleg tega se od luksuznih predmetov pri prometu v podrobni prodaji pobira povišani prometni davek v izmeri 12%. Za podrobno prodajo se smatra vsaka prodaja, pri kateri ne kupi blaga poklicni trgovec v ta namen, da ga v neizpremenjeni ali predelani obliki naprej proda. Ako si hoče trgovec nabaviti luksuzno blago za nadaljno prodajo in si pri tem prihraniti 12% prometni davek, mora v smislu avstrijskih predpisov o davku na poslovni promet dokazati z uradnim potrdilom obstoj in vrsto svojega obrata. Potrdilo se mora pokazati pri vsakem nakupu, ako ni dobavitelj z odjemalcem v stalnih poslovnih stikih in sta mu natanko znana vsebina in doba veljavnosti uradnega potrdila. Uradna potrdila, ki se potrebujejo, da si trgovec prihrani 12% luksuzni davek, izdajajo avstrijska davčna oblastva I. stopnje. Inozemcem izdajajo ta oblastva uradna potrdila le, ako predlože potrdilo katere avstrijskih trgovskih obrtnih in industrijskih zbornic (Feldkirch, Graz, Inns-bruck, Celovec, Line, Salzburg in W:en) o obstoju in vrsti njihovega obrtnega obrata. Zbornice izdajajo potrdila vsakemu inozemskemu trgovcu, ki dokaže, da je v resnici trgovec. V tem primeru se smatra za zadosten dpkaz potrdilo trgovske zbornice, v katere okolišu izvršuje trgovino, ali potrdilo konzularnega zastopstva lastne države ali pa potrdilo avstrijskega konzularnega zastopnika njegovega okoliša. Interesentom je seznam blaga, ki se v Avstriji glede plačevanja davka na poslovni promet smatra za luksuzno blago, za katero se pobira davek le v podrobni predaji, na vpogled v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani.
g Za eksporterje suhega in konservira-nega sadja. Tvrdka iz New Yorka želi stopiti v stike z izvozniki suhega in konserviranega sadja. Naslov tvrdke je dobiti v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani.
g Zvišanje diskontne mere v Nemčiji. Nemška državna banka jc zvišala bančno rato na 12%, eskomptuo obrestno mero od 18 na 30%, lombardno obrestno mero od 19 na 31%.
BORZA.
Curih, 4. avgusta. (Izv.) Berlin 0.0005*J Holandija 219.50, Newyork 558.25, LondorS 25.51, Pariz 32.27, Milan 24.17, Bruselj 25.80, Praga 16.35, Pešta 0.0325, Bukarešt 2.77, Belgrad 5.85, Sofija 5.20, Varšava 0.0023, Dunaj 0.007850, avstrijske krone 0.0079.
produkcijo vina slabejše vrste, ki bi samo škodovalo dobremu slovesu madžarskih vin ter zmanjševalo žitni pridelek.
r Vzgojevalen poštni pečat. Kanadska postna uprava rabi poštni pečat kakor vzgo-jevaluo sredstvo. Na vsakem pismu ali dopisnici čitaš kak opomin ali poziv. Tako dobiš napise kakor: Piši večkrat in ohrani skupaj svojo družino! — Delaj in brigaj se za delo, da bi ne bilo nezaposlenih. — Skrbi, da ne bo gozdnih požarov. — Oddaj zgodaj svoje pismo na pošto in ne pozabi na zadnjo pošto. — Ne pozabi zapisati na pi:,mo ulico in hišne številke. — Irska pošta stavi na pisma napise v velikih črkah: Uči se irski. Britanska pošta pa zopet skrbno opozarja na številnih pismih s poštnim žigom na: Britansko razstavo 1924.
r Amerika in nakit. Amerika se ni založila samo z umetninami starega sveta, temveč tudi z njegovimi dragulji. Najbolje so vidi l* izvozne statistike londonskega pristanišča, kako ogromne množine najrazličnejšega nakitja so šle po široki morski cesti v Ameriko. Demanti, kar je bilo poslanih iz Londona v Zedinjene države 1. 1922. imajo vrednost 7,608.338 dolarjev, kar znači velik razmah proti 1. 1921. ko se je izvozilo dragih kamenov in zlatega lišpa le za 1,791.225 dolarjev. Tako narasli nakup priča, da je Amerika dežela, ki si more mnogokaj dovoliti, kar je Evropejcu nedosežno. Biserov so izvozili 1. 1922. iz Londona v Zedinjene države vsega skupaj za 4,302.433 dolarjev, 1. 1912. pa samo za 1,345.744 dolarjev. Ali tudi zanimanje za umetnine ni da bi dejal, dasi ta izvoz no raste tako kakor izvoz dragih kamenov. L. 1922. se je izvozilo iz Londona za 8,163.988 dolarjev umetniških predmetov, 1. 1921. pa za 6,395.464 dolarjev.
r Novo zdravilo proti jetiki. Na poslednjem kongresu berlinskega . zdravniškega društva je predaval zdravnik za ženske bolezni profesor dr. Diihrssen o novem zdravilu proti tuberkulozi. Novo zdravilno sredstvo je izuniel prof. dr. Weninger po 23 letnih poizkusih. Dr. Weninger, ki živi že več let v Rio de Janeiro, rabi rečeno sredstvo od 1. 1918. Prof. Diihrssen je pripeljal neko žensko, ki je bila v štirih tednih po 24 inlia-lacijah ozdravljena jetike. V Rio de Janeiro je ozdravil dr. Weninger celo vrsto jetienih ljudi. V Braziliji je bila Wennigerjeva metoda že uradno odobrena.
r Najmanjše glavno mesto. Salomonovi otoki v Tihem oceanu, ki so bili pred vojsko last nemškega cesarstva, so pripadli po mirovni pogodbi Angležem. Glavno mesto omenjenih otokov je Tulagi. To mesto šteje 34 prebivalcev, in sicer: 33 Evropejcev in enega Kitajca.
g Madžarska ne dovoli kopati novih vinogradov. Madžarski poljedelski minister je predložil parlamentu načrt zakona, ki so tiče vinske produkcije. Načrt vsebuje določila, kako se mora z vinom ravnati in kako ga je razpečavati. Važno točko rečenega zakona tvori odredba, s kartero ima biti napravlja-nje vinogradov urejeno. Odslej smejo kmetje napravljati vinograde le za svojo potrebo, a zemljišča, ki so pripravna za njive, se ne smejo porabiti za vinograde. Minister namerava z omenjenim zakonom preprečiti nad-
kakršno podaje etični monoteizem, je šele končni rezultat versko-zgodoviuskega razvoja. Človeštvo je začelo z ateizmom in dospelo preko fetišizma, manizma, animizma in poli-teizma do enostavne oblike monoteizma.
Kaj pa pravi etnološko-historiena šola o Tiočetku iu razvoju religije? Na to vprašanje naj odgovori učeni jezikoslovec in etnolog dr. W. Schmidt: »Podlaga te vere (vere najbolj primitivnega človeka) je versko priznanje enega najvišjega bitja. Njegovo ime je mnogokrat »Grom«, mnogokrat >Neboc ali »Gospod« ali pa »Naš Oče«. Z večine stanuje v nebesih, nima pa nikakega omejenega bivališča na zemlji, nikakih templov in tudi no upodobljenih simbolov, sicer pa je kot vsepovsod pričujoče Jasno izražene duhovnosti tou ne prilaščajo zmiraj, pri rodu Semang je kot ogenj; pri nekaterih rodovih je, pije in spi; če mu pripisujejo še ženo in otroke, se Pokažejo antropomorfizmi kot prirastki iz mitologije, posebno iz mitologije o luni redko iz mitologije o solncu. To bitje je bilo pred vsemi stvarmi, možnost njegovega konca so nikdar ne omenja. Ima pa najvišjo moč nad vsemi stvarmi in osebami... Pošilja tudi bolezen in smrt, dostikrat kot kazen za storjene grehe, ki jih kaznuje v onstranskem življenju prav tako, kakor plačuje dobro. Ono je postavodajalec vse nravnosti, pri mnogih se °Z!Ma kot ysevech«v Dozna celo misli srca.
Svoje velike moči ne vporablja nikdar za kaj hudega — zato ni nikdar pospeševatelj ali zapovedovalec nenravnosti, tatvine, umora, kakor se to dogaja v mitologiji celo klasičnih kulturnih narodov. Ljudi ue nadleguje brez vzroka in po svoji hudomušnosti, ampak je dobrotljivo in rado pomaga, vse dobro pride sploh samo po njem.« Pred tem najvišjim bitjem imajo vsi primitivni narodi globoko spoštovanje in ga časte z gotovimi molitvami, ponekod tudi z daritvami.
Tako so najnovejše izkušnje in temeljita raziskavanja pozitivnih učenjakov in misijonarjev ovrgla mnogo evolucijonističnih teorij in opozorila na njih znanstveno nevzdržlivost. Kdor hoče prodreti v psiho primitivnega človeka, si mora naprej pridobiti njegovo popolno zaupanje in se seznaniti z vsemi niansami njegovega jezika. Nešteti slučaji potrjujejo dejstvo, da je primitiven človek napram tujcu skrajno nezaupljiv. Tako je n. pr. celo Darwin proglasil rod Jagan na Ognjeni Zemlji za popolnoma brezbožne ljudožree. Dr. Koppers, ld se je preteklo telo s p. Gusinde 3 mesece mudil med tem rodom, je smehljaje izjavil, da se še ni nikdar tako malo bal za življenje kakor v tistih dneh,, ko je bival med »svojimi brati« — Jaeran.* __________V5
♦ Dr. w. Koppers, Die Anfange des menseh-liuli** ©'»■'"ainfichu.tto^eben«- GladtocU^ 1921. 1 - v
c Križanska Moška in mladeniška Marijina dražba danes, prvo nedeljo, nima običajnega cerkvenega shoda, ker bo slovesen shod te družbe prihodnji Marijin praznik, dne 15. avgusta.
Vestnlk S.K.Š.T
Prosimo, da vposljete od vseh društev takoj odgovor na zadnjo okrožnico SKSZ glede reorganizacije.
Občni zbor se bo mogel vršiti šele jeseni, ker na katoliškem shodu ni bilo mogoče najti primernega časa in prostora zanj. Pač pa se bo vršila anketa zastopnikov društev SKSZ v ponedeljek 27. avgusta ob 2. popoldne v Akademskem domu (poleg Uni-ona) in, če bo treba, še v torek 28. avgusta isti čas v Jugoslovanski tiskarui III. nadstropje v knjižnici.
Znake SKSZ upamo dobiti čez nekaj dni. Prosimo sporočila, koliko naj jih pošljemo na društva, dajih prejmete še pred katoliškim shodom.
Vestnik št. 8 bo stiskan do 15. avgusta.
Dijaški vestnik.
Ekskurzija Kluba trgovskih akademikov. K. T. A. naznanja svojim članom, da se sprejemajo priglasi za poučno ekskurzijo še do vštetega 9. t m. Program je v osnovnih obrisih sledeč: Ljubljana—Karlovac—Čaprag— Nova Kapela—Osijek, potem po Donavi pre ko Novega Sada in Belgrada do Prahova. Nato z železnico preko Negotina, Zaječara v Niš in Skoplje ter nazaj. Ogledali si bomo v kolikor nam bo mogoče najvažnejša industrijska podjetja ter trgovske in gospodarske ustanove ob tej progi. Z ozirom na to, da bomo imeli % popust pri vožnji, bo ista stala nekaj nad 150 Din. Udeležencem priporočamo, naj si vzamejo seboj primernega provijanta, glede denarja pa naj si vsakdo preračuna za 20 dnevno oskrbo. Vendar čim več — tem bolje! Odi-demo v ponedeljek 15. avgusta zvečer z južnega kolodvora. Prijave sprejema Franjo Za-lar, Eesljeva cesta 25/11.
Poštni vestnik.
Izprememba poštnega okoliša Zg. Polskava. S 16. avgustom t 1. se izločijo iz okoliša pošte Zgornja Polskava pod občino Kalše spadajoči krajevni deli Stara ves, Grobelnik, Zg. Kalšjak, Grombažan, Padenik, Petelin in Pri-stovnik in se pridele pošti Slovenska Bistrica, oziroma pomožni pošti Sv. Martin na Pohorju. Tudi vas Sele (občina Zg. Polskava), se izloči tudi iz okoliša, pošte Zg. Polskava in se dodeli pošti Pragersko.
Turistika in šport.
' Plavalna lekma, ki jo priredi danes S. Iv. Primorje ob priliki slavnostne otvoritve mestnega kopališča se prične točno ob ll.uridop. Seja jurije se vrši na prostoru S. K. Primorja ob 10. uri. Tekmovalci morajo biti najkasneje ob pol 11. uri na tekmovalnem protoni in se zglasiti pripravljen k startu pri vodstvu tekme. — Dosedaj je prijavljenih od ljubljanskih klubov okoli 100 tekmovalcev ter vaterpolo moštvo S. K. Ilirije, L. S. kluba in S. K. Primorja. Boj z vodno žogo bo dokaj oster, ker razpolagajo vsi prijavljeni klubi z dobro uvežbanimi ljudmi. Opozarjamo občinstvo na to interesantno prireditev in želimo, da bi istn bila kar najbolje posečena.
S. E. Jadran: S. K. Hermes. Danes ob Pol 18. uri skušata letos mlada, utfilna prvo-
razredna kluba, na igrišču S. K. Ilirijo prvi9 svoje moči. Oba gojita lepo kombinaeijskd igro in sta si enakovredna. Tekma obeta zanimiv šport.
Letošnjo tekme ptičarjev. Klub ljubiteljev ptičarjev v Ljubljani priredi letošnjo jesen dve tekmi, prvo dne 30. septembra t. 1. v klu, bovem lovišču Ježica pri Ljubljani, drugo dne! 14. oktobra t. 1. na Štajerskem (lovišče se na-! znani pozneje). Vsaka tekma se deli ua a)' jesensko plemensko tekmo za pse, poleženo 1. 1922, b) širšo poljsko tekmo za ostale pse, Razen tega se vrši v Ljubljani tudi tekma za španijele, če se priglasi najmanj 5 španijelovj Za širšo poljsko tekmo veljajo določila, objav-,' ljena v »Lovcu« 1. 1921., str. 258—263. Določila za plemensko tekmo se objavijo pravočasno, kakor tudi ona za tekmo španijelov. Prijave sprejema »Klub ljubiteljev ptičarjev v Ljubljani« do 15. septembra t. 1. Udeležba častna dolžnost. Odbor kluba ljubiteljev ptk čarjev.
šah.
Bujno, kakor pri nas v Evropi, cvete naša idealna igra tudi onkraj Velikega oceana v sicer tako* praktični Ameriki. Razvija se čudovito po vsem svetu in ni zamrla (a bajno-nežna in za umsko in srčno vzgojo človeško lako blagolvorna kulturna cvetka ne ob gromenju topov iu tulenju bojnih viharjev in ne bo zamrla tudi ne ob vsem butanju irt bruhanju zbesnelega povojnega materijalizma.
Naslednja partija je najlepša iz nedavno skon-' čane tekme med ameriškim prvoborilcem Frank Marshallom in nekaj let sera v Ameriki Živečim: nemškim mojstrom Edvard Lasker-jem, bratran/ cem svetovnoslavnega dr. Emanuela Laskerja. Šlo se je za prvenstvo v Ameriki. Zmagal je po silno trdovratnem, težkem boju Marshall s 5 dobljenimi proti 4 izgubljenim igram, dočim jih jc celih 9 (!) ostalo neodločenih.
Odklonjen damski gambit:
	Beli:	Črni:
	Frank Marshall	Edvard Lasker :
1.	d2-rd4	d7—do
2.	Sgl-f3	e7—e6
3.	c2—c4	c.7—c5
4.	c4—d 5:	e6—d5:
5.	Sbl—c3	Sb8—c6
6.	S2-g3	Sg8—f6
7.	Lfl—g2	Lc8-e6
8.	0-0	Lf8—e7
9.	d4—c5 :	Le7— co :
10.	Lcl—g5	do—d4 ('
11.	Lg5—f6 :	Dd8—f6 :
12.	Sc3—e4	Df6—e7
13.	Se4—c5 :	De7—co :
14.	Tal—cl ("■	Dc5—bfi
15.	S!3—g5	LeG—15
16.	e2—e4 (»	d4—e3 :e. p
	Stanje po 16. potezi črnega:	
Črni.		
I jj	mm _.„ mm.	
Jfc^ lil	Sjilgl	i
H 11		
u- iu	Srfll	IS
ABC	D K F G	H
	BelL	
17.	Tel—c6 : !! («	b7—c6 :
18.	Ddl—d6	Lf5—d7 ( ■
19.	Dd6—e5 f	Ke8—18
20.	f2—e3 :	17—16 («
i 21.	Tfl—16f; ' r	/ g7-!6:
oo	Deo—f6t:	KIS—e8
; 23.	D16—h8 tU	Ke8—e7
V' <M it	Dh8-e5 f ^	Ke7—d8
v 25.	h2-h4 ;")•' \	Kd8—c8
26.	Sg5—17 v>	a7—a5 f
27.	Sf7—d6f	Kc8—b8 (8
. 28. r*	Sd6— bo f (•	Kb8—b7
V 29.	Sb5—d6t	Kb7-b8
f 30.	De5-e7	Db6—c7 ("•
31.	De7-f8 f	Kb8-a7
32.	Sd6-b6 f	Ka7—bfi
' 33.	Df8—a8 :	Kb6—bo :
' 34.	Lg2-fl f	Kb5-b4
35.	Da8-f8 f	c6—co
36.	Df8—g7	co—c4
• 37.	Kgl—h2	Dc7—c6
1 38.	Dg7—c3 f	Kb4—b5
39.	Dc3-rb3 f in črni sc je vdal	
Opazke:
') Prezgodno, kakor kaže po sledečih" dveh" za-; menjavah 14. poteza belega. 10. ... Lc5—e7 sicerj res nc izgleda posebno lepo, vendar ne najdemo za, črnega boljše obrambe.
') Važon tempo. Beli ima sedaj lepo razvitar|
igro.
') V zvezi s predidočim 15. Sf3—g5 jako lepo; in energično igrano. Nadaljnje poteze Marshallove. so udarci s kolom.
') Precejšnje presenečenje za črnega. Žrtev, kvalitete je popolnoma korektna.
*) 18.... Ta8—c8 seveda ne gre radi 19. Dd6 -t e5f.
•) Črni nima nič druzsga, ker bi na 20.... Let? takoj odločilo 21. Sg5—e6f.
') Crgi se zaman trudi, da bi se osvobodil iz klešč.
6) Zopet nima Krni nič boljšega. 27. ... KcS—
r,7 ? seveda ne gre radi SdG—c41> "a 27. ... KcS— uS pa sledi enostavno 28. Di'5—h81 in 29. Ul:3—a8: Tukaj bi oilo 28. SdO—c41k Db(i—c7, 29. Sel—bt> ! takoj odloČilo.
'") i)0. .. . KbS—c7 seveda ne gre radi 81. Lg2— hi). Naslednje končne poleže bo t>e prav mične.
" Frank M a r s h a 11, rojen 10. avgusta 1877 v Rrooklyn-u, drž. New York, je eden največjih izmed sodobnih mojstrov. Nevenljivo slavo si je iztekel leta 1904. kot prvi zmagalec v Cambridge Springs-u, kjer ui izgubil nobene partije, dasiravno so tekmovale koiifeje a la dr. L a s k e r, Pills-b u r v , J a n o v s k i, S c b 1 e c h t e r , Č i g o r i n , Teichrnann itd., in 1. 1906. v Niiriiberg-u, kjer si je istotako priboril 1. darilo in realiziral samo proti S c h 1 e c h t e r - j u , F1 e i s c h in a n n - u , C i gor in-u in dr. T a r r as c h - u, zmagal pa v vseh ostalih partijah. Drugi zmagalec tedaj je bil slavni češki mojster in prvak Oldrich D ur as, lci si je bil pridobil mednarodno mojstrstvo leto poprej v Barmen-u. Tudi pred tema turnirjema in kasneje do izbruha svetovne vojske se je M a r s h a 11 vdoležil z menjnjočimi se uspehi lieštevilnib šahovskih bojev. Je pač neproračunljiv .— Vse njegove igre se pa odlikujejo po neki posebni svežosti, ori-ginajiteti in izredni inicijalivi in duhovitosti, tako :Ja smo ga zadnja leta težko pogrešali na evropskih tleh. Upati je, da sc; letos pojavi na enem velikih turnirjev v Haagu ali Hastings-u.
Razne vesti.
Meseca julija t. 1. se je ustanovila za Slovenijo i Slovenska šahovska zveza: s tačasnim sedežem v Celju, ki je podrejena Jugoslovanskemu šahovskemu savezu v Zagrebu kot podsavez za Slovenijo.
Ustanovitev te zveze je bila že zelo potrebna, ker
so bili dosedaj slovenski šahovski klubi, katerih
imamo 2e lepo število, lakorekoč popolnoma prepuščeni samim sebi kljub temu, da so bili vsi včlanjeni v J. ž. S. v Zagrebu. Zveza iina predvsem namen, družiti slovenske šahovske klube ter jih seznanjali z vsemi šahovskimi dogodki. V odbor »Slovenske Šahovske zveze so bili izvoljeni: 1. predsednikom g. Bogo Pleničar, bančni uradnik v Ljubljani; 2. za poslovodjo g. Ludvik Vagaja, profesor v Celju in 3. rediteljem g. Ernst Kramer, sodnik v Mariboru. V Ljubljani že obstoječa zveza ljubljanskih šahovskih organizacij je podrejena s svojimi klubi »Slovenski šahovski zvezi.-. Ustanovitev te zveze iskreno pozdravljajo vsi šahovski krogi.
Jugoslovanski šahovski turnir v Novem Sadu
se prične dne 3. avgusta t. 1. in ima trajati približno do 20. avgusta, kar zavisi seveda od števila udeležencev. Udeleže se ga, kolikor nam je dosedaj znano: iz Maribora gg. E. Kramer in Bog. Stupan, iz Celja g. prof. Ludvik Vagaja in iz Ljubljane g. Furlani. Pričakujejo tudi g. Franc Poljanca iz Belgrada.
Smrtna kosa. Sredi julija t. 1. je umrl v Mo-nakovem slavni ruski šaliovski mojster Simon Ala-pin, eden največjih ieoretikov, kar se jih je udej-stvovalo na polju šahovske literature. Ni je skoraj otvoritve, ki je ne bi bil obogatil z neštevilnimi varijantami in temeljitimi in duhovitimi analizami in kritikami. Pa tudi njegova moč v praktični igri je bila izredna, četudi zadnja leta ni več posečal turnirjev, na katerih smo ga prej le malokje pogrešali. N-a turnirju štirih mojstrov v Petrogradu leta 1900. je bil prvi zmagalec (pred nepozabnim Čigorinonl). — ''-gotov1 jrn mu jo trajen, hvaležen spomin v vseh krogih, ki imajo smisel za znanstveni šah.
šah v Kusiji. Pravkar se vrši v Moskvi vseru-ski šahovski turnir, katerega so med drugimi vde-ležujejo tudi ostalemu svetu dobro znani mojstri Kenarokov, Kobbel, Levieki, Romanovski in Dus-Cholitnirski. Prihodnjič priobčimo eno ali drugo zanimivo partijo.
Meteorologtčno poročilo.
Ljubljana 306 m n. m. viš.
C a 8 opazovani a	Barometer v mm	Termometer v c	lJnUrom dilorenoo v O	N.bo, vetrovi	faunTin« v mm
3./ 8. 21 h	7383	23'2	1-2	obl.	
4./8 7 h	740-3	21-1	1-3	jasno	—
4./8. 14 h	740-3	24-5	2-7	v. jas. sv.	
Kateri pisalni stroj }e najboljši? Na to
vprašanje da znan strokovnjak sledeči odgovor: Neoporečna istina je, da vsled izvrstne konstrukcije, preciznosti, trpežnosti, uporabljivosti in dobrega materiala nadkriljuje pisalni stroj »Continental« vsak drug sistem. Pisalni stroj »Continental« je dc»egel letos svetovno prvenstvo in je jako razširjen, ter se ga najde v vsaki večji pisarni. — Samoprodaja za Slovenijo Ant. Rud. Legat, Maribor, Slovenska ulica 7, telefon 100. — Ta tvrdka razstavi lotos na industrijsko-obrtni razstavi v Mariboru od 15. do 26, avgusta in na vele-sejmu v Ljubljani.	4542
Iščejo se zastopniki za pisalni stroji Tvrdka Ant. Rud. Legat išče za mesto Ljubljana,
kakor tudi za druga večja mesta Kranjske zastopnike za pisalni stroj »Continental«. V po štev pridejo samo reprezentable tvrdke ali spretni in agilni zastopniki. Ponudbe se do-pošljejo na: Ant. Rud. Legat, prva špecial-na trgovina s pisalnimi stroji in pisarniškimi potrebščinami, Maribor, Slovenska ulica št. 7, telefon 100.
lll=ll[EII!Ei!IEIllEISIE!!IEU!=
Mladenič, star 21 let, maturant in ab-solvent trgovskega tečaja na obrtni šoli, popolnoma vešč knjigovodstva, izurjen strojepisec išče primerne službe. P. t. ponudniki naj se blagovolijo obrniti na uredni-štvo >Slovenca«.
EI!{=lll=lll=!ll=lll=5HEM~m
malo rabljeno, v zelo dobrcin stanju, 2Vi HP, se po nizki ceni takoj PRODA. - Naslov pove uprava lista pod St. 4682.
rabljen, z vidno pisavo, v dobrem stanu, za ceno 2500 Din takoj NAPRODAJ. - Naslov pove uprava lista pod St. 4683.
U
a
HER
zobozdravnik, Poljanska cesla 16
m on
do 19. avgusia

1923.
Sedlarskega pomočnika
škofijo št 1
j Koroška tvrdka za izvoz LESA
osobito v Italijo in preko morja, s prvovrstnim prodajnim aparatom,

lira

SC zopet OTVORI V nedeljo dne s str°2° solidno slovensko lesno produk-5. avgusia, kjer bo obenem ludi ci,'°' ki v žlavnem 5zde!uie !es «TRAVI"
ZAJUTRKOVALNICA. - Točila se bodo iina pristna vina, 4709

»i	m
EjV K^SbŽi	i
ufl

(rl-v iiŽ
užfsa i z, na ZoeS.
•tJI	j
postaja LESCE, Gorenjsko.
Poročila in informacije na upravo lista
pod: »REGER UMSATZ 4596«.
mladega, sprejmem. Plača po dogovoru. Obenem sprejmem ludi • VAJENCA. Franc KAMNAR, Vevče štev. 48, pošta Devica Marija Polje.	4712 . PREDILNICA, LASTNA BARVAL-
Ugledna obiielj Tp r e j m e rodoljubno^ NIČA IN STROJNO PLETILSTVO, zdravo in za ta posel popolno sposobno	IZDELUJE in PRODAJA
volno različnih barv v posukljcjih. — SPREJEMA volno v prejo. - ZAME-Prcko lela bi bila na velikem posestvu, vjjjjf prcdeno volno. — IZDELUJE in pozimi pa v Belgradu. Plačo mc-sečno j nnnn,,,	, , ~ .,' ,
300 Din, hrana instanovanje. Znali mo- DODAJA razlKne vrsle volnenih ple-ra poleg slovenščine še srbo-hrvatsko.1 fcnin, kakor zaviiacke-, lumpre-, žport-— Oglasiti se je takoi pri VLASTELIN- ne-, bočne-, dolge površne- jopice,
STVU ORAHOV1CA, Slavonija.__47U i dokolenice, svvcatre, različne čepice,
i šale itd. itd., po solidnih konkurenčnih j cenah. - ZAMENJUJE PLETENINE za samostojno, od 35 do 40 let staro, IŠČE , kosmata vclno. - IZVRŠUJE PLETENI-bolje stoječa rodbina v Splitu (glavno ^E PO NAROČILU posebno za športna mesto Dalmacije). Koncem meseca avg. | d	}qč j Dod naiugodnejiimi po.
pride sluzbodajalec v L]iibljano ter bi	,, - T-	,
kuharica takoj vsem odpotovala z njim j 0°H- - POŠILJA na zelio gg. mtere-v Split. Plačajo se potni stroški; dobra i seniom vzorce vseh vrst izdelkov in mesečna plača po dogovoru. Reflektiraj <jaje POPUSTE pri večjih naročilih, sc samo na mirno, samostojno osebo za več let; samo za kuhinjo (posebej se drži sobarica). — Ponudbe z zahtevki plače in prepisi spričeval na upravo »Slovenca« pod «OZBILJNA 4524«.
Naznanilo.
Vljudno naznanjamo cenj, damam, da se
i-* preselila irgovina z damskimi klobuki Z. Gorjanc & Ko. z Me-sinega irga 3, na Sv. Peira cesto Šlev. 27, zraven hotela TRATNIK, — Zahvaljujemo se cenj. damam za dosedanjo naklonjenost ter se tudi v bodoče priporočamo. Z odličnim spoštovanjem
Z. GORJANC & Ko., modisika, Sv. Peira cesla si. 27. 4643 •^li^mcacamiHiissL^Mfsassaisn
Boljro kuharico
Marico
oziroma GOSPODINJO
ki bi opravljala ludi druga hišna dela, iščem k družini 4 oseb v Celju. Prednost imeio inieligenlnc starejše moči. -Plača po dogovoru. — Ponudbe pod: »Stalno meslo 4635« na upravo lista.
na proste tečaje, PRODAM. LAM, kovač LESCE.
z dvema sedeži, - IVAN 4702
i jiird
pristne volčje pasme. — Naslov pove upravništvo »Slovenca« pod štev. 4701.
Gorz-Dagor F : 136, 1 : 6.8 Form. 9 X 12, krasno aajustiran, z zelo veliko količino pripadajoče opreme m različnimi priročnimi knjigami NAPRODAJ. Naslov: Ivan Šinkovec, Celje, Kersnikova ul. 4.
STAVBNO PODJETJE i¥«£«SI
Ljubljana, Vodmatski trg si. 7,
Se priporoča za vsakovrstna zidarska dela. — Delo solidno, primeroma zelo nizke cene.	4703
Priprosto sobo
S HRANO vred iščeta takoj dva mirna in solidna GOSPODA. — Ponudbe na upravo Slovenca« pod - MiR« 4704.
h
Nllva mm
SPREJMO z večjim kapitalom pri zelo ,	„ .
aspešnem trgovskem podjetju vsled na-	At-J
raščajočega prometa z ali brez sodelo- . nn SFLIJ, nesproli kemične tovarne, bo vanja. — Ponudbe na upravništvo «51o-
venca« pod; «Rcsna agilnost 4587«.
1 danes ob 4. uri NAPRODAJ na dražbi.
Cl
nrokovniai
trgovec in hišni posestnik v Ljubljani -
v TFKsrn	kanitalista s c.irka D'n 84-000 Proti mesečnemu odplačilu!
\ TEK LLI	l.apna.isia .. cirua ^ ^ ^ Dfn ^	m ob. ,
1,000.000 Din kapitala v svrho ustano-1 re£tj Posoji)o najsigurnejše intabulsciia j v i!vc tekstilnega podjetja. Samo resne na i-j§0 v Ljubljani, cenjena nad 700.000 j ponudbe naj se pošljejo pod »TEKSTI- i Din. Odplačilo posojila na mesečne j
zastopnikom v vseh večjih krajih Slovenije. Delo minimalno, vendar
donosno. Interesenti naj vpošljcjo svoj poln naslov pod
„Lep saslužek 4877"
na upravo lista.
tn
I A« no A 1 o in a C o m p a n Y, anončna otužbe, Ljubljana, Kongresni Irg 3. -1500
»ffililiS
Prvovr^tsn tovorni auto ER
lerminirane meniice 7000 Din plus Din 1000 za obresti. Menjice lahko iudi pre-izentira v plačilo kateri bodi liubljan-| skih bank. — Preskrbi se vrhu tega še : stanovanje v Ljubljani. — Ponudbe pod J »Dobre obresii in še stanovanje 4700« na upravo »Slovenca«.

mmm

pettonr>i — generalno popravljen »RODA OTO P ETER M AN, £AGREB — Vlaška ulica št. 50.
___ _
Banatsko moko ia
na vreče in vagone razprodaja M. BIELIČ, Dunajska cesta 33, pri "Balkanu« po najnižjih dnevnih cenah.	...... 3090
e i
oddam onemu, ki posodi 40—60000 Din f proti obrestim za nekai let ter ostane vsega lastnik, dokler se vse. posojilo ne vrne. - Ponudbe pod: »Brezskrbno šl. 20« na upravo »Slovenca«.
popolnoma nova, z vol-PRODAM. - Naslov pove uprava «Slovenca« pod štev. 4705.
Ulou v Zg. Šiški se DA jako ugodno "ivi v NAJEM. Zraven spada sobu, sktadiSče in podsiiešje. - Voraša sc: Dr. Zarnikova ulica 19, pritličje. 4650
llllliiiiililllllliliii!i(iiiiiii'iiimMiiiisuiii>iMiim:!ii
Jesenice, ceor^iijs^).
SMna
Zagreb.
I»r$ule iirlvolne ln tn«iu- | stilislte stavbe, prorottsne. 3 : natrlc, cenitve. posfiDnl : osiaeich zn arhitekturo
HM- |
ne. |
s:
pos. ali skupai, blizu kol. Vižmarje, pri gl ccsti, naprodaj. - Več pove Franc NOVAK, Ounclje 25, Št. Vid nad t.jublj.
Vsem zahtevani modern. stroja ugodi »Stoeiver«. Zastop LJubl.jaua, Šelenb. ul. 6-1,
s koncesijo tudi za gostilno v industrijskem mestu na glavnem trgu pri Celju, NAPRODAJ. Plačljivo je treba 150.000 Din. — Ponudbe je poslati pod šifro: "KAVARNA« na upravo lista 4633
Banatsko pšenico ia.
razprodaja na vagone, paritet vsaka postaja v Sloveniji, M. BIELIČ, Dunajska cesta 33, pri «Balkanu«.
najceneje in z dobavnim rokom od 2 do 5 mesecev
Št. Vid nad Ljubljano.
0YES -- K0R0Z0 la-
na VREČE in VAGONE razprodaja M, BIELIČ, Dunajska cesta št. 33 pri «Balkanu« po najnižjih dnevnih cenah.	3697
ielBi.fi.
Vlaška ul. 40 telef. 69 i 21-30 dobavlja
iz svojih moderno urejenih apnenic v Novem Marofu in Očuri.
Mesečni proizvod cca. 120 vagonov.
skoraj novo, z lepim razgledom, PRODAM v Novem mestu. V hiši je vodovod. Naslov pove uprava lista pod štev. 4612
z dobroidočo trgovino na glavnem trgu v industrijskem mestu pri Celju, NAPRODAJ. Plačljivo je treba od 150.000 do 2C0.000 Din, — Ponudbe poslati pod: ✓PARNA PEKARNA« na upravo lista.
imam:
Šivalni stroj, jumperje,
usnja, čevljev, Kianufaktux'nih ostankov itd., se vrši v torek, 7. ob 9. dopoldne na dvorišču hiše, Vidovdanska cesta 2.
Izmed najlepših in najcenejših MOLIT-VEN1KOV je DR. ZDEŠARJEVO
ZA PRAVO POBOŽNOST DO MATERE BOŽJE.
V knjižici sta 2 sv. maši. Cna vez. izvodu 6 Din, po pošti 1 Din več. Dobi se pri «Ničmanu>r, v <Novi Založbk, cSlogi« na Poljanskem nasipu 10 v Ljubljani in v drugih knjigarnah. — Kdor naroči V9aj 10 izvodov, dobi 15 odstotkov popusta I
Pri Zidanem mostu pri oljnati tovarni je
v kateri se nahaja dolgoletna gosiilna, irgovina in trafika. Event. se da gostilna in irgovina samo v zakup. Pismene ponudbe do 15. VIII. i. 1. na naslov: Sodnik K. Klenovšek, Vel. Bečkerek, Vojvodina. (Znamka.)	4640
Kurilne naprave, vodovodne naprave, popravilo in postavitev kotlov za
visoki pritisk, elektrotehnične naprave vseh vrst
Sfegu m drugI,
VIČ-GLINCE 5.
Pisarna: Ljubljana, palača Ljubljanske kreditne banke, Dunajska ccsta Ib III.
P j
(FALZ), betonske cevi, vratne podboje in drugo, Ia portland CEMENT nudi F. Banda in drug, Karlovska cesta 8,
blizu kolodvora, vzamem v najem. Ponudbe pod «Štulni mlin« na upravo lista.
Trgovska hiša
z dobroidočo trgovino na glavnem tr^u v industrijskem mestu pri Celju NAPRODAJ. Plačljivo je treba 200.000 Din. — Ponudbe je poslati pod šifro; «ZLATA JAMA* na upravo lista,	4632
tvornica vseh vrst blazin iz žime in morske trave, žimnic na peresih. Speci ialm tvrdka za izdelovanje garnitur za klube. Najnižje cene! — Najsolidnejši izdelki. Zahtevajte oferte in cenike I	4621
posestniku in tovarna ju, z moderno vod-
ženske in moške plašče, _ 4 fotelje in j no s;l0l proti primernim obrestim
zofo. - Vpraša se pri lastnici Mar. Jele-nič, Stara pot 1/I„ 3. vrata, od 11.-3.
Uro štoparico
novo ali rabljeno, TAKOJ KUPIM. — Naslov pove upravništvo »SLOVENCA« pod Stev. 4681.

Prodam dva konja
vknjižbi in na kratko dobo. — Ponudbe pod: »Sigurno 4548« na upravo Ust®'
enukc barve in	KOČIJO
zmerni ceni. — Naslov v upravi venca« pod Stev. 4626.
I P° «Slo-
GOZD takoj prodam.
Nahaja se dve uri od Ljubljane na Dobrovi. Dobro zaraščen, največ bukovega lesa, drva in stelja notri. Meri cn oral. Več pove: Iv. Pirnat, Glince 23 p. Ljubil
še dobro ohranjen, radi pomanjkanja P'"' štora po zmerni ceni naprouai-Poizve- Koa-VUL Rn/na »Ura

Sanitetni podpolkovnik
©r. RUDOLF KOBAL
ordioira za pljučne in notranje bolezni od sedal naprel na KRALJA PETRA (Slovenskem) TRGU št. 2/II od lil/a do 12y2 ln od 2. do 3. ure popoldne.
BtigsigsmsaagGsBBžss	.......Jp:
Ako še niste, pošljite naročnino!
IIIEIIIEIIIEIIIEIIIEIHEIIIEIIIEIIIEI
i jjj
lil
I ili
TSie Rex Co.
Ljubljana
E9l!ElilEH§E!l!EIUEI3IEUIEIIiEniEIIIEmEri
jjjj Telefon 268.
Cradišče 10. jjj
Priporočajo se sledeče domače tvrdke:
(Objava 4 dinarje.) ELEKTROTEHNIČNO PODJETJE Ivan Bogataj, konces. elektrotehnično
»lllllllll»*MII,lll*,mmMfll*lll!lll,",*l!l|llllll,MimMlMtmi||t.
Stavbenik
| Rud. Ročak
v Trbovljah
zvršuje vsa stavbena dela — lastn tesališče — izdelovanje stopnic |
Teraco-tlak
Brezkonkurenčne cene 1
il II lll,IM IHIIIIIIKII Kitu | lllltll. .illlllll ■(■■lllllllltlll llf m ||,f
podjetje. Sv. Petra cesta 30. Jože Markeš, Jesenice 54, Gorenjsko.
KLEPARJI: Remžgar & Smerkol, Florijanska ul. 13. Produklivna zadruga kleparjev, inšlala-lerjsv, kotlarjev in krovcev v Ljubljani, Kolodvorska ulica štev. 18. Korn T., Poljanska cesta štev. 8.
MEHANIČNA DELAVNICA: pisalne, računske, razmnoževalne in druge pisarn, stroje popravlja in prenavlja Ludovik Baraga, Selenburgova ulica 6/1.
PARNA PEKARNA: Jean Schreya nasled. Jakob KAVČIČ,
Gradišče štev. 5.
STAVB. IN GALANT. KLEPARSTVO:
Ferenc & Fuchs, Ljubljana, Mirje štev. 2.
ŠPEDIC1JSKA PODJETJA: »Čehoslavija« d. d., Sodna ul. 3, Tel. 463. Ranzinger R, Cesta na juž. železn. 7—9.
TRGOVINA Z ŽELEZNINOJ Sušnik A, Zaloška cesta št. 21, Ljubljana
TRGOV. Z DE2N1KI IN SOLNCNIKI: Mikuš L, Mestni irg 15. TRGOV. Z 2ELEZNINO IN CEMENTOM: Fran Erjavoc, pri <Zlati lopati«, Valva-zorjev trg štev. 7.
ZALOGA POHIŠTVA:
F. Fajdiga sin. Sv. Petra cesta Stev. 17.
IIIBIMNI fcsBiian«!
Izredno krasno morsko kopaliSče s peščeno obaljo. Izborna kuhinja, električna razsvetljava, pitna voda. Stanovanje s hrano dnevno 100 Din, drugi izdatki (kopališka taksa, taksa za kopanje, 10% napitnine osobju) vse skupaj Din 124. Stanovanje za avgust, september in oktober preskrbuje Dubrovačteo Icupališno 1 hotelsko Diou. družtvo Kuparl pri Dubrovniku SHS.
BBaraBraHraKnasaBiBH&HHBBEEiBBBBBaBBBBBBBBBasBi
Bn[ii:
Obl. avt.
i. i. A. Sil
Je otvoril svojo tehnično pisarno v Ljubljani v palači Ljubljanske kreditne banke.
Izvršuje projekte za električne centrale, posvetuje in ocenjuje načrte za električne naprave.
Lokomobile *se m,,nsKc s|r°Jc
Iz skladlSC Zagreb In LjnMtana
Woii-Lanz
HtMaam^jsfflijBsn V
ROČNA DELA
predtiskana na prvovrstnem blagu. Sortiment od K 250.— do K 1000-— razpošilja tvrdka
\ Toni Zore
■ ^ Jesenice, Gorenjsko
■9HEBH
I
Sprejema tudi blago ^f*

v predtiskarijo.
%
4
oo ■
VELIKA
ZALOGA PORCELANA!
EMAJLIRANA
in luksuzna posoda!
Priporoča se ANA KUS, Ljubljana, Res-ljeva c. 4 (prej trgov, barv g. Hauptmana)
HP
1910	10/20 1'J12	15/25 1918	18/35
1917	20/33
1918	22/35 1912	24/40 1917	26/35
1911	28/45
1912	30/45
1919	31/49 1910	35/57
1920	40/60
IIP
1916	60/7G
1913	55/82
1912	70/96
1914	70/100 1909	85/120
1913	90/125
1914	100/130 1909	100/150 1914	130/180 1908	145'199 1921	170/235 1907	260/330
Delujoči lokomobili, enoletno to-varniško jamstvo 1 Prvovrstno generalno popravljeni. Vestno preizkušeni. Kurjenje z vsakim gorivom,
v prvovrstni izdelavi, naprave
modernih mlinov
rekonstrukcije in predelave že obstoječih mlinov po modernem sistemu,
silosi in tavanske /srnice, naprave za transport lita
dobavlja tvrdka
Brata
raachan d Vavrcna
tovarna strojev in gradbeno podjetje mlinov PordUbtCC. Cehoslo-vaška. Veliko skladišče v Zagrebu. Posetinženerja, projekti, prospekti in katalog brezplačno. Promptna dobava. Zmerne cene.
Glavno zastopstvo za sns
BraCa FiSChCF d. d. Zagreb. pantovtak 5.
® (g
AND. JAKIt
tovarna kož žn Ceoijeo d. d., prodajalna Ljubljana.
POLJANSKA CESTA ŠT. 13. Bogato skladišče moških, ženskih in otroških ČEVLJEV iz telečjega
boksa v vseh bojah, govedjega boksa in rjave kravine. SOLIDNO DELO!	3480	NIZKE CENE!


ALOJZIJ »i
UMI, um u
Zaloga stekla in porcelana stekla za ure, mnivalne ln kuhlngs&e garniture in vse
v to stroko spadajoče potrebščine
Prevzemanje vseh steklarskih del.
naznanja cenjenemu občinstvu, da
se preseli o pgsideljjelc 5/8 s soo?o lekarno
u na sssos pre^Sasie m sisimaderneie erejeBe prostore a Essltai hiši na EUsaiaalskl cesM SJer. S.
Ob tej priliki se cenjeno občinstvo naproša, da ohrani podjetju, ki obstoja že 50 let v Ljubljani, tudi v nadalje svojo naklonjenost.
HS!3QBS3Ra9BIBnBBgBERaBBB3BaBBflBBBBaBBaBBBIti laaafflaaBžaaHagaaaasseaaBaBaaBfflBBMassKiaEgtB^a
PRI PROPAJI, NAKUPU IN ZAMENJAVI NEPREMIČNIN OP-PAJI, PRESKRBI TRGOVSKIF) IN OBRTNIR LOKALOV T€R STANOVANJ, S£ POSLUŽUJTE V€PNO L€:
obl. konc€s. r€alit€tn€ p15arn€
**** * * *
* $ # Hc 1 vOLO S % >fc
LJUBLJANA, poljanska c. 12.
KJER BOPETE NAJUSPEŠNEJE IN REELNO POSTREŽENI.
j se dobi po ugodnih cenah vsako množino. -- £»rocioJr&I urad šent-^anškega premogokopa, IijubSjana. Krekov la:© AO


I
Mednarodna Transportna In komisijska dražba z o. z.
SjužiljaKist, I5uiraaL|s3lc£R cesta 31.
Meurilbosr Naslov za brzojavke Jesenice
ADRIJASPED.
Tekoči račun ,. Zadružna banka", Zadružna gosp. banka.
Mednarodni transporti. — Prevoz vsakovrstne robe. — Vsldadiščsnio robe. — Komisija. — Carinsko posredništvo. —■ Transportno osiguranje. — Zbirni promet na vse strani. — Frekomorski transporti. — Zastopstva in zveze v vseh
večjih trgovskih csntrih tu- in inozemstva. Telefon 721.
ms&šszm&SB&imRas^s&čs;: mesa^masiessasssBD
;oj za več Sel 1
več vrst, od 250 Din dalje. — DVO-KOLESA: novi modeli z dobro pueu-matiko, že od 1500 Din naprej. — MOTORČKI najnovejši, amer, tipa <Evans< in D. K. W. - PNEUMAT1KA: zračnice z garancijo od 16 Din, plašči od 65 Din, Motorette, Oressette. — Preprodajalci in mehaniki znižane cene. — Sprejemamo vsa popravila, emajliranje iu po-
niklanje. - »TRIBUNA« F. B. L.,
tovarna dvokoles iu otroških vozičkor, LJUBLJANA, Karlovska ccsta št. 4.
In vinski trgovci!
PRODAM večjo množino VINA I. 1922, liter od 11 do 16 kron. — Ponudbe na upravo »Slovenca« pod Šifro: «VINO«.
Pristni, naravni
malincev sok
s sladkorjem vkuhan
po 21 Din za kg
nudi lekarna dr. G. PICCOL1 Ljubljana, Dunajska cesta.
El
m m
v I. nadstropju ob cestni železnici v sredini Lj&a!sš!!aff3© dotičnemu, ki da proti ugodnemu obrestovanju in popolni varnosti industrijskemu podjetju v Sloveniji večje posojilo. — Ponudbe z navedbo višine in pogojev posojila pod „Jako ugodno" na anončao ekspedicijo Aloma Company v Ljubljani.
M

Omitrn gnojilu
« Thomasov® šMiMiru


P
til da
ZAORIBIB, mm br. <85 T®UZ MM
■	-»■»•: • ■> -u>' n 't'n.ini.)!i-iiininiiHini»int')'ii"i"ii'iiiH
,t.. . . >tttiitiiim»Mift»i»iiiiijMiiiiM>MmMmnifmtMMPim«nHun>n' HM"iiMM>vwitintimitHiimmtmilimilH»»"'Minniimiw	IIHII:j<
pisalni stroji najmods sestava dobavi tvrdka
za pisarno in
v
mm? um® iiiii^^ri 03 HlSSSCill
^^rnimntniTir^^
ie
J.

THE REX Co. ™
iroke_
iuuiii><..uiuiuiuuiiiuuuillllllllllllllllllllllllllllllllllliuuuiiiuillliiuuuiiiuiuuuuuui
Zahtevajte ponudbe in prospekte.
iliSluUhlilnitiiiiiiiiilliiilmliiiiuilIlluiiumuultimi
Ulill
Zahtevajte ravnokar IzISII najnovejši cenik o fotografiCnib potratrtCinab.
mmkm

Lastna prodajna mesta v na|< večjih tržiščih inozemstva.
Lastne hladilne naprave,
^ jffih B5CT taros iukto tuši	»ara ».Tca asa; me; sg?a stok sarv, r?'?*; rrsa twss rpm p^nr?: sto? 'iffm n umni w kb? nraa sec? mm« e-mj «»sa ma smet scsta nssm satra »ma m?.ni ssffa bws
Odgovorni urednik; Mihael Moškerc v Liubljapi.
.jjiiiiniiiimimiiininiiHniiiiiiiiiiuKmniitiMJiHiniiiMniiuiiiMnHmininiiiiiun
Rotterdam-New-York
| Generalno zastopstvo za kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev	|
Hrvatska banka za promet s nekretninama d. (L
Zagreb, Zrinjiki trg S.
>,> —- žldpreua potnikov I., II. III. raz-	§
% reda za Seuerno fimeiiko in	|
// 1 \ f^ifr' Kanado z ogromnimi, najrca-	|
| ////f \ .fif---'^'l darnažim! brzovcžnimi paro-	|
1 p /S A . ' brodi. Potovanje po cdprtem	§
| morju 6 rio 7 dni. Hajugodnsja,	| | sigurna ln brzavožnja.
I »mitn kcwl Csat; Maa	|
| \ pcM. P^ik, tr«*.-	|
| ; lega ražrada irrsjo psssbng	|
| - - -rr-^--^.-—- - — Kabine z uzorno čistostjo.	|
1 Vsestranska pojasnila da,'e vsakomur brzo in brezplačno:	|
j Holland~Amerika Linija	j
1 Podružnica: Ljubljana, Dunajska ccsta 21.	I
SuininMiiiiiiOMiiiuuHiiiniiuHuiiiiniHuirMMnihHMiiiMMiiinMinnininniiiinMiiiniiNiiii^MiiMiinniriiiiJiHiiiiMMiiiii
STROJE za surovo maslo znamke „LAKT0R" v velikosti od 2-50 litrov dobavlja po
najnižjih conah
tovarna tjaspsdsriStlh sSrojev
i $ W W "CKT •& »a fflfts« Ki S! ^	/ii W '©«•}
se priporoča za izdelavo: oken, vral, oortalov, stopnic, steklenih slen, verand in pohištva, in r.icer od enostavne do najfinejše vrsle. — Zaloga transportnih krst in prevzem pogrebnih transportov na vse strani naše države.
aoc
rilno zeEtopsfio SenEiiiisiiog mlinu no valjhi Meszier i drogovi d. d.9 Sento
išče za razpečavanje svoje najbolje znane moke
eksluzivne prodajalce
za sledeča mesta: Karlovac, Gospič, Krapina, Varaždin, Bakar, Ljubljana, Maribor, Split, Dubrovnik in Šibenik. Ozirali se bomo samo na ponudbe serioznih tvrdk, ki morejo prevzeti popolno jamstvo.
Hnaftko i i za promet žlvežom i robom. Zagreb, ulica lalkoga br. I

Izdaja konzorcij >Slovenca«.
Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani.
w m
srne, divje koze, divje prašiče, zajce, fazane, jerebice, klju-nače, divje race	s-:
evsak čas in vsako množino	po naj-
višjih cenah	od oddajnih postaj 2180
5 VSSBStrgOVlEla z ČAKOVEC, Medjimurje, Jugoslavija.
Telefon interurb. štev. 59, 4, 3. — Brzojavi: VAJDA, ČakovCC. Večje love prevzamemo potom naših organov od lovišč. Soliden in točen obračun.
iATTCE
O don Koutnjj, ^JMnf
potrebščinami, Ljnbijana, Kolodvorska ul. 28, prodaja vsled predstoječe preselitve
v lastne, novourejene prostore na Aleksandrovo | ci 7
razno orodje in tehnične predmete
Ur s posebnim popustom,
v izvirnih zabojih zacarinjen in obdavčen kakor tudi
visoko koncentrovani
J amaica - luni
za rezanje.
Pred naročbo zimske potrebščine zahtevajte vzorec in oferto potom našega potnika in zastopnika ali naravnost potom:
A. A. BASCER & CO. ct. e o. s.
(London E. C.)
Zaloga za SHS: Ljubljana 7.
Železo, traverze, pločevino, betonsko železo, jeklo vsake vrste, železniški materijal za poljske in industrijske železnice nudi po najnižjih dnevnih cenah na debelo