Nadaljnji razvoj KS
V 6. št. Poročevalca SR Slovenije z dne 9. 3. 1982 je bilo objavljeno gradivo o nadaljnjem razvoju krajevnih skupnosti, ki ga bodo obiavna-vali delegati zbora občin republiške skupščine.
V zvezi s tem gradivom je tudi v naši občini stekla vsebinsko dokaj bogata razprava, ki bo služila delegatom za razpravo v omenjenem zboru. Služi pa lahko tudi vsem fislim, ki delujejo v krajevnih skupno-stih, pa tudi vscm tistim. ki jim nesme in ne more biti vseeno, kiikšen bo nadaljnji razvoj družbenoekonomskih in .samoupravnih odnosov v KS.
UVEUAVUANJE SAMOUPRAVNIH IN DELEGATSKIH ODNOSOV V KS
V  nekaterih KS še vedno prihaja do nepovezanosti in neusklajenih lazmerij med samoupravnimi organi znotraj KS. Še bolj je prisotna premajhna povezanost skupščin in svetov KS zdelegati in delegacijami za skupščinodružbenopolitične skupnosti ter skupščine SIS družbenih dejavnosti in materialne proizvodnje.
Pobude inzahtcve krajanovsoše vse preveč usmerjeneksvetom KS.
Posamezni organi KS ne poznajo dovolj krajevne problematike.
Neusirezno opredeljcna pristojnost samoupravnih organov KS po-ineni ludi nepoznavanje in nerazumevanje vloge, ki jo ima posamezni organ; premajhna je aktivnost družbenopolitičnih organizacij.
Ker ne prihaja do tesnejšega sodelovanja med KS in OZD, tudi ne prihaja do vključevanja TOZD in drugih OZD v delo KS in obratno.
ZBORI DELOVNIH LJUDI IN OBČANOV V KS
Splošni zbori delovnih Ijudi in občanov se v KS niso uveljavili. Zato je potrebno krepiti druge oblike odločanja. npr. hišne svete. vaške in ulične odbore ter delne zbore po posameznih soseskah oziroma enotah. Zlasti pa morajo nekatere zadeve prihajali na dnevne rede skupščin KS.
SKUPŠČINA KS
Še vedno se dogaja, da sveti KS posegajo v pristojnost skupščin.
V  skupščinah so premalo aktivni delegati iz OZD. kar pomeni, da kažejo OZD premajhen interes za probleme in razvojna vprašanja KS. OZD se pojavljajo pred organi KS predvsem takrat, ko iščejo soglasja za prostorsko razširitev.
REFERENDUM IN DRUGE OBLIKE ODLOČANJA
Razen o prostorskem preoblikovanju in uvedbi samoprispevka se re-ferendum ne pojavlja. Ta oblika je manj prisotna zato. ker zahteva ve-liko priprav in finančnih sredstev.
V  KS se uveljavljajo tudi druge oblike obveščanja, ki so v glavnem bolj spontane inv duhu samoupravnih oblik nisoosebnega in kolektiv-nega odločanja.
Tudi javne razprave in problemske konference se prepočasi uveljav-ljajo. Enako velja za konference delegacij.
DELEGACIJE KS IN SVETl POTROŠNIKOV
Teir-eljne delegacije za zbor KS občinske skupščine še niso najbolje povezane s svojimi temelji (krajani in organi KS).
Veliko slabše se uveljavljajo delegacije KS za skupščine SIS, ker se odločitve v teh skupščinah vse preveč oblikujejo skladno z intcresi izvajalcev. Te delegacije so bile do sedaj tudi veliko slabše zasedene, v njih je bilovse prcvečizvajalcev. Vdosedanjem mandatusobile neka-tere delegacije združenc, kar je tudi negativno vplivalo na aktivnost in dejansko vlogo. ki jo imajo.
Problem so tudi preobširna in prestrokovna gradiva. Le-ta so v neka-terih primerih pripravljena po istem vzorcu, delcgati pa želijo, da bi bila bol[ specifična in konkretna za posamezna okolja.
Premalo pozornosli je v gradivu posvečxno delegacijam SIS maie-' rialne proizvodnje.
Sveti potrošnikov se uveljavljajo počasi in nimajo prve pomoči in ve-Ijave. Preveč se uveljavljajo kot forumska oblika delovanja, manj p;i kot samoupravna oblika uveljavljanja potreb krajanov.
PROCES PREOBLDvOVANJA KS
Povečanje števila KS pomeni poleg pozitivnih prcmikov tudi nega-tivne posledice, kot npr. povečanje števila zaposlenih, zagotovitev novih prostorov. večji pritisk na proračunska sredstva itd.
Premalo je sredstev za funkcionalno dejavnost ob dejstvu, da KS opravlja čedalje več nalog. Do sedaj ti problemi niso bili toliko aktual-ni. ker je del sredstev izhajal iz glavarine, ki jc pa ni več.
Vso pozornost je potrebno posvetiti nadaljnjemu združevanju del in nalog v KS.
PLANIRANJE IN FINANCIRANJE
Medsebojni odnosi, pravica in vzajemne obveznosti med KS in OZD v večini še niso v celoli urejeni s samoupravnimi sporazumi o temeljih planov.  ¦'
Po letu 1975 se je uveljavila glavarina, ki ji je v Ljubljani potekla veijavnast konec lanskega leta. Drugega primernega nadomestila zanjo nismo uveljavili. V zvezi s tem v KS že nastopajo večji finančni problemi. npr. financiranje družbenopolitičnih organizacij, realizacija programov in podobno.
Planski akti KS niso usklajeni in presegajo materialne možnosti.
Fr. M.