Obrtni Vestnik Strokovni list za povzdigo in napredek slovenskega obrtništva „Obrtnl Vestnik'1 izhaja mesečno dvakrat, in sicer: vsakega 1. in 15. v mesecu ter stane celoletno Din 40'— polletno Din 20'— posamezna štev. Din 2'— X. letnik. Oficijelno glasilo „Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani" in »Splošne zveze obrtnih zadrug v Mariboru" ter slovenskih obrtnih društev v Sloveniji. Nefrankirani dopisi se ne sprejemajo. — Rokopisi se ne vračajo. Ponatiski dovoljeni le z navedbo vira. Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Dunajska cesta št. 20. Cene inseratom: Din p Pri lx objavi‘/i str. 600' — „ '/, . 300-- „ V« . 150-- . V, . 75-- . . . . 37-50 V Ljubljani, dne 15. julija 1927. Štev. 14. Ločene ali skupne zbornice? Pri razpravah o novem obrtnem zakonu se je načelo tudi vprašanje, je-li naj bodo zbornice skupne ali ločene. Sistem skupnih zbornic imamo pri nas v Sloveniji, v Zagrebu, Sarajevu in nekaterih drugih krajih, medtem ko obstojajo v Beogradu ločene zbornice. V skupnih zbornicah so v avtonomnih odsekih zastopani obrtniki, trgovci in industrijci in je zbornica na tak način vrhovna zastopnica vsega gospodarskega življa v dotični, njej podrejeni pokrajini. Ločene zbornice pa so one, ki zastopajo interese enega stanu in zato imamo n. pr. v Beogradu obrtniško zbornico, trgovsko zbornico in industrijsko zbornico. Pri nas se je sistem skupnih zbornic uveljavil le v korist vseh treh gospodarskih panog in nikakor ne moremo govoriti o kakršnemkoli zapostavljanju enega ali drugega izmed treh glavnih zborničnih interesentov. Obrtniki, trgovci kakor industrijci se zavedajo, da je zbornica predstavnica vsega slovenskega gospodarskega življenja ter da je enoten nastop v gospodarskih zadevah največje važnosti. Zato pa pri nas vprašanje ločenih ali skupnih zbornic ni postalo tako akutno kakor pa v bratskih sosednih pokrajinah, kjer se že več let bijejo ostri boji za in proti skupnim zbornicam. V velikem državnem sestavu pa je treba računati tudi s slovenskimi gospodarskimi krogi. Zato ne bo odveč, če tudi naše obrtništvo pove o zbornicah javno svoje mnenje. Če bi pri reševanju tega velevažnega vprašanja gledali zgoij iz obrtniškega vidika in si pri tem idealno zamislili institucijo, ki bi zastopala edinole obrtniške interese, tedaj bi se morda na prvi pogled izrekli za ločene zbornice. Toda pri tem prihajajo v poštev važni gospodarski momenti, ki govorijo proti cepitvi zbornic. Ravno ljubljanska zbornica bi v tem pogledu mogla pokazati na lepe uspehe. Vse gospodarsko življenje, ki v veliki meri valovi skozi zbornico, se razvija enakomerno in ker ima zbornica kot zastopnica trgovine, obrti in industrije pregled o gospodarskih razmerah svojega okoliša, ji je najlaže izravnati interese in ščititi ne v toliki meri posamezne stanove, temveč kar je glavno, gospodarstvo Slovenije. Pri nas stanovsko zastopstvo ne spada toliko v delokrog zbornice, ker imamo močne obrtniške organizacije, zveze, ki napram oblasti in zbornici zastopajo stanovske interese. Dasiravno so si interesi po- sameznih gospodarskih stanov tu in tam nasprotni, vendar so eden od drugega odvisni in v obrtnoprav-nili vprašanjih, davkih itd. vedno solidarni. Nikakor ne verujemo, da bi mogle ločene zbornice uspešnejše braniti obrtniške interese, kakor pa skupne zbornice. Zbornice so vendarle poluradne institucije, več ali manj znanstveno-gospodarskega značaja, ki se ne morejo spuščati v podrobno organizacijo in ki morejo biti daleč proč od političnih situacij in političnih pretresljajev, ki mnogokrat spravijo iz ravnotežja tudi obrtništvo. Zbornice torej nimajo borbenega značaja; poklicane pa so, da ščitijo obrtnika pri zakonodaji, da pospešujejo obrt in mu pomagajo pri njegovem gospodarskem razvoju. Obrtništvo samo v avtonomnem obrtniškem odseku odločuje o svojih zadevah in Slovenija danes ne čuti potrebe razdirati lepo gospodarsko institucijo, ki jo je s svojim trudom, pa tudi žrtvami, postavila. Obrtništvo bo branilo svoje stanovske interese v svojih organizacijah, v katerih se lahko prosto giblje in ki morajo biti tako prožne, da se prilagodijo vsakemu položaju. Če bi to zahtevali od zbornic, bi s temi važnimi gospodarskimi korporacijami žonglirali. Obrtniška organizacija je pri nas toliko izpopolnjena, da stanovske zveze predstavljajo obrtništvo in da so prevzele dokaj onih nalog, ki bi jih opravljale ločene zbornice. Če bi pa že imeli razloge za cepitev zbornice, tedaj ne bi hoteli imeti v tem svojem domu le informacijskega urada, pač pa svojega zaščitnika v vseh vprašanjih in na vseh poljih. Rabimo strokov-n j a k e, ki se povsem posvetijo gospodarskim vprašanjem, jih proučujejo in ki se vživijo v življenje obrtnika. Tu prihaja zopet novo vprašanje, — ali je gospodarska moč obrtništva taka, da bi mogla vzdržati ugled in pravi namen zbornice. Obrtnik že itak klone pod težo davkov, doklad in drugih dajatev. Naše obrtništvo plačuje za zbornico 20 odstotkov od obče pridobnine, to je vsoto, s katero bi mogla obrtniška zbornica vzdrževati le najnujnejši administrativni aparat. Morda bi životarila, delati bi gotovo ne mogla. Treba bi bilo zvišati doklade, kar bi pomenilo za obrtništvo novo obdavčitev. Za naše gospodarske razmere je tudi to zadosten razlog, ki govori proti cepitvi zbornic. Premalo poznamo prilike v drugih pokrajinah naše države, da bi mogli presoditi razloge, ki jih navajajo do energične borbe za ločene zbornice. Tudi ne mo- remo iz delovanja ločenih zbornic posneti ugodnosti, ki bi jih naše obrtništvo vsekakor od njih pričakovalo. Javne debate o ločenih zbornicah so postavljale doslej namen ločenih zbornic v vlogo, ki jo imajo pri nas centralne obrtniške organizacije. Slovensko obrtništvo nima tehtnih razlogov, ki bi ga navajali v borbo za ločene zbornice, vsled česar so doslej vse organizacije zagovarjale skupnost zbornic in enotnost gospodarskega pokreta; svoje stanovske koristi, ugled in uvaževanje pa varuje v svojih organizacijah. Nove volitve v Zbornico za trgovino, obrt in industrijo. Pred kratkem so objavili dnevni časopisi vest, da je minister trgovine in industrije g. dr. Mehmed Spaho na osnovi člena 267. finančnega zakona za leto 1927./1928. izdal novo uredbo o organizaciji in volilnem redu za Zbornico za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. Po novi volilni uredbi bo tvorilo zbornično upravo, kakor doslej, 48 rednih članov. Zbornica se bo delila v tri odseke: obrtniški, trgovski in industrijski. Uprava zbornice se voli na podlagi neposredne, tajne in enake volilne pravice za dobo petih let na osnovi čistega proporca z obveznimi kandidatnimi listami. Volilno pravico imajo trgovci, obrtniki in in-dustrijci, nadalje člani trgovskih društev, upravni svetniki delniških družb, gospodarskih zadrug in hranilnic, ki imajo pravico podpisovanja, kakor tudi sodno protokolirani poslovodje družb z omejeno zavezo, ravnatelji denarnih zavodov, industrijskih podjetij itd. Volitve vodi volilni odbor v Ljubljani. Predsednik tega odbora mora biti aktiven sodnik deželnega sodišča v Ljubljani ali kakega drugega apelacijskega sodišča. Odbor tvorijo zastopniki vseh treh odsekov zbornice, nadalje zastopnik pristojnega oblastnega odbora in po en predstavnik vsake kandidatne liste. Seznam volilcev mora sestaviti zbornica in mora biti 14 dni po razpisu volitev razpoložen na vpogled vsem članom zbornice v pisarni zbornice same, razen tega pa v vseh občinah seznam volilnih upravičencev dotične občine. Glasovanje se vrši lahko osebno ali pismeno. Volilni odbor mora vsakemu volilnemu upravičencu doposlati volilno legitimacijo, glasovnico in kuverto. Odpošiljanje glasovnic je poštnine prosto. Glasuje sc samo za eno izmed vloženih list. Za vsak odsek se vložijo ločene kandidatne liste v določenem roku. Liste so označene po nosilcu, t. j. prvem kandidatu. Vsaka kandidatna lista mora obsegati 16 kandidatov in 16 namestnikov. Kandidature so sledeče določene: 1.) v obrtniškem odseku: 6 kandidatov iz vrst volilnih upravičencev, ki plačujejo do 10 Din letne pridobnine, 5 kandidatov^ ki plačujejo 10 do 20 Din, in 5 kandidatov, ki plačujejo več kakor 20 Din letne pridobnine. Mandati se bodo razdelili na enak način kakor pri volitvah v narodno skupščino. Nove volitve se bodo vršile predvidevno meseca oktobra 1.1. Zbornica pa se bo morala konstituirati 15 dni po uradni objavi volilnega rezultata. * * ' S to volilno uredbo stopamo v nove zbornične volitve. Pri tem se spominjamo, da je bila pri lanskoletnih zborničnih volitvah zbornica pravilno izvoljena ter da se je izvršil nad njo nasilen razpust. Zavedamo se, da je bil razpust zbornice maščevalen akt strankarske politike. Pa tudi pri teh volitvah bodo gospodarski krogi branili svojo najvišjo gospodarsko korporacijo in njih zavednost bo pripomogla, da bo ostala zbornica v rokah gospodarjev in njih stanovskih organizacij. Vplačilo drugega obroka za delnice Obrtne banke. Vplačilo drugega obroka za delnice Obrtne banke kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev za tromesečje julij;—september 1927. morajo iz.vršiti delničarji tekom meseca julija 1.1. Podaljšanje je dovoljeno samo za nadaljnjih 15 dni, to je do 15. avgusta 1.1. Za vsako zakasnelo vplačilo zaračuna banka 9 odstotkov obresti.Vsako nadaljnje podaljšanje je nemogoče in izgube delničarji, ki v zgorajšnjem roku ne plačajo drugega obroka po 10 Din za vsako delnico, vse pravice in v zmislu čl. 12. bančnih pravil prenehajo biti delničarji. Drugi obrok se vplača Zanatski banki kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, centrali v Beogradu (Skopljanska ulica 7), pri njeni blagajni ali pa po poštni položnici. Delničarjem bodo poštne položnice pravočasno do-poslanc. — Začasne delnice Zanatske banke kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, na katerih je natisnjen tudi čas vplačila posameznih obrokov, se bodo v najkrajšem času poslale delničarjem. Raba električne sile v obrtu. (Nadaljevanje.) Hitrosti motorja se ne sme regulirati z navadnimi zagonskimi aparati, ki niso izrečno za regulacijo zgrajeni. Sicer se grade zaganjači tudi za asinhronske motorje, s katerimi je mogoče hitrost motorja celo do polovice zmanjšati, vendar se v teh primerih vedno le potrati energija toka. Pri motorjih za istdsrmemi tok se vrši regulacija skoraj brez izgub. Tudi asinhronske motorje je mogoče regulirati brez izgub v energiji, vendar so to drage priprave, ki se splačajo le pri! večjih napravah. Omenim naj samo', da se more koristna regulacija poleg drugega vršiti na ta način, da se spreminja število magnetnih polov potom pretikal. To je razumljivo, ker je znano, da zavisi hitrost motorja za izmenični, odnosno vrtilni tok od tokovih perijod. Perijode ali frekvenco struje proizvaja število polov. Navadilo imamo opraviti v naših obratih s frekvenco 50 na sekundo. Odvisnost hitrosti od števila polov je sledeča: Motorji na 2 pola se vrte s hitrostjo 3000 okretajev na minuto, na 4 pole 1500 okretajev na minut«, na 6 polov 1000 okretajev, na 8 polov 750 okretajev, na 10 polov 600 okretajev, na 12 polov 500 okretajev in motorji na 16 polov se vrte s hitrostjo' 375 okretajev na minuto V neobteženem stanju. Pri obtežbi se zmanjša hitrost za nekaj odstotkov^ kotva sc v magnetičnem polu podrsa. Pri frekvenci 25 bi se naš motor vrtel s polovično hitrostjo. Motor za istosmerni tok z magnetnimi poli, sklopljenimi v stranskem stiku, obdrži izregulirano hitrost praktično pri vsaki teži, ki pritiče motorju po njegovi jakosti. Asinhronski motorji za regulacijo se grade v najrazličnejših konstrukcijah, ki pa za obrt ne pridejo v poštev, sicer pa imajo dober gospodarski učinek. Elektromotor je zelo prikladen za vsakojaki pogon. Postavati se more na tla, na steno, na stensko konsolo in pod strop. Za stenska montažo je treba ležaje tako obrniti, da ne izteka olje, tedaj okrovi e ležala za 90 stopinj obrniti; pri montaži pod stropom za 180 stopinj, kar se v največ primerih lahko zgodi. Sicer je pravilno, da se pri naročilu to! mero označi. Gospodarski učinek elektromotorja je predvsem odvisen od izrabe njegove sile; čim bolja je druga, tem višji je prvi. Motor odprte tipe n. pr. za 4 KS pri 1400 okretajih na minuto, ima popolnoma (4/4) obtežen približno' 86% gospodarskega učinka, 1/2 obtežen približno 84‘5'%, 1/4 obtežen pa približna 77%. Pri višji teži n. pr. 5/4, se zmanjša učinek na približno 84-5 %, pri obtežbi 6/4 se zniža celo na 82 %. (Nadaljevanje sledi.) Dobave. Vršile se bodo naslednje dobave,-ofertalne licitacije in prodaje: Pri Intendanturi Dravske divizijske oblasti (vojašnica vojvode Mišiča (objekt IV) v Ljubljani dne 18. julija t. 1. ofertalna licitacija glede dobave pisarniškega materijala. Pri direkciji državnih železnic v Sarajevu dne 6. avgusta t. 1. ofertalna licitacija glede dobave 500 tisoč komadov opeke. Pri Upravi državnih monopolov, ekonomsko ode-lenje v Beogradu dne 2. avgusta t. I. ofertalna licitacija glede dobave lesenega stavbnega materijala. Pri Upravi barutane v Kamniku dne 9. avgusta t. 1. ofertalna licitacija glede dobave raznega materijala (žičniki, razno usnje, jermeni, etikete, ščetke, barva, firnež, kaolin, minij, metle, milo, steklo za okna, lesno oglje, žarnice, žica itd.). Pri direkciji državnih železnic v Ljubljani, ekonomsko odelenje, se bodo vršile naslednje ofertalne licitacije: Dne 8. avgusta 1.1. glede dobave krtač, me-telj, čopičev in smolnatih bakelj; dne 9. avgusta t. 1. glede dobave Portland-cementa in mazila za parkete; dne 12. avgusta t. 1. glede dobave 5000 kg mila, 2000 kilogramov loja in 16.000 kg železne pločevine. Pogoji so interesentom na vpogled pri ekonomskem odelenju te direkcije. Pri Dravski artilerijski radionici v Ljubljani dne 26. julija t. 1. ofertalna licitacija glede prodaje 1 fija-kerskega voza in 2 brekov. Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so interesentom v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani na vpogled. Iz organizacij. Za predsednika preizkuševalne komisije Zadruge brivcev, frizerjev in lasničarjev v Ljubljani je bil imenovan brivski mojster g. Albin Šinkovec na Glincah, za njegovega namestnika pa g. Mate Pliverič, brivski mojster v Ljubljani. Stališče ljubljanskega obrtništva napram stanovan-sketnu zakonu. Kakor znano, se bo ukinil s 1. novembrom 1.1. stanovanski zakon, ki je vsa povojna leta v dokajšnji meri oviral razvoj obrta in povzročal v obrtniških vrstah občutna pomanjkanje dela. Z ozirom na to, da je stanovanski zakon za obrtništva skrajna škodljiv, se je Obrtniško društvo v Ljubljani na svoji odborovi seji z dne 21. junija 1.1. soglasno izreklo za takojšnja ukinitev stanovanskega zakona. Stanovanski zakon. O vprašanju podaljšanja tega zakona se je pri Zbornici za trgovino in obrt v Zagrebu vršila širša anketa, na kateri se je soglasno sklenilo, priporočati merodajnim faktorjem, da se ta zakon n e podaljša preko 1. novembra 1.1. Zlet Obrtnega društva za Trbovlje-Hra&tnik-Dol v Ljubljano. Dne 4. julija 1.1. je priredilo Obrtna društva zlet v Ljubljano1. Udeležilo se ga je precejšnje število obrtnikov in mnoga vajencev, skupno približno 75. Po prihodu jutranjega vlaka je pozdravil zletnike na kolodvoru načelnik Zveze obrtnih zadrug g. Josip' Rebek, na kar so si zletniki ogledali renovirano palačo zbornice za trgovino, obrt in industrijo, mesto in muzej. Popoldne so posetili zletniki ljubljanski velesejem', zvečer pa se je vršil na vrtu restavracije Mrak na Rimski cesti prijateljski sestanek. V imenu Zveze obrtnih zadrug in ljubljanskega obrtniškega društva je ponovno pozdravil zletnike predsednik g. Josip Rebek in g. Val. Urbančič, v imenu zletnikov pa sta se zahvalila predsednik Obrtnega društva v Trbovljah g. Miha Koren in tajnik g. Ante Š u n t a j s. Ob prijetni prijateljski zabavi in sodelovanju pevskega zbora ljublanskega obrtniškega društva je le prehitra prišel čas odhoda. Ta zlet je znatno poglobil vezi med' trboveljskim in ljubljanskim obrtništvom. Le medsebojno spoznavanje obrtništva navaja k skupnosti in solidarnosti. Razno. Vse naročnike « Obrtnega Vestnika« ponovno prosimo, da čimprej nakažejo naročnino za list za leto: 1927. List se mora zaradi netočnega plačevanja naročnine boriti z velikimi finančnimi težkočami; naročnina pa je tako nizka, da joi z lahkoto premore prav vsak obrtnik. Vsak naročnik želi, da bi bil list popolnejši, da bi izhajal tedensko in da bi bolj ustrezal obrtniškim zahtevam. Ta želja pa se bo oživotvorila takrat, ko bo prodrla med naročnike zavest, da je treba list podpirati z rednim plačevanjem naročnine in pridobivanjem novih naročnikov. Zato pa: Poravnajte naročnino in pridobivajte nove naročnike! Vse, ki so prejeli «Obrtniški koledar za leto 1927.», pa ga še niso plačali, ponovno prosimo, da na prejete koledarje odpadajoči znesek nemudoma pošljejo po položnicah. ki smo1 jih priložili opominom. — Uprava. Efektna loterija Zveze obrtnih zaidrug v Ljubljani. Kakor smo že poročali, bo priredila Zveza obrtnih zadrug v Ljubljani letošnje leto veliko efektno loterijo z bogatimi dobitki. Loterijo vodi poseben odsek, ki je določil glavne dobitke, ki so: avto, konj s popolno opremo in vozom, radiobaparat, vagon premoga, šivalni stroj, moško ali žensko kolo1, dinamo-stroj, stenska ura, zlata žepna ura, 100 m platna, poljska kovačnica, kompletni štedilnik, vreča banaške in vreča amerikanske moke:, 20 kg masti. Vseh dobitkov bo 1019. — Zveza obrtnih zadrug bo v doglednem času pričela z razpošiljanjemi srečk in naj ne bo obrtnika, ki ne bi kupil vsaj nekaj srečk. Cena srečki bo 3 Din. — Oni tovariši, ki bi vzeli srečke v razprodaja, naj spo-roče ta Zvezi1 obrtnih zadrug v Ljubljani. K spremembi v načelstvu Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani. Dodatno k našemu poročilu v zadnji številki «Obrtnega Vestnika« o spremembi, ki je nastala v načelstvu Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani poročamo na željo g. Engelberta Franchettija in z ozirom na to, da bi se njegov odstop napačno ne tolmačil še naslednje: Kot upravni svetnik Obrtne banke kraljevine SHS se je go1- spodi Eng. Franchetti dne 11. junija 1.1. udeležil seje upravnega odbora v Beogradu. Na tej seji se je sklepalo! tudi o ustanovitvi podružnice Obrtne banke v Ljubljani. Upravni odbor se je postavil, kakor smo tudi že poročali v zadnji številki «Obrtnega Vestnika* na stališče, da se z ustanovitvijo1 podružnice v Ljubljani počaka dotlej, dokler se ne pokažejo uspehi zagrebške glavne podružnice in pa ker so1 režijski stroški ob ustanovitvi podružnice tako visoki, da bi jih podružnica s prometom ne krila. G. Eng. Franchetti je predlagal, da naj posluje že izvoljeni poslovni odbor podružnice do ustanovitve podružnice v Ljubljani kot cenzurni odbor, da pride obrtništvo lahko takoj do kreditov, katere bi do ustanovitve podružnice izplačevala centrala v Beogradu. Na seji poslovnega odbora v Ljubljani, ki se je vršila dne 17. junija t. 1., je g. Eng. Franchetti poročal o sklepih upravnega odbora. G. Josip Rebek se je na tej seji izjavil proti sklepu centrale, da bi se ustanovitev podružnice v Ljubljani zavlačevala, in je izrazil svoje in svojih tovarišev mnenje, da bi moral g. Franchetti na seji upravnega odbora protestirati proti zavlačevanju podružnice ter da ne bi smel predlagati, da naj bo izvoljeni poslovni odbor le kot cenzurni odbor. G. Franchetti proti sklepu, da se podružnica v Ljubljani takoj ne ustanovi, ni odločno protestiral, pri čemur naj bi g. Franchetti zakrivil, da je premalo energično zastopal interese slovenskega obrtništva. G. Franchetti je pojasnjeval vzroke, ki so merodajni, da se podružnica v Ljubljani kljub sklepu ustanovnega občnega zbora takoj ne ustanovi, 'vendar pa je poslovni odbor sklenil, da se proti zavlačevanju ustanovitve podružnice protestira pri upravnem odboru v Beogradu. Ker je bilo nadalje potrebno, da eden izmed članov iz ljubljanske oblasti iz poslovnega odbora izpade in prepusti mesto enemu zastopniku delničarjev iz mariborske oblasti, se je g. Josip Rebek izrekel odločno za to, da iz poslovnega odbora izstopi g. Franchetti, in sicer z ozirom na to, da ima že mesto v upravnem odboru banke v Beogradu in ni bil za žrebanje. G. Franchetti je smatral celoten nastop g, Rebeka za žaljiv in je z ozirom na to odložil takoj mesto v poslovnem odboru podružnice v Ljubljani. Dne 12. junija 1.1. se je vršil v Beogradu kongres Saveza zanatlijskih udruženja, katerega se je kot gost udeležil tudi g. Franchetti. Na tem kongresu se je obširno razpravljalo tudi o ločenih ali skupnih zbornicah. Ker je bil g. Franchetti na kongresu gost, v debato glede ločenih zbornic ni posegel. Eden izmed beograjskih časopisov pa je naslednje dni prinesel vest, da se je glede ločenih zbornic našla enodušndst obrtništva vse države. Na seji načelstva Zveze obrtnih zadrug dne 17. junija 1.1. se je oi tefn razpravljalo in je g. Rebek v tej zadevi interpeliral g. Franchcttija, ker na kongresu ni iznesel mnenja slovenskega obrtništva, ki je za skupne zbornice. G. Franchetti je pojasnil, da se debate ni udeležil in da ni podal izjave za skupne zbornice, ker za to ni bil od1 nikogar pooblaščen. Naslednji dan, 18. junija 1.1., je z ozirom na nastop g. Josipa Rebeka na seji poslovnega odbora banke in na seji zveznega načelstva odložil mesto načelnika Zveze obrtnih zadrug in izjavil, da tega mesta več ne sprejme. Ker podpredsednik zveze g. Fran Ravnikar radi prezaposlenosti ni prevzel načelstva, je bil na seji zveznega načelstva, dne 30. junija 1.1., v zmislu zveznih pravil izvoljen za načelnika Zveze obrtnih zadrug g. Jos. Rebek. Dne 12. julija 1.1. je g. Eng. Franchetti oddal novemu načelniku g. Josipu Rebeku blagajniške posle in mu izročil knjige v najlepšem redu. To pojasnilo podajamo z ozirom na to, da se o odložitvi mesta g. Eng. Franchettija kot zveznega načelnika ne bi ugibalo. Obrtna banka kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. V soboto 9. in nedeljol 10. julija 1.1. se je mudil v1 Ljubljani generalni ravnatelj Obrtne banke kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev gosp'. Dragič, da se pogovori s tukajšnjim poslovnim odborom zaradi ustanovitve podružnice. V to svrho se je vršila v nedeljo 10. julija seja svoječasno izvoljenega poslovnega odbora, katere so se udeležili: gg. generalni ravnatelji Dragič, član upravnega odbora Engelbert Franchetti in zastopniki delničarjev iz mariborske oblasti, gg. Zadravec iz Središča, Volk iz Šoštanja in Šercer iz Maribora. Generalni ravnatelj g. Dragič je obrazložil1 stališče urpavnega odbora glede podružnice v Ljubljani in obljubil, da boi deloval na to, da se podružnica čimprej otvori. Da pa bo slovensko obrtništvo lahko še pred ustanovitvijo podružnice dobivalo kredite, se bodo1 ustanovili v posameznih večjih obrtniških centrih cenzurni odbori. Vsakdol ki bo zaprosil za kredit pri Obrtni banki kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, bo inOral predložiti prošnjo za kredit cenzurnemu odboru. Cenzurni odbor bo podal poslovnemu odboru v Ljubljani potrebne informacije o prosilcu in žirantih. Poslovni odbor v; Ljubljani bo predložil prošnjo! centrali v Beogradu, ki bol seveda v primeru, da je prosilec kredita zmožen, izplačala zaprošeno posojilo. To postopanje pri dajanju kreditov bo veljalo do ustanovitve podružnice v Ljubljani. Predvidevnoi se bodo ustanovili cenzurni odbori v naslednjih krajih: Ljubljana, Brežice, Novo' mesto, Trbovlje, Tržič, Kranj, Žiri, Maribor, Šoštanj, Celje, Ptuj, Ljutomer, po potrebi pa tudi v drugih večjih krajih. Obrtniški krediti pri Narodni banki. Kakor smo že poročali, je uprava Narodne banke v Beogradu sklenila ukiniti obrtniške kredite po 5000 Din, katere je doslej pod gotovimi pogoji dovoljevala obrtnikom. Obrtniške organizacije so v svojih številnih vlogah prosile Narodno banko, naj bi te kredite dovoljevala tudi v bodoče, vendar pa tem prošnjam ni ugodila iz razloga, ker je že ob času, ko je pričela dovoljevati obrtniške kredite, sklenila, da jih zopet ukine, čim bo pričela poslovati Obrtna banka kraljevine SHS. Ker je Obrtna banka pričela delovati, je sedaj Narodna banka ukinila te obrtništvu jako! dobrodošle kredite. Zlasti malo obrtništvo bo ukinitev težko občutilo, zatol pa moramo vztrajati na svoji1 zahtevi za zopetno uvedbo kreditov s strani Narodne banke. Res je, da je začela Obrtna banka kraljevine SHS že poslovati, vendar ji ne bo v doglednem času mogoče zadovoljiti potrebe po' kreditih v vseh pokrajinah in bo zato zlasti obrtništvo v Sloveniji do ustanovitve podružnice v jako slabih kreditnih razmerah. Organizacije naj bi se zaradi tega ponovno obrnile na vodstvo Narodne banke s prošnjo!, da vnovič preudari to1 vprašanje in, vpoštevajoč težak položaj malga obrtnika, sklene, da Ostanejo obrtniški krediti po dosedanjih pogojih tudi še vnaprej v veljavi. Jubilejni fondi Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani. V 12. številki «Obrtnega Vestnika* smo izkazali za zvezni jubilejni fond došlc prispevke v znesku 260 Din. Nadalje so' poslali prispevke: Kreditno društvo mestne hranilnice ljubljanske 2000 Din, Zadruga urarjev, zlatarjev, optikov itd1, v Ljubljani 100 Din, Zadruga koncesijoniranih elektrotehnikov za Slovenijo v Ljubljani 500 Din, Jakob Zalaznik mlajši, slaščičar v Ljubljani 50 Din. Jakob Kavčič, pekovski mojster v Ljubljani 100 Din, Fran Dolinar, pekovski mojster v1 Ljubljani 100 Din, Miroslav Urbas, prckajeva-lec v Ljubljani 100 Din. Skupaj 3210 Din. Sestanek pridobitnih krogov v Trbovljah. V nedeljo, 17. julija t. I.. se bo vršil v Trbovljah v' restavraciji Fortc sestanek trboveljskih obrtnikov, trgovcev in gostilničar- jev, na katerem bodo razpravljali o gospodarskem položaju V občini. Obrtna šola v Celju. Kakor poročajo beograjski časopisi, je vlada odobrila 50.000 dinarjev kredita za otvoritev obrtne šole. Kranjska hranilnica preide v last ljubljanske oblasti. Dne 7. julija 1.1. se je vršil -občni zbor Kranjske hranilnice, ki je sklenil, da se društvo' Kranjska hranilnica razpusti in društveno premoženje likvidira na ta način, da prevzame vse dolžnosti in pravice društva ljubljanska oblast, ki iz naslova kupnine plača 2,850.000 Din, kateri znesek se porabi za dobrodelne namene. Oblast pretvori zavod v oblastni hipotekarni zavod, ki bo posloval' pod imenom «Kranjska hranilnica*. S pretvoritvijoi se bo zavod postavil na še trdnejšo podlago, ker prevzame neomejeno jamstvo za vse obveznosti zavoda oblast z vsem svojim imetjem in z vso svojo davčno močjo. Na ta način preneha Kranjska hranilnica v Ljubljani, ki je bila kot eden prvih teh zavodov ustanovljena pred več nego sto leti v Ljubljani in ki se je tekom svojega obstoja vedno odlikovala po reelnosti in solidnosti. Ljubljanski velesejem. V dneh od 2. do 11. julija sc je vršil ljubljanski velesejem, katerega je obiskalo po približni ocenitvi okrog 70.000 ljudi. Posetilo ga je tudi mnogo inozeincev. Med razstavljalci je bila jako dobro zastopana avtomobilska industrija, v obrtu pa pohištvena stroka. Velesejem je tudi popolnoma uspel. Ne more se sicer po obisku meriti z lanskim letom, vendar pa je bil prav zadovoljiv. Tudi razstavljalci so: bili, vsaj po veliki večini, zadovoljni z uspehom. Kupčije sev se razvijale najbolje v sledečih strokah, ki izkazujejo najboljše rezultate: usnje (čevlji in galanterija), papir, les, krznarski izdelki, suknje-ni izdelki, preproge, pohištvo1, avtomobili, kovinski izdelki, kolesa, testenine in čokolada. Res lepe proizvode je pokazalo umetnol vrtnarstvo. Tako lep uspeh velesejma je pripisovati v prvi vrsti neumornemu delu predsednika uprave velesejma, g. Frana Bonača, ter ravnatelju vele-sejmskega urada, belgijskega konzula g. Milana Dularja. Po uspehu velesejma je pričakovati, da bo tudi jesenska razstava prinesla gotovo lepe uspehe. Jesenski zagrebški velesejem in 75letnica zagrebške trgovske in obrtniške zbornice. Jeesnski zagrebški velesejem se bo vršil od 28. avgusta do 5. septembra 1.1. Za časa trajanja velesejma bo na svečan način proslavila Trgovska in obrtniška zbornica v Zagrebu 751etnico svojega obstanka. Svečanosti se bodo pričele 29. avgusta in bodo trajale več d*ni. Možnosti trgovinskih stikov med! Jugoslavijo in Mehiko. V sejni dvorani Zbornice za trgovino, obrt in industrijo vi Ljubljani je 8. julija dopoldne predaval trgovinski ataše pri mehiškem poslaništvu v Rimu gosp. Salvador Prieto o možnosti poglobitve gospodarskih odnošajev med Jugoslavijo in Mehiko. Gospod predavatelj je prišel v našo državo po nalo!gu mehiške vlade, da informira naše gospodarske kroge o gospodarstvu Mehike, kolikor pride v poštev: za presojo možnosti neposrednih trgovinskih stikov med našo državo in Mehiko. Predavatelja je v imenu Zbornice za trgovino, obrt in industrijo pozdravil zbornični tajnik gosp. dr. Pless. V svojih uvodnih besedah je omenil, da do leta 1922. sploh nismo imeli z Mehiko nikakega prometa. Šele leta 1923. smo uvozili iz Mehike 23.000 kg industrijskih rastlin v vrednosti 431.000 Din. Leta 1924. smo uvozili le 5700 kg, in to morske trave, slame in drugih sirovin za pletenje in izdelavo ščetk ter pohištva. Leta 1925. je uvoz zopet nekoliko oživel; uvozili smo predvsem asfalt in asfaltno smolo v vrednosti 379.000 Din. V tem letu smo prvič izvažali v Mehiko, in sicer se je izvozilo 720.000 kg dalmatinskega cementa v vrednosti! 342.000 Din. Gospod ataše je uvodoma orisal gospodarski razvoji Mehike, njene prirodne zaklade in glavne produkcijske panoge. Mehika: je pretežno) agrarna država z močno1 razvito industrijo. Poleg žita prideluje velike količine industrijskih rastlin (bombaž, lan, konopljo in druge sirovine za tekstilno industrijo, produkcijo ščetk, metel itd.), kavo1, eksotični les (mahagoni), proizvaja pa tudi kovine in petrolej. Za uvoz v našo državo bi prišel v poštev v prvi vrsti bombaž, dalje petrolej, asfalt, eksotični les, morska trava in ostale industrijske rastline, kakao', riž itd. Mnogo teh predmetov že danes uvažamo preko dragih držav. To nepotrebno posredništvo pa le podraži blago. V svrho poglobitve trgovinskih stikov bi bilo treba urediti zvezo med Jadranom in Mehiko. Mehika pa bi bila tudi važna kot izseljeniška država. Mnogo je tam neobdelane, zelo rodovitne zemlje, ki se lahko vzame v zakup ali pa se lahko kupi za nizko ceno. Glede doseljevanja Mehika ne dela nikakih ovir. Po predavanju je gosp. ataše razdelil med' poslušalce brošuro o gospodarstvu Mehike, kjer more vsak interesent dobiti potrebne podatke. Za informacije pa je mehiško poslaništvo v Rimu vsakemu interesentu rade volje na razpolago. Zbornični tajnik dr. Pless se je v imenu Zbornice in navzočih poslušalcev zahvalil go-spoidu atašeju za lepo predavanje ter izrazil željo, naj bi njegov trud ne ostal brez pozitivnih uspehov. Navzoči trgovci in industrijci so se živo zanimali za blagovne vzorce, ki so bili razstavljeni v sredini dvorane. Pri tej priliki so mogli ugotoviti, da so cene nekaterim sirovinam izredno nizke. Tako stane n. pr. mehikanski mahagonijev les le okrog 6000 Din za kubični meter, dočim stane isto blago preko Hamburga 10.000—12.000 Din. Inozemski kapital v Jugoslaviji. Da se ugotovi mednarodna plačilna bilanca Jugoslavije, je dobila bančna sekcija v finančnem ministrstvu nalog, naj napravi plačilno statistiko. Pri tem je treba posvetiti posebno pazljivost inozemskemu kapitalu in je treba ugotoviti, kakšni zneski odtekajo v obliki glavničnih obresti in dividend v inozemstvo. Tako bomo dobili prvič natančno sliko naše plačilne bilance in bomo mogli ugotoviti njeno: pasivnost ali aktivnost. Deputacija obrtnikov pri Trboveljski premogokopni družbi. Med mizarji, kleparji, ključavničarji in med obrtniki, pripadajočimi podobnim strokam, se je pojavila velika vznemirjenost, ker delajo oni obrtniki, ki so uslužbeni pri Trboveljski premogokopni družbi1, globoko pod1 ceno in ni radi tega mogoče z njimi konkurirati. Nizke cene so jim omogočene na ta način, da dobivajo sirovine pod normalnimi cenami. V kratkem se napoti deputacija prizadetih obrtnikov k centrali Trboveljske premogokop-ne družbe, kjer namerava razložiti svoje mizerno stanje in doseči protiodredbe, kar bo tem lažje, ker je baje tudi v1 interesu Trboveljske premogokopnei družbe, da se ukine delo njenih uslužbencev izven njihovega službenega časa. Izprememba vpisov v trgovskem registru. Direkcija pošte in telegrafa v Ljubljani je prosila Zbornico za trgovino, obrt in industrijo, da opozori vse registrirane tvrdke, da točno in redno javljajo dostavni pošti vse izpre-lnembe v trgovskem registru, ker' ne nosi v negativnem primeru za poigrešno dostavo1 poštnih pošiljk pošta nikake odgovornosti. Pri tem obvešča direkcija zbornico, da registrirani tvrdki ni treba izročiti pošti prepisa iz trgovskega registra, nego zadostuje, da ga da tvrdka pošti na vpogled. V svojem dopisu navaja poštna direkcija: »Direkcija dobiva od strani področnih pošt obvestila, da po- samezne tvrdke in družbe ne javljajo pristojni pošti vpisa v trgovski register, izbrisa iz trgovskega registra in sploh izprememb, ki nastanejo v trgovskem registru. Ti vpisi pa so za pošto bistvenega pomena, ker se na podlagi prijav o teh vpisih vrši dostava, oziroma izročanje poštnih pošiljk protokoliranim tvrdkam in družbam. Člen 42., točka II., podtočka 1., pravilnika za notranjo poštno službo, I. del, določa: ,Na posamezne tvrdke, na pri-dobitne komanditne ali delniške družbe, na zadruge in društva naslovljene pošiljke se izročajo osebam, katere so vpisane v trgovski register in pooblaščene, da zastopajo in podpisujejo tvrdko, družbo, oziroma zadrugo ali društvo. Vsak tak zavod mora dostavni pošti predložiti overjen izvod iz trgovskega registra, oziroma izvirno rešitev sodišča ali pa prepis te rešitve. Na enak način morajo te ustanove naznaniti pošti vsako v registru naknadno izvršeno izprememb o.‘» — Ne glede na ta jasni in določni predpis je samo ob sebi umevno, kolike važnosti je pravilna in pravočasna prijava protokoliranih ustanov dostavni pošti, kdo je upravičen prevzemati in podpisovati poštne pošiljke. To je tudi v prvi vrsti v interesu teh ustanov, kajti pošta izroča toliko časa pošiljke za registrovane tvrdke njej kot pooblaščencem javljenim osebam, dokler tvrdka ne javi izpremembe v vpisu trgovskega registra. Zbornica opozarja vse registrirane tvrdke, da se v lastnem interesu točno drže gornjih navodil poštne direkcije. Izprememba v zakonu o taksah in pristojbinah in tozadevnem pravilniku. Tiskovna zadruga v Ljubljani je izdala v ponatisu izpremembe in dopolnitve, in sicer v zakonu o taksah in pristojbinah, ki jih navaja finančni zakon za leto 1927-1928, in v taksnem in pristojbinskem pravilniku izza dne 31. decembra 1923, ko je izšel ta pravilnik v Uradnem listu. Vsa tvarina je natisnjena na listih, to je samo na eni strani papirja, tako, da lahko vsakdo posamezne nove odstavke odreže in prilepi v knjigo. Izpremembe in dopolnitve so izšle v dveh snopičih, katerih oba veljata 6 Din, s poštnino pa 6-50 Din. Naročila sprejema Tiskovna zadruga v Ljubljani, Prešernova ulica štev. 54. Davčni plačilni nalogi. Pred šestimi leti je finančna uprava odpravila plačilne naloge v namenu, da pospeši in poenostavi uradno poslovanje. Nadomestila jih je s pred-pisnimi izkazi, ki so se razgrinjali pri občinskih in davčnih uradih. Novotarija se je že v prvih početkih izkazala za premalo1 premišljeno, ker ni izpolnila upov finančne uprave, ki je pod silo odpora vseh davkoplačevalcev sama uvidela, d!a je šla z odpravo predaleč in uvedla obligatorno vročanje opOzoritvenih položnic in za dohodnino še posebna obvestila. Odpor proti tej novotariji je bil tem hujši, ker je pomenjala odprava davčnih plačilnih nalogov «privilegium odiosum» za Slovenijo, kajti druge pokrajine niso bile deležne te dobrote. Odprava je padla ravno v dobo najhujšega davčnega pritiska, ko so se nla davke nalagali razni pribitki, odnosno od davkov začeli pobirati še invalidski davek in vojaška komorska doklada. V teh časih je veliko odpora proti davkom povzročila ravno odprava plačilnih nalogov. Ta odpor je imel brez dvoma v mislih g. profesor dr. Ogris, ki piše v svoji študiji «DeIniške družbe v Sloveniji v letih 1919 do 1925» sledeče: «Morda ima za današnje razmere prav zopet Adam Smith, ki je glede svojih časov trdil, da ljudje niso tako nezadovoljni zaradi višine predpisanega davka, temveč zaradi tega, ker ne vedo, katere davke plačujejo in posamezne v kakšni izmeri.» Gospodarske korporacije in organizacije so si celo dobo mnogo prizadevale, da prepričajo delegacijo ministrstva financ v Ljubljani o nujni potrebi, da se znova uvedejo davčni plačilni nalogi. Zopetna uvedba davčnih plačilnih nalogov je bila med resolucijami vseh različnih zborovanj, občnih zborov itd, a vsa prizadevanja so bila brezuspešna. Finančna uprava se ni dala prepričati, da je z Odpravo davčnih plačilnih nalogov šla predaleč, ampak je trdovratno vztrajala na svojem stališču. Ko se je pred kratkim izvršila izprememba v vodstvu finančne delegacije, je Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani opozorila novega g. finančnega delegata na potrebo, da se plačilni nalogi znova uvedejo-. Na to opozoritev je prejela) dne 2. junija11. L dopis, ki se glasi sledeče: «V zvezi z Vašim dopisom... mi je čast obvestiti Vas, da sem z odlokom z današnjega dne (24. maja 1927) pod gornjo številko (št. 1906) odredil zopetno izdajanje plačilnih nalogov za vse neposredne davke. Delegat: dr. Rupnik 1. r.» Ta odredba, ki izpolnjuje ponovno izražene želje gospodarskih krogov, bo brez dvoma vzbudila pri vseh davkoplačevalcih upravičeno zadoščenje in hvaležnost za uvidevnost g. delegata. Dospelost nekaterih perijodličnili taks. (Opozoritev Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani.) 1.) Od kuponov ali dividende in od tantiem se plačuje l%na taksa v 15 dneh po odobritvi bilance (tar. post. 10, pripomba 5). — 2.) Do dne 15. julija 1.1. morajo delniške družbe predložiti davčnemu uradu seznam ek otvorjenih ali tekočih računov v minulem polletju in plačati odpadajočo takso V kolkih, ki se prilepijo na seznamek (tar. post. 37). — 3.) Od dopolnilne prenosne takse v letnem iznosu nad 500 Din je plačati drugi obrok od 1. do vštetega 15. julija 1927. Kdor ne plača te takse pravočasno, od tega jo iztirja finančno oblastvo eksekutivno (tarifna post. 12, pripomba 12). — 4.) Točilno takso za pravico, da se točijo pijače, je plačati za II. polletje 1.1. do 31. julija 1927., sicer se iztirja eksekutivno (tar. polst. 62). Gospodarstvo in politika. «Trgovski list» z dne 12. julija t. 1. objavlja pod gornjim naslovom članek izpod peresa g. Fr. Zelenika, ki je za obrtnika v ravno1 toliki meri važen kakor za trgovca. Zatoi ga v celoti priobčujemo: Kaj je politika? Nek modroslovec je rekel, da je politika mešanica vseh naukov in zakonov, kateri urejujejo družabno življenje in hočejo napredek in srečo društva. Politika je tedaj nauk, po katerem bi sc naj vršilo naše družabno1 življenje, da bi bilo udobnejše, popolnejše, srečnejše. Ako pa hoče politika doseči boljši položaj naroda in države, se mora v prvi vrsti zanimati za gospodarski napredek naroda. Brez dobrega gospodarstva ni napredka, ne blagostanja, ne udobnega življenja in ne zadovoljnosti. Med narodom pa ni zadovoljnosti kakor se tudi gospodarski krogi neprenehoma pritožujejo, da se vodi slaba gospodarska politika, nego se pečajo le s strankarskimi in celo1 osebnimi koristmi. Izogniti se hočemo očitkom, da po nepotrebnem grajamo in vzbujamo nezadovoljnost s svojim' pisanjem, navajamo oceno, kakršuo je dobila sedaj razpuščena1 skupščina in potemtakem tudi stranke, ki so jo tvorile, in kakršna ocena pristoja) vsem doslej delujočim skupščinam. Vlada je navedla kot vzrok razpustitve nedelavnost in nesposobnost skupščine. Dnevno časopisje je pa dodalo še neokretnost, neplodnost in razruvanost in da se je izvajal program strankarskih interesov na škodo državi in njenim delom. Ali je potreben še kak dodatek iz svojega? Dnevno časopisje zahteva: V skupščino naj pridejo ljudje, ki bodo imeli več veselja in sposobnosti za konstruktivno delo! Iz skupščine naj se odstranijo ljudje, ki so bili obeleženi kot korupcijonisti, ki so ves čas v tej smeri delovali ter s tern naši državi pripravljali slab sloves in žalosten konec. V novo* skupščino naj pridejo ljudje, katerih briga bodi ne za se, ampak za vse sloje in za vse panoge narodnega življenja ter ljudskih potreb! Našemu parlamentu je treba ljudi, ki bodo znali ustvarjati ne osebnih in strankarskih programov, ljudi, ki bodo mogli, znali in morali ustvarjati prave temelje državnega programa. Tako dnevno časopisje. — Gospodarska vprašanja se ne rešujejo s potrebno! izkušen nostjo in nepristranostjo1. Politične stranke izvajajo v prvi vrsti politični del svojega programa, česar je pač kriva naša preteklost. Nekdaj smo se morali boriti za svoj narodni obstoj, v gospodarskih vprašanjih pa sploh nismo' odločali pod propadlo Avstrijo, ampak so1 delali gospodarsko politiko »gospodujoči* narodi, ali pravilneje rečeno, avstrijski grofje in madžarski magnatje. Ti so delali gospodarsko politiko' po svojih potrebah in koristih. Danes ni več predvojnega polja za politično' in narodnostno delovanje, zato je d'elo strank postalo strankarsko in kakor same očitajo ena drugi «osebno». Strankarsko časopisje samo' pravi, d'a se ne dela politika, ki služi koristim splošnosti, ampak politika za koristi kake stranke ali zasebnih brezvestnih špekulantov. Krivda na nepravilni ali neprimerni gospodarski politiki zadene v veliki meri tudi gospodarske kroge same. Preveč se odtegujejo delu v javnosti. Trgovec in obrtnik prav rada zabavljata in kritizirata doma za pečjo* ali pa v krčmi pri kozarcu, kadar pa bi bilo potrebno povedati na pristojnem1 mestu v stranki, pa so tihi. V stranki povejte, v stranki se uve-ljavjajte, v stranki zahtevajte, da se uvažujejo predstavniki in pripadbiki trgovine in obrti. Nikjer ni rečeno, ne zapisano, da morajo' v stranki odločati le njeni šefi in ljudje, ki v politiki iščejo svoj obstoj in se slepo pokoravajo strankinim vodjem. V skupščinah stare Srbije sta bili dVe tretjini poslancev iz vrst pripadnikov trgovskega in obrtnega stanu. V skupščini Jugoslavije pa najbrže ni nobenega. Zato se pa vodi1 pri nas taka »gospodarska politika*. Ne zabavljajte samo, ne držite križem rok, ampak sodelujte v strankah z drugimi stanovi, kojih obstoj je istotako odvisen od pametne gospodarske politike, in katere strankarenje ravno tako ubija. Zahtevajte od strank, da se vaši nasveti in vaše izkušnje poslušajo* in uvažujejo. Gospodarski krogi imajo v svojih rokah silo in moč, katere se pa ne zavedajo*, ampak se zadovoljujejo z vlogo metalcev kroglic v volilne skrinjice. Zastopstvo naših izvoznikov lesa v Londonu želi dobiti neka londonska tvrdka. Naslov tvrdke je interesentom na razpolago v pisarni Zbornice* za trgovino, obrt in industrijo) v Ljubljani. Svetovni kongres za perutninarstvo se vrši v Ottavi (Kanada) od 27. julija do 4. avgusta t. 1. Informacije glede potovanja, kakor tudi rezerviranja mest preskrbi Com-paghie generale transatlantique, Zagreb, Mihanovičeva ulica 4. Zaposlitev inozemskih delavcev v Turčiji. Po poročilu ministrstva inostranih del postaja zaposlitev inozemskih delavcev v Turčiji z dneva v dan težja, ker je splošno stremljenje, da se trgovino in industrijo nacijonalizira in da se morajo pri tem zaposliti v prvi vrsti samo domače delovne sile. Ker ni v Turčiji kvalificiranih delavcev, obstoji še mogočnost zaposlitve inozemskih kvalificiranih moči, vendar je neobhodno' potrebno, da si vsakdo že prej s pogodbo zagotovi zaposlitev, ker bi sicer mogel doživeti največje neprijetnosti. Za konzorcij «Obrtnega Vestnika* Engelbert Franchetti. Urednik Engelbert Franchetti. Za Delniško tiskarno, d. d. v Ljubljani, H. Brandt. vsaka beseda 50 par. — Najmanjši znesek 5 Din. — Oglase je plačati v naprej lahko tudi v znamkah. — Za odgovor je priložiti znamko. Pozor, krojači, šivilje! Krojaški tečaji za prikrojevanje moških in ženskih oblek; izdelovanje krojev po meri. Za krojače in šivilje, ki nimajo časa v sezoni, bo pričetek tečaja 1. avgusta 1.1. z znižanim honorarjem in ugodnimi plačilnimi pogoji. Učencem, ki ne morejo posečati tečajev, se daje pouk s pošto potom učnih zvezkov. Absolventom se preskrbi služba. — Lastnik Fran Potočnik, član Anglo-fran-coske krojne akademije (šole). Odlikovan v Rimu z naslovom profesorja leta 1927. Ljubljana, Stari trg 19. Engelbert Franchetti brivec Ljubljana, Dunajska c. 20 priporoča svojim znancem in prijateljem iz mesta in dežele svojo brivnico. Za točno in dobro postrežbo je skrbljeno. 17/26 Naročajte in razširjajte edino strokovno glasilo «Obrtni Vestnik*! Uprava v Ljubljani, Dunajska cesta 20. AVGUST AGNOLA Zaloga stekla, porcelana, kamenine, zrcal in šip. Kompletne opreme za gostilne, restavracije, hotele, kavarne In bare. Luksuzni predmeti. - Stavbno in umetno steklarstvo. LJUBLJANA Dunajska cesta 10 Telefon 478 Telefon 478 Premog in drva (tudi na obroke) Trgovina z mešanim blagom. — Gostilna, samo pristna vina in prvovrstna kuhinja. — Postrežba točna in solidna. Cenjenim odjemalcem se priporoča ANTONIJA ŠTOR, NOVI VODMAT ŠTEV. 16 LJUBLJANA Skrbno izdelovanje • • Preobleke • • Najnižje cene! L. MIKUS fvornica dežnikov LJUBLJANA Mestni trg- it. 25. Ustanovljeno leta 1839. Največji izbor • • Popravila • • Najnižje cene! Aškerčeva klet nasproti »Obrtne šole“ toči priznano najboljša vina iz Bizeljskih, Ljutomerskih in Haloških vinskih goric. Vsem prijateljem dobre kapljice se za obilen obisk priporoča. - Izborna mrzla jedila in delikatese. Ph. Mr. R. Sušnik Lekarna pri »Zlatem jelenu“ Moderno urejena lekarna, zaloga vseh domačih in tujih zdravilnih sredstev, mineralnih voda, obvezil, kirurgičnih in toaletnih predmetov. Zdravniške ordinacije se izvršujejo točno po predpisih. Oblastveno koncesijonirana oddaja strupov. Poštne pošiljatve obratno- LJUBLJANA, Marijin trg Telefon štev. 115. €6«€€€€€€«i Kreditno društvo i ** «5L*lWlanska Mestne hranilnice ljubljanske dovoljuje posojila na menice in kredite v tekočem računu vsem kredita zmožnim osebam in tvrdkam Kreditni zavod za trgovino in industrijo Ljubljana, Prešernova ulica št. 50 (v lastnem poslopju). Brzojavni naslov: Kredit Ljubljana. Telefon št. 40, 457, 548, 805 in 806. Obrestovanje vlog, nakup in prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut, borzna naročila, predujmi in krediti vsake vrste, eskompt in inkaso menic in kuponov.^ nakazila v tu- in inozemstvo, safe-deposits itd. itd. (Gradska štedionica) v Ljubljani Stanje vloženega denarja preko 220 milijonov dinarjev. Sprejema vloge na hranilne knjižice in tekoči račun proti najugodnejšemu obrestovanju. Zlasti plačuje za vloge proti dogovorjeni odpovedi v tekočem računu najvišje mogoče obresti. Jamstvo za vse vloge in obresti, tudi tekočega računa, je večje kakor kjerkoli drugod, ker jamči zanje poleg lastnega hranllničnega premoženja Se MESTO LJUBLJANA z vsem premoženjem in davčno močjo. Ravno radi tega nalagajo pri njej tudi sodišča denar mladoletnih, župni uradi cerkveni in občine občinski denar. Naši rojaki v Ameriki nalagajo svoje prihranke največ v naši hranilnici, ker je denar popolnoma varen. Hranilnica daje posojila po nizki obrestni meri na posestva in menice. <5? J? «38 «38 «38 »5? «38 <38 «38 «38 «38 «38 «3? «3? «38 «3? JSf »3? «3? «3?