Nemški ,,Schulverein" zatožen od. slovenskih poslancev v Gradci. Petek 30. jaaija t. 1. bil je tu(| za ro7ar8ki nemški nScbulvereia" tožai dea. I^aši sldvenski poslauci 80 ga 7 deželaeai zboru c. kr. aamestaiku bado zatožili kot yelikega ro^arja, ki Sloyencem kmico dela ia mir med Nemci in Sloveaci kali. G. dr. Radaj vprašal ali iaterpeliral je ylado 7 imeaa 7seb sloveaskib poslaace7, razven brežiškega dr. Šaideršiča, ki ae aam je izaeyeril in za aemčurji ia nemikimi liberalci potegnil, ua sledeči načia: Vaša ekaeleaca! Nemaki rScbal7ereiaima 7 87ojib prayilih izražeanamea: nVaro7ati iabraaiti aemšt^o" Ta aamen je v slačaji potrebe, t. j. če se aemšt^u res kde krivica godi, popolarm opravičen. Veadar med izgovarjaajem, da kdo lastno aarodno8t yaruje ia braai, ae sme segati 7 pravice drugib aarodo7. Ako tedaj aemški nScbulvereia" splob aa jayao šolst^o apliyati boče, mora to 87ojo upli7aaje omejiti na — aeaiško deco. Tako 7eleya zdrava pamet, naturno pra^o, kojeaju pritrjnje dižavna osnovaa postava od 21. deceaibra 1867 (§ 19. o jedaakopra7Bosti yseb Barodoy 7 A7etriji). Toda kako aemaki nScbul7ereiBu zadaja leta na alo^eaakenu Štajerakem deluje, to aega čez gori BaznaČeao mejo. Nemikeam ^Scbul^ereiau" tnkaj ui naraea : 7aro7ati Neaice, ampak ob streže poaeaičiti Slo^ence. V dokaz aa^ajamo sledeče dogodke: Dae 18. maja t. 1. bil je občni zbor Bemškega ^Schukereiaa" aa Dunaji. Takrat se je bilo ja7B0 poročalo, kako je 1000 fl. položil, da se je tik S^ičiae Ba Bemako-8lo7eB8kej meji 7 Rači, kder staaujejo Sloyeaci pomešaai z Nemci, aakupila biaa (od štajerske braailaice na bobea djaaa) ia priredila 7 uemško iolo, kder se ima izključljivo le aemški učiti; da se ne čuje oadi noben slo^easki glas, obljubil je nemški nScbul- vereia" skrbeti za primeraega ucitelja in mu 7sako leto izplačati aekaj denarjev. Na Sladkem vibu mariborskega okraja proti Cmureku je šola; otroci so do 2/3 slo^easki, samo '/s razume slabo aemški. Do sedaj se je podučevalo slovenski in nemški. Toda aemški nSchal7erein" je aolakej sreoji yrgel aekaj denarjev za popravo šolskega poalopja, za aakup aekojib uČil, ter obečal aekaj 78akoletae podpore za učitelja. Temu aasproti je pa šolska srenja morala obljubiti, da se 7 ajeaej šoli zaaaprej podučnje aamo nemaki, aič sloveaski. Jedaako se je zgodilo 7 Vuhredu ob Dra^i 7 mahreaberškem okraji. Nemški nScbul7ereia" plaiaje aekaj 8troško7 za stavljenje aolakega polopja, a za to mora ae 7 viijib razredib učiti aamo nemBki, akorayno 7 Vubredu aemških otrok aajti ai. V podobao poHemče^aaje botel je aemški rSchal7ereiau zapeljati tudi iolsko sreajo pri spodajej Kuagoti zaaaj Maribora, ter jej 7edao obeta k šolskim stroakom aekaj doplačevati, ako ae upelje BemdčJaa kot ediai učai jezik. Drugod deli^a nSchal7ereia" šolam učil ia kajig, učiteljem pa aagrad, imeaovanih ,,Ehreagabe" (Sloyeaci ao je krstili: Judeže^e groše). Okolo 20 učitelje^ je prijelo takiaih ,,Ehieagabe" kot preaiijo za marljivo poaemče^aaje slovenskih otrok. Nemški ,,Scbal7ereia" plačaje šolakim areajam, da slo^easkemu učaemu jeziku dajajo slo7O, a ka.igami ia denarji, učiteljem pa, da 7rlo ustrezajo aeaičeyalaemu namenu ovega društva, s podeli^aajem nEbreogabe". Šol8ke 8reaje toraj po kratek ča8 trajajoSih podpčrah 7 deaarjib zapeljaje 7 to, da dajejo svoje otroke poaeaače^ati. Prepozao apre^idajo, kako so 87ojej deci pot zaprli do praye, aaturae duše^ae izomike ia izobrafcevanja. Kako ia kaj se ima 7 ljudskib šolah na Štajerskem ačiti, to jasao določuje posta^a od 8. februarja 1869. Vodst^o in skrb za šolstvo 7 ljudakih šolah pripada krajaim ia okrajnim šolskim svetom pa ie deželaemu šolakemu 87etu. Nadzorujejo pa iz7ršeyaaje šolakega črteža okrajai in deželski šolaki aadzoraiki. Nobeaa druga ži7a duša nima pravice aa ljndske šole apliyati. Ako ima Bemški nSchnl7ereia" deaarje? Blo^easkim šolam aa spodajem Štajerskem y podporo, dobro, naj jih izroči krajnim šolskim zalogam (foadom), takaj 86 bode z ajimi ravaalo po § 41 poataye od 4. febraarja 1874. Po posta^i ima ediai deželni šolski »yet prayico učiteljem za iz^rstao delo^aaje deliti aagrad ali premij. Nemški nSchulyereiau toraj ae sme sam učiteljem dajati nEhreagabeu, ker bi jih tako le zapelje^al k nepokorščiai ia aezakonitosti. Ako tedaj aemški nSchul7ereia" med učitelje aagrad deliti boče, dobro, pa naj jib izročuje deželnema šolskemu 87etn, kateri edini ima pravico določeyati, kateri učitelj je aagrade vredea ia kateri ne. Po razložeaem srojem deloyaaji gresi aemški nSchul7erein" zoper posta^no določeai šolski red in črtež za ljudske šole, ki alo^enskej materiaščiai itak najskromaejši, le aeobbodno potrebai prostor komaj priročči, ter pači (demoralizaje) ljndst^o ia kvari (korumpira) nčitelje. Omeaite še moramo, kako dražljivi in bojeviti 80 T8i oklici in poiiyi tega društva, kakor da bi 7saki dea trebalo bati se vojske med Nemci in Sloyeaci, do katere vojske yendar ai aobeaega uzroka; tako dela to družbo le samo razdi ažbo ia neti prepir med narodi. Temn nasproti štejemo si 7 dolžaost rpraiati: Je-li vladi delo^aaje aeniškega BSehulyereiaau na spodajem Štajerskem v omeajeaem oziru zaano, se-li yladi zdi, da je tako draatyeao delovaaje 7 soglasji z drža^aimi onnoTnimi poutavami in 8 posta^ao določeaim učaim črtežem za ljudske šole na Štajerskem, — in če ae, kaj namerava viaoka vlada proti temustoriti? Dr. Radaj, dr. Dom inkuš, dr. Šuc, Hermaa, Kukorec, Fluber, Žolgar. Hvala ia slava yrlim poalaacem aloveBskim!