GrosuPlje (centrala sP 908 KLASJE 2004
352 C 49 7. 4 Iv.;
120040157,3
KNJIŽNICA GROSUPLJE ADAMIČEVA 15
1290 GROSUPLJE
S
OBČINA IVANCNA GORiv-A
POŠTNINA PLAČANA PRI 1295 IVANČNA GORICA
r/o'c>/>l*yj-j/tisalo"&<v o><6><flyi > Številka 3 letniki O
mar©
C 2004
RAČUNALNIŠKI INŽENIRING d.o.o.
Sokolska ulica 5, 1295 Ivančna Gorica TEL: 01/7869-040   FAX: 01/7869-045
POPOLNA PONUDBA
Računalniki, tiskalniki, komponente...
Programi za podjetja in sam. podjetnike... .. .za računovodstvo in trgovino
http://www.lamas.si   e-mail: lamas@lamas.si
PRVI MAJ
Od zdaj tudi praznik vstopa v EU
Mednarodni praznik dela povsod po svetu praznujejo že od leta 1890, ko je v Parizu 2. internacionala ta dan priporočila za dan vseh delovnih ljudi, vseh delavcev. Prvi maj je simbol delavske solidarnosti in spomin na tragične dogodke maja 1886 v Chicagu, ko so delavci zahtevali 8- urni delavnik, a so jih pri tem ovirali.
Vsakoletne demonstracije v spomin na te dogodke so sčasoma prerasle v proslave. Slovenija je ta praznik uzakonila leta 1948. Praznovanje pa seje tudi tu začelo že veliko prej.
Praznik dela je bil zelo slovesen pri nas predvsem v času socializma, ko se je dan začel z budnico delavske godbe, ki jo je i,vielo vsako večje industrijsko središče, sledile so proslave, slavnostni sprevodi na ta dan posebej slovesno oblečenih delavcev, pikniki, veselice, na predvečer pa so kurili kresove in postavili visoke mlaje simbole svobode. Podarjali so si rdeče nageljne in jih ponosno nosili. Pa vendarle: kljub vsesplošni veselici je bil dan izredno politično obarvan. Delavcem ni šlo le za priznanje praznika, ampak predvsem za njihove politične pravice. Govorniki na shodih so poudarjali aktualne politične dogodke letos bi in bodo govorili predvsem o prvem maju simbolu vstopa Slovenije v tako željeno Evropsko unijo.
Prizadevanja za vstop so se začela že kmalu po osamosvojitvi Slovenije: želeli smo si Evrope, nekako nismo in nočemo pripadati Balkanu, ampak Zahodu. Do zdaj je bila šengenska meja na severu, zdaj bo na jugu. Zdaj bo naše »glavno mesto« v Bruslju; imeli bomo še dodatne volitve v Evropski parlamentu, letos prvič že 13. junija. Ko bomo izpolnili še preostanek kriterijev za EU, bomo dobili še evro. Carin ne bo več, lahko bomo šli nakupovat, kamorkoli bomo hoteli, čez nekaj časa tudi brez kakršnegakoli dokumenta. Po naših cestah se bodo vozili avtomobili, tudi naši, z registrskimi tablicami, ki bodo imele modro oznako z dvanajstimi zvezdicami.
Marsikaj se bo spremenilo: ali na bolje ali na slabše, to bomo še videli. Upajmo, da na bolje. Na začetku je bil prvi maj namenjen prazniku dela; upajmo, da bomo tudi po prvem maju, vstopu v EU, v velikem številu praznovali vsi zaposleni.
Kakorkoli: prvi maj bo ostal, takšen ali drugačen. Še vedno bo praznik dela, le da ga bomo od letos imeli v spominu tudi kot veliki dan vstopa na Zahod. Kresove bomo še vedno kurili, le da jih bo mogoče zdaj dvanajst v krogu. Peli bomo himno, našo in evropsko, poleg naše zastave bomo razobesili še evropsko.
i in
SS
www.inlcrallii.si
liJTERALTA
«VHOKMO O M M (l V SlOVtNSHI DOM
Pe Novo malto, tel.: 041/846 034 Intcralta d.o.o., Stegne 21c, Ljubljana tel.: 01/511 16 24, fax: 01/511 15 43
Okna Interalta omogočajo višjo kulturo bivanja!
SENČILA
Zakonca Ceg'ar pri izdelovanju butaric.
»OVEDUJEMO... NAPOVEDUJEMO... NAPOVEDUJEMO...
1. maj^ vstop Slovenije v Evropsko unijo, ki ga bomo na ^      predvečer praznovali na Gradišču 29. maji praznik občine Ivančna Gorica z vzporednimi ^       prireditvami in podelitvijo občinskih nagrad ^2b. junip praznovanje dneva državnosti na Polževem
ti
SVETNIKI IN ZUPAN 0 EVROPSKI UNIJI ^ARMA STIČNA ■ intervjijgj
Vsem bralcem želimo vesele velikonočne praznike!
Uredništvo %[asja
Tomaž Oven s.p.
IZDELAVA IN MONTAŽA
Pot v resje 1 GSM: 031/679-079
1295 IVANČNA GORICA Telita: 01/7878-266
ruccu
Ignac cuoeu S.p
Stkn. 102, t VTKa   Ivanina Gorica
tal /faks 01/7878 SJ5 g»m: 041/7S7 OSS
120040157,3
JERNEJ EVA MALHA
Nove ideje rodijo nov pogled na svet in nove izdelke, ki so za tisti čas bolj moderni in za trg bolj vabljivi. Tako je Igor Akrapovič s svojim inovativnim izdelkom posegel tja, kjer ima tehniški svet z velikim kapitalom in visokim tehniškim znanjem podrejene milijarde in tisoče strokovnjakov. Gre za en sam cilj: da bi bil dirkalni motor hitrejši in bolj zanesljiv.
Gospod Igor Akrapovič je že od začetka, ko je stopil na pot podjetništva, svoje ideje prenašal v prakso in jih preverjal na trgu zapadnega sveta. Kako mu je to uspelo, vedo le on sam in njegova družina, ki mu je prav gotovo nudila vso podporo. Laskavi naziv podjetnik leta, ki mu ga je podelila strokovna komisija, je toliko vrednejši, če vemo, da je bil izbor opravljen med več kot 130 uspešnimi podjetniki. Novica je vzradostila vse, saj ima projekt nacionalni naboj, ki v posplošenem smislu spodbuja slovensko gospodarstvo in daje upanje, da imamo tudi mi pametne in uspešne ljudi, ki bodo tudi v času velikega evropskega trga še naprej nosilci gospodarskega razvoja.
Veliko je treba tvegati, preden se odpre tako velika možnost za uspeh; prve ideje so našemu ljubitelju motorjev, tekmovalcu, zanesenjaku in mladostniku postale resničnost v mehanični delavnici, ko je zase prirejal motor za dirko in vožnjo. Odločnost je mladega izumitelja ob iskanju izboljšav in novih ciljev pripeljala do sodobno opremljenih proizvodnih prostorov in spremljevalnih objektov. Za nepoznavalce je izpušna cev le delček motorja, za velike tekmovalce pa je vrednost, ki se meri v prednostnih metrih in sekundah, zato je ta izpopolnjeni tehnični del še toliko pomembnejši. Zadovoljni smo, da je gospoda Akrapoviča pot pripeljala v Ivančno Gorico, kjer uspešna firma zagotavlja lep dohodek zaposlenim, lastnik sam pa z veliko mero razumevanja do lokalnega okolja obilo prispeva sponzorska sredstva in donacije športu, kulturi in drugim asociacijam, ki delujejo na ljubiteljskem področju.
Smeli načrti kažejo pot razvoja še naprej in bodo z velikim optimizmom gotovo lažje uresničljivi, če bodo pogoji primerno usklajeni z državno zakonodajo in spodbudo vseh okolij, da ne bi ustvarjalni ljudje po nepotrebnem izgubljali časa in volje za obrobne stvari, saj je tako začrtanih gospodarskih subjektov pri nas malo.
Občina Ivančna Gorica je v minulem letu firmo Akrapovič nagradila z najvišjim občinskim priznanjem, kar je le dokaz, da znamo ceniti uspehe, in hkrati zagotovilo, da bomo storili vse, kar je v naši pristojnosti, oziroma s skupnimi močmi pomagali razreševati težave in tako dodatno stimulirali razvoj. Sprememba dolgoročnega plana naše občine vsebuje tudi pozidavo območja v prid prostorske širitve firme Akrapovič. Spodbudili bomo toge birokratske kroge po raznih ministrstvih, da spregledajo, kje je možen razvoj oziroma kje so pravi ljudje na pravih mestih, da ne bo tako, kot je dejal prejšnji podjetnik leta v prispodobi, da je na kočiji, kjer sedi obrt, le nekaj vlečnih konjev, ki peljejo naprej, več pa je takih, ki vlečejo na stran ali nazaj. Prispodoba je bila dana seveda zakonodajalcu in vludi z resornimi ministrstvi. V našem primeru oziroma v primeru firme Akrapovič pričakujemo večjo podporo in razumevanje na minstrstvu za kmetijstvo in ministrstvu za okolje in prostor.
Pretok kapitala se na podlagi predvidenega profita in uspeha preliva tja, kjer so pogoji za razcvet. Prepričan sem, da bo občina Ivančna Gorica v okviru regije imela prepoznavno mesto, da občinska meja ne bo pregrada, temveč dopolnjevanje potreb širše skupnosti.
Župan Jernej
URADNE URE UPRAVNE ENOTE GROSUPUE
(od 1. maja 2004 dalje)
Uradne ure, uradne ure po telefonu in elektronskih medijih na sedežu Upravne enote Grosuplje so:
v ponedeljek od 8. do 12. in od 13. do 15.
v sredo od 8. do 12. in od 13. do 17.
v petek od 8. do 13.
Uradne ure na krajevnem uradu Ivančna Gorica so:
v ponedeljek od 8. do 12. in od 13. do 15.
v sredo od 8. do 12. in od 13. do 16.30
v petek od 8. do 12.30
Uradne ure na Krajevnem uradu Dobrepolje so:
v torek od8. dol2. in
v sredo od 12. do 16.30.
Uradne ure svetovalca za pomoč strankam
Svetovalec za pomoč strankam zagotavlja strankam informacije v skladu s 4. členom Uredbe o načinu poslovanja organov javne uprave s strankami ves poslovni čas in mora biti strankam dostopen fizično, po telefonu in elektronskih medijih.
Poslovni čas in uradne ure pred defa prostima dnevoma
Na delovni dan pred dela prostima dnevoma, 24. in 31. decembrom, se poslovni čas in uradne ure začnejo ob 8. uri in končajo ob 13. uri.
0
REPUBLIKA SLOVENIJA UPRAVNA ENOTA GROSUPUE
Kolodvorska 2,1290 GROSUPLJE Tel.: 01 7810 900/Fax: 01 7810 919
ČISTILNA NAPRAVA ŠENTVID PRI STIČNI
Upravna enota Grosuplje na podlagi 60. člena zakona o varstvu okolja (U. 1. RS št. 32/93 in 1/%-ZVO) v postopku izdaje gradbenega dovoljenja za gradnjo čistilne naprave Šentvid pri Stični, velikosti 1950 PE
OBVEŠČA JAVNOST
1. daje bilo investitorju Občini Ivančna Gorica, Sokolska 8, Ivančna Gorica, 17. 3. 2004 izdano gradbeno dovoljenje št. 351-299/03 za gradnjo čistilne naprave Šentvid pri Stični, velikosti 1950 PE, na zemljišču parc.št. 335/2, 336/1, 336/2, 334, 337, vse k.o. Šentvid.
2. daje k obravnavani gradnji Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, Agencija RS za okolje, 10. 3. 2004 izdalo okolje-varstveno soglasje št. 35402-79/2003, pod naslednjimi pogoji:
• pri izvedbi posega in izvajanju dejavnosti mora investitor upoštevati omilitvene ukrepe in druga okoljevarstvena priporočila, navedena v Poročilu o vplivih na okolje, ki gaje pod št. 35402-79/2003 10.3. 2004, izdelal OIKOS, Ljubljanska 63, iz Domžal;
• v postopku izdaje uporabnega dovoljenja je treba določiti čas poskusnega obratovanja, medtem pa je treba skladno s predpisi izvesti meritve emisij snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda ter meritve emisij hrupa;
• če bi ugotovili čezmerne obremenitve okolja v času poskusnega obratovanja, je treba določiti in izvesti ustrezne dodatne okoljevarstvenc ukrepe.
3. da ob javni predstavitvi od 15.12. do 30. 12. 2003 v knjigo pripomb le-te niso bile vpisane in da so udeleženci javne obravnave, ki je bila 29. 12. 2003, izrazili zadovoljstvo, da se na tem območju stvari glede varstva kakovosti podtalnih voda premikajo na bolje, opozorili pa so, da bo možno doseči to varstvo le ob upoštevanju vse pozitivne zakonodaje s tega področja, doslednem preverjanju podatkov oz. meritev kakovosti podtalnih voda in ob doslednem izvajanju monitorin-ga. Upravni organ meni, daje pripombam zadostil z rešitvami, vsebovanimi v izreku gradbenega dovoljenja, predvsem z določili, ki se nanašajo na monitoring in priporočila. Upravni organ do izdaje navedenega gradbenega dovoljenja ni prejel nobenih drugih mnenj ali pripomb glede navedene gradnje.
POPRAVEK ODLOKA 0 GOSPODARSKIH JAVNIH SLUŽBAH
V Odloku o gospodarskih javnih službah v Občini Ivančna Gorica, objavljenem v Uradnem listu RS, št. 8/04 z dne 30. 1. 2004, se v prvem odstavku 19. člena besedo »porabnikov« nadomesti z besedo »predstavnikov«.
Zupan
Občine Ivančna Gorica Jernej Lampret, prof, l.r.
ODVOZ NEVARNIH ODPADKOV IZ GOSPODINJSTEV
Javno komunalno podjetje Grosuplje obvešča občane občine Ivančna Gorica, da bo v spomladanskem času odvažalo nevarne odpadke iz gospodinjstev.
	DATUM	NASELJE	MESTO ZBIRANJA	ČAS ZBIRANJA
sobota	17. 4.2004	Ivančna Gorica	Parkirišče pri Zdravstvenem domu	8.00-10.00
sobota	17. 4.2004	Šentvid pri Stični	Parkirišče pri trgovini Vele	10.30-12.00
sobota	17. 4.2004	Stična	Parkirišče pri samostanu	12.30-14.00
sobota	17. 4.2004	Muljava	Parkirišče pred kulturnim domom	14.30-16.00
sobota	17. 4.2004	Višnja Gora	Parkirišče pri cestnem podjetju	16.30-18.00
ponedeljek	19. 4.2004	Ambrus	Parkirišče pred družbenim domom	14.00-15.30
ponedeljek	19. 4.2004	Zagradcc	Parkirišče pri trgovini KZ	16.00-17.30
ponedeljek	19. 4.2004	Krka	Parkirišče pri gostilni Nace	18.00-19.30
Med nevarne odpadke spadajo topila, kisline, barve, laki, olje in maščobe, detergenti, zdravila, baterije, akumulatorji, fluorescentne cevi in drugi živosrebrni odpadki, prazne tlačne posode, fotokemikalije, pesticidi in podobno.
Proti plačilu pa bomo sprejemali tudi manjše količine nevarnih odpadkov od podjetnikov.
Naša prihodnost je čisto okolje!
Javno komunalno podjetje Grosuplje
INFORMACIJE V ZVEZI Z VRAČILOM VLAGANJ V JAVNO TELEKOMUNIKACIJSKO OMREŽJE
Občinska komisija je na svoji zadnji seji sprejela naslednja stališča in ugotovitve:
- pridobljena je večina pogodb med takratnimi krajevnimi skupnostmi in takratno samoupravno interesno skupnostjo za PTT;
- spisek znanih vlagateljev z navedbo časa izvedbe akcije (gradnje omrežja ali centrale) po posamezni pogodbi javno objavijo krajevne skupnosti na krajevno običajni način;
- če ste na spisku, bo vaš zahtevek
obravnavan v paketu in lahko samo čakate na povračilo;
• kogar na spisku ni, naj zbere dokumentacijo in jo do 30. 4. 2004 vloži na občino ali pa zahtevek za vračilo prekomernega vlaganja do 1. 6. 2004 sam vloži na državno pravobranilstvo, Šubičeva 2, Ljubljana;
za vse znane - evidentirane skupne akcije bo občina vložila zahtevek na državno pravobranilstvo;
ko bodo zahtevki pravočasno - do 1. 6. 2004 - vloženi na državno pravo-
branilstvo, bomo imeli še možnost in dovolj časa, da jih dopolnimo;
- vračila prekomerno vloženih sredstev lahko pričakujemo šele takrat, ko bodo naše vloge pozitivno rešene in ko bo država prodala Telekom, kakor je navedeno v zakonu;
- razdelitev vrnjenih denarnih sredstev med investitorje bodo izvedle krajevne skupnosti na osnovi pogodb in spiskov ter dogovorov s takratnimi gradbenimi odbori.
Pripravil Lojze Podobnik
Ustanovitelj časopisa KLASJE je Občinski svet Občine Ivančna Gorica. Sedež uredništva: Ivančna Gorica, Cesta II. grupe odredov 17, telefon: 7869-400, fax: 7869-401, c-mail: kla8Je.casopis@8iol.net Uredniški odbor: Andrej Agnič, odgovorni urednik, Natalija Pavlin, Leopold Sever (zadnja stran), Maja Ficko, Marjeta Glavan (lektor), Simon Brcgar (šport), Milena Vrhovec (kmetijstvo), Saša Sc-nica (kultura), Nataša Erjavec (gospodinjska stran), Danijela Pirman (Uradni vestnik). Oblika: Andrej Verbič; Računalniška priprava: AMSET - Albin Macedoni s.p., Grosuplje, Pod gozdom c. 3/9; Tisk. KOCMAN Grafika d.n.o., Grosuplje, Jerova vas 10. Časopis KLASJE izhaja v 4.800 izvodih mesečno in ga prejemajo vsa gospodinjstva v občini brezplačno. Nenaročcnih rokopisov in fotografij ne vračamo. Prispevke sprejemamo do 20. v mesecu.
SVETNIKI IN ŽUPAN 0 EVROPSKI UNIJI
Glede na to, da se 1. maj kot datum vstopa Slovenije v Evropsko unijo nezadržno približuje, smo se odločili, da borno tokrat zastavili bolj »evropsko« obarvano vprašanje. V različnih medijih smo zasledili ugotovitve, da je Slovenija izmed sedanjih držav kandidatk najbolje pripravljena na vstop v Evropsko unijo.
Nas pa zanima, kaj boste kot občinski svetnik/ca storili za čim bolj mehek oz. gladek prehod občanov občine Ivančna Gorica, ko bo prišlo do vključitve Slovenije v Evropsko unijo. Predvsem nas zanima, kako si to predstavljate na področju kmetijstva in malega gospodarstva.
Vključno z županovim, smo prejeli le štiri odgovore, kar je presenetljivo, saj smo pričakovali, da bo vprašanje zanimivo za vse politične stranke.
ZUPAN ODGOVARJA
Pred nami je 1. maj 2004, ko bomo Slovenci vstopili med pet-indvajseterico držav, ki tvorijo Evropsko skupnost v povezavi z vsemi segmenti življenja. Strahu in dvomov je lahko več, če pozabimo, da smo že v tem času, seveda na drugačen način, povezani v mnoge evropske integracije, ki merijo na gospodarsko, denarno, kulturno, okoljevarstveno navezanost. Nihče nam ne bo ničesar dal niti vzel. Z ustavno listino je za nas pomembno, da stopamo enakopravno, z namenom, da dajemo skupnosti in temu primerno od skupnosti dobimo tudi nazaj. Vsepovsod je strah pred morebitnim gospodarskim polomom in pred težavami, ki bi jih povzročile države znotraj skupnosti z različno gospodarsko močjo in konkurenčnostjo, zaprtostjo na eni strani, na drugi pa prevzemi domačega kapitala in ostalega.
Meni osebno največ pomeni, da je v ustavi na veliko zapisano o vrednotah in človekovih pravicah. Če bo ta del resnično svet, bo slovenska beseda ena izmed
enakopravno uporabljenih besed za vsako govornico in na vsakem mestu.
Tukaj se mi odpira pomembno vprašanje naroda znotraj Evrope, ki ima vse zapisane pravice, ki jih bo treba bogatiti in po potrebi tudi izbojevati, če bi šle stvari v napačno smer. Bojim pa se, da naši izvoljeni predstavniki ne bi znali poudarjati našega iz-bojevanega mesta in bi se skupaj z izgubljeno besedo in močjo povsem izgubili v tistem nedopustnem internacionalizmu, ki mora obstajati, vendar ne pred domoljubjem.
Jernej Lampret, župan
N.Si
Nova Slovenija
Osebno se vstopa Slovenije v Evropsko unijo ne bojim. Ravno nasprotno: če bi tudi za nas veljali takšni zakoni in ureditev, kot jo imajo sedanje države EU, se vstopa veselim. Bojim pa se naše zakonodaje, ki uničuje male kmete in manjše obrtnike. Za orien-
tacijo bi še dodal, da sem si ogledal kar nekaj »malih« predelovalnih obratov, kot so male mlekarne, vaške klavnice, kmečki turizmi itd. Zal naša zakonodaja teh programov ne podpira. Zelo težko se je dokopati do projektov in načrtov, do same realizacije pa pride le v redkih primerih, ker v tem času že zmanjkuje finančnih sredstev. Posledica tega je, da je investitor na koncu psihično na tleh. Močno upam in si želim, da bo z vstopom Slovenije v EU zavladal red tudi na tem področju.
Alojz Čebular
sds
Najprej bi vam rad povedal, da si kot svetnik zelo prizadevam za razvoj kmetijstva in malega gospodarstva. To velja tudi za našo svetniško skupino. Ker sem tudi član občinskega odbora za kmetijstvo, vem za sredstva, ki so nam dodeljena v upravljanje. Le-ta pa so zelo majhna in nam ne omogočajo, da bi z njimi rešili zastavljene cilje. Mi nismo obveščeni o razporejanju denarja Evropske skupnosti, kajti to funkcijo vodijo na ministrstvu v Ljubljani. Kar pa zadeva
vprašanje zdrave prehrane, moram povedati, da smo glede tega še premalo uzaveščeni in naša hrana ni dovolj prepoznavno označena, pa tudi premalo je ovrednotena. Velike napake delajo veterinarske službe, kajti izvajajo nadzor nad mesom v klavnicah kot nikjer v Evropi. Na primer: Jaz kot kmet pripeljem žival v klavnico. Njihove usluge niso poceni, še zlasti ne tedaj, ko prevzameš meso. To meso v hladilniku iz mesarije pripeljejo na mestni trg v Šmartnem. Tam ga v prisotnosti ljudi, ptic in še nekaterih drugih dejavnikov okolja preložiš v svoj avtomobil, da ga odpelješ domov. Nato pa se lahko vprašamo: »Ali je to Evropa?«
Kot član odbora za kmetijstvo se zavzemam za izgradnjo namakalnih sistemov, ureditev tudi manjših pašnikov in za več izobraževanja v kmetijski dejavnosti. Menim, da si kot svetnik po najboljših močeh prizadevam, da bi bil pristanek v Evropsko skupnost čimbolj gladko izpeljan, brez občutnih posledic. Kot lokalna skupnost smo naredili, kar je bilo v naši moči. Za slabo stanje v današnjem kmetijstvu pa bo vendar moral nekdo odgovarjati, po mojem mnenju bo to Ministrstvo za kmetijstvo oziroma Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije.
Ignac Kasielk
Slovenska ljudska stranka
Kot občinski svetniki lahko vsaj malo pripomoremo k lažjemu prehodu v EU, da predlagamo, da na županstvu ustanovimo "EU - referat", ki bi med drugim spremljal evropske razpise za vsa področja in svetoval oz. obveščal
zainteresirane občane preko Klasja, kje je možno kandidirati in pridobivati sredstva iz razpisov EU. To velja tudi za samo občino, ki je že uspela na nekaj razpisih.
Za kmetovalce iz naše občine pa že sedaj dela programe tudi Kmetijska svetovalna služba iz Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije.
Pridelki se bodo še naprej cenili, zato pa se cene le-teh nadomeščajo s subvencijami, ki so namenjene uravnavi med stroški pridelave in prodajno ceno. Zato se bomo kot svetniki vsekakor trudili, da subvencije ne bodo obdavčene, ker kmetje že plačujejo davek na kataster.
Prav tako bomo tudi preko Kmetijsko gozdarske zbornice skušali kar največ vplivati na kmetijsko zakonodajo, da bo bolj sprejemljiva za naše kmete. Zato se bomo tudi maksimalno angažirali na bližnjih volitvah v Zbornico.
Posledice prilagajanja Evropski uniji, sploh na področju kmetijstva, že nekaj časa čutimo vsi, ki delamo na kmetijah ali na tem področju.
Še huje pa bo v drugi polovici leta, ko bodo odprte meje. Pričakujemo vdor tuje konkurence s cenenim in manj kvalitetnim blagom. Če bomo Slovenci zbrali dovolj modrosti in kupovali kvalitetno domače blago in izdelke, potem si ne bomo tako hitro žagali veje, na kateri sedimo.
Nikjer ni rečeno, da je EU samo grožnja; je tudi priložnost, samo znati jo je treba izkoristiti. Za to pa vsi potrebujemo dodatna znanja in pravočasne informacije.
Svetniška skupina SLS: Jože Golf Jože 1'erko Milena Vrhovec
E-DAVKI - ELEKTRONSKO DAVČNO POSLOVANJE
Informacija o e-dohodnini in obrazcu za oddajo napovedi
Davčne zavezance za dohodnino - fizične osebe - obveščamo, da bo od 1. 3. 2004 dalje na tej spletni strani, na javnem delu portala, na voljo obrazec napovedi za e-dohodnino, ki ga bodo lahko uporabili tako registrirani kakor tudi neregistrirani uporabniki c-davkov.
Neregistrirani uporabniki e-davkov bodo lahko natisnili prazen obrazec napovedi za c-dohodnino oziroma vanj direktno vpisovali podatke, opravili informativni izračun svoje dohodnine ter natisnili izpolnjen obrazec in ga vložili pri davčnem organu osebno ali po pošti. Registrirani uporabniki za e-davke pa bodo lahko prek zaprtega dela portala oddali napoved na obrazcu e-dohodninc po elektronski poti z elektronskim podpisom.
Za neregistrirane uporabnike e-clav-kov elektronska oddaja izpolnjenega obrazca napovedi za dohodnino ne bo mogoča.
Pri registriranih uporabnikih e-davkov se bodo po vstopu v varni del portala predizpolnili vsi podati o davčnem zavezancu (ime, priimek, rojstni podatki, bivališče, davčna številka, in v primeru zahteve za vračilo preveč plačane dohodnine na račun zavezanca, tudi številke njegovih transakcijskih računov pri bankah in hranilnicah). Ne bodo pa se predizpolnili podatki o osebnih dohodkih in drugih prejemkih davčnega zavezanca ter podatki o njegovih olajšavah in podobno. Vse naštete podatke bo moral davčni zavezanec
sam napisati v obrazec e-dohodninc. Pri tem mu bo s klikom na določen gumb na voljo vsa pomoč iz Navodil za izpolnjevanje napovedi za dohodnino. Pri neregistriranih uporabnikih se na obrazcu c-dohodnina ne bodo predizpolnili nikakršni podatki. Ob izpolnjevanju določenih številčnih podatkov v posamezna polja obrazca bodo vgrajene tudi nekatere logične kontrole, ki bodo zavezanca sproti opozarjale na možnost napake pri izpolnjevanju obrazca (t.i. nekritične napake), pri čemer bo te podatke kljub vsemu možno vpisati v polje. V primeru opozorila na t.i. kritične napake pa določenega podatka ne bo mogoče vpisati v posamezno polje. Primer kritične napake bo npr. v primeru, ko bo zavezanec vpisal nižji znesek osebnega dohodka, kakor je bila plačana akontacija od tega vira med letom in podobno.
POSTOPEK PRIJAVE V e-DAVKE
Uporabnik e-davkov lahko postane vsak davčni zavezanec, ki ima računalnik z ustrezno opremo in dostop do interneta.
Za varno elektronsko poslovanje je nujna tudi uporaba digitalnega potrdila in zasebnega ključa.
Digitalno potrdilo je enakovredno osebni legitimaciji in se skupaj z zasebnim ključem uporablja za identifikacijo v elektronskem poslovanju. Izdaja digitalnih potrdil je v pristojnosti izbranih overiteljev (Upravne enote in drugi davčni uradi).
OPREMA ZA DELO Z e-DAVKI
E-davki so spletni servis, zato je pogoj za uporabo računalnik z dostopom do interneta.
Upoštevajte varnost priporočila proizvajalcev programske opreme.
Priporočljiva konfiguracija Strojna oprema
• Pentium III ali boljši (odvisno od operacijskega sistema)
• 64 MB RAM ali več (odvisno od operacijskega sistema)
• 5 MB praznega prostora na trdem disku (za namestitev varnostih komponent in začasnih datotek)
• oprema za varno shranjevanje digitalnega potrdila: bralnik pametnih kartic, USB vtičnica ali podobno. (Digitalno potrdilo lahko shranite tudi na lokalni disk računalnika, vendar ga je zaradi varnosti zelo priporočljivo hraniti na mediju, ki ga je mogoče odstraniti in spraviti.)
Programska oprema
• operacijski sistem (podprti so: Windows 98, Windows 2000, Win-dows Mc, Windows XP, Windows 2000 Scrvcr, Windows 2003 Ser-ver)
• Internet Explorer 5.5 ali kasnejša
• Netscape 7.1 ali kasnejša
• Paketi posodobitev z varnostnimi popravki (priporočljivo)
Dostop do Interneta
• Povezava z internetom hitrosti 32
kbs ali več
PRIDOBITEV DIGITALNEGA POTRDILA
Za varno elektronsko poslovanje je nujna tudi uporaba digitalnega potrdila in zasebnega ključa.
Bodoči uporabnik e-davkov lahko izbere, ali bo zaprosil za digitalno potrdilo pri izdajatelju SIGENCA (državna ustanova) ali bo uporabil katerega od komercialnih izdajateljev, s katerim ima Davčna uprava RS sklenjen sporazum.
Vrsta digitalnega potrdila, ki jo uporabnik potrebuje, je odvisna od njegove vloge v e-davkih.
Vrsta digitalnih potrdil
E-davki ločijo dve vrsti digitalnih potrdil:
• Potrdila za zastopnike in pooblaščence pravnih oseb ter fizične osebe z dejavnostjo (samostojne podjetnike)
• Potrdila za fizične osebe
Uporabnik, ki nastopa v obeh vlogah, potrebuje dve različni potrdili.
Uporabnik lahko registrira in uporablja več digitalnih potrdil iste vrste. Njegova vloga in osebne nastavitve v e-davkih se s tem ne spremenijo.
Izdajatelji digitalnih potrdil
Davčna uprava RS ima sklenjen sporazum z naslednjimi izdajatelji digitalnih potrdil:
Fizične osebe
• SI G EN CA (Center Vlade RS za informatiko): Spletno kvalificirano digitalno potrdilo za fizične osebe
• SIGOV CA (Center Vlade RS za informatiko): Spletno kvalificirano digitalno potrdilo za institucije javne uprave in njihove zaposlene.
Pravne osebe
• SIGEN CA (Center Vlade RS za informatiko): Spletno kvalificirano digitalno potrdilo za zaposlene pravnih in fizičnih oseb, registriranih za opravljanje dejavnosti.
• SIGOV CA (Center Vlade RS za informatiko): Spletno kvalificirano digitalno potrdilo za institucije javne uprave in njihove zaposlene.
Vloga za pridobitev
Digitalno potrdilo je v pristojnosti izdajatelja, zato vlogo za pridobitev le-tega oddaste osebno pri izdajatelju (za pravne osebe to opravi pooblaščeni zastopnik).
Natančna navodila o vlogi za pridobitev digitalnega potrdila poiščite pri posameznem izdajatelju.
• SIGEN CA (Center Vlade RS za informatiko)
• SIGOV CA (Center Vlade RS za informatiko)
Pomoč na telefonski številki: (01) 478 27 59 ali po elektronski pošti cDavki, dursC« gov.si
DAVČNA UPRAVA RS
0^ —^ 0^ Pr. Miha Brejc na lavni tribuni v Ivanini Gorki
SDS     VSTOP V EVROPSKO UNIJO JE ZA
SLOVENIJO IZJEMNA PRILOŽNOST
Slovenija bo 1. maja 2004 postala polnopravna članica Evropske unije, 13. junija pa bomo Slovenci prvič volili svoje predstavnike v Evropski parlament. O tem, kaj pravzaprav je Evropska unija in kakšne spremembe Slovencem prinaša članstvo v njej, je na javni tribuni v sredo, 24. marca
ne Evropske ljudske stranke - evropskih demokratov. Dr. Miha Brejc je aktivno sodeloval pri pripravi predloga nove evropske ustave in tako je številno občinstvo iz prve roke izvedelo, kakšne bodo vidne spremembe za Slovence po prvem maju in kaj lahko pričakujemo od članstva v Evropski
2004, v Kulturnem domu Ivančna Gorica spregovoril dr. Miha Brejc, opazovalec v Evropskem parlamentu in član najmočnejše poslanske skupi-
uniji v finančnem in socialnem smislu. Poudaril je, da si od vstopa v EU lahko največ obeta slovensko gospodarstvo, saj bo Slovenija postala del
carinske unije, ki omogoča prost pretok blaga, kapitala, storitev in oseb znotraj držav članic EU, to pa ji bo prineslo nove razvojne možnosti na 450-milijonskem trgu EU. Večji trg bo prinesel več priložnosti in prispeval h konkurenčnosti gospodarstva, večja konkurenca pa bo potrošnikom zagotovila nižje cene. Po mnenju dr. Mihe Brejca ponuja Sloveniji vstop v Evropsko unijo izjemne priložnosti, od nje pa bomo imeli koristi samo, če bomo znali te priložnosti izkoristiti.
Ker je dr. Miha Brejc tudi podpredsednik Slovenske demokratske stranke in podpredsednik državnega zbora republike Slovenije, je spregovoril tudi o aktualnih političnih razmerah v Sloveniji. Poslušalce so najbolj zanimale teme glede »izbrisanih«, o spremembah v slovenskem političnem prostoru glede na raziskave javnega mnenja, o aferah, ki pretresajo slovensko javnost ter o vračilu sredstev, vloženih v razvoj telefonije. Dr. Miha Brejc je udeležence povabil k udeležbi na referendumu 4. aprila in glasovanju PROTI, saj rezultat tega referenduma nc bo samo zavrnil nepoštenega zakona, ampak tudi jasno pokazal vladajoči eliti, da se z vrednotami slovenske osamosvojitve pač nc gre igrati.
Dušan Slrnad
POLITIČNE STRANKE
- MOŽNOSTI OGLAŠEVANJA V KLASJU
Politične stranke imajo možnost brezplačne objave, in sicer V4 časopisne strani (približno 1 A4 tipkana stran, velikost črk 11, razmak med vrsticami 1,5; vključno z logotipom stranke in manjšo fotografijo).
Ena politična stranka ima možnost zakupa največ 1 časopisne strani, po ceni oglasov (ne glede na to, kakšen prispevek bo objavljen). Od cene oglasa se, v vseh primerih zakupa, odšteje V* časopisne strani, ki politični stranki pripada brezplačno.
Obstaja tudi možnost objave barvne strani, ki pa je dražja za oblikovalske in tiskarske stroške.
Izdaja volilne priloge je vezana na čas pred volitvami.
ODBOR ZA SOLO PO MERI ČLOVEKA ORGANIZIRA
okroglo mizo na temo:
ŠOLA DANES - JUTRI,
ki bo v četrtek, 22.4.2004 ob 20. uri
v prostorih osnovne šole Stična - Ivančna Gorica.
Spregovorili Vam bodo:
dr. Hubert Požarnik, dr. Angelca Žerovnik, Angelca Liko-vič, dipl. org in Marija Ana Tisovic - poslanka Nove Slovenije v Državnem zboru.
Sledila bo razprava, v kateri boste lahko sodelovali vsi prisotni.
Vljudno vabimo vse starše šoloobveznih otrok in tudi vse ostale, saj je naša skupna želja, daje naša osnovna šola kraj prijetnega vzdušja in kvalitetnega učenja.
Z veseljem vas pričakujemo!
Odbor za ŠOLO PO MERI ČLOVEKA
JANEZ TADINA
So bo Is ba ulica 5. 1295 Ivančna Gorica Tel.: 01/78 78 572
Delovni čas: od 8. do 19. ure Ob sobotah je prodajalna odprta od 8 do 12. ure.
UGODNA PONUDBA ZA OBHAJILA IN BIRME
PRIPOROČA SE 7AATARSTVO TADINA!
OBIŠČITE NAS! PRESELILI SMO SE V CENTER IVANČNE GORICE
___VPOSLOVNO ZGRADBO ZOLNIR
V LETOŠNJEM LETU PRAZNUJEMO
VELIKE OBLETNICE
10-letnico
Občine Ivančna Gorica
160- letnico
rojstva Josipa Jurčiča
600-letnico
smrti Viride Visconti
50-letnico
Livarja d.d.
V sklop praznovanj 10. obletnice Občine Ivančna Gorica bomo vključili tudi praznovanje vstopa Slovenije v Evropsko unijo.
jv.s/
Nova Slovenija
Krščanska ljudska stranka
INVALIDOM POMAGAMO V KNJIŽNICO
V zadnji številki Klasja smo lahko prebrali nekaj na temo prostorske stiske knjižnice v Ivančni Gorici. Ker v Novi Sloveniji dobro poznamo njihovo problematiko, smo na proračunski seji predlagali, da za razširitev knjižnice občina prispeva 25 milijonov SIT. Županje dejal, da denarja ni. Predlagali smo, da se občina za ta denar dodatno zadolži v okviru zakonskih možnosti (kar bi bilo glede na predlagan znesek sprejemljivo). Zal razen Nove Slovenije in šc enega svetnika (štirje smo bili ZA) ostali niso imeli posluha za našo pobudo in so glasovali proti.
Na seji smo nato doživeli zanimiv razplet. Na eni strani je večina zavrnila naš predlog za razširitev knjižnice, na drugi strani pa so svetniki brez problemov podprli predlog za nakup novih občinskih prostorov v Zolnirju, v višini 35 milijonov SIT. Sam sem se pri tem glasovanju vzdržal. Nisem čisto prepričan, da tc prostore res potrebujemo. Res je, da je v obstoječi občinski sejni sobi včasih zelo tesno. Posebej takrat, ko pridejo gostje in sedma sila s kamerami. Toda po drugi strani se zavedam, da občinski svet sejno sobo uporablja v povprečju enkrat na mesec. Tako smo prišli do »absurdne« situacije, kjer bomo enkrat na mesec svetniki in gostje »komot« sedeli na prostoru, ki bo skoraj tako velik, kot je knjižnica (130m2). Knjižnica pa dnevno beleži obisk enkrat več ljudi, kot pa nas sedi v občinskem svetu. Res je, da tja ne pridejo vsi naenkrat. Pa vendar: tam so še knjige in police, ki so tako »nabasane«, da se dva ne moreta srečati med njimi. Če upoštevamo še dejstvo, da knjige ležijo že po tleh, je res vse skupaj zelo žalostno.
To pa ni vse. V Novi Sloveniji smo razočarani, da invalidi lahko neovirano vstopijo v »gostilno« (Zadružni hram), v knjižnico pa urejenega dostopa nimajo. Če pogledamo s tc točke, je še toliko bolj »krivično«, da knjižnica ni dobila potrebnih sredstev za razširitev. Naš konkreten predlog je bil razširitev knjižnice s prizidkom, kar bi omogočilo ureditev pristopa tudi invalidom.
Zaradi nastale situacije smo se v Novi Sloveniji odločili, da pomagamo vsem invalidom v naši občini tako, da jim gradivo prinesemo na dom ali pa jim fizično pomagamo pri vhodu v knjižnico. Dovolj je, da pokličejo GSM številko 04-0/728-176. Pri akciji bomo aktivno sodelovali vsi i/, Nove Slovenije. Šc posebej pa se bo tu angažirala Mlada Slovenija. Če ste eden izmed tistih, za katerega so stopnice do knjižnice ovira, pokličite in dogovorili se bomo za sodelovanje. Nova Slovenija zna pomagati.
Andrej Sekirnik svetnik in predsednik ()() N.Si Ivančna Gorica
Mlada.
Slovenija
— 111 || rnarm^pi
Mlada Slovenija je podmladek Nove Slovenije (N.Si) - krščansko ljudske stranke - in združuje mlade vseh družbenih skupin. Pri svojem delovanju izhaja iz sodobnih vrednot. Je nacionalna, avtonomna mladinska politična organizacija, ki deluje znotraj stranke N.Si v skladu z njenim statutom in programom, s temeljno vizijo omogočanja dostojnega življenja vsem, ohranjanja in nadaljnjega razvoja svobode, demokracije, pravne države in socialne pravičnosti ter zagotovitve zanesljive prihodnosti mladim.
Mlada Slovenija (MSi) deluje, da bi omogočila mladim sodelovanje pri oblikovanju in izražanju politične volje na vseh področjih javnega življenja. Mlada Slovenija zastopa pravice in interese mladih, obravnava družbena vprašanja, daje politične pobude in zavzema politična stališča do javnih vprašanj, sodeluje pri predlaganju kandidatov za volitve v organe oblasti, spremlja in nadzira predstavnike javnih funkcij. Hkrati pa v skladu s svojimi načrti organizira različne vrste izobraževanja in poskrbi tudi za prijetno druženje mladih z raznimi zabavnimi prireditvami in izleti.
MSi je prisotna tudi v občini Ivančna Gorica. Vključeni smo v matični regijski odbor Zahodna Dolenjska. Imamo jasne cilje, ki so povezani z navduševanjem mladih za izvajanje raznih aktivnosti, projektov, akcij, glede na želje, ideje in interese, tudi v povezavi s študijem in poklicem, ter spodbujanje mladih k sodelovanju (druženje, spoznavanje novih ljudi, izleti, pridobivanje novih znanj). Na tak način pridobivamo izkušnje, ki nam koristijo na vseh področjih v življenju.
Predstavniki regijskega odbora Zahodna Dolenjska smo se udeležili tudi zadnjega kongresa podmladka v Murski Soboti, na katerem se je zbralo skoraj 100 delegatov. Tam smo izvolili novo vodstvo in sprejeli dve resoluciji. Prva -»Čas je za mlade« - govori o vključevanju mladih na kandidatne liste za volitve v evropski parlament in državni zbor ter o navduševanju mladih za aktivno politiko. Druga z naslovom »Čas je za Pomurjc« govori o korenitih spremembah, ki so potrebne v gospodarski in socialni politiki pomurske regije in države.
Prav zaradi možnosti, da si oblikujete bolj jasno sliko o Mladi Sloveniji, ste povabljeni, da nas obiščete na naši spletni strani www.mladaslovenija.org in nam sporočite svoje predloge, stališča in vprašanja ali se nam celo pridružite. Na nas se lahko obrnete tako, da nam pišete na elektronski naslov regijskega odbora: zahodna.dolcnjska(wmladaslovcnija.org ali na moj osebni e-mail: k.bostjan@email.si.
Boštjan Kastelic
IN PODJETNIK LETA 2004 JE ... IGORAKRAPOVK
Morda bi veljalo v prejšnjem Klasju ob članku Akrapovič je najboljši na svetu zapisati, da če je Akrapovič najboljši na celotni polobli, potem je najboljši tudi v Sloveniji. Naš vizionarski zapis se je uresničil, saj so Igorja Akrapoviča pri reviji Podjetnik okronali z nazivom podjetnik leta.
14. podjetnik leta je postal podjetnik, ki je svojo podjetniško pot začel v Ivančni Gorici pred 14 leti. Priznanje si je prislužil za izjemen podjetniški uspeh v proizvodnji izpušnih sistemov za motorna kolesa. Igor Akrapovič je tesen razvojni partner najboljših proizvajalcev motornih koles na svetu: Kawasakija, Suzu-kija, Honde, Yamahe, Aprilie in drugih. Njegovi izdelki predstavljajo na vseh celinah sinonim za vrhunsko kakovost in s svojo visoko ceno tudi za prestiž. Uporabljajo jih najboljši svetovni dirkači na motorističnih dirkah za svetovno prvenstvo. Igorja Akrapoviča jc na prireditvi, ki je bila v četrtek, 18. marca, v Ljubljani za podjetnika leta razglasil lanski podjetnik leta Ivo Boscarol.
Ob Akrapoviču, ki je osvojil nominacijo v kategoriji tehnološko oz. visokoteh-nološko podjetje, so bili nominiranci še Katja Jurgcc Bricman in Jure Bricman za blagovno znamko Porcelain Catbrivur (izvirno odkritje podjetniške priložnosti), Damijan Mihelj iz podjetja Epipack (inovativno poslovanje) ter Edita Jusič iz podjetja Manpower Apel servis (financiranje, prodaja podjetja ali finančne rešitve).
FFM
GOSPODARSKI INFO
Nov/ Pravilnik o izvajanju zakona o DDV
V Uradnem listu RS, št. 17, z dne 24. februarja 2004, je objavljen novi Pravilnik O izvajanju zakona o davku na dodano vrednost. Pravilnik prinaša pomembne novosti, na katere morajo biti zavezanci pripravljeni do vstopa v Evropsko unijo. Veljati začne 1. maja 2004. Novosti pri obdavčitvi z DDV ob vstopu Slovenije v EU se nahajajo v dokumentu, ki si ga lahko snamete na spletni strani http://www.gw.si/durs/other/novostiddv060104.pdf
Brezplačno svetovanje o poslovanju s tujino
V dopoldanskem času v prostorih GZS, Dimičeva 13 v Ljubljani, potekajo brezplačni individualni razgovori o poslovanju s tujino. Namenjeno podjetnikom, ki se pri sklenitvi in realizaciji konkretnega posla s tujimi partnerji srečujejo z najrazličnejšimi težavami na naslednjih področjih:
• ponudba in poslovni partner (preverjanje bodočega partnerja, plačilna sposobnost itd.)
• pogajanja in sklenitev pogodbe
• zavarovanje plačila
• težave in motnje pri izpolnjevanju pogodbe
• ravnanje v primeru plačilnih težav
• tožbe, izvršbe v tujini
• izvedba pogodbenih dolžnosti v tujini (problemi z delovnimi dovoljenji ipd.)
• možnosti razvijanja prodajne mreže v sosednjih državah Informacije in prijava: Daša Oštir, tel. 01/5898 315, dasa.ostir(«'g/„s.si
Slovenija med razvite države
Slovenija se je tako kot prva od tranzicijskih držav z vidika Svetovne banke in njenih kriterijev uvrstila v skupino razvitih držav, kar prinaša nove možnosti za sodelovanje med Slovenijo in Svetovno banko. S tem podpisom jc Slovenija postala tudi članica skupine razvitih držav; doslej jih jc bilo 27, Slovenija pa bo 28. Te države so v prvem razredu združenja za mednarodni razvoj (IDA); tako se bo ugled Slovenije še dodatno utrdil, lahko pa bo soodločala tudi pri mednarodni finančni politiki, sta po podpisu na novinarski konferenci povedala minister Mramor in predsednik Svetovne banke James Wolfensohn. Podpis pisma o graduaciji je pomemben tudi za slovensko gospodarstvo, saj se bodo lahko slovenska podjetja prek Svetovne banke seznanjala s tem, kateri ključni projekti se financirajo v okviru Svetovne banke in bodo tako lažje konkurirala za sodelovanje pri teh projektih.
GZS pripravlja krovni kodeks
Ciospodarske zbornice Slovenije ni med pojutrišnjimi podpisniki kodeksa, ker pripravlja svoj Kodeks podjetniške kulture. Kot je pojasnil vodja pravne službe pri GZS Stane Valič, bo to krovni kodeks, interesne skupine pa bodo lahko sprejemale specialne kodekse. Poleg kodeksa upravljanja javnih delniških družb bodo morda svojega kdaj izdali obrtniki, banke, zavarovalnice in drugi. Pobudnik in avtor krovnega kodeksa jc Širne Ivanjko, profesor na mariborski pravni fakulteti in predstojnik inštituta za gospodarsko pravo. Na GZS bodo krovni kodeks sprejemali v dveh delih: predvidoma aprila bo razprava na upravnem odboru GZS, nato bo še javna razprava. Sprejet naj bi bil do konca leta.
FFM
Na podlagi Odloka o proračunu Občine Dobrepolje za leto 2004 (Uradni list RS, št. 15/2004), na podlagi Odloka o proračunu Občine Grosuplje za leto 2003 in 2004 (Uradni list RS, št. 26/03, 101/03 in 14/04), na podlagi Odloka o proračunu Občine Ivančna Gorica za leto 2004 (Uradni list RS, št. 17/2004), Občine Dobrepolje, Grosuplje in Ivančna Gorica skupaj s pooblaščeno finančno organizacijo objavljajo
XI. JAVNI RAZPIS
za dodelitev posojil za pospeševanje razvoja malega gospodarstva občin Dobrepolje, Grosuplje in Ivančna Gorica.
/. PREDMET RAZPISA
Občine Dobrepolje, Grosuplje in Ivančna Gorica s pooblaščeno finančno organizacijo razpisujejo posojilo za pospeševanje razvoja malega gospodarstva v občinah Dobrepolje, Grosuplje in Ivančna Gorica v skupnem znesku 141.000.000,00 tolarjev oz. 592.536 EUR.
Namen posojil:
- odpiranje novih delovnih mest,
- nakup, urejanje in opremljanje zemljišča za gradnjo poslovnih prostorov,
- nakup, graditev ali adaptacija poslovnih prostorov,
- nakup nove opreme ali njena obnova.
II. MERILA IN POGOJI
Na razpis za dodelitev posojila se lahko prijavijo:
- samostojni podjetniki posamezniki,
- podjetja v zasebni in mešani lasti. Sedež in dejavnost samostojnega podjetnika ali podjetja mora biti na območju sodelujočih občin.
Posojila se prednostno dodeljujejo dejavnostim:
- ki zagotavljajo delovna mesta,
- ki so izvozno usmerjene,
- ki omogočajo razvoj turizma,
- ki dopolnjujejo proizvodne programe ostalega gospodarstva,
- z visoko stopnjo inovalivnosli.
- ki uvajajo sodobne tehnologije.
V okviru razpisa se dodeljujejo devizna posojila pod naslednjimi pogoji: /a dobo do 5 let,
- obrestna mera 3m Euribor-f 1,50% p.a,
- stroški odobritve 0,5 % oz. minimalno 30.000,00 SIT - (enkratno),
- stroški spremljave 0,15 % oz. minimalno 10.000,00 SIT(izračunava se od neodplačane glavnice in sicer enkrat letno-od drugega leta naprej).
///. VSEBINA VLOGE
Gospodarske družbe morajo za pridobitev kredita predložiti:
1. vlogo za dobritev kredita na obrazcu banke
2. opis komitenta na obrazcu banke
3. organizacijsko strukturo družbe
4. GCC deklaracijo na obrazcu banke
5. Kopijo ustanovitvenega akta in ali kopijo družbene pogodbe
d. Kopiijo statuta družbe (obvezno za delniške družbe)
7. Izpolnjen IPO obrazec
8. fotokopija sklepa sodišča o registraciji podjetja in fotokopija vseh sprememb. Kopije navedenih dokumentov ne smejo bili starejše od 18 mesecev.
9. karton deponiranih podpisov
10. kopije osebnih dokumentov in davčnih številk pooblaščenih oseb
11. kopija davčne številke družbe
12. obvestilo Zavoda RS za statistiko o mdentifikaciji razvrstitvi po dejavnostih,
13. letna in revizijska poročila za zadnja 3 leta
14. podatke o poslovanju v tekočem letu
15. podatke o stanju na računu in blokaci-jah izdane s strani banke, pri kateri je odprt transakcijski račun,
l(>. poslovni načrt oz. investicijski program za dobo kreditiranja, 17. dokazilo o namenu porabe sredstev: pri nakupu poslovnega prostora
- overjeno kupoprodajno pogodbo o/, prodajno pogodbo
pri gradnji poslovnih prostorov
- gradbeno dovoljenje
- zemljiškonjižni izpisek oz. dokazila o lastništvu
- predračunsko vrednost investicijskih del z gradbeno dokumentacijo
pri adaptaciji poslovnih prostorov
- soglasje za adaptacijo del, ki se mora glasiti na prosilca za posojilo
- predračunsko vrednost adaptacijskih del
- pogodbo o najemu in soglasje lastnika za izvajanje adaptacijskih del, če bo adaptacijo izvajal najemnik
pri nakupu osnovnih sredstev
- predračun oz. račun osnovnega sredstva
18. zavarovanje kredita (zemljiškoknjižni izpisek in cenitev nepremičnin, dokumenti o vrednosti premičnin, podatki o poroku - enaki kot za kreditojemalca),
19. druga dokumentacija po dogovoru.
20. Kreditojemalec mora pred črpanjem kredita pri banki odpreti transakcijski račun in preko tega računa v času trajanja kredita opravljati domači in plačilni promet s tujino najmanj v višini deleža odobrenega kredita v celotnih kreditnih obveznostih kreditojemalca
Samostojni podjetniki posamezniki morajo za pridobitev kredita predložiti:
1. vlogo za odobritev kredita na obrazcu banke
2. predstavitev dejavnosti na obrazcu banke
3. IPO obrazec
4. Fotokopije osebnih dokumentov in davčnih številk pooblaščenih oseb
5. obrtno dovoljenje oz. dovoljenje za opravljanje dejavnosti
6. priglasitveni list samostojnega podjetnika
7. kopijo davčne številke
8. potrdilo o plačanih davkih in prispevkih
9. potrdilo o prometu na transakcijskem računu računu
10. podatke o tekočem poslovanju
11. davčna napoved z bilanco stanja in izkazom uspeha za zadnja tri leta, potrjene s strani Davčne uprave
12. potrdilo o stanju in (ne) blokadi trans-akcijskega računa izdanega s strani banke, pri kateri je račun odprt
13. poslovni načrt oz. investicijski program za dobo kreditiranja,
14. dokazilo o namenu porabe sredstev: pri nakupu poslovnega prostora
- overjeno kupoprodajno pogodbo oz. prodajno pogodbo
pri gradnji poslovnih prostorov
- gradbeno dovoljenje
- zemljiškonjižni izpisek oz. dokazilo o lastništvu
- predračunsko vrednost investicijskih del z gradbeno dokumentacijo
pri adaptaciji poslovnih prostorov
- soglasje za adaptacijo del, ki se mora glasiti za prosilca za posojilo
- predračunsko vrednost adaptacijskih del
- pogodbo o najemu in soglasje lastnika za izvajanje adaptacijskih del, če bo adaptacijo izvajal najemnik
pri nakupu osnovnih sredstev
- predračun oz. račun osnovnega sredstva
15. zavarovanje kredita (zemljiškoknjižni izpisek in cenitev nepremičnin, dokumenti o vrednosti premičnin, podatki o poroku)
16. druga dokumentacija po dogovoru.
17. Kreditojemalec mora pred črpanjem kredita pri banki odpreti transakcijski račun in preko tega računa v času trajanja kredita opravljati domači in plačilni promet s tujino najmanj v višini deleža odobrenega kredita v celotnih kreditnih obveznostih kreditojemalca
IV. ROK ZA PRIJAVO
Vloge za dodelitev posojila pošljite na naslov: Občina Ivančna Gorica, Sokolska 8, 1295 Ivančna Gorica. Rok za prijave je do 31.05.2003 oz. do porabe namenskih sredstev.
Cc vloga ne bo vsebovala zahtevane dokumentacije, se zavrne. Medobčinski odbor za razvoj malega gospodarstva občin Dobrepolje, Grosuplje in Ivančna Gorica bo najpozneje v 30 dneh po roku za prijavo odločal o dodelitvi posojil.
Vse potrebne informacije dobite na sede žu Občine Ivančna Gorica pri ga. Božič na tel.: 7878-384, 7878-385.
OBČINA DOBREPOLJE Župan Anton Jakopič l.r.
OBČINA GROSUPUE Župan Janez Lesjuk l.r.
OBČINA IVANČNA GORICA Župan Jernej Lamprel l.r.
HITRI SERVIS
i i n /a (
kontrola DDV **t*f »*«>«
menjava
Olia      +   filtra  + delO  +   36 varnottnlh ' točk na vozilu
Preventiva: merjenje izpušnih plinov | OOQ
katalizator montaža
Kuratlva: H menjavi katalizatorja vam povrnemo strošek meritve izpušnih plinov. Homologlranl katalizatorji z 18 mesečno garancl)o ali 50.000 prevoženih kilometrov.
SERVIS Leskoškova cesta 9B, Ljubljana
(nasproti carinske cone BTC)
telefon 01 52 49 300.
PROIZVODNJA Šentjurje 5a, 1296 Šentvid
pri Stični telefon 01 787 40 92
e-pošta izpusnisistemi-laus@siol.net
www.izpusnisistemi-laus.si_
delovni čas PONEDELJEK - PETEK 8:00 - 12:00 13:00 - 17.00
SOBOTA 8.00 - 12.00
FARMA STIČNA - STIČIŠČE BIO »INPUTA« IN MANJ BIO »OUTPUTA«
VMES PA JE MESNAT PRAŠIČEK.
Farma Stična: enim daje vsakdanji kruh, drugi bi se je najraje znebili, tretjim pa predstavlja hvaležen subjekt za nabiranje političnih točk ali osebno promocijo. Od začetka delovanja leta 1954je Frama Stična zamenjala že 17 žigov, od leta 1993 pa posluje kot delniška družba v solastništvu Triglava DZU, Opatije Stična preko Slovenske razvojne družbe v likvidaciji in Papir servisa. Dobro leto in pol družbo upravlja novi mladi direktor, Janez Ponebšek, univ. dipl. ing. kmet., kije farmo prevzel v najbolj negotovih in težkih časih. Kljub različnim pritiskom lokalne skupnosti in vse strožjim zahtevam okoljevarstvenih predpisov sledi viziji razvoja farme in ima izdelano strategijo, ki vključuje tudi močnejšo povezavo z ožjim in širšim okoljem. Navkljub ne ravno prijaznim govoricam se je gospod Ponebšek prijazno odzval našemu povabilu na pogovor o aktualni problematiki in tako smo mu dali priložnost, da javnost seznani tudi z dejstvi, ki so kritičnim očem skrita in premalo znana.
dujejo vsak gram krme, če ni slučajno okužena s salmonelo.
Za začetek, katera dejstva v zvezi s Farmo Stična so tista, o katerih se premalo ve?
Farma Stična je eno od osmih večjih slovenskih prašičerejskih podjetij. Lahko se pohvalimo, da naši prašiči dosegajo mesnatost, ki je precej večja od slovenskega povprečja. Slovensko je 56% »pustega mesa« na prašiča, naše pa je 58,5%. Že od leta 1984 se je farma usmerila v pridelovanje kakovostnega mesa in se ni podrejala takratnemu nacionalnemu (socialističnemu) lobiju, ki je narekoval proizvodnjo čim večje količine mesa, ki bi nasitilo kar se da veliko število prebivalstva. In to se je pokazalo kot dobro, saj smo lahko na trgu dosegali višje povprečne cene. Danes smo pri naših kupcih znani predvsem po zelo kvalitetnem mesu in naša usmeritev ostaja proizvodnja visoko kakovostnega mesa. Registrirali smo tudi svojo blagovno znamko Pujs butik in začeli razvijati lastno maloprodajno mrežo, s katero želimo približati našega pujska končnemu kupcu. Želimo postati podjetje, kije prijazno okolju in potrošniku.
Torej ponujate trgu zdravo meso, bolj zdravo od cenejšega uvoženega'.'
Tako je. S ceno pač ne moremo konkurirati prašičjemu mesu iz Poljske in Madžarske. Želimo ohranjati svojo tržno nišo in zadovoljiti najzahtevnejšega potrošnika. Zato sledimo smernicam EU ter poskušamo prilagoditi krmo, da bi lahko krmili brez antibiotikov, ki bi lahko preko zaužitega mesa kakorkoli vplivali na človeka. Naši veterinarski predpisi so med najstrožjimi v Evropi. V Sloveniji se za krmo živali ne sme uporabljati mesne kostne moke in živalskih maščob. Z veterinarskega stališča v Sloveniji ni bolezni Aujet-skega in pri nas se živali ne vakcinira proti klasični prašičji kugi. Čisto druga zgodba je pri prašičih iz Poljske, saj se za krmo še vedno uporabljajo mesna kostna moka in živalske maščobe, in tudi vakcinira se proti kugi in drugim boleznim. In takšno meso prihaja v Slovenijo brez kakršnega koli veterinarskega ali fitosanitarnega pregleda. Tu se kaže dvoličnost predpisov. Za domače pridelovalce veljajo zelo strogi predpisi, za uvoz nikakršni. Poljska in Madžarska subvencionirata izvoz tudi do polovice lastne cene pridelovalca in pripeljeta meso direktno na police velikih trgovskih centrov, nam pa prcgle-
Potem živali krmite le z naravno krmo in ne z gensko spremenjenimi organizmi, na primer gensko spremenjeno
sojo?
Od svojih dobaviteljev obvezno zahtevamo certifikat o ustreznosti živila. Pri koruzi in ječmenu ni težav, pri soji
pa da škoduje, potem bodo našli novo žrtev in naprej veselo kadili, uživali premastno hrano in uporabljali preveč pralnih sredstev, gnojil in herbicidov. Naši kupci zahtevajo zdravo hrano in treba jim je ugoditi, ne glede na ceno.
Pa vendar vam po drugi strani očitajo zelo obremenilen vpliv pridelave na okolje.
In prav to je, poleg neugodne tržne situacije in nerešene denacionalizacije nekaterih površin in stavbišč farme, eden največjih zalogajev, s katerimi sem sc moral spoprijeti pri prevzemu direktorske funkcije. Vmes smo izpeljali šc reorganizacijo: odcepili smo segment poljedelstva. Po evropskih direktivah urejamo prasilišča in uresničujemo smernice za živalim prijaznejši način reje. Leta 2007 oz 2011 bodo morali vsi tisti, ki se ne bodo prilagodili tem direktivam, svoje farme zapreti. Začeli smo izvajati sanacijski program,   ki  predvideva naslednje:
pa je prisoten ravno ta problem, ki ga omenjate. Določeni dobavitelji nadzor tudi zaradi pritiskov z naše strani šele vpeljujejo. Mi moramo upoštevati želje kupca in kupovati gensko nespremenjeno sojo, ki je tudi za 20% dražja od gensko spremenjene.
Potem tu zopet prihaja do neskladja glede ekološke pridelave. Pri gensko nespremenjeni soji se uporablja veliko več škropiv, gnojil in drugih ukrepov za dosego dobre letine. In »ozaveščeni« potrošnik »zahteva«, da svoje živali krmite s to sojo?
Dovolite, da pojasnim. Kaj pomeni, da je nek organizem gensko spremenjen? Strokovnjaki so ugotovili, da je za pridelavo soje zelo poguben nek škodljivec ali bolezen, na primer neka plesen, ki jo je treba zatreti. Opazili so tudi, da pri neki rastlini soje obstaja gen, ki povzroča odpornost na to plesen. Ta genski zapis potem strokovnjaki izolirajo in ga z določeno tehniko prenesejo v genski zapis soje, ki tako postane odporna na to bolezen. Tako se pridelek poveča, uporabi se manj škropiv in gnojil. In če primerjamo škodljivost: če uporabimo preveč dušikovih gnojil, jih gre nekaj v zrak, onesnažimo pa tudi podtalnico. Škropiva so biocidi, ki so za človeka strupeni. S pridelavo gensko spremenjenih organizmov okolju precej manj škodujemo. Če bi bil jaz poljedelec, bi prideloval gensko spremenjeno sojo.
Ljudje se gensko spremenjenih organizmov zelo bojijo, menda so celo rakotvorni ...
Rakotvorni so insekticidi, pa svinec in azbest, ki ga imajo ljudje vgrajenega v hišah. In to je že dokazano. Če hrana, ki vsebuje gensko spremenjene organizme, škoduje, pa še ni dokazano in lahko da nikoli ne bo. Zdi sc mi, da mediji in ljudje pretiravajo in po nepotrebnem dvigujejo prah. Ko pa bo na voljo trden dokaz, da nc škoduje ali
zmanjšati porabo pitne vode - urediti napajalni sistem, zmanjšati porabo krme -- zmanjšati raztros krme, prilagoditi sestavo krme - zmanjšati vsebnost mineralnega fosforja v krmi, ter zmanjšati vsebnost surovih beljakovin v krmi - uporabljati krmo, ki bo bolje prebavljiva. Urediti moramo še odvajanje in skladiščenje gnojevke, da bo čim hitreje zrela za razvoz. Predpisi predvidevajo, da potrebujemo za razvoz gnojevke 600 ha površin, mi pa imamo sklenjene pogodbe s kmeti, ki upravljajo z 900 ha primernih površin. Nekako za leto 2006 načrtujemo, da bi zaprli izpust v čistilno napravo, vsa gnojevka pa bi sc razvozila. Sanacijski program predvideva tudi zmanjšanje količine gnojevke s sedanjih 30.000 na 20.000 kubičnih metrov, pri zmanjšanju števila staleža živali pa lahko dosežemo tudi 10.000 kubičnih metrov. Vem, kaj bi lahko bilo naslednje vprašanje, zato vam kar odgovorim. Dobro pripravljena gnojevka je naravno gnojilo, ki zagotavlja enakomerno kroženje snovi v naravi. To predvideva tudi obvezujoča direktiva, pri kateri je to najbolj zaželen način predelave odpadkov - reci-klaža oz. ponovna uporaba.
Kaj pa alternativa?
Razmišljamo tudi o proizvodnji bio-plina. Z biotehniško fakulteto se dogovarjamo, da bi naredili raziskovalni projekt, koliko bioplina bi se lahko pridobilo iz naše gnojevke. Poleg tega bi lahko uporabili tudi druge organske odpadke, kot so odkosi trave ob avtocestah, slama in druge velike količine organskih mas, ki sc zdaj odvažajo na deponije. Za to pa so potrebni čas, denar in volja. Voljo imamo, sredstva zagotavljamo, in mislim, da bomo počasi prišli do tega cilja.
Vrniva se k sanacijskemu programu...
V novembru 2001 smo dobili odločbo inšpektorjev, da  moramo pripraviti
sanacijski program za odpravo čezmernih emisij v okolje. Mi smo ga pripravili in oddali v aprilu 2002. Medtem ko ga jc okoljsko ministrstvo pregledovalo in zahtevalo nekaj dopolnitev, so se spremenile tudi usmeritve, ki jih zahteva Evropska unija. Tako smo morali upoštevati še ta določila in sc z ministrstvom uskladiti še glede oblike sanacijskega programa. V februarju 2004 smo morali program šc nekoliko dopolniti, tako da zdaj čakamo na oceno načrta in na končno odločbo. Uresničevanje sanacijskega načrta sc bo dogajalo pretežno v hlevih, v katerih bodo posodobljeni sistemi krmljenja in kanalizacije ter ureditev bivanjskega okolja za živali. Vidni del predvideva pokrite lagune in sanacijo sistema ventilacije, kar pa boste z vohom lahko hitro zaznali. Nov sistem splakovanja gnojevke bo omejil tudi neprijetni smrad v okolici farme. Glavni namen tega programa je prav omejitev smradu.
Prej ste omenili zmanjšanje števila staleža. Kaj to pomeni?
Naša srednjeročna strategija je, da lokacijo Stična čimbolj razbremenimo. Poskušamo razviti sistem partnerske reje na kmetijah. Kmetom lahko svetujemo, tudi sofinanciramo določene investicijske projekte, jim zagotovimo prvi stalež in po potrebi tudi krmo. Zelo jim lahko pomagamo, tudi pri zagotavljanju kapitala. Tako lahko pomagamo pri preživetju kmetij, zagotovimo delovna mesta. Zagotavljamo lahko tudi odkupno ceno in tako izničimo razna nihanja cen na trgu krme in cenc mesa. Trenutno imamo 500 svojih pujskov pri kooperantih, sc pa o tovrstnem sodelovanju dogovarjamo še z nekaterimi kmetijami. Pa tudi sicer pomagamo kmetom. Od njih odkupujemo viške koruze, pšenice in ječmena. Če ne morejo ali nc želijo več obdelovati zemlje, jim jo lahko vzamemo v najem in jo mi obdelujemo. Pomagamo in svetujemo jim tudi z gnojnimi načrti, ki jih bodo morali narediti, čeprav je za to tu kmetijska svetovalna služba. Zavedam se, da bo v prihodnje kmetom, ki ne dosegajo velikosti ali obsega evropsko primerljivih kmetij - minimalno 50 krav, vsaj 200 govejih pitancev ali vsaj 100 ha obdelovalnih površin, zelo težko preživeti.
Se enkrat bi se vrnil k sanacijskemu programu. To naj bi bil javni dokument. Ga lahko vidimo?
To je res. Ministrstvu za okolje pa mora določiti, kateri deli programa niso za javnost.
Kako vam je pri pripravi sanacijskega programa pomagala občina?
Mi smo za občino bolj nezaželen dejavnik, ker smo farma. Tu je pretežno ruralno okolje, imamo dosti zemlje v najemu in to je nekako lokalnemu prebivalstvu trn v peti, saj bi bili radi nekateri kmetje večji ... Smo v tržnem gospodarstvu in delujejo zakoni ponudbe in povpraševanja. Ne gre več, da bi dobil nekaj za nič. Občina bi nam lahko bolj pomagala pri pripravi sanacijskega načrta, prav tako svetovalna služba. Občina pa bi lahko bolj pomagala tudi kmetom. V Sloveniji je kmetov le še 4%, kmalu naj bi jih bilo le 2%, to pa je majhna volilna baza; bruto prihodki kmetij so tudi majhni in polilika ni preveč zainteresirana ...
Preveriva še nekaj govoric: Mesarija v Stični.
I'ujs butika v Stični ne bo.
...baje nezakonito zasipavate lagune?
Zasipavanje jc v skladu s sanacijskim programom. Zasipavamo del enc lagune, da bomo dobili laguno bolj pravilnih oblik. Začeli smo tudi s praznjenjem lagune, v katero bomo položili folijo, jo potem napolnili z blatom naslednjih lagun in jo zasadili z rastlinjem; čez eno leto bo tu nastal zelo uporaben humus.
...del posestva ste spremenili v odpad za staro železo.
Zemljišče zunaj obroča farme, kjer so prej stali stroji in obsega 3.000 m2, smo oddali v najem zasebniku, ki opravlja na najem dejavnost reciklaže. S pogodbo smo sc odpovedali vsem obveznostim do okolja, ki jih mora najemodajalec urediti sam. Tu sc zbira staro železo. Avtomobili, ki sc pripeljejo sem, so že brez motorja in menjalnikov. Železo se prebere, sortira in proda naprej. To ni odpad, pač pa začasno skladišče.
Pred kratkim ste postali tudi mladi očka. Je kakšna povezava med primarno in sekundarno družino - podjetjem, ki ga vodite?
Pomembna je obojestranska izmenjava izkušenj. V podjetju sc naučiš strpnosti, naučiš se poslušati, reakcije so umirjene. In tako je tudi doma. Je pa lepo biti mladi očka.
Bi na koncu še kaj povedali občanom?
Naj sc nc bojijo, da bo Farma Stična okolje uničila in zastrupila do konca. Smrad je res moteč, ni pa nevaren, in tudi to že saniramo. Farma Stična se trudi za čisto okolje zdaj in sc bo tudi v bodoče.
Z Janezom Ponehškom je klepetal Franc Fritz Murgelj.
ANDRGJ RUS s.p.
Šentvid pri stični 97 a, 1296 Šentvid pri Stični GSM: 041 620 179, Fax: 01 780 00 05
POPRAVILA
- VSEH VRST MOTORNIH ŽAG
- KOSILNIC
- MANJŠIH KMETIJSKIH STROJEV
GENSKO SPREMENJENI ORGANIZMI (GSO)
Razlika med klasičnim ilahtnje-njem in genskim inienirstvom
Gojenje rastlin in živali z izboljšanimi lastnostmi je bila želja kmetovalcev od nekdaj, pa naj je šlo za povečanje rodnosti, odpornost proti boleznim ali za kaj tretjega. Kmetje so s tem namenom skrbno izbirali semena ter se ukvarjali s križanjem sorodnih vrst. Bistven premik pri spreminjanju vrst seje zgodil z razvojem genske znanosti. Genska) tehnologija namreč omogoča prenos genov med organizmi popolnoma različnih vrst. Tako lahko na primer gene živali ali bakterij vnašamo v rastline in obratno. Pri tradicionalnem žlahtnenju to ni možno - ne moremo na primer križati krapa s krompirjem ali bakterije s koruzo. Človekovo poseganje v genski zapis živih organizmov pa je precej nenatančno. Gene lahko v organizem vnesemo na dva različna načina, a pri nobenem ne moremo predvideli, na katero mesto v genomu se bo vrinil novi gen. Vnos je popolnoma naključen in zaradi lega ni mogoče predvideti vseh posledic take spremembe dednega zapisa, saj je delovanje gena odvisno tudi od tega, kje v genomu se nahaja.
Gensko spremenjeni organizmi na trgu
Podjetja, ki se ukvarjajo z genskim in-ženirstvom so najprej začela z genskim spreminjanjem najpogostejših komercialnih poljščin: koruze, soje, oljne repice, bombaža, krompirja, paradižnika, itd. V večini primerov so v rastline vnašali gene za dvoje lastnosti: odpornost na herbicide in odpornost na žuželke. Pri prvi nova rastlina postane neobčutljiva na izbrani herbicid, pri drugi pa zaradi na novo vnesenega gena rastlina sama začne proizvajati toksin, ki je strupen za žuželke. V ZDA je uporaba gensko spremenjenih organizmov, predvsem soje in koruze, že precej razširjena, v Evropi pa jc do takšne hrane prisoten precejšen odpor, predvsem s strani potrošnikov. Glede na to, da v Sloveniji še nimamo sistematičnega spremljanja prisotnosti GSO je povsem mogoče, da smo nenamerno uvozili gensko spremenjeno semensko in konzumno koruzo iz ZDA in Argentine.. V teh dveh državah GSO gojijo v velikem obsegu, nimajo pa vzpostavljenega sistema ločevanja GSO od konvencionalnih pridelkov.
Odpornost proti škodljivcem in boleznim
Na prvi pogled je odpornost na škodljivce, herbicide in bolezni zelo privlačna obljuba, vendar ne upošteva morebitnih škodljivih vplivov na okolje in zdravje ljudi ter tako ne daje celovite in korektne informacije o rezultatih uporabe GSO. Poleg tega je odpornost OSO na škodljivce lahko le kratkoročna, saj žuželke ob stalni prisotnosti toksinov v rastlini lahko hitreje razvijejo odpornost kot pri škropljenju. Ukrali s škodljivimi žuželkami tovrstni GSO lahko vplivajo tudi na koristne žuželke, posredno pa še na druge živali - na primer na ptice. Velika neznanka so tudi morebitni vplivi na organizme, ki živijo v prsti in so pomembni za rast in razvoj rastlin.
Vpfiv GSO na uporabo kemikalij in na hektarski donos
Zagovorniki GSO zatrjujejo, da bo gojenje novih vrst omogočilo manjšo uporabo kemikalij in povečalo donose, vendar analiza podatkov ministrstva za kmetijstvo v ZDA (objavljeni maja 2001) kaže, da so v ZDA za gojenje gensko spremenjene soje, odporne na herbicid Roundup Rea-dy porabili od 3,6% do 7,1% več herbicidov kot pri konvencionalni pridelavi. Tudi obljube o večjem donosu so vprašljive, saj gensko spremenjeni pridelki praviloma ne presegajo tistih, ki jih prinašajo konvencionalne sorte. Donosi na poljih, kjer pridelujejo GSO so redko višji od tistih, ki jih beležimo pri konvencionalnih pridelkih.
Tveganja za nastanek alergij
Alergijske reakcije lahko pričakujemo v primerih, ko GSO zaradi novega gena tvori nov protein, ki je odpornejši na temperaturo in prebavne sokove v človekovem telesu.
Pred odobritvijo GSO strokovnjaki sicer ocenijo, ali bo novi protein pri ljudeh povzročil alergije, vendar so testi pomanjkljivi, ker temeljijo na primerjavi novega proteina z do sedaj znanimi povzročitelji alergij, ne morejo pa ugotoviti, ali v rastlini nastaja nova snov za katero še ne vemo, da povzroča alergije. Dodatna težava pri odkrivanju alergij je, da se reakcije včasih pokažejo šele po daljšem času. Podatkov, ki bi potrdili ali ovrgli potencialna tveganja razvoja alergij nimamo, ker sistematičnih raziskav na tem področju ni.
Razvoj odpornosti na antibiotike
Večina GSO, ki so prisotni na svetovnem tržišču, vsebuje označevalne gene, odporne na antibiotike. V kolikor se GSO uporablja za prehrano ljudi ali živali, obstaja možnost, da se gen odpornosli na antibiotik v prebavnem traktu prenese na bakterije. Tovrstna možnost je sicer majhna, obsežno gojenje GSO pa utegne občutno pospešiti že sedaj problematično vprašanje odpornosti bakterij. Zato so v EU od leta 20(14 zakonsko prepovedali uporabo genov za odpornost na antibiotike v organizmih, ki bodo namenjeni prehrani ljudi.
Položaj kmetov, ki pridelujejo GSO
Proizvajalci nove organizme patentirajo, tako da jc vsaka rastlina, ki vsebuje nove gene pod patentno zaščito, kmetje pa morajo pri nakupu semena plačati še
licenčnino. Na ta način se povečuje odvisnost kmetovalcev od izbranega proizvajalca gensko spremenjenih semen, ki v nekaterih primerih hkrati proizvaja tudi ustrezne herbicide in insekticide. Problem GSO je tudi kontaminacija pridelkov na sosednjih poljih, saj v naravi prenosa cvetnega prahu ni možno nadzorovati. Problem kontaminacije je še bolj izrazit zato, ker potrošniki GSO zavračajo, zato imajo gensko spremenjene poljščine nižjo ceno. Poleg tega je treba označiti vse izdelke, v katerih je nad 1 % gensko spremenjenih sestavin. Ekonomsko škodo lahko torej utrpijo tudi tisti kmetje, ki gensko spremenjenih organizmov ne želijo gojiti.
Slovenska zakonodaja na področju GSO
Slovenski zakon o ravnanju z GSO povzema pravni red EU. Predpisuje, da jeza gojitev GSO potrebno opraviti oceno tveganja in izdelati načrt za primer nepričakovanega širjenja v okolje ter pridobiti dovoljenje pristojnih organizacij. V postopek izdaje dovoljenja je vključena tudi javnost.
Z letom 2004 bo v Sloveniji treba označevati tudi tiste izdelke, v katerih je več kot 1 % sestavin, ki so gensko spremenjene. Še bolj strog režim označevanja in štedljivosti, pa se obeta po vstopu Slovenije v EU, ko bo treba označevati tudi tiste izdelke, ki so le izdelani iz gensko spremenjenih organizmov, kljub temu, da gensko spremenjene sestavine v končnem izdelku ni več. Označevati bo treba tudi krmo, ki vsebuje gensko spremenjene organizme oziroma jc bila iz njih izdelana. Več informacij o GSO je na voljo na spletnih straneh Umanotcrc, slovenske fundacije za trajnoslni razvoj www.uma-notera.org
Umanotcra, slovenska fundacija za trajnostni razvoj
Sl'TI'Kd. o. o.
Cistercijansks opatija Stilna Stilna 17
SI ■ 1295 Ivanina (jarica SLOVlOiMR
'Proizvodnja tojtv, jabotfne/ja kjta in drujjiit zdravilnih pripravkov po izvirnih rtttvturah p. Simona 4UMfc 'Vrtnarstva, storitvi, trgovina na drobno in drhrto.
SAMOSTANSKA VRTNARIJA SVETUJE
Zima se umika spomladanskemu soncu. Na travnikih so se prebudili zvončki, na gredicah pa nas veselo pozdravljajo spomladanske čebulice. Narava se je prebudila in nas vabi. da s cvetjem okrasimo tudi naša okna in balkone.
V samostanski vrtnariji smo letos poleg širokega sortimenta pripravili kar nekaj novosti. Naj vam jih naštejemo le nekaj.
TENELLA povešava gomoljna begonija s cvetjem v živo rdeči barvi. Uspeva na sončni legi (ne na pripeki). Uporabljamo jo za viseče košare ali posamično za korita. BACOPA belo že poznamo. Letos imamo bakopo s številnimi modrimi cvetovi. LOBEL1A modra lobelija za kombinacije z bršljinkami, surfinijo. Uspeva na polsenčni do sončni legi (ne na pripeki).
GLECHOMA HEDERACEAE ali NEPETA (zelo podobna moljevki) je strukturna rastlina z napeto visečo rastjo, sivozeleno listje je belo obrobljeno. Lepo se kombinira z vsem balkonskim cvetjem.
Rastline za močno sonce:
Veliko rastlin lahko izberemo za na močno sonce, pod pogojem, da bomo pravilno zalivali (ne v največji vročini, ampak zjutraj ali zvečer). Takšna rastlina pa mora biti tudi pravilno oskrbovana z gnojili.
Pri nakupu balkonskega cvetja bodimo pozorni na naslednje stvari:
• listi morajo biti temno zeleni in lepo razvili,
• kompaktna rast pomeni, da so rastline imele za rast dovolj prostora,
• rastline morajo biti zdrave, brez znakov bolezni in škodljivcev,
• ko rastlino vzamete iz lončka, se morajo videli bele korenine, ki so med seboj močno prepletene,
• če nimate primernega prostora, rastlin ne kupujte prezgodaj,
• rastline sadite v korita, ki so primerna za balkonske rastline,
• zemlji dodajte gnojilo, ki bo zadostovalo za tiste dni, ko boste lo pozabili storiti.
• za sajenje uporabljajte specialne substrate,
• ko smo rastline posadili, jih ne izpostavimo takoj soncu in vetru, temveč jih počasi privajajnio,
• po 3 do 4 lednih po sajenju začnemo rastlino dognojevati. V vrtnariji se pozanimajte, s katerimi gnojili je bila rastlina gnojena, in tako nadaljujte.
V SAMOSTANSKI VRTNARIJI BOSTE DOBILI VSE NASVETE ZA LEP IN CVETOČ BALKON!
Vabljeni
od ponedeljka do petka od H. do 18. ure
ob sobotah od 8. do 12. ure
Ob nedeljah in praznikih pa je vrtnarija zaprta.
SAMOSTANSKA VRTNARIJA
OBVESTILO VSEM PROIZVAJALCEM MLEKA - MLEČNE KVOTE
Vse proizvajalce mleka obveščamo, da bomo v Kmetijski zadrugi Stična predvidoma do srede aprila 2004 organizirali sestanek, kjer vas bomo skupaj s Kmetijsko svetovalno službo in Zadružno zvezo Slovenije seznanili z vsemi potrebnimi informacijami in izpolnjevanjem obrazcev v zvezi z mlečnimi kvotami.
KZ Stična
^"G0VED0RE3SK0 DRUŠTVO ^STIČNA
SALAMI ADA
Ker nekateri naši kmetje, pa tudi drugi krajani v zimskem času izdelajo izvrstne suhomesnate izdelke v obliki klobas in salam, smo se v Govedorejskem društvu Stična odločili, da letos prvič organiziramo občinsko salamiado. Na prireditvi, ki bo v četrtek, 15. aprila 2004, bo strokovna komisija pod vodstvom dr. Božidarja Žlendra strokovno ocenila prinesene vzorce salam in klobas.
Tako želimo ohraniti tradicijo nekoč tako znanih stiskih suhomesnatih izdelkov.
Na začetku nam bo prof. dr. Božidar Žlender, predstojnik katedre za meso in mesne izdelke na Biotehniški fakulteti v Ljubljani, pripravil strokovno predavanje o izdelavi le-teh. Kraj dogajanja bomo objavili pozneje.
Pozivam torej vse, ki ste prepričani, da imate najboljše salame in klobase, še posebej pa tiste, ki ste že zmagovali po vaških salamiadah, da svoje izdelke prinesete v oceno naši strokovni komisiji.
Za vse nadaljnje informacije se obrnite na g. Podobnika na tel.: 7877 -282.
Idejni vodju projekta Lojze Podobnik
"GOVEDOREJ SK0 DRUŠTVO fcSTICNA
0BCNIZBOR G0VED0REJSKEGA DRUŠTVA STIČNA
Člani društva in naši gostje smo se po enem letu zopet zbrali in pregledali ter uskladili naše aktivnosti.
Na začetku smo ovrednotili naš ekonomski pomen, saj z mlekom in mesom kljub težavam, ki nas pestijo iz dneva v dan, letno iztržimo približno 600 milijonov tolarjev ali 50 milijonov mesečno, kar lahko preseže le nekaj delovnih organizacij v naši bližini. Gotovo pa je neizmerljiv naš pomen pri ohranjanju in vzdrževanju kulturne krajine in razvoju podeželja.
Za tekoče leto smo si poleg rednih zadali še nekaj novih nalog. Tako bomo v letošnjem letu za naše člane organizirali tečaj sirarstva, da bi tako lahko naše mleko ustrezno konzervirali in ga uporabili v kasnejšem času. Organizirali bomo tudi salamiado, na kateri bodo udeleženci izpopolnili svoje znanje 0 izdelavi salam in klobas ter svoje proizvode dali v strokovno oceno. Tako želimo ohraniti sloves nekoč tako znanih stiskih suhomesnatih izdelkov. Naši gostje so nas seznanili z novostmi na področju veterine, organiziranosti govedorejske službe in kontrole ter z uvedbo mlečnih kvot, kar nas bo doletelo od 1.4.2004.
Ing. Matic Rigler iz selekcijske službe nam je predstavil najboljše rejce v mlečni proizvodnji iz naše občine. Izbor je narejen po posameznih pasmah živali, in sicer:
1. Metod Kavšek, Škrjanče, s 7.178 litrov mleka po kravi,
2. Alojz Sinjur, Vrh Sobrače, s 6.800 litrov mleka po kravi,
3. Anton Babnik, Male Vrhe, s 6.013 litrov mleka po kravi.
1. Metod Kavšek, Škrjanče, s 7.453 litrov mleka po kravi,
2. Alojz Sinjur, Vrh Sobrače, s 7.313 litrov mleka po kravi,
3. Anton Čebular, Dob, s 5.200 litrov mleka po kravi.
1. Metod Kavšek, Škrjanče, z 9.633 litrov mleka po kravi,
2. Stane Rus, Leskovec, z 8.022 litrov mleka po kravi, 3. Alojz Sinjur, Vrh Sobrače, s 7.366 litrov mleka po kravi.
Najboljši rejci, prisotni na občnem zboru: Anton Babnik, Renata Čebular in Metod Kavšek
Navedenim vsekakor čestitamo za dosežene rezultate. Nesporni zmagovalec v reji je vsekakor Metod Kavšek iz Škrjanč, saj so njegovi rezultati primerljivi celo s svetovnimi dosežki. Ob tem ugotavljamo, da je strokovno delo vendarle obrodilo sadove, saj se je naša skupna prireja že približala slovenskemu povprečju.
Za govedorejsko društvo Stična Lojze Podobnik
RJAVA:
LISASTA:
CRNO-BELA:
.f&JfijJifi. ^/*^5.^C^^ 5..\^>f TC^\^Ai^J£
SUBVENCIJE 2004
Vse kmetovalce, ki potrebujete pomoč pri izpolnjevanju subvencijske vloge, obveščamo, da je za letošnje vlaganje nujno potrebna predhodna najava.
Po prejemu predtiskanih obrazcev iz ARSKTRP pokličite KSS od 7. do 8. ure na tel. št. 78-69-310, da vam določimo datum in uro za izpolnjevanje vaše vloge.
Poleg predtiskanih obrazcev prinesite s seboj tudi posestne liste, mapno kopijo z vrisanimi kulturami in fotokopijo računa za nakazilo.
Uredba o plačilih za ukrepe Programa razvoja podeželja 2004-2006, ki zajema naslednje ukrepe:
• izravnalna plačila za območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost,
• kmetijske okoljske ukrepe (21 ukrepov),
• zgodnje upokojevanje,
• podporo izvajanju EU-standardov in
• tehnično pomoč
zahteva od upravičencev do plačil, da izpolnjujejo načela dobre kmetijske prakse in dobrega gospodarja.
Načela dobre kmetijske prakse pri gnojenju in tudi pri varstvu rastlin pomenijo odgovorno ravnanje, ki v skrbi za rodovitna tla, zdrave posevke in čisto okolje omogoča pridelavo kakovostne hrane.
Dobra kmetijska praksa pri gnojenju:
- izdelava letnega gnojilnega načrta, analiza zemlje vsakih 5 let
- urejene kapacitete za skladiščenje živinskih gnojil
- preprečevanje izgube rastlinskih hranil med rastnim obdobjem in izven njega
- upoštevanje predpisov o varovanju voda
- upoštevanje nitratne direktive (največ 170kgN/ha)
Dobra kmetijska praksa pri varstvu rastlin:
- uporabljanje brezhibnih in redno pregledanih naprav za nanašanje FFS
- potrdilo o opravljenem tečaju iz FFS
- dosledno upoštevanje navodil za uporabo FFS
- uporaba primerne in registrirane FFS
- vodenje evidence o uporabi sredstev
Načela dobrega gospodarja:
- z načinom rabe kmetijskih zemljišč, kolobarjenjem in strokovno utemeljenim gnojenjem zagotavlja ohranjanje oz. izboljševanje rodovitnosti tal;
- preprečuje zaraščanje kmetijskih zemljišč;
- upošteva prepoved zažiganja organskih snovi;
- obvezno vodi evidence;
- kmetijsko proizvodnjo prilagodi ekološkim in talnim razmeram, uporablja zemljiščem in krajem primerne metode za preprečevanje zbitosti tal, erozije in onesnaževanja ter zagotavlja trajno rodovitnost zemljišč.
Navedene zahteve dobre kmetijske prakse bo kontrolirala kmetijska inšpekcija pri 10 % oddanih subvencij-skih vlog.
Kmetijska svetovalna služba Darka Zupane Puš
PREMIJE ZA ŽIVINO V LETU 2004
KATEGORIJA ŽIVALI	SIT	Opomba
biki	63.786	posebna premija 42.351 + klavna premija 16.134 + dodatno plačilo 5.301
voli	51.686 81.937	1 premija (do 22 mesecev) 2 premiji (nad 22 mesecev)
krave, telice - zakol	21.435	živali, starejše od 8 mesecev (krave, telice)
teleta - klavna premija	10.084	od 1 do 7 mesecev
Roki za vlaganje zahtevkov v letu 2004
za posebno premijo za bike in vole, klavno premijo in dodatno plačilo
za obdobje od 1. januarja do 30. aprila	od 1. maja do 15. maja
za obdobje od 1. maja do 31. avgusta	od 1. septembra do 15. septembra
za obdobje od 1. septembra do 30. novembra	od 1. decembra do 15. decembra
za obdobje od 1 .decembra do 31. decembra	od 1. januarja do 28. februarja
VOLILNI OBČNI ZBOR STISKIH ZADRUŽNIKOV
Člani Upravnega odbora, ki so bili izvoljeni za naslednji štiriletni mandat, pa so: Jože Glavič iz Skofclj, Jože Adamlje iz Radohove vasi, Jože Anžlovar iz Velikih Čcšnjic, Jože Drcmelj z Lcskovca, Jože Ko-porec s Ceste, Anton Klemenčič iz Doba, Janez Zurga iz Sentpavla in Karolina Meglic z Mekinj. Za predsednika Nadzornega odbora je bil izvoljen Marko Kastclic iz Hrastovega Dola, za podpredsednika NO Jože Pcrko s Kala, člani pa so: Milena Kastclic iz Velikega Črnela, Miha Zaje z Muljave in Vinko Skuf-ca s Spodnjega Brezovega. Obema predsednikoma in članom čestitamo ob izvolitvi. Mandat, v katerega stopajo novoizvoljeni organi zadruge tik pred vstopom v EU, bo izredno pomemben. Sprejemale se bodo pomembne odločitve, tudi o nadaljnji organiziranosti naše zadruge. Potrebovali bomo modre, učinkovite in smele odločitve.
Predvidevamo, da bomo Slovenci ob vdoru tuje konkurence zbrali toliko modrosti, da bomo podpirali domačo, kvalitetno proizvodnjo in domače izdelke, ne glede na to, da bo tuje blago cenejše, a nižje kakovosti.
J. P.
Člani Kmetijske zadruge Stična so se v nedeljo, 21. marca 2004, v Gasilskem domu v Stični zbrali na rednem letnem občnem zboru. Zadružniki so med drugim obravnavali in potrdili zaključni račun zadruge za leto 2003, ki je kljub izredno težkim razmeram pozitiven. Tako premoženje v zadrugi redno povečujemo in ohranjamo realno vrednost članskih deležev. Glede na to, da se kmetijstvo že nekaj let srečuje z velikimi težavami, za nameček pa še z naravnimi nesrečami in aferami, je še naprej čutiti trend upadanja kmetij oziroma zmanjševanje staleža živine. Pri mleku pa zaenkrat, kljub izrednemu zmanjšanju števila proizvajalcev in tudi zapiranju nekaterih mlečnih prog (zaradi
premajhnih količin mleka) beležimo enake količine odkupljenega mleka kot nekaj let nazaj. V zadrugi beležimo eno tretjino vseh prihodkov iz naslova kmetijskega dela.
Leto 2004 je tudi volilno leto v Kmetijski zadrugi Stična, in sicer za predsednika zadruge, Upravni in Nadzorni odbor. Kandidati za predsednika so bili Jože Golf iz Čagošč, Cveto Zupančič z Vrha nad Višnjo Goro in Lojze Podobnik z Dobrave. Občni zbor je z veliko večino glasov odločil, da bo še naprej predsednik stiske zadruge Cveto Zupančič, sicer tudi državni svetnik in funkcionar Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije.
Občina Ivančna Gorica, Sokolska 8, 12<)5 Ivančna Gorica, na podlagi Pravilnika o Sofinanciranju kmetijstva in gozdarstva iz proračuna Občine Ivančna Gorica (Uradni list RS št. 126/2003 z dne 18.12.2003) in Odloka o proračunu Občine Ivančna Gorica za leto 2004 (Uradni list št. 17/64 z dne 24.62.2004) objavlja
JAVNI RAZPIS
zo agromelioracijska dela, čiščenje potokov in urejanje poljskih poti na območju Občine Ivančna Gorica za leto 2004
1. Predmet javnega razpisa je sofinanciranje melioracijskih del kmetijskih zemljišč na območju občine Ivančna Gorica, s katerimi se kmetijska zemljišča izboljšajo oz. se izboljšajo pogoji obdelave teh zemljišč. Med le ukrepe sodijo:
- ruvanje in odstranjevanje skalnih samic, štorov in zarasti, ki na kmetijskih zemljiščih ovirajo obdelavo;
- planiranje in ravnanje terena po končanih agromelioracijskih delih;
- čiščenje obstoječih melioracijskih sistemov, to je odstranjevanje usedlin in nanosov na dnu melioracijskih kanalov;
- urejanje poljskih poti.
2. Okvirna vrednost razpisanih sredstev je 8.1)4(1.000,0(1 tolarjev.
3. Dela po tem razpisu morajo biti izvedena do konca oktobra 2004 oz. najkasneje do konca leta 2004. Občina Ivančna Gorica iz namenskih sredstev za urejanje kmetijskih zemljišč sofinancira agromelioracije kmetijskih zemljišč v višini 60% celotne vrednosti izvedenih del, lastniki zemljišč pa prispevajo k navedenim delom 40 % lastnih sredstev.
4. Na javnem razpisu lahko sodelujejo lastniki ali najemniki kmetijskih zemljišč na območju občine Ivančna Gorica, ki se aktivno ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo in pridelujejo tržne viške. Lastniki in najemniki kmetijskih zemljišč so dolžni sodelovati pri izvajanju strojnih ur, izvesti potrebna ročna dela (pri odstranjevanju zarasti in kamenja ter finem planiranju zemljišč) in po končanih delih zemljišče vzdrževati.
Gradbene oz. zazidljive parcele niso predmet tega razpisa.
Sredstva za dela po tem razpisu lahko pridobijo upravičenci na podlagi vloge, ki mora vsebovati:
- izpolnjen obrazec, ki ga upravičenci dobijo na vložišču občine Ivančna Gorica,
- mapno kopijo parcele oz. zemljišča, ki ga želijo vlagatelji meliorirati,
- najemno pogodbo, če je vlagatelj najemnik zemljišča (najmanj 5-IetnO zakupno pogodbo).
5. Merila za pridobitev sredstev za sofinanciranje melioracijskih del: na podlagi pravočasno oddanih in popolnih vlog ho komisija opravila terenski ogled kmetijskih zemljišč, ki bodo predmet melioracijskih del, ta ogled pa je pogoj za pripravo sklepa 0 višini odobrenih strojnih ur oz. dodeljenih sredslev, ki ga izda župan Občine Ivančna Gorica.
6. Rok za prijavo jc 30 dni od dneva objave. Vloge, prispele po tem datumu, se štejejo kot neveljavne. Vloge za dodelilev sredstev za sofinanciranje agromelioracij kmetijskih zemljišč z vsemi potrebnimi prilogami vložijo prosilci na naslov: OBČINA IVANČNA GORICA, Referat za kmetijstvo, Sokolska 8, 1295 Ivančna Gorica, kjer lahko zainteresirani dobijo tudi vse dodatne informacije (tel: 787-83-84, 787-83-85 - Marija Okorn).
7. Prosilci bodo o izidu javnega razpisa obveščeni po opravljenem terenskem ogledu kmetijskih zemljišč.
ŽUPAN Jernej Lampret, prof., I.r.
ZELEZNINA RAOOHOVA VAS - teh 01/7887-628
KMETIJSKI REPROMATERIAL (SEMENSKA KORUZA, GNOJILA ...) MOTORNEŽAGE, AGREGATI ZA PRANJE MOTORNA KOLESA:  TOMOS ALPINO 230,000 SIT TOMOS REVIVAL 280.000 SIT SKUTER 298.000 SIT
VELIKA IZBIRA KOLES OD 24.000 SITDALJE
ZELEZNINA ZAGRAbEC -   tel: 01/7888-032
KMETIJSKI REPROMATERIAL (SEMENSKA KORUZA, GNOJILA ...J GRADBENI MA TERIAL
BELA TEHNIKA IN AKUSTIKA - UGODNE CENE/ TOPLI POD
VRTNO ORODJE, ZEMLJA, KORITA
KMETIJSKO- VRTNI CENTER IVANČNA GORICA.
-KMETIJSKI DEL tel: 01/7887-624
KMETIJSKI REPROMA TERIAL (SEMENSKA KORUZA, GNOJILA ...) MOTORNE ŽAGE, AGREGA TI ZA PRANJE VR TNE KOSILNICE, VR TNO ORODJE
AKCIJA: RAZPRODAJA KOLES NA ZALOGI  - 30% popusta
MREŽE BEKA ER T- AKCIJA ŽIVKOI
ZBIRAMO NAROČILA ZA KOKOŠI NESNICE (01/7887-624)
VRTNI DEL
tel: 01/7887-622
SEMENA, ČEBULICE, ZELENJAVNE SADIKE SADIKE BALKONSKEGA CVETJA IN TRAJNICE SADIKE SADNEGA DREVJA ZEMLJA, KORITA, LONCI - UGODNE CENE/
V DELIKA TESI IN MESNICI IVANČNA 60RICA SMO RAZŠIRILI PONUDBO KVALITETNEGA SVEŽEGA MESA.
VSAK KONEC TEDNA TUDI ZNIŽANE CENE NEKA TERIH VRST MESA!
PODELJENA PRIZNANJA IN NAGRADE CIVILNE ZAŠČITE
4. marca so bila na Igu podeljena priznanja in nagrade civilne zaščite. Med drugimi so jih dobili tudi predstavniki iz občine Ivančna Gorica, in sicer: Mihael Skuhic - srebrni znak CZ, Brane Hočevar - bronasti znak CZ ter Livar d.d., ki je tudi prejel bronasti znak CZ.
t
Brane Hočevar
G. Hočevar se je takoj po imenovanju za člana Občinskega štaba CZ Ivančna Gorica vključil v delo. Aktivno je sodeloval pri dopolnitvi načrta zaščite in reševanja na področju RKB. Sodeloval je pri pripravi vaj in dodatnih usposabljanj občinskega štaba Občine Ivančna Gorica. Tudi na svojem delovnem mestu skrbi za dopolnjevanje in krepitev organiziranosti, usposobljenosti  in priprav-
ljenosti zaposlenih za reševanje in pomoč.
Mihael Skubic
G. Skubic, dr.vet.med., je član Občinskega štaba CZ Občine Ivančna Gorica od leta 1995. Njegovo bogato strokovno znanje, izobraževanje in izpopolnjevanje ter dobro poznavanje občine, predvsem zaradi dela, ki ga opravlja, je zagotovilo za dobro izvedbo nalog, ki jih zahteva Občin-
ski štab CZ. G. Skubic je aktivno sodeloval pri izdelavi načrta zaščite in reševanja za Občino Ivančna Gorica, predvsem pri zagotovitvi pripravljenosti prve veterinarske pomoči. Na njegovo pobudo je bilo izvedenih nekaj vaj in usposabljanj za nuđenje prve veterinarske pomoči. Sodeloval je tudi pri pripravi vaj za boljše delovanje in usposobljenost Občinskega štaba CZ Občine Ivančna Gorica.
Livar d.d.
Na podlagi 99. čl. Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami ter Uredbe o merilih za organiziranje, opremljanje in usposabljanje civilne zaščite ter drugih sil za zaščito, reševanje in pomoč je družba Livar d.d. Ivančna Gorica ustanovila enoto za zaščito, reševanje in pomoč. Ker jc družba organizirana v dveh enotah, je bila tudi enota za zaščito, pomoč in reševanje imenovana za obe. Vseh 16 članov ekipe PP se je usposabljalo in uspešno opravilo izpit po 8()-urncm tečaju prve pomoči za bolničarje civilne zaščite. Obe ekipi civilne zaščite kot ekipi prve pomoči sta skladno z merili za opremljenost enot za zaščito, pomoč in reševanje v celoti usposobljeni in opremljeni za posredovanje tako v firmi kot v sklopu delovanja civilne zaščite v obeh krajih: Ivančni Gorici in Črnomlju.
TAKO SE NE DELA
Pred kratkim so končali asfaltiranje ceste skozi naselje Muljava. Izvajalec asfaltiranja je opravil nekatera dela nekvalitetno. Omenil bi predvsem položitev asfaltne prevleke okoli kanalizacijskih in drugih pokrovov. Ti so za približno 5 do 6 cm višji od nivoja cestišča. Razliko v višini je izvajalec »strokovno« uredil z dodatnim krožnim pasom asfalta okoli pokrovov. Ob taki izvedbi pride pri vožnji čez pokrov do neprijetnih udarcev. Menim, daje taka izvedba pri asfaltiranju ceste nedopustna.
Poleg omenjenega smatram (čeprav nisem strokovnjak za nizke gradnje), da so tudi stiki med asfaltnimi površinami na sredini cestišča nekvalitetno izvedeni, zaradi poroznosti.
Prosim investitorja, da v Klasju odgovori na naslednja vprašanja:
• Ali je bil pri izvedbi asfaltiranja organiziran strokovni tehnični in obračunski nadzor?
• Ali jc investitor plačal izvajalcu nekvalitetno izvedena dela?
Omenim naj še to, da so pred približno dvema letoma preplastili tudi del cestišča od prometnega znaka, ki označuje konec naselja Muljava v smeri proti Ivančni Gorici. Na tem delu asfaltna prevleka že odstopa in so že vitine razpoke. Predlagam, da investitor zahteva od izvajalca del, da ta na svoje stroške odpravi pomanjkljivosti.
M. M.
RES JE, TAKO SE NE DELA
Cesta skozi Muljavo še vedno problematična
Obnovitvena dela na regionalni cesti RI-216 (cesta skozi Muljavo) še niso končana, kar dokazuje tudi gradbiščna tabla ob cesti, da je cesta v gradnji. Ob cesti so tudi prometni znaki, ki opozarjajo voznike na delo na cesti. V letu 2003 je bil položen grobi asfalt, v letošnjem letu pa je po izjavah investitorja, Direkcije RS za ceste, predvidena še položitev zaključnega sloja asfalta, finega asfalta, ki se bo nivelno ujel z višinami pokrovov za kanalizacijske jaške. Bralec jc pravilno ugotovil, daje poroznost položenega nosilnega sloja na stikih vprašljiva. Naloga nosilnega sloja jc, da nosi; zaporno-obrabna plast, ki pa bo še položena, pa zagotavlja zaščito nosilne plasti, vodoodpor-nost in primerno hrapavost.
Pri izvedbi asfalterskih del je bil organiziran strokovno-tehnični in obračunski nadzor; za dela, ki jih je plačala Direkcija RS za ceste, je nadzor opravljala DDC svetovanje inženiring. Družba za svetovanje in inženiring d.o.o. Rok izvedbe vseh del po pogodbi je 30. 9. 2004.
Bralec tudi pravilno ugotavlja, da so bila v bližnji preteklosti opravljena vzdrževalna dela na regionalni cesti RI-216 od prometnega znaka za konec naselja Muljava proti Ivančni Gorici. Za popolno rekonstrukcijo omenjenega odseka ceste ni bilo dovolj finančnih sredstev, zato je bila cesta le delno sanirana. Za informacijo bralcem: v pripravi jc projektna dokumentacija za rekonstrukcijo ceste od Ivančne Gorice do Muljave in odkupi zemljišč po naših informacijah žc potekajo.
Prav tako se žc obnavljajo mostovi pri Gorenji vasi in bodo, če ne bo zapletov, predvidoma zgrajeni v prvi polovici leta 2004.
Odgovor pripravil: referat za ceste: Tone Jereb Občina Ivančna Gorica
V PEKARNI GR0SUPUE MED PRVIMI V
EVROPI USVOJILI VAKUUMSKO TEHNOLOGIJO ZA HLAJENJE IZDELKOV
V Pekarni Grosuplje so med prvimi v Evropi in prvi pri nas vpeljali najnovejšo vakuumsko tehnologijo za hlajenje pekovskih izdelkov, ki prinaša preobrat v peki na prodajnem mestu. Prvega marca so uspešno zaključili uvajalno obdobje in tako pripravljene izdelke redno uvedli na trg. Zdaj je izkoristek energije za tretjino gospodarnejši, produktivnost pa večja. Na kakovost izdelkov grosupeljskih pekov so se dobro odzvali na trgih sosednjih držav - na Hrvaškem, v Italiji in Avstriji.
GLASBENIKI AMATERJI POZOR!
Društvo slovenskih glasbenikov amaterjev vas vabi na deseto srečanje slovenskih glasbenikov amaterjev, ki bo potekalo 5. junija 2004 v Celju. Prijave sprejemajo na naslovu: Društvo slovenskih glasbenikov amaterjev, Zagrad 90, 3000 Celje. Dodatne informacije pa so vam na voljo na telefonu 031 789 070.
PRAZNOVANJE PRVEGA MAJA
Tudi naša sosednja občina Šmartno pri Litiji prireja praznovanje 1. maja z bogatim kulturnim programom. Praznovanje se bo odvijalo 30. aprila in 1. maja na Javorju.
DOLENJCI IMAMO SREČO
Toplega poletnega večera v Ljubljani, koje dnevna vročina ravno toliko popustila, da je bilo prijetno sedeti na domači terasi, srkati hladno pijačo in se prijetno pogovarjati, naenkrat zacvilijo gume na bližnji cesti in hip nato še tresk, bum. Večerni kramljale! utihnejo in se spogledajo med seboj. Ravno pred njihovo hišo se razmeroma strm klanec sicer ravne ceste konča in malo naprej je semaforizirano križišče. Po tresku na cesti zavlada grobna tišina. Večernim vasovalcem se začnejo ježiti lasje: »Kaj če je kaj hujšega, če so vsi nezavestni, morda razmesarjeni ali morda celo kdo mrtev? Treba bo iti pogledat.« Takrat pa se z mesta karambola zasliši krepak glas v izrazito dolenjskem narečju: »Men nej nč, jest mam kluka.«
Vasovalci na terasi so si glasno oddahnili. Komentator karambola pa je bil voznik, ki je po razmeroma hitri nočni vožnji po ravni cesti pred semaforjem, ki mu je zaprl pot, naglo zavrl. Zadaj vozeči je prepozno odreagiral in - treščilo je. Saj veste, kako se to ponoči sliši veliko močneje kot podnevi.
Valentin Skubic
Koliko časa nas bodo še spremljale posledice zime?
Na Muljavi so naredili pločnike za varno hojo, predvsem za osnovnošolce. Kakor pa lahko vidimo, so pločniki za uporabo le ko NI snega.
VALENTINOV POHOD NA KORINJSKI HRIB
Do nedavnega smo svetega Valentina poznali le kot tistega, ki ima ključ od korenin. Mladim pa je bližje sodobnejši Valentin, zavetnik zaljubljencev. Vendar moramo priznati, da je tudi nam. ki nismo več ravno rosno mladi, tako kot tradicionalna prav všeč tudi njegova sodobnejša podoba.
Kulturno društvo Krka je ob sodelovanju z domačim turističnim društvom in prostovoljnim gasilskim društvom Krka in Korinj letos drugič zapored organiziralo Valentinov pohod na Korinjski hrib (Ciganov vrh).
Že vzdušje na startu pri družbenem domu na Krki, kjer smo se začeli zbirati ob 17.30, je bilo kljub datumu (petek, trinajstega) enkratno. Najbrž sc samo po sebi razume, da se je dobro razpoloženje med potjo le še stopnjevalo. Kar prehitro smo prispeli na Korinj, kjer so nas z zvoki frajtonarice in vročimi napitki pričakali gostoljubni korinjski gasilci.
Z lahkoto smo se povzpeli na hrib, tam pa nas je ob ognju pričakala družina Zaje, ki je poskrbela za prigrizek. Manjkal ni niti Valentinov napitek. Razvili smo slovensko zastavo, zapeli himno in prisluhnili krajšemu kulturnemu programu. Bili smo si edini, da bomo prihodnje leto. v petek pred Valentinovim, pohod zagotovo ponovili.
Vračali smo se polni lepih vtisov, morda nekateri nekoliko utrujeni, a veseli, da je minil dan, ki ga bomo uvrstili v mozaik tistih dni, ki bodo ostali v našem spominu. Saj življenje - to niso dnevi, ki so minili, ampak dnevi, ki smo si jih zapomnili.
KD GLEDALIŠČI-: KRKA
KOMISIJA ZA ČLANICE GASILSKIH DRUŠTEV
V sedemnajstih PGD, ki delujejo v GZ Ivančna Gorica, je vključenih več kot 350 članic, pionirk in mladink. V vseh društvih uspešno deluje komisija za delo s članicami. Aktivnost in prizadevnost članic se kaže v opravljanju različnih funkcij, kot so: tajnice, blagajničarkc, članice upravnih in nadzornih odborov, članice oz. predsednice raznih komisij, tekmovalke, in v aktivnem sodelovanju na vseh jubilejnih prireditvah v društvih in GZ.
Predsednice komisije za članice smo se v četrtek, 11. marca, zbrale v Gostišču na Pajčni. Po krajšem uradnem delu oz. analizi našega dela je sledilo družabno srečanje. Pridružili so sc nam tudi člani sekretariata GZ Ivančna Gorica, ki so z delom in aktivnostjo članic zadovoljni.
Predsednica komisije za članice pri GZ Ivančna Gorica
5. marca 2004 je praznovala svojih 90 let gospa IVANKA ZAMAN, Pot v boršt, Ivančna Gorica.
Nasmejana in srečna v krogu svojih ljubečih hčera, se počuti zelo dobro.
Z darilom, torto in šopkom rož smo jo obiskale tudi članice Krajevne organizacije Rdečega križa Ivančna Gorica.
Še enkrat, gospa Ivanka, vam ob vašem prazniku iskreno čestitamo!
J*
HVALEŽNI SOSEDJE
Iskreno sc zahvaljujemo dobrim sosedom in GD Stična, ki so bili pripravljeni hitro posredovati pri nastalem požaru. S tem so preprečili, da ni ogenj dobil še večjih razsežnosti!
Družina Legan, Vir pri Stični
V POČASTITEV DNEVA ZENA IN MATERINSKEGA DNEVA
Tudi letos smo v Krajevni organizaciji Rdečega križa Ivančna Gorica počastili oba praznika - 8. marec - dan žena in materinski dan. Obiskali smo vse žene, stare več kot 80 let, tako pri njih doma kakor tudi v domu starejših občanov.
Vsaka od šestdesetih obiskanih je prejela skromno darilce. Nekaj besed in stisk roke je marsikateri od njih skrajšal predolg zimski dan.
Lojzka Sever predsednica KORK Ivančna Gorica
12. STISKI POHOD (TOKRAT V EVROPO)
Evropa je vse bliže, s tem pa tudi TRADICIONALNI STISKI POHOD, ki bo kot vsako leto potekal po ustaljeni trasi stiškega hribovja. Zbor pohodnikov bo v soboto, 1. maja, ob 7.30 na parkirišču v Stični, start pa predvidoma ob 8.00. Zaradi lažje organizacije pohoda so potrebne predhodne prijave pohodnikov na mobitel 041 387-801, kjer dobite tudi ostale informacije.
Vabljeni vsi planinci in ljubitelji rekreacije!
Rontan Tratar
»Tam na ravnem polju stoji, stoji en beli grad« ■ zgodbe ivaninogoriških gradov (4)
GRAŠČINA PODSMREKA - PRVI DEL
Zaje je zgodbo o podsmreški grašči-     (Sc nadaljuje) ni zaključila s predstavitvijo življenja njenega zadnjega lastnika Antona Verovška.
Dušan Slepec Dobernik
Graščina Podsmreka stoji ob vznožju Dobravskega hriba, približno 2 kilometra jugozahodno od Višnje Gore. Zaradi svoje izpostavljene lege in razgibane stavbne zasnove sodi med najbolj markantne grajske stavbe v občini Ivančna Gorica. Med vožnjo od Višnje Gore proti Ivančni Gorici nam pogled nanjo vedno znova vzbuja zanimanje ter buri domišljijo o zgodovinskih okoliščinah njenega nastanka in življenju nekdanjih lastnikov. Danes graščina žal sameva in propada. Marsikdo izmed nas pa napol zasanjano premišljuje, kaj bi se vse dalo narediti iz opuščene in propadajoče grajske stavbe. Prav gotovo nisem edini, ki sc sprašuje ali smo občani res nemočni pri izboljšanju njenega stanja. Ali je res edina možna pot ta, da se graščina zaradi nevzdrževanja sesuje sama vase, podobno kot se je to zgodilo z Veselovim Grumlofom? Menim, da bi z izvedbo nekaterih najnujnejših vzdrževalnih del bistveno pripomogli k izboljšanju njenega stanja. Trenutno se podsmreška graščina nahaja v takšnem fizičnem stanju, da jo je še možno ohranjati z minimal-
nimi finančnimi sredstvi. Vprašanje pa je, kako dolgo še. Kaj o tem meni njen lastnik, ki je v tem primeru občina Ivančna Gorica, in kaj namerava z graščino storiti v prihodnosti - o tem bo tekla beseda v nadaljevanju prispevka v naslednji številki Klasja.
O zgodovini graščine in njenem stavbnem razvoju je doslej pisalo že mnogo avtorjev. Če izpustimo Valvasorja, ki je v Topografiji dežele kranjske (1679) objavil njeno bakrorezno upodobitev in jo opisal v Slavi vojvodine Kranjske (1689), jo je prvič celoviteje obravnaval dr. Stane Mikuž v svoji Umetnostnozgodovinski topografiji grosupeljske krajine iz 1978. Spreminjanje njenega lastništva in posestne razmere do začetka 20. stoletja je podrobno predstavila Majda Smole v knjigi Graščine na nekdanjem Kranjskem 1982. Novejšo zgodovino po letu 1883 je predstavila Ljudmila Bras v Zborniku občine Grosuplje leta 1977. Ivan Jakič v knjigi Vsi slovenski gradovi iz 1997 zgolj povzame dotedanje ugotovitve omenjenih avtorjev. Najiz-črpneje je graščino Podsmreka doslej predstavil dr. Ivan Stopar v svoji 14.
knjigi topografske serije o gradovih na Slovenskem.
Ne smemo pa pozabiti na zanimivo in kritično razmišljanje Maje A. Ficko iz Stične, kije pred tremi leti v Klasju izčrpno predstavila nekatera zgodovinska dejstva ter problematiko v zvezi z menjavanjem lastništva podsmreške graščine od druge polovice 19. stoletja do 1948, ko je bila graščina nacionalizirana. Avtorica v svojih člankih odkriva, kdo je bil baron Lmil Rothsc-hutz, ki sc je 1864 priženil na graščino in katerega je dr. France Adamič v svojem prispevku v Dolenjskem listu (Dolenjki list št. 46, 19. november 1998, str. 18) uvrstil med znamenite dolenjske čebelarje. Nadalje spregovori o trgovski in industrijski družini Majdič, kije od Rothschutza leta 1909 kupila graščino. Omeni njihovo prodajo graščine 1934 Dunajčanu Petru Klanvillu, ki je bil židovskega rodu in je zaradi nevarnosti nemške politike že 1938 prodal graščino trgovski družini Verovšck, ki je bila do nacionalizacije 1948 njen zadnji lastnik. Na podlagi pogovora z Belko Faganel (roj. Verovšck) in Višnjanko Mihaelo
Poškodovani del strehe na
GLASILO MLADIH NOVINARJEV OBČINE IVANCNA GORICA 2004
INTERVJU S CIRILOM JURČIČEM
Ciril Jurčič je pranečak Josipa Jurčiča; med drugim igra v Jurčičevih delih, uprizorjenih v letnem gledališču na Muljavi.
(.olovo ste zelo ponosni na svojega prastrica Josipa Jurčiča? Kaj osebno menite o njem?
Seveda sem ponosen nanj, ker je le prvi slovenski romanopisec. Pisal je sodobno literaturo, v svoje povesti je vpletel tudi posvetne zgodbe, boril se je proti ponemčevanju.
Ali imate kakšen unikat oz. rokopis Jurčičevega dela?
Rokopisov in njegovih del nimam, ker je takrat njegov brat vse prodal uredništvu Slovenskega naroda, tukaj v muzeju na Muljavi so samo fotokopije.
Josip Jurčič seje najprej imenoval Josip Juršič. Kako je pravzaprav prišlo do te zamenjave?
Njegovemu očetu je bilo ime Marko Juršič, domaje bil pri Kostanjevici. V Stično je prišel za kočijaža. Poročil seje z Marijo Jankovič, njun sin Josip pa je, koje študiral, š spremenil v č in se tako začel podpisovati Jurčič, za njim pa so to storili vsi drugi domači.
Ali ste kdaj igrali?
Igral sem Desetega brata (sicer prvič igran 1911) in vedno sodeloval tudi pri drugih Jurčičevih igrah.
Katero je vaše najbolj znano delo?
Napisal sem zgodovino gasilskega društva Muljava, ob 50-letnici ustanovitve lovske družine Krka sem napisal zgodovino krške zelene bratovščine in ob 160-lctnici rojstva Josipa Jurčiča sem se prastricu oddolžil z delom Muljava, Pajžbarjcv rod, Josip Jurčič.
Zakaj ravno Pajžbarjev rod?
Ker je bilo to domače, hišno ime in se je ohranilo do danes, medtem ko so se priimki menjavali. Najprej je bil tu Gregor Kraševec, okoli 1700, nato se je hčerka Marjeta poročila z Andrejem Jankovičcm, imela sta sina Jožeta (Jurčičev ded). Njegova zasluga je bila, da se je Josip Jurčič šolal. Jože Jankovič je imel hčer Marijo, ki se je poročila z Markom Juršičem. Zato se je priimek spremenil v Juršič, kasneje v Jurčič. Tako so se priimki menjavali, medtem ko se je ime Pajžbar ves čas obdržalo.
Ali ste poročeni? Imate kaj otrok?
Sem poročen in imam pet otrok.
Kot pranečak Josipa Jurčiča ste gotovo prebrali večino, če ne vseh njegovih del. Katero vam je najljubše?
Seveda sem prebral vsa njegova dela; katero mi je najljubše, je pa težko reči. Deseti brat že zato, ker je to prvi slovenski roman in pripoveduje o domačih dogodkih. Zelo všeč pa mi je tudi Tbgomer. Pa seveda Sosedov sin, Cvet in sad. V bistvu so mi vsa dela všeč.
Kaj vam pomeni dejstvo, da imate tako pomembnega prastrica, ki ga vsi zelo cenimo?
Na njega sem zelo ponosen. Pa ne le jaz: vsi Muljavčani, pa mogoče še širše.
Ali tudi vi hodite po Jurčičevi poti?
Po Jurčičevi poti ne hodim, sem star 82 let in je zame prehuda; včasih pa sem seveda hodil po njej.
Kako ljudje reagirajo, ko izvedo, kako pomembnega prednika imate?
Nekatere zanimajo razne stvari. Posebej tisti, ki jih zanima literatura in njena zgodovina, pa pogosto pridejo do mene in sprašujejo, kaj vem o Jurčiču.
S Cirilom Jurčičem sta se pogovarjali Melita Koželj in Tanja Jankovec.
OBISK NOVINARSKE DELAVNICE
V četrtek, 4. marca, smo se učenci OŠ Šentvid, OŠ Stična, OŠ Višnja Gora in SŠ Josipa Jurčiča zbrali v uredništvu Klasja na tradicionalni novinarski delavnici. Spoznali smo dve novinarki - Sašo in Natalijo, ki sta nam povedali vse o novinarstvu. Izvedeli smo, kaj je to novica, kako se dela intervjuje in ankete, kaj je potopis, dobili pa smo še veliko drugih napotkov, kako postati dober novinar oziroma novinarka. Učenka iz 1 .d razreda, Tjaša Piljagič, se je opogumila in se v živo pogovarjala z voditeljem radia Zeleni val. To je bila res prijetna izkušnja. Pogostili so nas tudi z malico in po končanem srečanju smo skupaj odšli na pice. Res, navdušeni smo bili nad vsem tem.
Škoda, ker je novinarsko srečanje le enkrat na leto, a mi se bomo potrudili, da bi napisali čim več člankov ter intervjujev za naš časopis MLADO KLASJE.
Lea Frosen
PO JURČIČEVI POTI: ANKETA
KAKŠNI SO VAŠI VTISI NA XI. 1URČIČIVM POHODU OD VIŠNll GORI DO IMIUAVl?
Rozi
Danes so kar lepi. Vreme je prečudovito. Proti koncu je bila pot sicer slabša, ampak smo prišli do konca.
Helena
Tukaj sem prvič in moji vtisi so zares lepi. Narava je čudovita in tudi pot ni pretežka. Mislim, da današnji pohod zame ni zadnji.
1
Martin
Zelo lepi. Tu sem že sedmič, pot pa je vsako leto lepša. Pohoda se udeležim v vsakem vremenu.
Nuša
Najbolj me je razveselila prečudovita zimska idila. Počutim se enkratno, to pa je moj tretji pohod po Jurčičevi poti in je še lepši kot prva dva.
Urša
Še kar no. Družba okoli mene je res »super«. Ko bom starejša, pa je možno, da mi bo pot še bolj všeč. (»Mal predolga je za osmi razred.«)
Maks
Današnji pohod je zelo poučen, saj smo tako v živo videli veliko krajev, ki so opisani v Jurčičevem Desetem bratu. In tu sem že petič.
Sašo
»Za jest mi ne da nihče, za pit' mi tud' ne da nihče. Ne vem ali sploh še obstajam!«
Katja in Hurbaru OŠ FERDA VESELA
KULTURNA PRIREDITEV OB DNEVU SOLE
Ravnatelj Milan Jevnikar. ob izrekanju dobrodošlice
Četrtega marca oh 13. uri smo se dijaki SŠ Josipa Jurčiča zbrali v kulturnem domu Stična, da bi proslavili dan naše šole. Za starše smo prireditev ponovili zvečer. S toplo dobrodošlico nas je najprej vse lepo pozdravil naš ravnatelj Milan Jevnikar. Zaželel nam je, da bi kar se da uživali ob predstavi. Nadaljevala sta napovedovalca Maja in Luka, ki sta nam na začetku predstavila MLADINSKI MEŠANI PEVSKI ZBOR. Njegov vodja in dirigent je g. Jevnikar. Zapeli so nam ljudske pesmi z naslovom: RBICE PO MURJICI PLAVAJO, KAJ MANJKA FANTIČU ter GORENJSKO ZDRAVICO. Dijaki višjih letnikov so nas odpeljali v svet ritmov in odplesali ANGLEŠKI VALČEK. Vse je izgledalo zelo elegantno, zato so bili profesorji in profesorice očarani, veselih in nasmejanih obrazov. Vzdušje v dvorani je bilo še boljše, ko je na oder prikorakal PRILOŽNOSTNI ANSAMBEL ter zaigral verjetno najbolj znano pesem v Sloveniji. NA GOLICI. Množica ljudi je kar ploskala in vriskala. Nasmeh še kar ni izginil, saj je GOLICO zamenja-
la bolj poskočna pesem z naslovom BOUNCE, izvajalka Sarah Connor, na katero so poplesavale plesalke FREAKV GIRLS, pod vodstvom mentorice Petre Marcina. Nato nas je gledališka skupina popeljala skozi KRATEK IN POUČEN PREGLED SLOVENSKE KNJIŽEVNOSTI. Predstavitev je bila več kot zanimiva, obarvana s humorjem, zato moramo igro izredno pohvaliti. Dijaki vseh paralelk so bili neverjetno pogumni.
Napovedovalca sta napovedala še dve solistki, s skladbama IMAGINE na klavir in THE ENTERTEINER na kitaro. Sledila je kratka računalniška predstavitev likovnih dejavnosti. Videli smo lahko različna dela dijakov: pravilno oblikovana darila, risbe z loviranim tušem, pokrajine v impresionističnem slogu, različne glinene figure, sodobne kompozicije in tiskanje grafik. Nekateri dijaki imajo zares neverjetne sposobnosti in večina je zelo nadarjenih, tako na likovnem kot tudi na glasbenem področju. Čas je hitro minil in že smo se bližali koncu. Nazadnje so nam plesni pari pokazali še korake CA-CA-CA, vo-kalno-instrumcntalna skupina pa se je za konec predstavila s HVALNICO DEŽELI, pod vodstvom prof. Gregorja Ficka.
Prireditev sc je odlično iztekla in je bila zelo dobro organizirana, zato bi se radi zahvalili vsem, ki so pomagali izpeljati program, predvsem pa dijakom in dijakinjam SŠ Josipa Jurčiča z mentorji Vesno Celarc, Marijo Majzclj-Oven, Petro Marcina, Anjo Šmajdck, Gregorjem Fickom in Milanom Jevnikarjem.
Tjaša Piljagič
Skladba, kije množico razveselila-NA GOLICI
ZIMSKE RADOSTI V MARCU
Marec nas je presenetil z izjemnimi snežnimi padavinami in v veliko veselje otrok, pa tudi odraslih, pričaral še nekaj nepozabnih uric na zasneženih strminah. Devetletkarji z matične osnovne šole Stična smo i-meli športni dan na hribu za našo novo šolo, kjer smo uživali zimske radosti. Delali smo snežake. se dri-čali po snegu, sc kepali in sankali. Izvedli smo čisto pravo tekmovanje v sankanju. Vsak učenec se je lahko prostovoljno prijavil za tekmovanje. Skupaj smo postavili start in cilj san-kaške proge. Tekmovali smo skupaj s prvošolci osentlctke v dveh starostnih skupinah, in sicer deklice skupaj in dečki skupaj. Najhitrejši sankači so po končanem tekmovanju prejeli priznanja.
Najmlajši učenci šole pa znamo poskrbeti tudi za zimsko rekreacijo svojih staršev. V soboto smo skupaj odšli na pohod na Gradišče. Vreme nam je bilo naklonjeno in prijetni sončni žarki so nas greli kljub hladnemu jutru. Na Gradišče smo prispeli vsi ogreti in se najprej posedli po klopcah, se osvežili in uživali ob čudovitem razgledu na vasice v dolini. Tudi na Gradišču smo imeli kaj videti. Najprej so nas pozdravile ovce. nato zelo glasni delovni stroj, kije privabil predvsem dečke. Za vse sta prijazno poskrbela tudi oskrbnika planinskega doma in nam dovolila, da smo si
žige lahko kar sami delili. Po malici sc učenci niso pustili motiti, saj so bila igrala zanimiva tudi v snežnih razmerah. Celo nove razsežnosti so odkrili mali nadebudni junaki. Bili so zelo sproščeni in staršem so želeli pokazati, kaj vse znajo in kako pogumni so. S skupinsko fotografijo smo zaključili prijetno druženje in skupaj odšli v dolino.
Sneg pa kar ni nehal naletavati in odločili smo se, da bomo tudi v prihajajočem tednu naše vesele dopoldne-ve vedno zaključili na bregu za šolo. Poskrbeli smo za primerno obutev in oblačila, ki so bila kar v šoli, in vsak dan odšli novim dogodivščinam na pot. Prvi dan smo valili kepe. Ena je bila tako velika in težka, da je brez
skupnega sodelovanja nismo premaknili niti za centimeter. Skotalili smo jo do polovice zastavljene poti. Naslednji dan je ena skupina začela z gradnjo igluja, druga pa se je trudila s kepo velikanko. Ker je bila kepa vse večja in večja, je obtičala v snegu in na cilj ni prispela. Je pa dobila svojo novo vlogo, saj smo drug za drugim poskušali čim hitreje priti nanjo. Pa to ni bilo prav enostavno, saj nam je preveč drselo. Tudi naslednje dni je kepa velikanka čakala na nas. Čedalje več učencev je bilo, ki so ponosno stali na njej. Nekateri pa so bolj uživali v sankanju, dri-čanju, kopanju in tekanju po bregu.
MKC
SS JOSIPA JURČIČA IMA NOVE PLESALKE - FREAKY GIRLS
Nekaterim se zdi ples dolgočasen in nezanimiv, vendar nam plesalkam veliko pomeni.
Freaky girls smo skupina dvajsetih deklet, ki smo si same nadele ime. Naša vodja je profesorica športne vzgoje Petra Marcina. Začelo pa seje tako:
Zbrale smo se v plesni delavnici in decembra že začele pridno vaditi. Potem je sledil naš prvi nastop. To je bilo pred novoletnimi počitnicami. V telovadnici je potekala novoletna proslava in tam smo s koreografijo iz aerobike nastopile na Erikino pesem I don't know. Z nastopom smo bile zelo zadovoljne, saj ni bilo nobenih kritik, ampak same polivale. Komaj smo čakale naslednji nastop, ki je bil na dan šole, v okviru proslave ob 160-letnici rojstva Josipa Jurčiča, v Kulturnem domu Stična. Tam smo se predstavile s hip-hop koreografijo na skladbo Sarah Connor- Bounce ter s koreografijo na pesem Angels of Darkness. Tltdi tokrat smo bile odlične.
Naši cilji so, da bi bile deležne veliko uspehov in da bi sc pridno učile novih korakov. Rade bi postale dobre plesalke, da bi bila naša šola na nas lahko ponosna.
Lea Prosen
TEKMOVANJE V TEHNIKI PRODAJE
Srednja šola Josipa Jurčiča letos organizira 28. državno tekmovanje v tehniki prodaje. Na njem bodo sodelovali dijaki tretjih letnikov trgovskih šol. Sodelujejo lahko samo tisti dijaki, ki so redno vpisani, takih šol pa je v Sloveniji le IS.
Dijaki bodo lahko tekmovali na sedmih področjih. Tekmovanje bo potekalo v naslednjih trgovinah:
AGROGRAD, d.o.o., PE Ivančna (iorica VELE, d.d., Domžale, Železnina Ivančna (iorica VELE, d.d., Domžale, Markct Ivančna (iorica VELE, d.d., Domžale, Markct Ivančna Gorica StJPPORT&TRADE, OBUTEKS Ivančna Gorica KMETIJSKA ZADRUGA Stična, Vrtni center Iv.G. VELE, d.d., Domžale, Supcrmarket Ivančna Gorica Tekmovalci bodo morali svoje znanje pokazati v \5 minutah. Ocenjevala jih bo tričlanska komisija, ki je sestavljena iz organizatorjev praktičnega usposabljanja in profesorjev strokovnih predmetov. Priznanja in nagrade dobijo najboljši trije v posameznih strokah in tudi tri najboljše šole.
Naši dijaki bodo tekmovali na vseh področjih. Teoretično se pripravljajo na šoli, praktično pa tudi v omenjenih trgovinah. Organizatorka praktičnega usposabljanja Marija Menein je njihova mentorica, pomagajo pa ji poslovodje trgovin, učitelji strokovnih predmetov in razredničarka Mojca Saje Kušar.
Dijakom želimo čim boljšo uvrstitev.
Marjana Lekan, 3.E
VRTEC POLŽEK NA SNEGU
Sneg ni samo nadloga, ampak ponuja tudi vrsto prijetnih doživetij. Prvi leden v marcu so vzgojiteljice Vrlea 1'olžek v popoldanskem času povabile starše, tla se skupaj z otroki poigramo in ustvarjamo na zasneženem igrišču vrtca. Navdušenja otrok za valjenje kep, dela z lopaticami in drugih norčij smo se nalezli tudi starši in malčkom pomagali graditi snežne gradove in snežakovo družino. Med nas je prišel tudi čisto pravi snežak Jaka in razigranim otrokom delil bonbone, ki so jim šli slastno v lek. Ko so se začeli prijetno topli sončni žarki umikati, nas je kuharica Meli vse skupaj pogrela s čajem. Prijetna urica na snegu je prehitro minila in upamo, da bomo starši tako prijetnih povabil še deležni, saj nam skupno ustvarjanje in druženje v hitrem tempu življenja veliko pomeni.
MV
• barvc-laki
• bela tehnika
• konfekcija
• kozmetika
• obutev
• železnina-orodje
• živila
KULTURA V EVROPSKI UNIJI
V marcu sva imeli pogovor s Simono Zorko, sociologinjo kulture in umetnostno zgodovinarko, ki nama je prijazno razložila, kakšno vlogo ima kultura v Evropski uniji in na kakšen način se bo Slovenija vklopila v evropski kulturni prostor. Dodatne informacije pa lahko dobite tudi na inlemetni strani www.evropska-unija.si.
Kaj pomeni kultura za EU?
Gre za tisto podlago, na kateri se lahko gradi zaupanje med narodi in regijami ter ustvarja trajne čezmejne p r i j aIe I j s k epovezave.
Kako   pa   je   s kulturno dediščino?
Kulturna dediščina je nosilka kulturne identitete. Unija podpira projekte na področju poklicnega usposabljanja in regionalnega razvoja, povezanega s kulturo. Kulturna dediščina je kot dragocen vir, ki je v lasti vseh - zaščitena na nacionalni in evropski ravni.
Kakšen je cilj kulturne politike v EU?
Predvsem težnja po zagotavljanju kulturne raznolikosti, ohranjanje sknpne kulturne dediščine in spodbujanje kulturne izmenjave v Evropi. Za doseganje teh ciljev je EU uvedla različne programe; eden izmed njih je program Kultura 2000.
Ali mi lahko kaj več poveste o programu Kultura 2000 in kako se bo Slovenija vključila vanj? Kakšne dejavnosti konkretno podpira ta program?
Slovenija sc jc dejansko temu programu že pridružila, in sicer leta 2002. Program Kultura 2000 je ustanovljen za dobo 5 let.
Cilji tega programa so:
- spodbujanje sodelovanja med državami udeleženkami,
- ustanovitev skupnega evropskega kulturnega prostora,
- razvijanje umetniškega in književnega ustvarjanja,
- spodbujanje spoznavanja evropske zgodovine in kulture,
- ustvarjanje medmrežne umetniške zbirke evropskega pomena,
- razvijanje medkulturnega dialoga in socialne integracije.
Dejavnosti v okviru programa Kultura 2000 segajo na različna področja, glede na arhitekturo, vizualne umetnosti, nove medije, ples, glasbo, gledališče, knjigo in kulturno dediščino.
Posebno področje pa je, ob vključevanju Slovenije, vprašanje jezika. Kako si lahko kot posamezniki predstavljamo funkcioniranje te večjezikovne tvorbe?
Morda bi na to vprašanje odgovorila kar s citatom Umberta Eca iz knjige Iskanje popolnega jezika evropski kulturi.1
»V prihodnji evropski kulturi seveda ne bo popolnega zmagoslavja poliglotstva, ampak bo to skupnost ljudi, ki tekoče govorijo številne jezike, v najboljšem primeru ljudi, ki lahko pri srečanju govorijo vsak svoj jezik in razumejo jezike drugih, ki jih sicer ne bi znali govoriti tekoče, vendar bi med poslušanjem dojeli - čeprav morda s težavo - »duha«, kulturni univerzum, ki ga vsakdo izraža z govorjenjem v jeziku svojih prednikov in izročila.«
Verna in Teja ()S Stična
1 Umbcrto Eco, Iskanje popolnega jezika v evropski kulturi, ef.. Ljubljana 2003.
IMELI BOMO PRAVO ŠPORTNO DVORANO
Gotovo ste že opazili, ali pa vsaj slišali, da se pri Osnovni šoli Stična gradi velika športna dvorana. Ta objekt je že na videz zelo velik, a če boste prebrali naslednje vrstice, se vam bo zdel še večji.
Sprva so sicer načrtovali manjšo telovadnico, ki bi zadostovala za potrebe osnovne šole, a ker sc v naši občini odvijajo različne športne dejavnosti, se je pokazala potreba po večji športni dvorani. Občina, ki je ustanoviteljica osnovne šole, je to idejo podprla.
Šolska telovadnica naj bi bila sicer zgrajena že do začetka šolskega leta 2003/2004 in odprta skupaj s šolo, vendar bo, tako upamo, zaradi spremembe načrtov zgrajena oziroma opremljena do začetka novega šolskega leta. Da bo telovadnica nastan-dardna, dokazuje že to, da se bo uporabljala tako v športne kot v kulturne namene. Imela bo ozvočenje, po tleh bo položen parket.
Prostora bo končno dovolj. Nad veliko telovadnico bo še manjši prostor, ki se bo uporabljal za različne na-
mene, npr. borilne veščine ali ples. Spodnji del bo razdeljen na manjše prostore, v katerih bodo televizor, video in kamera. Tb pomeni, da bo učitelj npr. posnel, kako skočiš v daljino, potem pa si boš lahko posnetek Ogledal in naslednjič popravil svoje napake.
Vsem se nam že cedijo sline po športni dvorani. Mogoče moti le to, da tri-
bune sprejmejo samo 300-400 ljudi. Želimo si, da bi bila športna dvorana dobre kvalitete in da jo bodo uporabljali še naši pra pra pra pra vnuki.
Janja Omejec Viri: Marjan 1'otokar Spletna stran ()S Stična
P0LFINALN0 TEKMOVANJE V MALEM NOGOMETU ZA UČENKE LETNIK 1989 IN MLAJŠE
V sredo, 24. marca 2004, je OŠ Stična organizirala polfinalno tekmovanje v malem nogometu za učenke letnika 198° in mlajše. Na tekmovanju so sodelovale štiri ekipe:
OŠ Bizeljsko, OŠ Dravlje, OŠ Spodnja Idrija in OŠ Stična. Odigranih je bilo šest tekem:
1. TEKMA: OŠ SP. IDRIJA : OŠ STIČNA 1 : 1
2. TEKMA: OŠ BIZELJSKO : OŠ DRAVI .11 1 : 0
3. TEKMA: OŠ SP. IDRIJA : OŠ BIZELJSKO 2 : 0
4. TEKMA: OŠ STIČNA : OŠ DRAVLJE 1 : 0
5. TEKMA: OŠ SP. IDRIJA : OŠ DRAVI JI 0 : 0
6. TEKMA: OŠ STIČNA : OŠ BIZELJSKO 0 : 0
KONČNI VRSTNI RED:
1. MESTO: OŠ SPODNJA IDRIJA
2. MESTO: OŠ STIČNA
3. MESTO: OŠ BIZELJSKO
4. MESTO: OŠ DRAVLJE
V finale državnega prvenstva seje uvrstila OŠ Spodnja Idrija.
Za najboljšo igralko je bila izbrana Jana Retar iz OŠ Stična, najboljša vratarka je bila Jasmina Dececco iz OŠ Bizeljsko in najučinkovitejša strelka jc bila Eva Likar iz OŠ Spodnja Idrija.
Tekmovanje so popestrila dekleta iz skupine Day Light in nastop plesne skupine, ki jo sestavljajo Kada, Petra in Natalija.
Še posebej pa je med dekleti završalo, koje na igrišče stopil igralec KD Olimpijc Blaž Puc.
Dekleta iz leta v leto igrajo boljši nogomet. Tekmovalke iz OS Stična pod vodstvom Irene Bregar in Andreje Lapanja so se letos že tretjič zapored uvrstile v polfinale. Na tekmovanju so prikazale najlepšo igro, tako da se bodo naslednje leto zagotovo uvrstile v finale.
AL
MEDOBČINSKO TEKMOVANJE V ODBOJKI ZA MLAJŠE UČENCE
V četrtek, 25. marca 2004, se je na podružnični šoli v Višnji Gori odvijalo tekmovanje v odbojki. Sodelovali so učenci iz OŠ Dobrepolje, OŠ Stična, OŠ Šentvid in podružnične šole v Višnji Gori. Odigrali so tekme v mini odbojki vsak z vsakim. Učenci so prikazali veliko znanja in borbenosti Četrto mesto je osvojila podružnična šola v Višnji Gori, tretja je bila OŠ Dobrepolje, drugo mesto jc osvojila OŠ Stična in prvo mesto OŠ Šentvid, ki se je uvrstila na področno prvenstvo. Zmagovalni ekipi želimo čim uspešnejše igre na področnem tekmovanju.
OBČINSKO IN MEDOBČINSKO TEKMOVANJE V ODBOJKI ZA MLAJŠE UČENKE
Dekleta so prav tako tekmovala v odbojki, in sicer najprej na občinskem tekmovanju, kjer je tretje mesto osvojila OŠ Stična, druga je bila OS Šentvid in prva podružnična šola v Višnji Gori. Prvi dve ekipi sta se uvrstili na medobčinsko tekmovanje, ki je bilo na OŠ Šmarje. Učenke podružnične šole v Višnji Gori so prikazale lepo igro in v izenačenih bojih osvojile drugo mesto.
Kmalu se bomo iz telovadnic preselili na prosto. Čakajo nas tekmovanja v krosu, atletiki, troboju, nogometu in rokometu za mlajše učence. Vsi skupaj bomo držali pesti za čim boljše rezultate.
AL
INTERVJU Z VLADOM ZABOTOM
Vlado Žabot je pisatelj. Diplomiral je iz slovenščine in primerjalne književnosti na ljubljanski filozofski fakulteti. Bil je časnikar, sedaj je samostojni književnik. Dobil je nagrado kresnik za roman Volčje noči. Je tudi predsednik društva slovenskih pisateljev. Z njim sem se pogovarjala na Jurčičevem pohodu, kjer je bil tudi slavnostni govornik.
KATERA KNJIGA VAM JE NAJLJUBŠA?
Proces, roman Franca Kafke.
KAKO DOLGO STE ŽE PISATELJ?
Poklicno 18 let (od 1986), vendar sem pisal že v mladosti.
KATERE TEMATIKE SE NAJRAJE LOTEVATE?
Ljubezni.
KOT PREDSEDNIK DRUŠTVA SLOVENSKIH PISATELJEV IMATE KAKŠNE DOLŽNOSTI?
Skrbim za ugled ...
ZA VOLČJE NOČI STE DOBILI NAGRADO KRESNIK ZA NAJBOLJŠI ROMAN. KAJ VAM TO POMENI?
Dragoceno priznanje.
GOTOVO STE LJUBITELJ NARAVE IN SE ZATO ZAVZEMATE ZA REGIJSKI PARK MURA. POVEJTE NAM KAJ O TEM.
Narava je nekaj, kar smo tudi mi sami. Človeško telo je sestavljeno iz iste snovi in tudi v približno enakem razmerju med sestavinami te snovi kot močvirje. V našem telesu je približno 70%-80 % vode in prav toliko je je v močvirju. Če verjamemo, da ima človeško telo dušo, lahko verjamemo, da ima tudi močvirje duha. V naravi nasploh čutim prisotnost ne-
vidnega duhovnega bitja in skrivnost tega duhovnega bitja me privlači.
ZADNJI ROMAN SUKUB GOVORI O UMORU V VELEMESTU. ZAKAI JE TAK NASLOV?
Sukub je ime ženskega demona, ki hodi v moške sanje. V mojem romanu nastopa ta demon.
KRESNIKA SO VČASIH PODELJEVALI NA MULJAVI. ZAKAJ GA ZDAJ NE VEČ? GA V PRIHODNOSTI LAHKO SPET PRIČAKUJEMO NA JURČIČEVI DOMAČIJI?
Kresnik je nagrada, ki se mora seliti. Mogoče se kdaj na Muljavo tudi vrne. Letos bo na Rožniku ali na ljubljanskem gradu.
Sara Kladnik, D/7.b OŠ Ferda Vesela Šentvid pri Stični
RAZSTAVA FRANCETA SLANE V VIŠNJI GORI
Nekaj malega o slikarju:
France Slana je slikar, ki se je kot otrok selil iz kraja v kraj. Sedaj živi na Krki, kjer v miru ustvarja. V življenju je naslikal že mnogo ženskih aktov, cvetličnih tihožitij, največkrat pa seje lotil slikanja petelinov.
V mladosti je imel mnogo vzornikov, predvsem slikarjev. Poleg slikanja se ukvarja tudi s športom, saj meni, da je tudi za slikanje potrebna kondicija-
Liza Blažon
Ker smo letos praznovali že 160-letnico rojstva Josipa Jurčiča in hkrati 11. istoimenski pohod - Jurčičev pohod, so se nekateri občani iz bližnje in daljne okolice v petek, 5. marca zbrali v Čandkovi domačiji v Višnji Gori. Tam je bila ob 18. uri otvoritev razstave slikarja Franceta Slane. Poleg čudovitih slik so si obiskovalci lahko ogledali tudi kulturni program. Kot gostjo večera so organizatorji povabili tudi pesnico Vando Šega. Slednja je za presenečenje poskrbela z recitacijami svojih pesmi.
POHOD PO JURČIČEVI POTI
V soboto, 6.marca, je potekal tradicionalni pohod po Jurčičevi poti od Višnje Gore do Muljave. Udeležili smo se ga tudi učenci višjih razredov Osnovne šole Ferda Vesela iz Šentvida pri Stični.
Že takoj v Višnji Gori je bilo očitno, da na poti ne bomo osamljeni. Staro in mlado, vse je drlo proti Muljavi v tolikšnem številu, da smo celo pot dobesedno hodili v koloni. Pot je bila lepa, še posebej zato, ker jc pokrajino pokrivala debela snežna odeja. Hoja po snegu nas je pošteno utrudila, zato smo se na Polževem ustavili, popili čaj, in se nato spet pridružili karavani pohodnikov, ki sojo veselo ubrali naprej. Po približno pol ure hoje smo prispeli v vas Male Vrhe. Ob poti so pogosto stale stojnice s piškoti, čajem in drugimi dobrotami, ki so marsikoga premamile, da seje ustavil in okrepčal. Mi pa naprej! Pot smo nadaljevali po ozki gazi v snegu in čez nekaj časa smo prispeli do ribnika Laškovcc. Malo smo se pritoževali, kako je pot naporna, a smo kmalu utihnili, ko nas jc po levi prehitel starejši ata in si zraven veselo požvižgaval. Hodili smo še naprej, mimo cerkve sv. Janeza Krstnika in še naprej po cesti ... In naenkrat je bila pred nami - Muljava.
Tam je bilo že veliko ljudi. Popili smo čaj, pomalicali in opazovali, kako se gruče pohodnikov še vedno zgrinjajo na prizorišče. Glasovi množice so se mešali z melodijami godbe, ko nas je prišel iskat avtobus in nas odpeljal v lepo sobotno popoldne, novim dogodivščinam naproti ...
Dejan Kralj OŠ Ferda Vesela, Šentvid pri Stični
MEDKULTURNE DELAVNICE
Sva Maja in Jasmina. Obiskujeva 7. razred OŠ Stična na podružnični šoli v Višnji Gori. Med zimskimi počitnicami sva se udeležili medkulturnih delavnic, ki jih jc organiziralo društvo Humanitas v domu CŠOD Radenci. Radenci ležijo na robu Bele krajine. Delavnic se je udeležilo 30 učencev iz vse Slovenije, druženje pa je trajalo pet dni.
In kaj je bil namen medkulturnih delavnic? Da kar se da dobro spoznamo Afriko in njeno preteklost, s tem pa tudi življenje in kulturo njenih prebivalcev. Pobližjc spoznavanje Afrike so nam predstavili Afričani, ki sedaj živijo v Sloveniji (Joseph, Dadu ... najmlajša med njimi pa je bila Aisha). Med njimi je bilo tudi nekaj predstavnikov muslimanske vere. Preizkusili smo se v pripravi afriške, balkanske in azijske hrane.
Seveda pa nismo cele dneve spoznavali le Afrike, ampak smo se ukvarjali tudi s športom. Igrali smo namizni tenis, odbojko, nogomet, košarko ... Imeli smo se zelo lepo, navezali smo nova prijateljstva, se veliko naučili, predvsem pa smo se pri vsem tem zabavali, zato se nam bodo vsi prijetni trenutki zagotovo vtisnili v spomin.
Če si želite ogledati slike našega počitniškega tedna, jih najdete na spletni strani www.humanitas-slovenija.org.
Maja Oholnar in Jasmina Erjavec
EKOLOŠKI KOTIČEK RDEGIVANCNA GORICA
Javni odgovor RDEG Ivančna Gorica na več telefonskih in ustnih vprašanj občanov Občine Ivančna Gorica: »Kaj se dogaja na Farmi Stična?«
Regijsko društvo ekološkega gibanja Ivančna Gorica /RDEG/ ima status društva, ki deluje v javnem interesu na področju ohranjanja okolja.
V zvezi s Farmo Stična si je RDEG Ivančna Gorica že od ustanovitve leta 1997 prizadeval za ekološko sanacijo. Leta 1998 smo v državni zbor RS poslali peticijo z zahtevo po ekološki sanaciji Farme Stična s približno 800 podpisi krajanov Ivančne Gorice.
Na vztrajno prizadevanje RDEG je Agencija za okolje RS izdala Farmi Stična odločbo O odreditvi priprave in izvedbe sanacijskega programa. Farma je z nekaj zamude v aprilu 2002 posredovala sanacijski program, ki pa ni bil ustrezen, zaradi cesarje bila pozvana, naj ga dopolni. Glede na to, daje Farma Stična IPPC zavezanec, bo pri sanacijskem programu morala upoštevati tudi referenčni dokument O najboljših razpoložljivih tehnologijah za intenzivno rejo živine. Po urgenci RDEG Ivančna Gorica na Agencijo RS za okolje v zvezi z ekološkim sanacijskim programom Farme Stična smo dobili 12. januarja 2004 od omenjene agencije odgovor, da sanacijski program za Farmo Stična še vedno ni potrjen, obveščajo pa nas tudi, da si ga lahko pridemo ogledat ali da nam ga proti plačilu fotokopirajo. Dogovorili smo se za fotokopije in sporočamo javnosti:
Sanacijski program Farme Stična je na sedežu RDEG Ivančna Gorica in je dostopen vsem zainteresiranim na vpogled po predhodnem dogovoru na tel: 01/7877-040.
Na seji IO in NO RDEG ter članov EKO-odborov Livar Črnomelj in Livar Ivančna Gorica je bilo predstavljeno delno poročilo o sanacijskem programu Farme Stična. Na program je bilo že na začetku veliko pripomb. Izvajalca programa sta napisala, da je program (sicer POSLOVNA TAJNOST) prilagojen zahtevam za pridobitev okoljevarstvenega (IPPC) dovoljenja in sanacijski program za odpravo čezmernih emisij odpadnih snovi Farme Stična v okolje.
Občina Ivančna Gorica je 24. 9. 2003 izdala lokacijsko informacijo za izvajanje sanacijskega programa Farme Stična. Med ostalimi pogoji je tudi varstvo zraka (prepis): »Vsi viri onesnaževanja morajo biti gra-
jeni, opremljeni in vzdrževani tako, da ne izpuščajo v zrak večjih koncentracij škodljivih snovi, kot je to določeno s predpisi, ki urejajo to področje. Vnos nove namembnosti, katere stranski produkt so hlapni delci z neprijetnim vonjem, ki sicer niso škodljivi za zdravje prebivalcev oz. drugih uporabnikov prostora, je dopustno, če se večina prebivalcev oz. uporabnikov prizadetih območij urejanja strinja z dopustljivostjo takega posega.«
Ob razgrnitvi sanacijskega programa Farme Stična (po 60. členu ZVO) bodo imeli krajani in drugi občani občine Ivančna Gorica možnost dati pripombe in predloge nanj.
ZA ČISTO NARAVNO OKOLJE IN ZDRAVO ŽIVLJENJE!
Informacijo pripravil predsednik RDEG Ivančna Gorica: Franc Hegler
Od 22. aprila (dan zemlje) 2004 naprej bo vzpostavljen tudi zeleni telefon za javnost.
Številka zelenega telefona RDEG Ivančna Gorica (začasna): 01/7877-040 Številka telefona Inšpekoriata RS za okolje, prostor in energijo, Vilharjeva 33, Ljubljana: 01/420-44-52 ali 01/420-44-03 (uradne ure: ponedeljek, sreda, od 8. do 12. ure.)
Prosimo, da ob sporočilu navedete kraj dogodka, čas, datum in material. Če želite povratne informacije o postopku ukrepanja, povejte svoj naslov ali telefonsko številko. Za vsak okoljsko informacijo, ki bo pripomogla k preprečevanju onesnaževanja naravnega življenjskega okolja, se vam RDEG vnaprej zahvaljuje.
PROGRAM PLANINSKIH POHODOV PD POLŽ IZ VIŠNJE GORE ZA LETO 2004
PD Polž iz Višnje Gore vabi svoje člane v letu 2004 na naslednje planinske pohode:
Blegoš (18. aprila) Stiski pohod (1. maja) Kofce—Kladivo—Šija (30. maj) Krn (25.-26. junij) Kočna (24.-25. julij) Skrlatica (21 .—22. avgust) Rad u ha (12. september) Lavričev pohod (17. oktober) Debela Peč (30.-31. oktober)
Planinske pohode bo vodil Roman Tratar - vodnik PZS. Društvo si pridržuje pravico do spremembe smeri in datuma izleta v primeru objektivnih razlogov. Poleg tega PD Polž vabi v svoje vrste tudi nove člane. Zainteresirani lahko dobijo informacije pri RomanuTratarju (041 387 801), Kristijanu Bašarju (031 566 443) in Roku Kastelicu (041 751 238).
PD Polž
NA LETALIŠČU V ŠENTVIDU TEKMOVANJE V TEKIH NA SMUČEH
Da je prostor na letališču uporaben za marsikaj, ne samo za jeklene ptice, je Letalski klub Šentvid dokazal že večkrat.
V nedeljo, 14. marca, je skupaj z radiom Zeleni val že drugič organiziral tekmovanje v teku na smučeh.
Kljub nenadni odjugi se je za tekmovanje prijavilo 21 tekmovalcev, od tega tri ženske. Na letaliških progah so se srčno borili prav vsi tekmovalci v šestih kategorijah. Proge so bile dolge 1950 m, 2000 m in 5850 m.
V kategoriji do 15 let je bil najboljši Dominik Lavrih, v kategoriji do 25 let sta zmagala Janez Lavrič in Peter Sever, v kategoriji do 40 let Toni Vencelj, Jože Čebular in Jože Berdajs, v kategoriji do 50 let pa so najhitrejše korake delali Mirko Hrovat, Srečko Gjerek in Silvo Miklavčič.
V kategoriji nad 50 let so dominirali Anton Vencelj, Janez Deržek in France Gliha.
Pri nežnejšem spolu je bila v kategoriji do 45 let najboljša Mateja Suštaršič, nad 45 let pa Urša Lavrih in Marija Vencelj.
Najboljši tekmovalci so dobili medalje in praktične nagrade, ki sta jih prispevala Radio Zeleni val in šentviško prevozniško podjetje TOPP, vsi ostali pa spominske medalje.
V druženju po tekmovanju je na letališču minilo še eno prijetno nedeljsko popoldne.
M. V.
TI SI MOJ VALENTIN
V petek, 13. februarja, smo se na CSD Grosuplje spet zbrali otroci in prostovoljci in skupaj pripravili delavnico na temo Valentin. Iz rdečega papirja smo izrezovali srčke in druge okraske, ki smo jih nalepili na plakat in ste si jih lahko ogledali na Centru. Izdelovali smo tudi modele srčkov iz slanega testa, ki smo ga obarvali kar z rdečimi tempera barvami, da smo dobili barvo, ki predstavlja prijateljstvo in ljubezen. Skupina otrok pa je na pobudo naših mentoric Mateje in Nuše izdelovala pustne okraske, pisane verige in zmaje, s katerimi smo polepšali stene in hodnik. Vzdušje je bilo veselo in vsi smo se zabavali. Imeli smo tudi čajanko: vsak je dobil skodelico čaja po svojem izboru, posladkali pa smo se s piškoti in bonboni. Zaključili smo s plesom v parih in nato nasmejani odšli domov.
Branku Pen
POČITNICE SO TU
Otroci in mladostniki namenijo počitnice počitku in nabiranju moči za nove podvige v šoli. Nekateri pa se takrat radi preizkusijo na raznih ustvarjalnih delavnicah. Na Centru za socialno delo Grosuplje smo mentorici Nuša in Mateja ter prostovoljci v torek, 17., in v četrtek, 19. februarja, pripravili delavnico na temo izdelovanje pustnih mask. Udeleženci so na napihnjene balone polagali trakove iz papirja, ki so jih namakali v maso iz moke in vode. Delavnica je bila kar zanimiva, saj smo pacali z, rokami in bili na koncu vsi beli od moke. Ko so bili baloni oblcpljcni / debelim slojem papirja, smo jih dali sušit. Ker je ostalo še nekaj časa, so nekateri gledali risanke, drugi pa srno odigrali tombolo. V četrtek, koso se maske posušile, pa smo jim morali narediti luknje /a oči. jih pobarvati in čimbolj pisano okrasiti, da so izgledale kot prave pustne maske. Na koncu smo še skupaj zapeli in zaplesali in tako vsaj malo prestrašili zimo.
lirunku Pen
NASA NAJBOU ZNANA SOKRAJANKA
ClOVtSKA RIBICA TUDI V RUPAH
Žc nekajkrat smo v Klasju brali o človeški ribici, ki jo je prvi omenil Janez Vajkard Valvasor v svoji znameniti Slavi vojvodine Kranjske (1689), G. A. Scopoli (1772) pa je prvič omenil Stično kot nahajališče človeške ribice. To pot je Tatjana Kordiš prvič navedla dva izvira v Stični, kjer se nahajajo človeške ribice, in sicer na Viru pri Stični in v Rupah.
Prišlo pa je do nekaj napak:
• Rupe so (po Atlasu Slovenije) zaselek.
• Rupnica (pogovorno »Rupenca«) je voda, ki izvira v Rupah ob povodnjih.
• Rupnik je travnik, po katerem se razliva Rupnica.
• Rupenčanje (pogovorno) so prebivalci zaselka Rupe (sedem hiš spada pod Stično, ena pa pod Malo Hudo).
Podrobnosti o človeški ribici (prote-us) najdete v Enciklopediji Slovenije pod geslom »močeril«.
/. Strmole
Spoštovani g. Strmole!
Vesela sem, da berete moje članke in vas ne pustijo neprizadetih. Hvala za pozornost in za poduk o nekaterih izrazih, o katerih doslej nisem razmišljala. Nikoli mi ni prišlo na misel, daje morda priimek
Rupnik povezan s travnikom, po katerem se razlije voda iz rupe. Take stvari verjetno zanimajo tudi druge bralce Klasja. Zal iz vašega prispevka ne morem razbrati, kje sem naredila napako. Po doslej znanih zgodovinskih virih je Zois res dobival človeške ribice iz izvira Vira in iz Rupnice - prvega in drugega širši javnosti znanega najdišča. Marko Aljančič se v Enciklopediji Slovenije, ki jo navajate, ne spušča v krajevne podrobnosti, ampak se zadovolji kar z izrazom Stična. Pač ni mogel napisali vsega, kar ve. Naj pojasnim, da obeh najdišč nisem prvič navedla jaz, samo povzela sem jih po strokovni literaturi.
Rada bi bralec Klasja spodbudila tudi k odzivu na ime Vir za potoček med Virom in Ivančno CJorico. Po Atlasu Slovenije povzetega imena namreč domačini ne uporabljajo. Govorijo o Studencu, in to je tudi ledinsko ime za del Ivančne Go-
rice nad potočkom. Marko Aljančič me je zato že nagovarjal, naj naše Društvo za ohranjanje naravne in kulturne dediščine sproži postopek za spremembo imena na prihodnjih zemljevidih. Treba je namreč spoštovati imena, ki jih uporabljajo domačini.
Pa še nekaj o izrazu rupa. Na splošno pomeni luknjo, a pri nas še posebej luknjo na kraških tleh, iz katere ponavadi izvira voda. Ponekod na dolenjskem krasu so pomen še bolj zožili na lako luknjo, iz katere ob visokem vodostaju voda izvira, ob nizkem pa vanjo odleka. 'laki rupi se strokovno reče estavcla. In laka rupa je tudi nekoliko niže od izvira Vira (Studenca). Stična z okolico pač leži na izrazitih kraških tleh, zato premore precej rup in po eni od teh je dobil ime zaselek Rupc.
Naj še enkrat poudarim, da Valvasor v 31. poglavju 4. knjige Slave Vojvodine Kranjske ni omenil človeške ribice, ampak zmajeve mladiče. Pri tem zgodbi o zmajevih mladičih ni verjel in je lako zaradi podcenjevanja domačinov zgrešil priložnost, da bi prvi omenil žival, katere obstoj je nehote nakazal.
Tatjana Kordiš
Nimajo samo Rupe svoje rupe, tudi pota ček Vir (Studenec) na Viru jo ima. laka je v eusu, ko se taja sneg Pota: Dejan Strmole
kratke kulturne
MOJ ATA, SOCIALISTIČNI KULAK
Pevsko društvo Vidovo iz Šentvida pri Stični je s svojo predstavo Moj ata, socialistični kulak gostovalo tudi v Ivančni Gorici. Predstavo je režirala Marjana Hočevar.
NIARČEVSKI PRAZNIKI
Dan žena, materinski dan in praznik pomladi so obeležili tudi v Stični. Zapeli so mladinski pevski zbor Avis, otroci iz vrtca in osnovne šole ter cerkveni otroški pevski zbor.
DAN ŽENA
Tudi v Ivančni Gorici so praznovali dan žena. Vsem ženam so zapeli Slavčki iz Šentvida pri Stični in Mešani pevski zbor Avis iz Stične.
APRILSKE PRIREDITVE V DRUŽBENEM CENTRU NA KRKI
Ob desetletnici ponovne oživitve kulturnega društva bodo na Krki naslednje prireditve:
17. 4. 2004 ob 19h - KD Gledališče Krka: Mladinski pevski zbor, Otroški pevski zbor in mladinska gledališka skupina
23. 4. 2004 ob 20h - komedija Toneta Partljiča Politika, bolezen moja - KD Gledališče Krka
24. 4. 2004 ob 20h - občni zbor Kulturnega društva Gledališče Krka
Franc Koželj
SREČANJE LITERATOV
ŽE ENAJSTIČ PO JURČIČEVI POTI
Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, OI Ivanina Gorica, in ZKD Grosuplje sta 23. marca organizirala 5. območno srečanje literatov. Ob nežni spremljavi citrarja Dušana Mazaja so udeleženci prebirali svoje pesmi in zgodbe, na koncu pa so se skupaj nasmehnili še fotografu.
POKLON ROJAKU
Na predvečer 160-lctnice Jurčičevega rojstva se je na Jurčičevi domačiji zbralo kar lepo število njegovih sokrajanov. Muljavski Moški pevski zbor, pod vodstvom zborovodja Maksa Strliča, je zapel podoknico našemu soobčanu Josipu Jurčiču, kije napisal prvi slovenski roman Deseti brat. Pod oknom pa so pele tudi pevke iz Grosuplja, Lastovke, ki jih vodi Mojca Intihar.
V Galeriji Kresnička je bila pred tem otvoritev razstave Štefana Horvata ob 50. obletnici njegovega likovnega ustvarjanja. Na razstavi sta prizor iz Jurčičeve pripovedi Jesensko noč med slovenskimi polharji odigrala Jurčičev prane-čak Ciril Jurčič in Jože Sinjur.
SS
Tradicionalnega enajstega pohoda po Jurčičevi poti od Višnje Gore do Muljave se je letos udeležilo rekordnih 8.000 pohodnikov; vsi so bili izredno zadovoljni, tudi z organizacijo. Pot je bila zasnežena in pohojeni sneg jo je oteževal, vendar ji je zimska idila v lepem sončnem vremenu dala še poseben čar in lepoto.
pijače in dobrotah, ki so jih pripravila različna društva. Nato so šli v strnjeni koloni do Muljave, kjer je bil slavnostni zaključek pohoda, in sicer na Jurčičevi domačiji, ki je bila letos šc posebej slovesna zaradi praznovanja 160. obletnice Jurčičevega rojstva. Pohod je bil ena izmed mnogih prireditev, ki že trajajo in se bodo šc
Pohodniki so se zbrali v Višnji Gori pred Mestno hišo, kjer jih je pričakal topel sprejem. Pot so nadaljevali do Polževega, kjer se jih je večina oddahnila in poveselila ob kozarčku
zgodile v Jurčičevem letu 2004.
Tiste, ki so premagali pot, je na Muljavi najprej pozdravil župan občine Ivančna Gorica Jernej Lampret, ki je povedal, da je rekordno število obis-
kovalcev potrdilo mikavnost in čar pohoda. Prijetno vzdušje na prireditvi so pričarali pevci Lopar iz Kopra. Slavnostni govornik je bil predsednik Društva slovenskih pisateljev Vlado Zabot. Pohod je po njegovem mnenju tako pomemben in tudi uspešen ter zanimiv predvsem zato, ker je urejen po poteh, po katerih je hodil Jurčič in jih tudi z veliko simpatije predstavljal v svojih romanih. Omenimo le grad Kravjck, od katerega so ostale le še ruševine, v Desetem bratu pa je predstavljal glavno prizorišče dogajanja - grad Slemenicc.
Zbrane je navdušil prizor iz Jurčičeve pripovedi o dolenjskih polharjih, ki so ga zaigrali Jože Sinjur, Borut Zaje, Alojz Ihan in Jurčičev prane čak Ciril Jurčič. Manjkal pa ni niti Krjavelj, ki je spet presekal hudiča na dva kosa; zaigral ga je župan Jernej Lampret.
Obiskovalci Muljave so z navdušenjem sprejeli tudi Saša Hribarja, kije s svojim glasom na oder pripeljal dr. Rodeta, Oliveija Mlakarja, Borisa Cavazza in šc mnoge druge. Na odru pa sc mu je pridružil tudi predsednik republike dr. Janez Drnovšek, ki ga je imitiral Marjan Šareč. ^
Kdor je hotel in komur še ni bilo dovolj gibanja, se je lahko dobro zabaval šc ob zvokih odličnih Bobrov.
HORVAT
Likovno razstavo Štefana Horvata so odprli na Muljavi, na predvečer 160-lctnicc Jurčičevega rojstva. Razstava je bila posvečena 50. obletnici likovnega ustvarjanja. Štefan Horvat iz Višnje Gore slika namreč žc od leta 1954.
Rojen je bil leta 1932 v Otovcih v Prckmurju, tako da je zelo veliko slik tudi s prekmurskimi motivi. Svoj slikarski talent je odkril že v rani mladosti in se je v tej stroki izpopolnjeval pod mentorstvom Rajka Slapemika v Robovi slikarski šoli v Ljubljani, nato pa sc je pridružil slikarski šoli umetniškega društva Tincta Rožanca. V zadnjem času pa ustvarja pod vodstvom mentorice dr. Branke Berce -Bralko.
Štefan Horvat zelo veliko razstavlja, saj ima za seboj že več kot 206 samostojnih predstavitev. Razstave je imel v Galeriji Balzac v Parizu, in sicer 1964. leta, 1977. leta je ustvaril slike pod naslovom Po poteh II. grupe odredov. Razstavljal jc tudi v Torontu v Old Pcpi's Gallerv. Za svoja dela pa jc prejel tudi več priznanj, med drugim leta 1983 Jurčičevo plaketo za likovno dejavnost. Hotvat je ustanovitelj sekcije likovnikov občine Grosuplje, organizator številnih ex temporov ter vodja likovne skupine Kresnička na Muljavi.
SS
MARIJA RUS - dobitnica Jurčičevega priznanja
Marija Rus z Muljave je aktivna članica muljavskega letnega gledališča. Preizkusila se je že v več vlogah kot ljubiteljska igralka, nepogrešljiva pa je predvsem pri izdelavi kostumov ter izredni skrbi za izgled vsakega igralca posebej. Zaradi svojega pri-srčno-prijaznega odnosa do otrok in celotnega kolektiva igralcev je med njimi zelo priljubljena. Več 0 njej in njeni ljubezni do gledališča v kratkem intervjuju.
Kdaj ste začeli igrati?
Začela sem leta 1948, ko sem bila stara 16 let, in igrala do svojega 25. leta, potem pa sem sc poročila in imela otroke, tako da sem se morala posvetiti družini. Pred desetimi leti sem pa spet začela igrati.
Prva komedija, v kateri sem igrala, še v muljavski šoli, je bila Ta veseli dan ali Matiček sc ženi, potem pa jih je bilo šc kar nekaj. Od Jurčičevih del sem igrala v Domnu, pa v dramatizaciji romana Cvet in sad, v Desetem bratu, pa v Doktorju Zobni, Kloštrskom žolnirju, Sosedovem sinu in v drugih. Za igro Stric Ihta, ki jc bila v dvorani, sem pa samo obleke delala.
Šivate tudi obleke ...
Ja, šivam tudi obleke, že odkar obstaja muljavsko letno gledališče, to
bo pa žc kar 21 let. No, delala sem kostume za skoraj vse igre, tako v dvorani kot na prostem, ki smo jih pripravljali na Muljavi. V spominu so mi ostale meniške obleke, ki sem jih šivala za Kloštrskcga žolnirja, pa tudi za kmete in berače. Pa Krjavlju sem sešila kostum. Nekaj oblek dobimo iz gledališča, ostale pa sešijem. Imam jih pa tudi veliko na zalogi od prejšnjih iger, vendar jih jc treba vsako leto malo popraviti: zožati, skrajšati, odvisno od tega, kateri igralec igra določeno vlogo.
Boste letos tudi igrali?
Ja, letos bom v Tihotapcu igrala vlogo Mete; to je žena kmeta Silvestra. Obleke, kar jih bo treba, bom tudi naredila oziroma popravila. Letos so same take bolj kmečke, ker so takšne tudi vloge.
In boste še naprej igrali?
Ja, dokler bo zdravje dalo. Človek kar oživi, sc pomladi, postane boljše volje, ko gre malo od doma - pa všeč mi jc igranje. Tak poseben čar ima igranje ... Luštnoje. Pa družba, to je ena izmed najlepših stvari pri igranju: dobra družba, saj smo zbrani skoraj vsi z Muljave, tako starejši - moja generacija - kot mlajši ter otroci. Lepo je igrati v taki lepi in dobri družbi.
Saša Senica
VIRIDA VISCONTI, GOSPA S PRISTAVE
V letu 2004 bomo v naši občini začeli praznovati 600-lctnico smrti znamenite Viride Visconti, ki jo je ljudski glas ohranil v spominu kot "gospo s Pristave". Viridino jubilejno leto bo trajalo od junija 2004 do junija 2005. Seglo bo v leto 2005, da ne bi sovpa-dlo z jubilejnim letom, ki ga praznujemo v čast Josipa Jurčiča in se bo končalo ob letošnjem občinskem prazniku.
Pripravljalni odbor se je na prvem sestanku sestal februarja 2004 v sti-škem samostanu. O načrtovanih prireditvah v okviru "Viridinega leta" vas bomo v Klasju obveščali sproti in upamo, da pravočasno.
Samostan jc pred kratkim že ponatisnil zgodovinski roman Gospa s Pristave, ki je pred več kot sto leti (I. 1896) izhajal v reviji Dom in svet. Napisal ga jc dr. Ivan Janežič - Kraljev, duhovnik in profesor na ljubljanskem bogoslovju. Bil jc doma iz Šentvida pri Stični in je morda kot domačin poznal zgodbe o Viridi, ki so si jih ljudje še pripovedovali. Verjetno jih jc tudi uporabil oziroma se ob njih navdihoval pri pisanju svojega romana. Bil jc tudi dovolj izobražen, da jc romanu poleg čisto domišljijskih prvin dal tudi zgodovinski okvir, ki pa seveda ustreza takratnemu poznavanju domače in širše, evropske zgodovine.
Sedanji ponatis jc skrajšana in jezikovno posodobljena različica Jane-žičevega romana. Tako "popravljen" izvirnik bo sodobnemu bralcu gotovo bližji. Jubilejna izdaja je opremljena z izvirnimi ilustracijami iz prve objave v Domu in svetu, naslovnico pa krasi barvni portret Viride Visconti, kot ga je naslikal slikar Leopold Steiner skoraj 300 let po Viridini smrti. Portret hrani Narodna galerija v Ljub-
SREČANJE ŠTIRIH GENERACIJ
Na Muljavi so pripravili srečanje starejših, malo mlajših in najmlajših v počastitev marčevskih praznikov - dneva žena in materinskega dne. Zbralo se je okoli 25(1 ljudi.
Kulturni program so oblikovali različni izvajalci: plesalci Folklorne skupine Zagra-dec, ki jo vodi gospa Nataša Hribar, so zaplesali belokranjske plese. Svojim babicam, dedkom ter ostalim obiskovalcem pa so se s simpatično deklamacijo predstavili Palčki, najmlajši otroci iz muljavskega vrtca, pod mentorskim vodstvom vzgojiteljice Tatjane Zoreč. Nastopili pa so tudi osnovnošolski otroci z Muljave. Prvošolčki, ki jih uči učiteljica Tončka Sever, so zaigrali Risbo za mamo. O Čisto pravi babici in Kako raste mama pa so povedali učenci pod mentorskim vodstvom Jožice Sinjur. Učenci L, 2. in 3. razreda so zaigrali Živalsko šolo in Strašni gozd; besedilo in sceno so pripravili ob pomoči mentorice Nadje Jankovič Portuna.
Nato je zapela pevska skupina Akord, ki jo vodi Maja Sever; mladi sc družijo le pet mesecev. Na svojem prvem nastopu so zapeli belokranjsko ljudsko Ifibučko kolo. ljudsko z Bleda Sem mislil snoč na vas iti in Lebičevo Lipo.
Pevci moškega pevskega zbora pod vodstvom zborovodje Maksa Strliča so zaključili prireditev z Ipavčcvo Slovenec sem, Oskarja Deva Nekoč v davnih časih in Antona Schvvaba Vinsko.
Pobudnica druženja je bila predsednica Rdečega križa Muljava Stanka Šinkovec, ki je bila tudi glavna organizatorica. Prijetno druženje so organizirali še krajevna skupnost. Kulturno društvo Josipa Jurčiča, turistično društvo ter Osnovna šola in Vrtec Muljava.
SS
Ijani. Stiski opat dr. Anton Nadrah v predgovoru predstavlja avtorja in njegov roman, bežno pa tudi omenja nekatere zgodovinske netočnosti oziroma zgodovinsko še ne dovolj raziskane in utemeljene podatke, ki jih je avtor uporabil za okvir svojega zgodovinskega romana.
Ob jubilejih stiškega samostana oziroma cistercijanskega reda smo v po-
sebni seriji obravnavali takratni čas, osebe in razmere, ki so značilno zaznamovale naše kraje. Za "Viridino leto" imamo v načrtu nekaj podobnega. Upamo, da nam bo uspelo zgodovinsko ustrezno prikazati čas, ki ga prepogosto krivično presojamo, ker ga vse premalo poznamo.
M.A.Ficko
PON., TOR., SRE., PET.
od 9. do 16. ure ČET.
od 9. do 14. ure SOBOTA od 8. do 13. ure
KRAJEVNE KNJIŽNICE Četrtkovi popoldnevi so namenjeni njihovi odprtosti, in sicer: Višnja Gora: od 13. do 15. ure Šentvid: od 16. do 18. ure Krka: od 16. do 18. ure
Enota Ivančna Gorica Cesta II. grupe odredov 17 1265 Ivančna Oorica tel. št.: 787 81 21 sikivancna(")ero.sik.si
Krajevne knjižnice Krka: 780 20 91 Višnja Gora: 788 45 88 Šentvid: 051 236 436
Podaljševanje gradiva preko navadnega telefona: 01 563 4924
Uporaba bibliofona preko mobilnega telefona: 031 90 90 24
Iskanje, podaljševanje in rezervacija gradiva preko interneta: http://eobiss.izum.si
KNJIŽNICA VIVANCNI GORICI
PRETEKU MESEC: KNJIGE NISO VEČ PO TLEH
Imeli smo literarni večer, gostili predavanje o EU. Skoraj najpomembneje je, da smo dobili nove police. Tako so knjige vendarle dobile domovanje in (vsaj trenutno) niso več po tleh. Žal pa so tako izgubili prostor za gibanje in študijske kotičke bralci. Vsi skupaj moramo menda še malce potrpeti, potem pa se bo že kaj premaknilo na bolje. Vsaj tako nam obljublja županstvo.
POEZIJA IN FOTOGRAFIJA Z ROKO V ROKI
Knjižnica je v marcu sodelovala s Slovenskim verskim muzejem pri organizaciji razstave in literarnega večera s postno tematiko. Recenzentski uvod v večerje pripravila absolventka slovenistike in teologije Romana Skubic, pesmi sta brala Ana Ficko in Mik Lampret, glasbene točke so prevzeli mladi z vseh koncev Slovenije, tudi naš Boštjan Uršič. Razstavo fotografij Marka Bitcnca in pesmi Branka Likarja si lahko v I luntekovi galeriji v Stični ogledate še ves mesec (info: 787 71 (H) Nataša)
FRANCEK BO OBISKAL NAJMLAJŠE
Priljubljen knjižni lik najmlajših - Frančck - bo 6.aprila ob 18. uri obiskal najmlajše v knjižnici. Vabljeni so predvsem predšolski otroci. Tako bomo obeležili ludi praznovanje mednarodnega dneva knjig za otroke.
GRENKI KRUH« VAMBRUSU
»
Letošnji slovenski kulturni praznik smo v Ambrusu praznovali na poseben način. Nedeljsko popoldne, H. februarja 20(14. je bilo kot nalašč za prijetno kulturno srečanje; med nami je bila namreč pisateljica Ivanka Mestnik.
Slovesen uvod v praznovanje kulturnega praznika je bila Prešernova Zdravljica. ki jo je zapel Mešani pevski zbor Ambrus pod vodstvom zborovodje Cirila Hočevarja. Prvi del proslave je tako potekal v znamenju pesmi mešanega pevskega zbora, misli o kulturi ler predstavitvi nekaterih literarnih ustvarjalcev - pesnikov, ki so povezani z Ambrusom in bližnjo okolico: Anton Hribar - Korinjski. Jožef Žemlja. Marija Blatnik, Andrcjka Miše.
Osrednji del praznovanja je bilo srečanje s pisateljico Ivanko Mestnik in predstavitev njene najnovejše knjige - obsežnega zgodovinskega romana GRENKI KRUH. Roman, kije izšel konec leta 2003 (založba Mondena. Grosuplje) in obsega 431 strani, spremlja usodo družine Podbregar od ustanovitve železarne na Dvoru leta 1794, vzpone in padce ter nazadnje propad železarne, skozi obe svetovni vojni do osamosvojitve, ko zadnji tuji vojaki zapuščajo Slovenijo po dolini Krke. Zgodba je vpela v resnične zgodovinske dogodke, ki jim je pisateljica vdihnila vsakdanje življenje ljudi, razpele med rojstvom, delom, srečo in žalostjo. Tako je presegla pisanje suhoparnega zgodovinarja brez občutka za navadne ljudi. Prav zgodovinski okvir daje romanu posebno težo. Avtorica je s pomočjo zgodovinskih virov razgrnila nastanek železarne, slovečega tehničnega spomenika evropskih dimenzij, predslavila njene lastnike, direktorje, delo. življenje tovarniških delavcev in njihovih družin ler tovarniški red, pri čemer jc zgodovinska dejstva organsko vključila v zgodbo. V pripovedi ne manjka slikovitih opisov starih običajev ob rojstvu, poroki in smrti, pretresljivih dogodkov, socialnih stisk in utrinkov o prebujanju narodne zavesti. Pisateljica /. izjemno doživetostjo pričara tudi čudovito naravo, ki obkroža ta del Krke: Dvor, Jamo. Mačkove*. Sadimo vas. Trebčo vas, Žužemberk, rimsko cesto, po kateri so »furali« rudo in izdelke. Roman odlikuje preprost, a slikovit slog: pripoved tece dinamično, odlikujejo pa jo narečni in železarski - strokovni izrazi. Roman pisateljice Ivanke Mestnik je njena dvanajsta knjiga.
Zanimiv pogovor s pisateljico Ivanko Mestnik je vodiki Sonja Bradač. Pisateljičina živa in klena beseda je zlasti pri starejših obiskovalcih zbudila marsikateri spomin na ne tako daljne dogodke, zlasti tiste, ki so povezani tudi z junaki romana Grenki kruh in so se dogajali v Ambrusu. Prav zato se je marsikdo odločil za nakup knjige (po promocijski ceni), za kar je poskrbela založba Mondena, ki seje tudi predstavila Ambrusu. Prijetno druženje s pisateljico in zaključek proslave, ki jo je z izbranimi besedami povezovala Karmen Hrovat, je s pesmijo sklenil Moški pevski zbor Ambrus.
Slane Zupančič
DVE SMUČARSKI TEKMI NA POLŽEVEM
Miloš Šušteršitin Janez Smon najbolj zaslužna zapanovno oživitev smufanja na planoti
šalo, in to predvsem pohvale, ki bodo veljale sposobnim in požrtvovalnim ljudem. Nič ne bo presenetljivo, če bodo v bodoče na Polževem smučarska tekmovanja tudi v regijskem in državnem merilu.
Zahvala za uspešno izvedeno tekmovanje gre vsem sponzorjem: Vučko s.p., Elektro Senica s.p., Sabe d.o.o. Hren Janez, Restavracija Polževo, Black & Decker, Dcvvalt, Avto Kavšck Višnja Gora, Ribarnica Poreber, Trgovina Grotex d.o.o., Vele trgovina Višnja Gora, EXPRO - geodetske meritve in Radio Zeleni val.
Zmagovalci otvoritvene tekme v veleslalomu so: Groznik Jan in Thaler Zupan Anja v razredu cicibani do 10 let, Koršič Matej in Babic Simona v razredu mlajši dečki in deklice 10-14 let, Javornik Dejan in Železnik Mateja v razredu starejši dečki in deklice 14-18 let, Erman Gregor in Šuštcršič Alenka v razredu člani do 35 let in Kralj Janez in Žigon Bogdana v razredu člani nad 35 let.
Zmagovalci 2. veleslaloma za nagrado »Polževo« so: Rozina Primož in Thaler Zupan Anja v razredu cicibani do 10 let, Zupančič David in Tckavec Ines v razredu mlajši dečki in deklice 10-14 let, Zupančič Rok in Podržaj Meta v razredu člani do 35 let, Stefanovič Miran in Zupančič Andreja v razredu člani nad 35 let in Miklavčič Stanko v razredu deskarji.
Pavel Groznik
Po dolgih letih zatišja na polževskih smučiščih je bila v soboto, na zadnji januarski dan, otvoritvena tekma v veleslalomu s 14 vratci za pokal Polževo. Prve tekme se je udeležilo 39 tekmovalcev. Poleg slovenske zastave je na prizorišču zaplapolala tudi olimpijska, saj je prav na dan otvoritvenega tekmovanja na Polževem Jure Franko pred dvajsetimi leti v Sarajevu osvojil prvo olimpijsko odličje za Slovenijo. Druge tekme, ki je bila v nedeljo, 7. marca, pa se je udeležilo kar 80 vele-slalomistov!
Vsi tekmovalci na obeh tekmovanjih so prejeli priložnostna darila, najboljši pa pokale in diplome.
Obe tekmovanji sta brezhibno potekali pod vodstvom Miloša Sušteršiča, prizadevnega predsednika Turističnega društva Polževo, in prof. Janeza Šmo-
na, lastnika počitniške hišice na Polžev-ski planoti, sicer pa prvega Slovenca z mednarodno licenco smučarskega učitelja, ter ob sodelovanju zavzetih ostalih članov organizacijskega odbora. Nameravali so izvesti še tretjo tekmo, v nedeljo, 21. marca, vendar so pomladne sape odpihnile domala ves sneg. Odbor za izvedbo tekmovanj (nosilec vseh aktivnosti je Turistično društvo Polževo) si je za naslednjo sezono zadal številne naloge, med najbolj pomembnimi je vsekakor osvetlitev smučišča, kar bo omogočalo tudi nočno smučanje. Poleg vclcslalomskih tekem bodo skušali organizirati tudi tekmovanja v smučarskih tekih in mogoče tudi v skokih.
Brez dvoma se na Polževem odpirajo nove zimskoturistične možnosti. Prepričan sem, da se bo o tem še veliko sli-
NOČNI SKOKI
Tudi letošnja zima nas je s snegom bogato obdarila. Tako so Podborščani v soboto, 6. marca, spet pripravili nočno tekmo v smučarskih skokih, ki postaja počasi že tradicionalna. V Dolgorajžnikovi dolini v Podborštu se je zbralo zelo veliko gledalcev. Kljub mrazu pa ni nikogar zeblo. Tekmovalcem jc postalo vroče ob pogledu na skakalnico, gledalce pa je ogrelo dišeče kuhano vino. Smučarji skakalci so tekmovali v treh različnih skupinah; najboljši so bili:
Mlajši dečki:
1. Žiga Anžlovar, 2. David Skrabec, 3. Mitja Špec Člani:
1. Miha Zajec, 2. Mitja Verbič, 3. Marko Travnik Veterani:
1. Frenk Perpar, 2. Marjan Čebular, 3. Marjan Pajk
Vsi najboljši so dobili pokale, vendar pa bo treba naslednje leto priskrbeti še en komplet pokalov, kajti med člani je zelo solidno nastopilo tudi dekle - Damjana Blatnik.
Rok Trnovšek
ŠAHOVSKI KOTIČEK
Šahovski klub se odlično drži. Trenutno je na četrtem mestu od devetnajstih ekip II. lige. Člani so odigrali več partij in so do sedaj neporaženi, s štirimi izenačenimi igrami, kar pa je premalo za vrh. Tekmovanje so marca nadaljevali v Trzinu.
Trenutni vrstni red pravega turnirja je: Dremelj, Krumpak in Lesjak. Zal je le Babic, novi član, odigral že vseh 14 partij.
Po zadnjih podatkih pa je največji uspeh ŠK Višnja Gora - Stična uvrstitev v I. delavsko ligo 2005. To smo poskušali doseči sedem let, letos pa nam je končno uspelo. Požrtvovalno so igrali: Krumpak, Pe-rovšek, Marek in Lesjak, Kocmur pa je v odločilni partiji premagal petkratno slovensko prvakinjo.
Janez Dremelj
SVIS VZTRAJA PRI VRHU
Po veličastnem derbiju z Grosupljem je rokometaše SVIŠ-a čakalo zahtevno gostovanje v Črnomlju. Snežni metež ni oviral igralcev, ki so prikazali srčno igro na vročem gostovanju in zmagali, čeprav le za zadetek. Naslednji nasprotnik je bil zvezdniški Gold club, kije dvorano ŠC ponovno napolnil do zadnjega kotička. SVIŠ seje samozavestnim gostom odlično upiral, imel celo priložnost, da bi vodil, a so se ob koncu Primorci z zadetkom Teržana vendarle izvlekli. Za SVIŠ pa jc bil minimalni poraz 31 : 32 slaba tolažba. Sledilo je težko gostovanje v Sevnici, ki se je po jesenskem delu okrepila s petimi igralci. Blestel jc predvsem domači vratar Marcola, ki je rokometaše SVIŠ-a spravljal v obup, posledično pa tudi ob obe točki, saj jc SVIŠ doživel minimalni poraz s 27 : 26. Priložnost za celjenje ran jc bila domača tekma z obubožanim Chiom. SVIŠ je letos prikazal tudi že boljše igre, kljub temu pa je zabeležil zanesljivo zmago z devetimi zadetki in ostal pri vrhu lestvice. Mladinci so pred kratkim ostali brez odličnega Saša Vozla, ki jc prenehal z aktivnim igranjem rokometa. Njegovi nekdanji soigralci so zabeležili poraz proti Gold clubu (25 : 27), nato pa premagali Sevnico (28 : 22) ter Cerklje (29 : 20). Kadetska ekipa jc žal izpadla iz boja za prvi dve mesti, ki prinašata udeležbo na zaključnem turnirju.
Rezultati: Slovan : SVIŠ 28 : 22
SVIŠ : Cimos 30 : 27
Trimo : SVIŠ 29 : 30
SVIŠ : Izola 25 : 25.
Starejši dečki spomladi tekmujejo v ligi ekip, ki sc niso uvrstile v nadaljevanje tekmovanja.
Rezultati: SVIŠ: Slovan 22:19
Chio : SVIŠ      23 : 20 SVIŠ : DRŠ Aleš Praznik 19 : 26.
Lojze Grčman
Srednješolske športne novice
ŠPELA KOŠČAK DRŽAVNA PRVAKINJA SREDNJIH ŠOL V STRELJANJU Z ZRAČNO PUŠKO
Špela Koščak, dijakinja l.E oddelka Srednje šole Josipa Jurčiča iz Ivančnc Gorice, je v soboto, 20. 3. 2004, v državnem finalu za srednje šole nastreljala 369 krogov, kar jc na koncu tekmovanja pomenilo 1. mesto in naslov najboljše strelke z zračno puško med srednješolkami v Sloveniji. Špela jc sicer članica Strelskega društva Sonje Vesel iz Ivančnc Gorice, na tekmovanju pa jo je spremljal njen oče Ludvik Koščak. Uspeh na strelišču Rakovnik v Ljubljani ima še večjo težo, ker je enakega dosegla že v 1. letniku.
Več o Špeli in njeni dosedanji strelski poti pa v naslednji številki Klasja.
Simon Bregar
Obiinska liga v košarki - trojke
OKREPLJENA KRIŠKA VAS STARTALA NAJBOLJE
Kot vse kaže, bo občinska liga v košarki po nekaj letih spet zelo močna in kakovostna. Medtem ko v Grosuplju in Dobrcpolju združujejo občinski ligi zaradi nezainteresiranosti za tekmovanje, pa imamo pri nas letos 8 ekip. Več smo jih imeli le v letu 1968 (10) in 1999 (9, a sta dve med ligo odnehali), medtem ko jih je bilo leta 1997 enako število - 8. Veseli dejstvo, da je spet kar nekaj novih mladih fantov, pa tudi nekateri starejši še ne razmišljajo o »upokojitvi«.
Trenutna lestvica za leto 2004 po 4 krogih:
1. Kriška vas
2. Kremenčkovi
3. Friz. salon Ona-on
4. Čebelarstvo Perko*
5. Trg. in mesarstvo Maver*
6. Šentvid
7. Temenica
8. ŠSD Josipa Jurčiča
4 tek.. 4 zrn. 0 por. 8 točk, koš razi.: 84 : 59       + 25
8.3
81
72
77:
65
51
46
58 56 71 71 75 84 85
+ 25 + 25 + I + 6 - 10 -33 -39
* Ekipa Čebelarstvo Perko je preti ekipo Mesarija Maver, ker je dobila medsebojno tekmo.
Liga poteka po dvokrožnem ligaškem sistemu, na koncu pa bo najboljša četverica odigrala še končnico. Tekmovanje poteka ob sobotah v telovadnici OŠ Šentvid pri Stični.
Simon Bregar
KMN B0MAX ODLIČNO KONČAL SEZONO
Najboljši malonogometni klub v občini je žc tretje leto zapored zmagal v Zimski ligi Grosuplja, ob tem pa so fantje v svoji prvi sezoni med drugoligaši zasedli v svoji skupini zelo dobro tretje mesto. Žal pa ekipo pestijo finančne težave, zato prihodnost še ni povsem jasna. O uspehih in tegobah smo sc pogovarjali z vratarjem Jožefom Jcrajcm.
Kako je prišlo do odločitve, da zaigrate v 2. SLMN?
Idejni pobudnik je bil vodja ekipe Rudi Gruenbachcr. Igralci več ekip smo sc odrekli velikemu nogometu in se registrirali kot igralci malega nogometa. Dva člana ekipe sta prišla s Turjaka, dva iz Kočevja, eden iz Grosuplja, odkoder jc tudi trener.
Kdo vse sestavlja ekipo Bomaxa?
V ekipi so Rudi Gruenbachcr, Aleš in Uroš Černivec, Klemen Pučko, Robi Bcve, Robi Potokar, Alcn Fugina, Janez Lokančič, Primož Štih, Aleš Tron te lj, Miran Dremelj, Dušan Škorič, Damjan Sluga in jaz. V Zimski ligi sta sc nam priključila še Jure Erjavec in legenda slovenskega nogometa Grega Zidan. Trenerje Matjaž Rus, medicinsko pomoč pa nam nudi zdravstveni tehnik David Drčar.
Tekme igrate v Grosuph'u. Kje pa potekajo treningi?
Hvaležni smo gospodu Cevcu, ki nam je priskrbel termin za igranje tekem v grosupeljski dvorani. Treniramo pa v Višnji Gori in na Jezici, in sicer 2- do 3-krat na teden. Poleg tega smo v bistvu za trening igrali tudi Zimsko ligo.
Očitno zelo uspešno, saj ste si prvo mesto priborili žc tretjič zapored.
Letos smo zmagali zelo suvereno, saj nismo izgubili niti točke. V 2. SLMN, kjer smo nastopali v zahodni skupini, pa smo zasedli tretje mesto - 12 točk za prvo- in prav tako 12 pred četrtouvrščeno ekipo. Ob tem pa moram dodati še, da smo imeli veliko težav s poškodbami, ki so nam preprečile, da bi dobili kakšno točko več.
Do septembrskega začetka nove sezone je še veliko časa. Kaj boste počeli do takrat?
Igrali bomo na različnih turnirjih in ligah. Za naslednjo sezono pa žal ne moremo z gotovostjo trditi, ali bomo spet nastopili v 2. SLMN. Nekateri sponzorji so sc namreč izneverili svojim obljubam, tako da smo morali ob koncu sezone prevoz pogosto plačevati iz lastnih žepov.
Lojze Grčman
LIVAR ZAČEL Z ZMAGO
Po vseh vremenskih nevšečnostih seje s 14-dnevno zamudo končno začelo prvenstvo v 2 SNL. Prvi gost Livarja je bila zelo solidna ekipa Aluminija, ki je po jesenskem delu zasedala šesto mesto na lestvici, Ivančani pa so bili mesto višje. Pred srečanjem jc imel Branko Vrščaj kar nekaj težav s poškodbami in boleznimi igralcev, saj ni mogel računati na novinca Matjaža Sevcrja, Aleš Jakša je zbolel, Edo Bajrcktarevič pa je moral počivati zaradi rumenih kartonov. Kljub temu je Livar igral dobro, tekmo pa je odločil kapetan Žiga Starič, ki jc zanesljivo zadel z 11-metrovke v 63. minuti. Gostje so poskušali izenačiti, vendar Panikvar in Golob nista uspela premagati dobrega Drkušiča. V zadnjih minutah bi lahko Matjaž Todorov prinesel Livarju izdatnejšo zmago: dvakrat je dobro poskusil z glavo, a tudi njemu ni uspelo zatresti mreže.
Lojze Grčman
o
VABILO K VPISU OB DRUGEM LETU DELOVANJA ŠOLE TENISA IVANČNA GORICA
Ko mlado sadiko posadimo v zemljo, iz malih, komaj za las velikih korenin počasi zrastejo večje in večje, ki rožo postavijo v prostor in čas. Iz malih, ne tako lepih listov nastajajo večji, čedalje lepši, in iz čisto majhnega eveta nastaja vse večji, ki opozarja nase in na svoj obstoj.
Ta misel me pravzaprav v veliki meri spominja na, našo šolo tenisa in na njeno delovanje v občini Ivančna Gorica. Iz ideje sc je zasnoval osnutek, iz osnutka in teorije smo prešli v prakso, torej v ustanovitev in delovanje teniške šole do danes, ko se le-ta počasi, a vztrajno razvija. Da ne gre za muho enodnevnico, govori podatek, da so vsi otroci, ki so začeli z učenjem in treniranjem tenisa, tu še danes, da vsi vztrajajo, se zabavajo in pridobivajo pomembna znanja, ki jih bodo lahko uporabili v nadaljevanju svojega življenja tako za svoj lastni »zdrav duh v zdravem telesu« kot tudi za svoje uveljavljanje v sodobnem poslovnem svetu. Mcnedžcr, ali če hočete, sodobni poslovnež, ne samo da mora obvladati svojo stroko, računalništvo, vsaj dva tuja jezika, temveč tudi ves protokol , ki k takemu poklicu sodi. Nedvomno k temu protokolu sodi tudi znanje tenisa. Še več: lahko bi celo rekel, da gre za del nujne splošne razgledanosti.
V Šoli tenisa Ivančna Gorica danes deluje 22 otrok in 15 odraslih oseb in vsaj polovica med njimi so dekleta. To se mi zdi še posebej pomembno, ker je v naši občini še vedno premalo možnosti za šport za pripadnice nežnejšega spola in ženske nikakor niso v enakovrednem položaju kot moški.
Otroci, ki se vključujejo v šolo tenisa, ob igranju razvijajo svoje motorične sposobnosti, se navajajo na pravilen odnos do športa, krepijo svoje delovne navade in pripadnost skupini, spoznajo teniško tehniko in gibanje, pravila teniške igre in
teniška tekmovanja. Delujemo celo leto: poleti na teniških igriščih Vrhpolje in pozimi v telovadnici srednje šole Josipa Jurčiča Ivančna Gorica. Programi, ki trenutno delujejo, so teniška šola za otroke od 7 let dalje, teniška šola za odrasle, teniški tečaji za odrasle, izoblikovalo pa se je že tudi nekaj teniških draguljev, ki bodo dosegali odlične rezultate tudi na tekmovanjih Teniške zveze Slovenije; začenja se torej tudi tekmovalni proces.«
Vabim vas, da sc nam pridružite, spoznate ta prelepi šport, in vam obljubljam: ko boste začeli igrati tenis, ga boste igrali celo življenje. Vabil« k vpisu, ki bo trajal od 1. 4. 2004 do 31. 5. 2004 veha tako za otroke kot tudi za starejše ljudi. Skupine se formirajo na podlagi starosti otrok od 4 do 8 učencev v skupini. Več informacij o poteku učenja tenisa lahko dobite na telefonski številki 041 256 972; če pa se želite prej sami prepričati, kako učenje poteka, nas lahko obiščete do konca aprila v telovadnici srednje šole Josipa
Jurčiča vsak torek in četrtek od 16. do 18. ure oziroma od prvega maja do konca maja na zunanjih igriščih Vrhpolje.
Šolo vodiva Edo Vrenčur, profesor športne vzgoje v srednji šoli Josipa Jurčiča Ivančna Gorica, nosilec naziva diplomirani trener tenisa, in Špela Janša, absolventka na fakulteti za šport, smer tenis, v sodelovanju s profesorjem Urošem Tankom in dr. Alešem Filipčičem, dolgoletnim selektorjem naše najboljše moške izbrane vrste. Menim namreč, da lahko kvalitetno in dobro delajo samo strokovnjaki na svojem področju, in preden zaupate svojega otroka nekomu, sc najprej pozanimajte o njegovi strokovni usposobljenosti.
Če ste v tem kratkem besedilu našli vsaj malo motiva, da bi se nam pridružili vi ali vaš otrok, ste vljudno vabljeni. Do takrat pa vas pozdravlja
E.V.
Mladi tenisači sa bili nadvse uspešni na tekmovanju v Ljubljani
PRAZNIK SMUČANJA NA LUČARJEVEM KALU
Na Lučarjevem Kalu pripravili že 6. občinsko tekmovanje v veleslalomu.
7. marca so ljubitelji smučanja z Lučarjevega Kala po nekaj letih spet organizirali tokrat že 6. občinsko tekmovanje v veleslalomu. Snežne razmere so letos po dolgem času ponovno omogočile organizacijo tega, lahko rečemo, že tradicionalnega slaloma, ki se ga je udeležilo več kot 60 tekmovalcev in veliko gledalcev, kljub podobni prireditvi, ki sc je istega dne odvijala na Polževem. Proga je bila strokovno pripravljena in tudi za varnost je bilo poskrbljeno. Tako je prireditev minila brez zapletov in v zadovoljstvo prirediteljev.
Rezultati:
Kategorija fantje od 10 do 15 let 1. mesto Gašper Travnik, Sela Šumberk
Kategorija moški od 15 do 35 let 1. mesto Jan Podobnik, Ivančna Gorica
Kategorija moški od 35 do 50 let 1. mesto Brane Mele, Glogovica
Kategorija moški nad 50 let 1. mesto Miha Pangerc, Malo Hudo
Kategorija deklice do 15 let 1. mesto Maja Selan, Hrastov Dol
Kategorija ženske od 15 do 40 let 1. mesto Nataša Dežman, Šentvid
Kategorija ženske nad 40 let 1. mesto Erika Podobnik, Ivančna Gorica
Že po tradiciji so se tekmovanja udeležili tudi deskarji (6), od katerih je prvo mesto dosegel Stanko Miklavčič z Oslice.
Zgodbe o kruhu
Dvakrat najboljši sosed
V Pekarni Grosuplje so znanemu reku o tem, da je pri sosedovih vse boljše, dodali se sosedov kruh, o katerem kupci in strokovnjaki menijo, da je prav tako odličen. Na ocenjevanju kruhov v letu 2003 je pridobil najvišje možne ocene v vseh ocenjevanih kategorijah. ni ga torej čez dobrega soseda, v vseh pogledih.
Sosedov kruh ali na kratko Sosed je zaradi svoje sestave in načina priprave prava poslastica, je pa tudi eden izmed najbolj znanih grosupeljskih kruhov. Velika priljubljenost, ki ga spremlja od samega začetka, nas je spodbudila, da smo poleg hlebca izdelali še Sosedov kruhek v košarici in Sosedovo pecivo. In kaj je pri Sosedovi družini tako posebnega? Predvsem sočno razkošje arom, najbolj prepoznavna pa je po bogati vsebnosti različnih semen. Narejena je iz mešane in ržene moke, skorja pa je bogato posuta z najboljšimi bučnimi semeni.
V sočni sredici smo jim dodali še sončnična
"je kaj botjie^a, kot so dobri sosedje
semena, lan, koruzni zdrob, ovsene kosmiče, sojine otrobe in moko ter sezam. Soseda izdelujemo po podaljšanem klasičnem postopku priprave testa, kar zaokroža njegovo aromo, mu daje poln okus in svežino, ki traja.
Da Sosed sodi med najkakovostnejše kruhe na trgu, so v letu 2003 že drugič potrdili na ocenjevanju kruhov pri Gospodarski zbornici Slovenije - Združenju živilske industrije.
Na ocenjevanju kruhov /druženja tivihke industrije G/S v letu 200.1 je grosupeljski Sosed že druRiC prejel zlato priznanje za kakovost.
Predstavniki stroke so pri prijavljenih kruhih ocenjevali predvsem vonj in okus, upoštevali pa so tudi videz samega kruha ter značilnosti skorje in sredice. Sosed si je na ocenjevanju prislužil čisto petico v vseh petih ocenjevalnih kategorijah.
Tekarna . (jrosuplje
gospodinjstva stran
Konec marca nas je sneg spet presenetil in naredil bele kapice razcvetelim pomladanskim rožam.
Letošnja zima je bila nekaj posebnega. Vsem ljubiteljem hlada in beline je izpolnila pričakovanja, vendar si upam trditi, da smo že vsi prav nestrpno čakali na tople sončne žarke in bolj prijazen pogled na prebujajočo se naravo.
Bliža se praznik, ki je poleg božiča najbolj družinski krščanski praznik - velika noč. Z njo so povezane mnoge šege in navade, ki so v posameznih delih Slovenije različne.
Poleg blagoslova pomladanskega cvetja v spomin na palmove veje spadajo sem tudi razni stari običaji in igre s pirhi.
Butarice
Ponekod še vedno velja, da morajo biti v butari vse vrste lesa, ki rastejo na posestvu posamezne domačije. Vendar so današnje cvetnonedeljske butare predvsem za okras.
Zakonca Ceglar že leta izdelujeta velikonočne butarice, ki so sestavljene iz vejic ciprese ali bršljana ter umetno obarvanih in zavitih oblancev. Tako izdelane butare so naša značilnost in slovijo tudi na tujem, kjer teh velikonočnih znamenj sicer ne poznajo.
OBČNI ZBOR DPŽ 2004
Tudi letos smo se zbrale na rednem občnem zboru. Več kot 90 udeleženk je s svojo navzočnostjo potrdilo, da jih zanima delovanje našega društva. Tokrat smo se zbrale na Turistični kmetiji Fajdi-ga v Temenici.
Občnega zbora sta se udeležili tudi predsednici sosednjih društev. Za nekaj trenutkov nas je obiskala tudi ga. Milena Vrhovec ter nam predstavila tekočo kmetijsko problematiko ter nas seznanila
z volitvami v Kmetijsko gozdarsko zbornico.
Po uvodnem pozdravnem nagovoru in čestitki za praznika, ki ju žene in matere praznujemo v mesecu marcu, je sledilo poročilo o minulem delu ter pregled načrtov za naprej. Po finančnem poročilu smo kar malo pohitele z uradnim delom, saj smo že nestrpno pričakovale predavanje ge. Miše Pu-šenjak, na temo Zelenjavni vrt. Predavateljica nas je opozorila na najbolj pogoste napake, ki jih na-
redimo pri obdelavi naših vrtičkov in njivic. Predvsem smo ugotovile, da vsi preobilno in prepogosto gnojimo s hlevskim gnojem in tako vnašamo v naše vrtove veliko bolezni.
Predavanje je bilo zelo zanimivo, sledila so tudi vprašanja.
Naše druženje se je tudi tokrat končalo z okusnim kosilom in prijetnim druženjem ob klepetu.
za DPŽ Mari Erjavec
Pirhi
so zelo stara in pomembna velikonočna jed. Jajce je namreč prastar in predvsem naravni simbol rodovitnosti ter izvora vsega življenja v pomladanskem času. Kuhanim, pobarvanim ali kako drugače okrašenim jajcem rečemo pri nas pirhi, v Beli krajini pisanice, v Prekmurju pa re-menice. Najrazličnejši načini okraševanja so ena od sestavin naše likovne dediščine.
• v
Igre s pirhi - SEKANJE
Pri tej igri eden izmed igralcev položi pirh na tla ali na klobuk, ostali pa ga nato skušajo zadeti s kovancem iz oddaljenosti kakih trideset centimetrov. Zmagovalec je tisti, ki pirh zadene tako, da kovanec obtiči v njem.
(Fotografija prikazuje Gasparijevo razglednico Sekanje pirhov)
Stara jed - ALELUJA
Včasih so ljudje jedli v soboto pred veliko nočjo dopoldan ali celo v nedeljo zjutraj, preden so se lotili znamenitega »žegna«, posebno postno jed, ki so jo imenovali »aleluja«.
Pripravili sojo iz olupkov repe, ki so jih posušili in zalili z vodo, v kateri seje kuhala svinina. Zabelili sojo z vročimi ocvirki ali z zaseko.
Za veliko noč je zelo značilen blagoslov jedi - žegen. V košarah sc nese žegnat prekajeno svinino, govedino, šunko v testu, domači kruh, potico, pletenico ...
Velikonočna pletenica
Sestavine:
50 dag moke, 5 dag sladkorja v prahu, 15 dag masla, 4 jajca, ščepec soli, limonina lupinica, 3,5 dag kvasa, mleko po potrebi
Nadev:
15 dag rozin, 15 dag marelične marmelade, 3 žlice ruma
Moko in sladkor v prahu damo v veliko posodo. Kvas raztopimo v malo mlečnega mleka in ga z mlačnim maslom, jajci, soljo in limonino lupinico dodamo k mešanici iz moke in sladkorja. Vse sestavine zgnetemo v voljno testo ter po potrebi dodajamo mleko. Testo gnetemo toliko časa, da se svilenkasto sveti in da se pojavijo mehurji. Nato ga pustimo vzhajati na toplem pol ure. Razdelimo ga na tri enake kose, oblikujemo v kepe in pustimo vzhajati še nadaljnje pol ure. Rozine pomešamo z rumom in tretjino marmelade. Testo razvaljamo, na vsako vzdolžno položimo rozine in zvijemo v tri tanke zvitke, ki jih spletemo v pletenico. To položimo na peki papir in pustimo še malo vzhajati. Pletenico premažemo s stepenim jajcem in pečemo v prej ogreli pečici na 180 °C dobro uro.
Dušeno jagnje po kmečko
Sestavine:
I kg jagenjčkovega stegna, 3 zreli paradižniki, 500 g krompirja, 1 čebula, 2 korenčka, ščepec posušenega pehtrana, suho belo vino, olivno olje
Na popraženo čebulo damo na srednje velike kose narezano meso. Nato ga na zmernem ognju popečemo ter ga vmes večkrat obrnemo, da se enakomerno zapeče. Ko meso lepo porjavi, prilijemo kozarec vina in ogenj povečamo, da hitro izpari. Dodamo narezano korenje, paradižnik in ščepec posušenega pehtrana. Osolimo in popopramo ter dušimo pol ure. Dušeno meso prestavimo v pomaščen pekač in dodamo krompir. Pečemo na I80°C še 30 minut. Vmes večkrat premešamo.
Gospodinjsko stran pripravka: Nataša Erjavec
|k I A ^ I) A |\ |L I M |/DI7AiJI/A l/lllct' prejetih križank smo pod budnim očesom stroge komisije linwRHl/llH i%KIJLMRIVM izžrebali srečnega nagrajenca, ki je poslal pravilno rešeno kri-
žanko. Torto, ki jo podarja SLAŠČIČARNA CENTER v Ivančni Gorici, prejme Helga Češenj, Dobrava pri Stični 19, Ivančna Gorica. Čestitamo!
Pred nami pa je žc nova nagradna križanka. Pravilno rešeno pošljite na naslov uredništva: Časopis Klasje, Ulica II. grupe odredov 17, 1295 Ivančna Gorica, do 20. aprila 2004. Ne pozabite pripisati vašega naslova in davčne številke.
Nagrado tokrat podarja PAPIRNICA FEGI, Ljubljanska cesta 38, Ivančna Gorica.
PREDELOVALCI OBČIN
VOLK
Med najbolj domiselnimi likovnimi predelovalci občin je tretješolec Matej Kastelic z Vira. Hi je pravilno ugotovil, da jc na podobi občina Škofljica. Njeno silhueto je predelal v različne živali, med drugim tudi v volka, ki ga vidimo na sliki. V poslovilni pozdrav jc zapisal simpatični »ADIJO«.
S we so umit ste
ftrfH. m
KATERA OBČINA JE TO
Kaže, da ste zadnjič po obrisih zlahka prepoznali občino Škofljica in jo potem »predelali« v živalsko ali človeško podobo. Danes imamo upodobljeno novo občinsko lepotico.
Vaša naloga jc, ugotoviti ime in podobnost z znanimi liki živih bitij. Pri »predelavi« pazite, da bodo prvotni in dodani obrisi dovolj ločljivi. Jaz žc vem, v kaj jo bom spremenil. Potrudite se še vi. Lep pozdrav vsem sodelavcem likovno-zemljepisnega kotička.
LS
- Zakaj ste poskušali ukrasti konja" Saj nisem! Privezan je bil k pokopališču, pa sem domneval, da je lastnik že umrl
Kako, da nosiš pijačo v lekarniški vrečki? ' Tako prelisičim ženo - misli, da prinašam zdravila.
KVIZ
1. Koliko atomov jc povezanih v vodni molekuli?
a) deset
b) pel
c) trije
2. Kako je nastalo ime kravata?
a) ime je dobila po Hrvatih
b) ime je dobila po kravah
c) ime je dobila po hruškah Icravaj-cah
3. Kdo je v naši občini dobil vzdevek Jules Verne?................................
4. Kateri rastlini zraste socvetje?
a) zvončku,
b) vijolici.
c) marjetici.
5. Kateri umetnik je na bankovcu za petsto tolarjev?
a) Tone Kralj,
b) Božidar Jakac,
c) Jože Plečnik.
6. Koliko meri naša gora Bovljek?
a) 695 m.
b) 707 m,
c) 765 m.
7. Kateri psi so včasih nosili pod vratom sodček?
a) škotski ovčarji,
b) resasti istrijani,
c) švicarski bernardinci.
Rešitve iz prejšnje številke: 1. b, 2. a, 3. c, 4. a, 5. 1099 m. 6. b. 7. a.
UGANKE SAUIVKE
1. Pravijo ji starka, a vendar lahko pokaže zelo bele zobe.
2. Kaj grize, čeprav nima zob?
3. Kateri pes najhitreje plava?
4. Kateri kos pohištva je najmanj stabilen? 5. S katero rastlino človek najbolj sočustvuje?
ODGOVORI: I. zima, 2. rja, 3. morski, 4. zibelka, 5. s čebulo.
LAHKA KRIŽANKA
[S POPUSTOM SAMO ZA BRUCI KLASJA)
Kdor jo bo rešil, bo v osenčenem navpičnem stolpcu zvedel zanesljiv podatek o tem, kaj nam je najbolj prav hodilo v pravkar minevajoči zimi.
		D			
	K			E	
S					
	Z			B	
		E			
				P	T
T			V		
	0				
	p	E			
VODORAVNO:
1. pregrinjalo,
2. neokreten,
3. vas,
4. pregib,
5. del noge,
6. dežela piramid,
7. travniška rastlina,
8. rešen,
9. posoda iz slame.
Pomlad nasula cvetje je po trati, ptice prepevajo glasno; a tebi zadnja solza se je utrnila, odšla si k Bogu v večni raj.
ZAHVALA
Gospodar življenja je nenadoma poklical k sebi našo ljubo hčerko in sestro
Anko Hrovat
Zahvaljujemo se vsem, ki ste jo prišli pokropit in se od nje poslovit, ki ste zanjo darovali za svete maše, za farno cerkev, za cvetje in sveče ter nam izrekli tople besede sočustvovanja in sožalja. Iskrena hvala vsem sorodnikom in sosedom za pomoč. Hvala tudi gospodu župniku za sveto mašo, za opravljen pogrebni obred in zdravnikom ter sestram Onkološkega inštituta, posebno še gospe dr. Marjeti Vovk.
Hvala zagraškim cerkvenim pevcem in njihovemu zborovodju, gospodu Blatniku za poslovilni govor ter vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili v njen zadnji dom.
Žalujoči starši, sestra in brat
* i.
ZAHVALA
V 91. letu starosti nas je zapustil dragi mož, oče, stari oče in stric
FRANČIŠEK JAKOS
Malo Hudo 1, Ivančna Gorica
Na njegovo zadnjo pot smo ga pospremili v četrtek, 4. 3. 2004, v ožjem družinskem krogu na pokopališče v Stični. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče.
Posebej hvala dr. Janezu Zupančiču, patronažnim sestram in negovalki za nesebično pomoč in nego v času bolezni. Zahvalo izrekamo tudi gospodu župniku Jožetu Kastelicu za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem za ganljivo petje in trobentaču za odigrano Tišino.
Vsi njegovi
ZAHVALA
V 103. letu starosti nas je zapustila naša mama, babica in prababica
ANGELA BERDAJS
iz Temenice 24, Šentvid pri Stični
Iskrena hvala vsem sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče ter spremstvo na zadnji poti.
Posebej hvala gospodu župniku Koželju za lepo opravljen obred, pevcem za zapete pesmi in vsem iz doma počitka Grosuplje, ki so tako lepo in požrtvovalno skrbeli za našo mamo.
^ Vsi njeni ^
Oledenel sem v nepojmljivi grozi. Zbal sem se že same misli, da ne bi nikoli več slišal lega smeha... (Mali princ, Antonič de Saint Exupery)
ZAHVALA
JANRUTAR
10.10.1987-29.3.2003
Prišel si kot sončni žarek v naša življenja. S tvojo nenadno smrtjo pa je za nas sonce ugasnilo.
Za vedno so ti bile ukradene sanje in načrti za prihodnost, vse skrite želje ...
Žalost in bolečina nas spremljata vsak dan. A na konici bolečine se zasvetijo spomini - lepi spomini na prekratkih 15 let, ki smo jih v sreči in ljubezni preživeli skupaj. Vedno bolj se zavedamo, da te ne bo več domov. Če se že moramo posloviti od tebe, dragi Jan, naj ti rečemo: Zbogom, naše sonce!
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki Jana obiskujete na mnogo prezgodnjem grobu in mu prižigate svečke.
Neizmerno te pogrešamo: mami Maja, oči Borut in sestra Kristina.
Odšel si tja, kjer ni solza, kjer ni trpljenja ne gorja. Ni več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih rok ostaja.
ZAHVALA
V 82. letu se jc od nas poslovil
STANISLAV ZRIMŠEK
po domače JAKAPOV STANE s Krke 52 borec Cankarjeve brigade in interniranec na Rabu.
Hvala vsem sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče ter vsem, ki ste se od njega poslovili in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Hvala GG Straža, govornikom ZZ borcev Grosuplje, Društvu upokojencev Ivančna Gorica- Krka, Lovski družini Krka, sosednjim LD, vsem praporašem. Hvala pevcem AS band Grosuplje za odpete pesmi, gospodu župniku za lepo opravljen pogreb in sveto mašo ter Roku za odigrano Tišino. Hvala tudi osebju ZD Ivančna Gorica. Hvala vsem, ki ste ga cenili v njegovem delu in življenju.
Žalujoči: sestre, nečaki in ostali sorodniki
V pomladnem dnevu jc utihnil tvoj glas, obstalo je tvoje srce, ostali so sledovi pridnih rok in kruto spoznanje, da se ne vrneš več.
ZAHVALA
V 97. letu starosti nas je zapustil dragi ata, dedek in pra-dedek
JOŽE OSTANEK
po domače Jcrinov ata
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem za darovano cvetje, sveče in izrečena sožalja. Iskrena hvala tudi gospodu župniku, pevcem za zapete pesmi ter družini Perpar.
Vsi žalujoči
ZAHVALA
V 78. letu nas je zapustil dragi mož, oče, brat, dedek, pra-dedek in stric
VINKO K0ZLEVCAR
z Velike Dobrave 9
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče, in vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti. Lepa hvala medicinskemu osebju in zdravnikom na Infekcijski kliniki v Ljubljani za nego ter dr. Meti Čampa za obiske na domu. Zahvaljujemo sc tudi Lovski družini Višnja Gora, Društvu upokojencev Višnja Gora, gospodu Pavletu Grozniku za govor, cerkvenemu zboru in gospodu župniku Boštjanu Modicu za lepo opravljene svete maše. Ohranite ga v lepem spominu.
Zena Marija, hči Milena in sin Jože z družinama,
vnuki in pravnuki
>v     Bolečim in praznina je doma ostala, ™    smrt nam je ata k bogu odpeljala. Bog želel je tako, da trpljenje, se končalo bo.
ZAHVALA
V 76. letu nas je zapustil naš dragi mož, ata in stari ata
SLAVKO PAVČIC
iz Malih Les pri Krki
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, sosedom in prijateljem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, izrekali izraze sožalja, darovali cvetje, sveče, za cerkvene namene in svete maše ter ga pospremili na zadnji poti.
Posebna zahvala gospodu župniku Tonetu Humarju za lepo opravljen pogrebni obred, cerkvenemu pevskemu zboru za zapete žalostinke, govornicama gospe Nataši in Francki ter gospodu Jurčiču za ganljive poslovilne besede. Hvala tudi osebju zdravstvenega doma Ivančna Gorica.
Vsi njegovi
Lahka naj le zemlja krije, Spavaj, mama, nam sladko, večna lučka naj ti sije, mir in pokoj naj ti bo.
ZAHVALA
V 92. letu nas jc zapustila naša draga mama, žena, babica, tašča ...
KAROUNAIL0VAR
Kopičeva mama s Škrjanč
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče in darove za svete maše ter za spremstvo na njeni zadnji poti. Posebej hvala dr. Janezu Zupančiču ter patro-nažnima sestrama Mateji in Marici za vso nego in pomoč naši mami. Prav tako se iskreno zahvaljujemo gospodu župniku msgr. Jožetu Kastelicu za lepo opravljen pogrebni obred ter za vse obiske in molitve v najtežjih trenutkih. Hvala tudi cerkvenemu pevskemu zboru Ivančna Gorica in pevskemu zboru iz Šentvida.
I Ivala vsem, ki se je spominjate in postojite ob njenem grobu.
Vsi njeni
PERPAR
F - NOVi NAGROBNI SPOMENIKI I - KLESANJE IN OBNOVA ČRK V - UREDITEV IN OSKRBA GROBOV
Ljudje z začetka preteklega stoletja
.......---------------(1900-1920)--------------..........
OP
OD
C
Kje so tiste vodice, ki so včasih bile
PAVLA ULCAR IZ ŠENTVIDA
Pisalo seje leto devetnajststo štirinajst, koje štiriindvajse-tega svečana naša današnja slavljenka Pavla Ulčar zagledala luč sveta. Obrezova dva iz Gozda-Rckc, mati Polona in oče Martin, sta dotlej že imela enega otroka. Za Pavlo jc pri hiši zajokalo še štirikrat. Tako je družina nazadnje štela šest otrok. Tri fante in tri dekleta so imeli pri hiši - vsekakor zadosti ali celo preveč za kajžo in nekaj krp zemlje, ki sojo premogli.
Oče Martin so nekaj časa rudarili v zasavskih premogovnikih, potem pa seje družina preselila v Gabrje pri Stični. Tam sta starša kupila prazno hišo, v kateri je prej dolgo časa bival Bezjakov rod. Staro hišno ime, znano med vaš-čani, se jc počasi oprijelo tudi novih lastnikov. Tako bi najnovejši članici »Kluba devetdeselletnikov« lahko rekli tudi Bczjakova Pavla.
Pavla je opravila šolsko obveznost še v rojstnem selišču, ki je imelo šolo v Prežganju, dekliška leta pa so ji že tekla v
stiškem Gabrju. Mladenka bi se šla zelo rada učit za šiviljo, pa seji želja ni mogla uresničiti. Ukje terjal denarjev, teh pa jc pri hiši vedno primanjkovalo. Ker tudi domače zemlje ni bilo dosti, sta z materjo pogosto hodili v tabrh, kakor so tedaj imenovali hojo na dnino. Tako je prišlo tudi s te strani v hišo nekaj dodatnega cvenka za najnujnejše potrebe. Posebej v žetvi so okoliški posestniki potrebovali dosti pridnih rok. Ob priložnosti Pavla še danes rada pokaže njive,, kjer se je v poletni pripeki s srpom v roki sklanjala nad zrelim žitom.
Pavla se je omožila že s sedemnajstimi leti in tako zelo zgodaj dala slovo dekliškemu stanu. Mož Rajmond Ulčar je delal pri vojakih. Zaradi načetega zdravja so mu po takratni navadi oblasti omogočile delo v trafiki. Rajmond je odprl prodajalnico v Šentvidu in v njej s Pavlino pomočjo služil kruh zase in za družino. Mlada družina je najprej stanovala pri starših na Bezjakovini, potem pa so sledile številne selitve v najemniške »kvartirje« v Stični, na Studencu in v Šentvidu.
Skoraj bo minilo pol stoletja, kar jc mož Rajmond legel k večnemu počitku. Ko je ovdovela, se je Pavla predvsem posvetila vzdrževanju in vzgoji svojih dveh hčera, Marice in Majde, pozneje pa njunima družinama. Poleg obeh hčera jc na njenem rodovnem drevesu doslej vzbrstelo žc več novih poganjkov, to jc njenih pet vnukov in sedem pravnukov.
Zadnja desetletja naša slavljenka Pavla živi pri hčeri Majdi in njeni družini. Dokler jc bila pri močeh, je gospodinjila in kot dobri duh bedela nad življenjem v hiši. Njena posebna skrb je bila varstvo in vzgoja novih rodov potomstva. Domači soji za skrbno opravljeno materinsko poslanstvo zelo hvaležni in ji to kažejo s pozornostjo in spoštovanjem.
Kljub starostnim tegobam, ki jih prinašajo leta, se Pavla ne da. Še vedno rada kaj postori v kuhinji. Med drugim si je za svojo devetdesetletnico sama pripravila izvrstno orehovo potico.
Zelo rada bere časopise in knjige in dobro pozna domače in svetovne klasike. Veliko ji pomeni, da je vedno lepo urejena. Kljub oslabelemu sluhu nadvse razločno in pravilno izgovarja besede.
Ob ugodnem vremenu jo domači večkrat pospremijo v šentviško cerkev. Tam z molitvijo prosi božje naklonjenosti zase in za druge. Bog vas usliši, mama Pavla. Naj vam bo lepo tudi v desetem desetletju vašega življenja in še dlje.
Klasjev Polde
Zavod za prostorsko, komunalno m stanovanjsko urejanje Grosuplle. d.o.o.
PRI GRADNJI VAŠEGA NOVEGA
ALI REKONSTRUKCIJI OBSTOJEČEGA
OBJEKTA
vam nudimo:
- izdelavo "urbanističnega dela" posebnega dela projekta
lokocijsko dokumentoclia po starih Dredpislh
- Izdelavo projektne dokumentacije za vse vrste objektov
- pridobitev gradbenega dovoljenja
Najdete nas na
Taborski cesti 3 v Grcjsuplju
In po telefonu
(01) 781-03-20 ali (01) 781-03-28
VREMENSKE PREROKBE ZA APRIL
Sveti Jurij zakuri in odpre duri.
Če je na Siksta polje zeleno, bo letina dobra in zrnje kleno.
April deževen, kmet ne bo reven.
Če v aprilu večkrat grmi, se slane bali ni. Če v dežju
drevje cvete, malo sadja daje.
GOVORI SE ... GOVORI SE ...GOVORI SE ...GOVORI SE
... da se bo v občini Ivančna Gorica postavljalo obeležje, ki bo zaznamovalo letošnje pomembne dogodke: vstop Slovenije v Evropsko unijo, občinski praznik in 10. obletnico Občine.
MALI OGLAS
V vasi Gabrovka pri Zagradcu (dober kilometer stran od reke Krke) prodam parcelo za vikend. Več informacij dobite na mobilnem telefonu: 041-810-MiO.
RAPAS0V STUDENEC V ZGORNJI DRAGI
Sorazmerno obsežno polževsko pogorje zbere dosti padavinske vode in z njo napaja številne izvire, ležeče zlasti na vzhodnih in severnih obronkih tega masiva. V skupino polževskih voda štejemo tudi studenček, ki prihaja izpod severnega pobočja bovškega hriba in ga domačini poznajo po imenom Kapasov studenec. Izvir je dobil ime po bližnji Rapasovi domačiji v Zgornji Dragi. Vodo so že v davnih časih zajeli v kamnito ogrado, pozneje pa soji korito povišali z betonskim zidom. Danes iz zajetja vodi cev. ki se končuje s pipico. Pod njo si napolnijo plastenke mnogi vodopivci iz okoliških in tudi bolj oddaljenih krajev. Rapasov studenec je pri ljudeh že pred stoletji dobil sloves zdravilne vode. Tudi znani vodoljubee dr. Fedran s Hudega je pogosto prihajal po vodo k temu izviru. Kadar dandanes vidim iskalec zdrave pitne vode, me vselej zaskrbi, kaj bo s prihodnjimi rodovi, če bo onesnaženje okolja še tako napredovalo.
Voda iz Rapasovega studenca se v potočku obrne proti vzhodu in se v bližini cerkve sve tega Martina zlije v Višnjico. Dobrih slo metrov naprej se zlije vanjo še bolj znamenita voda Dražanskega Trmožnika.
K imenitnemu Rapasovemu studencu me je pospremil domačin in moj dobri znanec France Možina. Za pomoč se mu lepo zahvaljujem.
L S
IZ ZAKLADNICE NAŠIH DOMOV
Naš etnološki kotiček peljemo naprej že vrsto let. Peljemo ga s pomočjo zvestih sodelavcev, ki se vsak mesec oglasijo z zanimivimi podatki o upodobljenem predmetu iz minulih časov.
Vesel sem vsake pošte, še posebej pa se razveselim pisemca, če v njem kateri od sodelavcev malo pokramljajo o tem in onem. Med branjem lakih pisem se mi zdi. kot da se z vami osebno pogovarjam. Letos bo naš časnik praznoval desetletnico. Potrudil se bom, da bodo zvesti sodelavci ob koncu leta dobili nagrado, ki bo, kot dosedanje, skromna, a jih bo vendarle še dolgo spominjala na sodelovanje pri našem domačem časniku. Današnja »uganka« je srednje težka. Na sliki jc upodobljen predmet, ki ga utegnete nekateri starejši prepoznati. Sporočite, kaj je to, in še kaj več, če morete. Ker se poznamo, naj vam malo pomagam. Kovinski izdelek so uporabljali ob slovesnih trenutkih, na primer ob veliki noči. Pa ne govorite naokoli, da sem vam pomagal: bi nas kdo utegnil obdolžiti zvez in podkupovanja. Saj vidite, kako zapirajo in zaslišujejo zadnje čase. Človek mora biti previden.
. LS
STARI PARAGRAFI 0 OBČINAH
»Odborove seje so javne (očitne), toda po županovem ali vsaj treh odbornikov nasvetu se o podobnih prilikah lehko sklene, da je seja sknvna, kar se pa nikakor ne sme zgoditi pri tistih sejah, v katerih pridejo na vrsto občinski računi (rajtenge) ali preudarek občinskih Iroškov in dohodkov.
Ako bi se vnanji poslušalci tako predrznih, da bi se vtikali v odborove pogovore, ali ko bi mu celo ne dali sklepati, kar bi hotel, ima prvosednik pravico in dolžnost jih najprvo posvariti, če to nič ne zaleže, ukaže, da morajo ven iti.« Na Duna ji, 17. feb. 1866. Prane Jožef, cesar
N
+ "SEVERNA' STRAN +
* ZA vozno VOUO * KAKO JE SMETAR FELIKS
POBALINSTVO POPLAČAL
Feliks je bil v kraju za čistilca. Tedaj so temu rekli cestni pometač. Bil je marljiv delavec. Do dveh je pridno pometal ulice, nato pa odšel k počitku v lesenjačo. Pa ne za dolgo. V poznem popoldnevu si je nadel na rame vrečo in odšel pregledovat smetnjake. V njih je našel kovine, steklo, papir in še marsikaj drugega, kar je lahko prodal in si na ta način izboljšal nizko plačo. Živel je skromno in pošteno.
Čeprav ni nikomur storil nič slabega, pa so si ga nekateri zlobneži večkrat
privoščili. Zlasti trije ulični pobalini so se pogosto zabavali na njegov račun. Nekega popoldneva so Feliksu v smetnjak nametali pasjih in človeških iztrebkov, jih prekrili s papirjem in, skriti za drevesom, uživaško čakali. Ni dolgo trajalo, ko se je pri smetnjaku pojavil Feliks. Po ustaljeni navadi si je zavihal rokav in šel otipavat vsebino smetnjaka. Prodiral je vse globlje in pri tem z mižečim pogledom obračal glavo navzgor, da je dosegel najvišjo koncentracijo tipalnega čuta. Potem je mirno izvlekel
roko, kot da ni nič, vzel vrečo in se s počasnimi koraki ravnodušno nameril proti drevesu, za katerim je opazil režeče se pobaline.
Ko jim je prišel blizu, je bliskovito stegnil zamazano roko in vse tri pobožal po obrazu in laseh, ponavljajoč: »Pridni fantki, pridni fantki, pridni fantki.« Režeči se »frisi«, so pri priči dobili bolj kisel obraz. Kmalu nato pa so jo jadrno popihali s prizorišča. Od tistega časa bučmani Feliksa niso več žalili.
L. Sever
LXIV. REKORD: NAJVEČJI SNEŽENI MOŽ
Letos je Starka Zima nasula obilo snega ravno v šolskih počitnicah, ko so imeli otroci čas za zimske igre. Poleg smučanja in sankanja so se lotili tudi gradbenih podvigov. Največ so delali snežne gradove in snežene može. Toliko zajetnih snežakov doslej še nisem videl po naših vaseh.
I Največjega »jetija« so brzda zgradili Pcrkovi trije s Kala pri Ambrusu: Marko, Petra in Damjana. Gradili so ga tako, kot bog oče Zemljo: šest dni so !jj delali, sedmi dan pa počivali. Ko sem bil pri njih, fs3, hladni mož še ni bil povsem dodelan: manjkalo : mu je še pokrivalo, roke in nekateri drugi organi, j ki spadajo k možem. Dodelan je imel tako višino, da bi se ga razveselilo vsako košarkarsko moštvo [ iz NBA-lige; tri metre in pol smo mu namerili potem, ko je dobil .še kapo. Tehtali ga nismo. Takole I na oko bi rekel, da je imel nekaj čez tono. Vidite, kaj spravijo skupaj premrle otroške roke, če se zavzamejo.
Danes sneženega moža kajpak ni več. Pobralo ga je toplejše spomladansko vreme in močo vrnilo v tekoče stanje, da bo naslednje leto lahko spet padel sneg za nove možake snežake in za novo otroško veselje. Marku, Petri in Damjani bodo ostali le spomini na zimo in Klasjev rekord, ki jim ga z veseljem priznavamo.
L S
KONČNO UGASNILA
Vsaka stvar ima svoj konec, pa naj bo še tako dobro narcjcna.To je potrdila tudi najbolj trpežna žarnica v naši občini (morda tudi v celi Sloveniji). O najstarejši uporabni žarnici smo v našem časniku v rubriki Klasjcvi rekordi pisali pred dobrima dvema letoma. Zanimiv rekord so tedaj dobili v last Ccglar-jevi, po domače Kocmanovi, z Muljave. Pred nedavnim pa sem izvedel, da je »čudežna« žarnica končno pregorela. V ohišje sojo privili davnega leta 1932, ko so v kraju dobili elektriko. Žarnica je potemtakem celih 72 let razsvetljevala prostrano Kocmanovo dvorišče. Spoštovanja vreden izdelek, ni kaj.
LS
Trpežna TUNGSSHAMOVA žarnica že s svojo nenavadno obliko izdaja visoko starost. Njen kovinski del je z leti povsem propadel. Kovanec za dva tolarja je zraven za primerjavo.
Pooustek
KRAJI
v
TRIMOŽJE - VODNO BOŽANSTVO
LEOPoU> SEVER
Sedaj že vemo, da so naši naravoverni predniki častili vodo kot osnovno življenjsko potrebščino, ki je kazala nekaj nenavadnih lastnosti. Ena izmed njih je bila njena agregatna spremenljivost, to je prehajanje v trdno, tekoče in plinasto stanje, kar je v naravnih razmerah silno redek pojav. Brez uspeha boste iskali snov, ki bi z menjavo letnih časov in z vremenskimi spremembami tako očitno spreminjala svoj agregatni obraz. Voda je v tem res nekaj posebnega. Pojav je v davnini po eni strani izzval občudovanje (in oboževanje), po drugi pa je prispeval k oblikovanju imena. To je nastalo iz dveh sestavin: iz števnika in samostalnika.
TRI    + MUŽA   = TRIMUŽJAD V sodobnejšem jeziku bi nastanek tega imena lahko zapisali tudi takole:
TRI      +   MOČA   = TRIMOČJE
Ime Trimužjad je utemeljeno z dokazili iz arheologije,
krajevnega imenoslovja, besedoslovja in fizike.
ARHEOLOGIJA: Na območju Dolomitov v severni Italiji, v kraju Lagole di Calalzo, so arheologi odkrili sledove antičnega vodnega zdravilišča in svetišča izpred rimske dobe. Med najdbami so bili tudi ostanki vrčev in drugih posod, na katerilffUo-^ili napisi v starinski pisavi veneti-ci. V teh napisih je Trrmožje večkrat razločno omenjeno. Oglejmo si dva primera:
1. skica. Napis na robu cedila za precejanje zdravilnega blata. Bere se z desne strani.
*0)I1<A10X100 * <J310X
l. skica
50KIRA.LOTLOB5
.3XA)RV1V<1X
IETAKSUMURT
Beseda Trimožje (icksaksU-MuRT) je zapisana v dajal-niku. V smiselnem prevodu bi se napis glasil: Kopaš se v zdravilnem blatu, zato daj Trimožju odkupnino. Tudi beseda toler (relot) je starejšim bralcem dobro znana. V današnjem času je to odkupnina, ki jo ženin plača vaškim fantom za odpeljano nevesto.
2. skica. Napis na ročaju korca za zajemanje čudodelne (božanske) vode. Tudi ta napis se bere z desne proti levi. Med besedami ni presledkov:
2. skica
iiiii;///;.
.NITAJZUHURT
(moMožjin)
Smiselni prevod v današnjo slovenščino bi se glasil: »Imaš koste-nico, zato romaj na zdravljenje k svetemu Trimožju. Ttidi v tem primeru je ime Trimožja v 3. sklonu. Ta dva in drugi napisi vsebujejo veliko besed, ki se še danes rabijo zlasti v naših narečjih. Vse pa imajo slovansko (lahko bi rekli tudi slovensko) govorno zvočnost. Dokazila iz drugih ved si bomo ogledali v prihodnjih nadaljevanjih.
Transkripcija iz venetice v latinico je po M. Boru.