SVOBODNA SLOVENIJA
LETO (A5JO) XLV (39) Štev. (No.) 39
ESLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES 2. oktobra 1986
Naš kulturni prostor	Draga 1986
Verjetno ni Slovenca, ki si ne bi želel, da bi bili vsi rojaki, kjerkoli žive, lahko med seboj povezani in to vsaj po kulturnih, če že ne morejo biti zaenkrat tudi po gospodarskih in političnih vezeh.
Zadnje čase pa je celo komunistična vlada v Sloveniji pričela posve, čati vedno večjo pozornost „enotnemu slovenskemu kulturnemu prostotu“ in pri tem trkati na narodno zavest.
Ko se ne bi komunisti od nekdaj posluževali narodnih čustev, kadar jim ne gre vse po sreči, bi lahko gledali v takem poudarjanju slovenske kulturne enotnosti, korak iz marksističnega, anacionalnega totalitarizma. Po doživetih izkušnjah pa je prav, da si ob tem zastavimo ne. kaj vprašanj.
—	Ali je v današnjih razmerah slovenski kulturni prostor res svobodno enoten, to je prost vseh umetnih pregrad, odprt vsem vetrovom in vsem doprinosom, od koderkoli prihajajo in kamorkoli gredo?
—	Ali je mogoče govoriti o svobodi v slovenskem kulturnem prostoru, če na primer zamejstvo in zdomstvo bereta vse, kar izide kjerkoli v slovenskem svetu, medtem ko Socialistična republika Slovenija, dovoli vstop le tist'm slovenskim knjigam in revijam, ki se partiji ne zde nevarne?
—	Ali ni morda večja svoboda pisanja v današnji Sloveniji le znak, da gre za trenutno „liberalizacijo, ne pa za demokratizacijo družbe“ kot pravilno sluti Niko Grafenauer?
—	Ali smemo prezreti, „da nimajo državljani. . . (v Jugoslaviji) nobenega jamstva, da se stvari jutri ne morejo spremeniti na slabše, kajti aparat, ki... vlada, je zgrajen tako, da je treba samo pritisniti na gumb in vse liberalne svoboščine se v hipu sesujejo...“ kakor trezno presoja domače razmere Dimitrij Rupel? (Teleks 10. 7. 86)
—	Ali bo pojem takega kulturne-
Glinje (nemško Glainach) so majhna vas ob južnem bregu Drave, komaj 3 km oddaljena od Borovelj v vzhodni smeri. Vas je sedež istoimenske župnije (okrog 1000 duš), ki pa danes nima več svojega duhovnika in jo upravlja župnik iz Šmar-jete v Rožu. Na tamkajšnjem pokopališču je lani skupina naših ljudi obiskala grob 16 beguncev iz Slovenije, ki so jih partizani umorili 13. maja 1945 nad naseljem Otrovca, ki
njami. Grob so našli popolnoma zanemarjen in s plevelom preraščen, kar jih je strašno prizadelo.
Danes je grob očiščen in urejen in na njem je marmornata plošča, obdana z verižno ograjo. Na njej je vklesan napis: Tukaj počiva 16 beguncev iz Slovenije — 13 moških in 3 ženske — umorjenih 13. maja 1945 v Reichmanovem gozdu. Prav isto pove tudi nemški napis.
Po pričevanju ljudi iz Otrove, so
ga prostora kaj več kot le gola želja slovenskih rodoljubov, dokler ne bo mogel v njem slovenski zgodovinar svobodno raziskovati tako po arhivih kakor po grobiščih, v katera so izginili politični nasprotniki sedanjih oblastnikov med revolucijo in po njej?
— Ali se ne zgodi lahko, da bi v okviru tako pojmovanega kulturnega sodelovanja „vseh Slovencev“, nekateri zdomci „smeli“ hoditi v domovino kulturno nastopat, vendar pod peterokrakim simbolom totalitarnega sistema in pod pogojem, da ne bodo počastili spomina svojih rajnih, ki so bili žrtev komunistične revolucije in katere ljubljanski pobudni. ki „enotnega kulturnega prostora“ še vedno krivično blatijo s psovko „izdajalci“?
Skratka, medtem ko si želimo, da se uresniči ideal skupnega slovenskega kulturnega prostora, si bodimo na jasnem, če drugi pojmujejo ta prostor v okviru partijskega političnega monopola ali v š-rokih obzor, jih demokratične svobode.
Kdor pa misli, da kultura lahko o-staja svobodna brez zagotovila političnega pluralizma, je v najboljšem primeru lahkoveren, kakor nam morejo pritrditi vsi, ki so nased i nekoč Stalinovi NEP, alf Kardeljevi OF ali Ortegovemu sandinizmu.
Slovenstvo in svoboda sta neločljivi vrednoti in le tesno povezani bosta rodili „skupni slovenski kulturni prostor“ — to je „Slovenijo brez meja“.
Dokler pa slovenska republika še ni dosegla notranje prostosti, moramo ustvarjati in krepiti „Slovenijo brez meja“ svobodoljubni Slovenci na Primorskem, na Koroškem in v zdomstvu ob rastočem sode'ovanju tistih pogumnih posameznikov, ki znajo v Socialistični republ'ki Sloveniji misliti in živeti svobodno kljub totalitarnemu režimu.
partizani ponoči 13. maja 1945 pripeljali v Otrovco s kamionom skupino 16 ujetnikov in jih odvlekli v bližnji smrekov gozdiček nad vasico, ki je tedaj štela samo 5 hiš. K najbližnjemu sosedu so prišli po vrv in kopalno orodje. Nekaj časa pozneje so se odpeljali z istim kamionom, a brez ujetnikov.
Po tem dogodku so krožile med ljudmi v okolici govorice, da je v gozdu nad Otrovco slabo	erob
v Glinjah. Konec oktobra 1946 je hotel priti župnik Arnulf Memmer do jasnosti glede teh govoric. Najel je grobarje in ti so kaj hitro odkrili v grobu 16 trupel, že precej razpadlih. Mrliški pregled je ugotovil med njimi 13 moških, delno v vojaških, delno v civilnih oblekah, in tri ženske žrtve, od katerih je bila ena še mladoletno dekle od' 14 do 16 let. Vse žrtve so imele na hrbtu
Toplo jesensko sonce je omogočilo predavanje na prostem; temačna dvorana itak ne bi mogla sprejeti številnega občinstva. V nedeljo je bil dosežen rekord kakih 300 udeležencev; debate so bile živahne, po deset diskutantov na predavanje. Večina predavanj je trajala po 90 minut, kar je odločno preveč. Prisotnost matične Slovenije izredno velika; ni bilo občutiti nobene bojazni, prevladovali so prisrčni pogovori s političnimi emigranti.
Letos so b|li samo dbmovinski predavatelji. Večinoma so govorili zelo svobodno, vendar je bila prisotna neka pogojenost režimskemu političnemu okviru. Bilo je dosti diskutantov iz diaspore, toda to ne odtehta težo predavanja. V 20 letih je Draga dodelila komaj dobrih 10% predavanj diaspori, to je preskromno in ne izpolnjuje ideje in poslanstva Drage. Noben drugačni zorni kot, kot se je opravičeval Sergij Pahor, ne odveže Drage od poslanstva foruma vseh treh Slovenij. Draga je bila letos odprta polkovniku OZNE, sicer „ne-operativcu“, pa niti enemu emigrantu laiku. Posebno prijazen pozdrav S. Pahorja tistim, ki so prišli, iz daljne tujine, in božje opravilo, ki je pripadlo Argentincu (Ladislavu Lenčku CM — op. ur.), ne odtehta tega dejstva.
Vsaj tri predavanja in seveda debate so bila letos polna kritike stanja v domovini.
Pravnik, sodnik Franc Miklavčič je podal analizo razvoja katoliške politične stranke v Sloveniji. Nakazal je predvsem stanje v stari Avstriji, ločitev duhov v 1. 1878. Krivično je označil dr. A. Korošca kot nenačelnega protihrvatskega politika, ki je sprejel prvo Jugoslavijo brez vsakih pogojev, ker naj bi mu šlo predvsem za rešitev slovenskih zadrug. Še slabše je označil emigracijo (režimski okvir!), ki da išče krivda v komunizmu in objokuje
z žico zvezane roke.
Tisto noč v Otrovci ni bilo slišati strelov. Partizanski šofer je v kamionu, ki je stal na cesti, ves čas pustil glasno teči motor, ki naj bi preglasil smrtne krike žrtev v bližini. Po vsej verjetnosti so partizani umorili vse žrtve s tem, da so jih obeša-
li.	Ljudje v okolici vedo povedati, da so si žrtve pred usmrtitvijo morale same izkopati skupni grob. Župnik Memmer je preskrbel osem krst in vanje so položili po dve žrtvi. Krste so zakopali v skupni grob na pokopališču v Glinjah.
Vprašanje je, kdo in odkod so bile te partizanske žrtve. Po nekaterih znakih bi lahko sklepali, da je bilo med njimi vsaj nekaj gorenjskih domobrancev, ki so se umikali čez Karavanke in pri tem naleteli na partizansko zasedo. Mladfoletno dekle je po vsej verjetnosti bežalo v družbi matere ali očeta, ali pa obeh in je tako vsa družina našla smrt. Tudi drugi dve ženski sta verjetno bežali skupaj z možmi ali zaročenci.
Pred dobrimi 10 leti je prišel v Glinje starejši mož, ki je pravil, da je iz Tržiča in da je zvedel, da leži njegov sin v skupnem grobu v Glinjah. Ko je stal ob grobu, je silno jokal, potem pa vzel iz' žepa stekleničko blagoslovljene vode in grob poškropil.
Prosimo vse rojake po svetu, ki jih pot nanese na Koroško, da obiščejo ta grob v Glinjah pri Borovljah in položijo nanj šopek cvetja ali prižgejo svečo. To je verjetno e-dini grob naših ljudi, žrtev iz leta 1945, ki se nahaja na svobodni zemlji in-je vsem dostopen. Grob naj bo hkrati simbol za vse grobove po širni Sloveniji, katere sorodniki ne smejo obiskovati ali pa ne vedo zanje.
Kdor od vas, ki čitate te vrstice, bi kaj vedel ali vsaj domneval, kdo in od kod so bili ti umorjeni rojaki, naj to sporoči uredništvu.
svoj poraz; ne prizna pa krivde SLS in škofa Rožmana. Povsem izpod a-kademske ravni je padel pri kritiki Rožmana. Ponovil je običajne režimske splošne obtožbe, kot pravnik ni spravil skupaj ene same specifične obtožbe, ki bi kaj veljala. Pohvalno je obravnaval pojem narodne sprave, ki more samo obstati v pluralizmu in absolutni enakosti v družbi. To pravilno misel je pokvaril, ko je milostno zagovarjal pravico starih emigrantov, da bi prišli domov samo umret. Bilo je pet diskutantov, od katerih so štirje odločno odklonili krivične obtožbe na račun dr. A. Korošca in škofa Rožmana.
Prof. Predrag Matvejev'ć je govoril v hrvaščini, insistiral pa je z debato v slovenščini. Zagovarjal je obstoj Jugoslavije, ki nudi narodom varne meje; v njenem okviru pa je zagovarjal čim več svobode. Odklonil je pretirane obtožbe na račun SFRJ, kjer vsi narodi samo naštevajo, kaj so izgubili. V malo preostri debati je prišel do izraza predvsem slovenski odklon do današnje Jugoslavije in je bila poudarjena slovenska suverenost.
Pa prvih dveh predavanjih, preveč polnih dolžnega poklona režimu, je sledil dr. Drago Ocvirk: „Blagodejna odvečnost krščanstva“. Glavni elementi: krščanstvo je dar; ki ga sprejemaš ali zavrneš. Miselnost totalitarizma: enota odpade v korist količine. Nakazal je vlogo diktature; družba je tam zaenkrat stabilna, dokončnega propada še ni na vidiku. Predavanje je bilo prepričljivo na visoki akademski ravni.
Veliko zanimanje je vladalo za predavanje Po plovbi čez rdeče morje Milana Apiha. Predvojni komunist, star 85 let, polkovnik OZNE, je podal položaj političnih zapornikov v prvi Jugoslaviji. Vse do leta 1935 je vladal oster postopek, dosti pretepanja, manj drugega mučenja in še manj umorov. Vse se je spremenilo 1935, kar je trajalo do vojne. Komunisti so si mogli sami urediti razpored po celicah, vodili so lastno kuhinjo, imeli so vse knjige in časopisje. Mogli so si urediti neke vrste
Začetek:
„Tečaj slovenščine“
Nekdo od mojega sorodstva; ne vem ali smo vsi naše rodovine še posebej izpostavljeni genocidu ali ga samo bolj opažamo — tisti moj sorodnik je bil pred leti skoraj tepen, ker je poskušal Bosanca učiti slo-venšine. Pa ni bilo to neko prisiljeno učenje, na ulici, pod geslom „slovenščina moj jezik“, „Slovenija moja dežela“ ali kaj podobnega.
Fantje so hodili v nekakšno poklicno šolo. Nekaj najosnovnejših začetkov so se tamkaj učili tudi slovenščine; med njimi je bil krepak mladenič iz Bosne in ko je hotel brati slovensko besedilo, je črko „1“ na koncu besede izgovarjal kot „1“ in ne kot „u“. Omenjeni moj žlaht-nik ga je popravljal, takrat pa se fant z Bosne razhudi, da že sam vidi kako piše in da njega ne bo nihče zafrkaval.
Menda je moj sorodnik hotel še nekaj ugovarjati, njegov sošolec, ki se ni „pustil zafrkavati“, pa je že vstajal in grozeče rinil vanj. Zato je moj sorodnik utihnil.
Meni se je pa v avgustu 1986 zgodilo tole: V Ljubljani; v trafiki na železniški postaji kupujem časopis Delo, in ker sem ga hotel kupiti še sosedovim, sem zahteval dva časopisa; zato rečem: „dve Deli, prosim!“, prodajalka pa: „šta?“, ponovim: „dve Deli, prosim!“, ona pa: „pa ja vas ne razumijem...“ Počasi mi je postajalo vsega dovolj in vprašam, če
lastno politično univerzo. Ob svoji prireditvi v ječi so peli internacionalo, ječarji in upravniki so na poziv spoštljivo vstali. Poslušalci Drage skoraj niso mogli verjeti taki širokogrudnosti prve Jugoslavije. V debati je imel Apih težko stališče, primerjava OZNE s predvojno Jugoslavijo je strašna. V debati je priznal, da je Prežihov Voranc pozval v imenu KPJ, naj volijo za Avstrijo, ker bo nas komunizem končno itak združil. Glede uničenja seznama komunistov na ljubljanski policiji se nagiba bolj mnenju, da tega ni napravil dr. M. Natlačen, ampak dr. Kante. Na vprašanje, ali bi ponovil svojo pismeno izjavo ob priliki polemike s S. Hribar: „Komunisti smo pripravljali revolucijo. Nasprotniki so to vedeli, oni so se pač uprli in pričakovali svobode od Angležev,“ je Milan Apih molčal.
dr. Peter Urbanc
Iz raznih časopisov
Objavljamo nekaj izvlečkov iz časopisov: v levičarskem Primorskem dnevniku je (am) napisal poročilo 6., 7. in 9. septembra, v Katoliškem glasu pa K. Humar 11. septembra.
O SLOVENSKEM KLERIKALIZMU
Predavatelj dr. Franc Miklavčič, pravnik, bivši član Kocbekove Zarje in partizanski poročnik.
(Program)
Miklavčič naj bi govoril o slovenski Cerkvi med Bogom in cesarjem. Za tem romantičnim naslovom se je skrivalo predavanje o slovenskem klerikalizmu. Ta je še vedno velik bavbav za premnoge ljudi, ki vidijo v političnem udejstvovanju slovenskih katoličanov pod Avstrijo in v prvi Jugoslaviji le sence in napake. Teh je bilo gotovo veliko kot vedno v politiki, bile so pa tudi zasluge in pridobitve. Ker se je dr. Miklavčič v glavnem ustavil le pri sencah, je bil po predavanju deležen številnih kritičnih posegov.
(Kat. glas)
je v tej trafiki treba govoriti srbohrvaško, da lahko sploh kaj kupim. Takrat prodajalka pravi, da je njej vseeno kako govorim. Ker sem ji o-ponesel, da me po slovensko ni razumela, je postaj dia že nekoliko naveličana in vpraša kaj torej hočem. Jaz: „dve Deli, prosim!“ Ona tedaj: „a dva Dela hočete?“ Jaz še vedno „trmasto“: „dve Deli, prosim!“ Tedaj pa ona: „pa kako vi govorite! Na slovenskem se kaže ,dva Dela“, a ne tako, kako vi!“
Potem sem jo sicer še enkrat popravil, ona pa doda, da je to sploh ne zanima. Tedaj vprašam, kako lahko tam prodaja, če je ne zanima, kako se kaj reče po slovensko! Končno je obmolčala...
To, da smo; res ne vem, če samo naše familije; izpostavljeni „lekcijam slovenskega jezika“ od priseljencev iz srbohrvaških področij Jugoslavije, že samo po sebi pove marsikaj. Drugo kar je pri tem že kar značilno, pa je, da človek iz druge republike v Sloveniji, ne bo na ulici nikogar ogovoril v slovenščini. In ko tak človek Slovenca vpraša v srbohrvaščini, mu ustrežljivi moj sonarodnjak lepo odgovarja v njegovem materinem jeziku, človek, ki je v Sloveniji tujec, je opogumljen in prepričan, „da je ves svet njegov“.
V naslednji fazi njegovega jezikovnega razvoja pa nas že „uči slovenščine. ..“
(še ni konec) Hotimir
Marko Kremžar
V
Žalostna priča težkih dni
se nahaja med Borovljami in Gli- partizanskih žrtev, kar je ponovno
prišlo na ušesa tedanjemu župniku
(Nad. na 2. str.)
En narod, ena država, ena kultura
V spomin
liliji
Tone Mizerit
f JANKO LAVRIN
V 99 letu je umrl Janko Lavrin, svetovno znan profesor ruske literature in modernih književnosti in propagator slovenske književnosti. Umrl je konec avgusta letošnjega leta v mestu Columbus države Ohio v Severni Ameriki.
Rodil se je 10. februarja 1887 v vasi Krupa v Beli krajini. Še pred prvo svetovno vojno je odšel v svet, kjer je kot žurnalist živel najprej v severnih evropskih mestih, pozneje v Londonu, odkoder so ga poslali Angleži med prvo svetovno vojno kot dopisnika v Rusijo na fronto. Leta 1918 se.je vrnil v London, kjer se je uveljavil zlasti po svojem znanju ruskega jezika in s svojimi študijami 'ruskih književnikov, predvsem Gogolja, Puškina, Dostojevskega in Tolstoja, ki so pokazali nov način literarnih podob in so kmalu zasloveli po vsem angleškem jezikovnem prostoru. Prav te študije ruskih klasikov so bile ene prvih prevodov njegovih del, ki jih je pripravil prevajalec Griša Koritnik. Tem ruskim študijam, je Lavrin dodal še nove literarne podobe najznamenitejših evropskih sodobnikov, kakor so bili Balzac, Ibsen, Niezsche in drugi. Tako je Lavrin postal splošnoznana osebnost v književnosti in je bil nastavljen za rednega profesorja na Nothigamski univerzi na Angleškem, kar je ostal d'o svoje upokojitve.
Dobro se je poznal z Galsworthy-jel -n, ustanoviteljem svetovnih Pen klUi in iz tega njegovega poznala ie bil pobudnik za ustanovitev sloven 'skega Pen kluba v Ljubljani. S sode! Rvanjem dr. Izidorja Cankarja je do. segel, da Pen klubi niso bili ustano vij eni po državah, ampak po princip. 1 narodnosti. Namesto 25 članov Pen kluba cele Jugoslavije je prišlo tako ’ 25 članov za vsak klub posebej, to je slovenski, hrvaški in srbski, pozneje tudi makedonski. To je ena velikih zaslug pokojnega Lavrina. Lavrinova že. na, po poklicu priznana grafičarka, .je tudi razstavljala v tem času svoj3 dela v Ljubljani in sicer v druži,n z Baro Remec, mlado akademsko slikarico.
Začel je seznanjati svei' tudi s slovensko književnostjo ter Je prestavil v ruščino Ivana Canka.rja (Hiša Marije Pomočnice, Hlapen Jernej), pripravil izbor Prešernove' poezije v angleščini, Antologijo slovenske lirike, Župančiča itd., pozneje tudi jugoslovanske lirike. Ti prevodi so izšli leta 1967 v Državni založbi Slovenije. Sodeloval je tudi v sestavah in pri informiranju o slovenskem kulturnem življenju v raznih svetovnih enciklopedijah. Kot razgledan in pomemben razširjeva-telj slovenskih kulturnih vrednot, predvsem v angleškem kulturnem svetu, je postal član SAZU. Po upokojitvi se je preselil v Severno A-
meriko v Columbus in postal tamkaj vodja slavističnih študij na tamkajšnji univerzi. Pridružil se je tudi tamkašnjim slovenistom, ki so ga izvolili za častnega člana. V Slovene Studies, štev. 1985 1/2, ki izhaja v Columbusu, je napisal topel življenjepis pokojnika njegov naslednik na Columbus Univerzi prof. Rado Lenček, in iz tega jemljem navedene podatke.
f FRANCE VODNIK
Pred1 mesecem dni je umrl v Ljubljani prof. France Vodnik, pesnik, literarni in gledališki kritik, esejist. Rodil se> je 5. marca 1903 v Podutiku pri Ljubljani in je po dokončani ljudski šoli študiral na klasični gimnaziji v Ljubljani. Po maturi se je vpisal na juridično fakulteto, pa je po dveh semestrih prestopil na filozofsko fakulteto, slavistični oddelek. Ker po dokončani univerzi ni dobil takoj službe, ga je prof. I-van Prijatelj poslal v Krakow na Poljskem, kjer se je izpopolnil v znanju poljskega jezika. Po vrnitvi je bil več let gledališki kritik pri Slovencu, tudi še potem, ko je bil nastavljen za profesorja na I. državni realni gimnaziji, kjer je poučeval slovenščino, in dve leti na Akademiji za glasbo in dramaturgij o.Med vojno je bil interniran v Gonarsu v Italiji.
Kot pesnik je začel priobčevati svoje pesmi v Zora-Luč in v Almanahu katoliškega dijaštva in je prišel kmalu k Dom in svetu, kjer je postal eden glavnih katoliških ekspresionistov poleg starejšega brata Antona. Še pred letom 1935 je postal tudi sourednik Dom in sveta, poleg Steleta in Koblarja. Bil je predsednik Mladega kluba. Ob prvi krizi Dom in sveta se je pridružil Ložarju in sodeloval v Krogu. Bil je med prvimi pristaši križarskega gibanja, kjer je sodeloval pri Križu na gori z načelnimi članki, in je ostal vedno zvest temu gibanju ter ga razlagal in branil do zadnjega, ko je tudi v Dragi predlanskim nastopil s svojim predavanjem. Kot eno svojih prvih knjig je izdal zbirko pesmi Borivec z Bogom, ki je postala s svojim naslovom ena glavnih gesel križarskega gibanja za duhovni preporod slovenskega naroda. Ko je po vojski postal urednik celjskih Mohorjevih knjig, je v založbi Mohorjeve družbe izdal svoje starejše duhovno borbene eseje, v katerih se je spopadal tudi z Vidmarjevim agresivnim brezboštvom, pa tudi drugimi ovirami duhovnega prerojenja, kakor sta jih gledala on in Kocbek. Izdal je svoja predavanja na Akademiji za glasbo, glavno pa se je posvetil prevajanju iz poljske literature. Postal je gotovo najboljši poznavalec poljske sodobne pripovedne književnosti in so znani
Med političnimi odločitvami, finančnimi škandali in sindikalnimi zapleti je potekel teden, ki je za nami. če bi morali iz njega po vzeti kak splošni zaključek, bi poudarili, znova kot že večkrat zadnje čase, a-patičnost ljudi. Neke vrste otopelost prevladuje med narodtom, in občutek nemoči in vdanosti v usodo je zaznati povsod. Volitve so še predaleč, da bi mogle vsaj nekoliko razgibati vzdušje. Drzne napovedi vlade, notranje praskanje strank in puhli boji sindikalistov pa že ne vžgo več ljudi, da bi jih spravili iz otopelosti, ki je naravna posledica teh let zavoženega položaja.
MALO DEMOKRATI,
ŠE MANJ KRISTJANI
Pretekli konec tedna je imela svojo državno konvencijo krščansko demokratska stranka. Slovenski emigraciji je ta stranka še bolj pri srcu, ker večinski dtel naše skupnosti soglaša s krščanskimi načeli. Treba je priznati ob tem, da govorimo dejansko o dveh strankah: to, kar je bila krščanska demokracija ob prihodu naše emigracije v Argentino, in kar je stranka danes, po skoraj štiridesetih letih.
Nastala je po vzorcu „ljudskih strank“ na starem, kontinentu, je počasi zapadla naravnemu toku argentinske politike: demagogiji. Drugače kot čilenska in venezuelska stranka, ki sta ohranili svoji politični identiteti, je argentinska krščanska demokracija po padcu peronizma zapravila res zgodovinsko priložnost, da bi se postavila na čelo razpršenih množic, in je raje igrala na a-dut trenutnega volilnega uspeha s predsedniško formulo Matera-Suel-do. Tedaj je zaigrala na vlogo kakega pol milijona peroni stičnih glasov, in dokončno zapravila svojo bodočnost.
njegovi prevodi Dambrovske Dnevi in noči ali Žeromskega Predpomlad, Prah in pepel; tudi Sienkìewicza itd. Poleg teh klasičnih del zadnjega pol stoletja bogate poljske književnosti, ki jih navaja Janko Mođ'er v naj novejši Enciklopediji novejših prevajalcev, in katerih število presega številko sto, je izdal tudi prepotrebni ogromni poljsko-slovenski slovar na 1246 straneh.
Rajnkega so pokopali na draveljskem pokopališču, kjer že počivajo pokojni moderni katoliški pesniki in pisatelji, kot so bili njegov brat Anton, Silvin Sardenko, Ivan Pregelj in drugi. Pokop so vodili škof Lenič, ki je maševal in imel cerkveni govor, pri grobu pa se je poslovil od njega tudi škof Grmič.
Od tedaj naprej teče zgodovina razkolov, shodov in ponovnih ločitev, katere zadnje dosedanje dejanje se je odigralo preteklo nedeljo. Nihajoč med peronistično desnico ter intransigents levico, je argentinska krščanska demokracija prebila zadnjih 2'5 let, in igrala vloge tako za povratek generala Perona na oblast, kot za dohod prvih dveh komunističnih poslancev v argentinski parlament. Ne prejšnje senatorsko mesto sedaj pobitega vodje iz Santiago del Estero Francisca Cerra, ne sedanje poslansko mesto Conteja ali Auyera, ne odgovarjajo idealom krščanstva in demokracije, ker so eni in drugi sad političnih zakulisnih spletk.
Sedanja pot pelje v novo ločitev. Večinska struja, vsaj tista, ki ima večino delegatov v državni konvenciji, se nagiblje na levo. V volilne namene išče stike z obnoviteljskim peronizmom in z intransigenti. Računajo na morebiten razkol v pero-nizmu in se boje, da bi se levi in 'desni peronizem združila in nastopila enotna na volitvah, ker bi potem oni ostali brez odskočne deske. Kljub temu, tudi v takem primeru, računajo na sporazum z intransigenti, ki danes niso več isto kot pred leti, in jih je postaviti že v precej skrajno levico. Zato so na državni konvenciji pristaši desnega krila izrabili banalen izgovor potrditve ali zavrnitve delegatov iz province Santiago del Estero ter zapustili zasedanje.
Bodočnost je nejasna. Možnost novega razkola je pred vrati. Očivid-no ta krščanska demokracija, ki je malo' demokratična in vedno manj krščanska, stoji na robu prepada svojega dokončnega zatona.
VEDNO DALJŠI DOLG
Problem zunanjega dolga, ki je izredno gospodarske in politične narave, je postal eden predmetov sindikalnega boja. Večkrat se je CGT, z Ubaldinijem na čelu, obregnila, ali odločno postavila na stališče plačevanja ali ne plačevanja tega dolga.
Zadnja polemika v tej zvezi je potekala ob priliki zasedanja svetovne organizacije svobodnih sindikatov, ki je bila te dni v Buenos Airesu. Tam. je Ubaldini nenadoma, vpričo predsednika Alfonsina, znova napadel vlado zaradi prevelike poslušnosti tujim finančnim ustanovam v zvezi z državnim dolgom. Odgovor s strani predsednika je bil prav tako oster: sindikati naj' stavijo pametne predloge, ne neizvršljive u-topije.
In vendar ne eden ne drug nimata čisto prav. Res je nemogoče zadaviti državo s plačevanjem, ki teče v nedogled in za katerega ve-
td

■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■a■■■■■■■«■■■■■■■«■■■■raBaaHH■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■!
DRAGA 1986
(Nad s 1. str.)
Posebno poglavje je predavatelj namenil škofu Rožmanu. Dejal je, da je škof pričel svojo duhovniško pot kot dober dušni pastir in dober Slovenec, med okupacijo pa je pristal na pozicijah bele garde. Na te pozicije ga je privedel seveda tudi odnos do komunizma. Vsekakor, je poudaril predavatelj, Rožmanovega ravnanja ni mogoče opravičiti. Tu se je predavatelj vprašal, zakaj še danes slovenski emigranti niso opravili kritične analize teh razdorov in zgrešene politike slovenskega klerikalizma.
(Prim. dnevnik)
MATIČNE DILEME
Naslednji dan v soboto je bilo na vrsti predavanje prof. Predraga Ma-tvejeviča. Predstavili so ga takole: profesor francoske moderne literature na univerzi v Zagrebu, sicer pa dober poznavalec slovenske kulture, bleščeč publicist in borec za širino v mednarodnih odnosih in za humanizem „civilne družbe“. Moral bi govoriti o „Matičnih dilemah med narodnostjo in državljanstvom“, in sicer v slovenščini, toda kot dober Hrvat je ves čas prosto govoril v hrvaščini, vendar precej razumljivo, in se oddaljil od izbrane teme tako, da
je govoril o številnih drugih stvareh. Beseda mu je tekla kot namazana, problemi so se vrstili, a nobenega ni poglobil. Tudi kasneje pri debati ne.
(Kat. glas)
Matvejevič je ob koncu predavanja in med diskusijo jasno povedal, da so zgodovinsko in tudi v sedanji luči nesprejemljive teze o delitvi narodov. Predavatelj nikakor ni zanikal neke pravice o odcepitvi, zelo stvarno pa je povedal, kako so te odcepitve v sodobni stvarnosti nemogoče in v bistvu samomorilske. Bistvo novega jugoslovanstva je videl v odstranitvi partikularizmov in v težnji po občem. Obče, se pravi, jugoslovanstvo pa doseže svoj vrh prav v naj večji uveljavitvi posameznih narodov.
(Prim. dnevnik)
V nedeljo je bilo najprej somaševanje, ki ga je vodil Ladislav Lenček iz Argentine, škofov vikar dr. L. Škert je pa ob začetku prebral pismo tržaškega škofa L. Bellomija s pozdravi in voščili za letošnjo Drago.
(Kat. glas)
MED TOTALITARIZMOM IN DEMOKRACIJO
Po maši je bilo dopoldansko pre-
davanje dir. Draga Ocvirka. To je mlajši slovenski duhovnik in teolog (rojen v Celju leta 1951). Študiral je v Parizu in v Ljubljani. Sedaj je profesor na Katoliškem inštitutu v Parizu; občasno pa predava tudi teologom v Ljubljani. Predmet njegovega predavanja je bil „Blagodejna odvečnost krščanstva“. Pod tem dvoumnim naslovom je razvil misli o sovjetskem boljševizmu in njegovem nasprotju demokraciji. V sredi stoji krščanstvo s svojo blago-vestjo.
(Kat. glas)
Prav v nedeljo se je Draga prevesila v ideološko razpravo, ki je postavila na zatožno klop totalitarizem.
Teolog Drago Ocvirk je govoril O blagodojni odvečnosti krščanstva. Bistvo njegovega predavanja pa je bila kritika stalinističnega totalitarizma. Stalinizem oz. komunizem privedeta do gulaga. Komunistične države so v svoji osnovi nasilne, do kraja represivne, iz ljudi naredijo le številke, ki se vključujejo v delovni proces. Kdor misli drugače, je obsojen na gulag. V teh državah ni možno nikakršno svobodno mišljenje, človek mora misliti tako, kot misli država. Njegova morala je državna morala, njegovo srce bije, kot to želi vladajoča nomenklatura. Cerkev je seveda v teh državah nekaj odveč, celo preganjana je. Prav zaradi svinčene kape, ki pokriva dr-
žavo-gulag pa se vera javlja kot duhovna odrešitev.
(Prim. dnevnik)
PRIČEVANJE KOMUNIST A-P ARTI J CA
Milan Apih: starosta KPS, član sveta SNOS-a, direktor Radio Ljubljana, 10 let član ustavnega sodišča SRS, sodelavec Nove Revije.
(Program)
Priznam, da nas ni razočaral. Govoril je iskreno, odkrito in z ljubeznijo do zgodovinske resnice. Nasprotno temu, kar se je v mladih letih učil in pozneje tudi dolgo držal, da resnica je tisto, kar partija trdi.
Potrdil je, da so v tej „visoki šoli“ komunizma vzgajali in učili v strogo stalinistično-leninističnem duhu in metodah. To so kasneje prenesli v svoje delovanje za časa revolucije in po vojni, ko je partija prevzela celotno oblast.
Osnovna načela te vzgoje so bila: Resnica je, kar partija trdi; in dobro je to, kar koristi partiji in revoluciji. Kdor se s partijo ne strinja, je kontrarevolucionar, belogardist, frakcionaš, fašist, izdajalec. Do fanatizma prežeti s temi nauki, so partijci izpeljali revolucijo in se polastili oblasti nad ljudstvom. „Bili so včasih še bolj stalinisti od Stalina samega,“ je priznal predavatelj.
(Kat. glas)
Bila je to kvalitetna in izjemno
do vsi, da nikdar ne bo izplačan. Ö tem je neštetokrat tudi Cerkev že spregovorila. Bolivijski škofje so postavili trditev, da je zunanji dolg latinskoameriških držav bistveno nemoralne narave. Nemogoče pa je, po drugi strani, podvzeti enostranski ukrep, ker bi to pomenilo, vsaj v primeru osamljenega koraka katere države, zapisati tc državo neizogibnemu poginu.
To je prišlo do izraza tudi na zasedanju omenjene mednarodne sindikalne konference, ko so sindikati razvitih držav postavljali svoje stališče, medtem ko je večina latinskoameriških zastopnikov enostavno zahtevala, naj se dolg ne plača. Debata je tekla tudi o izvedbi stavk. Zlasti italijanski delegat, sindikalist Giorgio Benvenuto, je postavljal stališče, da stavka ne reši nobenega izmed' obstoječih problemov. A razložiti bi mu bilo treba, da govori o argentinskih sindikatih in argentinski vladi, kjer je sporazum zaradi socialnega položaja in političnih nasprotij skoraj nemogoč. In ker življenje suka dejstva, ne želje, se bo to nadaljevalo, še po splošni stavki
9.	oktobra naprej.
OGENJ IZKUŠENJ
Argentinski pregovor trdi, da „izkušnja je luč, ki nam sveti, ko nas opeče“. Pa izgleda, da tega domačega izreka ne jemljejo preveč resno, celo potem, ko se opečejo. To bi bil primer poneverbe v banki A-las in polom dnevnika Tiempo Argentino.
Poneverba v Banco Alas sega v višino 110 milijonov dolarjev. Celo tisti, ki se nič ne razumejo na finance, se sprašujejo, kako je mogoče, da nihče v Centralni banki ni postal pozoren na dejstvo, da je drugorazredna banka sukala take izredne fonde v zvezi s subvencijami za izvoz. V afero je zapletenih več funkcionarjev, ki si bodo morebiti umili roke, kaj težko pa bo umiti vest. Podobne afere niso nove v Argentini, pa izgleda, da se iz preteklih izkušenj nič ne naučimo, ampak prav nasprotno, izpopolnimo.
Primer dnevnika Tiempo je druge narave. Dnevnik je imel resno smer, celo nekoliko krščansko pobarvano (prejšnji direktor Burzaco je te dni prejel odliko argentinskih škofov), pa so ga zaradi malenkostnih finančnih težav prodali radikalni struji coordinadori. Sprememba linije je bila tako ostra, tako vidna in tako surova, da je naklada iz
75.000	izvodov v nekaj mesecih padla na 45.000. Že tako redki oglasi so se še bolj zredčili in dnevnik je prišel na boben. V trenutku, ko pišemo te vrstice, se delavstvo bije za bodočo usodo, kajti 520 ljudi je na cesti, in 520 družin brez kruha. Kolikokrat smo že videli, da strankarski dnevniki v Argentini neizhodno propadejo. Tudi coordinadora izgleda, da se je opekla. Jo bo kaj izučilo?
zahtevna šola, ki je oblikovala najvidnejše revolucionarje. Prav v tej šoli pa je Apih videl seme tistega stalinizma, ki naj bi imel usodni pomen tudi v današnjih časih.
(Prim. dnevnik)
KOMENTARJI
Tudi letošnja Draga je za nami. Kolikor sem mogel slediti, sem viđ’el, da so bili predavatelji iz Slovenije zelo zaskrbljeni za prihodnost Slovencev kot naroda. Pri vseh njihovih izvajanjih je bilo to čutiti; bojijo se „balkanizacije“, bojijo se „ju-goslovenstva“, tj. stopitve v neki jugoslovanski narod, ki bi pa bil srbski oz. hrvaški po jeziku. Ne razumem, zakaj je potrebno govoriti celo o izginotju Slovencev in to v Sloveniji! Noben narod ne umrje, če sam noče umretii. Tudi nas Slovencev ne bo nihče zamoril, če se sami ne bomo zamorili. Naša usoda je v naših rokah in ne v rokah Srbov ali koga drugega.
(Kat. glas)
Posebno poglavje zasluži seveda debata v Dragi. Večina diskutantov je izpovedovala svoj gnev proti totalitarizmu, ki je stisnil v svoj oklep slovenski narod. Diskusija se je vila okoli škofa Rožmana in se ponekod zlila v hvalnice stare Jugoslavije. K diskusiji so se prijavili predvsem starejši ljudje, politični emigranti in seveda tudi diskutanti iz Slovenije.
(Prim. dnevnik)
Buenos Aires,
'GORNJA RADGONA — 24. kine-tijsko-živilski sejem prikazuje dosežke in izdelke 1100 razstavljalcev iz Prekmurja, ostale Slovenije ter Jugoslavije in inozemstva,. Pomembno mesto je imela razstava živine, ki je najkakovostnejša v Jugoslaviji.
LJUBLJANA — V slovenskih osnovnih šolah so lani zabeležili najslabši učni uspeh v zadnjih šestih letih: 217.455 učencev je lahko napredovalo, 5375 pa jih mora ponavljati razred. Še to zanimivost: lani so skupno podelili v spričevalih 21.595 nezadostnih ocen.
BEOGRAD — Na osebo pride pride približno 51 kg. mesa (v Argentini nad 100 kg.) na leto, pravijo statistike. V večini razvitih držav porabijo za hrano do 30% zaslužka, v Jugoslaviji pa skoro polovico!
LJUBLJANA — Slovenska podjetja — tržiški Peko in trboveljski Rudis poleg drugih so skupaj zgradile v Alžiriji tri tovarne obutve. Nekaj domačinov se je pripravljalo za delo pri Peku in v čevljarski šoli v Kranju. A ne gre vse dobro: tovarne niso dosegle dovoljno produkcijo, delavci so zapuščali tovarne, nespodbudno nagrajevanje produktivnosti itd.
LIPICA — Galerijo Avgusta Černigoja so odprli v avgustu; umetnik je prispeval 1200' del, sredstva je zagotovila kobilarna. Galerijo je postavil dr. Jure Mikuž, ravnatelj Moderne galerije v Ljubljani.
VRHNIKA — Hudo neurje tornada je 23. avgusta povzročilo v vrhniški in logaški občini veliko škodo. Veter je dobre pol ure odkrival strehe, rušil zgradbe oz. je poplavljal kleti. Pravijo, da je bilo okoli deset milijard din škode. Okoli Vrhnike je poškodovanih nad 390 hiš, 15 osebnih avtomobilov in vrsta traktorjev.
KOPEIR —- Strašna suša muči slovensko obalo, prebivalci trdijo, da take ni bilo že nad 60 let. Posevki so uničeni skoraj 90%.
LJUBLJANA — Mednarodni simpozij o mikrobni ekologiji je odprt v Cankarjevem domu, kjer se je zbralo nad 800 strokovnjakov. Ta znanost je postala pomembna v zadnjih časih, ker študira soodvisnost mikrobnih procesov in ekoloških sistemov na Zemlji.
UMRLI SO OD 23. do 28. avgusta 86:
V LJUBLJANI — Minka Božič; Janez Zadnikar; Matevž Mahne; Marija Zemljak; Antonija Curk; Štefanija Kepa; Anica Martelanc; Slavko Štiblar; Marija Svetina roj. Legat; Radovan
Tavzes; Franc Sever, Marija Hrastar roj. Maček; Marija Puhar roj. Klun; Vilko Mazi (98), planinski publicist; Leon Pfeifer; Jože Devetak; Marija Zakrajšek; Cveta, Dolinar; Franc Avbelj; Adolf Vesel; France štrumbelj.
V DRUGIH KRAJIH: Martin Ku-stec, Preska; Jernej Kaplja, Litija; Milan Miška, Koper; Katarina Zalokar roj. Košak, Vir; Albin Lah, Dutovlje; Alojzij Primic, Ilirska Bitrica; Marija Zemljak, Vel. Lašče; Urška Pogorelec, Tržič; Drago Samsa, Polje; Marija Sire roj. Božič, Kranj; Alojz Cvenkel, Ljubno; dr. Marija Erčulj-Strašek, Velenje; Anica in Miro Kavčič, Koper; Pavla Šarc roj. Povše; Vrba pri Lukovici; Urška žulič roj. škrbina, Oštre; Jože Grahor (93), Prem; Cveta Dolinar roj. Nartnik, Dvor pri Polh. Gradcu; Avguštin Goreč, Ivančna Gorica; Alojz Košir, Hruševo; Marko Koblar, Polje; Janez Žgajnar, Krška vas; Marko 0'bid st., Cerkno; Marija Jerše roj. Pibernik, Bled; Alojzij Gale, Janče; Slavka A-bram, Hrpelje; Alojzij štergaška, Hrastnik; Anica Grlec roj. Herle, Domžale; Ferdinand Žitnik, črna vas; Helena Fabjan roj. Čepe, Bled; Jera Mavsar roj. Samotorčan, Vrhnika; Janez Celare, Stična Franc Melhar, Dramlje; Franc Gombač, duhovnik iz Ilir. Bistrice; Marjan Rakovec, Duplje.
SLOVENCI v ARGENTINI
Osebne novice
Rojstvi: V Cordobi sta se rodila v družini Marjance Grdin in Nestorja Vilatovskyja hčerka Nadja; v družini Matija Grdina in Adrijane se je rodil sin, ki bo pri krstu dobil ime Matija. Čestitamo.
Krst: V nedeljo, 28. septembra, je bil krščen v slovenski cerkvi Marije Pomagaj Friderik Andrej Cestnik, sin Jožeta in ge. Andreje roj. Brula. Za botra sta bila Norbert Simčič in ga. Irena Simčič. Krstil pa je Jože škerbec. Čestitamo !
Poroka: V soboto, 20. septembra sta med poročno mašo v cerkvi Marije Pomagaj sklenila zakonsko zvezo sourednik našega lista Gregor Batagelj in prof. Miriam Jereb. Priči sta bila ženinova mati ga,. Marjana Batagelj in nevestin oče Janez Jereb. Poročni obred je opravil prof. France Bergant s kon-celebriranjem Franceta Cukjatija. čestitamo !
Poroki: Dne 27. septembra sta se poročila v Caserosu inž. Franci Medic in prof. Barbi Petelin. Za priči sta bila ženinova mama ga. Anica Medic in nevestin oče Andrej Petelin. Poročne o-brede je med sv. mašo, pri kateri je pel ,,Gallus“, opravil delegat dr. Alojzij Starc.
V župni cerkvi Santa Rita v Boulogne, sta se 26. septembra poročila Emil Sever in gdč. Nora Arigós. Priči sta bila ženinova mati ga. Justi Sever in nevestin oče Oroldo Arigós.
Mladim novoporečencem čestitamo!
Pogovor z dvema Slovenkama iz Argentine
Kako bi se ti pogovarjal z dvema Argentinkama? Lahko preizkusiš vse svoje jezikovno znanje, in to v vseh mogočih jezikih. Zase moram reči, da sem bolj len in svojega jezikovnega znanja nisem postavljal na preizkušnjo. Pogovarjal sem se z njima v svojem materinem je-ziku. V slovenskem jeziku sem se z njima izvrstno pogovarjal. Spet enkrat dokaz več, da se včasih da s slovenščino priti o-krog sveta. Le na Koroškem včasih niti za kakšen vogal ne smeš Stopiti, pa te že ne bodo več hoteli razumeti. Obiskali! sta me v stanovanju. V desetem nadstropju. Najprej niti nista hoteli izdati, da sta iz Buenos Airesa — mesta iz betona. „Celovec je v primerjavi z Buenos Airesom vas,“ pove Alenka. Lučka prikima. Naslednji dan smo zmenjeni, da se dobimo v Slomškovem domu, da se nekoliko podrobneje pogovorimo. Lučka Poznič in Alenka Magister sta njuni imeni.
Na mizi v vazi namesto rož žitno klasje. Najprej se mi predstavi A-lenka Magister. Ravno je končala svoj študij. Stara je 22 let in je po poklicu profesorica za zemljepis tla srednjih šolah. „Poučevala sem v slovenski šoli zemljepis Slovenije,“ Pove in takoj dostavi: „Ne verjameš, toda v Argentini imamo slovenske
ljudske šole.“ Ima še eno sestro in štiri brate. Vključuje se v Slovensko katoliško akademsko društvo, v Katoliško akcijo in v Slovensko dekliško akcijo (organizacijo - op. ur.). Njeni starši so iz Slovenije in živijo že 40 let v Argentini, točneje v Buenos Airesu.
Lučka Poznič je nekoliko mlajša od Alenke. Stara je 19 let in je pravkar končala srednjo šolo. Brez Alenkine pomoči bi mi nikdar ne uspelo zvedeti, da je v uredniškem odhodu mesečnika Mladinski vestnik. (Mladinska vez - n. op.) Tudi ona sodeluje pri Slovenski dekliški organizaciji in pri Katoliški akciji. Doma ima še eno sestro in brata.
„Največ Slovencev v Argentini nas je v velikem Buenos Aires (Gran Buenos Aires). Raztreseni smo po različnih okrajih, in se tu združujemo v domove. Teh je sedem in en centralni. Centralni ima naziv Slovenska hiša. V tej hiši imamo tudi cerkev Marije Pomagaj. Vsi ti domovi so bil zgrajen z lastnim denarjem.“
Kaj je v vseh teh domovih, vprašam in nekoliko nevoščljivo gledam na toliko streh, stolov in krajev, kjer se Slovenci v Argentini srečujejo. Pri nas na Koroškem bi take domove, sploh v nekaterih obrobnih krajih, zelo potrebovali. „V teh domovih so sestanki, družabna srečanja, kultura, šport in vsako nedeljo tudi maše. Tu se srečujejo Slovenci.“
Pozanimam se za mladinske orga-
25 let Slomškovega doma
V vrsti slovenskih trdnjav v Buenos Airesu Slomškov dom v Ramos Mejiji letos praznuje svoj srebrni jubilej. 25 let je že preteklo, kar se je srenja zatekla pod varstvo vélike-ga Slovenca, škofa A. M. Slomška, da jo varuje in vodi po težki poti zvestobe slovenstvu in Bogu.1
Zato je bilo prav, da je letošnji jubilej postavila skupnost pod okrilje tega našega škofa. Geslo dneva je bilo vzeto iz Slomškovih rekov: LJUBIMO SVOJ ROD — SPOŠTUJMO SVOJ JEZIK.
Vse slavje je bilo razdeljeno na dva dela: Prvi dan, v soboto, 20. septembra zvečer, je bil posvečen glasbi. Na ramoškem odru smo imeli priliko slišati tri mlade slovenske zbore, najprej vsakega posebej, nato skupno. Zbore je pozdravil Marjan Loboda, ki je večer povezoval.
Najprej je nastopil mladinski pevski zbor iz San Justa, ki ga vodi Andrej Selan. Mladi glasovi, polni zvonkosti in navdušenja, pa pod trdo in varno roko dirigenta, so zapeli več pesmi: Savin Kaj vprašaš me zdaj; Adamičevo V gozdu, Ipavčevo Naše gore, Foersterjevo Planinsko ter Potrkan ples M. Hubada. Poleg teh pa še črnsko duhovno I couldn’t hear nobody pray, Gallusovo Preparate in tukajšnjo Molinero Francisca Lambruschinija. Solista sta bila Stanko Jelen in Nežka Markovič.
Po burnem aplavzu je nastopil drug zbor, tudi mladinski, iz domačega Doma, pod vodstvom lic. Tineta Selana. Ti so tudi zapeli z vso uglajenostjo in lepoto naslednje pesmi: Adamičevo Kaj pa fantič dela, Venturinijevo Nocoj pa, oh nocoj; Schwabovo Kmetiško pesem in Rra-molčevi Pustna ter Pod! lipo. Od tujih pa narodno mehiško Las Mana-nitas, črnsko duhovno I’m going to sing. Solisti so bili Bogdan Magister, Vera Beltram in Rozka Snoj.
Tudi te je polna dvorana občinstva navdušeno pohvalila s ploskanjem.
Kot tretji zbor pa je bila zanimivost: Iz Mendoze so prišli kot dragi gostje tamkajšnji pevski zbor, ki ga vodi lic. Marko Bajuk. Tega zbora že dolgo nismo imeli priliko slišati, zato smo poslušali z zanimanjem njih izvajanje.
Spored je bil sledeč: Sattner Opomin k petju; Hribar Hišica očetova; B. Ipavec Slovenska dežela; Ari-bar Mlatiči; Tomc' Od Ribnice do Rakitnice; Gröbning V tujini; Foerster Pevec; Kramolc Zdravica Slovencev; seveda pa so zapeli še vrsto pesmi, ki jih je uglasbil njih početnik ravn. Marko Bajuk: Meglica, Žalost (za ženski zbor) in Ej, zato.
nizacije. Naštejeta mi Slovensko dekliško zvezo (SDO) in Slovensko fantovsko zvezo (SFZ). To sta centralni mladinski organizaciji. „Vi na Koroškem nimate mladinske organizacije, ki bi vas povezovala. Pri vas so ideološke delitve. Pri nas jih ni.“ Tudi študenti se združujejo v Srednješolskem tečaju, ki se sestaja vsakih štirinajst dni. Koliko študentov se tu združuje, me zanima. Alenka odgovarja, da jih ni toliko. Eni imajo šolo, drugim pa se ne ljubi.
Zanima me, kako je z mladino, če še obvlada slovenski jezik. „Doslej še. Večina še zna slovensko. To je razvidno tudi pri centralnem mladinskem dnevu. Tu je pogovorni jezik skoraj popolnoma slovenski.“
Po pripovedovanju Alenke in Lučke mora biti kulturno življenje Slovencev v Argentini precej razgibano. Slovenci v Argentini imajo slovensko gledališče, imajo lastne režiserje. Vsako leto se zvrsti nekaj iger in več proslav. O številnih kulturnih prireditvah na tem mestu ne bom pisal.
Vprašam po listih, ki jih izdajajo Slovenci v Argentini. Začneta naštevati, naposled pa to opustita. Ne želita, da bi kakšen list pozabile. O-krog deset jih je, naštejem tako približno. Nekateri so znani tudi pri nas.
Ugotavljam, da imajo v Argentini tudi slovensko vas. Takoj pride popravek. „To je le naselje, kjer so se naselili Slovenci. Ker je tu naseljenih največ Slovencev skupaj, imenujemo to naselje ,Slovenska vas*.“ Slovenec v osemmilijonskem mestu Buenos Airesa! Kaj si kot Slovenec v
Tudi njim so se hvaležni poslušalci zahvalili z velikim aplavzom, saj so nas vse zadovoljili in pokazali, kaj lahko pripravijo, čeprav jih je malo v Mendozi. Tudi dirigentu vso pohvalo za trud pri delu in za naš užitek ob poslušanju.
Končno je nastopil še težko pričakovani trenutek, ko so stopili vsi trije zbori skupaj na oder. Že dolgo nismo slišali kaj takega.
Pod vodstvom lic. Marka Bajuka iz Mendoze so imenovani zbori zapeli skupaj Fleišmanovo Triglav, ki v tako močni zasedbi vedno zadoni mogočno ter Premrlovo Slovanska pesem, ki je tako vžgala, da so jo morali ponoviti.
Posebno moramo pohvaliti dirigenta Bajuka, ki smo ga sedaj prvič spoznali pri „delu“,: da obvlada zbor z lahkoto in natančnostjo, obenem pa tudi resnostjo in pri tem doseže velik uspeh.
S tem je bila predvečerna proslava obletnice zaključena.
NEDELJSKA PROSLAVA
Naslednji dan, 21. septembra, se je že dopoldan zbralo veliko okolišča-nov, pa tudi od drugod, na začetek praznovanja. Najprej sta dvignila na drog argentinsko in slovensko zastavo Helena Malovrh in Ivan Makovec, nato pa je predsednik Doma pozdravil vse goste, predvsem Mendo-ščane. Sledilo je v dvorani odkritje novega velikegia reliefa zavetnika Doma A. M. Slomška, ki ga je izdelal mojster Jože Žerovnik; ob botrova-nju ge. Potočnikove in Nermana Zupana ga je blagoslovil krajevni župnik Jože Škerbec.
Sledila je slavnostna maša, ki jo je vodil delegat dr. Alojzij Starc s somaševanjem župnika J. Škerbea, gosta iz Ljubljane župnika Janeza Riharja in novomašnika Toneta Bidovca, ki je izšel iz te srenje. Pri pridigi se je dr. Starc spomnil predvsem pokojnih, ki so toliko pripomogli pri postavitvi Doma, predvsem duhovnika J. Kalana, Hermana Zupana st. in Janeza Brule.
Po maši je veliko gostov ostalo na skupnem kosilu in v pogovoru počakalo na popoldansko proslavo. Že pred peto uro popoldan so se pričeli zbirati gostje, ki so popolnoma napolnili gornjo dvorano.
Proslava se je pričela s slavnostnim: govorom. Naprosen je bil zanj prvi predsednik Doma J. Brula, a je žal prezgodaj umrl, vendar mu je bil Dom tako pri srcu, da je že pred mesecem imel ves govor napisan. Zdaj ga je prebral lic. Marjan Schiffrer, in ga skrajšanega objavljamo.
Argentini? Slovenec ali Argentinec? „Veš, vrtiš se v argentinskem okolju. če si v skupnosti, si anonimen. Sva Slovenki, sva pa tudi Argen-tinki.“ To je njun pribiti odgovor v jutranjih urah v Slomškovem domu.
■Štirinajst dni sta bili Alenka in Lučka na Koroškem. Tu sta doživljali utrip koroškega načina življenja. Srečali sta se z nekaterimi Slovenkami in Slovenci. Na vprašanje, kje vidita razlike med življenjem tu in v Buenos Airesu, se najprej o-glasi Alenka: „Mi živimo v samem betonu, vi živite v naravi. Narava napravi človeka drugačnega.“ Tudi za Lučko je najopaznejša razlika stik z naravo. „Si lahko na kmetih. Toda težko bi se privadila na tako |živ>ljenje. Bila bi prevelika sprememba.“ Tudi Argentine ne bi hotele zapustiti. Alenka je preveč navezana na slovensko skupnost. Lučka pa bi za nekaj časa šla. „Potem pa bi videla, kje me potrebujejo kot človeka.“
Obe sta prepričani katoličanki. Lučka meni, da naj mladina kljub vsemu ne zametava krščanstva. A-lenka pa opozarja: „čeprav danes pomeni biti kristjan, da si starokopiten in naiven, je treba kljub temu ohranjati vrednote.“
Nekaj ur pozneje sta Alenka in Lučka že sedeli v avtu in se peljali v drug kraj Evrope, kjer živijo Slovenci. Konec septembra se nameravata vrniti v Gran Buenos Aires. Medtem pa še spoznavata celino tostran velike luže.
Vincenc Gotthardt Nedelja, Celovec, 7. sept.
LJUBI SVOJ ROD, SPOŠTUJ SVOJ JEZIK
Naši učitelji so takoj uvideli potrebo in dolžnost za ohranitev in obstoj slovenskega jezika in tako u-stgnovili sobotne šole. Ravno zaradi teh šol, oziroma pomanjkanja prostorov za učenje, so zrastli naši Domovi in med njimi tudi Slomškov dom. Da se je vse to doseglo, je stopila v pomoč tem idealistom majhna skupina mož in ramoški župnik g. Janez Kalan, ki je prevzela nalogo združiti ves slovenski živelj v eno samo družino, da si tako s svojo sposobnostjo in ljubeznijo do naroda zgradi košček Slovenije. Vsi ti začetniki in polagoma vsa naša ra-moška skupnost, z malimi izjema-mi, je prijela za delo z vso ljubeznijo in prepričanjem, da ni nobeno delo pretežko in nobena žrtev prevelika, kadar gre za obrambo krščanskih in narodnih načel.
Vi, ki ste tako oddaljeni od svoje domovine, ste ohranili materin jezik, pa ne samo to, posredovali ste ga svojim otrokom in vnukom. Nepopačenega, takega kot ste ga govorili pred štiridesetimi leti.
Geslo današnjega dne je, kot: ga je zapisal naš zavetnik Anton Martin Slomšek: Ljubi svoj rod, spoštuj svoj jezik. Ali more kdo bolj ljubiti svoj narod, kot ga mi Slovenci. Mnogi so d'ali zanj vse, kar so imeli — svoja življenja. Nam pa je Bog dal veliko milost, ohanil nas je pri življenju. Ne zato, da bi brezbrižni tavali po svetu. Dal nam je poslanstvo, da ostanemo zvesti svojemu narodu, zanj delamo, žrtvujemo svoj čas, vse svoje moči in sposobnosti. Mnogi so to poslanstvo vzeli tako, kot nam je bilo dano. Z vso resnostjo, ljubeznijo in požrtvovalnostjo, so se vrgli na delo, za obstoj in rast našega naroda. V delu in borbi zanj se kaže ljubezen. Vsem sodelavcem, ki so aktivno delali skozi dolgih 25 let in z vdanim optimizmom dajali poguma malodušnim, naj Bog nakloni obilen blagoslov in srečo. Mnogi so že odšli v nebeško domovino in se, če Bog da, pridružili našemu zavetniki. Iz onstranstva prosijo za nas, da bi do konca ostali zavedni, zvesti in ponosni Slovenci.
Zatem se je Marjan Loboda zahvalil vsem bivšim predsednikom Doma, ki jim je v priznanje sedanji predsednik Tomazin izročil lep relief škofa Slomška, delo akad. kip. Franceta Ahčina. Vsem tem javnim delavcem so se tudi navzoči zahvalili z mogočnim aplavzom.
Nato je pozdravil še vse zbrane predstavnike mendoških Slovencev popredsednik Društva Slovencev v Mendozi Stane Grebenc, nato pa še predsednik Zedinjene Slovenije Lojze Rezelj. Oba pozdrava sta izzvenela bodrilno in optimistično, v zahvalo za preteklo delo in upanje v bodoče.
Sledil je odrski prizor Pastirček s Sloma na besedilo škofa Slomška, ki je bil posvečen slovenski besedi. Režiral in pripravil ga je Franci Ho-losan s sodelovanjem predvsem o-snovnošolske mladine. Prikazana je bila Slomškova življenjska pot in njegov pouk slovenskemu ljudstvu, naj ohrani in ljubi svoj materin jezik, kar moramo tudi mi vzeti za vodilo. Nastopali so: Jure Vombergar, Ivan Vombergar, Tončka Trobec, I-van Fajfar, Francka Javoršek, Nej-ko Štefe, Klavdij Selan, Gabrijela Tomazin, Tatjana Wilempart, Klavdija Malovrh, Lojze Lavrič ml., A-lenka Smole, Marcel Brula, Andrej Rode, Andrej Bohinc, Matjaž Čeč, I-van Hrovat, Simon Vrečar, Olga Bohinc, Ana Marija Lavrič, Nežka štefe, Mojca Vombergar in Vladi Selan. Sodelovala je tudi pevska skupina višjih razredov Slomškove šole.
Mogočno sceno sta izdelala Stane Snoj in Tone Kržišnik s pomagači, šepetalka je bila Lučka Vombergar, luči pa je upravljal Franci Willen-part.
Prijetno in zanimivo igranje, recitiranje Slomškovih pesmi in naukov, lepo znanje slovenščine naših mladih in njih pogumno igranje so vse poslušalce v dvorani prijetno navdušile. Pa tudi so spet lahko dobili iz modrih besed škofa Slomška novega zagona za trud in delo v tej slovenski trdnjavi, ki — upaj m* bo še z enakim zagonom delovala za slovenstvo na tej strani oceana.
TDml
MALI OGLASI
ADVOKATI
dr. Franc Knavs — vsakovrstne civilne, delavske in trgovske zadeve v Capitalu in Pcia. Bs. As. — Tueu-män 1455, 9. nađstr. E - Tel. 45-0320 - poned., torek, četrtek od 16 do 20.
ARHITEKTI
arh. Jure Voimbergar — Načrti za gradnje stanovanjskih hiš, industrijskih in trgovskih stavb. — Av. Gaona 2776 - 1706 Haedo T. E. 659-1413.
arh. Marija Bavec — Belgrano 123 -17. nad. “5” - R. Mejia - Tel. 654-2461; poned., sreda, petek od 17 do 19.
arh. Andrej J. Horvat — Načrti za gradnje stanovanjskih in trgovskih poslopij, predelave, opreme in dekoracije. Curupayti 1525 - (1708) Moron - Tel. 628-7515.
OBRTNIKI
Modno krojaštvo — Tone Bidovec - nove obleke in popravila starih - Av. de Mayo 2416 - Ramos Mejia - Tel. 651-1242.
TRGOVINA
Delikatesa Franc Vester — Gana 119 -Capital - (1 kvadro severno od postaje Liniers).
Alpe Hogar — Stane Mehle — vse za
vaš dom - L. Vemet 4225 - 1826 Rem. de Escala,da - T. E. 248-4021.
ZDRAVNIKI
dr. Marija Grzetio-Aunon — medicina interna - psihiatrija; torek, sreda in četrtek - Institute Salta, Salta 1570, Mendoza; prositi uro na tel. 231144.
GOSPODARSTVO
Zavarovanja M. in H. Loboda —- Sar-miento 385, 1. nadstr., pis. 10 - Buenos Aires - od 11 do 18.30 - T. E. 312-2127.
Kreditna zadruga SLOGA — Bmé. Mitre 97, 1704 Ramos Mejia - T. E. 658-6574, 654-6438, Od poned. do petka od 15. do 19. ure.
Mutual SLOGA — Bmé. Mitre 97, 1704 Ramos Mejia - T. E. 658-6574, 654-6438. Od poned. do petka od 15. do 19. ure.
Slovenci v Evropi
FRANCIJA
V Parizu so zaključili svojo šolo s proslavo šolskih otrok: prikazali so recitacije in Rdečo kapico pa pravljično Modro vrtnico. Govoril je msgr. N. Čretnik in se zahvalil staršem, ki so vsi dobili vrtnice kot dokaz ljubezni, ki povezuje vso skupnost.
OBVeSTILfì
SOBOTA, 4. oktobra:
Redni pouk Slovenskega srednješolskega tečaja v Slovenski hiši ob 15. uri.
Naš dom San Justo — slavnostna večerja ob praznovanju Petih jubilejev ob 21. uri.
V Slovenski vasi igra „Vse narobe v mestu Petpedi“ ob 20. uri.
NEDELJA, 5. oktobra:
XIX. Pristavski dan in XVII Mla-
dinski dan v Gastelarju s celodnevno prireditvijo.
10. obletnica svetogorske Marije v cerkvi sv. Rafaela. Ob 16 pete litanije in blagoslov, nato maša; po maši družabno srečanje v dvorani.
ČETRTEK, 9. oktobra:
Sestanek Zveze slov. mater in žena
ob 17. uri v Slovenski hiši. Predava dr. Nataša Krečič: „Prizadeti in okolje“. Ob 15. uri seja odbora.
SOBOTA, 11. oktobra:
Visokošolski tečaj od 16. do 19. ure v Slovenski hiši.
NEDELJA, 12. oktobra:
30. letnica Našega doma v San Ju-stu.
V Slovenski vaši bo ob 18. uri v cerkvi Marije Kraljice cerkveni koncert zbora „Choral de Lands“, ki ga vodi Andrej Jan.
SREDA, 15. oktobra:
Sestanek Lige žena-mati v San Martinu ob 18. uri. Predava ga. dr. Nataša Krečič: „Prizadeti in okolje“.
SOBOTA, 18. oktobra:
Redni pouk Slovenskega srednješolskega tečaja v Slovenski hiši ob 15. uri.
NEDELJA, 19. oktobra:
Informativni sestanek SLOGE v Ca-
rapachayu ob 12. uri združen z nagradnim žrebanjem.
ESLOVENIA LIBRE
Fundador: MILOŠ STARE
REDACCION Y ADMINISTRACION:
RAMON L. FALCON 4158 1407 BUENOS AIRES ARGENTINA Telèfono: 6 9 - 9 5 0 3
Glavni urednik:
Tine Debeljak ml. Uredniški odbor: dr. Tine Debeljak, Tone Mizerit, dr. Katica Cukjati, Gregor Batagelj
Correo Argentino Central (B)	FRANQUEO PAGADO Concesión N9 5775
	TARIFA REDUCIDA Concesión N9 3824
Registro Nacional de la Propiedad Intelectual N9 20.446	
Naročnina Svobodne Slovenije za L 1986:
Za Argentino A 30 pri pošiljanju po pošti A 32; Združ. države in Kanada pri pošiljanju z letalsko pošto 60 USA dol.; obmejne države Argentine 53 USA dol.; Evropa 65 USA dol.; Avstralija, Afrika, Azija 70 USA dol.; ZDA, Kanada in Evropa za pošiljanje z navadno pošto 45 USA dol. TALLERES GRAFICOS "VILKO” S JUL., ESTA-DOS UNIDOS 425, 1101 - BUENOS AIRES -T. E. 362-7215
Mladina in možje
SLOVENSKEGA DOMA V SAN MARTINU
vabijo vse rojake na
Družinski asado
s prijetnim programom
ZA MATERINSKI DAN
v nedeljo, 19. oktobra ob 12. uri. Sv. maša bo ob 11. uri.
5. OKTOBRA NA PRISTAVI
XIX. Pristavski in XVII. Mladinski dan
Ob 8.00: začetek tekmovanj Ob 11.00: koncelebrirana sv. maša
Ob 12.00: OB 80-LETNICI SMRTI
SIMONA GREGORČIČA (pevsko recitacijski program v dvorani)
Ob 13.00: kosilo
po kosilu nadaljevanje tekmovanj
Ob 17.00: KULTURNI DEL MLADINSKEGA DNE
Po sporedu prosta zabava. — igra “MAGNUM”
SLOGA RASTE IN SE KREPI!
VSEM ČLANOM SLOGE SPOROČAMO, DA JE 25. 9. 1986 MUTUAL SLOGA KUPILA PRITLIČJE STAVBE NA VOGALU ULIC BME. MITRE IN MORENO V SREDIŠČU MESTA RAMOS MEJIA, KATEREGA PRVO NADSTROPJE JE ŽE VEČ KOT 20 LET LAST KREDITNE ZADRUGE SLOGA. TAKO SEDAJ SLO-GA RESNIČNO STOJI NA SVOJEM! UPRAVNI ODBOR JE IZVRŠIL NAKUP NA OSNOVI ČL. 19 MUTUALOVIH PRAVIL IN BO NA PRVEM OBČNEM ZBORU ČLANSTVU O TEM PODROBNO POROČAL.
SLOGA JE S TEM NAREDILA SPET VAŽEN KORAK NAPREJ. ZA ČLANE IN VLAGATELJA PA TO POVEČANJE SLOGINEGA PREMOŽENJA POMENI ŠE VEČJO GARANCIJO ZA NJIHOVE NALOŽBE. VSEJ NAŠI VELIKI DRUŽINI JE TA NAPREDEK V VESELJE IN PONOS, PA TUDI EN DOKAZ VEČ, DA
V SLOGI JE MOC !
PROSLAVA 30 - LETNICE „NAŠEGA DOMA”
DRUŠTVENI OGLASNIK Letošnje leto Zedinjena Slovenija pripravlja že 25. otroško počitniško kolonijo, ki bo od 26. decembra, 1986 do 11. januarja 1987 v kordobskih hribih. Mislite čimprej na vpis vaših otrok. O vsem potrebnem vas bomo sproti obveščali!
Slovenski dom Carapacliav
Ì
:	v nedeljo 19. t. m. po masi
in po sestangu Sloge
skupno družinsko kosilo
t Prijatelji ■
doma iskreno
vabljeni!
Nedelja, 12. oktobra 1986, „Naš dom“, San Justo
Ob 8	• KOT ŽE 35 LET, SV. MAŠA. Za žive in mrtve člane „Našega
doma“ mašuje delegat dr. Alojzij Starc v spremstvu prof. F. Berganta in novomašnika A. Bidovca.
Ob 9	• ZAČETEK AKADEMIJE V DVORANI s POZDRAVNIMI
BESEDAMI predsednika „Našega doma“, J. Mikliča — SPOMINSKE BESEDE učenke in učiteljice Balantičeve šole, dr. Katice Cukjati — NASTOP MLADINSKEGA PEVSKEGA ZBORA ob njegovi 15-LETNICI pod vodstvom A. Selana — PETJE ŠOLSKEGA PEVSKEGA ZBORA pod vodstvom A. Mehle.
Ob 17	• PRAZNIČNE BESEDE arh. Jureta Vombergarja.
Ob 17.15 • VESELOIGRA v režiji Frida Beznika
•	JUBILEJNI TURNIR V BALINANJU MED DOMOVI
OB 2'5-LETNICI MLADINSKIH ORGANIZACIJ TEKMOVANJE V:
•	ODBOJKI in
•	NAMIZNEM TENISU

„TA VESELI DAN44 ALI „MATIČEK SE ŽENI44
• Sledi PROSTA ZABAVA ob zvokih orkestra “MAGNUM”
!•■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■ ■■■■■■■■■■■■■■■»■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■ ■■«■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■Dl
FRAN MILČINSKI	(31)
Ptički brez gnezda
Tako so tudi pri Pirčevih zaspali šolo, še vajenec, ki je bil edini prišel o pravem času v posteljo, se je potuhnil in je vlekel dreto namesto na stolčku pod odejo.
Ob desetih se je prva zbudila mojstrica in je ’bila nekoliko vrtoglava. „Fej!“ je rekla.
Kmalu za, njo se je dvignil mojster. Godel je in kašljal in ko se je za silo oblekel, je šel denar luščit iz žepov in ga štet. Račun je moral biti neugoden, ker je kakor razkačen ris planil na ubogega vajenca in ga z rjuho vred potegnil s postelje na tla, in ga vprašal, ali misli kosila počakati v postelji.
Zbudil se je nazadnje še Tonček, trudno je odprl oči, pa se koj spet o-ibmil na drugo stran in zaspal. In oče čevljar mu ni branil.
Pirčeva je vrela mleko. Hkrati je rezala surov krompir na tanke rezine in jih zlagala na ruto, da si jo obveže okoli bolečega čela. Vzdihnila je: „Ali ni škoda denarja?“
„Eh,“ je zahrkal Pirc, „enkrat in no-benkrat več! Naj mi baba še kdaj pride in me prosi na posodo! V zid naj se zaleti, pa bo videla Bentke!“ In zamrmral je: „Naj me koklja brcne, če je bil denar njen, ki a je vrnila! Tista njena tema je bila tudi sleparija!“
Pirčeva ga je s pogledom opozorila na vajenca: „Tiho bodi!“ in mu posta-
vila na mizo zajtrk. Toda mojster Pirc j,e stresel glavo in rekel „bnrr“; izjavil je, da mora za opravki in je šel na guljaž in na pivo,.
Da, da, takšne veselice ne nudijo samo trenutnega užitka, ampak jim traja učinek še drugi dan in tretji in traja lahko tedne in mesece...
O1, pri Jerajevih so jo še dolgo uživali, to veselico!
Tudi če molčimo o Milanu, ki se je jokal in mu je na vseh koncih in krajih nedostajalo Jere. Ali kaka reva, je bila gospa, ko dandanes tako težko dobiš posla, da kaj zna in je zanesljiv! Tri dni je morala ubožica sama delati in niso tiste dni nič poštenega jedli niti niso bile postelje postlane. Slednjič se je ponudila dekla, ki so obetala njena izpričevala, da bo dobra. Draga je bila, draga — ali gospa je bila v zadregi, vzdihnila je in jo sprejela. Pa je že drugi dan odpovedala, dekla namreč in ne gospa, češ, v takem čudnem gospodinjstvu ni vajena služiti, shramba je prazna, pek in mesar sta, jo vpričo vseh ljudi terjala za dolg — kaka sramota! — in to ji tudi ni všeč, da naj bo še Milanu za pestunjo.
Gospa Jerajeva je bila ogorčena,. Izjavila je, da ji jè najljubše, če gre takoj in ne šele čez štirinajst dni; in tako še je tudi zgodilo in je bila spet brez posla in je morala poleg dela požirati še moževe očitke.
Vedela je, da hodi stara Jera čakat Milana pred šolo, da mu kupuje kruha in češenj in zvezke, pa ni marala nič reči. Pripravljena je bila celò, jo zopet sprejeti v službo — o, gospa Jerajeva je bila dobrega srca ! — če bi prišla Jera in se sama ponudila. Saj ji ni bilo hudega, Jeri, v tej službi — ne? In dečka ima tudi rada! In tistih šsst sto kron bi lahko dala zopet spraviti...
Gospo Jerajevo je namreč skrbel končni obračun o veselici. Toliko so govorili o izrednem gmotnem uspehu te veselice, njej pa se je bolj in bolj zdelo, da bo ta uspeh skromen, čuda skromen .. .
Mož j,e postajal siten in priganjal, da se urede računi in odda denar. Ona se je bridko pritoževala, da podnačel-nice še niso zbrale vseh potrdil, in je namigovala, kdo ve ali so dame pač odštele ves izkupiček, in je izražala zlo slutnjo, da bo morala doplačati še iz svojega... V dnu srca pa je gojila misel, kako bi bilo ugodno, če bi imela onih Jerinih šest sto kron zopet pri rokah za vsak primer...
Toda Jere ni bilo in ni bilo njenih šest sto kron, pač pa je prišel navzlic odlašanju dan obračuna. Trgovci in o-brtniki so bili že zdavnaj poslali z „odličnim velespoštovanjem“ svoje račune, zdaj so nujno zahtevali plačilo in zelo nespoštljivo grozili s tožbo. Tako malo časa je imela gospa Jerajeva — vse gospodinjstvo je slonelo na njenih ramah — ali zdaj se ni dalo več odlašati. S težkim srcem je uredila račune in preštela denar in sta z možem pregledovala posledek obračuna in od
katerekoli strani sta si ga ogledala, vedno je bil enak: namesto pričakovanega čistega dobička okroglih osem sto kron — optimisti so celò sanjali, da ga bo čez tisoč — je bilo še nekaj desetakov primanjkljaja.
Jeraj je bil ves prepaden. „Kje je denar? Primanjkljaj je izključen! Denar mora kod biti ! — To vendar ve damski odsek, ne? — koliko je bilo blaga v vsakem paviljonu, koliko se ga je razpečalo, koliko vrnilo, in to nemara tudi veš, koliko so ti odštele denarja. Saj sem ukazal vse zapisati!“
Gospa Jerajeva je skomizgnila z rameni, zamižala in visoko potegnila o-brvi. „človek nima desetih rok, da bi na vse strani stregel, hkrati pa prejemal denar, ga prešteval, zapisoval in nemara še kolkovane pobotnice delil. Nekaj zaupanja dame vendar zaslužijo. Mar sem slutila, da, so take? Jaz ne morem pomagati. Kar je, to je. Drugič 'bom vedela — s štirimi pari me ne sprovite več zraven!“
Gospod Jeraj je hodil po sobi gor in dol. „To je škandal,“ je rekel, „očitna poneverba — od kogarkoli! In ti si odgovorna! Ali si — kam dala — kaj denarja?“
Gospa Jerajeva je vzkipela: „Kaj pa misliš?“
„Če si plačala kak račun za veselico, te vprašam.“
„Ne!“ je kratko odgovorila Jerajeva.
„Če ti ne veš, bodo vendarle vedele po posameznih šotorih, koliko so ti znosile denarja,“ je naprej sitnaril Jeraj.
Jeraj evi je presedalo to izpovedovanje in njeni odgovori so postajali bolj in bolj ostri. „Kaj bodo vedele, pijane so bile kakor mavre! Lahko so kaj izgubile, kaj vem. Ali se jim je pa zamešalo v žepu!“
„Ne obrekuj, koder ne moreš dokazati!“ jo je z resnim poudarkom svaril Jeraj. — „Kaj naj poročam odboru?“
„Lep predsednik si!“ se je namrdnila, gospa. „Ali se tebe kaj tiče? Mar si ti kradel? Mar sem jaz kradla? Naj se le upa kdo in naj kaj reče!“
Gospa Jerajeva je mislila, da se ne bodo upali, pa so se! —
Zvečer je bila odborova seja,. Jeraj je poročal o bilanci veselice. Nič kaj gladko mu ni tekla beseda, tega si je bil sam svest in mu je bilo neprijetno: mislili bodo, da imam slabo vest! Dotaknil se je velikega „moraličnega“ u-speha, ki ga je dosegla veselica, s tem se je društvu vnovič dvignil ugled. Žal, da moraličnemu uspehu ni ‘bil enak denarni! Povedati mora odboru neprijetno vest, da se je veselica končala s primanjkljajem in ta primanjkljaj znaša pet in šestdeset kron šest in trideset vinarjev.
Mučen molk je spremljal njegove besede.
Gospod predsednik je pričakoval viharno začudenje, zdaj pa tak molk ! Mar kaj nameravajo? — Pogledal je še enkrat v svoje zapiske in ponovil, da je primanjkljaja pet in šestdeset kron šest in trideset vinarjev.
Spet molk! Le suhi tenor Frtačnik z grivo je pomembno zakašljal „khm“.